Navodilo o tehničnih karakteristikah, pogojih in načinu postavitve varnostnih ograj na cestah v upravljanju DARS d.d.

NAVODILO:
o tehničnih karakteristikah, pogojih in načinu
postavitve varnostnih ograj na cestah v upravljanju
DARS d.d.

IZDELAL ODOBRIL
DRI upravljanje investicij UPRAVA DARS d.d.
d.o.o.

1
Izdelal DRI upravljanje investicij d.o.o., Aleš Bricelj, Egon Herman; RISBE: Matija Vižin
Navodilo o tehničnih karakteristikah, pogojih in načinu postavitve varnostnih ograj na cestah v upravljanju DARS d.d.

1.0 UVOD 4

2.0 VRSTE VARNOSTNIH OGRAJ IN MINIMALNI DOVOLJENI NIVOJI

ZADRŽEVANJA VARNOSTNIH OGRAJ 5

2.1 Srednji ločilni pas 5

2.2 Rob vozišča 5

2.3 Premostitveni objekti 6

3.0 MINIMALNE DOLŽINE VARNOSTNE OGRAJE PRED IN ZA NEVARNIM MESTOM

IN DELOVNA ŠIRINA VARNOSTNE OGRAJE 7

3.1 Dolžina varnostne ograje pred in za nevarnim mestom 7

3.2 Delovna širina varnostne ograje 7

4.0 ZAKLJUČNI ELEMENTI VARNOSTNIH OGRAJ 9

4.1 Naletna stran varnostne ograje (zaključni elementi na začetku varnostne ograje v smeri vožnje) 9

4.2 Zahteve za blažilnike trkov in zaključne (naletne) elemente jeklene varnostne ograje 9

4.3 Izletna stran varnostne ograje (zaključni elementi na koncu varnostne ograje v smeri vožnje) 10

5.0 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE IN KONSTRUKCIJSKI ELEMENTI JEKLENIH

VARNOSTNIH OGRAJ 11

6.0 POVEZOVANJE VARNOSTNIH OGRAJ 12

6.1 Povezovanje varnostnih ograj različnih nivojev zadrževanja 12

6.2 Povezovanje betonske in jeklene varnostne ograje 12

7.0 SPECIFIČNI DETAJLI POSTAVITVE VARNOSTNIH OGRAJ 13

7.1 Postavitev varnostnih ograj na objektih 13

7.2 Postavitev betonske varnostne ograje v ločilnem pasu v primeru višinske razlike med smernima
voziščema 14

7.3 Tipska postavitev varnostne ograje v območju nevarne ovire 14

7.4 Tipska postavitev varnostne ograje v območju klica v sili 15

7.5 Tipska postavitev jeklene varnostne ograje v območju priključka servisne ceste 16

2
Izdelal DRI upravljanje investicij d.o.o., Aleš Bricelj, Egon Herman; RISBE: Matija Vižin
Navodilo o tehničnih karakteristikah, pogojih in načinu postavitve varnostnih ograj na cestah v upravljanju DARS d.d.

7.6 Tipska postavitev varnostne ograje v območju odstavne niše opremljene s klicem v sili 17

7.7 Uporaba tipskih elementov betonske varnostne ograje za zagotavljanje lažjega dostopa za potrebe
vzdrževanja 17

7.8 Izvedba jeklene varnostne ograje v območju špice izvoza 18

7.9 Izvedba zaključka jeklene varnostne ograje s horizontalnim zamikom in vkopom v brežino 19

7.10 Način postavitve varnostne ograje 19

3
Izdelal DRI upravljanje investicij d.o.o., Aleš Bricelj, Egon Herman; RISBE: Matija Vižin
Navodilo o tehničnih karakteristikah, pogojih in načinu postavitve varnostnih ograj na cestah v upravljanju DARS d.d.

1.0 UVOD
Področje varnostnih ograj urejajo evropski standardi SIST EN 1317-1, 2, 3, 4, 5, Tehnična
specifikacija TSC 02.210:2010 VARNOSTNE OGRAJE, POGOJI IN NAČIN POSTAVITVE, Pravilnik o
prometni signalizaciji in opremi na cestah (U.l. R.S. 99/2015, 46/17) in Navodilo za načrtovanje in
izvedbo ukrepov za izboljšanje varnosti prometa in prepustnosti na avtocestah in hitrih cestah v
upravljanju DARS d.d. (05.05.2016).

Zaradi poenotenja, nadgradnje in zagotavljanja sistemskih rešitev pri postavitvi varnostnih ograj
je potrebno pri projektiranju, izvedbi in obnovi varnostnih ograj na avtocestah in hitrih cestah v
Republiki Sloveniji poleg navedenih standardov in tehničnih specifikacij upoštevati tudi določila
tega Navodila o tehničnih karakteristikah, pogojih in načinu postavitve varnostnih ograj na
cestah v upravljanju DARS d.d. (v nadaljevanju Navodilo), ki nadomešča obstoječe Navodilo za
projektiranje, izvedbo, obnovo in vzdrževanje varnostnih ograj na avtocestah in hitrih cestah v
upravljanju DARS d.d., potrjeno s sklepom uprave DARS št. 112/2014-U z dne 11.11.2014.
Navodilo upošteva najnovejša znanja s področja varnostnih ograj in dosedanje izkušnje s tega
področja. Do sprejetja nove Tehnične specifikacije za varnostne ograje, določbe iz veljavne
Tehnične specifikacije TSC 02.210:2010 VARNOSTNE OGRAJE, POGOJI IN NAČIN POSTAVITVE
veljajo v primeru, da niso v nasprotju z določbami tega Navodila.

4
Izdelal DRI upravljanje investicij d.o.o., Aleš Bricelj, Egon Herman; RISBE: Matija Vižin
Navodilo o tehničnih karakteristikah, pogojih in načinu postavitve varnostnih ograj na cestah v upravljanju DARS d.d.

2.0 VRSTE VARNOSTNIH OGRAJ IN MINIMALNI

DOVOLJENI NIVOJI ZADRŽEVANJA VARNOSTNIH
OGRAJ
Na avtocestah in hitrih cestah je dovoljena uporaba varnostnih ograj z nivoji zadrževanja H1, H2
in H4b, ki so uspešno testirane skladno z zahtevami SIST EN 1317. Pogoji za postavitev varnostnih
ograj so določeni v TSC 02.210:2010 VARNOSTNE OGRAJE, POGOJI IN NAČIN POSTAVITVE

Zgornji rob jeklene varnostne ograje mora biti najmanj 75 cm nad višino roba vozišča, zgornji rob
betonske varnostne ograje pa najmanj 80 cm nad višino roba vozišča. Višina izbrane varnostne
ograje mora biti skladna z višino varnostne ograje, ki je razvidna iz dokumentacije izdane na
podlagi testa skladno z zahtevami SIST EN 1317.

Na odsekih, ki so predmet obnov ali rekonstrukcij, se postavljajo varnostne ograje, ki izpolnjujejo

zahteve tega navodila, razen v primeru preplastitve, ko se niveleta vozišča spreminja za največ 5
cm in se pri tem varnostne ograje ne odstranjujejo.

Uporaba modificirane varnostne ograje je dovoljena le na podlagi uspešno izvedene računalniške

simulacije (statična in dinamična analiza) testa skladno z zahtevami SIST EN 1317.

Dopuščena je le sprememba posameznega elementa varnostne ograje, pri kateri pristojni organ,
na osnovi izvedene računalniške simulacije (statična in dinamična analiza), ugotovi ustreznost
proizvoda skladno s SIST EN 1317 in zanj izda certifikat.

2.1 Srednji ločilni pas

a. V srednjem ločilnem pasu avtoceste in hitre ceste se postavlja betonska varnostna ograja z
nivojem zadrževanja H4b, razen v primeru iz točke 7.2. b, ko je dopuščena tudi postavitev
jeklene varnostne ograje.
b. V območju, kjer je možno v srednjem ločilnem pasu urediti službeni prehod, mora biti
varnostna ograja demontažna (ne sme biti sidrana v zgornji ustroj).

2.2 Rob vozišča (desni rob ter levi rob, kjer ni sredinskega ločilnega pasu)
a. Minimalni pogoji za postavitev varnostnih ograj so določeni v TSC 02.210:2010 VARNOSTNE
OGRAJE, POGOJI IN NAČIN POSTAVITVE.
b. Ob robu vozišča avtoceste in hitre ceste se postavlja jeklena varnostna ograja, razen v
primeru, ko z jekleno varnostno ograjo ni mogoče zagotoviti ustreznega nivoja zadrževanja
vozil ali delovne širine. V tem primeru se lahko postavi betonsko varnostno ograjo.
c. Ob robu vozišča avtoceste ali hitre ceste se postavlja varnostna ograja z nivojem zadrževanja
minimalno H1.
d. Ne glede na določilo prejšnje točke se za specifične primere uporablja sledeče minimalne
nivoje zadrževanja jeklene varnostne ograje:
 H2 pri zavarovanju nosilnih stebrov nadvozov, stebrov visokonapetostne napeljave ,
portalnih ali polportalnih konstrukcij,

5
Izdelal DRI upravljanje investicij d.o.o., Aleš Bricelj, Egon Herman; RISBE: Matija Vižin
Navodilo o tehničnih karakteristikah, pogojih in načinu postavitve varnostnih ograj na cestah v upravljanju DARS d.d.

 H2 pri podpornih zidovih daljših od 15m in višjih od 2m (opomba: največja višinska

razlika med niveleto ceste in koto terena),
 H2 pri strmih brežinah, višjih od 5 m, z naklonom strmejšim od 2:3,
 H4b pri podpornih zidovih daljših od 50 m in višjih od 5 m.

2.3 Premostitveni objekti

a. Na premostitvenih objektih avtocest in hitrih cest se postavlja varnostna ograja z naslednjim
minimalnim nivojem zadrževanja:
 H2 na premostitvenih objektih daljših od 15 m,
 H4b na premostitvenih objektih daljših od 50 m.
b. Na glede na prejšnjo točko, je pri rekonstrukcijah premostitvenih objektov daljših od 50 m, v
primeru, ko vzdolžna odprtina med objekti ni večja od 1,5 m, na levem robu niveletno nižjega
objekta dopuščen nivo zadrževanja varnostne ograje H2.
c. Na nadvozih preko avtoceste ali hitre ceste se postavlja varnostna ograja z naslednjim
minimalnim nivojem zadrževanja:
 H2 na nadvozih cest v naselju,
 H2 na nadvozih regionalnih in občinskih cest izven naselja, kjer znaša povprečni letni
dnevni promet tovornih vozil nad 7 ton in avtobusov skupaj do 300,
 H4b na nadvozih avtocestnih priključkov in glavnih cest izven naselja,
 H4b na nadvozih občinskih in regionalnih cest izven naselja, kjer znaša povprečni
letni dnevni promet tovornih vozil nad 7 ton in avtobusov skupaj več kot 300.

6
Izdelal DRI upravljanje investicij d.o.o., Aleš Bricelj, Egon Herman; RISBE: Matija Vižin
Navodilo o tehničnih karakteristikah, pogojih in načinu postavitve varnostnih ograj na cestah v upravljanju DARS d.d.

3.0 MINIMALNE DOLŽINE VARNOSTNE OGRAJE PRED IN

ZA NEVARNIM MESTOM IN DELOVNA ŠIRINA
VARNOSTNE OGRAJE
3.1 Dolžina varnostne ograje pred in za nevarnim mestom
a. Minimalna potrebna dolžina varnostne ograje na polni višini pred in za nevarnim mestom je
podana v tabeli. Na varnostno ograjo na polni višini se naveže zaključnica na naletni in izletni
strani po izbranem detajlu.

Tabela 1: Minimalna dolžina varnostne ograje (VO) na polni višini pred in za nevarnim mestom

KATEGORIJA CESTE PRED NEVARNIM ZA NEVARNIM MESTOM,

MESTOM, Lp Lz
AC, HC minimalno 60 m minimalno 30 metrov
AC, HC, kjer lahko vozilo
nevarno oviro doseže z
drsenjem (npr. ob brežini)
minimalno 100 m minimalno 30 metrov
ali z vožnjo mimo začetka
varnostne ograje (npr.
notranja stran krivine)
b. Na dvosmernih cestah (npr. nadvoz preko AC) mora biti minimalna dolžina varnostne ograje
za nevarnim mestom enaka predpisani minimalni dolžini pred nevarnim mestom (po Tabeli 1)
razen, če zaradi poteka ceste in oblike obcestnega sveta to ni potrebno, kar mora biti v
projektu posebej utemeljeno.
c. Minimalna skupna dolžina izbranega tipa varnostne ograje na polni višini ne sme biti krajša
od dolžine te varnostne ograje na polni višini, ki je bila testirana v skladu s SIST EN 1317-2.
d. Izbrana varnostna ograja v območju nevarnega mesta, vključno s potrebno dolžino pred in za
nevarnim mestom, mora imeti enotne karakteristike (nivo zadrževanja, delovna širina,
konstrukcijski elementi).
e. V primeru uporabe zaključnih elementov s horizontalnim nagibom 1:20 na naletni strani, se
dolžina le teh na polni višini, šteje v potrebno minimalno dolžino pred nevarnim mestom, pri
čemer mora biti varnostna ograja vzporedna vozišču minimalno 30 m pred nevarnim
mestom.
f. V primeru, da je polovica dolžine izbrane varnostne ograje skladno s testom večja od 30 m,
mora biti dolžina varnostne ograje za nevarnim mestom enaka polovici dolžine testirane
varnostne ograje (dolžina VO, ki je bila postavljena na crash testu).

3.2 Delovna širina varnostne ograje

a. Delovna širina izbrane varnostne ograje mora biti manjša, kot je najmanjša razdalja lica
varnostne ograje od nevarne ovire.
b. Največja dovoljena delovna širina varnostnih ograj ob robu vozišča na avtocestah in hitrih
cestah je W5.
c. Delovna širina varnostne ograje v srednjem ločilnem pasu mora biti takšna, da varnostna
ograja kljub premiku ob trku z merodajnim vozilom, ne sega v območje prometnega pasu.
7
Izdelal DRI upravljanje investicij d.o.o., Aleš Bricelj, Egon Herman; RISBE: Matija Vižin
Navodilo o tehničnih karakteristikah, pogojih in načinu postavitve varnostnih ograj na cestah v upravljanju DARS d.d.

d. Delovna širina jeklene varnostne ograje na objektu mora biti manjša ali enaka najmanjši
oddaljenosti lica jeklene varnostne ograje od zunanjega roba objekta.
e. Ne glede na prejšnjo točko, je v primeru rekonstrukcije obstoječega objekta, delovna širina
jeklene varnostne ograje izjemoma lahko takšna, da lice varnostne ograje po deformaciji ob
trku, sega preko zunanjega roba objekta s tem, da je največja dopustna razdalja med licem
varnostne ograje in zunanjim robom objekta, manjša od 40% širine merodajnega vozila.
f. Delovna širina betonske varnostne ograje na objektu mora biti takšna, da betonska varnostna
ograja, kljub premiku ob trku z merodajnim vozilom, s celotno širino ostane na objektu.
g. Ne glede na prejšnjo točko, je v primeru rekonstrukcije obstoječega objekta, delovna širina
betonske varnostne ograje izjemoma lahko takšna, da težišče betonske varnostne ograje,
kljub premiku ob trku z merodajnim vozilom, ostane na objektu.

8
Izdelal DRI upravljanje investicij d.o.o., Aleš Bricelj, Egon Herman; RISBE: Matija Vižin
Navodilo o tehničnih karakteristikah, pogojih in načinu postavitve varnostnih ograj na cestah v upravljanju DARS d.d.

4.0 ZAKLJUČNI ELEMENTI VARNOSTNIH OGRAJ

4.1 Naletna stran varnostne ograje (zaključni elementi na začetku
varnostne ograje v smeri vožnje)
a. Na trasi avtoceste in hitre ceste ter priključkih na katerih je dovoljena hitrost večja od 50
km/h, se v smeri vožnje uporabljajo:
 Zaključni elementi jeklena varnostne ograje s horizontalnim nagibom 1:20 na polni višini,
vkopani v brežino.
 Zaključni elementi jeklene varnostne ograje, ki izpolnjujejo zahteve SIST EN 1317-4, v
kolikor ni možna izvedba skladno s prejšnjo alinejo in sicer:
- za postavitev na priključkih na avtoceste in hitre ceste morajo biti zaključni
elementi testirani za razred P2,
- za postavitev na trasi avtoceste in hitre ceste morajo biti zaključni elementi
testirani za razred P4.

 V primeru betonske varnostne ograje je potrebno najprej izvesti prehod na jekleno

varnostno ograjo in nato nanjo navezati zložljivo naletno zaključnico ali predvideti
zaključek s paralelnim blažilnikom trkov, testiranim skladno s SIST EN 1317-3.

b. Na priključkih na avtoceste in hitre ceste, na katerih je dovoljena hitrost vožnje manjša ali
enaka 50 km/h, je v smeri vožnje, dovoljena uporaba vkopanih zaključnih elementov jeklene
varnostne ograje in spuščenih zaključnih elementov betonske varnostne ograje.
c. V primeru, ko mora biti v špici priključka ali razcepa dveh smernih vozišč, zaradi varovanja
nevarnih ovir, postavljena varnostna ograja ob obeh voziščih, mora biti med ograjama
izvedena izletna cona v dolžini minimalno 60 m iz naravnega agregata ustrezne zrnavosti in
debeline nasutja, ki zaustavi vozilo pred nevarno oviro (slika 11 a).
d. V primeru, ko mora biti v špici priključka ali razcepa dveh smernih vozišč, postavljena
varnostna ograja ob obeh voziščih in znaša razdalja med začetkoma varnostnih ograj manj
kot 3,5 m, se namesto dveh zložljivih naletnih zaključnic, predvidi blažilnik trka testiran
skladno s SIST EN 1317-3 (slika 12).

4.2 Zahteve za blažilnike trkov in zaključne (naletne) elemente jeklene

varnostne ograje
a. Blažilnik trka mora biti testiran skladno s SIST EN 1317-3, pri čemer mora izpolnjevati
naslednje minimalne zahteve:

 Hitrostni razred 110 km/h, razen v posebnih primerih, ki jih je potrebno ustrezno
obrazložiti,
 Območje preusmerjanja-razred Z1,
 Trajni stranski pomik-razred D2.

b. Zaključni (naletni) element jeklene varnostne ograje mora biti testiran skladno s SIST EN
1317-4, pri čemer mora izpolnjevati naslednje minimalne zahteve:

 Trajni stranski pomik-razred Da1, Dd2,

9
Izdelal DRI upravljanje investicij d.o.o., Aleš Bricelj, Egon Herman; RISBE: Matija Vižin
Navodilo o tehničnih karakteristikah, pogojih in načinu postavitve varnostnih ograj na cestah v upravljanju DARS d.d.

 Območje preusmerjanja-razred Z2.

c. Priprava terena in izvedba ustrezno dimenzioniranega temelja mora biti primerljiva s pogoji
pri izvedenem testu po SIST EN 1317-3, 4 in skladna z navodili proizvajalca blažilnika trka
oziroma zaključnega (naletnega) elementa jeklene varnostne ograje.

4.3 Izletna stran varnostne ograje (zaključni elementi na koncu varnostne

ograje v smeri vožnje)
a. Na trasi avtocest in hitrih cest ter na priključkih na avtoceste in hitre ceste se kot zaključni
elementi v smeri vožnje, na koncu varnostne ograje, uporabljajo vkopani zaključni elementi
jeklene varnostne ograje ali spuščeni zaključni elementi betonske varnostne ograje.
b. Dolžina vkopanega zaključnega elementa jeklene varnostne ograje je 12 m, razen v posebnih
primerih, ki jih je potrebno ustrezno obrazložiti (npr. prekinitve JVO v območju klica v sili,
servisnih priključkov).

10
Izdelal DRI upravljanje investicij d.o.o., Aleš Bricelj, Egon Herman; RISBE: Matija Vižin
Navodilo o tehničnih karakteristikah, pogojih in načinu postavitve varnostnih ograj na cestah v upravljanju DARS d.d.

5.0 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE IN KONSTRUKCIJSKI

ELEMENTI JEKLENIH VARNOSTNIH OGRAJ
V postopkih izdelave projektne dokumentacije in javnih naročilih za izvedbo del, v okviru katerih
je predvidena tudi dobava in postavitev jeklenih varnostnih ograj, je potrebno zaradi doseganja
večje ekonomičnosti pri izvajanju vzdrževalnih del (zamenjava dotrajanih in poškodovanih
elementov) zagotavljati, da bo oblika odbojnika kompatibilna z odbojniki, ki so postavljeni na
večini odsekov avtocest in hitrih cest.

a. Prečni prerez odbojnika mora biti skladen s prerezom, prikazanim na Sliki 1.

Slika 1: Detajl prečnega prereza odbojnika

b. Ne glede na določilo prejšnje točke je dopustna uporaba tudi varnostnih ograj z drugim
prečnim prerezom odbojnika, v kolikor je v okviru izdelave projektne dokumentacije ali
popisa del ugotovljeno, da varovanje nevarnih mest z jeklenimi varnostnimi ograjami, ki
izpolnjujejo pogoje prejšnje točke ni mogoče, ker karakteristike ograj ne ustrezajo
konkretnim potrebam na lokaciji za katero se izdeluje projektna dokumentacija. Vključitev
teh tipov ograj v projektno dokumentacijo ali popis del pisno potrdi naročnik.
c. Dolžina odbojnika je lahko med 4.200 mm in 4.350 mm, razen na mestih spojev ali prehodov
med varnostnimi ograjami, kjer so odbojniki lahko tudi krajši.
Slika 2: Prikaz dolžine odbojnika

d. Odstopanja v dolžini odbojnika se izjemoma dovolijo pod pogoji zapisanimi v točki b.

e. Dovoljena debelina pločevine odbojnika znaša od 2mm - 0,3mm do 3mm + 0,3mm.
11
Izdelal DRI upravljanje investicij d.o.o., Aleš Bricelj, Egon Herman; RISBE: Matija Vižin
Navodilo o tehničnih karakteristikah, pogojih in načinu postavitve varnostnih ograj na cestah v upravljanju DARS d.d.

6.0 POVEZOVANJE VARNOSTNIH OGRAJ

6.1 Povezovanje varnostnih ograj različnih nivojev zadrževanja
a. V kolikor znaša prekinitev med dvema varnostnima ograjama na polni višini manj kot 150 m
se obe ograji povežeta med seboj, razen v primeru, ko je potrebno zagotoviti dostop za
potrebe vzdrževanja.
b. V primerih, ko si različni nivoji zadrževanja sledijo na krajših razdaljah, se nivo zadrževanja
ne spreminja navzdol, če bi bila dolžina varnostne ograje z znižanim nivojem zadrževanja
manjša od 250 m.
c. Ustreznost povezav različnih tipov varnostnih ograj med seboj se dokazuje z uspešno
opravljenim testom prehodnega elementa skladno z SIST EN 1317 ali z uspešno izvedeno
računalniško simulacijo (statična in dinamična analiza) testa prehodnega elementa skladno s
SIST EN 1317, za nivo zadrževanja določen v tabeli 2.
d. Ne glede na navedeno v prejšnji točki za prehodne elemente med določenimi tipi ograje test
ali računalniška simulacija ni potrebna, kar je razvidno iz tabele 2.

Tabela 2: Nivoji zadrževanja, za katere je potrebno izvesti test ali simulacijo testa povezave med posameznimi VO z
različnimi nivoji zadrževanja; Legenda: NE (test ali simulacija ni potrebna), DA (test ali simulacija je potrebna, testira
se za nivo zadrževanja, naveden v tabeli)

H1 H2 H4b
H1 ne ne da, H2
H2 ne ne da, H2
H4b da, H2 da, H2 ne
e. Ne glede na navedeno v točkah b in c, v prehodnem obdobju do zamenjave obstoječih
varnostnih ograj nivoja zadrževanja N2 in obstoječih varnostnih ograj, ki niso bile testirane,
za povezave (prehodne elemente) novih varnostnih ograj na obstoječe N2 ali netestirane
varnostne ograje ni potrebno izvesti testa skladno s SIST EN 1317 ali simulacije.

6.2 Povezovanje betonske in jeklene varnostne ograje

a. Povezovanje betonske in jeklene varnostne ograje se izvede s prehodnim elementom
(sestavljen iz elementa betonske varnostne ograje in navezave jeklene varnostne ograje), ki
mora biti testiran skladno s SIST EN 1317.
b. Ne glede na navedbo v prejšnji točki je dopustna uporaba modificiranega prehodnega
elementa, za katerega mora biti opravljena uspešna računalniška simulacija (statična in
dinamična analiza) testa prehodnega elementa skladno s SIST EN 1317.

12
Izdelal DRI upravljanje investicij d.o.o., Aleš Bricelj, Egon Herman; RISBE: Matija Vižin
Navodilo o tehničnih karakteristikah, pogojih in načinu postavitve varnostnih ograj na cestah v upravljanju DARS d.d.

7.0 SPECIFIČNI DETAJLI POSTAVITVE VARNOSTNIH

OGRAJ
7.1 Postavitev varnostnih ograj na objektih
a. Na objektih trase avtoceste ali hitre ceste se varnostna ograja postavlja ob robu vozišča, tako
da je vzdrževalni hodnik lociran za varnostno ograjo.
b. Na nadvozih nad avtocesto ali hitro cesto, ki se nahajajo izven naselja se varnostna ograja
postavlja ob robu vozišča, razen v primeru, ko je hodnik namenjen le vzdrževanju.

Slika 3: Postavitev varnostne ograje (BVO ali JVO) ob robu vozišča izven naselja

c. Na nadvozih nad avtocesto ali hitro cesto, ki se nahajajo v naselju se varnostna ograja
postavlja ob zunanjem robu objekta.

Slika 4: Postavitev JVO ob zunanjem robu objekta v naselju

Tabela 3: Položaj VO na nadvozih nad AC ali HC glede na lokacijo nadvoza in namen hodnika

Lokacija Hodnik za pešce, Višina robnika Položaj varnostne

steza za kolesarje ograje
hodnik za vzdrževanje ob zunanjem robu
v naselju ali hodnik za pešce in 12-18 cm objekta
kolesarje
hodnik za vzdrževanje ob zunanjem robu
izven naselja 7 cm
objekta
hodnik za pešce, ob robu vozišča
izven naselja 7 cm
kolesarje

13
Izdelal DRI upravljanje investicij d.o.o., Aleš Bricelj, Egon Herman; RISBE: Matija Vižin
Navodilo o tehničnih karakteristikah, pogojih in načinu postavitve varnostnih ograj na cestah v upravljanju DARS d.d.

d. V primeru rekonstrukcije obstoječega objekta se izjemoma (kadar bi izgradnja varnostne

ograje ob robu vozišča pomenila nesorazmerno velike stroške) dopusti drugačna postavitev,
ki bo optimalna glede na obstoječo zasnovo konstrukcije in predvidene posege vanjo, kar
mora biti v projektu posebej utemeljeno.

7.2 Postavitev betonske varnostne ograje v ločilnem pasu v primeru

višinske razlike med smernima voziščema
a. Največji dopusten nagib brežine ob vozišču, nad katero se postavi betonska varnostna ograja v
srednjem ločilnem pasu (za primer višinske razlike med smernima voziščema), lahko znaša
1:5.
b. Na območju, kjer se pojavlja večja višinska razlika med smernima voziščema, ki ne omogoča
izvedbe brežine skladno s prejšnjo točko, se izvede varovanje z varnostno ograjo ločeno za
vsako smerno vozišče posebej.

7.3 Tipska postavitev varnostne ograje v območju nevarne ovire

a. Zavarovanje nevarne ovire, npr. stebra nadvoza z jekleno ali betonsko varnostno ograjo na
trasi avtoceste ali hitre ceste, zaključek na naletni strani v brežino skladno s spodnjo sliko.

Slika 5: Zavarovanje nevarne ovire z JVO ali BVO ob trasi AC ali HC, zaključek na naletni strani v brežino

Legenda (velja za vse risbe):

A…zgostitev stebrov JVO skladno s testom za vgrajen tip JVO

B…razdalja med stebri JVO skladno s testom za vgrajen tip JVO

Lp…minimalna zahtevana dolžina varnostne razdalje pred nevarnim mestom (Tabela 1)

b. Zavarovanje nevarne ovire, npr. stebra nadvoza z jekleno ali betonsko varnostno ograjo na
trasi avtoceste ali hitre ceste, zaključek na naletni strani z naletnim zaključnim elementom
testiranim skladno s SIST EN 1317-4

V kolikor ob trasi avtoceste ali hitre ceste na naletni strani varnostne ograje ni moč zaključiti s
horizontalnim zamikom v brežino (jarek, široka mulda…), se izvede zaključek z naletnim
zaključnim elementom testiranim skladno s SIST EN 1317-4 skladno s sliko spodaj. V primeru
betonske varnostne ograje je potrebno najprej izvesti prehod na jekleno varnostno ograjo in
nato nanjo navezati zložljivo naletno zaključnico ali predvideti zaključek s paralelnim blažilnikom
trkov testiranim skladno s SIST EN 1317-3.

14
Izdelal DRI upravljanje investicij d.o.o., Aleš Bricelj, Egon Herman; RISBE: Matija Vižin
Navodilo o tehničnih karakteristikah, pogojih in načinu postavitve varnostnih ograj na cestah v upravljanju DARS d.d.

Slika 6: Zavarovanje nevarne ovire z JVO ali BVO ob trasi AC ali HC, zaključek na naletni strani z naletnim zaključnim
elementom testiranim skladno s SIST EN 1317-4

7.4 Tipska postavitev varnostne ograje v območju klica v sili

a. Postavitev jeklene ali betonske varnostne ograje v območju klica v sili

Na lokacijah, kjer v območju klica v sili ni nevarnega mesta, ki bi zahtevalo postavitev varnostne
ograje, se varnostna ograja zaključi 25 m za klicem v sili, skladno s spodnjo sliko. Ob ograji se
izvede utrjena dostopna pot v širini min. 1,0 m. V primeru nevarnosti padca v globino se izvede
varovanje dostopne poti in območja klica v sili s palično ograjo.

Slika 7: Postavitev JVO ali BVO v območju klica v sili

b. Prekinitev jeklene ali betonske varnostne ograje v območju klica v sili pri novogradnjah in
obnovah

Na območju klica v sili se izvede prekinitev varnostne ograje skladno z detajlom na spodnji sliki.
Ob ograji se izvede utrjena pot v širini min. 1,0 m. V primeru nevarnosti padca v globino se
izvede varovanje dostopne poti in območja klica v sili s palično ograjo.

Slika 8: Prekinitev JVO ali BVO v območju klica v sili pri novogradnjah in obnovah

15
Izdelal DRI upravljanje investicij d.o.o., Aleš Bricelj, Egon Herman; RISBE: Matija Vižin
Navodilo o tehničnih karakteristikah, pogojih in načinu postavitve varnostnih ograj na cestah v upravljanju DARS d.d.

c. Postavitev jeklene ali betonske varnostne ograje v območju klica v sili, kjer ni možno izvesti
dostopne poti v ustrezni dolžini

Na obstoječih lokacijah, kjer zaradi prostorskih omejitev ni možno izvesti dostopne poti v
ustrezni dolžini, se lahko izvede prekinitev varnostne ograje po enem izmed detajlov na spodnjih
slikah. V okviru prostorskih možnosti je potrebno varnostno ograjo čim bolj podaljšati mimo
stebrička za klic v sili. V primeru nevarnosti padca v globino se izvede varovanje območja klica v
sili s palično ograjo.

Slike 9 (levo), 9a (desno), 9b (spodaj): Postavitev JVO ali BVO v območju klica v sili, kjer ni možno izvesti dostopne
poti v ustrezni dolžini

7.5 Tipska postavitev jeklene varnostne ograje v območju priključka

servisne ceste
Prekinitev varnostne ograje na območju priključka servisne ceste na AC ali HC se izvede po enem
izmed detajlov na spodnjih slikah. V kolikor se za priključkom servisne ceste nahaja nevarno
mesto se izvede zaokrožitev ob servisni cesti, da se prepreči izlet vozila v nevarno območje.

Slika 10 (levo), 10a (desno), 10b (spodaj): Postavitev JVO v območju priključka servisne ceste

16
Izdelal DRI upravljanje investicij d.o.o., Aleš Bricelj, Egon Herman; RISBE: Matija Vižin
Navodilo o tehničnih karakteristikah, pogojih in načinu postavitve varnostnih ograj na cestah v upravljanju DARS d.d.

7.6 Tipska postavitev varnostne ograje v območju odstavne niše

opremljene s klicem v sili
Postavitev varnostne ograje v območju odstavne niše opremljene s klicem v sili je prikazana na
sliki 11. Stebriček klica v sili se postavi na začetku odstavne niše. V primeru, da je iz drugih
razlogov potrebna postavitev varnostne ograje v območju celotne odstavne niše, se izvede
prekinitev varnostne ograje po detajlu na sliki 12.

Slika 11: Postavitev BVO ali JVO v območju odstavne niše opremljene s klicem v sili

Slika 12: Prekinitev BVO ali JVO v območju odstavne niše opremljene s klicem v sili

7.7 Uporaba tipskih elementov betonske varnostne ograje za zagotavljanje

lažjega dostopa za potrebe vzdrževanja
Na lokacijah cestnih objektov, SPIS portalov in podobnih mestih, kjer se pogosto opravljajo
vzdrževalna dela in je postavljena betonska varovalna ograja, mora imeti element betonske
varnostne ograje, ki je višji od 80 cm, vgrajen utor (stopnico) za lažji prehod preko varnostne
ograje (glej sliki spodaj, stopnica obkrožena z rdečo).

17
Izdelal DRI upravljanje investicij d.o.o., Aleš Bricelj, Egon Herman; RISBE: Matija Vižin
Navodilo o tehničnih karakteristikah, pogojih in načinu postavitve varnostnih ograj na cestah v upravljanju DARS d.d.

Slika 13 (levo), 13a (desno): Izvedba stopnice (utora) za lažji prehod preko ograje

7.8 Izvedba jeklene varnostne ograje v območju špice izvoza

Postavitev jeklene varnostne ograja v območju špice izvoza je prikazana na spodnjih slikah. V
primeru, ko sta na obeh straneh otoka v špici izvoza potrebni varnostni ograji, ki sta na naletni
strani zaključeni z zaključnim elementom testiranim skladno s SIST EN 1317-4, mora biti med
obema ograjama obvezno izvedena izletna cona (nasut drobljenec ustrezne debeline, ki zaustavi
vozilo) v dolžini minimalno 60 m (slika 11 a). V kolikor pred nevarno oviro ni mogoče zagotoviti
ustrezne dolžine varnostne ograje pred nevarno oviro Lp, ali bi bila razdalja med zaključnicama
manjša od 3,5 m je potrebno v špico med traso in izvozno rampo postaviti blažilnik trka (testiran
skladno z SIST EN 1317-3), ki mora biti ustrezno navezan na jekleno varnostno ograjo. (slika 12).

Slika 14 (levo), 14a (desno): Izvedba JVO v območju špice izvoza

Slika 15: Postavitev blažilnika trka v špici izvoza

18
Izdelal DRI upravljanje investicij d.o.o., Aleš Bricelj, Egon Herman; RISBE: Matija Vižin
Navodilo o tehničnih karakteristikah, pogojih in načinu postavitve varnostnih ograj na cestah v upravljanju DARS d.d.

7.9 Izvedba zaključka jeklene varnostne ograje s horizontalnim zamikom in

vkopom v brežino
Na spodnjih slikah je prikaz pravilnega in nepravilnega zaključka jeklene varnostne ograje s
horizontalnim zamikom 1:20 vkopano v brežino. Kratka zaključnica mora biti vkopana v brežino
na dolžini 0,50 m.

Slika 16 (levo), 16a (desno): Prikaz pravilnega in nepravilnega zaključka JVO s horizontalnim zamikom 1:20 v brežino

7.10 Način postavitve varnostne ograje

a. Jeklena varnostna ograja se postavlja tako, da se skladno s izvedenim testom posamezne
varnostne ograje po SIST EN 1317-2, stebri ograje zabijajo v teren ali se stebri ograje s
podložno ploščo pritrjujejo na sidrno ploščo vgrajeno v objekt.
b. V primeru, da gre za netipično postavitev jeklene varnostne ograje zaradi prilagajanja
komunalnim vodom ali drugih posebnih okoliščin, mora biti temelj (pasovni ali točkovni)
ustrezno dimenzioniran in prikazan v projektni dokumentaciji.
c. Betonska varnostna ograja se postavlja na asfaltno, betonsko ali drugače ustrezno utrjeno
površino primerljivo s pogoji pri izvedenem testu po SIST EN 1317-2 in skladno z navodili
proizvajalca.

19
Izdelal DRI upravljanje investicij d.o.o., Aleš Bricelj, Egon Herman; RISBE: Matija Vižin