Armcad 6

ArmCAD 6
program za izdelavo armaturnih nartov

navodilo za delo s programom
[aurirano za Build 6103]
Copyright (c) Radimpex * ZEAI * http:// www.zeia.si * e-mail: info@zeia.si * Tel. 02-229-6640
KAZALO
1. UVOD ......................................................................................................... 7
1.1
Potrebna konfiguracija raunalnika .......................................................... 7
1.2
Intalacija programa .............................................................................. 8
1.2.1
Posamezna intalacija programa .................................................................. 9
1.2.2
Mrena intalacija .................................................................................... 15
1.3
De-intalacija programa ....................................................................... 22
1.4
Zagon programa ................................................................................. 23
1.5
Osnovni koncept programa ................................................................... 25
2. RISANJE OPAA ....................................................................................... 27

2.1
Delo z listo pozicij opaev (POZICIJE OPAEV) ........................................ 27
2.2
Risanje tipskih opaev (TIPSKI OPA) .................................................... 29
2.3
Risanje pomonih linij za lajo doloitev poloaja armature

(POMONE LINIJE) .............................................................................. 36
3. RISANJE PALIC V VZDOLNEM POGLEDU ................................................. 38

3.1
Nova pozicija - poljubna palica (POLJUBNA) ............................................ 38
3.2
Nova pozicija - tipska palica (TIPSKA) .................................................... 49
3.3
Obstojea pozicija - ista geometrija (OBSTOJEA) ................................... 54
3.4
Obstojea pozicija - nova geometrija (REPREZENT) ................................. 61
3.5
Risanje armature krino armirane ploe ................................................ 63
4. RISANJE PALIC V SERIJI.......................................................................... 67

4.1
Konstantna serija v osnovi .................................................................... 67
4.2
Konstantna serija v vzdolnem prerezu .................................................. 81
4.3
Konstantna serija v prenem prerezu ..................................................... 90
4.4
Spremenljiva serija v osnovi ................................................................. 94
4.5
Spremenljiva serija v vzdolnem prerezu .............................................. 110
4.6
Spremenljiva serija v prenem prerezu ................................................ 114
4.7
Pokrivanje plo z lonimi palicami ...................................................... 116
4.8
Pokrivanje plo s serijami palic .......................................................... 118
4.9
Pokrivanje s konstruktivno armaturo .................................................... 126
5. RISANJE ARMATURE V PRENEM PREREZU ............................................ 132

5.1
Posamezno postavljanje palic v prenem prerezu (POSAMEZNO) ............. 132
5.2
Skupno postavljanje palic vzdol podane linije (VZDOL LINIJE) ............. 136
5.3
Skupno postavljanje palic v prenem prerezu (CELI PREREZ) .................. 141
5.4
Kreiranje prereza .............................................................................. 152

Kreiranje prenega prereza gred ........................................................... 152
Kreiranje prenega prereza plo .......................................................... 158
5.5
Skaliranje merila prenega prereza (SPREMEMBA MERILA) ..................... 166
6. KOTIRANJE PALIC .................................................................................. 169

6.1
Kotiranje palic (KOTA) ....................................................................... 169
6.2
Specifikator ...................................................................................... 173
6.3
Multispecifikator ................................................................................ 174
6.4
Specifikator s tabelo .......................................................................... 175
6.5
Specifikatorji celega opaa ................................................................. 176
6.6
Postavitev simbola prereza (SIMBOL PREREZA) ..................................... 179
7. EDITIRANJE PALIC................................................................................. 181

7.1
Delo z bazo pozicij (BAZA POZICIJ) ..................................................... 181
7.2
Editiranje palic (EDIT ENTITET) ........................................................... 200
7.2.1
Editiranje palic v vzdolnem pogledu ......................................................... 201
7.2.2
Editiranje serije palic ............................................................................... 203
7.2.3
Editiranje palic v prenem prerezu ............................................................ 204
7.2.4
Editiranje kot .......................................................................................... 206
7.2.5
Editiranje simbola prereza ........................................................................ 207
7.2.6
Editiranje simbola konstruktivne armature ................................................ 211
7.2.7
Editiranje specifikatorja ........................................................................... 212
7.3
Sprememba tevilke pozicije (SPREMEMBA POZICIJE) ............................ 214
7.4
Stikovanje armature .......................................................................... 218
7.5
Vekratno nadaljevanje armature ........................................................ 222
7.6
Sidranje armature ............................................................................. 226
7.7
Dodajanje segmenta .......................................................................... 229
7.8
Izloevanje segmenta ........................................................................ 231
7.9
Dodajanje segmenta .......................................................................... 232
8. RISANJE MRENE ARMATURE................................................................. 234

8.1
Posamezno postavljanje mre (POSAMEZNO POSTAVLJANJE) ................. 234
8.2
Serijsko postavljanje mre znotraj podane konture (SERIJA MRE) ......... 241
8.3
Postavljanje mre v prenem prerezu (MREA V PRENEM PREREZU) ...... 251
8.4
Postavljanje odprtin v mreah (ODPRTINA MREE) ................................ 256
8.5
Baza pozicij mrene armature (BAZA POZICIJ MRE) ............................. 259
8.6
Sprememba tevilke pozicije mrene armature (SPREMEMBA POZICIJE) .. 261
8.7
Editiranje mre (EDIT ENTITET) .......................................................... 263
8.8
Prenos serije mre v posamezne mree (EXTRACT) ............................... 265
8.9
Grupiranje ve serij mre v eno (SPAJANJE KONTUR MRE).................... 268
8.10
Sprememba poloaja diagonale (DIAGONALA) ...................................... 268
8.11
Korekcija konture mree .................................................................... 271
9. POMONI UKAZI ZA LAJE RISANJE ...................................................... 274

9.1
Nastavitev vidnosti ArmCAD-ovih entitet (VIDNOST ENTITET) ............... 274
9.2
Skrivanje entitet ............................................................................... 280
9.3
Doloitev potrebne koliine armature (PRERAUN PALIC) ....................... 281
9.4
Okvir risbe........................................................................................ 282
9.5
Sprememba koordinatnega sistema za risanje (Sprememba UCS) ........... 283
10. KREIRANJE BAZ, KATERE PROGRAM UPORABLJA PRI SVOJEM DELU .... 285
10.1
Kreiranje baze tipskih palic (BAZA TIPSKIH PALIC) ................................ 285
10.2
Kreiranje baze tipskih opaev (BAZA TIPSKIH OPAEV) ......................... 289
10.3
Kreiranje baze tipskih mre (BAZA TIPSKIH MRE) ................................ 291
10.4
Kreiranje baz tipskih komentarjev (BAZA KOMENTARJEV) ...................... 295
11. NASTAVITEV PARAMETROV ZA DELOVANJE PROGRAMA ...................... 297

11.1
Nastavitev barv in fontov za ArmCAD-ove entitete (PARAMETRI) ........... 297
11.2
Definiranje stilov kotiranja ArmCAD-ovih entitet (STILI KOTIRANJA) ...... 310
11.3
Predpisi ............................................................................................ 320
11.4
Funkcionalnost .................................................................................. 337
11.5
Nastavitev merila risbe (MERILO) ........................................................ 347
11.6
Definiranje naina prikaza palic v risbi (IZGLED ENTITET) ...................... 348
11.7
Podatki narta razreza palic ................................................................ 350
11.8
Izvoz konfiguracijskih datotek ............................................................. 351
11.9
Uvoz konfiguracijskih datotek ............................................................. 352
11.10 Shranjevanje v format ArmCAD 2005 .................................................. 353
12. POROILO ............................................................................................ 354

12.1
Vsebina poroila ................................................................................ 355
12.2
Pregled in premikanje skozi poroilo .................................................... 357
12.3
Formatiranje poroila ......................................................................... 359
12.3.1
Format papirja ........................................................................................ 360
12.3.2
Robovi ................................................................................................... 361
12.3.3
Glava .................................................................................................... 362
12.3.4
Tekst ..................................................................................................... 370
12.3.5
Palice - specifikacija ................................................................................ 372
12.3.6
Palice - specifikacija 2 ............................................................................. 378
12.3.7
Palice - izvleek ...................................................................................... 379
12.3.8
Palice - izvleek opaa ............................................................................. 381
12.3.9
Palice - izvleek (SNIP) ............................................................................ 382
12.3.10
Nart razreza - specifikacija ..................................................................... 383
12.3.11
Distanniki ............................................................................................. 384
12.3.12
Tabela specifikatorjev .............................................................................. 386
12.3.13
Mree - specifikacija ................................................................................ 387
12.3.14
Mree - izvleek ...................................................................................... 388
12.3.15
Mree - nart razreza .............................................................................. 390
12.3.16
Shranjevanje podatkov o formatiranju poroila ........................................... 390
12.4
Tiskanje poroila ............................................................................... 392
12.5
Eksport v RTF ................................................................................... 392
12.6
Eksport v risbo .................................................................................. 394
12.7
Vrnitev v okno za risanje .................................................................... 394
12.8
Zbirni izvleek ................................................................................... 394
12.9
Grupiranje opaev ............................................................................. 397
13. IMPORT ARMATURE ............................................................................. 400

13.1
Eksport osvojene armature v ploah iz programa Tower ...................... 402
13.2
Import obiajne armature plo v program ArmCAD 6 .......................... 408
13.2.1
Pravila po katerih se oblikuje osvojena obiajna armatura ............................ 411

Spodnja cona ..................................................................................... 411
Zgornja cona ...................................................................................... 418
Sprememba debeline ploe ................................................................. 421
13.3
Import mrene armature plo v program ArmCAD 6 ........................... 422
13.3.1
Pravila po katerih se oblikuje importirana mrena armatura ......................... 423

Spodnja cona ..................................................................................... 424
Zgornja cona ...................................................................................... 427
13.4
Eksport osvojene armature v gredah iz programa Tower ....................... 430
13.4.1
Tloris ..................................................................................................... 430
13.4.2
Okvirji ................................................................................................... 431
13.5
Import eksportirane armature v gredah v program ArmCAD 6 ............... 432
13.5.1
Vodenje vzdolne armature ...................................................................... 433
13.5.2
Oblikovanje armature na koncih gred ........................................................ 436
13.5.3
Vodenje vzdolne armature v stebrih ......................................................... 447
13.5.4
Oblikovanje armature na koncih niza kolinearnih stebrov ............................. 448
14. AROVNIKI .......................................................................................... 453

14.1
Kreiranje kompleksnega elementa ....................................................... 453
14.1.1
Tokovni temelj ...................................................................................... 454
14.1.2
Pasovni temelj ........................................................................................ 463
14.1.3
Enokrako stopnie ................................................................................. 470
14.1.4
Podporni zid ........................................................................................... 476
14.1.5
Kontinuirna greda ................................................................................... 483
14.1.6
Armirano-betonski zid.............................................................................. 497
14.1.7
Armirano-betonski steber ......................................................................... 505
14.2
Editiranje kompleksnega elementa ...................................................... 514
1. UVOD
1.1 Potrebna konfiguracija raunalnika
Ker program ArmCAD 6 deluje v okolju programa AutoCAD (BricsCAD), je
nujno, da je na vaem raunalniku pravilno intaliran operacijski sistem Windows, kot tudi
sam program AutoCAD (verzija 2010 ali noveja) (BricsCAD (verzija 14 ali noveja)). Kar se
tie minimalne konfiguracije raunalnika, je le-ta doloena z zahtevami operacijskega sistema
Windows in programa AutoCAD (BricsCAD). Torej e te aplikacije lahko delujejo na vaem
raunalniku, tedaj bo sigurno tudi ArmCAD 6 deloval pravilno.
V kolikor vaa jezikovna verzija programa zahteva tudi specialne znake, kot so recimo
slovenske rke , je za njihovo pravilno prikazovanje v programu nujno, da na nivoju
Windows-a, v okviru ukaza Control Panel Regional and Language Options, vklopite
ustrezne nastavitve. V kolikor se to ne naredi, bo program deloval v lokalnem ASCII reimu,
tj. vse rke bodo pretvorjene v najugodneji ASCII znak.
Nastavitev podatkov v okviru ukaza

Regional and Language Options,
za Windows Vista
Nastavitev podatkov v okviru ukaza Region and Language,

za Windows 7 in Windows 8
1.2 Intalacija programa

Za pravilno intalacijo programa je nujno da imate intalacijski CD in ustrezen
hardlock. Ker obstajajo posamezne in mrene verzije naih programov ter razlini tipi
hardlock-ov (posamezni, mreni, asovno omejeni), morate poznati tudi serijsko tevilko
intalacije. Vloga te serijske tevilke je, da z univerzalnega intalacijskega CD-ja pripravi
intalacijo za va hardlock.
Vsak uporabnik ima enotno serijsko tevilko intalacije in ta doloa tako tip intalacije, kot tudi
reim delovanja programa. V primeru, da naknadno dokupite nek modul programa, boste
dobili novo serijsko tevilko, pri emer stara ve ne bo veljala.
Program lahko namestite samo, e imate pravice intaliranja, kar pomeni, da morate imeti
pravice dostopa kot Administrator/Skrbnik. Za razliko od intalacije, uporaba programa nima
omejitev.
Pred intalacijo programa ArmCAD 6, je nujno, da je program AutoCAD (BricsCAD) vsaj
enkrat zagnan, ker drugae intalacija ne bo izvrena.
Pomembno:
Ker ima Windows posebno obravnavo za USB naprave, USB hardlock ne smete priklopiti
preden ArmCAD-ov intalacijski program to ne bo od Vas zahteval. e to vendar po pomoti
naredite, takoj prekinite Windows-ovo avtomatsko proceduro intalacije gonilnika. To
opozorilo se vsekakor nanaa samo na prvi priklop USB hardlock-a na raunalnik. Po prvi
intalaciji programa ArmCAD 6 lahko USB hardlock prosto vklapljate in izklapljate z
raunalnika.
1.2.1
Posamezna intalacija programa
Vse datoteke potrebne za namestitev programa ArmCAD 6 so zapakirane v eno

'self-extract' datoteko, ki se pri intalaciji programa zaasno razpakira v spominu raunalnika.
e intalirate 32-bitno verzijo programa, se zaene datoteka \ArmCAD 6\
ArmCAD_***_win32_Setup.exe, e pa 64-bitno verzijo programa, zaenete datoteko
\ArmCAD 6\ArmCAD_***_x64_Setup.exe. Odpre se dialog:
Izbere se gumb Install, nakar se vse nujne datoteke odpakirajo v spomin raunalnika in se
zane sama intalacija programa. Po intalaciji gonilnikov, bo program izdal sporoilo:
Ker je v toku intalacije nujna prisotnost ustreznega kljua, Vas bo program s tem obvestil, da
preverite prisotnost hardlock-a na raunalniku.
Prigana luka na USB kljuu oznauje pravilen priklop

10
Ko ste priklopili hardlock, aktivirajte polje OK, nakar se bo zaela intalacija. Na ekranu se bo
pojavil dialog naslednjega izgleda.
Iz zaprte liste izberite jezik intalacije ter aktivirajte ukaz OK.
Za nadaljevanje intalacije aktivirajte polje Next.
11
V centralnem delu dialoga se nahaja pogodba, ki predpisuje pogoje uporabe programa. Dobro
jo prouite in samo v primeru, da se z njo strinjate, vklopite stikalo Strinjam se s pogodbo.
Nato bo dostopno tudi polje Next, ki nadaljuje proceduro intalacije.
V tem dialogu se doloa ali se gre za samostojno ali pa mreno intalacijo programa. S klikom
mike na ikono Samostojna aktivirate ta tip intalacije in aktivirajte polje Next.
V primeru, da na Vaem raunalniku ni intaliran program AutoCAD (BricsCAD), se bo
pojavilo ustrezno opozorilo, nakar se bo procedura intaliranja programa ArmCAD 6
prekinila.
e je na vaem raunalniku intalirano ve verzij programa AutoCAD (BricsCAD), se bo odprl

dialog s podobnim izgledom.
12
V prikazanem dialogu se vri izbor verzije programa, katero elite intalirati. Omenimo naj, da
se z aktiviranjem polja Back lahko kadarkoli vrnete na predhodni korak intalacije, dokler s
pomojo polja Cancel lahko odstopite od cele procedure intalacije programa. Za
nadaljevanje intalacije vklopite ustrezno stikalo za verzijo AutoCAD-a (BricsCAD-a) in
aktivirajte polje Next.
V edit box-u Lastnik licence napiite toen naziv vaega podjetja, ker se bo ta podatek
izpisoval na dnu vsake strani papirja vaega projekta. Omenimo naj, da ste se s pogodbo
predhodno obvezali, da napiete pravilno ime uporabnika licence.
V edit box-u Registracijska tevilka pazljivo vnesite tono serijsko tevilko intalacije, ki
ste jo dobili od vaega prodajalca. Potem aktivirajte polje Next.
13
V tem dialogu se poda mesto na disku, kjer bo izvrena intalacija programa. e niste
zadovoljni s ponujeno sledjo, imate monost ali da jo v edit box-u Intalacijska mapa rono
podate, ali da s klikom na polje, ki se nahaja na desni strani tega edit box-a, izberete eleno
sled.
Naredi ikono na namizju e je to stikalo vklopljeno, bo program na namizju raunalnika
naredil ikono za zagon programa.
Ko ste doloili mesto na disku, za nadaljevanje intalacije aktivirajte polje Next.
V primeru, da je v podani mapi e prej intaliran program, bo program izdal opozorilo in Vam
omogoil ali da obstojee datoteke zadrite, ali da jih zamenjate z novimi.
Da bi se laje odloili za eno predvideno akcijo, navajamo listo datotek, v katerih se hranijo
podatki, ki so dostopni za spremembo med delovanjem programa:
ArmCAD4.$bk
ArmCAD4.$bp
ArmCAD4.$bpd
ArmCAD4.$btm
ArmCAD4.$bto
ArmCAD4.$bts
ArmCAD4.$eds
ArmCAD4.$har
ArmCAD6.$pls
ArmCAD4.$skf
ArmCAD4.$skm
ArmCAD4.$skp
ArmCAD4.$sks
Baza tipskih komentarjev

Baza predpisov (podatki, ki se podajo v okviru ukaza Predpisi)
Baza distannikov
Baza tipskih mre
Baza tipskih opaev
Baza tipskih palic
Konfiguracijska datoteka, ki se kreira s pomojo ukaza Parametri.
Baza tipskih papirjev, ki se uporabljajo pri kreiranju poroil (kosovnica,
izvleek)
Podatki narta razreza palic
Stil kotiranja specifikatorja
Stil kotiranja mre
Stil kotiranja palic v prenem prerezu
Stil kotiranja palic v vzdolnem pogledu
14
ArmCAD6.$ssp
ArmCAD6.$skma
ArmCAD4.$sksd
ArmCAD4.$skso
ArmCAD4.$sksp
Stil
Stil
Stil
Stil
Stil
kotiranja
kotiranja
kotiranja
kotiranja
kotiranja
simbolov prereza
konstruktivne armature
serija v vzdolnem prerezu
serija v osnovi
serija v prenem prerezu
e ste predhodno s programom e vse baze prilagodili svojim potrebam, priporoamo da

aktivirate polje Yes, kar bo privedlo samo do posodobitve izvrnih programov, a
konfiguracijske datoteke bodo ostale nespremenjene.
Program sedaj prikazuje vse parametre, ki ste jih v toku intalacije postavili in e ste z njimi
zadovoljni, aktivirajte polje Next. Zatem se bo zael proces intalacije programa in hitro se
bo na ekranu pojavila informacija o uspeno izvedeni intalaciji.
Z aktiviranjem polja OK se bo intalacijski program zakljuil.

V primeru, da hardlock ni prikljuen na raunalnik, bo program zaustavil postopek intalacije in
izdal ustrezno opozorilo.
15
e je pa hardlock prikljuen na raunalnik in ste napano vnesli registracijsko tevilko, bo polje

Next nedostopno za aktiviranje. V samem dialogu bo program napisal opozorilo, da je
podana napana registracijska tevilka.
V tem primeru Vam preostane, da se s pomojo polja Back, vrnete na dialog za vnos
registracijske tevilke in jo pravilno vnesete.
1.2.2
Mrena intalacija
Da bi program lahko deloval na vseh raunalnikih v mrei, je nujno da je med njimi

vzpostavljen vsaj eden od protokolov: TCP/IP, NETBIOS ali IPX. Sam postopek mrene
intalacije se odvija v dveh korakih. V prvem se na disk serverja intalira serverska intalacija,
a v drugem se iz diska serverja vri klientska intalacija na vseh terminalih, na katerih je
potrebno zaganjati program. Zraven tega mora biti na serverju vedno aktiven HASP License
Manager, program ki kontrolira delovanje mrenega kljua.
Ker lahko server slui samo za priklop kljua in namestitev izvrnih programov, njegove
performanse sploh ne vplivajo na hitrost delovanja programa. Pomembneje je, da je sama
mrea dovolj hitra, da se preverjanje kljua im hitreje odvija.
Serverska intalacija
Ker performanse serverja ne vplivajo na hitrost delovanja programa, se lahko za server vzame
katerikoli raunalnik v mrei. Bistveno je, da je na njemu izvrena serverska intalacija
programa, prikljuen mreni klju in zagnan HASP License Manager. Ker se pri intalaciji
programa v Registry zapisuje niz podatkov, ki so nujni za delovanje izvrnega programa, je
potrebno, da se na server log-irate kot Administrator.
16
e intalirate 32-bitno verzijo programa, se na streniku zaene datoteka \ArmCAD
6\ArmCAD_***_win32_Setup.exe, e pa 64-bitno verzijo, se zaene \ArmCAD
6\ArmCAD_***_x64_Setup.exe. Naredite enak postopek kot pri posamezni intalaciji.
Vsekakor je v tem primeru potrebno za tip intalacije izbrati ikono Mrena.
Po konanju strenike intalacije, se na streniku nahaja tudi mapa v katero je le-ta izvrena.
e niste menjali sledi, ki se je ponudila, se ta mapa nahaja na C:\ disku strenika in se
imenuje ArmCAD6 (***.Win32) Server za 32-bitno, oziroma ArmCAD6 (***.x64)
Server za 64-bitno verzijo programa. Vse datoteke nujne za klientsko intalacijo programa se
nahajajo
v
tej
mapi,
zapakirane
v
eno
'self-extract'
datoteko
z
imenom
ArmCAD_***_win32_ClientSetup.exe za 32-bitno, oziroma ArmCAD_***_x64_
ClientSetup.exe za 64-bitno verzijo programa.
Zraven te arhive, se v mapi nahaja tudi datoteka NETHASP.ini, ki se avtomatsko generira
pri mreni intalaciji. Ta datoteka vsebuje konfiguracijske parametre za vzpostavitev
komunikacije s hardlock-om (NET USB zaitni klju). Uporabniki z obiajno in standardno
mreo praviloma ne rabijo niesar spreminjati in lahko delajo s to datoteko. Prisotnost te
datoteke omogoa, da se izvedejo neke doloene netipine klientske intalacije.
Glavni podatek v NETHASP.INI je polje:
NH_SERVER_ADDR =
Vsebina tega polja definira ime ali IP naslov raunalnika, na katerem se nahaja zaitni NET
klju. To polje je avtomatsko zapolnjeno z imenom raunalnika, na katerem je izvrena
mrena intalacija. V kolikor je iz kateregakoli razloga potrebno spremeniti ta podatek, da se
intalacija lahko izvede, se to uredi s poljubnim urejevalcem teksta (na primer - notepad.exe).
e se vnese ime strenika je potrebno zapisati:
NH_SERVER_ADDR = ime_servera;
(npr.: NH_SERVER_ADDR = SERVER01;)
e se vnese IP naslov strenika, je zapis naslednji:
NH_SERVER_ADDR = xxx.xxx.xxx.xxx;
(npr.: NH_SERVER_ADDR = 192.168.0.56;)
17
Intalacija HASP License Manager-a
Po konanju serverske intalacije programa, je potrebno na serverju intalirati program HASP
License Manager. Z intalacijskega CD-ja zaenite program \Hasp\LMSETUP.EXE.
Z aktiviranjem polja Next se odpre naslednji dialog:
Ponujena sta dva naina intalacije:

-
Application (nhsrvw32.exe), ki intalira HASP License Manager kot Windows

aplikacijo.
Service (nhsrvice.exe), ki intalira HASP License Manager kot Windows servis.
Intalacija HASP License Manager-ja kot Windows aplikacija

e se izbere ta nain intalacije Application (nhsrvw32.exe) in aktivira polje Next, se bo
pojavil dialog v katerem se lahko namesti (ali sprejme ponujeno) intalacijsko mapo HASP
License Manager-a.
18
Z izborom polja Next se bo odprl dialog v katerem se lahko izbere, ali se program da v
Startup mapo in se avtomatsko tarta pri vsakem zagonu Windows (ampak po Login-u). e
se to ne izbere, tedaj se mora HASP License Manager vedno tartati rono: Start
Programs HASP License Manager HASP License Manager.
Z izborom polja Next v tem in naslednjih dialogih, bo prilo do konca intalacije HASP
License Manager-a.
Intalacija HASP License Manager-ja kot Windows servis
Ta nain intalacije omogoa avtomatski zagon HASP License Manager-a pri vsakem tartu
raunalnika in to pred Login proceduro. Ta nain je posebej primeren za prave serverje, ker
eliminira potrebo za kakrnokoli administracijo.
Delo s HASP License Manager-om
Znak, da je HASP License Manager aktiven, je obstoj ikone v Taskbar-u:
19
Rdea ikona oznauje da je

HASP License Manager aktiven
Z dvojnim klikom mike preko te ikone se bo pojavilo maksimirano okno HASP License
Manager-ja.
Z izborom ukaza Exit lahko okno HASP License Manager-ja ponovno pomanjate. V primeru,
da ta program ni tartan na serverju, ne boste imeli dostopa do mrenega kljua niti z enega
raunalnika v mrei, s imer bo onemogoeno tudi samo delovanje programa.
Omenimo naj, da e elite uporabljati program tudi na serverju, morate tudi na njemu izvriti
klientsko intalacijo programa na popolnoma enak nain kot pri ostalih raunalnikih na mrei.
Klientska intalacija
Na raunalniku na katerem elite delati s programom, je potrebno da se pozicionirate na disk
serverja in iz mape kjer je bila predhodno izvrena serverska intalacija zaenete intalacijski
program ArmCAD_***_win32_ClientSetup.exe za 32-bitno, oziroma ArmCAD_***_
x64_ClientSetup.exe za 64-bitno verzijo programa. Torej klientska intalacija se ne vri z
intalacijskega CD-ja, ampak z diska serverja in to iz mape, kjer je izvrena serverska
intalacija. e niste menjali default poti, ki jo je ponudil intalacijski program pri serverski
intalaciji, tedaj se ona nahaja na disku serverja v mapi ArmCAD6 (***.Win32) Server za
32-bitno, oziroma ArmCAD6 (***.x64) Server za 64-bitno verzijo programa.
20
Za nadaljevanje klientske intalacije aktivirajte polje Next.
V primeru, da na Vaem raunalniku ni intaliran program AutoCAD (BricsCAD), se bo
pojavilo ustrezno opozorilo, nakar se bo procedura intaliranja programa ArmCAD 6
prekinila.
e je na vaem raunalniku intalirano ve verzij programa AutoCAD (BricsCAD), se bo odprl

dialog s podobnim izgledom.
Tudi tukaj je potrebno izbrati verzijo programa, katero elite intalirati. Po izboru aktivirajte
polje Next.
21
V tem dialogu je potrebno podati mesto na disku, kjer bo intalirana klientska intalacija in
aktivirati polje Next.
Program sedaj prikazuje vse parametre, katere ste v toku klientske intalacije postavili in e
ste zadovoljni, kliknete na polje Next. Hitro se bo na ekranu pojavila informacija o uspeno
izvedeni klientski intalaciji.
Predhodno opisani postopek klientske intalacije izvedite tudi na ostalih raunalnikih v mrei,
na katerih elite uporabljati program.
Intalacija 64-bitne verzije programa na server z 32-bitnim operacijskim sistemom (32x_OS)
Premaknite zaasno NET Hasp klju na en raunalnik s 64x_OS. Naredite mreno intalacijo
64-bitne verzije programa in dobili boste mapo z imenom ArmCAD6 (***.x64) Server.
Kompletno mapo skopirajte na strenik z 32x_OS (lahko jo na 64x_OS zbriete) in vrnite NET
Hasp klju na strenik z 32x_OS. Spremenite datoteko NETHASP.INI, ki se nahaja v
intalacijski mapi s poljubnim urejevalcem. V polje NH_SERVER_ADDR = XXX; morate
vpisati ali ime ali IP naslov serverja za NET klju raunalnik na katerem je priklopljen klju.
22
1.3 De-intalacija programa

V primeru, ko elite zbrisati intalacijo programa, je potrebno da iz Start menija
aktivirate opcijo Settings Control Panel.
V odprtem oknu se z miko aktivira opcija Uninstall Programs in odpre se dialog:
V prikazani listi vseh intaliranih programov izberite program ArmCAD 6 in aktivirajte polje
Uninstall/Change. V primeru, da elite zbrisati serversko intalacijo, izberite program
ArmCAD 6 Server, a v primeru klientske intalacije program ArmCAD 6 Client.
Ker je to destruktivna akcija, bo program zahteval njeno potrditev.
23
Z aktiviranjem polja Yes se zane postopek de-intalacije in na ekranu se bo hitro pojavila

informacija o uspeni deintalaciji programa.
Z aktiviranjem polja OK bo program ArmCAD 6 definitivno umaknjen z raunalnika in

Windows se bo vrnil na osnovni izgled dialoga za de-intalacijo.
1.4 Zagon programa

Ker program pri svojem delu vedno preverja prisotnost klju, ga pred samim zagonom
programa obvezno namestite na USB izhod vaega raunalnika. Sam program se zaene iz
Start menija z izborom opcije All Programs Radimpex ArmCAD 6. V primeru
klientske intalacije je potrebno izbrati All Programs Radimpex ArmCAD 6 Client.
V obeh primerih se bo na ekranu hitro pojavila najprej vhodna maska in zatem e sam izgled
programa ArmCAD 6.
24
Sedaj je potrebno podati glavno merilo risbe na nain, ki je opisan v poglavju 11.5 Nastavitev
merila risbe.
Pri prvem tartu programa so Toolbar-i z ikonami vseh ArmCAD-ovih ukazov postavljeni na
risalni povrini AutoCAD-a (BricsCAD-a) in jih je potrebno razporediti po obodu z
vleenjem mike. Dodatne operacije s Toolbar-i (izkljuitev, vkljuitev, kreiranje novih ali
modifikacija obstojeih) se odvijajo s pomojo AutoCAD-ovega (BricsCAD-ovega) ukaza
Tools Customize Toolbars, ki je pojasnjeno v dokumentaciji programa AutoCAD
(BricsCAD).
ARMCUI
Ukaz s katerim se izvri ponovno kreiranje Menu-ja in Toolbar-ov programa

ArmCAD. Ta ukaz se uporabi, e se iz kakrnega razloga po zagonu programa
ne prikae Menu ali kak Toolbar (orodna vrstica). Zaene se z vnosom imena v
ukazni liniji. Ukaz se lahko uporabi samo v verziji ArmCAD-a za AutoCAD.
25
1.5 Osnovni koncept programa

Ker je program ArmCAD 6 pisan v programskem jeziku C++ in je s pomojo
knjinice Object Arx vezan na AutoCAD (BricsCAD), on ne more delovati samostojno,
ampak izkljuno v okolju programskega paketa AutoCAD (verzija 2010 ali noveje)
(BricsCAD (verzija 14 ali noveja)). Tak koncept omogoa popolno kompatibilnost teh
programov in monost njihove direktne komunikacije. To praktino pomeni, da je ArmCAD 6
AutoCAD-ov (BricsCAD-ov) pod-program, ki je specializiran za risanje armaturnih nartov po
vseh risarskih pravilih, ki veljajo v okolju programa AutoCAD (BricsCAD).
ArmCAD-ovi ukazi so nameeni v zavesni meni ArmCAD, dokler se ukazi, ki so
najpogosteje v uporabi lahko enakopravno kliejo tako iz tega menija, kot tudi s pomojo ikon,
ki so nameene v ArmCAD-ovem Toolbar-ju.
Armatura, ki se rie v programu, je z nainom pozicioniranja jasno loena na navadno in
mreno armaturo. Entitete kreirane s pomojo programa ArmCAD vsebujejo tudi vse nujne
numerine podatke, tako da se v vsakem trenutku dela s programom lahko avtomatsko kreira
tabela kosovnice in izvleka armature, ki odgovarja trenutnemu stanju na risbi.
Poleg velike lahkotnosti, s katero se kreira nart armature in odgovarjajoe kosovnice oziroma
specifikacije, je ena od glavnih prednosti tega programa zmonost branja izvoznih datotek iz
Radimpex-ovega programa za statini preraun: Tower. Namre ArmCAD je v stanju, da
osvojeno armaturo v teh programih pozicionira in kreira tako opane in armaturne narte. Z
malimi spremembami na tako dobljenih risbah (statini modeli obiajno ne odgovarjajo
popolnoma arhitektonskim podlogam), je mono na najhitreji nain kreirati prave izvajalske
projekte.
Program ArmCAD 6 je kompatibilen za nazaj, kar pomeni, da je omogoeno branje datotek,
ki so kreirane s programom ArmCAD 2000 in ArmCAD 2005. Pri branju teh datotek se vri
konverzija vseh entitet, kot tudi konverzija predpisov. Procedura konvertiranja predpisov je
enaka kot pri ukazu Predpisi, ko se spremeni aktivni predpis za risbe, ki vsebuje armaturo
(glej poglavje 11.3).
eprav smo e na zaetku tega poglavja rekli, da je program ArmCAD 6 popolnoma
kompatibilen s programom AutoCAD (BricsCAD) in da vsi AutoCAD-ovi (BricsCAD-ovi)
ukazi delujejo na enak nain, kot tedaj, ko se ta program uporablja brez dodatka za risanje
armature, bomo v nadaljevanju teksta vseeno dali poudarek na neke najvaneje stvari, ki se
tiejo njihove kompatibilnosti:
Ker je format ArmCAD-ovih in AutoCAD-ovih (BricsCAD-ovih) datotek popolnoma enaki

(*.dwg), to pomeni, da se za risanje armature lahko kot podloga uporablja bilo katera od
e prej kreiranih AutoCAD-ovih (BricsCAD-ovih) datotek (s pomojo ukaza File Open
se odpre e obstojea datoteka), ali se pa s pomojo ukaza File New lahko odpre
popolnoma prazna risba. Prav tako to pomeni, da se ArmCAD-ove risbe lahko odpirajo v
AutoCAD-u (BricsCAD-u), ki nima intaliranega programa ArmCAD. Tedaj pa ne boste
mogli editirati kreirane armature, ampak boste take datoteke lahko tiskali ali jih uporabili
za druge namene.
Enako kot tudi v AutoCAD-u (BricsCAD-u) se vse rie v AutoCAD-ovih (BricsCAD-ovih)

risarskih enotah, pri emer se v okviru ukaza Merilo za vsako risbo posebej definira emu
ustreza ena AutoCAD-ova (BricsCAD-ova) enota. Vzemimo za primer, da elite da ena
enota odgovarja enemu centimetru. Iz tega sledi, da e uporabljate e gotove AutoCADove (BricsCAD-ove) risbe, pri katerih ena risarska enota ne odgovarja enemu centimetru,
morate nujno pred risanjem armature, s pomojo ukaza Modify Scale vzpostaviti pravi
odnos. e so posamezni deli AutoCAD-ove (BricsCAD-ove) risbe risani v razlinih merilih,
tedaj jih vse skalirajte tako, da bo na delih risbe vzpostavljen tak odnos.
26
Ker se vse ArmCAD-ove entitete po pravilih AutoCAD-a (BricsCAD-a) postavljajo na

aktivni layer, je na uporabniku, da eventualno s pomojo ukaza Format Layer odpre
popolnoma novi layer in ga postavi za aktivnega, preden zane s postavljanjem armature
v risbo. Izbrana barva tega layer-a ne bo imela nikakren vpliv na ArmCAD-ove entitete,
glede nato, da je s pomojo ukaza ArmCAD Setup Parametri (glej poglavje 11.1)
omogoeno popolnoma poljubna izbira barv za vse entitete v risbi, ki predstavljajo
armaturo. Tak koncept daje niz prednosti v delu s programom, glede na to, da z
odpiranjem poljubnega tevila layer-jev za risanje, lahko armaturo grupirate v doloene
celote in pri tem ne pokvarite osnovne konfiguracije barv, ki se bo uporabila pri tiskanju
risbe. Kot tipino navajamo primer, ko zaradi enotnega izvleka elite na isti risbi prikazati
armaturo v zgornji in spodnji coni ploe. S postavitvijo armature iz spodnje cone v en, a
zgornje v drugi layer, lahko z izmeninim izklopom vidnosti dobite za tisk dve znatno
pregledneji risbi, pri emer bo lista pozicij armature enotna za obe coni.
Pri vsaki spremembi svojih entitet, program ArmCAD bere potrebne podatke iz samih
entitet. e je layer, na katerem se nahajajo ArmCAD-ove entitete ki se menjajo
zaklenjen, bo program avtomatsko odklenil layer in izpisal ustrezno obvestilo v ukazni
liniji.
Ker se velikost tekstov v kotah ArmCAD-ovih entitet podaja v milimetrih na papirju za

tisk, je vano da pred samim risanjem s pomojo ukaza ArmCAD Setup Merilo
izberete glavno merilo na risbi (glej poglavje 11.5). Na osnovi podanega merila in velikosti
teksta na papirju za tisk, bo program vsem tekstom preraunal odgovarjajoo velikost v
AutoCAD-ovih (BricsCAD-ovih) risarskih enotah.
Praktino vsi AutoCAD-ovi (BricsCAD-ovi) ukazi za manipulacijo z elementi risbe

(Erase, Copy, Mirror, Move, Rotate, ...), imajo popolnoma enak uinek kot tedaj
ko se izberejo ArmCAD-ove entitete oz. elementi. Poleg tega imajo ArmCAD-ove
entitete vgrajene e specifine grip-e, katere lahko razvleemo in vplivamo na geometrijo
armature. Program bo vsekakor pazil na to, da sprememba geometrije na eni poziciji
armature avtomatsko vpliva tudi na ostale palice iste pozicije, ki se nahaja na drugih
mestih na risbi. Na splono bo pri vseh intervencijah program vedno auriral in kontroliral
veljavnost trenutnega stanja risbe.
Ker se v gradbeni praksi pogosto pojavljajo popolnoma enaki ali podobni elementi
konstrukcije, so AutoCAD-ovi (BricsCAD-ovi) ukazi za delo z bloki risbe dostopne tudi.
ko se v njihovi vsebini nahaja armatura. Pri kreiranju bloka z armaturo, program v njega
shrani tudi vse nujne numerine podatke (tevilko pozicije, premer, tevilo kosov, naziv
pozicije opaa kateri ta armatura pripada, itd.), ki bodo lahko pri kasnejem vnaanju bloka
v novo ali isto risbo tvorili popolnoma regularno stanje v risbi. Namre pri vnosu bloka v
risbo program za vsako entiteto iz bloka, ki predstavlja armaturo izvri naslednjo analizo.
Prvo pogleda ali pridrueni naziv pozicije opaa za dano armaturo obstaja v sestavi aktivne
risbe in e ne, tedaj odpre novo pozicijo opaa v risbi in dano pozicijo armature namesti z
ostalimi nespremenjenimi podatki v njo. e v sestavi risbe obstaja isti naziv pozicije opaa,
tedaj program izvri analizo ali je dana tevilka pozicije armature prosta in e je, jo namesti
pod dano tevilko. Armatura bo nameena pod isto tevilko tudi e ta pozicija armature ni
prosta, vendar samo pod pogojem da je popolnoma enaka glede geometrije in glede
numerinih podatkov e obstojee pozicije v risbi. e je tevilka pozicije zasedena in
geometrija te pozicije ne odgovarja geometriji pozicije iz bloka, tedaj program preie ali
taka pozicija armature e obstoja pod neko drugo tevilko ali ne. e obstaja, tedaj program
poziciji armature iz bloka dodeli to tevilko, e pa ne, dobi ta pozicija armature iz bloka prvo
prosto tevilko v listi pozicije opaa na risbi. Enako velja tudi za ukaza Cut in Copy, s
pomojo katerih se izbrani del risbe prvo shrani v clipboard ter se zatem s pomojo ukaza
Paste poljubno krat vnaa v sestavo risbe. Omenimo e, da se morajo dodani bloki
obvezno explodirati s pomojo AutoCAD-ovega (BricsCAD-ovega) ukaza Modify
Explode, ker bodo v nasprotnem primeru nedostopni za izbor s pomojo ArmCAD-ovih
ukazov.
27
2. RISANJE OPAA
2.1 Delo z listo pozicij opaev (POZICIJE OPAEV)
Z izborom tega ukaza, ki se nahaja v okviru zavesnega menija ArmCAD Opa ali
ikone
, se odpre dialog naslednjega izgleda:
Izgled dialoga za definiranje pozicij opaev

V centralnem delu dialoga se nahaja lista vseh pozicij opaev, ki se nahajajo v sestavi risbe.
Tukaj se pod pojmom Pozicije opaa razume naziv konstruktivnega elementa (okvir, greda,
stopnice, ploa itd.) kateremu se bo pridruila armatura, ki se bo kasneje izrisovala. Taka
organizacija podatkov Vam omogoa, da imate na eni risbi poljubno tevilo neodvisnih
konstruktivnih elementov ter da za vsakega od njih lahko kasneje dobite poseben izvleek
armature (v okviru enotne tabele izvleka bodo pozicije armature jasno loene s podanimi
nazivi pozicij opaev). Pozicija opaa se na risbi ne vidi (fizino ni dotakljiva), ampak je njena
vloga samo ta, da armaturo, ki se izrisuje v risbi grupira v doloene celote. Za vsako od
definiranih pozicij opaa se otevilba pozicij palic armature zane od tevilke 1 in navzgor.
Pri odpiranju nove risbe program avtomatsko kreira eno pozicijo opaa in jo po default-u
imenuje noname. Poleg poljubnega imena se poziciji opaa e lahko pridrui podatek o
koliini. Namre pri izdelavi izvleka in kosovnice bo program vse koliine uporabljene
armature v dani poziciji opaa pomnoil s podanim tevilom. e se neka greda recimo ponavlja
v nekem objektu 5 krat, tedaj se armatura v risbi postavlja za eno gredo, a v poziciji opaa se
definira koliina 5. Na tak nain bodo v izvleku armature vse koliine dobile 5 krat veje
vrednosti in bodo odgovarjale potrebni armaturi za vse take grede v konstrukciji.
Dodajanje nove pozicije opaa v listo se zane z aktiviranjem ukaznega polja
Dodaj. Nova
pozicija opaa bo dodana v listo takoj pod pozicijo, ki je bila aktivna neposredno pred
aktiviranjem tega ukaza. Izbor pozicije opaa se vri z miko, a izbrana pozicija je jasno
oznaena v listi.
Naziv pozicije opaa in podatek o koliini se vnaata direktno v list box-u, tako da se z miko
obelei polje v koloni Naziv (Koliina) in se s tipkovnico vnese naziv pozicije (podatek o
koliini). Na enak nain se lahko spremeni naziv in podatek o koliini katerekoli pozicije opaa,
ki se nahaja v listi brez posledic za samo risbo.
Brisanje pozicije opaa iz liste se vri z aktiviranjem ukaznega polja
Brii. Ker se v sestavi
risbe mora nahajati vsaj ena pozicija opaa, bo ta ukaz neaktiven, e se v listi nahaja samo
28
ena pozicija opaa. Z leve strani naziva pozicije opaa se nahaja marker, ki oznauje ali je dani
poziciji opaa e pridruena neka armatura ali ne. Simbol
oznauje da je opa prazen,
nasprotno simbol
oznauje, da je dani poziciji opaa pridruena neka armatura. e se
ukazno polje
Brii aktivira ko je izbrana neka pozicija, ki vsebuje armaturo, bo program
izdal naslednje opozorilo:
Izbor ukaznega polja Yes bo izbrano pozicijo opaa umaknil iz liste, pri emer bo tudi vsa
armatura, ki je prej bila pridruena tej poziciji opaa, izbrisana iz risbe.
Ukazni polji
Gor in
Dol bosta aktivna edino e se v listi opaa nahaja ve kot en opa,
s pomojo katerih lahko poziciji spreminjate poloaj v listi.
Znamka
polje za vnos marke betona, ki se bo prikazovala v ustrezni koloni poroila za

rekapitulacijo palic po SNIP predpisih.
Volumen
polje za vnos volumna betona, ki se bo prikazoval v ustrezni koloni poroila za

rekapitulacijo palic po SNIP predpisih.
Simbol ki oznauje, da je dani poziciji opaa pridruena armatura, ki ima
dolino vejo od nabavne doline definirane v dialogu za podatke narta
razreza.
Z izborom ukaznega polja OK se bo dialog zaprl, a trenutno izbrana pozicija opaa v listi bo
postala aktivna oziroma vsa armatura, ki se bo nadalje izrisovala, bo pridruena tej aktivni
poziciji opaa.
Omenimo e, da se aktivna pozicija opaa lahko menja tudi v okviru ukazov za postavljanje in
editiranje armature, o em bo govora kasneje.
29
2.2 Risanje tipskih opaev (TIPSKI OPA)

S pomojo ukaza Tipski opa imate monost, da hitro kreirate nart opaa za neke
od e prej definiranih oblik konstrukcije. Z izborom iz menija ArmCAD Opa ali ikone
se odpre dialog naslednjega izgleda:
Izgled dialoga za izbor tipskih opaev

V zgornjem delu dialoga so prikazane vse oblike opaev, ki se trenutno nahajajo v bazi in z
aktiviranjem polj in se vri sprememba aktivne strani, oziroma listanje gor ali dol, e je
v bazi ve tipskih opaev, ki ne gredo naenkrat v prikaz. Izbor opaa iz baze tipskih opaev se
vri z dvoklikom mike na sliko elenega opaa.
V centralnem delu dialoga se nahaja slika opaa, ki je predhodno izbran iz baze tipskih opaev.
Ker so opai lahko popolnoma poljubnih oblik, je omogoeno zoomiranje in premikanje prikaza
izgleda opaa.
Zoomiranje je mogoe vriti z vrtenjem koleka mike ali s pomojo nekoliko posebnih
ukazov:
-
CTRL+ levi gumb mike = Zoom okno. Dokler je pritisnjena tipka CTRL, bo klik na levi
gumb mike izbrano toko oznail kot prvi vogal pravokotnega obmoja za poveavo, a
naslednji klik bo oznail nasprotni vogal pravokotnega obmoja. Tako bo poveava
izvrena.
CTRL+ srednji gumb mike = Zoom vse.
CTRL+ desni gumb mike = Zoom predhodni.
Premikanje prikaza se vri s pritiskom na srednji gumb mike in premikanjem mike.
Na ta nain se lahko zoomirajo in premikajo vse oblike opaev, ki so prikazane v zgornjem

delu dialoga.
Stikali Rotacija okoli X-osi in Rotacija okoli Y-osi sluita za osno preslikavanje opaa
glede na X in Y os. Ti stikali lahko simultano vklapljate oz. izklapljate glede na vae potrebe v
risbi.
30
Stikali za osno preslikavanje izbranega opaa

Ker je v programu predvidena monost avtomatskega kotiranja izbranega opaa, se nad
poljem OK nahaja zaprta lista Stil kotiranja, ki vsebuje vse stile kotiranja definirane v
AutoCAD-u (BricsCAD-u) s pomojo ukaza Format Dimension Style. Z aktiviranjem
nekega izmed teh stilov, se definira stil kotiranja izbranega opaa v risbi.
Zaprta lista za izbor aktivnega stila kotiranja,

ki je definiran na nivoju AutoCAD a (BricsCAD-a)
V vseh prelomnih tokah opaa program postavi mreo horizontalnih in vertikalnih linij ter
njihovo medsebojno razdaljo oznai s rkami abecede. Poleg tega program po default-u v
spodnji levi vogal mree postavi rdeo krono, a v zgornji desni vogal mree rdeo kvadratno
toko. Krono toko bomo v nadaljevanju imenovali Toka 1, a kvadratno Toka 2. Ti dve
toki formirata pravokotno obmoje, ki bo tono doloilo geometrijo opaa v sami risbi.
31
Namre z aktiviranjem polja OK, bo program dialog zaprl in v ukazni liniji zahteval doloitev
poloaja toke 1 v risbi.
Toka 1:
Po izboru te toke bo program zahteval izbor toke, ki doloa rotacijo celega opaa glede na
horizontalo.
Toka, ki doloa kot:
Ko je definiran e kot nagiba opaa na horizontalo, se bo v ukazni liniji pojavilo sporoilo:
Toka 2:
Ker je opa lahko popolnoma poljubne oblike, bo program po izboru toke 2 zahteval vnos
tok, ki bodo definirale dimenzije opaa, ki niso tono doloene z izborom tok 1 in 2.
Notranja toka:
tevilo notranjih tok zavisi od kompleksnosti geometrije izbranega opaa. Med vnosom teh
tok program prikazuje izgled opaa v Drag modu. Rdea barva linij opaa v Drag modu
pomeni, da izbrano toko ni mono vnesti, oziroma da ona ne doloa iskane dimenzije opaa.
Z rumeno barvo je prikazana pomona linija, ki kae katere notranje dimenzije opaa doloa
iskana toka. Ko podate vse notranje toke, bo program zahteval da podate tudi toko, ki
doloa oddaljenost kot od roba opaa.
Poloaj kot (Konec) <Konec>:
Po izboru te toke program kotira postavljen opa in kona ukaz, dokler izbor podopcije
Konec oznauje konec ukaza brez kotiranja opaa.
Prikaz kotiranega opaa

Glede na to, da ponujene toke ne morajo odgovarjati vaim konkretnim potrebam, je s
programom omogoeno tudi, da sami izberete kateri dve toki bosta referenni za definiranje
geometrije opaa. Namre v dialogu lahko z miko v bliini nekega preseia z desnim klikom
postavite toko 1, a z Shift in desnim klikom toko 2.
32
Spremenjen poloaj tok 1 in 2

Pri izboru toke 1 ni nikakrne omejitve, oziroma lahko jo postavite v katero koli preseie
horizontalnih in vertikalnih linij, ki gredo skozi vse prelomne toke opaa. Izbrani poloaj toke
1 bo obenem doloil tudi vse mone poloaje toke 2. Namre pri opau, ki ima gabarit v obeh
smereh, boste za poloaj toke 2 lahko doloili samo toke, ki niso kolinearne s toko 1. Da bi
Vam olajali ta izbor, bo program poloaj mike v bliini vsake toke, z mree ali srednje toke
med dvema sosednjima odmikoma, markiral ali s kronim ali pravokotnim simbolom, pa glede
nato, katera toka je mona na tem mestu.
Kot smo e na zaetki rekli, so vse medsebojne horizontalne in vertikalna razdalje prelomnih
tok opaa oznaene s rkami abecede. S klikom mike na katero koli od teh rk bo postal
aktiven tudi edit box, ki se nahaja nad zaprto listo s stili kotiranja, v katerega lahko podate
tono numerino vrednost tega parametra ali drugo rko abecede.
Edit box za definiranje doline trenutno izbranega segmenta D

33
Po vnosu vrednosti v edit box se bo tudi v risbi namesto dane rke pojavila podana numerina
vrednost ali rka.
Za dolino segmenta D je podana vrednost 40
Dimenzija segmenta D je doloena tako, da

predstavlja 40% dimenzije C
e elite, da podano vrednost zbriete, oziroma da dana razdalja nima tone doline, tedaj
morate v edit box-u za to razdaljo vnesti neko rko abecede.
S klikom mike na katerikoli horizontalni ali vertikalni rob opaa, postane aktiven isti edit box,
kot da ste kliknili na neko rko v risbi. e je izbran rob opaa doloen z dvema prelomnima
tokama, bo vnesena numerina vrednost zamenjala rko abecede, s katero je oznaen
razmak med temi tokami. V primeru, da se na izbranem robu opaa nahaja ve prelomnih
34
tok, bo pred edit box-om pisalo Dolina=, a vnesena numerina vrednost bo razporejena
med vsemi rkami, ki oznaujejo razmak prelomnih tok, v medsebojnem razmerju, ki je dan
opau v bazo tipskih opaev.
Z miko je izbran rob opaa, ki se sestoji iz

segmentov A+B+A
Z vnosom doline 100, bosta vrednosti segmentov A in B

preraunani glede na njihovo medsebojno razmerje
S klikom mike na poeven rob opaa, bo pred edit box-om pisalo Kot=, a vnesena
numerina vrednost bo doloila nagib roba opaa glede na horizontalo.
35
Izbran je poevni rob opaa za spremembo kota nagiba
Izbranemu robu je podan nagib 45

Glede na podane numerine vrednosti parametrom tipskega opaa, razlikujemo pri postavitvi v
risbo tri osnovne primere:
Opai, ki imajo vse dimenzije segmentov znane
V tem primeru lahko izberete samo poloaj toke 1 (ker so vse dimenzije znane, toka 2 nima
nobenega pomena). Pri postavitvi opaa v risbo bo program zahteval vnos samo toke 1 in
toke, ki doloa kot nagiba celega opaa glede na horizontalo.
36
Opai, kjer so v eni od dveh monih smeri znane doline projekcij vseh segmentov
Pri izboru toke 1 ni nobene omejitve, dokler za toko 2 lahko izberete neko toko, ki se
nahaja na liniji, ki pripada toki 1 in je istoasno normalna na smer, v kateri so vse dimenzije
znane. Pri postavitvi opaa v risbi program ne bo zahteval vnosa toke, ki doloa kot nagiba
celega opaa glede na horizontalo, zato ker je ta kot v tem primeru doloen s tokama 1 in 2.
Po vnosu toke 2 bo program zahteval e vnos notranjih tok. Izjemo predstavlja primer, ko je
neznana dimenzija samo enega segmenta in bo le-ta doloena z vnosom toke 2.
Opai pri katerih niso poznane doline projekcij vseh segmentov niti za eno od dveh monih
smeri
Tudi v tem primeru pri izboru toke 1 ni nobene omejitve, dokler je izbor toke 2, kot tudi
zahteva za vnos notranjih tok pri postavitvi opaa v risbo, odvisen od tevila segmentov z
neznano dimenzijo.
Na koncu bomo omenili, da bo tako kreiran tipski opa nameen v aktivni Layer in njegova
barva bo istoasno doloila tudi barvo prikaza za opa.
2.3 Risanje pomonih linij za lajo doloitev

poloaja armature (POMONE LINIJE)
Ker se geometrija palic armature rie z definiranjem njenih prelomnih tok, boste
verjetno zaradi lajega izbora teh tok imeli potrebo, da na nekem pomonem layer-ju
nariete niz pomonih linij. eprav boste za ta namen imeli na razpolago vse AutoCAD-ove
(BricsCAD-ove) ukaze (Line, Polyline, Circle, Arc, ...), smo razvili e ukaz Pomone
linije, ki je samo mala modifikacija AutoCAD-ovega (BricsCAD-ovega) ukaza Offset. Z
izborom tega ukaza iz menija ArmCAD Opa ali s klikom mike na ikono
zahteval doloitev razmaka, na katerem je potrebno postaviti pomone linije:
, bo program
Razmak:
Po vnosu razmaka, bo program zahteval, da iz risbe izberete objekte, za katere elite postaviti
pomone linije:
Izbor objektov:
Glede na to, da se istoasno lahko postavljajo pomone linije za ve objektov, bo to sporoilo
tako dolgo v ukazni liniji, dokler ne pritisnete tipko Enter ali z desnim klikom mike ne
oznaite konec izbora. Pri izboru objektov ni omejitev. To pomeni, da se lahko postavljajo
pomone linije glede na opa (vse vane AutoCAD-ove (BricsCAD-ove) vrste linij), obiajno
in mreno armaturo.
Toka, ki doloa stran:
Sedaj je potrebno z izborom toke v risbi doloiti stran, na kateri bo program izrisal pomone
linije, s imer bo ukaz konan.
Kot ste e sami lahko opazili, je potek ukaza praktino enak kot pri AutoCAD-ovem
(BricsCAD-ovem) ukazu Offset, s tem da se tukaj pomone linije namestijo na trenutno
aktiven layer, dokler pri Offset-u zadrijo layer, na katerem se nahaja izbrana entiteta.
Zraven tega program pomone linije, ki se postavljajo na vogalih, podaljuje oziroma skrajuje
do njihovega preseia.
37
Na koncu e enkrat omenimo, da se isti efekt lahko dobi tudi z AutoCAD-ovimi (BricsCADovimi) ukazi, s tem da bo postopek precej dalji, ker boste zraven ukaza Offset e morali
uporabiti ukaz Change za prenos konstruiranih linij na poseben layer, kot tudi ukaz Extend
in Trim za stikanje v preseiih.
38
3. RISANJE PALIC V VZDOLNEM

POGLEDU
V okviru padajoega menija ArmCAD Palica se nahaja niz ukazov za postavljanje
posameznih palic armature. Preden gremo na same ukaze, bomo objasnili osnovni koncept
programa. Ker mora biti vsaka izrisana palica v risbi vezana na doloeno tevilko pozicije, se
lahko pojavita dva osnovna primera in to, ali se definira popolnoma nova pozicija armature, ali
se e definirana pozicija armature postavi na neko drugo mesto v risbi. Za izrisovanje
geometrije nove pozicije se nudita dve monosti. Ali se iz baze prevzame neka od e
definiranih oblik in se postavi v risbo, ali pa se geometrija nove pozicije definira z izrisovanjem
njenih prelomnih tok v sami risbi. Ker se v praksi pogosto pojavlja potreba za
predstavljanjem armature v drugani obliki od stvarne, lahko tudi pri postavljanju obstojee
pozicije palice v risbo nastopita dva primera. Ali se obstojea pozicija v risbi predstavi v e
definirani stvarni obliki, ali pa se predstavi s popolnoma drugano geometrijo.
S pomojo naslednjih tirih ukazov se izrisujejo nove in stare pozicije armature:
Poljubna
v risbo se postavlja nova pozicija armature z izrisovanjem njenih prelomnih tok.
Tipska
v risbo se postavlja nova pozicija armature, katere geometrija odgovarja e

definirani obliki iz kreirane baze tipskih palic.
Obstojea v risbo se postavlja obstojea pozicija armature, katere geometrija je e prej

definirana.
Reprezent v risbo se postavlja obstojea pozicija armature, vendar z drugano geometrijo
od prej definirane.
Sedaj bomo pojasnili tudi obravnavo programa s pozicijami armature. Namre ko se kreira
nova pozicija armature, se ona namesti v bazo pozicij aktivnega opaa, a izrisana palica v sami
risbi se proglasi za instanco dane pozicije. To praktino pomeni, da se z brisanjem instanc v
risbi pozicija armature ne brie iz projekta, ampak samo iz risbe, dokler v bazi pozicij
aktivnega opaa ostaja nedotaknjena. Ta logika omogoa tudi definiranje pozicij armature, ki
se ne morajo nahajati v risbi. Brisanje cele pozicije armature iz baze pozicij se vri v okviru
ukaza Baza pozicij, o katerem bo ve govora malo kasneje.
3.1 Nova pozicija - poljubna palica (POLJUBNA)

Z izborom ukaza Poljubna iz menija ArmCAD Palica ali ikone
, se preide v
proceduro izrisovanja poljubne polilinije, katera bo doloila geometrijo palice. Ukazna linija
dobi naslednji izgled:
Prva toka (Polilinija/Krog/Spirala):
Program sedaj priakuje ali da podate prvo toko polilinije, ali da se z izborom ene od
ponujenih podopcij odloite za dodatne monosti, ki Vam jih program nudi. Namre z izborom
podopcije Polilinija, imate namesto prostega risanja monost definirati geometrijo palice z
izborom obstojee polilinije v risbi, dokler so podopcije Krog in Spirala predvidene za
definiranje specialnih oblik poljubne palice, o emer bo ve besed na koncu tega poglavja.
39
e ste se odloili, da geometrijo palice doloite z risanjem poljubne polilinije, se bo po izboru
prve toke v ukazni liniji pojavilo novo sporoilo.
Naslednja toka (Lok/Nazaj):
Podopcija Nazaj slui za preklic izbora zadnje toke, dokler je podopcija Lok predvidena za
definiranje lonih segmentov polilinije. Z izborom te podopcije bo program prvo zahteval
doloitev toke z loka, a zatem e konno toko loka.
Toka z loka:
Konna toka:
e po definiranju geometrije prvega segmenta polilinije se v ukazni liniji pojavi e podopcija
Konec
Naslednja toka (Lok/Nazaj/Konec) <Konec>:
Izbor te podopcije oznai konec procedure definiranja geometrije palice in preidete v proceduro
definiranja numerinih podatkov.
Izgled dialoga za definiranje numerinih podatkov o palici

V centralnem delu dialoga se prikazuje predhodno definirana geometrija palice. Opazili boste,
da je na prikazu palice en njen segment vedno markiran z rdeo barvo. Tako oznaen segment
palice imenujemo teko ali aktiven. Sprememba aktivnega segmenta se vri s klikom mike
na eleni segment palice. Zraven aktivnega segmenta na prikazu palice je z rdeim krogcem
oznaena tudi njena zaetna toka. Ker je geometrija palice lahko popolnoma poljubna, a
prostor rezerviran za prikaz njenega izgleda je fiksen, je omogoeno zoomiranje in premikanje
prikaza geometrije palice.
Zoomiranje je mono izvriti z obraanjem koleka mike ali s pomojo posebnih ukazov:
-
CTRL+ levi gumb mike = Zoom okno. Dokler je pritisnjena tipka CTRL, klik na levo
tipko mike doloi prvi vogal pravokotnega obmoja, katerega poveujemo, naslednji klik
bo pomenil nasprotni vogal obmoja in poveava bo konana.
CTRL+ desni gumb mike = Zoom predhodni.
Premikanje prikaza izgleda pozicije se vri s pritiskom srednjega gumba mike in njenim
premikanjem.
40
V spodnjem levem kotu dialoga se prikazuje vsebina kote, ki ustreza trenutnemu stanju
izbranih parametrov.
Del dialoga rezerviran za prikaz vsebine kote

Prikazani parametri v dialogu imajo naslednji pomen i namen:
-
Iz zaprte liste Opa lahko aktivirate katerokoli predhodno kreirano pozicijo opaa.
- Z aktiviranjem tega gumba se odpre dialog za definiranje pozicije opaa.
V zaprti listi Pozicija se prikazujejo vse proste pozicije, ki odgovarjajo aktivni poziciji
opaa. Katerakoli pozicija iz liste se lahko aktivira.
S pomojo stikala Stremena se doloa ali je narisana palica streme ali ne, kar vpliva na
izbor pravila za krivljenje palice. Pravila za krivljenje obiajne palice in stremena so
razlina in zavisijo od aktivnega predpisa (glej poglavje 11.3). Ko je to stikalo vklopljeno,
se v tekstu kote izpisuje simbol za streme, e je njena postavitev predvidena z aktivnim
stilom kotiranja (glej poglavje 11.2).
Reprezent - Stikalo za kreiranje nove pozicije kot reprezenta iz inicialne geometrije

palice.
V edit box-u Koliina se poda tevilo kosov dane pozicije armature, ki bo pridrueno
narisani instanci v risbi. Torej to tevilo kosov se nanaa izkljuno na mesto, kjer je
predhodno narisana palica.
- Po vnosu kosov palic, je to vrednost mogoe postaviti za razumevano vrednost z

aktiviranjem tega gumba. e je gumb neaktiven, vrednost v edit polju ustreza
razumevani vrednosti.
S pomojo stikala Obojestransko imate monost, da v vsebino kote pred podanim

tevilom kosov postavite simbol , ki bo oznail, da je na mestu izrisane instance
armatura postavljena v obeh conah (pri izdelavi izvleka bo program na tem mestu
podano koliino armature podvojil).
S pomojo stikala Specifikacija se doloa ali palica gre v specifikacijo (izvleek,

kosovnica) ali ne.
V edit box-u Komentar imate monost, da v nadaljevanju kote podate poljuben

komentar (spodnja cona, zgornja cona, /10, /20, ...). Poleg monosti podajanja poljubnih
41
komentarjev, lahko s klikom mike na puico, ki se nahaja na koncu tega edit box-a,
izberete iz zakljuene liste nek e prej definiran tipski komentar. Nain kreiranja baze
tipskih komentarjev bo kasneje pojasnjen (glej poglavje 10.4).
-
- Odpre se dialog za definiranje nainov prikaza palic v risbi.

Iz zaprte liste Stil kotiranja se lahko aktivira katerikoli predhodno definiran stil
kotiranja. Nain kreiranja stilov kotiranja bo naknadno pojasnjen (glej poglavje 11.2).
- Odpre se dialog za definiranje stilov kotiranja.
V delu dialoga Tip armature se vri izbor premera in vrste armature.
Pod oknom rezerviranega za prikaz geometrije same palice, v delu dialoga Konci, se
nahajata dve zaprti listi in dve ukazni polji, ki delujeta kot stikali.
Del dialoga v katerem se definira zaetek in konec palice glede kljuk

Ena lista in eno stikalo se nanaata na zaetek, a druga lista in stikalo na konec palice. Iz
vsebine zakljuene liste se lahko vidi, da se na koncu palice lahko postavi Kljuka, Kazalec,
Kazalec +, Kontra kazalec, Kontra kazalec +, ali pa je konec - prost. Kazalec ima obliko
rtice, ki v primeru preklopa dveh palic doloa dolino palice v vzdolnem smislu. Omenimo e
da je kazalec samo grafini simbol v risbi, ki ne vpliva na samo geometrijo palice pri izdelavi
izvleka armature. Iz zaprte liste je mogoe izbrati novo vrsto kazalcev palice, tako imenovani
Kontra kazalec, ki ima kot 135. e se iz liste izbere Kazalec + ali Kontra kazalec + se
bo pri kazalcu prikazala e mini oznaka pozicije. Sprememba poloaja kljuk in kazalcev se
vri z vklopi ustreznih stikal. Program lahko avtomatsko, glede na izbran tip armature, na
koncih palice postavi kljuke ali proste konce. Ta opcija se definira v predpisih in bo naknadno
pojasnjena (glej poglavje 11.3).
V delu dialoga Polilinija se nahajajo edit box-i, s pomojo katerih je mogoe vriti offset
zaetka, konca in vseh segmentov palice glede na njeno podano geometrijo.
42
Del dialoga za offset polilinije, ki doloa geometrijo palice

Glede nato, da je geometrija armature najpogosteje doloena z obliko opaa, a njen poloaj z
doloenim odmikom od roba opaa (velikost zaitnega sloja + 1/2 premera palice), je najlaji
nain postavitve palice, da se pri njenem risanju kot prelomne toke uporabijo toke z opaa in
se zatem s pomojo teh edit box-ov izvri offset geometrije palice glede na opa.
a =
Ko vnesete neko numerino vrednost v ta edit-box, bo program odmaknil zaetek,

konec in vse segmente palice za to vrednost. Kolikor je vnesena vrednost
pozitivna, bosta zaetni in konni segment palice skrajana, vsi segmenti palice
pa bodo odmaknjeni proti centru gabarita palice (navznoter). e je podana
vrednost negativna, bosta zaetni in konni segment palice podaljana, vsi
segmenti palice pa bodo odmaknjeni od centra gabarita palice (navzven).
a za =
Ko vnesete neko numerino vrednost v ta edit-box, bo program zaetni segment

palice skrajal za to vrednost e je pozitivna, oziroma podaljal e je negativna.
a kon =
Ko vnesete neko numerino vrednost v ta edit-box, bo program konni segment

palice skrajal za to vrednost e je pozitivna, oziroma podaljal e je negativna.
a seg =
Ko vnesete neko numerino vrednost v ta edit-box, bo program aktivni segment

odmaknil za to vrednost (+ navznoter, - navzven). Aktivni segment je oznaen z
rdeo barvo.
L seg =
V tem edit box-u je prikazana dolina aktivnega segmenta palice. Z vnosom nove
vrednosti lahko spremenite dolino prvemu in zadnjemu segmentu palice, dokler
sprememba doline ostalih segmentov ni dovoljena. Pri spremembi doline
segmenta so vse prelomne toke palice nepomine, oziroma menja se samo
poloaj toke, ki se nahaja na njegovem prostem koncu. Specialni primer
predstavlja enosegmentna palica (oba konca sta prosta), kjer je nepomina
zaetna toka palice.
43
Naknadna sprememba doline prvega segmenta palice

Ta monost programa se uporablja pri palici, za katero je znana dolina krajnih segmentov, a
iz risbe ni mogoe izbrati toen poloaj zaetne, oziroma konne toke palice. Tedaj se za
zaetno, oziroma konno toko palice izbere poljubna toka z linije, na kateri se nahaja
segment in se zatem se v edit box-u poda tona vrednost doline segmenta. Ker se z vnosom
odmika menja dolina segmentom palice, priporoamo, da najprej vnesete vrednosti vseh
odmikov in da doline krajnih segmentov podate na koncu procedure definiranja geometrije
palice.
Z desne strani edit box-ov a za= i a kon= se nahajajo polja, s pomojo katerih se lahko
sidra zaetek oziroma konec palice.
Ukazna polja za sidranje zaetka oziroma konca palice

Z izborom nekega od teh polj se odpre dialog za sidranje ustreznega konca palice.
44
Izgled dialoga za sidranje

koncev palice
Ta dialog deluje praktino na enak nain kot pri ukazu Sidranje armature in ga tukaj ne bomo
detajlno pojasnevali (glej poglavje 7.6). Torej na osnovi predhodno podane vrste in premera
armature, bo z izborom tipa sidranja in ene od dveh monih dolin (ls1-veje ali ls2manje), program iz podatkov, ki so definirani v okviru ukaza Predpisi (glej poglavje 11.3),
sam doloil potrebno dolino sidranja. Z aktiviranjem polja OK se bo ta dialog zaprl, a
zaetek, oziroma konec palice, bo podaljan za izbrano dolino sidranja.
V edit box-u a kon=, je postavljena negativna vrednost predhodno izbrane

doline sidranja
Omenimo e, da pri risanju trodimenzionalnih palic vnos odmikov ni dovoljen, ker bi bilo zelo
teko doloiti, na katero ravnino se podan odmik nanaa. Da bi se dobil bolji pogled v
geometrijo trodimenzionalne palice, je v tem dialogu omogoena prostorska rotacija prikaza
geometrije palice (3D Orbit).
45
Del dialoga predviden za rotacijo poloaja palice v prostoru

Da bi naredili rotacijo, je potrebno kazalec mike privesti na to povrino in zatem s
pritisnjenim levim gumbom premikati miko. Premikanje mike znotraj prstana, ki ga tvorita
notranji in obodni krog, se prikaz palice rotira okoli Z osi. Rotacija prikaza palice okoli X osi se
vri s premikanjem mike nad obmojem, ki je omejena z notranjim krogom v smeri Y osi, a
rotacija okoli Y osi se vri s premikanjem mike v smeri X osi.
Zarotirani prikaz 3D palice

Z desnim klikom mike na krono povrino, predvidene za prostorsko rotacijo prikaza
geometrije palice, se odpre meni, v katerem se nahajajo programsko definirani pogledi.
46
Meni za izbor pogledov

Z izborom pogledov Top, Left ali Front, je omogoen pogled na geometrijo pozicije z
razlinih strani, dokler izbor pogleda Izometrija omogoa izometrijski prikaz geometrije
pozicije.
Z aktiviranjem polja OK se bo dialog zaprl in vsi podani numerini podatki bodo pridrueni
narisani poliliniji, s katero je doloena geometrija pozicije armature. Zraven tega bo program
narisano polilinijo proglasil za instanco in bo v bazo pozicij aktivnega opaa vnesel kreirano
pozicijo armature, ki ima enake numerine podatke in geometrijo kot instanca. Po zaprtju
dialoga bo program ali ukaz konal, ali pa preel v proceduro kotiranja. Ali bo el v proceduro
kotiranja ali ne, pa zavisi od stanja parametra v okviru ukaza Funkcionalnost (glej poglavje
11.4).
Izbor polilinije
Po aktiviranju ukaza Poljubna z izborom podopcije Polilinija imate monost, da pridruite
poziciji armature geometrijo polilinije. Po izboru te podopcije v ukazni liniji se pojavi sporoilo:
Izberite polilinijo (Izhod):
eprav se ta podopcija imenuje Polilinija je s to proceduro omogoeno tudi izbiranje niza
obiajnih linij, pri emer je edini pogoj da so izbrani segmenti povezani, oziroma da se kasneje
lahko zamenjajo z eno polilinijo, ki bo doloila geometrijo palice, ki se kreira. Konec procedure
izbora se oznauje z izborom podopcije Izhod, nakar bo program odprl dialog za definiranje
numerinih podatkov od te pozicije armature. Nadaljevalni postopek je v vsem enak kot pri
predhodno opisanem, edina razlika je torej v nainu definiranja geometrije palice.
Krona palica
Druga podopcija, ki se pojavi po izboru ukaza Poljubna slui za definiranje palice krone
oblike. Po izboru podopcije Krog bo program prvo v ukazni liniji zahteval vnos centra kroga,
a zatem e toko s kroga, ki bo doloila njegov polmer.
Center:
Toka s kroga:
Omenimo naj, da bo izbrana toka s kroga obenem doloila tudi mesto, na katerem bo
program postavil preklop. Ker je tudi na ta nain geometrija palice popolnoma doloena, bo
program odprl dialog za definiranje numerinih podatkov o poziciji armature, ki je pravkar
kreirana.
47
Izgled dialoga za definiranje numerinih podatkov o kroni palici

Del dialoga, ki je rezerviran za vnos odmikov, se sedaj sestoji iz dveh edit box-ov:
a =
e vnesete pozitivno numerino vrednost, bo program odmaknil palico k centru

kroga (polmer se zmanja), oziroma od centra kroga (polmer se zvea) e je
vrednost negativna.
Preklop = Tu se poda velikost preklopa. Ker velikost preklopa zavisi izkljuno od izbranega
premera armature, bo program avtomatsko podal vrednost 30 , a Vam je
omogoeno da to vrednost spremenite.
Pomen ostalih parametrov v dialogu je popolnoma enak kot tedaj, ko se geometrija palice
definira s prostim risanjem.
Spiralno streme
Z izborom podopcije Spirala se preide v proceduro definiranja spiralnega stremena v
vzdolnem pogledu. V ukazni liniji bo program zahteval doloitev poloaja tok 1, 2 in 3.
Shematski prikaz tok, ki doloajo konturo spiralnega stremena

Poloaja tok 1 in 2 doloata tako dolino, na kateri se razprostira spiralno streme (L), kot tudi
kot njenega nagiba, a odmik tok 2 in 3 doloa radij (R) spiralnega stremena. Na koncu bo
48
program zahteval, da s tipkovnice ali z izborom toke v risbi podate e hod spirale (t), nakar
bo geometrija spiralnega stremena popolnoma doloena.
Izgled dialoga za definiranje numerinih podatkov o spiralnem stremenu

Del dialoga, ki je rezerviran za vnos odmika se sestoji iz treh edit box-ov:
aR =
e podate pozitivno vrednost, bo program zmanjal premer spirale (R) za to

vrednost in to simetrino z obeh strani glede na os spirale. e je negativna
vrednost, bo premer povean.
a za = e podate pozitivno vrednost, bo program zmanjal dolino spirale (L), oziroma

odmaknil bo toko 1 za podano vrednost k centru gabarita spirale. Za negativno
vrednost bo dolina spirale (L) poveana.
a kon = e podate pozitivno vrednost, bo program zmanjal dolino spirale (L), oziroma
odmaknil bo toko 2 za podano vrednost k centru gabarita spirale. Za negativno
vrednost bo dolina spirale (L) poveana.
Pomen ostalih parametrov v dialogu je popolnoma enak kot pri geometriji palice s prostim
risanjem, s tem da bodo doloeni parametri nedostopni za spremembo, glede na specifinost
te pozicije armature.
Ker se spiralno streme v programu prikazuje samo v vzdolnem pogledu, se za njen
eventualen prikaz v prenem prerezu mora uporabiti ukaz Reprezent in podopcija Krog (glej
poglavje 3.4).
49
3.2 Nova pozicija - tipska palica (TIPSKA)

S pomojo ukaza Tipska imate monost, da z izborom ene e predhodno definirane
oblike iz baze tipskih palic, hitro kreirate novo pozicijo armature. Z izborom tega ukaza iz
menija ArmCAD Palica ali ikone
, se odpre dialog z izgledom:
Izgled dialoga v okviru ukaza Tipska

Iz zaprte liste je mogoe izbrati vrsto palice, ki se bo prikazovala v zgornjem delu dialoga:
Palice, Stremena, Specialne (3D) in Vse. Specialne (3D) palice so posebna vrsta
palic s 3D geometrijo, ki slui za laje definiranje tako imenovanih distannikov.
V zgornjem delu dialoga so prikazani vse oblike palic, ki se trenutno nahajajo v bazi. Z
aktiviranjem polj in se vri sprememba aktivne strani, oziroma listanje gor in dol v
primeru, da je v bazi vneseno ve tipskih palic. Izbor palice iz baze se vri z dvoklikom na
eleno obliko.
50
Dvoklik mike aktivira eleno obliko palice

V centralnem delu dialoga se nahaja prikaz geometrije palice, ki je predhodno izbrana iz baze
tipskih palic. Tudi tukaj veljajo popolnoma enaka pravila za zoomiranje in premikanje prikaza
kot pri predhodno opisanih ukazov.
Parametri, ki se nahajajo levo in pod prikazom geometrije palice, imajo enak pomen kot pri
ukazu Poljubna (glej poglavje 3.1), tako da jih tukaj ne bomo ponovno pojasnevali.
Stikali Rotacija okoli X osi in Rotacija okoli Y osi so namenjeni za osno preslikavanje
geometrije palice glede na X in Y os. Ta stikala lahko simultano vklapljate glede na trenutne
potrebe v risbi.
Stikala za osno preslikavanje geometrije palice

Tudi pri tem ukazu je omogoen vnos odmika, vendar se sedaj odmik ne nanaa na
posamezne segmente palice (kot pri ukazu Poljubna), ampak na pravokotno obmoje v katero
je nameena kompletna geometrija palice.
51
Del dialoga za gabarite odmikov palice

a =
Globalni odmik. e se v to polje vnese neka numerina vrednost, bo program

odmaknil vse stranice pravokotnega obmoja za to vrednost.
a zgor =
Odmik zgornje stranice pravokotnega obmoja.
a spod =
Odmik spodnje stranice pravokotnega obmoja.
a levo =
Odmik leve stranice pravokotnega obmoja.
a desno = Odmik desne stranice pravokotnega obmoja.

Numerina vrednost odmikov je lahko tudi negativna.
Z desne strani teh edit box-ov se nahajajo tudi polja za sidranje ustreznega konca gabarita
palice. Z njihovim izborom se odpre dialog enakega izgleda kot pri ukazu Poljubna (glej
poglavje 3.1).
52
Dialog za sidranje koncev palice

Z aktiviranjem polja OK se bo ta dialog zaprl in ustrezna stran gabarita palice bo pridruena
za izbrano dolino sidranja.
V edit box-u a levo= je postavljena negativna vrednost predhodno

izbrane doline sidranja
V vseh prelomnih tokah palice program postavi mreo horizontalnih in vertikalnih linij ter
njihove medsebojne razmake parametirizira, oziroma jih oznauje s rkami abecede. Nain
dela s parametiriziranimi vrednostmi kot tudi izbor referennih tok je popolnoma enak kot pri
postavitvi tipskih opaev, tako da ga tukaj ne bomo ponavljali (glej poglavje 2.2). Omenimo
naj, da se preseine toke linij dobljene z odmiki, lahko izberejo za referenne toke, s imer
je postavljanje palice na eleno mesto v risbi bistveno poenostavljeno.
Ko ste podali vse potrebne numerine podatke, aktivirajte ukazno polje OK, nakar bo
program iz ukazne linije zahteval doloitev poloaja toke 1 na risbi.
Toka 1:
53
Po izboru te toke bo (oznaena je z rdeo piko) program zahteval e vnos toke, ki doloa
rotacijo celotne palice glede na horizontalo
Toka, ki doloa kot:
Ko je definiran kot nagiba palice na horizontalo, se bo v ukazni liniji pojavilo sporoilo:
Toka 2:
Ker je palica lahko popolnoma poljubne oblike, bo po vnosu toke 2 (rdea kvadratna toka v
dialogu) program zahteval vnos tok, ki bodo definirale dimenzije palice, ki niso tono doloene
z izborom tok 1 in 2.
Notranja toka:
tevilo notranjih tok zavisi od kompleksnosti geometrije izbrane palice. Pri vnosu teh tok
program prikazuje izgled palice v Drag modu. Rdea barva linije palice v Drag modu pomeni,
da izbrano toko ni mogoe vnesti, oziroma da ne doloa iskano dimenzijo palice. Z rumeno
barvo je prikazana pomona linija, ki prikazuje katere notranje dimenzije palice doloa iskana
toka.
V odvisnosti od vrednosti, ki so eventualno pridruene parametiriziranim dimenzijam palice v
dialogu, lahko razlikujemo tri osnovne primere:
Palice, ki imajo vse dimenzije segmentov znane
Pri postavitvi take palice v risbo, bo program zahteval vnos samo toke 1 (rdea krona toka)
in toko, ki doloa kot nagiba cele palice glede na horizontalo.
Palice, ki imajo v eni od dveh monih smeri znane doline projekcij vseh segmentov
Pri izboru toke 1 (rdea krona toka), ni nobene omejitve, dokler za toko 2 (rdea
kvadratna toka), lahko izberete neko toko, ki se nahaja na dolini, ki pripada toki 1 in je
istoasno normalna na smer, v kateri so vse dimenzije znane. Pri postavitvi palice v risbo
program ne bo zahteval, da podate toko, ki doloa kot nagiba cele palice glede na horizontalo,
ker je ta kot v tem primeru doloen z vnosom tok 1 in 2. Po vnosu toke 2 bo program
zahteval vnos notranje toke. Izjemo predstavlja primer, ko je neznana dimenzija samo enega
segmenta in bo ona doloena z vnosom toke 2.
Palice, pri katerih niso znane doline projekcij vseh segmentov niti v eni moni smeri
Niti v tem primeru pri izboru toke 1 (rdea krona toka) ni nobenih omejitev, dokler izbor
toke 2 (rdea kvadratna toka) kot tudi zahteva za vnos notranjih tok pri postavitvi palice v
risbo, zavisi od tevila segmentov, ki nimajo znanih dimenzij.
Ko so podane vse potrebne notranje toke, enako kot pri ukazu Poljubna, bo program
postavljeno palico v risbi proglasil za instanco, a v bazo pozicij aktivnega opaa bo dodal
kreirano pozicijo armature, ki ima enake numerine podatke in geometrijo kot instanca.
54
3.3 Obstojea pozicija - ista geometrija

(OBSTOJEA)
Ukaz Obstojea se uporabi takrat, ko je potrebno prej kreirano pozicijo armature
postaviti na neko drugo mesto v risbi. Z izborom v meniju ArmCAD Palica ali ikone
odpre dialog naslednjega izgleda:
se
Izgled dialoga za izbor obstojee pozicije armature

V levem delu dialoga je prikazana lista z vsemi do tedaj definiranimi pozicijami armature v
okviru aktivne pozicije opaa. V koloni N se izpisuje tevilka pozicije in postavlja simbol, ki
kae na karakter dane pozicije armature. Razlikujemo naslednje tipe pozicij armature:
palica
streme
variabilna pozicija - palica, ki je doloena s spremenljivo serijo
Opazili boste, da so ti simboli prikazani ali s rno ali sivo barvo in da pri nekaterih pozicijah
sploh niso postavljeni. Obstajajo 4 pravila od katerih zavisi prikaz teh simbolov:
1. e ima pozicija armature vsaj eno instanco v risbi in je tevilo kosov palic razlino od ni, je
simbol rne barve.
2. e ima pozicija armature vsaj eno instanco v risbi in je tevilo kosov palic enako ni, je
simbol sive barve.
3. e pozicija armature nima niti ene instance v risbi in je tevilo kosov palic razlino od ni, je
simbol rne barve.
4. e pozicija armature nima niti ene instance v risbi in je tevilo kosov palic enako ni, se
simbol ne postavi.
55
V koloni Oblika se prikazuje oblika dane pozicije armature, v koloni Arm se prikazuje vrsta
jekla in v koloni premer palice.
Iz zaprte liste Opa se lahko aktivira katerakoli e prej definirana pozicija opaa, pri emer
bo lista pozicij armature spremenila svojo vsebino in bo ustrezala aktivnemu opau.
Zaprta lista za spremembo aktivne pozicije opaa

Iz zaprte liste Stil kotiranja se lahko za aktivnega postavi katerikoli prej definiran stil
kotiranja, dokler se v spodnjem levem kotu dialoga prikazuje vsebina kote, ki odgovarja
trenutnemu stanju podanih parametrov.
Odpre se dialog za definiranje stilov kotiranja.
Del dialoga za izbor stila kotiranja
56
V centralnem delu dialoga se nahaja okno rezervirano za prikaz geometrije izbrane pozicije
armature (v listi je vedno ena vrstica markirana, kar pomeni, da je ta pozicija armature
izbrana).
Del dialoga rezerviran za prikaz geometrije izbrane pozicije armature

Ker so risbe lahko precej kompleksne, a pozicije armature so najpogosteje podobnih oblik, v
praksi verjetno ni prav lahko iz liste izbrati eleno pozicijo samo po njeni obliki in tevilko
pozicije. Iz tega razloga se nad oknom za prikaz nahaja zaprta lista, v kateri se lahko aktivira
eden od treh predvidenih nainov prikaza izbrane pozicije.
Zaprta lista za spremembo vrste prikaza v dialogu

Geometrija pozicije
Prikazana je samo geometrija izbrane pozicije armature.
Palice iz izbranega opaa Prikazane so instance vseh pozicij armature iz aktivnega opaa,
a poloaj instance izbrane pozicije je jasno oznaen.
57
Vse palice
Prikazane so instance vseh pozicij armature iz vseh pozicij

opaev, a poloaj instanc izbrane pozicije je jasno oznaen.
Ker se s pomojo ukaza Obstojea kreira instanca dane pozicije armature v risbi, program za
palice, ki imajo kljuke na koncih, ne bo dovolil njihovega obraanja, ker bi le-to poruilo
geometrijo prej kreirane pozicije armature. Edino za palice s prostimi konci je mogoe
eventualno postaviti kazalce in vriti prosto spremembo njihovega poloaja.
V delu dialoga Polilinija se nahajajo edit box-i, ki sluijo za vnos odmikov.
Del dialoga za odmike geometrije palice

a=
Globalni odmik. e se v to polje vnese neka numerina vrednost, bo program

postavil pomone linije na podanem odmiku od zaetka in konca palice, kot tudi
paralelno z vsakim segmentom palice z obeh strani.
a za =
Odmik zaetka palice. e se v to polje vnese neka numerina vrednost, bo

program na zaetku palice postavil pomono linijo, katere dolina je enaka
podani vrednosti.
a kon =
Odmik konca palice. e se v to polje vnese neka numerina vrednost, bo

program na koncu palice postavil pomono linijo, katere dolina je enaka podani
vrednosti.
a seg =
Odmik aktivnega segmenta palice (aktivni segment palice je na prikazu

geometrije palice oznaen z rdeo barvo). e se v to polje vnese neka numerina
vrednost, bo program na podanem odmiku postavil pomone linije paralelno z
aktivnim segmentom palice z obeh strani.
Glede nato, da ima lahko ena pozicija armature ve instanc, ki lahko zavzemajo razline
poloaje v risbi, se s pomojo polja Kot lahko izbere poloaj katerekoli instance v risbi ali da
izberete segment palice, ki bo poravnan z X osjo. Namre z vsakim klikom na to polje bo
prikaz pozicije zavzel poloaj naslednje instance z risbe, ali se bo zarotiral za potreben kot, da
se naslednji segment palice poravna z X osjo.
58
Poloaj palice je zarotiran s pomojo polja Kot

Stikala Rotacija okoli X-osi in Rotacija okoli Y-osi sluijo za osno preslikavanje prikaza
pozicije glede na X in Y os. Ta stikala lahko simultano vklapljate glede na trenutne potrebe v
risbi.
Stikala za osno preslikavanje geometrije palice

Na sliki je z rdeim simbolom oznaena referenna toka, oziroma toka, ki doloa poloaj
palice v risbi. Z desnim klikom mike v okolici katerekoli prelomne toke, ali na srednjo toko
poljubnega segmenta palice, lahko spremeniti poloaj referenne toke. Za referenno toko se
vsekakor lahko izbere tudi poljubna preseina, oziroma srednja toka linij od odmikov.
59
Z desnim klikom mike je spremenjen poloaj referenne toke

Reprezent
Stikalo za postavitev reprezenta pozicije v risbo.

Odpre se dialog za definiranje nainov prikaza palic v risbi.
Ko ste izbrali eleno pozicijo armature, podate v edit box-u Koliina tevilo kosov, ki bodo
pridrueni dani instanci.
Po vnosu kosov palic, je to vrednost mogoe postaviti za razumevano
vrednost z aktiviranjem tega gumba. e je gumb neaktiven, vrednost v edit
polju ustreza razumevani vrednosti.
Stikala Obojestransko, Specifikacija in edit box Komentar imajo enak pomen kot pri
ukazih Poljubna in Tipska, in bo prav tako pridrueno instanci izbrane pozicije v risbi.
60
Del dialoga za definiranje numerinih podatkov o poziciji armature

Parameter spremenljive pozicije
V risbi je mona postavitev reprezenta spremenljive pozicije s tono geometrijo ene od palic te
pozicije. V tem delu dialogu se s pomojo drsnikov izbere palica iz serije, katere geometrijo bo
imel reprezent v risbi. Desno od drsnika se izpisuje informacija o tevilki izbrane palice v seriji
in dolina te palice.
Del dialoga Parameter spremenljive pozicije

Po aktiviranju ukaznega polja OK, bo program zaprl dialog in v ukazni liniji zahteval doloitev
poloaja referenne toke.
Referenna toka:
61
Po doloitvi poloaja je potrebno e podati kot nagiba cele palice glede na horizontalo.
Kot:
Kot lahko doloite ali z numerino vrednostjo iz tipkovnice, ali z izborom toke, ki bo s podano
referenno toko doloila ta kot.
3.4 Obstojea pozicija - nova geometrija

(REPREZENT)
Pogosto se v praksi pojavlja potreba, da se pozicija armature v sami risbi ne
predstavlja s svojo pravo geometrijo. V tem primeru je potrebno s pomojo ukaza Poljubna ali
Tipska najprej kreirati novo pozicijo s stvarno geometrijo. e se pozicija armature nikjer v
risbi ne pojavlja s pravim izgledom, je potrebno narisano instanco take pozicije enostavno
umakniti iz risbe.
Z izborom ukaza Reprezent iz menija ArmCAD Palica ali ikone
pojavi sporoilo:
, se v ukazni vrstici
Prva toka (Polilinija/Krog/Spirala/obstojeA):

Z izborom podopcije obstojeA je mogoe pretvoriti instance palice v reprezent iste
geometrije.
Nain izrisovanja poljubne polilinije, kot tudi pomen vseh ponujenih podopcij v ukazni liniji, je
popolnoma enak kot pri e opisanem ukazu Poljubna (glej poglavje 3.1). Po konanju
doloitve geometrije reprezenta, bo program odprl dialog naslednjega izgleda:
Izgled dialoga za kreiranje reprezenta obstojee pozicije

Ta dialog je praktino identien kot pri ukazu Obstojea, pa vse reeno v predhodnem
poglavju velja tudi tukaj. Edina razlika je v proceduri definiranja odmikov predhodno narisane
polilinije. Namre tukaj je uporabljena popolnoma enaka logika kot pri ukazu Poljubna.
62
Del dialoga za odmike polilinije, s katero je doloena geometrija reprezenta

Za laji izbor pozicije armature, za katero se kreira reprezent, se lahko zraven prikaza
geometrije reprezenta iz zaprte liste e izberejo vse ostale vrste prikazov, ki so dostopni v
okviru ukaza Obstojea.
Zaprta lista za spremembo aktivnega prikaza

Omenimo naj, da bo edit box Koliina in stikalo Specifikacija i neaktivno, e se iz liste
pozicij za aktivno postavi pozicija, iz katere je kreirana spremenljiva serija. Torej reprezentu
variabilne pozicije ne boste mogli pridruiti tevilo kosov palic, ker je stvarna geometrija te
pozicije doloena s tonim poloajem vsake palice znotraj kreirane spremenljive serije in bi
vnos kosov ne imel nobenega smisla.
Z aktiviranjem polja OK se bo program dialoga zaprl, in vsi podatki bodo pridrueni narisani
poliliniji, ki doloa geometrijo reprezenta.
Na koncu e enkrat omenimo, da geometrija reprezenta ne rabi imeti nobene zveze z
geometrijo pozicije, katero predstavlja v risbi. Vendar program ne bo pri izdelavi kosovnice
vzel geometrijo iz reprezenta, ampak iz pozicije katero predstavlja.
63
3.5 Risanje armature krino armirane ploe

S pomojo ukaza Krino armirana ploa lahko v risbo postavite tipske palice, ki
se najpogosteje uporabljajo za armiranje plo. Z izborom iz menija ArmCAD Palica ali s
klikom na ikono
, se odpre dialog:
Izgled dialoga v okviru ukaza Krino armirane ploe

V zgornjem desnem delu dialoga so prikazane vse palice, ki se lahko postavijo s tem ukazom.
Izbrana palica je jasno oznaena z drugo barvo ozadja, a program pod okencem izpisuje e
kratek opis uporabe dane palice. Izbor elene palice se vri z levim klikom mike na njeno
sliko.
64
Izbrana je palica, ki se postavi v spodnjo cono ploe s povitimi

konci v zgornjo cono
Program v spodnjem desnem delu dialoga prikazuje tipski izgled opaa, na katerem so jasno
oznaene vse toke, ki se morajo izbrati v risbi, da bi se postavila izbrana palica. Toke so
numerirane s tevilkami, ki oznaujejo vrstni red njihovega vnosa. Prav tako so na tej sliki
kotirane e vse dimenzije izbrane palice, ki se podajo v dialogu.
Sigurno ste opazili, da niso vsi parametri v dialogu vedno dostopni za spremembo. Ker se
vsaka od ponujenih palic definira z razlinimi podatki, program dovoljuje menjanje samo tistih
parametrov, ki so nujni za kreiranje izbrane palice.
V delu dialoga Ploa se podajo dimenzije opaa, katere program ne more doloiti na osnovi
izbranih tok v risbi, kot tudi vrednost zaitnega sloja. Pomen vsakega edit box-a se jasno
vidi iz njegovega naziva.
S pomojo parametrov A,B in C se definirajo doline segmentov palic v ploi. Omenimo e
enkrat, da so doline, ki se podajo, vedno kotirane v prikazu izbrane palice, tako da se jasno
vidi njihovo pomen. Za definiranje vsake od njih, sta predvidena po dva edit box-a. V prvem se
dolina poda v procentih ustrezne dimenzije ploe (ki je prav tako kotirana v prikazu palice),
dokler se v drugem edit box-u vnaa elena numerina vrednost. Dovoljeno je tudi
kombiniranje teh dveh nainov.
65
Dolina krajnih segmentov palice A je podana v procentih

od skupne doline ploe La
V edit box-u Kot se poda nagib dane smeri armiranja glede na horizontalo. Desno od tega
edit box-a se nahaja tudi polje
, ki aktivira izhod v risbo. Izbor dveh tok v risbi bo doloil
iskano vrednost nagiba v edit box-u. Najbolje je, da najprej postavite vse palice za eno smer
armiranja in zatem e za drugo, ker se na tak nain izognete stalnemu menjavanju tega
podatka.
Edit box za nagib dane smeri armiranja

Ostali parametri, ki se podajo v dialogu, imajo enak pomen kot pri predhodno opisanih ukazih,
tako da jih tukaj ne bomo detajlno pojasnjevali.
66
Po aktiviranju polja OK program dialog zapre in v ukazni liniji zahteva, da v risbi izberete
toke, ki doloajo neznane dimenzije palic:
Toka 1:
tevilka toke ustreza tevilki toke v dialogu. Ker se smer armiranja doloa z vnosom kota v
edit box-u Kot, se te toke ne morajo nahajati v isti smeri, kar precej olaja njihov izbor v
risbi.
Ker zadnja toka ne vpliva na geometrijo palice, ampak samo doloa njen poloaj v risbi, se pri
vnosu izpisuje drugano sporoilo:
Toka, ki doloa poloaj palice:
Na osnovi izbranih tok in podanih dimenzij v dialogu, program doloi doline segmentov
izbrane palice in jo postavi v risbo.
Izgled kreirane palice v risbi

S kreiranjem serije v osnovi postavljene palice, sedaj lahko izvrite armiranje danega obmoja
ploe.
67
4. RISANJE PALIC V SERIJI

Zraven monosti posameznega izrisovanja palic armature, program omogoa tudi
kreiranje serij palic, ki se razprostirajo na poljubno podanem intervalu. V odvisnosti od
projekcije, v kateri se serija palic eli prikazati, so s programom predvideni trije osnovni tipi
serij:
- serija v osnovi
- serija v vzdolnem pogledu
- serija v prenem prerezu
Ker imajo lahko postavljene palice znotraj serije tudi spremenljivo geometrijo, bo vsaka od
navedenih serij lahko konstantna ali spremenljiva. Ukaza za kreiranje konstantnih in
spremenljivih serij se nahajata v okviru padajoega menija ArmCAD Serija ter bosta v
tem delu navodil detajlno obrazloena.
4.1 Konstantna serija v osnovi

Po izboru ukaza iz menija ArmCAD Serija ali ikone
izbor instance pozicije, za katero elite kreirati serijo v osnovi.
, bo program zahteval
Izbor palice:
V tej proceduri lahko izberete katero koli instanco pozicije armature, razen spiralnega
stremena in reprezenta variabilne pozicije. Po izboru elene instance bo program zahteval
doloitve zaetne toke,
Prva toka (Krog):
a zatem e konno toko intervala, na katerem se serija razprostira.
Konna toka (Lok/Nazaj):
S toko 1 je doloena zaetna, a s toko 2 konna toka linije serije
68
Omenimo e, da podana linija serije mora presekati izbrano instanco, ker bo drugae
procedura definiranja serije v osnovi preklicana.
Z izborom podopcije Nazaj se preklie vnos prve toke intervala, dokler podopciji Lok in
Krog sluita za definiranje krivuljnega zakona, po katerem se serija v osnovi razprostira.
Z izborom podopcije Lok bo program najprej v ukazni liniji zahteval doloitev toke na loku,
Toka z loka:
in zatem e konno toko loka.
Konna toka:
Z izborom tok 1, 2 in 3 je doloena lona geometrija serije v osnovi

Z izborom podopcije Krog, bo program namesto zaetne toke serije v ukazni liniji najprej
zahteval center,
Center:
in zatem e polmer kroga.
Toka s kroga:
Podana toka s kroga bo obenem doloila tudi zaetek serije, dokler bo konec na odmiku
ustrezal kasneje podanemu medsebojnemu razmaku med palicami v seriji.
69
Z izborom toke 1 je doloen centerin z izborom toke 2 radij krone serije

Iz slike se vidi da je krona serija praktino specialna oblika lone, oziroma da se ta lahko
definira tudi z lokom, e bi se konec loka postavil na razmaku od zaetka, ki odgovarja enemu
medsebojnemu razmaku palic znotraj serije. Krona serija, kot specialna oblika lone, je
uvedena zato, ker se njena geometrija mnogo laje definira preko kroga, kot pa preko loka (ne
mora se voditi raun o medsebojnem razmaku palic znotraj serije, a tudi sama lona
geometrija se doloa namesto s tremi tokami samo z centrom in radijem kroga).
Ne glede nato, ali je interval raven ali kroen, oziroma lone oblike, bo program po definiranju
njegovega poloaja v komandni liniji zahteval doloitev segmentov, na katerih se palice
postavljajo na razlinih razmakih.
Rob med segmenti (Nazaj/Konec) <Konec>:
Ker boste tudi v dialogu za definiranje numerinih podatkov lahko naknadno dodajali segmente
in njihove tone doline, vnos segmentov z izborom tok iz risbe ni obvezen. Izbor podopcije
Konec bo oznail konec procedure definiranja geometrije serije v risbi in odprl se bo
naslednji dialog.
70
Izgled dialoga za definiranje numerinih podatkov

konstantne serije v osnovi
V zgornjem desnem delu dialoga je prikazan izgled kreirane serije z vsebino kote. Ta prikaz
odgovarja trenutnemu stanju parametrov v dialogu, tako da v vsakem trenutku lahko vidimo,
kako bo kreirana serija izgledala v risbi. S rkami S in E so oznaene zaetna, oziroma
konna toka linije serije, dokler je z rdeim krocem oznaena nepomina toka.
Del dialoga rezerviran za prikaz izgleda serije v risbi

V zgornjem levem delu dialoga je prikazan podatek o tevilki pozicije armature in nazivu
pozicije opaa, kateremu pripada. Ker se serija kreira za predhodno izbrano palico, sprememba
teh podatkov ni mona.
71
Podatki o tevilki pozicije palice in nazivu pozicije opaa

V programu je predvidena tudi monost, da se pravi izgled palice v seriji zamenja z ravno
linijo. To se dosee z vklopom stikala Reprezent.
Pri kompleksnih risbah, ko bi pravi izgled palice

obremenil risbo, je lahko ta opcija zelo primerna
Stikalo Specifikacija je po default-u vklopljen, kar pomeni, da bo zadano tevilo kosov palic
lo v skupno tevilo kosov dane pozicije pri izdelavi izvleka armature. e dano serijo palic
predstavljate tudi v neki drugi projekciji z nekim drugim tipom serije, tedaj je potrebno to
stikalo izklopiti, da se tevilo kosov palic te pozicije ne bi podvojilo.
Z vklopom stikala Obojestransko, se v vsebino kote pred tevilom kosov postavi simbol ,
ki oznauje, da se palice v dani seriji postavljajo obojestransko, oziroma istoasno v zgornjo in
72
v spodnjo cono. S tem bo pri izdelavi izvleka podano tevilo kosov palic pomnoeno s
tevilom 2.
Stikalo Radialno bo aktiven edino pri loni seriji, ki ima centralni kot manji od 180, dokler
je za ravne serije, ki imajo Fn=0, on neaktiven in izkljuen. Vklop tega stikala bo pri lonih
serijah privedel do postavitve palic v radialni smeri, oziroma vse palice serije bodo namesto
podanega dobile usmeritev k centru danega lonega intervala. Za krone serije je to stikalo
izkljueno in zamrznjeno.
V edit box Komentar lahko vnesete poljuben komentar, ali pa lahko iz zaprte liste izberete
nek tipski komentar, katerega ste predhodno kreirali s pomojo ukaza Baza komentarjev (glej
poglavje 10.4).
- Aktiviranjem tega polja odpre se dialog za definiranje nainov prikaza palic v risbi.
Iz zaprte liste Stil kotiranja se lahko aktivira poljubni predhodno definirani stil kotiranja, a
V praksi se pogosto pojavlja potreba, da se v risbi prikae projekcija serije, ki se v resnici
razprostira pod nekim kotom glede na ravnino risbe (na primer pri izdelavi narta armature
stopnic, poevnih streh itd.). V tem primeru se z risbe izbere prva oziroma konna toka
projekcije linije serije, a v edit box Nagib ravnine pokrivanja se vnese kot nagiba ravnine
serije glede na ravnino risbe. Na osnovi podanega kota bo program izraunal pravo dolino
linije serije in njo bo uporabil pri preraunu tevila palic, oziroma razmakov med palicami v
seriji.
Podan je nagib ravnine serije 30

Stikalo Poln prikaz regulira nain prikaza kreirane serije v risbi. Namre z njegovim vklopom
bo program na podanem razmaku izrisal simbole, ki jasno kaejo na poloaj vsake palice
znotraj kreirane serije.
73
Poln prikaz serije v osnovi

Redko
Stikalo za redki prikaz serije v risbi, oziroma program bo samo na posameznih

mestih izrisoval simbole ki kaejo na poloaj palic znotraj kreirane serije.
Odpre se dialog za definiranje redkega prikaza serije palic, s tem da je
dostopno tudi e nekaj definiranih in obiajnih razporeditev.
Izgled dialoga Izbor rt za prikaz

Upogibanje v ravnini
Stikalo ki omogoa armiranje obmoja s palicami ukrivljenimi v ravnini
pokrivanja.
74
V centralnem delu dialoga je prikazan izgled linije serije, na kateri je z rdeo toko oznaena
nepomina toka. Nepomino toko program po default-u postavi na zaetek linije serije in
njen poloaj se lahko spreminja z desnim klikom mike na katerokoli krajno ali srednjo toko
segmenta serije. Z izborom te toke se definira katera toka na risbi bo nepomina pri
spremembi doline linije serije in njenih segmentov.
Prikaz linije razprostiranja serije

Pod to sliko se nahajajo edit box-i, ki numerino doloajo geometrijo linije serije in so
razdeljeni v tri celote.
75
Segmenti serije
Del dialoga za editiranje medsegmentov serije

S pomojo polj Dodaj se vri dodajanje segmenta, tako da se aktivni segment razdeli na dva
dela.
Z aktiviranjem polja Brii se aktivni segment brie, a njegova dolina se glede od poloaja
nepomine toke, doda dolini enega ali obeh sosednjih segmentov.
S pomojo polja Dodaj sta dodana e dva medsegmenta

Na risbi linije serije so podani segmenti, znotraj katerih se palice postavljajo na razlinih
razmakih, jasno loeni, trenutno aktivni je oznaen z rdeo barvo. Sprememba aktivnega
segmenta se vri z enostavnim klikom mike znotraj katerega koli prikazanega segmenta, a
76
vrednosti v edit box-ih, v delu dialoga Segmenti serije, se vedno nanaajo na aktivni
segment in imajo naslednji pomen:
L=
dolina segmenta. e je stikalo Procentualno, ki se nahaja zraven, izkljueno, se

dolina segmenta izraa v AutoCAD-ovih enotah, e je pa vklopljeno, tedaj prikazana
vrednost predstavlja procent glede na skupno podano dolino serije.
Podano je, da sta dolini krajnih segmentov 20%

celotne doline serije
Omenimo naj, da s spremembo doline aktivnega segmenta ni mogoe spremeniti
skupno dolino serije. To pomeni, da se pri spremembi doline prvega in zadnjega
segmenta vedno premika njihova notranja meja, dokler za notranje segmente poloaj
nepomine toke doloa, katera meja bo premaknjena. Izjemo predstavlja primer
enosegmentne linije serije in tedaj se ta edit box obnaa kot edit box L= v delu
dialoga Linija serije. Na desni strani tega edit box-a se nahaja polje
, ki aktivira
izhod v risbo. Izbor dveh tok iz risbe bo doloil medsebojni razmak in ta vrednost bo
dana v edit box.
e =
razmak palic znotraj aktivnega segmenta.
n =
tevilo kosov palic znotraj aktivnega segmenta

Gumb, ki kae, da je tevilo kosov palic zaklenjeno in ostane nespremenjeno pri
'gripanju' serije.
Gumb, ki kae, da tevilo kosov palic ni zaklenjeno in se lahko spremeni pri 'gripanju'
serije, razmik pa ostaja isti.
Edit box-i e= in n= delujejo vezano, oziroma za podan razmak e=, se izrauna potrebno
tevilo kosov palic in obratno.
77
Na srednjem segmentu serije je podan

razmak palic 20 cm
V nadaljevanju edit box-a e=, med oklepaji, se izpisuje prava vrednost tega razmaka e=L/n.
Torej kot vhodni podatek lahko podate ali razmak palic, ali tevilo kosov palic znotraj
aktivnega segmenta. Glede nato, da se na stikih segmentov nahajajo palice, ki lahko pripadajo
ali enemu ali drugemu segmentu, tevilo n= v resnici predstavlja tevilo delitev poveano za
ena. Ker je v programu uvedeno pravilo, da se palice na meji med segmentoma vedno dodelijo
tistemu, ki ima manji medsebojni razmak palic, se tono tevilo kosov palic znotraj danega
segmenta (tevilo, ki bo izpisano v vsebini kote danega segmenta) lahko prerauna, ko se od
prikazane vrednosti v edit box-u n= odvzame negativno tevilo, ki je izpisano v nadaljevanju.
e v nadaljevanju tega edit box-a ni ni izpisano, tedaj to pomeni, da bo danemu segmentu za
tevilo kosov pridruena prav ta vrednost.
78
Linija serije
Del dialoga Linija serije

L =
vsota normalnih razmakov med palicami v seriji. S spremembo vrednosti tega

podatka, se menja dolina linije serije. e se linija serije sestoji iz enega segmenta,
a nepomina toka se nahaja na njenem zaetku, se bo sprememba doline serije
vrila s premikanjem njene konne toke, dokler bo v primeru nepomine konne
toke, prilo do premika konne toke. e se nepomina toka nahaja na sredini
linije serije, se bo zadana sprememba vrila simetrino s premikom zaetne in
konne toke linije serije. Ko se nepomina toka vesegmentne serije nahaja na
koncu linije serije, se bo menjala samo dolina prvega segmenta, dokler se bo za
vse ostale poloaje nepremine toke menjala dolina konnega segmenta.
Fn =
dolina puice loka, oziroma razmak od sredine senice do srednje toke loka (za
ravne serije je Fn=0). V primeru, da ste kreirali krono serijo, se bo namesto edit
box-a Fn= pojavil edit box R krog=, kjer bo vrednost, ki doloa polmer kreirane
krone serije. Na desni strani edit box-a se nahaja polje
, ki aktivira izhod v
risbo. Izbor dveh tok v risbi bo doloil njihov medsebojni razmak in ta vrednost bo
nameena v edit box. Omenimo e, da bo oditan razmak imel vedno pozitivno
vrednost in pri definiranju puice lonega segmenta morate sami podati ustrezen
pozitiven ali negativen predznak.
Kot =
s pomojo tega edit box-a se regulira nagib instance glede na podano linijo serije.
Omenimo e, da bo za lone radialne in krone serije, imel ta kot samo dve
vrednosti in to 90 ali 270. Za oba kota bo instanca usmerjena k centru loka,
oziroma kroga, razlikuje se samo v osni preslikavi.
prikazan gumb je namenjen za obrnitev simbola palice okoli njegove vzdolne osi. Z
njim lahko palice vedno postavite v poloaj, v katerem se palica zares nahaja v
prenem prerezu ploe.
Ukazno polje za spremembo smeri postavljanja palic v seriji, oziroma za izbor
segmenta palice glede na katerega se serija kreira. Pri kreiranju konstantne serije v
osnovi se obmoje pokrivanja dobi na osnovi podane linije serije in smeri poteka
79
palic, ki je doloena z njenim najdaljim gabaritom. S pomojo tega ukaznega polja
se za kreiranje obmoja pokrivanja lahko izbere smer kateregakoli segmenta palice.
Razumevana smer poteka palic v seriji
Z ukazom
je za smer poteka palic v seriji
izbrana smer poevnega segmenta
Offset
Del dialoga za odmik zaetka in konca serije

Ta opcija je zelo uporabna, ker imate monost pri vnosu doline serije izbirati toke direktno z
opaa.
a za=
odmik zaetka serije (zaetek serije je oznaen s rko S na prikazu serije)
a kon=
odmik konca serije (konec serije je oznaen s rko E na prikazu serije)
80
e je podana vrednost odmika pozitivna, bo prva oziroma zadnja palica v seriji, premaknjena
proti centru gabarita serije, a podatek L= bo zmanjan za to vrednost. V primeru, da je
vnesena vrednost odmika negativna, bo prva oziroma zadnja palica v seriji, premaknjena od
centra gabarita serije, a podatek L= bo povean za to vrednost. Pri kreiranju kronih serij
sta ta dva edit box-a zamrznjena. Omenimo e, da se pri risanju nagnjenih serij, odmik, ki je
vnesen pred vnosom kota v edit box Nagib ravnine pokrivanja, uporabi na projektirano
dolino serije, dokler se odmik, ki je podan po vnosu kota nagiba, uporabi na ravno dolino
serije. Torej nujno je, da pazite na vrstni red vnosa podatkov.
Z izborom polja OK se bo dialog zaprl in program bo ali konal ukaz ali pa aktiviral proceduro
kotiranja. Ali bo program aktiviral kotiranje ali ne, zavisi od stanja parametrov v okviru ukaza
Funkcionalnost (glej poglavje 11.4).
Na preseini toki med instanco in linijo serije bo program postavil simbol, ki bo vzpostavil
vez za ta dva elementa na risbi, a samo instanco bo pretvoril v simbol, ki je direktno vezan s
kreirano serijo. e je dana instanca pred kreiranjem serije imela tudi tevilo kosov palic, se leto pri kreiranju specifikacije ne bo upotevalo.
Z izborom kreirane serije, se na osnovi postavljenih grip-ov jasno vidi, da linija serije, kot in
instance, ki so pretvorjeni v simbol, predstavljajo eno celoto, dokler je kota oznake pozicije
loena.
Grip-i na konstantni seriji v osnovi

Grip-i ki so postavljeni na koncih linije serije (grip-i 1 in 2) se lahko premikajo v poljubno
smeri in s pomojo njih se menja nagib in dolina serije, s tem da nagib palic znotraj serije
ostaja nespremenjen. Za spremembo doline medsegmentov so predvideni grip-i, ki so
postavljeni na njihovih mejah (grip-i 3 in 4) in oni se lahko premikajo samo vzdol linije
serije. Simbol instance prav tako lahko s pomojo grip-ov premikate samo vzdol podane
linije serije (grip-i 5 in 6), oziroma linija serije in simbol instance morata vedno imeti samo
eno preseino toko. V primeru lone serije program postavi grip tudi na sredino loka, ki s
premikom doloa zakrivljenost loka. Pri kronih serijah se grip-i se postavljajo v centru kroga
in na toki s kroga, ki doloa njegov polmer. S pomojo grip-ov se lahko menja tudi poloaj
teksta vmesne kote (grip-i 7, 8 in 9), kot tudi poloaj kote, e se izbere.
81
4.2 Konstantna serija v vzdolnem prerezu

S pomojo tega ukaza se najpogosteje prikazujejo serije stremen v gredah in stebrih.
Z izborom iz menija ArmCAD Serija ali ikone
doloitev prve toke linije serije.
, se v ukazni linij pojavi sporoilo za
Prva toka (Krog):

Po doloitvi prve toke bo program zahteval e doloitev konne toke intervala, na katerem se
serija razprostira.
Z izborom podopcije Nazaj se preklie vnos prve toke intervala, dokler podopcij Lok in
Krog sluita za definiranje krivuljnega zakona, po katerem se serija v vzdolnem pogledu
razprostira. Nain dela s temi podopcijami je popolnoma enak kot pri kreiranju serij v osnovi
Ko je doloena linija poteka serije, ne glede nato, ali je ravna, lona ali krona, bo program
zahteval e doloitev viine serije.
Viina serije (Nazaj):
Na prikazani sliki je s tokama 1 in 2 doloena smer in dolina linije,

na kateri je serija, a s toko 3 njena viina.
Podana viina in njena smer bo jasno doloila tudi konturo serije v vzdolnem pogledu. Pri
ravnih serijah se vse palice postavljajo paralelno s podano smerjo viine, dokler se za lone
serije, ki imajo centralni kot manji od 180, lahko postavljajo in paralelno ter radialno. Za
krone serije in lone, ki imajo centralni kot veji od 180, se vse palice postavljajo izkljuno
radialno, oziroma so usmerjene proti centru loka.
Ko ste doloili konturo serije v vzdolnem pogledu, bo program v ukazni linije zahteval, da
eventualno definirate medsegmente, na katerih se palice postavljajo na razlinih razmakih.
Ker boste tudi v dialogu za definiranje numerinih podatkov lahko naknadno doloili tone
doline teh medsegmentov, se lahko odloite tudi za njihovo naknadno definiranje. Izbor
82
podopcije Konec v ukazni linije bo oznail zakljuek procedure doloevanja geometrije serije
v risbi, nakar bo program odprl dialog za podajanje numerinih podatkov.
Izgled dialoga za definiranje numerinih podatkov o

konstantni seriji v vzdolnem prerezu
Ker se kreirana serija v vzdolnem pogledu lahko pridrui poljubni poziciji, se v zgornjem delu
dialoga nahaja lista pozicij armature, katere vsebina odgovarja izbrani poziciji opaa iz zaprte
liste Opa. Omenimo naj, da so izjema edino variabilne pozicije in spiralna stremena, katere
ne bodo prikazane v listi pozicij armature.
Lista za izbor pozicije armature, za katero se serija kreira
83
Zraven opcije izbora obstojee pozicije iz liste, program omogoa tudi definiranje popolnoma
nove pozicije armature. Namre pod listo pozicij armature se nahaja polje Tipska palica, ki
odpre enak dialog kot ukaz Tipska (glej poglavje 3.2).
Izgled dialoga za kreiranje nove pozicije armature (Tipska palica)

Ker se na ta nain kreira nova pozicija armature brez izhoda v risbo, bodo nekateri podatki v
dialogu zamrznjeni in se ne morejo menjati. Komandno polje OK bo postalo dostopno ele
tedaj, ko izbrani tipski palici definirate doline vseh segmentov. Z njegovim aktiviranjem se
program vrne v dialog za vnos podatkov o seriji v vzdolnem prerezu in v listi pozicij doda
novo kreirano pozicijo armature.
V listo pozicij je dodana novo kreirana pozicija armature tevilka 8

Da bi im laje izbrali eleno pozicijo armature, se na desni strani liste nahaja okno, v katerem
je prikazana geometrija trenutno izbrane pozicije.
84
Del dialoga za prikaz trenutno izbrane pozicije

V tem delu dialoga so postavljene tudi puice, ki jasno kaejo na smer gledanja palice v seriji,
oziroma katera stran palice se ujema z narisano konturo serije. Z izborom polja Kot lahko
pozicijo palice postavite v eleni poloaj, e le-ta ni dobro doloen.
S pomojo polja Kot je streme postavljeno v poloen poloaj

Pravilna orientacija palici znotraj serije bo v pomo pri kasnejem, eventualnem kreiranju
prereza (glej poglavje 5.4). Z izborom iz zaprte liste, ki se nahaja nad tem oknom, se za
aktivni prikaz lahko izbere:
85
Geometrija pozicije
Prikazuje se kotirana geometrija izbrane pozicije iz liste pozicija.
Palice iz izbranega opaa Prikazujejo se instance vseh pozicij armature iz aktivnega

opaa, a poloaj instance izbrane pozicije je jasno oznaen.
Vse palice
Prikazujejo se instance vseh pozicij armature, iz vseh pozicij

opaev, a poloaj instance izbrane pozicije je jasno oznaen.
V spodnjem delu dialoga je prikazan izgled kreirane serije z vsebino kote. Ta prikaz ustreza
trenutnemu stanju parametrov v dialogu, tako da v vsakem trenutku lahko vidite, kako bo
kreirana serija izgledala v risbi. Z izborom iz zaprte liste, ki se nahaja nad tem oknom, se za
aktivni prikaz lahko postavi:
Prikaz serije
Prikazuje se kotirani izgled serije, tak kot bo v sami risbi.
3D Prikaz serije
Prikazuje se 3D izgled serije in slui za vizualno kontrolo

pravilnosti orientacije palic znotraj serije.
3D prikaz geometrije serije

Ko ste iz liste izbrali eleno pozicijo armature in s pomojo 3D prikaza preverili njeno pravo
orientacijo znotraj serije, priporoamo, da za aktivni prikaz postavite prikaz serije, da bi imeli
im bolji pregled nad pravilnostjo vnosa ostalih parametrov v tem dialogu.
86
Iz liste prikaza je izbran Prikaz serije

Iz zaprte liste Stil kotiranja, ki se nahaja nad tem oknom, se lahko aktivira katerikoli
predhodno kreiran stil kotiranja.
S pomojo stikala Specifikacija se doloa, ali bo tevilo kosov palic iz kreirane serije
pridrueno skupnemu tevilu palic dane pozicije pri izdelavi specifikacije oz. izvleka in
kosovnice. Program po default-u to stikalo vklopi.
Z vklopom Obojestransko se v vsebino teksta kote izpisuje simbol (ali neki drugi simbol
definiran v stilu kotiranja), ki oznauje, da se palice v dani seriji postavljajo obojestransko. S
tem se bo pri izdelavi specifikacije podano tevilo kosov palic pomnoilo z 2.
Stikalo Radialno, bo dostopno za spremembo edino pri lonih serijah, ki imajo centralni kot
manji od 180. Z njegovim vklopom se doloi ali bodo vse palice znotraj podane serije imele
usmeritev k centru loka. Za ravne serije je on izkljuen in neaktiven, dokler je za lone serije s
centralnim kotom vejim od 180 vkljuen in prav tako neaktiven.
Rona nastavitev prikaza
Stikalo za vklop redkega prikaza, oziroma program bo samo na posameznih
mestih izrisoval simbole, ki kaejo na poloaj palic znotraj serije.
Odpre se dialog za definiranje redkega prikaza serije palic, s tem da je
dostopno tudi e nekaj definiranih in obiajnih razporeditev.
Komentar
V edit box Komentar lahko vnesete poljuben komentar, ki bo izpisan v

tekstu kote.
Pod temi podatki je prikazan izgled linije serije, na kateri je z rdeo toko obeleena
nepomina toka. Nepomino toko program po default-u postavi v zaetno toko linije serije,
87
a njen poloaj se lahko spremeni z desnim klikom mike na katerokoli krajno ali srednjo toko
segmenta serije. Z izborom te toke se definira, katera toka v risbi bo nepomina pri
menjanju doline linije serije in njenih segmentov.
Del dialoga, v katerem se prikazuje izgled linije serije

Segmenti serije
Pomen ponujenih parametrov v tem delu dialoga je popolnoma enak, kot pri seriji v osnovi,
tako da jih tukaj ne bi ponovno pojasnevali.
S pomojo polja Dodaj sta dodana e dva medsegmenta, a za aktivnega je postavljen srednji
88
Linija serije
Del dialoga Linija serije

L=
vsota normalnih razmakov med palicami serije. S spremembo vrednosti tega podatka
se menja dolina linije serije. Nain spremembe doline linije serije zavisi od poloaja
nepomine toke in se odvija po istih pravilih kot pri seriji v osnovi.
Fn=
dolina puice loka, oziroma razmak od sredine senice do srednje toke loka (za
ravne serije je ta vrednost Fn=0). V primeru, da ste kreirali krono serijo, bo
namesto edit box-a Fn=, edit box R krog=, v katerem bo vrednost, ki doloa
polmer kreirane krone serije.
1=
kot, ki ga viina serije tvori s podano smerjo serije (pri lonih serijah je to kot glede
na seie loka)
h1=
viina serije.
Na desni strani edit box-ov se nahajajo ukazna polja

, ki aktivirajo prehod v risbo za izbor
dveh tok, kateri doloita potrebno vrednost za dan edit box.
89
Offset (odmik)
Del dialoga za odmike konture serije

Le
odmik leve strani konture serije (stranica oznaena s rko Le Levo, na prikazu
izgleda serije)
De
odmik desne strani konture serije (stranica obeleena s rko De Desno, na prikazu
izgleda serije)
Go
odmik zgornje strani konture serije (stranica obeleena s rko Go - Gor, na prikazu
izgleda serije)
Do
odmik spodnje strani konture serije (stranica obeleena s rko Do Dol, na prikazu
izgleda serije)
Centralni edit box, ki ni oznaen s rko, slui za vnos globalnega odmika. Ko se ta poda, bodo
vse stranice konture serije odmaknjene za to vrednost.
Po vnosu vrednosti odmikov se ustrezne strani konture serije odmaknejo k centru konture, e
je vrednost pozitivna, oziroma od centra konture, e je vrednost negativna. Istoasno program
na prikazu izgleda serije izrisuje pomone linije na stranicah originalne konture serije (konture
podane z izborom tok v risbi), tako da imate v vsakem trenutku jasno sliko pomena odmikov.
Pri risanju krone serije, bosta v odvisnosti od izbranih tok v risbi dva edit box-a za vnos
odmika zamrznjena, s pomojo ostalih dveh se pa poda odmik zunanje oziroma notranje strani
konture serije.
Z aktiviranjem polja OK se bo dialog zaprl, a program bo v ukazni liniji zahteval da doloite
poloaj linije, ki doloa smer poteka serije.
Poloaj linije serije:
90
Poloaj linije serije se doloa z izborom toke v risbi, pri emer bo ukaz ali konan, ali pa se
nadaljuje s proceduro kotiranja. Ali gre program v proceduro kotiranja ali ne, zavisi od stanja
parametrov v okviru ukaza Funkcionalnost (glej poglavje 11.4).
Z izborom kreirane serije se na osnovi postavljenih grip-ov lahko vidi, da celo serijo, skupaj z
linijo serije in kotami, predstavlja ena celota.
Grip-i na konstantni seriji v vzdolnem prerezu

Na zaetni in konni palici serije so postavljeni trije grip-i, dokler je na mejah med intervali
postavljen samo en. Grip-I, oznaeni na sliki s tevilom 1, se lahko premikajo samo v smeri
poteka serije, a oni oznaeni s tevilom 2 v poljubni smeri, s tem da se bo nagib palic znotraj
serije vedno ohranil. Za spremembo nagiba cele serije so predvideni grip-i oznaeni s
tevilom 3. S premikanjem grip-a tevilka 4, se lahko prosto menja poloaj cele kote,
dokler so grip-i tevilka 5 predvideni za premikanje samega teksta kote, vendar samo v
smeri postavljene kotne linije.
V primeru, ko se gre o loni seriji, program postavi grip-e tudi na sredino loka, ki je namenjen
za doloitev zakrivljenosti loka.
V primeru kronih serij se grip-i postavljajo na prvi palici serije (z njihovim premikanjem se
menja viina in polmer serije), na mejah segmenta (menja se dolina segmenta) in v centru
kroga (s premikanjem tega grip-a se premika kompletna serija).
4.3 Konstantna serija v prenem prerezu

Z izborom tega ukaza iz menija ArmCAD Serija ali s klikom mike na ikono
bo program zahteval najprej doloitev zaetne,
Prva toka (Krog):

a zatem e konne toke linije poteka serije v prenem prerezu.
Nain definiranja linije serije, kot tudi pomen vseh podopcij je popolnoma enak kot pri
predhodno opisanih konstantnih serijah v osnovi in vzdolnem pogledu.
91
Po izboru konne toke intervala bo program v ukazni liniji ponudil tudi opcijo podajanja serije
v dveh vrstah.
Poloaj druge vrste (Nazaj/Konec) <Konec>:
Izbor toke z risbe bo oznaiti poloaj palic v drugi vrsti, dokler z izborom podopcije Konec
lahko to dodatno monost preskoite.
S tokama 1 in 2 je doloena smer in dolina linije poteka serije,

a s toko 3 poloaj druge vrste.
V obeh primerih, ne glede nato ali se serija v prenem prerezu postavlja v enem ali v dveh
vrstah, bo program enako kot pri serijah v vzdolnem pogledu, sedaj preel v proceduro
doloevanja medsegmentov, na katerih se palice postavljajo na razlinih razmakih.
Tudi tukaj se enako kot pri serijah v vzdolnem pogledu lahko odloite, ali za definiranje teh
mej na sami risbi, ali pa jih lahko postavite naknadno v dialogu za definiranje numerinih
podatkov. V vsakem primeru bo izbor podopcije Konec oznail zakljuek procedure
definiranja medsegmentov, nakar bo program odprl dialog za podajanje numerinih podatkov.
92
Izgled dialoga za definiranje numerinih podatkov o

konstantni seriji v prenem prerezu
Pomen ponujenih parametrov je popolnoma enak kot v dialogu za definiranje numerinih
podatkov za serije v vzdolnem pogledu.
Edina razlika je v prikazu izgleda same serije in stikalu Odprto streme, ki se sedaj pojavi
namesto stikala Obojestransko.
Stikalo Odprto streme
93
Stanje stikala Odprto streme bo dostopno za spremembo edino tedaj, ko se kreirajo serije v
dveh vrstah. e bo to stikalo izklopljeno, bo program v sestavo kote postavil simbol , ki
oznauje, da se dana pozicija postavlja istoasno v obeh conah in bo tevilo kosov pri izdelavi
izvleka podvojeno. Vendar, ko se s serijo v prenem prerezu prikazuje pozicija armature, ki
ima obliko odprtega stremena, tevila kosov palic ni potrebno podvojiti pri izdelavi izvleka. V
teh primerih je potrebno stikalo Odprto streme vklopiti in tedaj bo program iz kote izloil
simbol in kosi ne bodo podvojeni.
Omenimo tudi, da podatek v edit box-u h1=, sedaj predstavlja razmak palic iz druge vrste
glede na podano linijo, po kateri potekajo palice iz prve vrste. e se serija v prenem prerezu
postavlja samo v eni vrsti (h1=0), tedaj bo edit box 1= neaktiven oziroma zamrznjen.
Z izborom polja OK se bo dialog zaprl in program bo el v popolnoma enako proceduro za
postavljanje linije serije kot pri seriji v vzdolnem pogledu.
Poloaj linije serije se doloa z izborom toke v risbi, nakar bo ukaz ali konan, ali pa se
nadaljuje s proceduro kotiranja. Ali gre program v proceduro kotiranja ali ne, zavisi od stanja
Z izborom kreirane serije v prenem prerezu bo program postavil grip-e, kateri s
premikanjem editirajo geometrijo serije v sami risbi.
Grip-i na konstantni seriji v prenem prerezu (ena vrsta)

Grip-i oznaeni s tevilom 1 se lahko premikajo samo vzdol podane linije od serije ter
doloajo doline segmentov, dokler se s premikanjem grip-ov oznaenih s tevilom 2 poleg
doline lahko menja tudi nagib serije. S premikanjem grip-ov oznaenih v sliki s 3, lahko
prosto menjate poloaj cele linije serije, dokler so grip-i oznaeni s 4 predvideni za
premikanje teksta kot.
Za serije, ki imajo palice v dveh vrstah, je razpored grip-ov popolnoma enak kot pri serijah v
vzdolnem pogledu.
94
Grip-i na konstantni seriji v prenem prerezu (dve vrsti)

Na zaetnih in konnih palicah serije so postavljeni po trije grip-i, dokler je na mejah
segmentov postavljen eden. Grip-i oznaeni na sliki z 1 se lahko premikajo samo v smeri
poteka serije. Z njihovo pomojo se vri sprememba doline segmenta serije. Grip-i oznaeni
na sliki z 2, se lahko premikajo v poljubni smeri in z njimi se menja nagib in dolina serije. Za
spremembo nagiba palic znotraj serije, kot tudi njene viine, so predvideni grip-i oznaeni s
3. S premikanjem grip-a oznaenega s 4, se lahko prosto menja poloaj cele linije serije,
dokler so grip-i oznaeni s 5 predvideni za premikanje teksta kot.
V primeru lonih serij program postavlja grip-e tudi na sredini loka in z njihovim premikanjem
se doloa zakrivljenost loka. Pri kronih serijah se grip-i postavljajo na prvi palici serije (z
njihovim premikanjem se menja viina in polmer serije), na mejah segmentov (menja se
dolina segmenta) in v centru kroga (premika se kompletna serija).
4.4 Spremenljiva serija v osnovi

Bistvena razlika med tem ukazom in ukazom za kreiranje konstantne serije v osnovi je
v tem, da se sedaj ne zahteva izbor palice iz katere se kreira spremenljiva serija v osnovi.
Torej prisotnost instance dane pozicije armature v risbi ni potrebno. Glede nato, da v samem
dialogu tega ukaza obstaja polje Tipska palica, obstoj same pozicije armature ni nujen.
Po izboru ukaza Spremenljiva serija v osnovi iz menija ArmCAD Serija ali ikone
,
se v ukazni liniji postavi niz zahtev za izbor tok, kateri bodo doloili geometrijo spremenljive
serije v osnovi.
Prva toka:
Na splono izgleda shema za izbor tok, ki doloajo geometrijo serije, tako:
95
Splona oblika konture spremenljive serije

Omenimo e, da vrstni red vnosa tok ni pomemben, oziroma da je lahko katerakoli od tirih
tok, ki so obeleene na sliki, prva toka konture.
Po izboru prve toke konture se bo pojavilo novo sporoilo.
Druga toka (Lok/Nazaj):
e sprememba ni lona, je potrebno iz risbe izbrati poloaj naslednje toke, a e je lona,
tedaj je potrebno izbrati podopcijo Lok in zatem s klikom mike v risbi izbrati poloaj toke z
loka in krajne toke loka.
Kot se iz risbe vidi, sosednji liniji konture serije ne moreta biti loka, tako da vsebina teksta
sporoila za izbor naslednje toke direktno zavisi od oblika predhodno podane linije konture
serije. To pomeni, da v primeru lone spremembe predhodno podane linije konture, sporoilo
ne bo imelo podopcije Lok.
Tretja toka (Nazaj):
Po izboru tretje toke je potrebno podati tudi etrto toko konture serije.
etrta toka (Lok/Nazaj):
e je linija konture serije podana z izborom etrte toke loka, bo program povezal etrto in
prvo toko konture, s imer bo definiranje konano. e je linija konture serije podana z
izborom etrte toke daljice, komandna linija dobi izgled:
Toka z loka (Povei/Nazaj) <Povei>:
Z izborom toke loka se zadnji liniji konture serije poda lona sprememba, dokler se z izborom
podopcije Povei, etrta in prva toka konture poveeta z risanjem daljice.
Smer poteka serije je definirana z obliko njene konture. Namre e kontura serije vsebuje
lono spremembo, serija poteka med dvema ravnima poevnima linijama konture. e so te
linije paralelne, je linija serije ravna, a palice v seriji se postavljajo pod kotom 90 glede na
njo. V nasprotnem bo linija serije lok, a palice v njej se bodo postavljale radialno.
96
Ravna linija serije
Lona linija serije

V primeru, da kontura serije nima lone spremembe, poteka serija med paralelnimi linijami
konture, e obstajajo. Tedaj je linija serije ravna in palice v seriji se postavljajo pod kotom 90
glede na njo. e ni paralelnih linij konture, poteka serija med drugo in zadnjo linije konture.
Tedaj je linija serije lona, kar pomeni da se palice v seriji postavljajo radialno.
97
Ravna linija serije
Lona linija serije

Omenimo e, da se smer poteka serij, ki nimajo lone spremembe, lahko menja tako v ukazni
liniji z izborom podopcije Zamenjava mesta, kot tudi naknadno v dialogu za definiranje
numerinih podatkov.
Ko ste doloili konturo spremenljive serije v osnovi, bo program zahteval, da vzdol linije
poteka serije eventualno definirate segmente, na katerih se palice postavljajo na razlinih
razmakih.
Rob med segmenti (Nazaj/Zamenjava mesta/Konec) <Konec>:
Tudi tukaj se lahko odloite za doloitev teh mej v sami risbi, ali pa jih postavite naknadno v
dialogu za definiranje numerinih podatkov. V vsakem primeru bo izbor podopcije Konec
oznail konec procedure definiranja segmentov, nakar se bo odprl dialog za vnos numerinih
podatkov.
98
Izgled dialoga za definiranje numerinih podatkov o spremenljivi

seriji v osnovi
Ker se kreirana spremenljiva serija v osnovi lahko pridrui poljubni poziciji, se v zgornjem
levem delu dialoga nahaja lista pozicij armature, katere vsebina odgovarja izbrani poziciji
opaa iz zaprte liste Opa. Izjeme so edino pozicije kronih palic in spiralnih stremen, kot
tudi pozicije, ki so pridruene e neki konstantni seriji in se one niti ne bodo prikazale v listi
pozicij armature.
Pod listo pozicij armature se nahaja polje Tipska palica, ki funkcionira na popolnoma enak
nain kot pri konstantnih serijah v vzdolnem in prenem prerezu.
Polje za definiranje nove pozicije
99
Na desni strani liste pozicij armature se nahaja okno, v katerem je prikazana geometrija
izbrane pozicije.
Pozicija palice se vedno postavlja v poloaj, ki odgovarja enemu od

monih poloajev znotraj serije
Z izborom iz zaprte liste, ki se nahaja nad tem oknom, se za aktivni prikaz lahko izbere:
Geometrija pozicije
Prikazuje se kotirana geometrija izbrane pozicije iz liste pozicija.
Palice iz izbranega opaa Prikazujejo se instance vseh pozicij armature iz aktivnega

opaa, a poloaj instance izbrane pozicije je jasno oznaen.
Vse palice
Prikazujejo se instance vseh pozicij armature, iz vseh pozicij

opaev, a poloaj instance izbrane pozicije je jasno oznaen.
V spodnjem delu dialoga je prikazan izgled kreirane serije z vsebino kote. Ta prikaz ustreza
trenutnemu stanju parametrov v dialogu, tako da v vsakem trenutku lahko vidite, kako bo
kreirana serija izgledala v risbi. Z izborom iz zaprte liste, ki se nahaja nad tem oknom, se za
aktivni prikaz lahko postavi:
Prikaz serije
Prikazuje se kotirani izgled serije, tak kot bo v sami risbi.
3D Prikaz serije
Prikazuje se 3D izgled serije in slui za vizualno kontrolo

pravilnosti orientacije palic znotraj serije.
100
Iz liste prikazov je izbran Prikaz serije

Zaradi lajega vnosa odmikov, so na tem prikazu z velikimi rkami oznaene strani konture
serije. Prav tako je v risbi serije z rdeo toko oznaen njen zaetek. Ta informacija bo v veliko
pomo, e se odloite za rono definiranje spremembe dimenzij segmentov, o emer bo ve
besed malo kasneje.
Poloaj rdee toke oznauje zaetek linije poteka serije

3D prikaz serije je namenjen za vizualno kontrolo podanih parametrov serije in z izborom se
zraven okna za prikaz pojavi tudi povrina 3D orbit. Delo s 3D orbit-om je enako kot pri
ostalih dialogih v katerih se on nahaja (glej poglavje 3.1).
101
Iz liste prikazov je izbran 3D prikaz serije

Ker imajo palice znotraj tako kreirane serije spremenljivo geometrijo, se na desni strani okna
za prikaz nahajajo tirje edit box-I, s pomojo katerih se definira sprememba geometrije palice
vzdol intervala poteka serije (ti edit box-i bodo aktivni samo v primeru aktivnega prikaza
Geometrija pozicije).
Edit box-i za rono definiranje spremembe segmentov palice znotraj serije

Podatki v edit box-ih vedno odgovarjajo aktivnemu segmentu palice, oziroma segmentu, ki je
na prikazu geometrije palice jasno oznaen z rdeo barvo. Sprememba aktivnega segmenta
palice se vri s klikom mike na eleni segment. Edit box-i, s pomojo katerih se definirajo
spremembe geometrije vsakega segmenta palice, imajo slede pomen:
102
Dsp =
dolina aktivnega segmenta palice na zaetku intervala serije
Dsk =
dolina aktivnega segmenta palice na koncu intervala serije
Fna =
dolina zgornjega odmika (poda se samo za spremembo geometrije po lonem

zakonu)
Fnb =
dolina spodnjega odmika (poda se samo za spremembo geometrije po lonem

zakonu)
Splona oblika spremenljive doline segmenta palice

Kje je zaetek in kje konec serije, je oznaeno z rdeo toko na prikazu serije (glej predhodni
del navodil za aktivni prikaz Prikaz serije).
Program po default-u vsem segmentom palice postavi konstantno vrednost (Dsp=Dsk,
Fna=Fnb=0), na Vas je, pa da po svojih potrebah te podatke spremenite.
Na desni strani teh edit box-ov se nahajajo polja
, ki aktivirajo izhod v risbo. Izbor dveh
tok z risbe bo doloil razdaljo in ta vrednost bo nameena v ustrezen edit box.
Upotevajte, da funkcija spremembe geometrije cele palice vzdol linije poteka serije,
odgovarja podani konturi serije, ker bo drugae polje OK neaktivno.
Pod temi edit box-i se nahaja stikalo Prevzemi iz risbe. Ko se vklopi, program na aktivnem
segmentu palice postavi rdeo toko, a edit box-i za definiranje spremembe postanejo
neaktivni.
103
Stikalo, s katerim so dimenzije segmentov palice doloene s podano

konturo serije
Postavljeni simbol rdee toke oznauje, da bo dimenzija danega segmenta preraunana tako,
da bo za vsaki poloaj palice znotraj serije njegova dolina odgovarjala dolini cele palice, ki je
zmanjana za doline projekcij vseh ostalih segmentov palice znanih dimenzij. Torej vsota
vseh projekcij vseh konstantnih in spremenljivih dolin segmentov mora ustrezati irini serije
na tem mestu. Iz tega izhaja tudi jasen zakljuek, da ima lahko samo en segment palice
lastnost Prevzemi iz risbe. To je vsekakor mnogo laji nain za definiranje spremembe od
predhodno opisanega ronega.
Segmenti znotraj obmoja
Vsi segmenti
stikalo ki oznauje, da se bo cela palica nahajala znotraj obmoja.
Samo izbrani
stikalo, ki oznauje, da se bodo samo izbrani segmenti palice nahajali znotraj

obmoja. Ko se vklopi, se na geometriji pozicije prikazujejo tudi tevilke
segmentov. V edit polje pod stikalom se daje tevilka segmenta ali niza
segmentov in se aktivira z gumbom
nahajajo znotraj obmoja.
, tako se samo izbrani segmenti palice
104
Znotraj podanega obmoja se nahaja samo izbrani segment s tevcem #4

Omenimo e, da prevzem spremembe iz risbe za segmente, ki so normalni na smer linije
serije, ni mogo. Prevzem spremembe iz risbe ne bo moen niti, ko je vsota dolin projekcij
vseh segmentov palice, ki se nahajajo znotraj podanega obmoja, razen aktivnega, enaka ali
veja od najmanje irine serije. V teh primerih bo program na poskus vklopa stikala Prevzemi
iz risbe, postavil prazen rdei krog, s imer bo jasno nakazal, da se taka sprememba ne
more podati.
Postavljeni rdei krog na aktivnem segmentu palice nakazuje, da je vsota

projekcij vseh ostalih segmentov palice veja od najmanje irine serije
105
Zraven lastnosti Prevzemi iz risbe se lahko segmentom palice poda tudi lastnost Procent od
Dp. Dimenzije teh segmentov bodo prav tako imele spremenljivo dimenzijo, vendar bodo one
v funkciji doline cele palice na danem mestu znotraj serije. Z vklopom tega stikala je
potrebno v edit box-u Ds=L x podati razmerje doline segmenta palice proti skupni irini
serije.
Aktivnemu segmentu palice je podano, da je za vsaki poloaj palice znotraj

serije, njegova dolina 20% od skupne irine serije na tem mestu
Za kontrolo pravilnosti podanih podatkov bomo zahtevali od programa 3D prikaz serije.
Iz 3D prikaza se jasno vidi uinkovitost predhodno podanih parametrov
106
V delu dialoga, ki se imenuje Nastavitev, se nahajata dve stikali in dve polji, s pomojo
katerih se vri nastavitev poloaja palice znotraj serije. Da bi bolje videli uinek teh
parametrov, je potrebno aktivirati prikaz Prikaz serije.
Del dialoga za spremembo poloaja palice znotraj serije

- Ko se stikalo Rotiranje palice okoli vzdolne osi vklopi, se palica osno preslika glede na
vzdolno os, dokler se z vklopom stikala Rotiranje palice okoli prene osi, vri osno
preslikavanje geometrije palice glede na preno os.
- S pomojo polja Kot se vri izbor segmenta palice, ki bo poravnan s smerjo, ki je
pravokotno na smer poteka serije.
- Polje Zamenjava mesta bo aktivno samo pri serijah, ki nimajo lone spremembe. Z
njegovim aktiviranjem smer poteka serije in palice medsebojno zamenjata mesti.
V primeru aktiviranja polj Zamenjava mesta in Kot, sta lahko pomena terminov, vzdolna
in prena os v nazivu stikal za obraanje palic okoli svoje osi, zamenjana. Glede na zahtevo
za obraanje okoli vzdolne osi lahko program palico obrne okoli prene osi in obratno. Ta
tehnini problem ne bo predstavljal neke ovire pri delu, ker se lahko po vsaki akciji na prikazu
serije vidi, kako je program reagiral.
e ste predhodno definirali nain spremembe doline segmentov, bo sprememba poloaja
palice znotraj serije s poljem Kot, privedla do izgube teh podatkov. Torej zaeleno je najprej
nastaviti eleni poloaj palice znotraj serije in ele tedaj definirati zakon spremembe doline
posameznih segmentov.
107
Spremenjen poloaj palice z ukazom Kot', je privedel do izgube

predhodno definiranega zakona spremembe doline palice
Del dialoga za odmik konture serije deluje na popolnoma enak nain kot pri konstantni seriji v
vzdolnem pogledu (glej poglavje 4.2) in ga tukaj ne bomo ponovno pojasnevali.
Del dialoga za odmike konture serije

Kreirani seriji lahko pridruite tudi podatek o koliini, z vnosom vrednosti v edit box-u tevilo
serij. Pri izdelavi kosovnice bo program koliino uporabljene armature v seriji pomnoil s
podanim tevilom.
108
Edit box za vnos tevila serij

Ostali ponujeni parametri v tem dialogu imajo popolnoma enak pomen, kot pri konstantnih
serijah v osnovi (glej poglavje 4.1).
Parametri, ki imajo popolnoma enak pomen kot pri konstantni seriji v osnovi
Omenimo edino, da se dolina linije serije lahko naknadno menja samo v risbi s pomojo grip
to, tako da njena sprememba v dialogu ni mona. Iz tega razloga je pri enosegmentnih
serijah edit box L=, v delu dialoga Segmenti serije, zamrznjen oziroma nedostopen za
spremembo.
109
Polje OK bo aktivno tedaj, ko je za en segment palice vklopljeno stikalo Prevzemi iz risbe, ali
ko funkcija spremembe cele palice vzdol smeri poteka serije odgovarja podani konturi serije.
Z izborom polja OK se bo dialog zaprl in program bo ukaz ali konal ali pa nadaljeval s
proceduro kotiranja. Ali bo program el v proceduro kotiranja ali ne, zavisi od stanja
Z izborom kreirane serije na osnovi postavljenih grip-ov se jasno vidi, da linija serije, kote in
simbol palice predstavljajo eno celoto, dokler se kota oznake pozicije izbere posebej.
Grip-i na spremenljivi seriji v osnovi

Grip-i oznaeni z 1 sluijo za spremembo konture obmoja znotraj katere se serija
razprostira. S premikanjem grip-ov na preseku simbola palice in linije serije (grip oznaen z
2), se menja poloaj tako samega simbola palice, kot tudi linije vzdol katere poteka serija.
Grip-i oznaeni na sliki s 3, spreminjajo medsebojno razmerje dolin medsegmentov, dokler
so za spremembo poloaja teksta kot predvideni grip-i oznaeni s 4.
Opomba:
Ker geometrija pozicije, iz katere je kreirana spremenljiva serija v osnovi, zavisi izkljuno od
njenega poloaja znotraj serije, bo program vse ostale instance dane pozicije, e so v risbi,
pretvoril v reprezente in jim zbrisal podano tevilo kosov.
Opomba:
V primeru, da ste za kreiranje spremenljive serije v osnovi izbrali variabilno pozicijo, tedaj
bodo edit box-i za definiranje spremembe geometrije izbranega segmenta palice, kot tudi
stikali Prevzemi iz risbe in Specifikacija, zamrznjeni in nedostopni za spremembo. To
pomeni, da bo program pri izdelavi izvleka ignoriral podatke iz te serije. Namre, program bo
pri izdelavi izvleka vzel vse potrebne podatke za to variabilno pozicijo iz prvotno kreirane
spremenljive serije, s katero je pozicija armature tudi prenesena iz konstantne v variabilno
pozicijo. Tipien primer je, ko ste z risanjem spremenljive serije v prenem ali vzdolnem
pogledu kreirali variabilno pozicijo in jo sedaj elite prikazati tudi v osnovi. Vse tukaj reeno
velja tudi, ko se kreirajo spremenljive serije v vzdolnem in prenem prerezu iz variabilnih
pozicij.
110
4.5 Spremenljiva serija v vzdolnem prerezu

Po izboru tega ukaza iz menija ArmCAD Serija ali ikone
, se v ukazni liniji
postavi niz zahtev za izbor tok, ki bodo doloile geometrijo spremenljive serije v vzdolnem
pogledu.
Prva toka:
V splonem primeru je shema za izbor tok popolnoma enaka kot za izbrani segment palice pri
spremenljivi seriji v osnovi.
Splona oblika konture spremenljive serije

S tem tudi sporoila, ki se pojavijo v ukazni liniji, v popolnosti odgovarjajo danim pojasnilom v
predhodnem poglavju.
Po izboru zadnje, etrte toke, ki bo v popolnosti doloila konturo serije v vzdolnem pogledu,
bo program v ukazni liniji zahteval doloitev poloaja medsegmentov, znotraj katerih se palice
postavljajo na razlinih razmakih.
Rob med segmenti (Nazaj/Zamenjava mesta/Konec) <Konec>:
Tudi tukaj se lahko odloite ali za definiranje mej v risbi, ali pa jih lahko, e so sploh potrebne,
postavite naknadno v dialogu za definiranje numerinih podatkov. V vsakem primeru bo izbor
podopcije Konec oznail zakljuek procedure definiranja segmentov, nakar bo program odprl
dialog za vnos numerinih podatkov o kreirani seriji.
111
Izgled dialoga za definiranje numerinih podatkov spremenljive serije

v vzdolnem pogledu
V delu dialoga za prikaz izgleda izbrane pozicije iz liste, so postavljene tudi puice, katere
jasno kaejo na smer gledanja palice v seriji, oziroma katera stran palice se pokriva z narisano
konturo serije.
Prikazane puice jasno kaejo na smer gledanja palic v seriji

To je zelo pomembna informacija, da spremembo ne bi podali napanim segmentom palice.
112
S pomojo stikala Prevzemi iz risbe je bonim stranem stremena

podano, da prevzamejo narisano spremembo s konture serije
Pomen ostalih ponujenih parametrov je popolnoma enak, kot v dialogu za definiranje
numerinih podatkov spremenljive serije v osnovi, tako da jih tukaj ne bomo pojasnevali.
Edina razlika je v prikazu izgleda same serije.
Iz liste prikaza je izbran Prikaz serije
113
Iz liste prikaza je izbran 3D Prikaz serije

Z aktiviranjem polja OK se bo dialog zaprl in program bo zahteval doloitev poloaja linije, ki
doloa smer poteka serije.
Poloaj linije serije se doloa z izborom toke iz risbe, nakar bo ukaz ali konan, ali pa se
nadaljuje s proceduro kotiranja. Ali bo program el v proceduro kotiranja ali ne, zavisi od
stanja parametrov v okviru ukaza Funkcionalnost (glej poglavje 11.4).
Poloaj grip-ov, ki se postavljajo pri izboru kreirane serije je popolnoma enak kot pri
konstantni seriji v vzdolnem prerezu, s tem da se pojavita e dva dodatna grip-a, s pomojo
katerih se direktno v risbi poda lona sprememba odgovarjajoih stranic konture.
Grip-i na spremenljivi seriji v vzdolnem pogledu
114
Na zaetni in konni palici serije so postavljeni po trije grip-i, dokler je na mejah segmentov
postavljen po en. Grip-i oznaeni z 1 se lahko premikajo samo v smeri poteka serije in z
njimi se vri sprememba doline segmentov serije. Grip-i oznaeni z 2 se lahko premikajo v
poljubni smeri in s pomojo njih se menja nagib in dolina serije, s tem, da nagib palic znotraj
serije ostaja nespremenjen. Za spremembo nagiba palic znotraj serije kot tudi njene viine, so
predvideni grip-i oznaeni s 3. S premikanjem grip-a oznaenega s 4, se lahko prosto
menja poloaj cele linije serije, dokler so grip-i oznaeni s 5 predvideni za premikanje teksta
kote. S premikanjem grip-ov 6 se direktno poda lona sprememba odgovarjajoim stranicam
konture.
4.6 Spremenljiva serija v prenem prerezu

Z izborom ukaza ArmCAD Serija ali ikone
, se preide v enako proceduro
doloevanja geometrije serije v risbi, kot pri kreiranju konstantne serije v prenem prerezu.
Edina razlika je v izgledo dialoga za definiranje numerinih podatkov o seriji.
Izgled dialoga za definiranje numerinih podatkov spremenljive

serije v prenem prerezu
Vsi prisotni parametri imajo enak pomen kot v dialogu konstantne serije v prenem prerezu,
razen da se na desni strani prostora za prikaz, sedaj nahajajo tudi edit box-i, s katerimi se za
izbrani segment palice regulira sprememba geometrije vzdol serije.
115
Del dialoga, v katerem se regulira funkcija spremembe

aktivnega segmenta
Enako kot pri spremenljivih serijah v osnovi in vzdolnem pogledu, se v listi pozicij lahko
najdejo tudi variabilne pozicije. Vendar bodo z aktiviranjem variabilne pozicije ti edit box-i, kot
tudi stikalo Specifikacija, nedostopni za editiranje.
Z aktiviranjem polja OK se bo dialog zaprl in program bo zahteval doloitev poloaja linije
serije, nakar se bo ukaz zakljuil.
Poloaj in vloga grip-ov je popolnoma enaka kot pri konstantni seriji v prenem prerezu.
Grip-i na spremenljivi seriji v prenem prerezu
116
4.7 Pokrivanje plo z lonimi palicami

S pomojo ukaza Pokrivanje plo z lonimi palicami imate monost, da hitro in
enostavno kreirate konstantno ali spremenljivo serijo iz lonih palic. Z izborom iz menija
ArmCAD Serija ali ikone
pokriva.
, se preide v proceduro definiranja lonega obmoja, ki se
Prva toka:
Po izboru zaetne toke program zahteva vnos toke z loka,
Toka z loka:
in zatem e konno toko loka:
Konna toka:
V ukazni liniji se sedaj pojavi novo sporoilo:
Konec doline <Konstantna serija>:
Sedaj se priakuje, da se s premice, ki gre skozi center in konno toko loka, izbere toka, ki
bo konala definiranje obmoja pokrivanja spremenljive serije lonih palic, ali da se izbere
ponujena podopcija.
Z izborom tok 1, 2, 3 in 4 je definirano obmoje pokrivanja

spremenljive serije lonih palic
Z izborom podopcije Konstantna serija ukazna linija menja svoj izgled in program
priakuje, da se iz risbe izbere toka, ki kona definiranje obmoja pokrivanja konstantne
serije lonih palic.
Konec doline <Spremenliiva serija>:
Program ves as v DRAG modu prikazuje izgled obmoja pokrivanja, za toko nad katero se
nahaja mika. e za dano toko ni mono kreiranje serije, se obmoje ne prikazuje in e se e
ta toka izbere, se ukaz prekine.
117
Z izborom tok 1, 2, 3 in 4 je definirano obmoje pokrivanja

konstantne serije lonih palic
Ne glede, ali kreirate spremenljivo ali konstantno serijo, se bo po definiranju obmoja
pokrivanja odprl dialog box naslednjega izgleda:
Izgled dialoga za definiranje numerinih podatkov

kreirane serije
Pomen vseh ponujenih parametrov je popolnoma enak kot pri predhodno opisanih ukazih za
kreiranje serij, tako da jih tukaj ne bomo ponovno pojasnjevali.
Z aktiviranjem polja OK se dialog zapre s sprejemom vseh podanih parametrov in v risbo
postavi kreirano serijo.
Na koncu e omenimo, da se pri editiranju serij, ki so kreirane s pomojo tega ukaza, odpre
enak dialog, kot pri editiranju katerekoli druge konstantne, oziroma spremenljive serije v
osnovi (glej poglavje 7.2.2).
118
4.8 Pokrivanje plo s serijami palic

S pomojo ukaza Pokrivanje plo s serijami palic, se vri avtomatsko armiranje
poljubnega obmoja ploe s konstantnimi ter spremenljivimi serijami v osnovi in to na osnovi
pogojev podpiranja, ki veljajo na robovih. Z izborom ukaza iz menija ArmCAD Serija ali
ikone
, se preide v proceduro risanja poljubne polilinije, ki bo doloila geometrijo obmoja
armiranja.
Prva toka (Pravokotnik/Krog):
Procedura risanja poljubne polilinije je popolnoma enaka kot pri ukazu Serija mre (glej
poglavje 8.2) in je ne bomo detajlneje pojasnjevali.
Po definiranju obmoja program odpre dialog, kjer se podajo vsi podatki, ki so potrebni za
armiranje.
Izgled dialoga za definiranje podatkov armiranja obmoja

Parametri, ki se nahajajo v zgornjem levem delu dialoga imajo naslednji pomen:
-
z izborom iz liste Opa, se lahko aktivira katerakoli pozicija opaa

Odpre se dialog za definiranje pozicij opaev
iz liste Tip armature se vri izbor vrste armature
z izborom iz liste Tip sidranja, se lahko aktivira katerikoli tip sidranja za izbrano vrsto
armature.
z izborom iz liste Cona, se doloa ali se armira zgornja ali spodnja cona ploe
z izborom iz zaprte liste Stil kotiranja, se lahko aktivira katerikoli stil kotiranja serij v
osnovi
119
Odpre se dialog za definiranje stilov kotiranja

Odpre se dialog za definiranje nainov prikaza palic v risbi
V delu dialoga Podatki o armaturi se nahajajo parametri za obe smeri armiranja premerov
palic (), razmak med palicami v serijah, kot tudi kot, katerega smer armiranja tvori s
horizontalo (=), dokler se s pomojo prikazanega stikala doloa ali se armatura postavi v eni
ali v obeh smereh.
Del dialoga v katerem se definirajo podatki o armaturi

Omejitev dolin palic - Iz zaprte liste je omogoen izbor nainov avtomatske delitve in
nadaljevanja serij palic, ki imajo dolino vejo od vnaprej definirane nabavne oziroma
transportne doline. Ponujene so naslednje opcije:
- Brez omejitve doline
- Rezane na zaetku, cele na koncu
- Rezane na koncu, cele na zaetku
- Izmenino na zaetku in koncu
- Rezane na sredini, cele na koncih
- Rezane na koncih, cele v sredini
- Izmenino v sredini in koncih
- Brez variabilnih pozicij
Gumb za aktiviranje dialoga za definiranje narta razreza palic. V njem se
vsem armaturam aktivnega predpisa lahko podajo nabavne doline. Z
izhodom iz dialoga se podana vrednost nabavne doline armature za
pokrivanje avtomatsko postavi v desno edit polje. Nabavna dolina se lahko
poda tudi direktno, brez vhoda v dialog. Pri pokrivanju izbranega obmoja bo
program kreiral serije s palicami, katerih dolina je manja ali enaka
vrednosti, ki je podana v tem edit polju.
120
Dovoljeno odstopanje ls
edit polje za vnos maksimalnega dovoljenega zmanjanja v procentih,
oziroma poveanja doline preklopa. Uporabi se zato, da se preprei
postavitev zelo kratkih pozicij, vekratnega preklapljanja palic inp.. e se iz
liste izbere opcija Brez variabilnih pozicij, to edit polje menja naziv v
Koeficient poveanja preklopa. im manja je vrednost tega koeficienta,
bo velikost dodatnega (odvenega) preklopa manja, vendar se bo povealo
tevilo razlinih pozicij, ki se pri tem formirajo. Nasprotno, veja vrednost
tega koeficienta bo zmanjala tevilo razlinih pozicij palic, vendar bo koliina
dodatnega (odvenega) preklopa veja.
S stikalom Generirati konstruktivno armaturo se definira ali bo program postavil
konstruktivno armaturo v nasprotni smeri za segmente palic, ki so krivljeni iz spodnje v
zgornjo cono ploe.
V delu dialoga Podatki o ploi se podajo globalni podatki o ploi, katere obmoje se
armira:
Del dialoga za definiranje splonih podatkov o ploi

Debelina ploe - v tem edit box-u se poda debelina ploe, ki se armira
Zaitni sloj
- v tem edit box-u se poda zaitni sloj, ki velja za celo obmoje armiranja
Temeljna ploa - to stikalo doloa ali je ploa temeljna ali ne

Krivljenje palic spodnje (zgornje) cone - izbor enega od ponujenih nainov iz liste,
doloa kako bo program krivil konce palice spodnje, oziroma zgornje cone ploe. Iz te liste se
izbira globalni nain krivljenja, dokler je dolina vsakega segmenta palice odvisna od podanih
pogojev podpiranja. Ponujeni naini krivljenja palic so popolnoma enaki kot pri importu
osvojene armature v ploah iz programa Tower 5 in so detajlno pojasnjeni v poglavju
13.2.1.
V desnem delu dialoga je prikazana kontura podanega obmoja.
121
Kontura podanega obmoja

Pri vnosu prelomnih tok polilinije, ki doloa geometrijo obmoja armiranja, se najpogosteje v
risbi izbirajo toke opaa, tako da se segmenti polilinije pokrivajo z notranjimi ali zunanjimi
robovi gred, linijskimi podporami ali prenimi prerezi zidov. Ker je za pravilno armiranje
danega obmoja potrebno, da se njeni robovi pokrivajo z osmi teh konstruktivnih elementov,
se lahko s pomojo polj, ki se nahajajo v delu dialoga Offset, vri odmik segmentov podane
polilinije.
Del dialoga za odmik segmentov polilinije
122
V edit box-u a= se poda globalni offset in tedaj program odmakne kompletno polilinijo
obmoja armiranja, dokler edit box a seg= slui za vnos odmika aktivnega segmenta
polilinije.
e se znotraj obmoja nahaja odprtina, se z aktiviranjem polja Odprtina preide v risbo in
doloitev poljubne polilinije, ki bo doloila geometrijo odprtine.
Procedura risanja polilinije je popolnoma enaka kot pri ukazu Serija mre (glej poglavje 8.2),
tako da je ne bomo podrobneje pojasnjevali.
Po koncu risanja polilinije se program ne vrne v dialog, ampak zane proceduro risanja nove
polilinije, dokler z desnim klikom mike ali s tipko Esc ne oznaite konec ukaza.
S pomojo polja Odprtina znotraj obmoja armiranja je dodana odprtina

e je v trenutku aktiviranja tega polja znotraj obmoja armiranja obstajala odprtina, program
gre v risbo z izgledom:
Izberite (Dodajanje/Brisanje) <Dodajanje>:
Sedaj je potrebno izbrati eno od ponujenih podopcij. Podopcija Dodajanje gre v proceduro
risanja nove polilinije, dokler podopcija Brisanje obstojeo odprtino brie in se zato pojavi
novo sporoilo:
Izberite odprtino:
Po izboru odprtine se bo e dalje zahteval izbor, dokler z desnim klikom mike ali tipko Esc ne
oznaite konec ukaza, nakar se bodo izbrane odprtine umaknile in program se vrne v dialog.
Parametri, ki se nahajajo v delu dialoga Podatki o izbranem segmentu, sluijo za
definiranje pogojev podpiranja za izbrani segment konture. Izbrani segment je jasno oznaen
na prikazani risbi, a sam izbor se vri z enostavnim klikom mike na eleni segment konture.
123
Del dialoga v katerem se podajo podatki o izbranem segmentu

Z izborom enega od stikal Rob ploe ali Znotraj ploe, se doloa poloaj segmenta
konture. e je izbrano stikalo Rob ploe, bo dostopno tudi stikalo Podpora. Ko je to stikalo
izklopljeno, se segment pokriva s prostim robom ploe, ko pa je vklopljeno, se nahaja na
podprtem robu ploe. Tedaj je dostopen tudi edit box irina, kjer se poda irina podpore.
V tem delu dialoga se nahaja tudi sliica, ki v prerezu prikazuje nain podpiranja izbranega
roba obmoja, kar precej olaja vnos in kontrolo podatkov.
Izbrani segment se pokriva z robom ploe, ki je podprta spodporo irine 20 cm
124
e je izbrano stikalo Znotraj ploe, postanejo dostopna stikala, ki imajo naslednji pomen:
Podpora
- izbrani segment konture se nahaja na srednji podpori,

katere irina se poda v edit box-u irina
Dotik z drugim obmojem
- izbrani segment konture se nahaja znotraj ploe in se

dotika s sosednjim obmojem armiranja
Zmanjana debelina ploe - to stikalo je dostopno samo, ko je stikalo Dotik z drugim

obmojem vklopljeno. Z njim se doloa ali na danem mestu
prihaja do spremembe debeline ploe.
S kombiniranjem teh stikal, se lahko podajo vsi naini podpiranja roba obmoja armiranja, ki
se nahaja v ploi.
Izbran rob obmoja se nahaja na srednji podpori irine 20 cm

in se dotika s sosednjim obmojem armiranja
S pomojo polja
(pridrui vsem), se lahko podatki, ki so podani za aktivni segment
konture, pridruijo vsem ostalim segmentom. Ko za ve segmentov veljajo enaki pogoji
podpiranja, je najhitreji nain vnosa podatkov tak, da se najprej podajo pogoji podpiranja za
enega izmed njih ter se zatem s poljem
ti pogoji pridruijo e ostalim segmentom
konture. Na koncu je potrebno samo spremeniti pogoje podpiranja za tiste segmente, ki so
razlini.
125
Ukazno polje pridrui vsem

Ker se s tem ukazom menjajo podatki, ki so mogoe bili e prej podani na nekih drugih
segmentih konture, program po aktiviranju polja
izda tudi ustrezno opozorilo:
Potrditev pomeni sprejem podane spremembe parametrov, negativen odgovor pa pomeni

odstop.
126
Z aktiviranjem polja OK program dialog zapre in podano obmoje armira s spremenljivimi in

konstantnimi serijami v osnovi v skladu s podanimi parametri.
Prikazano obmoje je armirano z ukazom Pokrivanje plo s serijami palic
4.9 Pokrivanje s konstruktivno armaturo

Pri armiranju plo se postavlja veliko tevilo serij v osnovi, ki so kreirane iz
enosegmentnih ravnih palic, kot je na primer konstruktivna armatura. Veina teh palic ima
enake numerine podatke (premer, vrsta armature) in se razlikujejo samo v dolini, kar
povzroa kreiranje velikega tevila pozicij. Da bi se temu izognili, lahko z ukazom Pokrivanje
s konstruktivno armaturo, namesto serij postavite simbole, ki nimajo tevilke pozicije,
kakor tudi, da e postavljene serije avtomatsko zamenjate s temi simboli. Torej ta simbol
lahko zamenja konstantno serijo v osnovi, ki ni radialna in je kreirana iz ravnih enosegmentnih
palic brez kljuk na svojih koncih.
127
Z aktiviranjem tega ukaza iz menija ArmCAD Serija ali s klikom mike na ikono
pojavi sporoilo:
, se
Prva toka (Konverzija):

Sedaj je potrebno podati prvo toko simbola, ali pa izbrati podopcijo Konverzija, ki
avtomatsko zamenja obstojee serije z ustreznimi simboli.
Konna toka:
Ko ste podali prvo, je potrebno podati e konno toko simbola, nakar program odpre dialog za
definiranje numerinih podatkov:
Izgled dialoga za definiranje numerinih podatkov konstruktivne armature

V desnem delu dialoga je prikazan izgled kreiranega simbola z vsebino kote. Tak prikaz
odgovarja trenutnemu stanju parametrov v dialogu, tako da v vsakem trenutku lahko vidite
kako bo simbol izgledal v risbi.
Opa
Z izborom iz liste Opa se lahko aktivira katerikoli kreirana opa.

Odpre se dialog za definiranje pozicij opaev.
Stil kotiranja
Iz liste Stil kotiranja se vri izbor nekega e kreiranega stila kotiranja

danega simbola.
Specifikacija
S pomojo stikala Specifikacija se doloa ali armatura gre v kosovnico ali

ne.
Obojestransko Ko se vklopi stikalo Obojestransko, se v vsebini kote izpisuje simbol (ali

neki drugi simbol definiran v stilu kotiranja), ki oznauje, da je armatura
postavljena v obeh conah. V tem primeru bo program pri izdelavi kosovnice
podano koliino armature podvojil.
128
Komentar
V edit box-u Komentar se podaja poljuben komentar, ki se bo izpisal v

tekstu kote. Zraven monosti vnosa poljubnih komentarjev, lahko z miko iz
liste (puica na desni strani), izberete definiran tipski komentar.
Dolina palic, s katerimi se vri armiranje, se poda v edit box-u Dolina palice. Pri odpiranju
dialoga program za dolino palic osvaja dolino kreiranega simbola, ki jo pa v vsakem trenutku
lahko poljubno zamenjate. Omenimo, da podana vrednost ne bo vplivala na dolino simbola v
risbi.
V delu dialoga Obmoje pokrivanja se definirajo parametri, ki imajo naslednji pomen:
L= - dolina obmoja armiranja. Ta vrednost odgovarja dolini linije konstantne serije v
osnovi, ki jo kreirani simbol zamenjuje
e= - razmak med palicami
n= - tevilo kosov palic
Edit box-i e= i n= delujejo povezano, oziroma za razmak e= se prerauna potrebno tevilo
kosov palic n= in obratno.
Parametri za pomo, ki definirajo obmoje armiranja

Iz zaprtih list, ki se nahajajo v delu dialoga Tip armature, se vri izbor premera palic in
vrste armature.
Po aktiviranja polja OK program dialog zapre in kreirani simbol postavi v risbo.
129
Izgled kreiranega simbola v risbi

Prednost tega ukaza glede na serije v osnovi ni samo v umiku kreiranja velikega tevila pozicij,
ampak tudi precejnje skrajanje procedure definiranja armature. Namre pri kreiranju
konstantne serije v osnovi se mora najprej v risbo postaviti palica, s pomojo nekega zato
predvidenega ukaza in zatem se iz nje kreira elene serije. Pri tem ukazu pa se vsi podatki
podajo samo v enem dialogu. Prav tako je simbol konstruktivne armature enostavneji od
simbola serije, pa se preglednost risbe precej povea.
Ko se postavljeni simbol izbere, se na osnovi grip-ov jasno vidi, da on i njegova kota
predstavljata eno celoto.
Grip-i na simbolu konstruktivne armature

S pomojo grip-ov 1 in 2 se menja poloaj in dolina simbola, dokler se s pomojo grip-ov
3 lahko spremeni poloaj kote.
Omenimo e enkrat, da ne glede na to, da program pri odpiranju dialoga po default-u v edit
box-u Dolina palice izpisuje dolino simbola, ti dve vrednosti ne vplivata ena na drugo. To
pomeni, da sprememba doline simbola ne bo vplivala na dolino palice, ki je podana
v dialogu. e elite spremeniti dolino palice, morate uporabiti univerzalni ukaz Edit entitet
na nain, ki je opisan v poglavju 7.2.6.
130
Ker palice, ki se postavljajo s pomojo tega ukaza, ne pripadajo niti eni poziciji armature,
program pri izdelavi kosovnice konstruktivno armaturo grupira po vrsti armature in premeru
palic. Ker imajo lahko grupirane palice razlino dolino, se v tabeli kosovnice ne prikazujejo
podatki o posameznih dolinah palic in tevilu kosov, ampak samo podatek o skupni potrebni
dolini palici danega premera in dane vrste armature.
Izgled tabele kosovnice za konstruktivno armaturo

Konverzija obstojeih serij v osnovi
e ste po aktiviranju ukaza Konstruktivna armatura izbrali podopcijo Konverzija, bo
program zahteval, da iz risbe izberete konstantno serijo v osnovi, katero elite zamenjati s
simbolom konstruktivne armature:
Izbor konstantne serije v osnovi:
Ker se s pomojo tega ukaza lahko vri skupinska konverzija, bo program po izboru prve serije
e dalje zahteval izbor, dokler s pritiskom na tipko Enter ali s klikom na desni gumb mike ne
oznaite konec te procedure. Iz risbe lahko izberete katerokoli serijo v osnovi, vendar se bodo
konvertirale samo tiste, ki zadostijo vsem potrebnim pogojem (serija ne sme biti radialna,
kreirana mora biti iz ravne enosegmentne palice, ki nima kljuk na svojim koncih).
Po koncu izbora program namesto vsake izbrane serije, ki zadosti pogojem, postavi simbol
konstruktivne armature in prevzame vse potrebne podatke.
Konstantna serija v osnovi pred konverzijo
131
Simbol konstruktivne armature posle konverzije

e ima izbrana serija ve segmentov, program pri konverziji za vsak segment kreira poseben
simbol konstruktivne armature.
132
5. RISANJE ARMATURE V PRENEM

PREREZU
V okviru menija Preni prerez je v programu predvideno ve ukazov, s pomojo
katerih se lahko pozicije armature prikaejo v prenem prerezu. Katerega od njih boste
uporabili zavisi izkljuno od trenutnih potreb in zahtev v risbi.
5.1 Posamezno postavljanje palic v prenem

prerezu (POSAMEZNO)
S pomojo ukaza Posamezno imate monost, da poljubno tevilo palic izbrane
pozicije armature postavite na eleno mesto v prenem prerezu. Z aktiviranjem menija
ArmCAD Preni prerez ali ikone
armature.
, se najprej odpre dialog za izbor elene pozicije
Izgled dialoga v okviru ukaza Posamezno

V levem delu dialoga se nahaja lista z vsemi pozicijami armature, ki vsebujejo aktivno pozicijo
opaev, (sprememba aktivnega opaa se vri z izborom iz zaprte liste Opa), dokler je v
desne delu prikazan izgled trenutno izbrane pozicije armature. Da bi se olajal izbor elene
pozicije armature iz liste, se tudi v tem dialogu iz zaprte liste, ki se nahaja nad oknom za
prikaz, lahko aktivira eden od treh predvidenih prikazov izbrane pozicije.
133

Pod listo pozicij armature se nahaja polje Tipska palica, ki funkcionira na enak nain kot pri
konstantni seriji v vzdolnem prerezu (glej poglavje 4.2).
Stikalo Specifikacija je po default-u izklopljeno, kar pomeni, da se instance izbrane
pozicije, ki se prikazujejo v prenem prerezu, ne bodo pritevale v skupno koliino palic pri
izdelavi izvleka. Vsekakor se v primeru potrebe, recimo, ko se vzdolne palice vezi prikazujejo
samo v prenem prerezu, to stikalo vklopi. e za prikazovanje v prenem prerezu izberete
neko variabilno pozicijo armature, bo stikalo Specifikacija neaktivno in avtomatsko
izklopljeno.
V edit box-u Komentar se podaja poljuben komentar, ki se bo izpisal v tekstu kote. Zraven
monosti vnosa poljubnih komentarjev, lahko z miko iz liste (puica na desni strani),
izberete definiran tipski komentar.
Iz zaprte liste Stil kotiranja se lahko aktivira katerikoli e predhodno kreirani stil kotiranja.
Zraven te to listo je prikazana tudi vsebina kote, ki odgovarja trenutnemu stanju podanih
parametrov v dialogu.
134
Zaprta lista za spremembo aktivnega stila kotiranja

Iz zaprte liste Tip kotiranja lahko izberete en e predviden tip kotiranja.
Zaprta lista za spremembo tipa kotiranja

Ker se s pomojo tega ukaza instance izbrane pozicije na risbo postavljajo posamezno, vnos
njihovega tevila v okviru dialoga ne bo imelo nobenega smisla, zato je edit box Koliina
zamrznjen. Njegov namen bo pojasnjen v okviru ukaza za editiranje palic v prenem prerezu
(glej poglavje 7.2.3).
Ker se v enem koraku postavljajo samo palice iste pozicije, je torej iz liste potrebno izbrati
eleno pozicijo armature in aktivirati polje OK. Program bo dialog zaprl in zahteval doloitev
poloaja prve palice v prenem prerezu.
Poloaj prenega prereza palice:
135
Program bo stalno v proceduri postavljanja palic in v Drag modu bo izrisoval mali krog,
katerega premer odgovarja premeru izbrane pozicije. Po vnosu prve pozicije palice se bosta v
ukazni liniji pojavili tudi dve novi podopciji.
Poloaj prenega prereza palice (Nazaj/Konec) <Konec>:
Izbor podopcije Nazaj bo privedel do preklica predhodno doloenega poloaja palice, dokler
bo izbor default podopcije Konec, oznail konec procedure doloevanja poloaja palic v
prenem prerezu. Nato bo program v ukazni liniji zahteval doloitev poloaja kote.
Zaetna toka kotne linije (Zvezdasto/Paralelno/pOsamezno/Nepovezano/Brez kote)
<Zvezdasto>:
Ponujene podopcije v ukazni liniji omogoajo izbor enega s programom predvidenih tipov
kotiranja.
Predvideni tipi kotiranja

Po izboru zaetne toke kotne linije, bo program zahteval vnos toke, ki doloa tako zaetno
toko oznake, kot tudi smer izpisa.
Zaetna toka oznake (Zvezdasto/Paralelno/pOsamezno/Nepovezano/Brez kote) <Zvezdasto>:
Omenimo e, da je izbor nainov kotiranja omogoen tudi pri vnosu zaetne toke oznake, kar
privede do preklica predhodno vnesene zaetne toke kote in vrnitve na zaetek procedure
kotiranja palic v prenem prerezu.
V primeru, da ste za tip kotiranja izbrali Posamezno, tedaj bo program zahteval doloitev
poloaja tevilke pozicije za vsako postavljeno palico v prenem prerezu.
Z izborom kreiranega prenega prereza, se na osnovi postavljenih grip-ov jasno vidi, da so
vse postavljene palice in kota vezane v eno celoto.
136
Grip-i na postavljenih palicah v prenem prerezu

S premikom grip-ov se lahko vpliva tako na razpored palic v prenem prerezu kot tudi na
poloaj same kote.
5.2 Skupno postavljanje palic vzdol podane linije

(VZDOL LINIJE)
Z izborom ukaza Vzdol linije iz menija ArmCAD Preni prerez ali ikone
,
se preide v proceduro izrisovanja poljubne linije, vzdol katere se bodo postavile palice v
prenem prerezu:
Prva toka (Polilinija/Krog):
Program sedaj priakuje ali da podate prvo toko linije, ali da se z izborom ene podopcije
odloite za dodatne monosti, ki Vam jih program nudi. Z izborom podopcije Polilinija lahko
geometrijo linije definirate z izborom poljubne polilinije iz risbe na popolnoma enak nain kot
pri ukazu Poljubna (glej poglavje 3.1), dokler bo podopcija Krog pojasnjena na koncu tega
poglavja.
Po izboru prve toke linije se pojavi novo sporoilo.
Naslednja toka (Lok/Nazaj):
Podopcija Nazaj slui za preklic izbora zadnje toke, dokler je podopcija Lok predvidena za
definiranje lonih segmentov linije. Z izborom te podopcije bo program najprej zahteval
doloitev toke z loka in potem e konno toko loka.
Toka z loka:
Konna toka:
e po definiranju geometrije prvega segmenta linije se pojavi tudi podopcija Konec.
Izbor te podopcije oznai konec procedure definiranja geometrije linije in odpre se dialog za
definiranje parametrov palic, ki se postavljajo vzdol linije.
137
Izgled dialoga za postavljanje palic v prenem prerezu vzdol linije

V centralnem delu dialoga je prikazana predhodno definirana geometrija linije, dokler se v
levem delu nahaja lista z vsemi pozicijami armature, ki pripadajo aktivni poziciji opaa
(sprememba aktivnega opaa se vri z izborom iz zaprte liste Opa).
Izbor iz liste pozicij armature, katere instance se postavljajo vzdol linije, se vri z enostavnim
klikom mike preko nje. Da bi se olajal izbor elene pozicije armature, se tudi v tem dialogu iz
zaprte liste nad oknom za prikaz, zraven prikaza geometrije linije (Geometrija linije),
aktivirajo e trije predvideni prikazi izbrane pozicije.

Na prikazu geometrije linije je z rdeo barvo markiran njen aktivni segment, dokler je s krogci
prikazan poloaj instanc izbrane pozicije armature v skladu s podanimi parametri. Sprememba
aktivnega segmenta se vri s klikom mike na eleni segment linije. Poloaj instanc izbrane
pozicije armature vzdol aktivnega segmenta se definira s pomojo edit box-ov, ki se nahajajo
na desni strani okna za prikaz.
138
Edit box-i za definiranje tevila in razmakov palic vzdol trenutno aktivnega

segmenta linije
V edit box n= se poda tevilo kosov, dokler se v edit box e= poda razmak med palicami, ki
se postavljajo vzdol aktivnega segmenta. Ti edit box-i delujejo povezano, oziroma za podan
razmak e se izrauna potrebno tevilo kosov palic in obratno. V nadaljevanju edit box-a e=
se med oklepaji izpisuje stvarna vrednost tega razmaka e=dolina aktivnega segmenta/n.
Torej kot vhodni podatek lahko podate ali razmak palic, ali tevilo kosov vzdol aktivnega
segmenta. Ker se na stikih segmentov nahajajo palice, ki lahko pripadajo ali enemu ali
drugemu segmentu, je v programu uvedeno pravilo, da se le-te pridruijo vsakemu drugemu
segmentu linije. Tono tevilo palic vzdol segmenta (tevilo, ki bo izpisano v vsebini kote
danega segmenta) se dobi, ko se od prikazane vrednosti v edit box-u n=, odvzame tevilo, ki
je z negativnim predznakom izpisano v njegovem nadaljevanju. e v nadaljevanju tega edit
box-a ni ni izpisano, tedaj to pomeni, da bo danemu segmentu za tevilo kosov pridruena
prav ta vrednost.
Edit box-i, ki se nahajajo nad predhodno opisanimi edit box-i e= in n=, sluijo za vnos
odmika oziroma oddaljenosti, na kateri se bodo palice postavljale glede na podano geometrijo
linije. Nain dela s temi edit box-i je popolnoma enak kot pri ukazu Poljubna' (glej poglavje
3.1).
Del dialoga rezerviran za odmike linij vzdol katere se postavljajo palice

v prenem prerezu
139
Pod listo pozicij armature se nahaja polje Tipska palica, ki funkcionira na enak nain kot pri
Stikalo Specifikacija je po default-u izklopljeno in z njim se doloa ali se bodo palice
postavljene s tem ukazom upotevale v skupnem tevilu kosov palic dane pozicije. e za
prikaz v prenem prerezu izberete neko variabilno pozicijo armature, tedaj bo stikalo
Specifikacija neaktivno in avtomatsko izklopljeno.
V edit box-u Komentar se podaja poljuben komentar, ki se bo izpisal v tekstu kote. Zraven
monosti vnosa poljubnih komentarjev, lahko z miko iz liste (puica na desni strani),
izberete definiran tipski komentar.
Iz zaprte liste Stil kotiranja se lahko aktivira katerikoli e predhodno kreirani stil kotiranja.
Zraven te to listo je prikazana tudi vsebina kote, ki odgovarja trenutnemu stanju podanih
parametrov v dialogu.
Iz zaprte liste Tip kotiranja lahko izberete en e predviden tip kotiranja.
Zaprta lista za spremembo tipa kotiranja

Ko aktivirate polje OK, se bo dialog zaprl in preide se v proceduro postavljanja kot, ki je
popolnoma enaka kot pri predhodno opisanem ukazu Posamezno (glej poglavje 5.1).
Z izborom neke palice iz kreiranega prenega prereza, se na osnovi postavljenih grip-ov,
jasno vidi, da predstavljajo vse palice postavljene vzdol enega segmenta linije in kota, ki jih
opisuje, eno celoto.
140
Grip-i na postavljenih palicah v prenem prerezu vzdol linije

S premikanjem postavljenih grip-ov lahko vplivate tako na razpored palic v prenem prerezu,
kot tudi na poloaj same kote.
e ste po aktiviranju ukaza Vzdol linije izbrali njegovo podopcijo Krog, bo program
zahteval najprej vnos centra in zatem e toko s kroga, ki bo doloila njegov polmer.
Center:
Toka s kroga:
Izbrana toka s kroga bo obenem doloila tudi poloaj prve palice, ki se postavljajo vzdol
kreirane kronice. Program sedaj odpre dialog za definiranje parametrov palic, ki se postavljajo
v prenem prerezu.
Izgled dialoga za postavljanje palic v prenem prerezu po obsegu kroga

Pomen vseh parametrov v dialogu je popolnoma enak, kot da ste geometrijo linije definirali s
prostim risanjem. Edina razlika je v delu za vnos odmika, ki vsebuje samo edit box a=.
141
Edit box za odmik kroga

Program premakne vse palice proti centru kroga, e je podana vrednost pozitivna, oziroma od
centra kroga, e je negativna.
5.3 Skupno postavljanje palic v prenem prerezu

(CELI PREREZ)
S pomojo tega ukaza imate monost naenkrat definirati poloaj vseh pozicij armature
znotraj prenega prereza. Poleg tega e lahko v risbo postavite tudi kotiran opa s tonim
poloajem in stremeni ter pozicijo palic znotraj nje. Z izborom ukaza Celi prerez iz menija
ArmCAD Preni prerez ali ikone
, se odpre dialog naslednjega izgleda:
Izgled dialoga v okviru ukaza Celi prerez

Ker se preni prerez lahko kreira iz poljubne pozicije, se v zgornjem levem delu dialoga nahaja
lista pozicij armature, katere vsebina odgovarja izbrani poziciji opaa iz zaprte liste Opa.
142
Omenimo naj, da so izjema edino variabilne pozicije ter spiralna stremena in se one ne bodo
niti prikazale v listi pozicij armature.
Lista za izbor pozicije stremen, ki bo doloila geometrijo

prenega prereza
Pod listo pozicij armature se nahaja polje Tipska palica, ki funkcionira enako kot pri
Na desni strani liste se nahaja okno rezervirano za prikaz prenega prereza, ki se kreira in
njegov izgled zavisi od geometrije trenutno izbrane pozicije armature. Da bi se olajal izbor
elene pozicije, se z izborom iz zaprte liste nad tem oknom, lahko aktivira eden od treh
predvidenih prikazov izbrane pozicije.

Izbrana pozicija se v prenem prerezu prikazuje s svojo pravo geometrijo, a da bi jo razlikovali
od palic, ki se v prenem prerezu prikazujejo s kronimi simboli, jo bomo v nadaljevanju
imenovali streme, ne glede nato, da se iz liste lahko izbere poljubna pozicija.
143
Verjetno ste opazili, da se v vogalih stremena nahajajo rdei krici, ki praktino doloajo
moen poloaj palic v prenem prerezu. Sedaj je potrebno iz liste, ki se nahaja pod oknom za
prikaz, zbrati pozicijo armature, katero elite prikazati v prenem prerezu.
Lista za izbor pozicij armature, ki bo prikazana

v prenem prerezu
Omenimo e, da ta lista vsebuje vse pozicije armature, ki so do tedaj pridruene aktivni
poziciji opaa, vkljuujo variabilne pozicije in spiralna stremena. Da bi izbrano palico postavili
v preni prerez je potrebno, da z miko kliknete na rdei kriec, tako da se na njegovem mestu
pojavi mali krog, katerega premer odgovarja premeru izbrane pozicije.
V zgornji coni sta postavljeni dve palici pozicije 1

Postopek umikanja napano postavljenih palic je popolnoma enak, oziroma klik mike v bliini
e postavljene palice bo privedel do njenega umikanja iz prenega prereza, a na tem mestu se
bo ponovno pojavil rdei kriec. Program po default-u za moen poloaj palic v prenem
prerezu doloa vse vogale stremen, s tem da vsekakor lahko tudi sami vplivate na njihovo
144
razporeditev. Namre vzdol vsakega segmenta stremena lahko postavite poljubno tevilo
med-kricev. To se dela tako, da se z miko klikne na eleni segment stremena, tako da
postane rdee barve, a v edit box-u n=, v delu dialoga Segment se poda eleno tevilo
palic. Po pritisku na tipko Enter ali Tab bo program sprejel podano tevilo in tono toliko
kricev bo postavil vzdol predhodno izbranega segmenta stremena.
Na zgornjem segmentu stremena sta dodana e dva med-krica

Vsi krici bodo postavljeni na enakem razmaku, tako da v primeru ko elite imeti palice
postavljene nesimetrino vzdol danega segmenta stremena, morate podati veje tevilo
delitev, a pri samem postavljanju jih postavite samo preko kricev, ki odgovarjajo elenemu
poloaju palice.
V primeru, da je potrebno izbrati toliko armature, da ne gre v eno vrsto, je omogoeno
postavljanje armature v ve vrstah. Za ta namen so predvideni edit box-i Vrstice= in e=.
Namre v edit box-u Vrstice= je potrebno podati tevilo vrst armature in vnos potrditi s
pritiskom na tipko Enter ali Tab. V tem trenutku bo za editiranje dostopen tudi edit box e=,
v katerega lahko podate osni razmak med vrstami armature, a na sliki prenega prereza se bo
pojavila tudi druga vrsta kricev, ki v vzdolnem smislu odgovarja razporedu iz prve vrste.
145
Na zgornjem segmentu stremena je dodana e ena vrsta

kricev na osnem razmaku 4.5 cm
Pri vnosu ve vrstic armiranja, se postavi vpraanje, kateremu segmentu stremena bodo
pripadale vogalne palice, oziroma vogalni krici. Namre program po default-u kriec na
vogalih stremena pridruuje enemu segmentu, a vklop stikala Sprememba osi glavne
armature pa to default obnaanje spremeni.
Z vklopom stikala so vogalne palice sedaj pridruene bonim

stranem stremena
Omenimo naj, da se armatura lahko postavlja v ve vrstah samo na segmentih stremen, ki
nosijo glavno armaturo, dokler je na bonih straneh stremena predvideno armiranje samo v
eni vrsti. Pri pravokotnih stremenih in palicah poljubne geometrije je omogoeno postavljanje
armature v ve vrstah na vseh segmentih.
Glede na to, da je pri osvajanju armature najvekrat potrebna informacija, kateri premer in
koliko kosov neke armature odgovarja potrebni povrini armature, se z izborom ukaznega
polja Preraun odpre dialog, v katerem lahko dobite odgovor na tako postavljeno vpraanje.
146
Dialog za preraun premera in

potrebnega tevila palic
Iz zaprte liste Tip armature izberite vrsto armature in zatem v edit box-u Potrebno
vnesite potrebno povrino armature. V naslednjem koraku, v delu dialoga Osvojeno vnesite
tevilo palic ali izberite iz zaprte liste nek ponujen premer armature
e v edit box-u kot vhodni podatek podate tevilo palic, tedaj bo program v delu dialoga
Default izpisal premer, ki je potreben, da se s podanim tevilom palic pokrije potrebna
povrina armature. e kot vhodni podatek iz zaprte liste izberete en ponujen premer, tedaj bo
program v delu dialoga Default izpisal tevilo palic podanega premera, ki je potrebno, da se
pokrije podana povrina armature. Istoasno program izpisuje tudi povrino armature, ki
vedno odgovarja podanemu premeru in tevilu palic ter je po pravilu veja od potrebne
povrine armature.
Z aktiviranjem polja OK, bo program vrnil osnovni izgled dialoga za postavitev armature v
celem prenem prerezu.
Pod predhodno opisanim ukaznim poljem Preraun se nahaja tudi ukazno polje Reset, s
katerim se iz prenega prereza umaknejo vse postavljene pozicije armature. Postavljene
pozicije armature bodo umaknjene iz prereza tudi, e iz liste pozicij tipskih stremen izberete
neko drugo pozicijo tipskega stremena. Ker je to destruktivna akcija, oziroma privede do
spremembe oblike celega prenega prereza, bo program v tem primeru izdal odgovarjajoe
opozorilo.
Izbor ukaznega polja Yes bo privedel do spremembe prenega prereza, ki se kreira in

program bo umaknil vse palice, ki so bile prej postavljene v njem, dokler bo izbor ukaznega
polja No ta destruktiven ukaz preklical.
V primeru, da imate simetrino armiranje, oziroma, da je potrebno postaviti enako armaturo
na segmentih stremen, ki se nahajajo eden nasproti drugega, je tedaj dovolj najprej postaviti
armaturo vzdol enega od teh segmentov ter jo zatem avtomatsko preslikati na nasprotni
147
segment stremena. Ta postopek se izvaja tako, da se z miko izbere segment stremena vzdol
katerega je e postavljena armatura, tako da on postane rde in zatem kliknete na desni gumb
mike.
Opcija za simetrino postavljanje armature v prerezu

Iz tako odprtega padajoega menija je potrebno aktivirati ukaz Simetrino in program bo
avtomatsko osno preslikal prej postavljeno armaturo na odgovarjajoi nasprotni segment
stremena.
Osno preslikana armatura iz zgornje cone

Ker se v risbi prenega prereza v dialogu ne kotirajo postavljene palice, a sigurno je interes,
da med delom v vsakem trenutku veste kateri premer in pozicijo armature ste kam postavili,
je razvita procedura identifikacije postavljenih palic. Namre dovolj je, da z miko pridete
v bliino palice, katere premer in tevilka pozicije vas zanima in pod sliko prenega prereza se
bo pojavila informacija, ki nedvoumno kae tevilko pozicije in njen premer.
148
Prostor rezerviran za identifikacijo postavljenih palic

v prenem prerezu
Ker se preni prerezi najpogosteje riejo v merilu, ki je veje od merila cele risbe, se z vnosom
vrednosti v edit box Merilo, ali z izborom iz zaprte liste, ki se nahaja v njegovem
nadaljevanju, definiranih meril, lahko takoj izberete merilo, v katerem elite prikazati preni
prerez.
Pomen stikala Specifikacija, kot tudi zaprtih list Tip kotiranja in Stil kotiranja, je enak
kot v dialogu za posamezno postavljanje palic v prenem prerezu (glej poglavje 5.1)
Z vklopom stikala Grupiraj iste pozicije, lahko vse palice iste pozicije, ne glede na njihov
poloaj v prenem prerezu, kotirate samo z eno koto. Nasprotno, ko je stikalo izklopljeno,
bodo palice iste pozicije, ki so postavljene vzdol razlinih segmentov stremena, kotirane z
razlinimi kotami.
Levi preni prerez je postavljen z vklopljenim, a desni z izklopljenim

stikalom Grupiraj iste pozicije
S pomojo parametrov, ki se nahajajo v delu dialoga Risba opaa, lahko kreirate opa za
dan preni prerez. Namre z vklopom stikala Rie se so za spremembo dostopni edit box
149
a=, kot stikali Kote in Ploa. V edit box a= se poda vrednost zaitnega sloja, ki je
osnova za izris robov opaa. Omenimo naj, da se rob opaa rie na podanem razmaku od osi
segmentov stremena, tako da ta vrednost v bistvu predstavlja zaitni sloj betona povean za
polovico premera stremena. e z miko kliknete na nek rob opaa, bo za editiranje postal
dostopen tudi edit box a seg=, a program bo dan rob markiral z rdeo barvo. Tako markiran
rob opaa postane aktiven in s spremembo vrednosti v edit box-u a seg= lahko podate
razline zaitne sloje za razline robove opaa.
Del dialoga za definiranje opaa in zaitnih slojev

Torej vrednost v edit box-u a=, bo pridruena vsem segmentom stremen, podana vrednost v
edit box-u a seg= pa samo aktivnemu segmentu stremena.
S pomojo stikala Kote se doloa, ali bo opa prenega prereza kotiran, dokler se iz zaprte
liste, ki se nahaja pod njim, izbira stil kotiranja opaa. Ta zaprta lista vsebuje vse prej kreirane
AutoCAD-ove (BricsCAD-ove) stile kotiranja.
Del dialoga za izbor stila kotiranja opaa
150
Ker se v praksi pogosto pojavlja primer, ko se greda nahaja v ploi, je s pomojo tega ukaza
risanja prenega prereza opaa grede, predvidena tudi monost izrisovanja opaa plo v
kateri se le-ta nahaja. Namre z vklopom stikala Ploa, za spremembo postanejo dostopni
edit box Dpl=, v katerem se podaja debelina ploe, in stikala, ki sluijo za doloevanje
njenega poloaja.
Skupina stikal, s katerimi se definirajo poloaji ploe

glede na preni prerez
Skupin stikal, s pomojo katerih se definirajo strani za ploe

Ko ste definirali vse podatke v dialogu in aktivirali polje OK, se bo dialog zaprl in zahteval se
bo poloaj pravkar kreiranega prenega prereza v risbi.
Referenna toka:
Po vnosu referenne toke (za referenno toko program vedno osvaja spodnji levi vogal
stremena) je potrebno z izborom toke iz risbe, ali vnosom numerine vrednosti s tipkovnice,
doloiti tudi nagnjenost celega prenega prereza glede na horizontalo.
151
Kot:
e ste v dialogu vklopili stikalo Kote, se bo po vnosu kota, zahteval izbor toke iz risbe za
doloitev poloaja kot opaa.
Poloaj kot (Konec) <Konec>:
Podopcija Konec ima enak pomen, kot da je stikalo Kote izklopljeno, oziroma z njenim
izborom se postavitev kot opaa preskoi.
Sedaj je samo preostalo, da doloite tudi poloaj kot za vse uporabljene pozicije armature.
Procedura kotiranja se odvija na popolnoma enak nain kot pri predhodno opisanem ukazu
Posamezno (glej poglavje 5.1), s tem da bo program serijo vpraanj o zaetni toki kotne
linije in zaetni toki oznake postavil tolikokrat, kolikor je razlinih pozicij armature v danem
prenem prerezu.
Zraven kotiranja palic vzdolne armature, ki je obvezno zato, ker palice in njihove kote tvorijo
eno celoto, bo program avtomatsko el v proceduro kotiranja stremena. Ta monost programa
se definira s pomojo posebnega ukaza Funkcionalnost (glej poglavje 11.4), a sama
procedura kotiranja je popolnoma enaka, kot pri predhodno pojasnjenih ukazih za risanje
armature v vzdolnem pogledu.
Preni prerez dobljen s pomojo ukaza Celi prerez

eprav se s pomojo tega ukaza vse izbrane pozicije armature postavljajo naenkrat, se v
programu obravnavajo kot loene celote. Namre rezultat dela tega ukaza je enak, kot da smo
vsako pozicijo armature dali v preni prerez z ukazom Posamezno.
Prednost tega ukaza je v lajem doloevanju poloaja palice glede na geometrijo stremen in
monost postavljanja tako stremen, kot tudi kotiranje opaa. Omenimo e, da bodo narisan
opa in njegove kote nameeni v aktivni Layer. Torej na istega kot tudi armatura, s tem da
bo barva opaa prevzeta iz definirane barve aktivnega Layer-a. Kote bodo imele obliko in
barvo, ki je definirana z izbranim AutoCAD-ovim (BricsCAD-ovim) stilom kotiranja.
152
5.4 Kreiranje prereza

Ta ukaz ima dvojno delovanje, glede nato ali elite kreirati izgled armature v prenem
prerezu na osnovi prej definiranega izgleda vzdolnega prereza, kar je primer pri grednih
elementih konstrukcije, ali pa na osnovi definiranega izgleda armature v osnovi, kar je
najpogosteje pri ploah. Z izborom ukaza Kreiranje prereza iz menija ArmCAD Preni
prerez ali ikone
, se pojavi sporoilo, ki zahteva doloitev zaetne toke linije prereza.
Prva toka:
Po izboru prve toke bo program zahteval doloitev e konne toke linije prereza.
Konna toka:
Odvisno od tega, kaj ste s podano linijo presekali, se ukaz deli na dve neodvisni proceduri.
Program najprej izpisuje ali je s podano linijo presekana serija v vzdolnem pogledu in ne
glede ali je konstantna ali spremenljiva serija, nadaljuje proceduro za kreiranje vsebine
prenega prereza na osnovi prej definiranega vzdolnega izgleda armature. e z linijo prereza
ni presekana serija v vzdolnem pogledu, program preveri ali je presekana serija v osnovi. e
je, tedaj preide v proceduro doloitve vsebine prenega prereza na osnovi prej definiranega
izgleda armature v osnovi. V primeru, ko ni presekana niti ta serija, pomeni da je prerez
napano podan in program bo ukaz konal.
Kreiranje prenega prereza gred

S pomojo tega ukaza lahko kreirate preni prerez na osnovi vzdolnega izgleda armature, ki
je definiran z eno ali ve serij v vzdolnem pogledu. Da bi kreiranje prenega prereza iz ve
serij sploh bilo mogoe, morajo le-te imeti enako smer poteka in se morajo prekrivati, ali vsaj
stikati z eno svojo stranjo. Prav tako morajo vse presekane serije biti ali radialne ali
neradialne. Pri neradialnih serijah morajo imeti palice znotraj serije isti nagib glede na linijo
poteka, dokler morajo imeti radialne serije isti center armature. Omenimo e, da je dovoljena
kombinacija spremenljivih in konstantnih serij, seveda e zadoajo predhodno navedenim
pogojem.
e ste s podano linijo presekali ve serij v vzdolnem prerezu, se bo odprl dialog z izgledom:
Dialog za ravnanje ve presekanih serij stremen
153
V centralnem delu dialoga so prikazana stremena, iz katerih so kreirane presekane serije v
vzdolnem pogledu. Program avtomatsko na osnovi podane linije preseka doloa pozicije
stremen kot tudi njihov medsebojni poloaj, a v primeru, da je presekana tudi spremenljiva
serija, bo podana linija prereza obenem doloila e dimenzije stremen na danem mestu. Jasno
je, da prikazani medsebojni poloaj ne bo vedno odgovarjal trenutnim potrebam v risbi, tako
da lahko v okviru danega dialoga stremena preuredite po vaih potrebah.
Mehanizem za ravnanje deluje tako, da se z levim klikom mike na koncu ali na zaetku
segmenta enega stremena postavi referenna toka (rdea toka v risbi) in se zatem z desnim
klikom mike izbere toka z drugega stremena, ki se mora pokriti z referenno. Zaradi laje
razpoznave je streme, na katerem je referenna toka, vedno jasno oznaeno glede na ostala
stremena.
e bi ta greda morala biti recimo G-prereza (ploa stoji na desni), tedaj bi z levim klikom
mike izbrali najprej zgornji levi vogal ravnega stremena in zatem z desnim klikom mike
zgornji levi vogal poloenega stremena. Rezultat dela bi bil tak, kot je na naslednji sliki:
Poravnana stremena so formirale obliko G-prereza

e pa bi eleli, da dobimo obliko simetrinega T-prereza, tedaj bi najprej z levim klikom mike
izbrali sredino zgornjega segmenta pokonnega stremena in zatem z desnim klikom mike
sredino zgornjega segmenta polonega stremena. Sedaj bomo dobili tak nain ravnanja:
Poravnani stremeni sta formirali obliko simetrinega T-prereza
154
Z vnosom vrednosti v edit box Xp=, oziroma Yp=, lahko streme, na kateri se nahaja
referenna toka, premaknete za vrednost v X, oziroma v Y smeri.
Stikali Rotacija okoli X osi in Rotacija okoli Y osi, sta namenjeni za osno preslikavanje
stremena, na kateri se nahaja referenna toka glede na X in Y os. Ta stikala lahko simultano
vklapljate in izklapljate glede na trenutne potrebe v risbi.
S pomojo polja
lahko spremenite smer gledanja izbranega stremena (streme, na katerem
je referenna toka). To praktino pomeni, da se bo pri vsakem kliku mike na ta gumb,
izbrano streme zarotiralo za 90 stopinj. Sprememba smeri gledanja stremena v tem dialogu se
bo odrazila tudi na njen poloaj v seriji in to na enak nain, kot da je uporabljen ukaz Kot v
dialogu serije (glej poglavje 4.2). Na prikazu stremen so postavljene tudi puice, ki jasno
kaejo na smer gledanja stremen v presekanih serijah, oziroma katera stran stremen se
pokriva z narisanimi konturami serij.
Ker se bodo pogosto neki segmenti stremen prekrivali, izbor stremen z referenno toko ne bo
vedno enostaven. V tem primerih lahko izbor elenega stremena vrite tudi s pomojo polj
in
Ko preni prerez preuredite po svojih potrebah aktivirajte polje OK, nakar bo program odprl
novi dialog z izgledom.
Izgled dialoga v okviru ukaza za kreiranje prenega prereza v gredah

Program sedaj na osnovi podane linije prereza doloa tudi poloaj palic vzdolne armature in
tako kreirani preni prerez prikazuje v desnem delu dialoga.
Da bi presekane palice vzdolne armature le v sestavo prenega prereza, ki se kreira, je
pogoj, da se one morajo nahajati znotraj gabaritov presekanih serij stremen. Da bi se izognili
negativnim posledicam zaradi eventualnega netonega risanja, program razpolaga tudi s
programsko osvojeno toleranco, ter pri kreiranju prenega prereza korigira eventualno slabo
podan poloaj armature v vzdolnem pogledu. Vrednost te tolerance lahko sami nastavite v
okviru ukaza Funkcionalnost (glej poglavje 11.4).
e je s podano linijo presekana samo ena serija v vzdolnem prerezu, bi se odprl enak dialog,
s tem, da bi se tedaj v njem nahajal gumb za spremembo smeri gledanja stremen.
155
Gumb za spremembo smeri gledanja stremen

Pri spremembi smeri gledanja stremen, presekane palice vzdolne armature ne bodo menjale
svoj poloaj v prenem prerezu.
Razpored armature po irini je doloen s tevilom kosov, ki je pridrueno presekanim
instancam in pogojem, da so le-te simetrino postavljene v prenem prerezu. V primeru, da se
ve presekanih instanc v vzdolnem pogledu prekriva, program v vogale stremen namesti tiste
z najvejega premera, a ostale na enakem razmaku znotraj stremena.
Ureditev vrstnega reda - Gumbi s katerimi se nastavi globinski vrstni red presekanih palic.
Razpored palic, ki je enkrat nastavljen se pomni in se prikazuje pri vsakem novem kreiranju
prereza iz istega nosilca. Sprememba vrstnega reda se vri tako, da se najprej s klikom mike
izbere presekana palica (izbrana palica se v risbi v dialogu oznauje s posebno barvo), zatem
se pa z izborom ustreznih gumbov privede v eleni poloaj.
- Izbrana palica se premakne na prvo mesto v tej vrsti, gledano z leve
- Izbrana palica se premakne za eno mesto levo
- Izbrana palica se premakne za eno mesto desno
- Izbrana palica se premakne na zadnje mesto v tej vrsti, gledano z leve
156
Palice iz sredine so premaknjene v vogale stremena

Omenimo e, da v primeru presekane serije kronih in spiralnih stremen program vzdolne
palice razporeja enakomerno po obsegu, pri emer presekano spiralno streme prikazuje z
avtomatsko kreiranim kronim reprezentom.
e je stikalo Postavitev simbola prereza, ki se nahaja v dialogu ukaza Funkcionalnost (glej
poglavje 11.4), vklopljeno, bo program na koncu tega ukaza avtomatsko el v proceduro
postavitve simbola prereza. V dialogu se bo e nahajal edit box Labela, kjer se poda oznaka
simbola prereza.
Edit box za vnos oznake simbola prereza

Pomen ostalih ponujenih parametrov v tem dialogu je popolnoma enak kot pri ukazu Celi
prerez (glej predhodno poglavje 5.3).
Ko ste definirali vse podatke v dialogu, aktivirajte polje OK, nakar bo program dialog zaprl in
zahteval doloitev poloaja pravkar kreiranega prenega prereza v risbi.
Referenna toka:
157
Postavljanje prenega prereza v risbo se odvija na enak nain kot pri ukazu Celi prerez (glej
poglavje 5.3), in ga ne bomo ponovno pojasnjevali.
e je podano, da program avtomatsko gre v proceduro postavitve simbola prereza, se bo na
mestu, kjer je podana linija prereza postavil simbol (izvor) prereza, v ukazni liniji pa se bo
zahteval vnos za prvo pozicijo teksta (izhodie),
Pozicija teksta (Set/Izhod/Labela<1>) < Izhod>:
in zatem tudi kot nagiba teksta.
Smer teksta:
Ta procedura je detajlno pojasnjena v okviru ukaza Simbol prereza (glej poglavje 6.6).
Preni prerez dobljen s pomojo ukaza Kreiranje prereza
158
Kreiranje prenega prereza plo

V primeru, da ste s podano linijo presekali vsaj eno serijo v osnovi ali serijo mre, bo program
odprl dialog z izgledom:
Izgled dialoga v okviru ukaza za kreiranje prenega

prereza v ploah
V zgornjem delu dialoga se nahajajo liste, v katerih so prikazane pozicije vseh presekanih serij
v osnovi in vseh serij mre. V listi Paralelni prerezi se nahajajo vse pozicije, ki s podano
linijo presekajo simbol, ki oznauje interval poteka serije (linija serije). A v listi Pravokotni
prerezi, vse pozicije, ki z linijo presekajo simbol instance.
Liste v katerih so prikazane pozicije vseh presekanih

serij v osnovi
Na desni strani teh list se nahaja lista Mree, v kateri so prikazane vse presekane pozicije
mrene armature.
159
Lista v kateri so prikazane pozicije vseh presekanih serij mre

Pozicije iz liste Paralelni prerezi se prikazujejo kot instance s svojo pravo geometrijo, pozicije
iz liste Pravokotni prerezi kot serije v prenem prerezu, a pozicije mrene armature se
prikazujejo s simbolom mre v prenem prerezu. Torej e na risbi zgornjo in spodnjo cono
prikazujete na loenih Layer-ih, kar je v praksi najpogosteji primer, je potrebno, da oba ta
Layer-ja pred aktiviranjem ukaza Kreiranje prereza vklopite kot vidna.
V spodnjem levem kotu dialoga se nahaja risba, na kateri so prikazane vse presekane pozicije
armature, a s rtkano linijo je oznaen poloaj podane linije prenega prereza.
Del dialoga rezerviran za prikaz armature presekane

s podano linijo prereza
Vloga te risbe je, da olaja izbor elene pozicije armature iz list in doloitve njenega poloaja
glede na podano linijo prereza. Zraven vrste prikazov Armatura zajeta s prerezom, lahko z
160
izborom iz zaprte liste nad tem oknom, aktivirate prikaz Vse, in tedaj bodo prikazane vse
pozicije armature, ki se nahajajo v risbi.
Zaprta lista za izbor vrste prikazov

V centralnem delu dialoga se nahaja risba prenega prereza, ki se kreira in njegov izgled zavisi
od trenutnega stanja parametrov v dialogu. S klikom mike na eleno pozicijo v listi le-ta
postane trenutno aktivna in njen poloaj se jasno oznauje na obeh risbah v dialogu.
Del dialoga rezerviran za prikaz prenega prereza, ki se kreira

Ker se pri kreiranju pozicije armature ne podaja podatek o tem, ali pripada zgornji ali spodnji
coni, je ena od osnovnih vlog tega dialoga, doloitev cone, kateri pripadajo pozicije armature
presekane s podano linijo prereza. Namre v koloni Cona program vsaki poziciji iz list
avtomatsko pridruuje parameter, ki doloa kateri coni ta pozicija pripada.
161
Parametri, ki doloajo kateri coni katera pozicija armature pripada

Z desnim klikom mike na pozicijo v listi, parameter zgornja/spodnja izmenino dobi
nasprotno vrednost, kar se avtomatsko odraa na izgled prenega prereza. V primeru, da je s
podano linijo presekana serija v osnovi ali serija mre, ki se istoasno postavlja v obeh conah,
tedaj bo v koloni Cona stal parameter Obojestransko in ga z desnim klikom mike ne boste
mogli spremeniti.
e ste armaturo zgornje in spodnje cone risali na loenih Layer-ih, tedaj lahko iz zaprtih list,
ki se nahajajo v delu dialoga Layer, doloite na katerem Layer-ju se nahaja armatura, ki
pripada zgornji in na katerem Layer-ju spodnji coni.
Listi za izbor Layer-jev definirata coni, katerima armatura

v teh Layer-jih pripada
Po izboru Layer-ja iz teh list, bo program vsem presekanim pozicijam armature pridruil
ustrezen parameter zgornja oziroma spodnja, a risbo prenega prereza bo popravil tako, da
odgovarja podanim parametrom. V primeru risbe, ki je eksportirana iz naih statinih
162
programov, bo program presekane pozicije na osnovi programsko podanih imen Layer-jev:
A4_DZ in A4_GZ, avtomatsko namestil v zgornjo oziroma spodnjo cono.
Serije v osnovi, oziroma serije mre, ki so z linijo prereza delno presekane, program v
prenem prerezu prikazuje z njihovimi pravimi gabariti (kot da je z linijo prereza presekana
cela serija). Z vklopom stikala Parcialni prerez lahko od programa zahtevate kreiranje
prenega prereza samo iz teh delov serij, ki so zajete z linijo prereza.
Stikalo za kreiranje parcialnega prenega prereza ploe

e je stikalo Postavitev simbola prereza, ki se nahaja v dialogu ukaza Funkcionalnost (glej
poglavje 11.4), vklopljeno, bo program na koncu tega ukaza avtomatsko el v proceduro
postavitve simbola prereza. V dialogu se bo e nahajal edit box Labela, kjer se poda oznaka
simbola prereza.
Edit box za vnos oznake simbola prereza
163
S pomojo parametrov, ki se nahajajo v delu dialoga Risanje opaa, lahko definirate opa
za kreirani preni prerez ploe.
Del dialoga za definiranje opaa

Z vklopom stikala Rie se postanejo dostopni edit box-i za vnos zaitnih slojev kot tudi
stikalo Kote. Edit box-i za vnos zaitnih slojev imajo slede pomen:
a=
Globalni zaitni sloj. Ta vrednost definira zaitni sloj za vse robove opaa.
a levo=
Zaitni sloj od levega roba opaa
a desno=
Zaitni sloj od desnega roba opaa
a zgor=
Zaitni sloj od zgornjega roba opaa
a spod=
Zaitni sloj od spodnjega roba opaa
Podatek o debelini ploe program po default-u sam doloi na osnovi podanih vrednosti
zaitnih slojev in vertikalnega gabarita presekanih pozicij, ki se v prenem prerezu vidijo kot
instance in ga prikae v edit box-u Dpl=. Vsekakor vnos elene vrednosti direktno v edit box
Dpl=, lahko spremeni tako preraunano debelino ploe.
164
Edit box za definiranje debeline ploe

S pomojo stikala Kote se doloa ali bo opa prenega prereza kotiran, dokler se iz zaprte
liste, ki se nahaja pod njim izbira stil kotiranja opaa. Ta zaprta lista vsebuje vse predhodno
kreirane AutoCAD-ove (BricsCAD-ove) stile kotiranja.
Del dialoga za izbor stilov kotiranja opaa

Pozicije armature iz liste Pravokotni prerezi se vedno prikazujejo kot delilna armatura,
oziroma kot armatura, ki je bolj oddaljena od ustreznega roba opaa. e to ni primer, lahko s
stikalom, ki se nahaja v koloni Glav., prikaete eleno pozicijo armature kot glavno, oziroma
da jo postavite tako, da bo bolj oddaljena od roba opaa za podano velikost ustreznega
zaitnega sloja. Vklop tega stikala bo avtomatsko privedel tudi do spremembe debeline
ploe.
165
Stikala za definiranje glavne armature

Vnos vrednosti v edit box Merilo ali z izborom merila iz zaprte liste, ki se nahaja v
nadaljevanju, lahko takoj izberete merilo v katerem elite prikazati kreirani preni prerez.
Del dialoga za definiranje merila prenega prereza

Ko ste podali vse podatke v dialogu, aktivirajte polje OK, nakar se bo dialog zaprl in zahteva
se doloitev za poloaj pravkar kreiranega prenega prereza v risbi, poloaj kot opaa in
poloaj kot za vse uporabljene pozicije armature.
166
Preni prerez ploe dobljen s pomojo ukaza Kreiranje prereza
5.5 Skaliranje merila prenega prereza

(SPREMEMBA MERILA)
Ker se v praksi pogosto pojavlja potreba, da se posamezni deli risbe prikaejo v
razlinih merilih, je razvit ukaz s pomojo, katerega lahko poljubno izbranim objektom iz risbe
naknadno spremenite merilo. Namre z izborom ukaza Sprememba Merila iz menija
ArmCAD ali ikone
spremeniti merilo.
, se od uporabnika zahteva, da iz risbe izbere vse entitete, katerim eli
Izbor entitet za spremembo merila:

To sporoilo bo ostalo v ukazni liniji tako dolgo, dokler s pritiskom na tipko Enter ali klikom na
desni gumb mike ne oznaite konec procedure izbora, nakar bo program zahteval doloitev
toke, glede na katero bodo izbrani objekti skalirani.
Poloaj bazne toke skaliranja:
Po izboru toke v risbi bo program odprl dialog za postavljanje novega merila
Izgled dialoga za spremembo merila

V delu dialoga Globalno merilo cele risbe je izpisan podatek o glavnem merilu, ki velja na
nivoju cele risbe (glej poglavje 11.5), dokler je v edit box-u Merilo izbranih entitet
prikazana trenutno merilo izbranih ArmCAD-ovih entitet. Sprememba merila se vri z
vnosom nove vrednosti v edit box-u s tipkovnice ali z izborom iz zaprte liste ponujenih meril. Z
aktiviranjem polja OK se bo dialog zaprl in program bo skaliral vse izbrane elemente risbe s
faktorjem, ki predstavlja relativno poveanje ali zmanjanje glede na glavno merilo risbe. V
167
proceduri skaliranja program edino tekstom ne bo menjal velikosti, vendar bo zato spremenil
njihov relativen poloaj glede na skalirane elemente risbe. Na tak nain bodo vsi teksti na risbi
in na skaliranih ter na neskaliranih delih, imeli enako velikost v AutoCAD-ih (BricsCAD-ih)
risarskih enotah, in bo za glavno merilo odgovarjala podani velikosti v milimetrih na papirju pri
tisku.
Da bi program bil v stanju, da pri izdelavi specifikacije pozicijam armature pridrui tudi prave
dimenzije, se za vsako entiteto na risbi pomni tudi podatek o eventualnem faktorju skaliranja
(e niso skalirani, je faktor enak 1.0). Ker je to lasten podatek vsake entitete, v eni proceduri
spremembe merila ne boste mogli izbrati entitete, ki za ta podatek nimajo enake vrednosti. V
tem primeru bo program izdal opozorilo in preklical predhodno izvren izbor.
Omenimo e, da program prepozna spremembo faktorja skaliranja tudi, ko se le-ta podaja s

pomojo AutoCAD-ovega (BricsCAD-ovega) ukaza Scale. Za ArmCAD je to popolnoma
regularna operacija kot pri ukazu Sprememba merila in bo spremenjeni faktor skaliranja
shranil in ga pridruil vsem izbranim elementom risbe. Iz tega izhaja tudi zakljuek, da s
pomojo AutoCAD-ovega (BricsCAD-ovega) ukaza Scale ne morete vplivati na
spremembo dimenzij izbranih ArmCAD-ovih entitet, ampak samo na spremembo
njihovega merila.
Prednost ukaza Sprememba merila glede na AutoCAD-ov (BricsCAD-ov) Scale je v tem, da
se v okviru dialoga izpisuje podatek o trenutnem merilu izbranih ArmCAD-ovih entitet in se
sprememba vri z vnosom elenega merila, in ne faktorja skaliranja. Zraven tega je zelo
pomembna razlika pri spremembi merila izbranih kot opaa. Namre kotne linije bodo pri
spremembi merila spremenile svoje dimenzije, vendar se bodo v tekstu kote e dalje
prikazovala originalna, neskalirane vrednosti, dokler se bodo po skaliranju s pomojo
AutoCAD-ovega (BricsCAD-ovega) ukaza Scale v tekstu kote prikazovale skalirane dimenzije.
To razliko bomo prikazali na enostavnem primeru pravokotnega prenega prereza dimenzij
30x40 cm, ki je narisan v merilu 1:50 (risba t. 1 na naslednji sliki).
Danemu prenemu prerezu smo najprej spremenili merilo v 1:25 s pomojo ukaza
Sprememba merila (risba t. 2) in zatem s pomojo AutoCAD-ovega (BricsCAD-ovega) ukaza
168
Scale (risba t. 3). Iz slike se jasno vidi, da so prvemu primeru vrednosti v tekstu kote ostale
nespremenjene (30/40 cm), dokler so v drugem primeru pomnoene s podanim faktorjem
skaliranja in so 60/80 cm, kar pa vsekakor nismo eleli.
169
6. KOTIRANJE PALIC
6.1 Kotiranje palic (KOTA)
S pomojo ukaza Kota lahko na poljubno izbrani instanci postavite koto, ki bo v risbi
jasno doloila pozicijo armature. V okviru tega ukaza, je kote mogoe postavljati na palicah v
vzdolnem pogledu, vseh tipih serijah in mre, ki so prikazane v prenem prerezu. Vse te
entitete so lahko brez kote, ali pa imajo eno ali ve kot. Procedura postavljanja kot za vse te
entitete je skoraj enaka in bomo za primer kotiranja predstavili palice v vzdolnem pogledu.
Z izborom ukaza Kota iz menija ArmCAD Referenca ali ikone
naslednji izgled:
, dobi ukazna linija
Zaetna toka kote (Set/Izhod) <Izhod>:

Program sedaj priakuje, da z izborom toke z instance, ki jo kotirate, doloite zaetno toko
kote, ali da izberete eno od ponujenih podopcij.
Z izborom podopcije Izhod se ukaz prekine, dokler podopcija Set odpre dialog z izgledom:
Izgled dialoga za postavljanje aktivnega stila kotiranja

To je standarden dialog za izbor stilov kotiranja. Ker kote za razline tipe armature (palice,
serije, mree itd.) nimajo enake oblike, se v dialogu za vsaki tip armature nahaja okno
predvideno za prikaz preview-a aktivnega stila kotiranja, kot tudi zaprta lista, ki vsebuje vse
prej kreirane stile kotiranja. Ko iz zaprte liste za tip armature izberete eleni stil kotiranja,
aktivirajte polje OK. Program bo dialog zaprl in se vrnil v ukaz za postavljanje kote.
Po izboru zaetne toke kote, program zahteva, da s klikom mike doloite poloaj teksta kote.
Pozicija teksta (Set/Izhod) <Izhod>:
170
Na koncu program zahteva, da z izborom toke iz risbe, ali vnosom numerine vrednosti s
tipkovnice, doloite kot nagiba teksta v koti.
Kot teksta:
Program bo iz instance prebral vse prej pridruene numerine podatke in glede na izbran stil
kotiranja kreiral izgled kote.
Za zaetno toko kote je izbrana toka, ki pripada samo eni instanci

(kota je postavljena z izborom tok 1, 2 in 3)
Ko je stikalo Vesegmentna kota, ki se nahaja v dialogu ukaza Funkcionalnost (glej poglavje
11.4) vklopljeno, se kotna linija lahko kreira iz poljubnega tevila segmentov, tako da je tudi
potek ukaza malenkost drugaen. Namre po izboru zaetne toke kote, program preide v
proceduro vnosa prelomnih tok poljubne polilinije, ki bo povezovala instanco armature s
tekstom kote.
Toka kote (Set/Izhod) <Izhod>:
Po definiranju prvega segmenta kotne linije se pojavita dve novi podopciji.
Toka kote (Set/Izhod/Kot/Nazaj) <Kot>:
Podopcija Nazaj je namenjena za preklic izbora zadnje toke, dokler se z izborom podopcije
Kot kona risanje kotne linije. Program nato zahteva izbor toke v risbi, ali vnos numerine
vrednosti s tipkovnice za kot nagiba teksta v koti.
Kot teksta:
171
Kota je postavljena z izborom tok 1, 2, 3, 4 in 5

e se na mestu, kjer ste izbrali zaetno toko kote, namesto ene nahaja ve preklopljenih
instanc, bo program v tekstu kote prikazal podatke za vse izbrane instance.
Za zaetno toko kote je izbrana toka, ki pripada dvema preklopljenima

instancama (kota je postavljena z izborom tok 1, 2 in 3)
S pomojo ukazov Vidnost in Skrivanje (glej poglavje 9.1 in 9.2), se lahko izognete takim
primerom, oziroma z umikanjem vidnosti posameznih pozicij pred proceduro kotiranja, sami
doloite, katere instance bodo v vsebini kote.
e pri doloitvi zaetne toke kote namesto v okolico instance z miko kliknete v prazen del
risbe, bo program enako kot pri predhodno opisani proceduri, ko se izbira toka z instance,
zahteval, da doloite pozicijo teksta. Sedaj se bodo v vsebini kote nahajali podatki za vse
instance, ki so presekane s to podano kotno linijo.
172
Za zaetno toko kote je izbrana toka, ki ne pripada niti eni instanci

Omenimo e, da bo tevilo vrstic v tako kreirani koti odgovarjala tevilu preseinih tok med
kotnimi linijami in instanco v risbi, a njihov poloaj po viini bo jasno doloil na katero instanco
se dana kota nanaa. S takim nainom kotiranja se praktino naenkrat kreira ve neodvisnih
kot, katerim se prekrivajo kotne linije vzdol podane linije prereza.
Izjemo predstavlja primer, ko se z linijo, ki je doloena z zaetno toko kote in pozicije teksta,
preseka ve instanc iste pozicije. V takih primerih lahko zahtevate, da za vse instance enake
pozicije kreirate koto v eni vrsti. Ali bo kota v takem specialnem primeru postavljena v eni ali
ve vrstah, je definirano v okviru ukaza Funkcionalnost (glej poglavje 11.4).
Skupna kota v eni vrsti za ve instanc iste pozicije

Na koncu bomo e enkrat omenili, da procedura kotiranja vseh tipov serij kot tudi mre v
prenem prerezu, popolnoma odgovarja opisani proceduri posameznega kotiranja palic v
vzdolnem pogledu.
173
6.2 Specifikator
S pomojo tega ukaza imate monost izbrano pozicijo armature prikazati na risbi v
obliki, kot je predvidena za kosovnico, s kotiranimi dolinami segmentov in podatkom o skupni
dolini palice. Tak prikaz armature je primeren pri kompliciranih nartih, a pri nekih standardih
je celo obvezen. Po izboru ukaza Specifikator iz menija ArmCAD Referenca ali ikone
, dobi komandna linija izgled:
Izbor objekta (Set/Izhod):
Sedaj se priakuje izbor palice, katero elite prikazati v risbi v formi specifikacije, ali da
izberete eno od ponujenih podopcij. Z izborom podopcije Izhod se ukaz prekine, dokler
podopcija Set slui za izbor stilov kotiranja specifikatorja.
Omenimo e, da je v tej proceduri omogoen izbor vseh ArmCAD-ovih entitet s pomojo
katerih se ena pozicija armature lahko prikae v risbi (instance palic, reprezentov, vseh vrst
serij, kot tudi palic iz prenih prerezov). Po konanem izboru bo program zahteval doloitev
poloaja specifikatorja v risbi.
Pozicija specifikatorja (Set):
Izgled specifikatorja v risbi

Z izborom postavljenega specifikatorja, bo program postavil grip-e, tako na glavni koti, kot
tudi na vseh tekstih, ki kaejo na doline segmentov dane pozicije, tako da se lahko izvri
sprememba njihovega poloaja.
174
Grip-i na specifikatorju
Vsebina teksta kote specifikatorja zavisi od izbranega stila kotiranja, ki se lahko spremeni s
pomojo univerzalnega ukaza Edit entitet. Namre e po aktiviranju tega ukaza za izbor
objektov odgovorite z izborom specifikatorja, se bo odprl dialog za izbor stilov kotiranja, v
katerem lahko iz zaprte liste spremenite stil kotiranja izbranega specifikatorja.
Omenimo e, da izpisano tevilo kosov v koti specifikatorja pri izdelavi specifikacije ne bo lo v
skupno koliino palic dane pozicije.
6.3 Multispecifikator
V praksi se pogosto pojavi potreba, da se vse pozicije armature nekega
konstruktivnega elementa prikaejo v risbi v formi, kot je predvidena v specifikaciji. Ker se s
pomojo ukaza Specifikator izbere in postavi samo ena po ena pozicija armature, je ta
uporaba v teh primerih precej naporna. Iz tega razloga je narejen tudi ukaz
Multispecifikator, ki z vnosom linije istoasno izbere vse pozicije armature, ki jih linija
preseka. Po izboru tega ukaza iz menija ArmCAD Referenca ali ikone
zahteval najprej prvo,
, bo program
Prva toka prereza (Set/Izhod) <Izhod>:

in zatem e drugo toko linije prereza.
Druga toka prereza (Set/Izhod) <Izhod>:
Pomen podopcij Set in Izhod je popolnoma enak kot pri opisanemu ukazu Specifikator
Po izboru druge toke linije prereza, bo program zahteval, da v risbi doloite poloaj
specifikatorja vsake izbrane pozicije.
Pozicija specifikatorja (Set/Izhod) <Izhod>:
175
6.4 Specifikator s tabelo

S pomojo tega ukaza je v risbo omogoena postavitev posebne vrste specifikatorja,
ki prikazuje tabelo z geometrijo in dimenzijami vseh segmentov palice, kot tudi skupno dolino
palice. Najpogosteje se uporablja pri spremenljivih serijah, ker se tedaj za vsako palico v seriji
prikazujejo vsi navedeni podatki.
Dialog za definiranje specifikatorja s tabelo

Stil kotiranja
Zaprta lista iz katere se aktivira e prej kreiran stil kotiranja za specifikator.
Vodoravna tabela
Stikalo za nastavitev orientacije tabele.
tevilo vrstic za sliko
Edit polje za vnos viine vrstice, v kateri se prikazuje geometrija pozicije
ipke.
Spremeni kot
Gumb za spremembo kota slike geometrije
Vodoravno ravnanje slike

Lista z izborom vodoravnih poloajev v tabeli.
Vertikalno ravnanje slike
Lista z izborom vertikalnih poloajev v risbi.
V dialogu za Formatiranje poroila, v okviru strani Tabela specifikatorjev je mogoe
definirati vse parametre vezane za istoimensko tabelo, dokler v okviru strani Tekst lahko
definirate vse podatke o vrsti, barv in velikosti tekstov, kot tudi barvi tabele.
176
6.5 Specifikatorji celega opaa

Z ukazom Specifikatorji celega opaa se lahko v risbo postavijo specifikatorji vseh
pozicij armature, ki pripadajo izbranemu opau. Z izborom iz menija ArmCAD Referenca,
ali klikom ikone
, se odpre dialog:
Dialog za postavljanje specifikatorja

vseh pozicija armature iz izbranega opaa
Opa
Zaprta lista za izbor opaa, katerega pozicije armature dobijo specifikatorje.
Samo za pozicije brez specifikatorja

e je to stikalo vklopljeno, bo program preveril, ali je za katere pozicije
armature specifikator e postavljen in se za te pozicije specifikator ne bo
postavil.
Samo za pozicije, ki gredo v specifikacijo
e je to stikalo vklopljeno, se bodo v risbo postavili specifikatorji samo tistih
pozicij, pri katerih je tevilo kosov za specifikacijo veje od ni. Ta podatek se
izpisuje v dialogu ukaza Baza pozicij v polju z imenom Skupaj.
Eno pod drugo
e je izbrano to stikalo, se bodo specifikatorji v risbo postavili eden pod
drugim in to na medsebojnem razmaku, ki se podaja v polju Razmak po
viini.
177
Eno pod drugo

Eden zraven drugega
e je izbrano to stikalo, se bodo specifikatorji v risbo postavili en zraven
drugega in to na medsebojnem razmaku, ki se podaja v polju Razmak po
dolini.
Eden zraven drugega

Kot matrika
e je izbrano to stikalo, se bodo specifikatorji v risbo postavili kot matrika.

Medsebojni horizontalni razmak se podaja v polju Razmak po dolini,
vertikalni pa v polju Razmak po viini. tevilo kolon in vrstic matrike se
doloa z izborom tok v risbi.
enakomerno
To stikalo je dostopno samo, ko je izbrano stikalo Kot matrika in vpliva na

postavitev specifikatorjev v matriki. e je izklopljeno, se specifikatorji
postavijo v risbo s strogim upotevanjem medsebojnih razmakov. e je
vklopljeno, pa so razmaki v risbi lahko tudi veji od podanih, tako da se dobi
im bolji razpored znotraj matrike.
178
enakomerno je vklopljeno
enakomerno je izklopljeno
Razmak po viini (ACU)

Polje za medsebojni vertikalni razmak med specifikatorji in to v AutoCADovih
enotah.
Razmak po dolini (ACU)
Polje za medsebojni
AutoCADovih enotah.
horizontalni
razmak
med
specifikatorji
in
to
V spodnjem delu dialoga se izpisuje tevilo specifikatorjev ki bodo postavljeni v risbo. To

tevilo zavisi od parametrov, ki so podani v dialogu.
Del dialoga, kjer se izpisuje tevilo

postavljenih specifikatorjev
179
6.6 Postavitev simbola prereza (SIMBOL PREREZA)

Z ukazom Simbol prereza lahko v risbi postavite simbol, ki bo pokazal na katerem
mestu v konstruktivnem elementu se dan prerez nahaja. Simbol prereza se sestoji iz dveh
delov:
Izvor
- simbol prereza, ki se postavi na mestu v konstrukciji, kjer je prerez kreiran
Cilj
- tekst prereza, ki se postavi na mesto v risbi
Izgled simbola prereza

Izgled simbola prereza lahko prilagodite svojim potrebam s pomojo ukaza Parametri in Stili
kotiranja.
Z izborom ukaza Simbol prereza iz menija ArmCAD Preni prerez ali ikone
pojavi sporoilo, ki zahteva doloitev zaetne toke,
, se
Prva toka:
in zatem e konne toke linije prereza.
Konna toka:
Po izboru teh tok program v Drag modu prikazuje izgled postavljenega simbola prereza, a v
ukazni liniji se pojavi novo sporoilo.
Pozicija teksta (Set/Izhod/Merilo<1:50>/Labela<1>) < Izhod>:
Sedaj je potrebno podati toko, ki bo doloila pozicijo teksta, ali da izberete eno od ponujenih
podopcij. S podopcijo Izhod se ukaz prekine, dokler podopcija Set odpre dialog za izbor e
prej definiranega stila simbola prereza (glej poglavje 11.2).
V oklepajih, ki se nahajata za podopcijo Merilo, program izpisuje merilo cele risbe. e se
razlikuje od merila prereza, lahko z izborom te podopcije v tekstu simbola prereza podate
merilo, s katerim je prerez postavljen v risbi.
Merilo <50>:
180
V oklepajih za podopcijo Labela program izpisuje oznako simbola prereza. Po default-u in
izvor in poloaj vsebujeta oznako, ki slui za povezovanje teh dveh delov simbolov prereza. Z
izborom te podopcije lahko za oznako simbola prereza podate popolnoma poljuben tekst.
Labela <1>:
Ko podate pozicijo teksta simbola prereza, je potrebno z izborom toke v risbi ali vnosom
numerine vrednosti s tastature doloiti tudi kot nagiba teksta, s imer je ukaz konan.
Smer teksta:
Simbol prereza postavljen s pomojo istoimenskega ukaza
181
7. EDITIRANJE PALIC
7.1 Delo z bazo pozicij (BAZA POZICIJ)
Z izborom ukaza Baza pozicij iz menija ArmCAD Palica ali ikone
dialog naslednjega izgleda:
, se odpre
Izgled dialoga v okviru ukaza Baza pozicija

V levem delu dialoga se prikazuje lista vseh pozicij, ki so pridruene aktivni poziciji opaa.
Pomen vsake kolone v listi je enak, kot pri predhodno pojasnjenem ukazu Obstojea, a
aktiven opa se lahko spremeni z izborom iz zaprte liste Opa.
e je armaturi, iz katere je kreirana pozicija, podana omejitev doline, se v listi pred
shematskim prikazom geometrije pozicije izpisuje tudi ustrezen simbol. Simbol oznauje,
da je dolina pozicije manja od podane transportne doline, dokler simbol >L kae, da je
dolina pozicije veja od podane transportne doline.
e je geometrija dane pozicije armature tridimenzionalna, se v listi pred prikazom izpisuje
simbol 3D.
e se palice dane pozicije armature ne morejo oblikovati po pravilih, ki so doloena z aktivnim
predpisom, se v listi za shematskim prikazom njene geometrije izpisuje simbol !R.
Pogosto se pojavi potreba, da se nekemu podatku dodeli enaka vrednost za ve pozicij
armature. Iz tega razloga je v tem dialogu omogoen istoasen izbor ve pozicij iz liste.
Obstaja nekaj nainov vekratne selekcije:
- Premaknite kazalec mike na pozicijo, katero bo zaetna v izboru, pritisnite levi gumb in
premaknite miko. Tako bodo izbrane vse pozicije, preko katerih ste li s kazalcem mike
pred spustitvijo levega gumba.
- S klikom mike oznaite zaetno pozicijo in zatem pritisnite tipko Shift ter kliknite na
konno pozicijo izbora.
182
- e drite pritisnjeno tipko Ctrl, bo izbrana vsaka pozicija, na katero kliknete z miko. e je
e izbrana, se bo pa izkljuila iz izbora.
Iz liste so izbrane pozicije s tevilkami 5, 6, 8 in 10

V centralnem delu dialoga se nahaja okno rezervirano za prikaz geometrije izbranih pozicij. Iz
zaprte liste nad tem oknom lahko izberete enega od treh predvidenih nainov prikazovanja
izbranih pozicij. Pri vekratni selekciji so pozicije lahko prikazane kot Palice iz izbranega
opaa (prikazane so instance vseh pozicij iz aktivnega opaa, a poloaj instanc izbranih
pozicija je jasno oznaen) ali kot Vse palice (prikazane so instance vseh pozicij iz vseh
opaev, a poloaj instanc izbranih pozicij je jasno oznaen). Vrsta prikaza Geometrija
pozicije je predvidena za prikaz geometrije samo ene izbrane pozicije.
Zaprta lista za spremembo vrste prikaza v dialogu

Iz zaprtih list v delu Tip armature, lahko menjate tako vrsto kot tudi premer armature, a s
pomojo stikala Streme lahko doloite ali je pozicija streme ali ne.
183
Del dialoga za izbor vrste in premera armature ter stikalo Streme

Pod oknom v katerem je prikazan izgled izbranih pozicij armature, se nahajajo liste in stikala
za postavitev in obraanje kljuk. Ker se te spremembe nanaajo na vse instance izbranih
pozicij v risbi, se v listah ne nudi monost postavljanja kazalcev, ker so kazalci samo grafini
simboli, kateri se po potrebi postavljajo samo na posameznih instancah, katere imajo proste
konce.
Liste in stikala za postavljanje in obraanje kljuk

Opomba - Edit polje v katerem se za vsako pozicijo lahko vnese popolnoma poljubni tekst.
Tekst se izpisuje v koloni Opomba v poroilu Palice specifikacija. e se tekst vnese med
zavite oklepaje {} se bo pa tekst izpisal v koloni Izgled palice.
184
Edit polje v katerem se za vsako pozicijo lahko vnese popolnoma poljubni tekst
V zgornjem desnem kotu dialoga se prikazuje skupno tevilo kosov palic dane pozicije
armature, ki je pridrueno vsem instancam v risbi (v to koliino gre tudi tevilo kosov palici iz
vseh serij in prenih prerezov, ki so kreirani za dano pozicijo). Pod tem podatkom se nahaja
edit box Dodana koliina, v katerem lahko za dano pozicijo armature vnesete poljubno
tevilo dodatnih kosov palici, ki ni prikazano v risbi. Tako definiranje dodatne koliine armature
je najpogosteje pri konstruktivnih elementih, ki se v risbi ne prikazujejo v vzdolnem ampak
samo v prenem prerezu. e za primer vzamemo vezi, katere obiajno prikazujemo samo v
prenem prerezu, tedaj se tevilo kosov stremen nikjer ne vidi v risbi, obenem pa se lahko
edino s pomojo te opcije le-to lahko definira. Vsekakor je v praksi e mnogo takih primerov,
ko je ta problem nemogoe reiti brez te dodatne monosti, ki jo ponuja program. Podatek
Skupaj, ki se nahaja pod edit box-om Dodana koliina predstavlja skupno koliino palic
dane pozicije armature, ki bo la v izvleek.
Za dodatno koliino izbrane pozicije je podana vrednost 10

Omenimo naj, da lahko za dodatno koliino po potrebi podate tudi negativno vrednost, vendar
s pogojem, da podatek Skupaj ne dobi negativen predznak. e ste izbrali ve pozicij, katere
185
imajo razlino tevilo kosov palic, podatke Koliina in Skupaj program ne bo zmogel
prikazati, vendar bo edit box Dodana koliina e dalje dostopen in vneseno tevilo dodatnih
kosov palici bo pridrueno vsem izbranim pozicijam. Edino izjemo predstavljajo spremenljive
pozicije. Ker je geometrija vsake palice spremenljive serije doloena s poloajem v seriji, vnos
dodatne koliine ne bi imel nikakrnega smisla, tako da vnos ni dovoljen.
Ko je aktiven prikaz Geometrija pozicije, je izbrana pozicija prikazana z vsemi kotiranimi
segmenti, a eden od njih je vedno markiran z rdeo barvo. Tako oznaeni segment palice
imenujemo aktivni. Na desni strani okna za prikaz se nahajajo edit box-i z numerinimi
podatki, ki doloajo geometrijo tega segmenta.
Del dialoga z numerinimi podatki, kateri doloajo geometrijo aktivnega segmenta

Sprememba aktivnega segmenta se vri z levim klikom mike na segment palice, prikazani
edit box-ovi pa imajo naslednji pomen:
Ds = dolina aktivnega segmenta
Dx = horizontalna projekcija aktivnega segmenta
Dy = vertikalna projekcija aktivnega segmenta
=
kot nagiba aktivnega segmenta glede na horizontalo
Fn =
puica aktivnega lonega segmenta (vrednost Fn=0 oznauje, da je segment raven)
Na prikazu geometrije izbrane pozicije je z rdeo toko obeleena nepomina toka. Program
to toko po default-u postavi v prvo toko palice, a sprememba njenega poloaja se vri z
desnim klikom mike na katerokoli krajno ali srednjo toko segmenta palice. Z njenim izborom
se definira toka, ki pri spremembi geometrije aktivnega segmenta ne bo spremenila svoj
poloaj v risbi. Na primer, e za nepomino toko izberete krajno toko aktivnega segmenta in
mu zatem spremenite dolino, ne bo niti en segment palice, ki se nahaja na isti strani kot
nepomina toka glede na aktivni segment, pri podani spremembi spremenil svoj poloaj v
risbi.
186
Spremenjena je dolina aktivnega segmenta (Ds=300) z nepomino toko na

njegovem levem koncu, tako da vertikalni segment palice ne menja svojega
poloaja v risbi
Poleg monosti podajanja elenih vrednosti v vsak edit box, program omogoa tudi prehod v
risbo. Namre na desni strani vsakega edit box-a se nahaja gumb
in vri izbor dveh tok, kateri doloata potrebno vrednost.
, ki aktivira izhod v risbo
Prva toka:
Druga toka:
Po izboru druge toke se bo program vrnil v dialog in oditano vrednost namestil v ustrezen
edit box. Oditane vrednosti bodo vedno pozitivne, katere pa po potrebi lahko spremenite v
negativne.
Z desnim klikom mike na prostor za prikaz izgleda tekoe pozicije, se bo odprl padajoi meni,
v katerem se nahaja niz ukazov za delo z aktivnim segmentom palice.
187
Padajoi meni, ki se odpre z desnim klikom mike

Ponujeni ukazi imajo naslednji pomen:
Naslednji segment
vri se sprememba aktivnega segmenta palice naprej
Predhodni segment
vri se sprememba aktivnega segmenta palice nazaj
Novi segment - za
dodaja se nov segment neposredno za trenutno aktivnim
Novi segment - pred
dodaja se nov segment neposredno pred trenutno aktivnega
Brisanje segmenta
aktivni segment palice se umika
Omenimo e, da tudi pri dodajanju in brisanju segmentov palice, podani poloaj nepomine
toke doloa katera toka, oziroma segment palice ne bo spremenil svoj poloaj v risbi.
Nad poljem OK se nahaja 3D Orbit-a, s pomojo katerega se vri prostorska rotacija
prikaza geometrije pozicije. Delo s 3D Orbit-om je popolnoma enako kot pri ukazu Poljubna.
Ker ima ena pozicija armature lahko ve instanc, ki zavzemajo razline poloaje v risbi, lahko s
poljem Kot prikaz geometrije izbrane pozicije privedete v poloaj katerekoli instance iz risbe,
kar v nekih primerih precej olaja eventualno spremembo geometrije te pozicije. S pomojo
tega polja lahko prikaz geometrije izbrane pozicije privedete tudi v normalni poloaj (poloaj
ki bo prikazan v kosovnici).
188
Poloaj palice je spremenjen s pomojo polja Kot

Ko je iz liste izbrana variabilna pozicija, oziroma pozicija armature, za katero je kreirana
spremenljiva serija, bo v koti spremenljivega segmenta izpisana dolina segmenta za prvo in
zadnjo palico v seriji. Ker je geometrija vsake palice doloena s poloajem znotraj serije, bodo
edit box-i, ki sluijo za definiranje geometrije, kot tudi edit box Dodana koliina, nedostopni
za spremembo.
Izgled kote spremenljivih segmentov palice

Drugi specialen primer je, ko se za aktivno pozicijo postavi spiralno streme. Ker je njena
geometrija doloena z drugim tipom podatkov, se bodo namesto predhodno opisanih pojavili
trije novi edit box-i.
189
Edit box-i z numerinimi podatki, ki doloajo geometrijo spiralnega stremena

Prikazani edit box-i imajo naslednji pomen:
L spir = dolina na kateri poteka spiralno streme
T spir = hod spirale
R spir = premer spiralnega stremena
Tretji specialen primer je krona palica. S postavitvijo take pozicije za tekoo, program
postavi dva nova edit box-a, ki doloata geometrijo take pozicije.
Edit box-i z numerinimi podatki, ki doloajo geometrijo krone palice

Prikazani edit box-i imajo naslednji pomen:
R krog =
polmer krone palice
Preklop = dolina preklopa
190
Zraven predhodno opisanih monosti korekcije numerinih podatkov in geometrije pozicije, se

pod listo pozicij nahaja est polj, ki nudijo dodatne monosti pri delu s pozicijami armature.
Polja za delo s pozicijami armature

Z aktiviranjem polja
Dodaj se na prvo prosto mesto v listo doda nova pozicija, ki ima isto
geometrijo in iste numerine podatke kot pozicija, ki je bila izbrana v trenutku dodajanja.
Opazili boste, da se zraven tevilke dodane pozicije ne postavi noben simbol, kar pomeni, da
le-ta nima niti ene instance v risbi in da je tevilo kosov enako ni (pomen vseh simbolov je
pojasnjen v poglavju 3.3, ukaz Obstojea).
S pomojo polja
Dodaj je kreirana kopija pozicije s tevilko 8
S pomojo e opisanih ukazov Obstojea in Reprezent, lahko postavite instance tako

dobljene pozicije v risbo.
191
Brii lahko vse izbrane pozicije armature popolnoma umaknete iz
projekta. Ker je to destruktiven ukaz, bo program vedno izdal opozorilo in zahteval potrditev
za izvedbo.
Izbor potrdilnega odgovora bo privedel do brisanja izbranih pozicij iz liste, in vse njihove
instance bodo umaknjene iz risbe, dokler bo izbor negativnega odgovora oznail odstop od
ukaza.
Polja in bodo aktivna edino takrat, e se v listi pozicij armature nahaja ve pozicij, a
izbrana je samo ena od njih. S pomojo teh polj se trenutno izbrani poziciji armature vri
sprememba poloaja v listi navzgor, oziroma navzdol.
Z izborom polja Spremeni se odpre novi dialog, s katerim lahko spremenimo tako tevilko
pozicije armature kot pozicijo opaa, ki ji pripada.
Izgled dialoga za spremembo tevilke

pozicije in pozicije opaa
V zaprti listi Pozicija se za izbrano pozicijo opaa iz zaprte liste Opa, prikazujejo samo
proste, oziroma nezasedene pozicije armature. Na tak nain lahko spremenite tudi tevilko
pozicije armature v okviru iste pozicije opaa, kakor tudi lahko pozicijo armature prenesete v
drugo pozicijo opaa. e ste izbrali ve pozicij armature, bo izbrana tevilka pridruena izbrani
poziciji z najmanjo tevilko, a vsaki naslednji poziciji bo pridruena prva naslednja prosta
tevilka v okviru izbranega opaa. V primeru, da polje Pozicija ostane prazno, bodo izbrane
pozicije zadrale svoje tevilke, e one e niso zasedene v izbrani poziciji opaa. e so
zasedene, jim bo pridruena prva prosta tevilka pozicije v okviru opaa. Z izborom polja OK
se bo program vrnil na osnovni izgled dialoga v tem ukazu in bo auriral listo pozicij armature
na nove podatke.
Pogosto se v praksi pojavi potreba, da se kreirajo spremenljive serije, ki se v risbi ne
prikazujejo realno, sodelujejo pa v kosovnici armature (na primer pri armiranju dolgih zidov).
Z aktiviranjem ukaznega gumba
se odpre novi dialog, v katerem se spremenljive serije
lahko kreirajo z ronim vnosom vseh potrebnih parametrov, brez prikaza v risbi.
192
Izgled dialoga za rono kreiranje spremenljivih serij

V centralnem delu dialoga se prikazuje geometrija pozicije, ki je bila izbrana v listi v trenutku
aktiviranja gumba
. Ta gumb bo neaktiven, e je v listi izbrana pozicija armature, ki ima v
risbi kreirano neko spremenljivo ali konstantno serijo.
Prikaz geometrije pozicije, za katero se kreira spremenljiva serija

Na prikazu geometrije palice je en njen segment oznaen z rdeo barvo in njega imenujemo
aktivni segment. Sprememba aktivnega segmenta palice se vri z enostavnim klikom mike
preko elenega segmenta.
Na desni strani okna za prikaz se nahajata dva edit box-a, ki definirata spremembo geometrije
palice vzdol intervala poteka serije.
193
Edit box-i za roni vnos spremembe segmenta palice znotraj serije

Podatki v edit box-ih vedno odgovarjajo aktivnemu segmentu palice in imajo naslednji pomen:
Dsp =
dolina aktivnega segmenta palice na zaetku intervala serije
Dsk =
dolina aktivnega segmenta palice na koncu intervala serije
Program po default-u vsem segmentom palice postavi konstantno vrednost (Dsp=Dsk,), z

vnosom pa lahko definirate spremembo vzdol intervala poteka serije.
V zgornjem levem delu dialoga je prikazan interval poteka serije, na katerem je z rdeo toko
oznaena zaetna toka. Dolina intervala poteka serije se poda v edit box-u L=.
Prikaz intervala poteka serije in edit box v katerem se podaja njegova dolina
Parametri, ki se nahajajo v delu dialoga Segmenti serije, imajo enak pomen kot pri
konstantni seriji v osnovi (glej poglavje 4.1), tako da jih tukaj ne bomo ponovno pojasnjevali.
194
Parametri za definiranje segmentov serije

Tako podano spremenljivo serijo program pri izdelavi specifikacije obravnava na popolnoma
enak nain, kot da je to serija narejena z ukazi za kreiranje spremenljivih serij v risbi. To
pomeni, da bo podano tevilo kosov palic lo v izvleek, program bo pa geometrijo vsake od
njih raunal na osnovi podane spremenljivosti in poloaja znotraj serije.
Kreirani seriji lahko pridruite tudi podatek o koliini z vnosom vrednosti v edit box-u tevilo
serij. Pri izdelavi specifikacije bo program koliino uporabljene armature v seriji pomnoil s
podanim tevilom.
Edit box za vnos tevila serij

Z aktiviranjem gumba OK se kona kreiranje spremenljive serije in program se vrne na
osnovni izgled dialoga tega ukaza. V listi pozicij armature sedaj zraven izbrane pozicije stoji
simbol spremenljive serije in vse instance dane pozicije, ki se nahajajo v risbi, program
obravnava kot reprezente.
195
Rono kreirana spremenljiva pozicija armature

Editiranje rono kreirane spremenljive serije se vri na enak nain kot kreiranje z
aktiviranjem gumba
, kjer se odpre isti dialog za spremembo podatkov. Brisanje tako
kreirane spremenljive serije se vri z vnosom nile v edit box-u tevilo serij, nakar v bazi
pozicij ostane konstantna pozicija armature z isto geometrijo kot pred kreiranjem serije.
- Ta gumb je dostopen samo, e je iz liste izbrano zaprto poligonalno streme. Z
aktiviranjem se odpre dialog, v katerem se lahko naredi sprememba stremena iz prosto zaprto
v streme z enim preklopom in obratno.
Sprememba stremena iz prosto zaprto v

streme z enim preklopom
Sprememba stremena z enim preklopom v

prosto zaprto streme
Na zgornji sliki je v dialogu prikazana geometrija izbranega stremena, dokler

sta na spodnjih slikah prikazani moni spremembi poloaja preklopa. Stikalo
Oblika definira izbor preklopa.
196
Sprememba stremena z enim preklopom v prosto zaprto streme

- Z aktiviranjem tega gumba se odpre dialog, v katerem se izbrani poziciji lahko podajo
parametri oblikovanja, ki so razlini od aktivnega predpisa. e se poziciji spremenijo parametri
oblikovanja, se za prikazom geometrije izpie simbol ~R.
Izgled dialoga v katerem se definirajo pravila za oblikovanje armature
197
Simbol, ki oznauje, da so poziciji spremenjeni parametri oblikovanja

Z aktiviranjem polja Sort se odpre dialog z izgledom:
Izgled dialoga za sortiranje pozicij armature

Ta dialog vsebuje kriterije za sortiranje, s katerimi lahko in hitro preuredite listo pozicij
armature po trenutnih potrebah v risbi.
Aktiven opa
Sortirajo se samo pozicije armature, ki pripadajo aktivnemu opau.
Skupina opaev - posamezno

Sortirajo se pozicije armature iz vseh opaev, ki pripadajo izbrani skupini.
Izbor skupine opaa se vri iz zaprte liste, ki se nahaja zraven stikala.
198
Sortiranje se vri za vsak opa posebej. Efekt je isti, kot da se je vsak opa
posebej obravnaval kot aktiven.
Skupina opaev - zbirno
Pozicije armature iz vseh opaev, ki pripadajo izbrani skupini, se sortirajo
skupaj.
Izloi prazne pozicije (n=0)
Iz liste bodo umaknjene vse pozicije armature, ki imajo tevilo kosov enako 0
(pozicije pri katerih je simbol tipa armature narisan s sivo barvo ali sploh ni
postavljen) in vse njihove instance (e obstajajo) bodo izbrisane iz risbe.
Izloi neuporabljene pozicije
Iz baze bodo umaknjene vse pozicije armature, ki imajo tevilo kosov enako
ni in nimajo niti ene instance v risbi (pozicije pri katerih simbol tipa armature
sploh ni definiran). Ta kriterij je dostopen, ko se sortira z Vsi opai in
Skupina opaev - posamezno.
Zdrui enake pozicije
Vse pozicije, ki imajo popolnoma enako geometrijo, tip in premer armature,
bodo zdruene v eno pozicijo.
Poveaj tevilko pozicije za
S tem kriterijem je omogoena sprememba poloaja skupine pozicij v listi. V
edit box n1=, oziroma n2=, se vnese tevilka zaetne, oziroma konne
pozicije iz skupine pozicij, katerim se menja poloaj, dokler se v edit box =>
n1= vnese nova vrednost tevilke prve pozicije v skupini. Na tak nain se v
resnici vri premikanje izbrane skupine pozicij v listi na doloen poloaj z novo
tevilko prve pozicije v skupini.
Sprememba tevilke skupine pozicij od 4 do 7 na tevilke

od 101 do 104
199
e so nekatere pozicije, v katerih se premika izbrana skupina, e zasedene,
program izda obvestilo in premikanje ne bo izvreno.
Oznai z zaporednimi tevili

Ker se pri delu pogosto zgodi, da neka tevilka v listi pozicij armature ostane
nezasedena, oziroma da ni pozicije armature s to tevilko (z brisanjem pozicij,
izloevanje praznih pozicij itd.), lahko s pomojo tega kriterija aurirate listo
tako, da bodo pozicije iz izbrane skupine (v edit box n1= se vnese tevilka
prve pozicije, dokler se v edit box n2= vnese tevilka zadnje pozicije iz
skupine) oznaene z zaporednimi tevilkami.
Enolino numeriranje
Ta kriterij je dostopen ko se sortira s Skupina opaev zbirno. Vse pozicije
armature iz vseh opaev, ki pripadajo izbrani skupini, se numerirajo skupaj,
kar pomeni da bodo tevilke enoline. Zaetna tevilka numeriranja se poda v
edit polju n1, ki se nahaja v nadaljevanju imena kriterija.
Sortiraj
Ko je to stikalo vklopljeno, se sortiranje pozicij armature vri po kriterijih, ki

so prikazani v tabeli. Pomembnost vsakega kriterija je odvisna od vrstnega
reda. Vrstni red kriterijev sortiranja se nastavlja z gumbi
Gor in Dol.
Stremena postavi na konec liste

Vsa stremena v listi pozicij bodo premaknjena na konec liste.
Sortirati po tipu armature
Vri se razvranje pozicij v listi tako, da se grupirajo vse pozicije kreirane iz
istega tipa armature. Vrstni red teh grup odgovarja tistemu v listi za izbor tipa
armature.
Sortirati po premeru armature
Vri se razvranje pozicij v listi tako, da se grupirajo vse pozicije z enakim
premerom. Grupe se sortirajo od najmanjega do najvejega premera
armature.
Sortirati po dolini palice
Pozicije armature se sortirajo po svoji dolini. Razumevano obnaanje je, da
se sortira od najmanje do najveje doline. Pri spremenljivih pozicijah se za
primerjavo uporabi najdalja palica.
Z desnim klikom mike na eno vrstico v tabeli se odpre meni z opcijo Obrniti razvrstitev,
kar pomeni obratni vrstni red tega sortiranja. Na primer za kriterij Sortirati po dolini palice to
pomeni od najveje do najmanje doline. Za imenom kriterija sortiranja s spremembo se
postavi simbol *, oziroma .
Z aktiviranjem gumba OK program dialog zapre in aurira listo pozicij v skladu s podanimi
kriteriji sortiranja.
Pri razvranju liste pozicij po nekem kriteriju sortiranja, bo program upoteval prej podana
sortiranja, v kolikor je to mogoe.
200
Na koncu e enkrat omenimo, da se vse izvrene spremembe v dialogu Baza pozicij nanaajo
na vse instance v risbi, ki imajo referenco na dano tevilko spremenjene pozicije. Izbor polja
OK bo oznail potrditev vseh izvedenih akcij v dialogu in program bo popravil risbo tako, da
popolnoma odgovarja vsem narejenim spremembam, dokler je polje Cancel predvideno za
preklic.
7.2 Editiranje palic (EDIT ENTITET)

Ukaz za editiranje palic ima vekratni uinek v odvisnosti od tega, katera entiteta je
izbrana iz risbe. S pomojo tega ukaza se lahko naknadno menjajo prej pridrueni podatki za
naslednje tipe entitet:
-
Palice v vzdolnem pogledu (palice, stremena, reprezenti)

Serije v osnovi, vzdolnem in prenem prerezu (konstantne i spremenljive)
Palice v prenem prerezu
Kote za vse tipe entitet (palice, serije, specifikatorji)
S tem ukazom se lahko editirajo tudi mree in njihove kote, vendar bo o tem ve besed v
poglavju 8.7 Editiranje mre.
Z izborom ukaza Edit entitet iz menija ArmCAD ali ikone
, se v ukazni liniji pojavi
sporoilo, ki od uporabnika zahteva izbor objektov za spremembo podatkov.
Izbor objektov:
Ker se s pomojo tega ukaza lahko podatki menjajo posamezno in skupinsko, bo program po
izboru prve entitete iz ukazne linije tudi dalje zahteval selekcijo, dokler s pritiskom na tipko
Enter ali klikom na desno tipko mike ne oznaite konec procedure izbora. Ker se z ukazom
Edit entitet lahko menjajo tudi podatki entitetam razlinih tipov, se pri masovnem izboru
lahko zgodi, da bodo izbrani razlini tipi entitet. Da bi se temu izognili, je najbolje, da s klikom
mike na eno entiteto doloite tip objekta, na katerega se izbor nanaa in zatem z vnosom
pravokotnega obmoja izberete ostale elene entitete.
201
7.2.1
Editiranje palic v vzdolnem pogledu
e ste izbrali samo eno instanco palice, bo program odprl dialog popolnoma
enakega izgleda kot pri ukazu za risanje palic poljubne geometrije (glej poglavje 3.1).
Izgled dialoga za posamezno editiranje podatkov palic

v vzdolnem pogledu
V tem dialogu lahko prosto menjate vse prej podane podatke, pri emer bodo nekateri
pridrueni samo izbrani instanci, a nekateri vsem instancam dane pozicije.
- Vklop kljuke na prostem koncu palice, kot tudi umik ali sprememba poloaja obstojee
kljuke, izzove spremembo geometrije kompletne pozicije armature. To pomeni, da se bo
izvedena sprememba odrazila na vse instance dane pozicije armature in ne samo na
izbrano. Izjemo predstavlja reprezent. Ker geometrija reprezenta ne more imeti nikakrne
veze z geometrijo pozicije, se bo sprememba stanja kljuk odrazila samo na izbrani
reprezent, dokler bo geometrija pozicije ostala nespremenjena. Za razliko od kljuk se
postavljanje kazalca na prostem koncu palice nanaa samo na izbrano instanco in nima
nikakrnega vpliva na geometrijo pozicije.
- Ker ena pozicija ne more imeti instance z razlinimi tipi ali premeri armature, se bo
sprememba teh podatkov v delu dialoga Tip armature odrazila na vse instance pozicije
armature, kateri pripada izbrana instanca.
- Stanje stikala Streme prav tako vpliva na geometrijo pozicije, kateri pripada izbrana
instanca in se bo odrazila na vse instance dane pozicije armature.
Sprememba vseh ostalih podatkov se bo nanaala samo na izbrano instanco.
V zaprti listi Pozicija se za izbrano pozicijo opaa iz zaprte liste Opa, prikazujejo tevilke
vseh pozicij armature. Opazili boste, da se zraven nekaterih tevilk pozicij v listi nahajajo
doloeni simboli. S simbolom je oznaena tevilka pozicije, kateri pripada izbrana
instanca, s simbolom + so oznaene tevilke vseh zasedenih pozicij armature, dokler se
zraven tevilk nezasedenih pozicij simbol ne postavlja. Kolikor iz te liste izberete tevilko
nezasedene pozicije in aktivirate polje OK, bo program v bazi pozicij armature kreiral novo
pozicijo armature, katere geometrija bo doloena z geometrijo izbrane instance. A pozicija,
katero je izbrana instanca predhodno nosila, ostane v bazi pozicij nedotaknjena. e iz zaprte
liste Pozicija izberete tevilko zasedene pozicije in aktivirate polje OK, tedaj bo program izdal
naslednje opozorilo.
202
Z izborom potrdilnega odgovora bo izbrana instanca vnesena v izbrano pozicijo in bo prevzela

njeno geometrijo.
Skupinska sprememba podatkov
V primeru, da izberete ve instanc palic v vzdolnem pogledu, bo program odprl enak dialog,
kot da je izbrana ena instanca, s tem, da podatki, ki niso enaki za vse izbrane instance, ne
bodo prikazani (stikala, ki nimajo enako stanje za vse izbrane instance, bodo posebej
oznaeni).
Izgled dialoga za skupinsko editiranje podatkov o palicah

v vzdolnem pogledu
Pomen vseh parametrov v dialogu, kot tudi naini, kako se menjajo, so enaki kot tedaj, ko se
izbere ena instanca armature. Edino pri spremembi pozicije opaa in tevilke pozicije armature
obstajajo doloene razlike, ker zavisijo iz izbranih instanc v risbi. e izberete instance, ki
pripadajo razlinim pozicijam armature, ali pa razlinim pozicijam opaa, bodo zaprte liste
Opa in Pozicija zamrznjene, oziroma nedostopne za spremembo. V takih primerih morate
za spremembo te vrste podatkov uporabiti ukaz Sprememba pozicije (glej poglavje 7.3).
Z aktiviranjem polja OK bodo vsem predhodno izbranim instancam pridrueni samo tisti
podatki, ki so jasno prikazani v dialogu, dokler bodo ostali (prazna i zamegljena polja) ostali
nespremenjeni.
203
7.2.2
Editiranje serije palic
Zraven spremembe geometrije v sami risbi z razmikanjem postavljenih grip-ov, je

mogoe vsem kreiranim serijam naknadno spremeniti podatke, ki se podajo v okviru dialogov
pri njihovem kreiranju. e ste izbrali samo eno serijo, bo program glede na njen tip, odprl
ustrezen dialog, v katerem lahko spremenite katerikoli prej pridrueni numerini podatek.
Izgled dialoga za posamezno editiranje podatkov serij palic

Omenimo naj, da bodo pri serijah v osnovi za spremembo dostopne tudi pozicije opaev in
pozicije armature (zaprte liste Opa in Pozicija), kar pa ni primer pri njihovem kreiranju,
glede nato, da je na zaetku ukaza nujno najprej izbrati instanco v risbi, za katero se kreira
dana serija.
e iz zaprte liste Pozicija izberete tevilko nezasedene pozicije in aktivirate polje OK, bo
program v bazi pozicij armature kreiral novo pozicijo armature, katere geometrija bo doloena
z geometrijo pozicije, katero je predhodno serija imela, a pozicija katero je izbrana serija
predhodno nosila, ostane v bazi pozicij nedotaknjena. e iz zaprte liste Pozicija izberete
tevilko zasedene pozicije in aktivirate polje OK, tedaj bo program izdal naslednje opozorilo:
S potrditvijo bo izbrana serija prenesena v izbrano pozicijo, a simbol serije bo prevzel njeno
geometrijo.
Skupna sprememba podatkov
e izberete ve serij istega tipa, bo program ponovno odprl ustrezen dialog, vendar bodo sedaj
samo nekateri podatki v njem dostopni za spremembo.
204
Izgled dialoga za skupno editiranje podatkov serij palic

Z aktiviranjem polja OK bodo predhodno izbranim serijam pridrueni samo tisti podatki, ki so
jasno prikazani v dialogu, dokler bodo ostali (prazna in zamegljena polja) ostali
nespremenjeni.
7.2.3
Editiranje palic v prenem prerezu
e ste iz risbe izbrali samo eno palico v prenem prerezu ali ve palic, katere
predstavljajo eno celoto, ne glede nato, kako je preni prerez bil kreiran, se bo odprl dialog
popolnoma enakega izgleda kot pri ukazu za posamezno postavljanje palic v prenem prerezu
Izgled dialoga za posamezno editiranje podatkov palic

v prenem prerezu
205
Edina razlika je v tem, da je tu dostopen tudi edit box Koliina, s katerim lahko vplivate na
spremembo tevila kosov palic, ki je doloeno pri kreiranju prenega prereza. S spremembo
tega ali katerega e prej pridruenega podatka (tevilka pozicije, tip kotiranja, itd.), in z
aktiviranjem ukaznega polja OK, bo program nove podatke pridruil izbranim palicam v
prenem prerezu, nakar se bo ta ukaz zakljuil. e ste izvrili tudi spremembo tevila kosov
palic, jih bo program razporedil po nekem svojem internem pravilu, katere pa lahko korigirate
z naknadnim premikanjem grip-ov, ki se postavijo na poziciji vsake palice v prenem
prerezu.
e iz risbe izberete ve palic v prenem prerezu, bo program odprl popolnoma enak dialog, kot
da je izbrana ena palica, s tem da podatki, ki niso enaki za vse izbrane palic, ne bodo prikazani
(stikala, ki nimajo enakega stanja za vse izbrane palice, bodo posebej oznaena).
Izgled dialoga za skupinsko editiranje podatkov palic

v prenem prerezu
V primeru, da so izbrane skupine palic razlinih pozicij, istoasna sprememba njihovih pozicij in
s tem tudi opaev, katerim pripadajo, s tem ukazom ni mogoa, ampak je za ta namen
predviden poseben ukaz Sprememba pozicije (glej poglavje 7.3).
Z aktiviranjem polja OK bodo vsem predhodno izbranim skupinam palic v prenem prerezu
pridrueni samo tisti podatki, ki so jasno prikazani v dialogu, dokler bodo ostali (prazna in
zamegljena polja) ostali nespremenjeni.
206
7.2.4
Editiranje kot
S pomojo univerzalnega ukaza Edit entitet se lahko menja tudi stil kotiranja
izbranih kot iz risbe. Ne glede nato, ali ste izbrali eno ali ve kot, bo program vedno odprl enak
dialog.
Izgled dialoga za spremembo stila kotiranja

Ta dialog funkcionira na enak nain kot dialog, ki se odpre, ko se v okviru predhodno
opisanega ukaza Kota (glej poglavje 6.1) izbere podopcija Set. Edina razlika je v tem, da je
sedaj dovoljena sprememba stilov kotiranja samo tistim ArmCAD-ovim entitetam, katere
kote so izbrane iz risbe. Ko iz zaprtih list izberete elene stile kotiranja, z aktiviranjem polja
OK program dialog zapre in vse izbrane kote se bodo preuredile v skladu z izbranimi stili
kotiranja.
207
7.2.5
Editiranje simbola prereza
S pomojo univerzalnega ukaza Edit entitet se lahko menjajo tudi parametri, ki

vplivajo na izgled izbranih simbolov prereza. Namre, e ste po aktiviranju tega ukaza iz risbe
izbrali samo en simbol prereza, se bo odprl dialog:
Izgled dialoga za posamezno editiranje simbola prereza

V desnem delu dialoga se nahaja prikaz izbranega simbola prereza, dokler se v levem delu
nahajajo parametri, ki se lahko menjajo.
V zaprti listi Stil kotiranja se nahajajo vsi stili simbolov prereza, ki so prej kreirani s
pomojo ukaza Stili kotiranja (glej poglavje 11.2). Z izborom nekega od njih lahko
spremenite stil izbranega simbola prereza.
Z izborom novega stila je spremenjen izgled simbola prereza

V delu dialoga Labela se nahajajo parametri, ki vplivajo na oznako simbola prereza. e je
stikalo 5! vkljueno, lahko v edit box-u za oznako simbola prereza podate katerokoli pozitivno
208
celo tevilo (pri vklopu tega stikala program v edit box-u avtomatsko vpisuje prvo prosto
tevilo). e je vklopljeno stikalo A!, lahko v edit box-u podate katerokoli veliko rko (pri
vklopu tega stikala program v edit box-u avtomatsko vpisuje prvo prosto rko). Ko sta obe
stikali izklopljeni, lahko v edit box-u podate poljuben tekst za oznako simbola prereza.
Z vklopom stikala A!, je za oznako risbe

postavljena prva prosta rka
Stikala, ki se nahajajo v delu dialoga Zaetek sluijo za definiranje izgleda zaetka linije
prereza (izvor). e je stikalo Prikai simbol vklopljeno, se na zaetku linije prereza izrisuje
simbol, ki je definiran v okviru ukaza Parametri (glej poglavje 11.1), v nasprotnem se ta
simbol ne bo izrisoval. Stikalo Obrni stran bo dostopno za spremembo samo tedaj, ko je
stikalo Prikai simbol vklopljeno. Z njim se vri preslikavanje postavljenega simbola glede na
linijo prereza.
Ko je stikalo Prikai simbol izklopljeno,

se ustrezen simbol ne izrisuje
209
Stikala, ki se nahajajo v delu dialoga Konec, imajo enak pomen kot predhodno opisana
stikala. Z njimi se definira izgled konca linije prereza.
Z vklopom stikala Obrni stran, je izvreno preslikavanje

danih simbolov glede na linijo prereza
S stikalom Navpien tekst se menja orientacija oznake prereza. Ko je stikalo izklopljeno, se
oznaka prereza izpisuje v smeri linije prereza in ko je vklopljeno, se oznaka izpisuje pod kotom
90 stopinj glede na linijo prereza.
Vklop stikala Navpien tekst spremeni

orientacijo oznake prereza
Ko je stikalo Enodelen vklopljeno, se stanje linije prereza (izvor) rie brez prekinitev, od
zaetka do konca. V nasprotnem primeru se pa linija prereza prekine tako, da ne gre preko
konstrukcije na mestu prereza.
210
Ko je stikalo Enodelen izklopljeno, se linija prereza

prekine, da ne gre preko konstrukcije
e je stikalo Postavi za default vklopljeno, si bo program pri aktiviranju gumba OK
zapomnil trenutne vrednosti vseh parametrov v dialogu in jih bo v nadaljevanju uporabil kot
prednastavljene vrednosti. Pri spremembi kateregakoli podatka v dialogu, bo program
avtomatsko izkljuil to stikalo, tako da v vsakem trenutku veste ali vsebina dialoga odgovarja
shranjeni default vsebini.
V primeru, da ste v risbi izbrali ve simbolov prereza, se bo odprl isti dialog, kot da ste izbrali
samo enega, s tem da podatki, ki niso enaki za vse izbrane simbole prereza, ne bodo prikazani
(stikala za razline simbole bodo posebej oznaena).
Izgled dialoga za skupinsko editiranje simbolov prereza

Z aktiviranjem gumba OK, bodo vsem predhodno izbranim simbolom prereza pridrueni samo
tisti podatki, ki so jasno prikazani v dialogu, dokler bodo ostali (prazna in zamegljena polja)
ostali nespremenjeni.
211
7.2.6
Editiranje simbola konstruktivne armature
S pomojo univerzalnega ukaza Edit entitet se lahko menjajo tudi podatki, ki so

pridrueni simbolu konstruktivne armature.
Posamezno menjanje podatkov
e ste po aktiviranju tega ukaza v risbi izbrali samo en simbol konstruktivne armature, se bo
odprl dialog:
Dialog za editiranje simbola konstruktivne armature

To je popolnoma enak dialog, kot pri kreiranju danega simbola z ukazom Pokrivanje s
konstruktivno armaturo (glej poglavje 4.9) in ga ne bomo ponovno pojasnjevali.
Skupinska sprememba podatkov
V primeru, ko ste v risbi izbrali ve simbolov konstruktivne armature, se bo odprl enak dialog
kot pri enem, s tem, da podatki, ki niso enaki za vse izbrane simbole, ne bodo prikazani
(stikala, ki nimajo istega stanja, bodo posebej oznaena).
Dialog za skupinsko editiranje simbolov konstruktivne armature
212
7.2.7
Editiranje specifikatorja
Z univerzalnim ukazom Edit entitet se lahko menjajo tudi podatki, ki so

pridrueni specifikatorju. e ste s tem ukazom v risbi izbrali samo en specifikator, se odpre
dialog:
Dialog za posamezno editiranje specifikatorja

V levem delu dialoga se nahaja prikaz izbranega specifikatorja, v desnem delu pa se nahajajo
parametri, ki jih lahko spreminjate.
Stil kotiranja
Z izborom iz zaprte liste se lahko dodeli predhodno doloen stil kotiranja.

Prostor nad listo je predviden za prikazovanje vsebine kot, ki ustreza
aktivnemu stilu kotiranja.
Kot
Trenutni poloaj specifikatorja v risbi se rotira za vrednost podano v tem edit

polju. Rotacija se vri okoli osi pravokotno na trenutni prikaz in to v protiurni
smeri.
Rotiranje specifikatorja za podan kot
213
Rotacija okoli X osi
Stikalo za preslikavo prikaza specifikatorja glede na X os.
Stikalo za osno preslikavo prikaza specifikatorja

Kot
Pozicija armature, za katero je kreiran izbran specifikator, ima lahko ve

instanc, ki lahko zavzamejo razline poloaje v risbi. Z ukazom Kot se izbrani
specifikator lahko privede v poloaj katerekoli instance. Prav tako se vsak
segment specifikatorja lahko poravna z X ali Y osjo. Namre z vsakim klikom
na to polje, bo prikaz specifikatorja zavzel poloaj naslednje instance v risbi,
ali se bo zarotiral za kot potreben, da se naslednji segment specifikatorja
poravna z X ali Y osjo.
Z ukazom Kot se poeven segment specifikatorja

poravna z Y osjo
Editiranje specifikatorja se najpogosteje uporablja, da bi se specifikatorji palic, ki imajo 3D
geometrijo, privedli v eleni poloaj v risbi, glede na to, da pri takih palicah osnovni poloaj
specifikatorja pogosto ni najustrezneji.
214
Sprememba poloaja specifikatorja 3D geometrije

e se v risbi izbere ve specifikatorjev, se odpre dialog za spremembo stila kotiranja:
Dialog za spremembo stila kotiranja izbranih specifikatorjev
7.3 Sprememba tevilke pozicije (SPREMEMBA

POZICIJE)
S pomojo tega ukaza lahko izbranim entitetam iz risbe naknadno spremenite tako
tevilko pozicije, kot tudi pozicijo opaa, kateremu pripada. Podatki se lahko menjajo za
naslednje tipe entitet:
- Palice v vzdolnem pogledu (palice, stremena, reprezenti)
- Serije v osnovi, vzdolnem in prenem prerezu (konstantne i spremenljive)
- Palice v prenem prerezu
215
S tem ukazom se lahko menjajo tudi tevilke pozicij mrene armature, vendar bo o tem ve
besed v poglavju 8.6 Sprememba tevilke pozicije mrene armature.
Da bi se omogoila im veja funkcionalnost in tudi zmanjala monost pomote, je narejeno
niz pravil, a entitete so razdeljene v dve kategoriji. V prvo kategorijo spadajo entitete, ki lahko
prenesejo geometrijo svoje pozicije v neko drugo pozicijo in sem spadajo: palica, vse
konstantne serije, preni prerez in vse spremenljive serije, ki lahko gredo v specifikacijo. V
drugo kategorijo spadajo entitete, ki prikazujejo lano geometrijo in ne morejo prenesti
geometrijo svoje pozicije v neko drugo pozicijo ali narediti novo pozicijo.
Pravila so naslednja:
1. entitete prve kategorije se lahko prenesejo v katerokoli nezasedeno pozicijo.
2. entitete prve kategorije se lahko prenesejo v zasedeno pozicijo in pri tem se od
uporabnika zahteva, da izbere katera od dveh geometrij se bo pridruila ciljni poziciji.
3. entiteta druge kategorije, ki je izbrana skupaj s katerokoli entiteto prve kategorije iz
iste pozicije se obnaa kot entiteta prve kategorije.
4. vse ostale entitete druge kategorije se lahko prenesejo samo v ustrezne obstojee
pozicije.
5. uporabljajo se generalna pravila o serijah, kronih in spiralnih palicah in njihovi
nekompatibilnosti.
Z izborom ukaza Sprememba pozicije iz menija ArmCAD ali ikone
, se pojavi
sporoilo, ki zahteva, da se iz risbe izbere entiteta, kateri se eli spremeniti podatke.
Izbor objektov:
Ker se podatki lahko menjajo tudi posamezno in skupinsko, bo program po izboru prve entitete
e dalje zahteval izbor entitet, dokler s pritiskom na tipko Enter ali klikom na desni gumb
mike ne oznaite konec procedure izbora.
e ste iz risbe izbrali samo eno entiteto, se bo odprl dialog z izgledom:
Izgled dialoga za spremembo tevilke pozicije ene entitete

V levem delu dialoga se nahaja prostor, ki je rezerviran za prikaz izbranih entitet, dokler se iz
zaprte liste Opa lahko aktivira e obstojea pozicija opaa.
216
Zaprta lista za spremembo pozicije opaa izbrane entitete

Vsebina zaprte liste Pozicija je odvisna od tipa entitete, ki je izbrana in program pod to listo
izpisuje sporoilo, katere tevilke pozicij iz izbranega opaa se v njej nahajajo, oziroma kateri
poziciji se lahko spremeni tevilka pozicije izbrane entitete.
Zaprta lista za izbor tevilke pozicije

Zraven tevilk nekaterih pozicij v tej listi so postavljeni doloeni simboli. S simbolom je
oznaena tevilka pozicije, kateri pripada izbrana instanca, s simbolom + so oznaene
tevilke vseh zasedenih pozicij armature, dokler se zraven tevilk nezasedenih pozicija simbol
ne postavlja.
Ko se iz zaprte liste izbere tevilka proste pozicije, ta dialog funkcionira na enak nain kot v
okviru predhodno opisanega ukaza Baza pozicij (glej poglavje 7.1), ko se aktivira polje
Spremeni. Bistvena razlika je edino v tem, da se v okviru tega ukaza tevilka pozicije, kot
tudi opa, kateremu pripada, menja samo izbrani entiteti in ne vsem entitetam, katere ta
pozicija armature vsebuje.
V primeru, da se iz zaprte liste Pozicija izbere tevilka obstojee pozicije, bo dialog spremenil
svoj izgled. Ker imata izbrana entiteta in izbrana pozicija armature najpogosteje razlino
geometrijo, se z izborom enega od dveh kriterijev, ki se sedaj nahajata nad poljem OK,
definira, ali bo pri podani spremembi entitete prevzela, ali bo spremenila geometrijo pozicije v
katero se vnaa.
217
Kriteriji, ki definirajo nain spremembe tevilke pozicije izbrane

entitete v zasedeni poziciji
Izbor elenega kriterija se vri z miko in z aktiviranjem polja OK program dialog zapre in
aurira risbo v skladu s spremembami. e je izbrana entiteta reprezent, program ne bo nudil
te kriterije, ampak bo reprezentu avtomatsko dodelil geometrijo izbrane pozicije. To iz
preprostega razloga, ker geometrija reprezenta nima nobene zveze z geometrijo pozicije,
katero predstavlja v risbi.
V primeru, da iz risbe izberete ve entitet, bo program odprl enak dialog, kot da je izbrana ena
entiteta, s tem da podatki, ki niso enaki za vse izbrane entitete, ne bodo prikazani.
Izgled dialoga za spremembo tevilke pozicije skupine entitet

e izbrane entitete pripadajo razlinim pozicijam opaev, bo zaprta lista Pozicija nedostopna
za spremembo, dokler iz zaprte liste Opa' ne izberete eleno pozicijo opaa.
Ker veljajo pri spremembi pozicije za entitete razlinih tipov armature razlina pravila, vsebina
zaprte liste Pozicija sedaj odgovarja prerezu vsebin ustreznih list, ki bi se dobile s
posameznim izborom vsake entitete iz dane skupine.
V doloenih primerih se lahko zgodi, da istoasna sprememba pozicije vseh izbranih entitet ni
mona. Tedaj program nekatere entitete izvzame iz izbora in v dialogu izpisuje ustrezna
opozorila. Prav tako program entitete, ki so izvzete iz izbora v delu dialoga, ki je rezerviran za
prikaz izbranih entitet, prikazuje s posebno barvo. To se na primer zgodi tedaj, ko se iz risbe
218
izberejo instance konstantnih in reprezenti variabilnih pozicij. Ker se pozicije instanc lahko
menjajo v obstojee konstantne ali v proste pozicije, a pozicije reprezentov variabilnih pozicij
samo v obstojee variabilne pozicije, skupna sprememba ni mona, tako da se ena od teh
dveh vrst entitet mora izloiti iz izbora.
Reprezent variabilne pozicije je izvzet iz izbora

Ukaz Sprememba pozicije se najpogosteje uporablja, ko se v isti risbi nahajata dva podobna
konstruktivna elementa, ki pripadata razlinim pozicijam opaa. V tem primeru je potrebno
armaturo, katero ste kreirali za en konstruktivni element, najprej kopirati in zatem s pomojo
ukaza Sprememba pozicije s skupinskim izborom prenesti vse kopirane instance v drug opa.
Z naknadnimi spremembami tako lahko kreirate geometrijo tega drugega konstruktivnega
elementa. Seveda na podoben nain lahko kreirate konstruktivne elemente ali posamezne
instance armature, ki imajo podobno geometrijo z obstojeim tudi v okviru iste pozicije opaa.
Spremembe pozicije opaa za skupno izbrane instance bodo imele uporabo tudi pri prenosu v
sestavo risbe e prej kreiranih blokov z armaturo.
Na koncu bomo e enkrat poudarili, da se s pomojo tega ukaza menja tevilka pozicije samo
izbranim entitetam iz risbe in ne vsem entitetam, katere dano pozicijo vsebujejo.
7.4 Stikovanje armature

Ker se pri eksportu osvojene armature v naih statinih programih ne vodi rauna o
maksimalni dolini palic armature, ki je doloena s pogoji transporta in vsekakor nimamo niti
monosti, da avtomatsko doloimo optimalno mesto za stikovanje armature (cona najmanjih
napetosti), smo v ArmCAD-u razvili ukaz, s pomojo katerega se na poljubno izbranem
mestu izbrana instanca ali cela pozicija armature, kateri le-ta pripada, lahko nadaljuje s
preklopom. Vsekakor bo ta ukaz imel uporabo tudi kasneje, ko se armatura izrisuje
samostojno v programu ArmCAD. Z izborom ukaza Stikovanje armature iz menija
ArmCAD Palica ali ikone
, se pojavi naslednje sporoilo:
Referenna toka (Izhod):

Sedaj se priakuje izbor toke z instance glede na katero se bo izvrilo stikovanje armature, ali
da s izbere podopcija Izhod.
S pomojo tega ukaza lahko izberete poljubno toko s katerekoli instance pozicije armature v
risbi in iz simbolov serije v osnovi. Stikovanje armature za reprezente, simbole palic v prenem
prerezu kot tudi serije v prenem in vzdolnem prerezu nima nobenega pomena. Omenimo, da
219
se pri izboru toke z instance mora koristiti OSNAP kriterij za precizno iskanje tok. Po izboru
referenne toke, bo program odprl dialog z izgledom:
Izgled dialoga za stikovanje

armature
V zgornjem delu dialoga je prikazana tevilka pozicije, tevilo kosov, premer in vrsta armature
instance, s katere je izbrana referenna toka. Pod temi podatki se nahajajo stikala, ki delujejo
kot radio button-i in z njimi se vri izbor enega od ponujenih nainov podajanja potrebne
doline za stikovanje armature. Namre glede na izbran tip sidranja iz zaprte liste Tip
sidranja, program iz aktivnega predpisa prevzame prej definirano dolino sidranja natezne
(ls1) oziroma tlane armature (ls2) (glej poglavje 11.3) in jo prikae v edit box-u ls=.
Torej e je vklopljeno stikalo ls=ls1, tedaj bo prikazana vrednost v edit box-u ls=
predstavljala potrebno dolino sidranja natezne armature, e pa je vklopljeno stikalo ls=ls2,
bo prikazana vrednost predstavljala potrebno dolino sidranja tlane armature.
V edit box-u ls je prikazana dolina

preklopa za tlano armaturo ls2
in marko betona MB 30
220
Z vklopom stikala ls=n x lahko dolino stikovanja armature izrazite v funkciji podanega
premera izbrane instance armature. Namre tedaj bo za editiranje dostopen tudi edit box n=
in bo v edit box-u ls= prikazana preraunana dolina preklopa, ki predstavlja produkt podane
konstante v edit box-u n= in premera izbrane palice.
V edit box-u ls je prikazana dolina

preklopa v funkciji premera izbrane
instance armature ls=40x1.4
Zraven edit box-a n= je sedaj za spremembo dostopen tudi edit box ls= in v njega lahko
podate popolnoma poljubno vrednost za dolino stikovanja armature.
Dolina preklopa je podana

direktno v edit box ls
e stikalo Postavi za default vklopite, bo program pomnil trenutne vrednosti vseh
parametrov v dialogu in jih v nadaljevanju uporabljal kot default vrednosti. Pri spremembi
kateregakoli podatka v dialogu, bo program avtomatsko izklopil to stikalo, tako da v vsakem
trenutku veste, ali vsebina dialoga odgovarja default vsebini. Ker se ta dialog pojavlja v
okviru ve ukazov (Poljubna, Sidranje armature, ...), bo default stanje veljalo za vse.
221
S pomojo stikala Cela pozicija se definira ali se bo podano stikovanje izvrilo samo nad
izbrano instanco, ali nad celo pozicijo armature, kateri ona pripada. Namre ko je to stikalo
izklopljeno, se nadaljuje samo izbrana instanca, ko pa je vklopljeno se nadaljujejo vse instance
dane pozicije armature.
Izbor polja Cancel bo pomenil preklic ukaza, a aktiviranje polja OK bo ukaz konal.
V primeru, da je za stikovanje izbrana instanca pozicije armature, tedaj bo program kreiral dve
novi instanci, kateri se na podanem mestu nadaljujeta s preklopom za podano vrednost v
dialogu.
Izgled stikovanja palice

e je stikalo Cela pozicija izklopljeno in ima izbrana pozicija armature instanco tudi na nekem
drugem delu risbe, tedaj bosta kreirani dve novi poziciji. e pa je izbrana pozicija, ki ima samo
eno instanco v risbi, tedaj bo geometrija stare pozicije popravljena in program bo kreiral samo
eno novo pozicijo armature. e je stikalo Cela pozicija vklopljeno, bo geometrija stare pozicije
in vseh njenih instanc popravljena in program bo kreiral samo eno novo pozicijo armature
V primeru, da je za stikovanje izbran simbol konstantne serije v osnovi, bo program kreiral dve
novi seriji, pri katerih sta smer in dolina poteka enaki kot pri izbrani seriji, vendar bo
geometrija pozicije popravljena tako, da zadovoljuje podane pogoje stikovanja armature.
Izgled stikovanja serije v osnovi
222
7.5 Vekratno nadaljevanje armature

Z izborom ukaza Stikovanje armature iz menija ArmCAD Palica ali ikone
se pojavi naslednje sporoilo:
Izbor palice (Izhod):

Sedaj se od uporabnika priakuje, da v risbi izbere palico ali simbol serije v osnovi. Po izboru
se odpre dialog z izgledom:
Dialog ukaza Vekratno nadaljevanje armature

Vnos potrebne doline nadaljevanja armature se odvija na enak nain kot pri predhodno
opisanem ukazu Nadaljevanje armature (glej poglavje 7.4) in ga tukaj ne bomo detajlno
pojasnjevali.
Del dialoga v katerem se podaja potrebna dolina sidranja

Glede na izbran tipa sidranja v zaprti listi Tip sidranja, program iz aktivnega predpisa
prevzame prej definirano dolino sidranja natezne (ls1), oziroma tlane armature (ls2) in jo
prikae v edit box-u ls=. Torej e je vklopljeno stikalo ls=ls1, bo prikazana vrednost
223
predstavljala potrebno dolino sidranja natezne armature, e je pa vklopljeno ls=ls2, bo
vrednost predstavljala potrebno dolino sidranja tlane armature.
Dovoljeno zmanjanje preklopa
V to polje se vnese najveja vrednost, za katero lahko program zmanja
podano dolino preklopa, da bi se izognili postavitvi zelo kratkih palic. e je
potrebno postaviti palico, katere dolina je manja ali enaka podani vrednosti,
bo program namesto da postavi tako palico na njeno mesto premaknil
sosednjo, pri emer se bo za dolino premika zmanjal preklop premaknjene
palica s palico na drugem koncu.
Konci
Lista iz katere se izbira nain zakljuka palice dobljene z nadaljevanjem. e so

na koncih palice izbrane kljuke ali kazalci, se lahko njihova orientacija
spremeni s stikalom zraven liste v enega od dveh monih poloajev. Vano je
omeniti, da se bodo konci, ki so obstajali pred nadaljevanjem, konevali na
isti nain tudi po nadaljevanju.
Postavi za default
e se to stikalo vklopi, si bo program zapomnil trenutne vrednosti parametrov
v dialogu in se bodo pri nadaljnjem delu upotevale.
Cela pozicija
Ko je to stikalo izklopljeno se nadaljuje samo izbrana instanca, e je pa

vklopljeno, pa vse instance aktivne pozicije armature.
Omejitev dolin palic

Iz zaprte liste se izbira nain nadaljevanja palic, oziroma kak medsebojni
poloaj bosta zavzeli palici, katere dolina je enaka podani nabavni dolini in
palice, katere dolina je manja od nabavne. Ponujene so naslednje opcije:
- Rezane na zaetku, cele na koncu
- Rezane na koncu, cele na zaetku
- Izmenino na zaetku in koncu - dostopno samo pri nadaljevanju serij
- Izmenino v sredini in koncih - dostopno samo pri nadaljevanju serij
- Vse enake pozicije dostopno samo pri enosegmentnih palicah
Da se olaja izbor elene opcije, se v risbi v dialogu z zeleno toko oznai
zaetek palice, ki se nadaljuje, oziroma simbol palice v seriji, e se
nadaljevanje vri za serijo v osnovi.
Nabavna dolina
Edit polje za vnos maksimalne doline, katero imajo lahko palice po
nadaljevanju.
vsem armaturam aktivnega predpisa lahko podajo nabavne doline. Z
izhodom iz dialoga se vrednost nabavne doline avtomatsko postavi v edit
polje Nabavna dolina.
224
Dialog za definiranje nabavnih dolin armature

Auto
S to opcijo se doline palic, ki so kraje od podane nabavne doline, lahko

podaljajo na izbrani del nabavne doline, vendar na raun poveanja
preklopa. Izbor dela nabavne doline se vri iz zaprte liste, ki postane
dostopna, ko se stikalo vklopi. Ponujene so vrednosti: 1, 1/2, 1/3, 1/4,
1/3;1/2, 1/4;1/3.
Vse enake pozicije

e je to izbrano, se v dialogu pojavita e dva parametra:
tevilo delov - edit polje za vnos tevila palic enake doline, katere bo
program kreiral namesto izbrane palice, z upotevanjem podane doline
preklopa ls.
Dolina enega dela - edit polje za vnos elene doline ene palice. Ta dva
podatka sta povezana, oziroma za podano tevilo delov se izrauna njihova
dolina in obratno.
Nadaljevanje armature s kreiranjem podanega tevila palic enake doline.

Podana je delitev serije na 2 dela iste doline.
225
Prikaz palice se pri menjanju teh vrednosti osveuje, tako da vedno odgovarja
trenutnemu stanju parametrov v dialogu, a zraven podatka o dolini izbrane
palice se izpisuje tudi efektivna dolina preklopa (ls,ef) kreiranih palic. e je
stikovanje narejeno na osnovi podanega tevila delov, je efektivna dolina
preklopa (ls,ef) enaka podani dolini preklopa v levem delu dialoga (ls). Ko
se stikovanje vri z vnosom doline enega dela, je jasno, da efektivna dolina
preklopa (ls,ef) ne more vedno biti enaka podani dolini preklopa (ls) in
tedaj se tevilo delov rauna tako, da je izpolnjen pogoj ls,ef >= ls.
e se nadaljevanje armature s podanimi parametri ne more izvriti, bo program v sami risbi v
dialogu izpisal ustrezno sporoilo.
Sporoilo ki kae, da se nadaljevanje armature s podanimi parametri ne more izvriti

Z aktiviranjem polja OK se bo dialog zaprl in izvreno bo podano stikovanje.
Izgled stikovanja palice

V primeru, da je za nadaljevanje izbran simbol konstantne serije, bo program kreiral potrebno
tevilo novih serij, pri katerih so smer in dolina razprostiranja enake kot pri izbrani seriji,
vendar bo geometrija pozicije preurejena tako, da zadovolji podanim pogojem nadaljevanja
armature.
226
Izgled stikovanja serije v osnovi
7.6 Sidranje armature

e pri postavljanju armature niste vodili rauna o njenem sidranju, lahko s pomojo
tega ukaza armaturo naknadno podaljate za potrebno dolino sidranja. Z izborom ukaza
Sidranje armature iz menija ArmCAD Palica ali ikone
, se pojavi sporoilo:
Izberite palico za sidranje:

Sedaj se priakuje izbor instance pozicije ali simbol serije v osnovi, katero je potrebno sidrati.
Ker se v enem koraku lahko sidra samo en konec palice, je v proceduri izbora potrebno izbrati
toko, ki je blija elenemu koncu palice za podaljanje. Po izboru se odpre dialog z izgledom:
Izgled dialoga za sidranje armature

Pomen vseh parametrov v levem delu dialoga je popolnoma enak kot pri predhodno opisanemu
ukazu Stikovanje armature, dokler je desni del dialoga rezerviran za prikaz izbranega konca
palice in na njemu je s prekinjeno linijo narisana oblika sidranja, ki je izbrana iz zaprte liste
Oblika sidranja.
227
Vsebina liste za izbor oblik sidranja

Polje
je namenjeno za osno preslikavanje izbrane oblike sidranja okoli osi krajnega
segmenta izbrane palice.
Polje za osno preslikavanje izbrane oblike sidranja

e iz zaprte liste Oblika sidranja izberete obliko sidranja, ki se sestoji iz dveh segmentov, bo
v dialogu za spremembo postal dostopen tudi edit box d1, v katerem se poda dolina
ustreznega segmenta, dokler se dolina drugega segmenta rauna po formuli ls-d1.
228
Edit box za definiranje doline segmenta d1

Na podoben nain se definira tudi geometrija oblik sidranja, ki se sestoji iz treh segmentov.
Z aktiviranjem polja OK se dialog zapre in izbrani konec palice se sidra v skladu s podanimi
parametri.
Uporabo tega ukaza bomo pokazali na enem enostavnem primeru, ko je v spodnji coni ploe
potrebno postaviti serijo palic v osnovi. V prvem koraku bomo kreirali geometrijo palice tako,
da gre do notranjega roba srednje podpore ne upotevajo potrebno dolino sidranja.
Z aktiviranjem ukaza Sidranje armature, bomo lahko postavljeno palico podaljali preko
srednje podpore za podano dolino sidranja tlane armature.
229
Iz tako korigirane geometrije palice bomo kreirali serijo v osnovi. Vsekakor bi lahko vrstni red
postopka tudi obrnili. Najprej bi kreirali serijo v osnovi iz prvotne geometrije palice in ele nato
aktivirali ukaz za sidranje armature.
Ukaz za sidranje armature bo imel veliko uporabnost tudi pri korekciji importirane armature iz
programa za statini preraun v zgornji coni plo, ker postopek ni enoznaen kot pri osvajanju
armature v spodnji coni, ko imamo jasno razmejeno obmoje z gredami in linijskimi
podporami. Torej pri vnosu obmoja armiranja v zgornji coni pokrijte samo raunsko potrebno
armaturo in potem po importu te armature v ArmCAD z ukazom Sidranje armature, vsako
palico iz kreiranih serij v zgornji coni podaljajte za potrebno dolino sidranja.
7.7 Dodajanje segmenta

S pomojo tega ukaza lahko na poljubnem izbranem mestu na instanci vnesete grippoint, ki praktino en segment palice razdeli na dva nova. Podoben efekt se dobi, ko se v
okviru ukaza Baza pozicij iz menija, ki se odpre na desni klik mike na aktivni segment,
aktivira eden od ponujenih ukazov Novi segment - za ali Novi segment - pred. Razlika je v
tem, da se s pomojo tega ukaza obstojei segment deli na dva nova. Z izborom ukaza
Dodajanje segmenta iz menija ArmCAD Palica ali ikone
izbor mesta na eleni instanci, kjer je potrebno vnesti novi grip-point.
Referenna toka:
230
1. LM
Izbor referenne toke

Po konanju izbora, se bo ukaz konal in na izbranem mestu bo dodan grip-point.
Na izbranem mestu je dodan novi grip-point

S premikanjem tega grip-point-a, se sedaj lahko popravi geometrija dane instance.
231
7.8 Izloevanje segmenta

Ta ukaz ima nasprotno delovanje od predhodno opisanega ukaza Dodajanje
segmenta. Namre z izborom ukaza Izloevanje segmenta iz menija ArmCAD Palica
ali ikone
, bo program zahteval izbor segmenta instance, ki se brie.
Izbor objekta:
1. LM
Izbor segmenta instance za brisanje

Po izvreni selekciji program popravi geometrijo pozicije, kateri pripada dana instanca, z
umikanjem izbranega segmenta. To praktino pomeni, da se na tak nain izbrani segment
umakne iz vseh instanc dane pozicije armature.
Izbrani segment je umaknjen

e elite spremeniti geometrijo samo ene instance, je potrebno da ji najprej spremenite
tevilko pozicije z ukazom Sprememba pozicije in zatem izvrite brisanje elenega segmenta.
Enak efekt bi se dobil tudi, ko bi se v okviru ukaza Baza pozicij iz menija, ki se odpre na desni
klik mike na aktivni segment, aktiviral ukaz Brisanje segmenta.
232
7.9 Dodajanje segmenta

S tem ukazom se na izbranem koncu palice lahko doda poljubno tevilo novih
segmentov poljubne geometrije. Z izborom iz menija ArmCAD Palica ali ikone
program zahteval izbor instance, kateri se bodo dodajali segmenti:
, bo
Izbor palice:
Izbor se vri z miko, ko se kazalec nahaja nad palico, pri emer se izbere bliji konec palice.
1. LM
Izbor palice za dodajanje novih segmentov na desnem koncu

Po izboru palice se preide v proceduro vnosa poljubne polilinije, zaetna toka je e izbran
konec palice:
Naslednja toka (Lok):
Po izboru se pojavijo nove podopcije:
Sama procedura dodajanja novih segmentov je ista kot pri ukazu za kreiranje palice poljubne
geometrije Poljubna.
233
Na desnem koncu palice so dodani 3 novi segmenti
234
8. RISANJE MRENE ARMATURE

Mree predstavljajo posebno celoto v programu in vsi ukazi za delo z mreno armaturo
se nahajajo v padajoem meniju Mrea, a pri izdelavi izvleka se kreirajo posebne tabele, v
katerih se prikazujejo samo podatki, ki se nanaajo na mreno armaturo. e imate v risbi
obiajno in mreno armaturo, priporoamo da zaradi preglednosti risbe in eventualnega
loenega tiskanja na papir, pred postavljanjem mre aktivirate Layer, ki je rezerviran samo za
prikaz mre.
V bistvu obstajata dva naina za postavljanje mre. En je posamezen, ko se ena po ena mrea
postavlja na eleno mesto v risbi, a drugi je serijsko postavljanje ve mre znotraj podane
konture. V serijskem nainu postavljanja mre se definira kontura obmoja, znotraj katerega
je potrebno postaviti eno pozicijo mrene armature, a program jih sam razporedi na osnovi
podanih dimenzij mree, preklopa in definiranega naina postavljanja. Obstaja e tretji nain,
a to je ko se mree prikazujejo s simbolom prekinjene linije v prenem prerezu.
8.1 Posamezno postavljanje mre (POSAMEZNO

POSTAVLJANJE)
S pomojo ukaza Posamezno postavljanje se vri postavljanje ene po ene cele
mree na eleno mesto v risbi. Z izborom ukaza iz menija ArmCAD Mrea ali ikone
odpre dialog z izgledom.
se
Izgled dialoga v okviru ukaza Posamezno postavljanje

V desnem delu dialoga se nahaja prostor rezerviran za prikaz izgleda cele mree, ki se
postavlja s tem ukazom, dokler je v levem prikazana vsebina kote, ki odgovarja trenutnemu
stanju podanih parametrov v dialogu.
235
Del dialoga rezerviran za prikaz vsebine kote

Iz zaprte liste Opa se za tekoo lahko postavi bilo katera e prej definirana pozicija opaa.
- Aktiviranje tega gumba odpre dialog za definiranje pozicij opaev.
V zaprti listi Pozicija se prikazujejo vse, tako proste kot tudi zasedene pozicije, ki
odgovarjajo postavljeni tekoi poziciji opaa. V listi so zasedene pozicije jasno oznaene s
simbolom + za oznako njene tevilke, tako da se pri posameznem in pri serijskem
postavljanju mre iz liste lahko enakovredno izbere ali prosta ali zasedena pozicija armature.
Pri navadni armaturi to ni obiaj, ampak obstajata loena ukaza za postavljanje novih pozicij in
e prej definiranih obstojeih pozicij. Razlog je v tem, da mora pri obiajni armaturi vsaka
razlina geometrija palice, ne glede na to, da ima enak premer, biti oznaena z drugo tevilko
pozicije, dokler pri pozicioniranju mre njene razline dimenzije ne pogojujejo spremembo
tevilke pozicije, ampak samo izbrani tip mree.
S pomojo stikala Obojestransko lahko v vsebino kote mre, postavite simbol (ali neki
drugi simbol definiran z aktivnim stilom kotiranja), ki bo oznail, da se na danem mestu mree
istoasno postavljajo v obeh conah (pri izdelavi specifikacije bo program podano koliino mre
podvojil).
Stikalo Specifikacija je po default-u vklopljeno, kar pomeni, da bo podano tevilo kosov
izbranih tipov mre, pri izdelavi kosovnice in izvleka armature lo v skupno tevilo kosov tipov
mre za dano pozicijo.
V edit box-u Komentar imate monost, da v nadaljevanju kote podate poljuben komentar
(spodnja cona, zgornja cona, /10, /20, ...). Poleg monosti podajanja poljubnih komentarjev,
lahko s klikom mike na puico, ki se nahaja na koncu tega edit box-a, izberete iz zakljuene
liste nek e prej definiran tipski komentar.
- Aktiviranje tega gumba odpre dialog za definiranje naina prikaza mree v risbi.
Iz zaprte liste Stil kotiranja se lahko aktivira katerikoli predhodno definiran stil kotiranja.
- Aktiviranje tega gumba odpre dialog za definiranje stilov kotiranja.
Ker je s programom predvideno, da se ena pozicija mrene armature lahko sestoji od
poljubnega tevila preklopljenih mre, vendar maksimalno samo s tremi razlinimi tipi mre, se
236
v delu Tip mree nahajajo tri zaprte liste (M1, M2, M3) in trije edit box-i (n1=, n2=,
n3=), s pomojo katerih se definira sestava pozicije mrene armature.
Del dialoga za definiranje sestave pozicije mrene armature

Iz zaprtih list se izbere ena od ponujenih tipov mre, dokler se v odgovarjajoem edit box-u
poda tevilo kosov enakih tabel izbrane mree, ki se postavljajo ena preko druge. Vsebino liste
s ponujenimi vrstami mrene armature lahko sami definirate in prilagodite svojim potrebam s
pomojo ukaza Baza tipskih mre (glej poglavje 10.3). Na zaetku zaprtih list M2 in M3 se
nahaja prazno polje, ki oznauje da ni izbrana niti ena mrea iz liste. V tem primeru bodo
odgovarjajoi edit box-i n2=, oziroma n3= neaktivni za editiranje. Torej e se pozicija sestoji
samo iz enega tipa mree, je potrebno iz zaprte liste M1 izbrati eleno mreo in eventualno v
edit box-u n1= podati tevilo kosov tega tipa mree, ki se postavlja ena preko druge, dokler
mora v listah M2 in M3 biti prazno polje. e se pa pozicija armature sestoji recimo iz dveh
razlinih tipov mree, tedaj je potrebno tudi iz liste M2 izbrati eleni tip mree in v edit box-u
n2= podati eventualno veje tevilo od default ponujene vrednosti 1. Omenimo naj, da
bodo podatki o tretjem tipu mree M3 in n3= nedostopni za editiranje, dokler je v listi M2
prazno polje.
Dimenzije cele mree in preklopa, ki bo veljal za dano pozicijo mrene armature, so doloeni z
vrednostmi v naslednjih edit box-ih:
B =
L =
dB =
dL =
irina cele mree

dolina cele mree
velikost preklopa v smeri irine mree
velikost preklopa v smeri doline mree
237
Edit box-i za definiranje dimenzij cele mree in preklopa

Program po default-u za dimenzije mree in preklopa osvaja vrednosti, ki so pridruene
izbranemu tipu mree iz liste M1, vendar jih vsekakor lahko spremenite z vnosom novih
vrednosti v odgovarjajoi edit box. Omenimo e, da e se pozicija sestoji iz razlinih tipov
mre, bodo le-te imele enake dimenzije in bodo odgovarjale postavljenim vrednostim v edit
box-ih B=, L=, dB= in dL=.
Zraven monosti podajanja elenih vrednosti v te edit box-e, program omogoa tudi izhod v
risbo. Namre na desni strani edit box-ov se nahaja gumb
izbor dveh tok, kateri doloita potrebno vrednost.
, ki aktivira prehod v risbo in vri
Polja za izhod v risbo

Edit box = in stikali B in L, ki se nahajata v delu dialoga Nagib mree, so predvideni za
risanje projekcije mre, ki se v konstrukciji postavlja pod nekim kotom glede na ravnino
risanja (npr. pri izdelavi narta armature stopnic). V teh primerih se v edit box = vnese kot
nagiba mree in se z izborom enega od stikal definira ali je mrea nagnjena po irini (B) ali po
dolini (L). Na osnovi podatkov bo program izraunal dimenzije projekcije mree, ki gre v
risbo. Omenimo e, da se bodo v tekstu kote, kot pri izdelavi specifikacije, uporabile prave
dimenzije dane mree in ne dimenzije projekcij.
238
Del dialoga za definiranje nagiba mree (podan je nagib mree 30 v smeri

irine cele mree)
Polje Diagonala, ki se nahaja pod prikazom mree, je predvideno za izbor enega od dveh
monih poloajev diagonale, na kateri se izpisuje vsebina kote v risbi.
Polje za izbor poloaja diagonale

Omenimo e, da e iz liste pozicij izberete neko zasedeno pozicijo, ne boste mogli menjati
dimenzije mree, tipa mree in njihove koliine, ker bi se s spremembo teh podatkov
spremenil tudi karakter prej definirane pozicije mrene armature. Vsi ostali podatki v dialogu
bodo dostopni za editiranje in jih lahko menjate po trenutnih potrebah v risbi.
Z izborom polja OK se bo dialog zaprl in program bo zahteval doloitev poloaja mree v
risbi.
Referenna toka (Nazaj) <Nazaj>:
V toku procedure definiranja poloaja mree v risbi, bo program vedno nudil e podopcijo
Nazaj, ki zadnji korak v proceduri preklie.
Po doloitvi poloaja referenne toke (po default-u se za referenno toko vedno osvaja
spodnji levi vogal pokonne mree), a program bo v ukazni liniji zahteval e doloitev toke, ki
definira rotacijo pokonne mree glede na horizontalo.
239
Toka, ki doloa kot (Nazaj) <Nazaj>:

Ker osvojeni pokonni poloaj mree in doloitev njenega spodnjega levega vogala za
referennega, ne bo vedno odgovarjal realnim potrebam v risbi, bo program v ukazni liniji
zahteval, da z izborom tretje toke doloite orientacijo postavljanja dane mree.
Orientacija (Nazaj) <Nazaj>:
V odvisnosti od trenutnega poloaja mike bo program v Drag modu izrisal enega od osmih
monih poloajev, katere lahko mrea prevzame v risbi.
240
Mogoi poloaji mree, ki se postavlja v horizontalni smeri

Na predhodnim slikah so prikazni moni poloaji za mreo, ki se postavlja v horizontalni smeri,
s tem, da popolnoma enaka pravila veljajo tudi, ko je ta zarotirana glede na horizontalo. Z 1
je oznaena Referenna toka, z 2 Toka ki doloa kot, dokler je s 3 oznaena toka, ki
doloa orientacijo mree. Iz vsega predhodno reenega sledi zakljuek, da se pri izboru prvih
dveh tok ni potrebno ozirati na pokonni izgled mree, katerega je program po default-u
osvojil, ampak je vano samo to, da izbrana referenna toka v risbi predstavlja eno
teme mree, a toka, ki doloa njen nagib glede na horizontalo, spremlja nagnjenost
enega njenega roba. Z naknadnim izborom orientacije bo mrea lahko zavzela eleni
poloaj.
Z izborom postavljene mree v risbi se na osnovi postavljenih grip-ov jasno vidi, da je
kontura mree skupaj s kotom vezana v eno celoto.
Grip-i na celi mrei

S premikanjem grip-ov, se dimenzije postavljene mree lahko tudi poveujejo ali zmanjujejo
in menja poloaj kote. V primeru, da konturo postavljene mree poveate, bo program znotraj
nove geometrije dodal nove mree z isto oznako pozicije, tako da boste dobili enak efekt, kot
e bi uporabili ukaz za serijsko postavljanje mre.
241
Kreiranje serije mre s premikanjem grip-ov cele mree

Za velikost preklopa bo program koristil podatke, ki so pridrueni izbrani poziciji mree, a
vrstni red in kot polaganja bo doloen z prvobitno postavljeno mreo. Praktino se s
posameznim postavljanjem mree prav tako kreira serija, ki je v svoji specialni obliki po
geometriji popolnoma enaka dimenzijam ene cele mree izbrane pozicije.
e je potrebno postaviti en koek mree, ki ima manje dimenzije od cele mree, tedaj je
mnogo laje s pomojo ukaza Serija mre, o em bo ve besed v naslednjem poglavju, podati
konturo, ki geometrijsko ustreza dimenzijam danega koka mree.
8.2 Serijsko postavljanje mre znotraj podane

konture (SERIJA MRE)
S pomojo ukaza Serija mre se znotraj popolnoma poljubne podane konture lahko
avtomatsko postavijo mree ene pozicije. Z izborom iz menija ArmCAD Mrea ali ikone
, bo program v ukazni liniji zahteval doloitev tok iz risbe za geometrijo dane konture.
Program sedaj priakuje vnos prve toke polilinije, ali izbor ene od ponujenih podopcij, ki so
namenjene za definiranje kontur, katere se pogosto pojavljajo v inenirski praksi.
Procedura definiranja polilinije, ki doloa geometrijo konture (kot podopcija Krog) je
popolnoma enaka kot tedaj, ko se kreira geometrija poljubne palice (glej poglavje 3.1), s tem
da se tukaj e po izboru druge toke pojavi tudi podopcija Zapri.
Naslednja toka (Lok/Nazaj/Zaprti) <Zapri>:
Z izborom te podopcije se poveeta zadnja in prva toka polilinije in s tem je doloitev
geometrije konture konana.
Omenimo e, da s pomojo tega ukaza ni dovoljeno postavljanje mre znotraj kontur, katerih
segmenti se sekajo, tako da v proceduri vnosa prelomnih tok polilinije program ne bo dovolil
izbor toke, ki bi privedla do presekanja segmenta dane polilinije. V primeru, da povezava
zadnje in prve toke polilinije, pri izboru podopcije Zapri, privede do presekanja nekega
segmenta polilinije, se ukaz prekine.
242
Z izborom podopcije
pravokotnega obmoja.
Pravokotnik
bo
program
zahteval
doloitev
prvega
vogala
Prvi vogal (Center/Trak):

Po izboru je potrebno doloiti e nasprotni vogal obmoja za postavljanje mre.
Nasprotni vogal:
Pri premikanju mike bo program vedno v Drag modu izrisoval pravokotnik, katerega
diagonala je doloena s trenutnim poloajem mike. Z izborom drugega temena pravokotnika
bo kontura popolnoma doloena.
Vsekakor ste opazili, da se po izboru podopcije Pravokotnik v ukazni liniji pojavi e podopcija
Center. To je praktien nain za definiranje poljubnega pravokotnika, ko elimo da se
njegova srednja toka (preseie diagonal) najde na doloenem poloaju v risbi. Z izborom te
podopcije bo program v ukazni linije najprej zahteval doloitev toke, v kateri se bo nahajal
center pravokotnika,
Center pravokotnika:
Po izboru centra pravokotnika je potrebno podati toko, ki doloa eno njegovo teme.
Kot:
Tudi v tem primeru, bo program v Drag modu izrisoval pravokotnik, katerega geometrija
odgovarja trenutnemu poloaju mike.
Za risanje pravokotnika je v programu predviden e en nain. Namre, ko se z izborom
podopcije Pravokotnik v ukazni liniji preide v proceduro risanja pravokotnika, se v ukazni liniji
poleg podopcije Center pojavi e podopcija Trak. Z njenim aktiviranjem bo program
zahteval najprej doloitev zaetne,
Prva toka:
in zatem e konno toko srednje linije pravokotnika.
Druga toka:
Ko ste doloili srednjo linijo pravokotnika, bo program v Drag modu izrisoval pravokotnik,
katerega geometrija odgovarja trenutnemu poloaju mike, a v ukazni linije bo zahteval tudi
izbor toke v risbi, ki doloa irino traku, ali da z izborom podopcije irina na tipkovnici
podate eleno vrednost.
Tretja toka (irina):
Ta nain se najpogosteje koristi, ko je potrebno mree postaviti v zgornji coni iznad zidu ali
grede, katere poloaj doloa srednjo linijo pravokotnega obmoja.
Ne glede na to, kateri opisani naina ste uporabili pri doloevanju obmoja, bo po zakljuku
program avtomatsko odprl dialog za definiranje numerinih podatkov o seriji mre.
243
Izgled dialoga za definiranje numerinih podatkov o seriji mre

Veina prikazanih parametrov ima popolnoma enak pomene kot pri ukazu Posamezno
postavljanje, s pomojo katerega se mree postavljajo posamezno, s tem da so tukaj dodani
e podatki, ki so nujni za pravilno kreiranje serije mre iste pozicije. Omenimo naj, da se tudi
tukaj iz liste pozicij lahko izberejo proste in zasedene pozicije, ker kot smo to e prej poudarili,
tevilka pozicije ni doloena z dimenzijo danega kosa mree v risbi, ampak izkljuno s tipom
mree in dimenzijo cele mree, iz katere se lahko izreejo kosi.
Ker se pri postavljanju mre mora zadostiti pogoju njihovega medsebojnega preklapljanja v
obeh smereh, se v edit box-e dB= i dL=, s katerimi se regulira velikost cele mree, podaja
velikost teh preklopov. Program po default-u za velikost preklopa osvaja vrednosti, ki so
pridruene izbranemu tipu mree iz liste M1, vendar jih vsekakor lahko spremenimo z vnosom
novih vrednosti v ustrezne edit box-e.
Edit box-i za definiranje preklopa

V nadaljevanju teh edit box-ov se nahaja polje za izhod v risbo
, kot tudi polje
, s
pomojo katerega se vrednost preklopa izrauna na osnovi podanega tevila celih mre, katere
program postavlja v smeri ustrezne dimenzije referenne mree.
244
Polja za vnos tevil celih mre

pri edit box-u dB se odpre novi dialog z izgledom:
Izgled dialoga za vnos

tevila celih mre
V edit box-u nB= se poda tevilo celih mre, dokler se v zamrznjenem edit box-u dB=
prikazuje preraunana vrednost preklopa za tevilo mre. V nadaljevanju edit box-a nB se
prikazuje tevilo celih mre, s katerimi je mogoe izvriti pokrivanje v smeri irine referenne
mree, dokler se v nadaljevanju edit box-a dB prikazuje vrednost preklopa, ki je pridruena
izbranemu tipu mree iz liste M1.
Z aktiviranjem polja OK se aktivni dialog zapre, a v edit box-u dB= osnovnega dialoga serije
mre se prikae preraunana vrednost preklopa.
Omenimo e, da se bo v primeru aktiviranja polja
, ki se nahaja v nadaljevanju edit box-a
dL=, odprl enak dialog, vendar se bosta v njemu namesto edit box-ov nB= in dB= nahajala
edit box-a nL= in dL=.
V primeru, da pokrivanje prej podane konture ni mogoe izvriti s celim tevilom mre v eleni
smeri, se pri aktiviranju polja
izda opozorilo:
245
V prostoru rezerviranem za prikaz izgleda serije, se kreirana kontura popolni z izbrano pozicijo
mree in to po pravilih, ki so doloena s podanimi parametri v tem dialogu. Ker algoritem za
pokrivanje podane konture ni ravno enostaven ter zahteva nekaj asa, se pri spremembi bilo
katerega parametra, ki vpliva na nain postavljanja mre znotraj podane konture, iz risbe
umaknejo postavljene mree, a auriranje njihovega novega poloaja se vri ele na zahtevo
uporabnika z aktiviranjem ukaznega polja Pokritost.
Polje za auriranje poloaja mre

Opazili boste, da je v risbi serije mre ena mrea vedno markirana z drugo barvo, kar
oznauje, da je program to mreo osvojil za referenno. Na osnovi poloaja te mree program
postavi mree znotraj serije.
Referenna mrea
Ker po default-u izbrani poloaj referenne mree najpogosteje ne bo zadovoljil konkretne
potrebe v risbi, se z izborom ukaznega polja Ref. mrea <, dovoli prehod v risbo za izbor
popolnoma poljubnega poloaja referenne mree.
Referenna toka (Nazaj) <Nazaj>:
246
Sama procedura definiranja poloaja referenne mree popolnoma odgovarja e opisani
proceduri doloevanja poloaja mree s pomojo ukaza Posamezno postavljanje (glej poglavje
8.1). Po vrnitvi v dialog, bo program z aktiviranjem ukaznega polja Pokritost, mree preloil
in upoteval novi poloaj referenne mree.
Ukazno polje Diagonala je enako, kot pri posameznem postavljanju mre, predvideno za
spremembo poloaja diagonale.
V delu dialoga Offset se nahajata dva edit box-a, ki sluita za vnos odmika.
Del dialoga za odmike polilinije, s katero je doloena kontura obmoja

V edit box-u a= se poda globalni odmik in tedaj program odmakne kompletno polilinijo s
katero je definirano obmoje pokrivanja, dokler edit box a seg= slui za vnos odmika
aktivnega segmenta polilinije. Aktivni segment je na prikazu serije mre jasno oznaen z rdeo
barvo in njegova sprememba se vri s klikom mike na ustrezen segment polilinije.
Vnos odmika aktivnega segmenta polilinije

Segmenti polilinije se odmaknejo k notranjosti obmoja pokrivanja, e so vrednosti odmika
pozitivne, oziroma navzven e so negativne.
247
Zraven vseh predhodno opisanih parametrov, se na izgled serije lahko vpliva tudi z nastavitvijo
parametrov, ki se nahaja v delu dialoga Pokrivanje.
Kot smo e rekli, se podana kontura avtomatsko pokriva z mreami strogo upotevajo podane
velikosti preklopa, tako da so posledica takega naina polaganja koki mre, ki se postavljajo
pri robu konture in predstavljajo nek del celega kosa mree. Ker so ti koki lahko zelo mali, se
s podajanjem doloene vrednosti v edit box-u Toleranca od programa lahko zahteva, da ko
rob cele mree pride do roba konture na odmik, ki je manji ali enak podanem parametru
Toleranca, ne postavi tako mali koek mree. V tem primeru bo program zmanjal zadnji
preklop za potrebno velikost tako, da se rob dane mree pokrije s podano konturo na tem
mestu. Omenimo naj, da se iz tega razloga za toleranco ne more podati vrednost, ki je veja od
polovice manje vrednosti definiranega preklopa.
Edit box za vnos tolerance

Prikaz uporabe tega parametra bomo pokazali na primeru ene pravokotne generacije mre
dimenzij 215x455 cm, katero elimo postaviti na konturo dimenzij 215x840 cm. Namerno smo
izbrali irino pravokotne konture enako kot je irina cele generacije mre, tako da laje
analiziramo obnaanje samo v eni smeri. Seveda enako velja tudi za drugo smer in za poevne
robove. Prav tako smo zaradi jasnosti demonstracije, v obeh primerih za zaetno toko
polaganja izbrali spodnji levi vogal pravokotne konture.
Primer uporabe parametra Toleranca
248
V prvem primeru je parameter Toleranca bil postavljen na nilo, kar je privedlo do vnosa
koka mree 80 cm (podan je preklop 75 cm), zaradi odmika 5 cm od roba konture. V drugem
primeru je parameter postavljen na vrednost 7,5 cm in koek ni bil postavljen, ampak je
poslednja mrea premaknjena tako, da je velikost poslednjega preklopa namesto 75 cm
postavljena na vrednost 70 cm. Za vrednost parametra Toleranca bi lahko bila postavljena
tudi vrednost 5 cm, kar prav tako ne bi privedlo do vnosa malega koka mree.
S pomojo stikala Auto lahko poljubne dimenzije kokov mre, ki se postavljajo ob robu
podane konture, privedete na izbrani del dimenzije cele mree in to na raun poveanja
zadnjega preklopa. Z vklopom tega stikala postanejo dostopne tudi zaprte liste B in L, iz
katerih lahko aktivirate eno od vrednosti: 1, 1/2, 1/3, 1/4, 1/3;1/2, 1/4;1/3. Izbrana
vrednost iz zaprte liste B predstavlja del irine, dokler izbrana vrednost iz zaprte liste L
predstavlja del doline cele mree. Ponujene vrednosti niso enoznane, ampak samo kaejo na
katere cele dele dane dimenzije mree bo program poskual privesti ustrezno dimenzijo
kokov mree. e npr. iz zaprte liste L izberete 1/4, bo program za vsak koek posamezno
preveril ali njegovo dolino lahko privede na 1/4, 2/4 ali na 3/4 doline cele mree in izbral
bo najmanjo mono od teh vrednosti. V kolikor niti ena vrednost ni mogoa, bo za dolino
danega koka osvojena dolina cele table. Zraven ponujenih vrednost, na zaetku zaprtih list
B in L se nahaja prazno polje, ki od programa zahteva, da ne menja dano dimenzijo kokov
mree.
Parameter Auto
V primeru, da se parameter Auto izklopi, a za toleranco poda vrednost 0, bi bila kontura iz
predhodnega primera pokrita na naslednji nain:
249
Primer uporabe parametra Auto

V prvem primeru je iz zaprte liste L izbrana 1/4, tako da je namesto koka mree 215x80
cm dodan koek dimenzij 215x114 cm (114 cm je ena etrtina doline table). To
zaokroevanje velikosti koka mree je narejeno na raun preklopa, ki je sedaj 109 cm (114 5 = 109). V drugem primeru je iz zaprte liste L izbrana 1/3;1/2, tako da je sedaj namesto
koka mree 215x80 cm dodan koek dimenzij 215x152 cm (152 cm je ena tretjina doline
mree), a dolina preklopa je 147 cm.
Z vklopom stikala Cik-cak se privede do zamika vsake druge mree, tako da se mree
polagajo po shemi, ki je obiajna pri zidanju z opeko. Z vklopom stikala postanejo dostopni
tudi stikala B in L, ki se nahajata v nadaljevanju in z njima se vri izbor smeri zamika. Z
vklopom stikala B, se mree zamikajo v smeri irine, dokler se z vklopom stikala L mree
zamikajo v smeri doline referenne mree. Pri tem je zadovoljen pogoj, da se preklopi, ki so
postavljeni v nasprotni smeri od izbrane smeri zamika, ne prekrivajo.
Parameter Cik-cak
Z aktiviranjem polja OK se bo dialog zaprl in podana kontura bo pokrita z izbrano pozicijo
mre na nain, kot je to prikazano tudi v sliki v dialogu.
250
Izgled serije mre

Omenimo naj, da se za dimenzije kokov mree nepravilne geometrije, v vsebini kote izpisuje
dimenzija odgovarjajoega pravokotnika, iz katerega se s krojenjem na licu mesta lahko dobi
iskana geometrija. Poleg tega program vse koke mre, ki imajo dimenzije manje od cele
mree, oznauje tudi z dodatnimi indeksi, pri emer koki enakih dimenzij dobijo tudi enako
oznako indeksa.
Oznaevanje kokov mre

Ta indeksacija je zelo pomembna, glede na to, da se pri izdelavi izvleka od programa lahko
zahteva tudi nart razreza mre, kjer se na osnovi postavljenih indeksov lahko doloi poloaj
vsakega koka mree v konstrukciji.
Z izborom tako kreirane serije mre, bodo grip-i postavljeni na vseh vogalih konture in
srednjih tokah vsakega kota, kar pomeni, da se cela serija v programu obravnava kot ena
celota.
251
Grip-i na seriji mre

Z raztegovanjem grip-ov se lahko menja kontura obmoja, a program bo vedno korigiral
poloaj poloenih mre znotraj nje tako, da zadovolji vse podane parametre. Torej z izbiranjem
serije ne boste mogli izvesti bila katero programsko predvideno akcijo, ki se bo nanaala samo
na eno mreo znotraj serije. Na primer ne boste mogli zbrisati ali skopirati samo ene mree, ki
pripada seriji. e se pri delu pokae potreba za tako akcijo, tedaj je najprej potrebno, da iz
padajoega menija Mrea aktivirate ukaz Extract, ki je prav za ta namen tudi napravljena
8.3 Postavljanje mre v prenem prerezu (MREA V

PRENEM PREREZU)
S pomojo tega ukaza lahko prikaete poloaj prej definirane pozicije mrene
armature v prenem prerezu. Z izborom ukaza Mrea v prenem prerezu iz menija
ArmCAD Mrea ali ikone
se preide v proceduro risanja poljubne polilinije, s katero bo
izbrana pozicija mrene armature predstavljena v prenem prerezu.
Prva toka (Polilinija/Krog):
Nain risanja polilinije je popolnoma enak kot pri definiranju geometrije poljubne palice (glej
poglavje 3.1), tako, da ga tukaj ne bomo ponovno pojasnevali. Po vnosu zadnje toke
polilinije program odpre dialog z izgledom:
252
Izgled dialoga v okviru ukaza Mrea v prenem prerezu

V centralnem delu dialoga je prikazana geometrija predhodno kreirane polilinije, dokler se v
levem delu nahaja lista z vsemi pozicijami mrene armature, ki so predhodno pridruene
aktivni poziciji opaa. Sprememba aktivne pozicije opaa se vri z izborom iz zaprte liste
Opa, dokler se izbor pozicije, katero bo predhodno kreirana polilinija predstavljala v risbi,
vri s klikom mike na eleno pozicijo v listi. Da bi se olajal izbor pozicije iz liste, se zraven
prikaza Geometrija mree v prerezu, lahko aktivira prikaz Mree iz izbranega opaa
kot tudi prikaz Vse mree.

Edit box-i, ki se nahajajo v delu dialoga Polilinija, sluijo za vnos odmika in nain dela z
njimi je popolnoma enak kot pri ukazu Poljubna (glej poglavje 3.1).
253
Del dialoga za odmike polilinije, ki doloa geometrijo mree v prenem prerezu

V edit box-u Komentar lahko v koti podate poljuben komentar (spodnja cona, zgornja cona,
... ). Zraven monosti vnosa komentarjev, s klikom mike na puico v edit box-u, lahko iz
zaprte liste izberete e prej definirani tipski komentar.
- Aktiviranje tega gumba odpre dialog za definiranje naina prikaza mree v risbi.
Iz zaprte liste Stil kotiranja lahko aktivirate e kreirane stile kotiranja. Vsebina kote je
prikazana v spodnjem levem kotu dialoga.
- Aktiviranje tega gumba odpre dialog za definiranje stilov kotiranja.
Z vklopom stikala Indeks razreza, postane aktiven tudi edit box na njegovi desni strani. V
tem edit box-u se poda tevilka indeksa rezanja, ki ga bo program izpisal v tekstu kote mree
v prenem prerezu.
Del dialoga za vnos indeksa rezanja
254
Simbol prereza lahko pridruite pravokotnemu obmoju pokrivanja. Namre z vklopom stikala
Obmoje pokrivanja postane aktiven edit box na njegovi desni strani in v njemu se poda
druga dimenzija pravokotnega obmoja, nakar dobi dialog novi izgled.
De dialoga za definiranje geometrije obmoja pokrivanja

Program avtomatsko aktivira prikaz Pokrivanje, kar pomeni, da se v centralnem delu
dialoga prikazuje kreirano obmoje pokrivanja.
Prikaz kreiranega obmoja pokrivanja

Na desni strani okna za prikaz se sedaj nahajajo parametri, ki definirajo nain pokrivanja
kreiranega obmoja. Vsi ponujeni parametri, razen stikala Pravokotno, imajo enak pomen kot
predhodno opisani ukazi Posamezno postavljanje in Serija mre, tako da jih tukaj ne bomo
ponovno pojasnjevali.
255
Parametri, ki definirajo nain pokrivanja podanega obmoja

Stikalo Pravokotno je namenjeno za doloitev orientacije mre, s katerim se obmoje
pokriva. Ko je stikalo izklopljeno, potekajo mree v smeri simbola mree v prenem prerezu,
ko je vklopljeno, pa potekajo mree pravokotno na simbol mree v prenem prerezu.
Stikalo za definiranje orientacije mre

Tako kreirano serijo mre program obravnava na enak nain, kot da je z ukazom Serija mre,
v risbo postavljena serija z isto geometrijo obmoja pokrivanja. To pomeni, da bo lo tevilo
kosov mre, s katerimi je bilo izvreno pokrivanje, pri kosovnici armature v skupno tevilo
kosov mre pozicije, za katere se kreira simbol mree v prenem prerezu.
Z aktiviranjem polja OK bo program dialog zaprl in kreirana polilinija prevzame vse podatke,
ki so bili podani.
Zatem bo program ali ukaz konal, ali pa bo nadaljeval s proceduro kotiranja simbola mree v
prenem prerezu, kar zavisi od podanih parametrov v okviru ukaza Funkcionalnost (glej
poglavje 11.4). Mree v prenem prerezu lahko tudi naknadno kotirate s pomojo ukaza
256
Kota (glej poglavje 6.1), a sama procedura kotiranja je popolnoma enaka kot procedura
kotiranja palic vzdolne armature.
Mrea v prenem prerezu
8.4 Postavljanje odprtin v mreah (ODPRTINA

MREE)
Ker se v praksi pogosto v ploah in zidovih nahajajo tudi odprtine, ki imajo
popolnoma poljubno geometrijo, smo zato za naknadno korekcijo e prej narisane konture, ki
je pokrita z mreami, predvideli ukazu Odprtina mree. Torej, e se znotraj povrine, ki se
pokriva z mreami iste pozicije nahaja tudi odprtina (ena ali ve), tedaj se v prvem koraku
definira kontura, tako da se mree postavljajo tudi preko odprtine, a zatem se s pomojo
ukaza Odprtina naknadno umaknejo deli mre, ki so viek. Z izborom ukaza iz menija
ArmCAD Mrea ali ikone
, se preide v proceduro definiranja poljubne polilinije, ki bo
doloila geometrijo odprtine, ki se postavlja.
Prva toka (Pravokotnik/Krog/Brisanje):
Nain definiranja geometrije odprtine je popolnoma enak kot pri definiranju konture v okviru
ukaza za serijsko postavljanje mre, pa ga tukaj ne bomo ponovno pojasnjevali, dokler bo
podopcija Brisanje pojasnjena na koncu tega poglavja.
Ker se mree v ploah in zidovih nikoli ne postavljajo do samih robov odprtin, ampak se od
njih odmaknejo za neko vrednost zaitnega sloja, je v okviru tega ukaza omogoeno tudi
odmikanje polilinije, s katero je doloena kontura odprtine. Po vnosu zadnje toke polilinije
program ukaza ne zakljui, ampak avtomatsko preide v proceduro vnosa zaitnega sloja in
ukazna linija dobi naslednjo obliko:
Dolina odmika:
Sedaj se priakuje vnos elenega odmika, ali da se z desnim klikom mike oznai konec ukaza.
Odmik lahko podate direktno s tipkovnico, ali z izborom dveh tok iz risbe, ki doloata
potrebno vrednost . e se odloite za drugo monost, se po izboru prve toke zahteva e vnos
druge toke.
Dolina odmika: Specify second point:
257
Po vnosu vrednosti, je potrebno z izborom toke iz risbe doloiti e stran, na katero se bo prej
definirana kontura odprtine odmaknila, kar bo obenem pomenilo tudi konec ukaza.
Stran odmika:
Program bo popravil postavljeno serijo mrea tako, da bo umaknil vse dele, ki se prekrivajo s
podano geometrijo odprtine.
Izgled kreirane odprtine

Z izborom tako popravljene serije mre boste videli, da program postavlja grip-e tudi na
tokah, ki doloajo geometrijo odprtine.
Grip-i na seriji mre z odprtino

S spremembo poloaja novo postavljenih grip-ov lahko naknadno vplivate tudi na geometrijo
same odprtine. Na koncu e omenimo, da se odprtine lahko postavijo tudi na celih mreah, ki
so postavljene s pomojo ukaza Posamezno postavljanje.
Brisanje odprtin v mreah
S pomojo podopcije Brisanje, ki se pojavi po aktiviranju ukaza Odprtina mree, lahko prej
kreirane odprtine znotraj obmoja, ki je prekrito z mreami, umaknete iz risbe.
258
Prva toka (Pravokotnik/Krog/Brisanje):
Po izboru te podopcije dobi ukazna linija obliko.
Izberite luknjo mree:
Program sedaj priakuje, da s klikom mike iz risbe izberete odprtino, katero elite umakniti.
1. LM
Selekcija odprtine v seriji mre za brisanje

Po konanem izboru bo program odprtino umaknil iz risbe, oziroma serija mre bo ponovno
izgledala kot je e pred postavitvijo odprtine.
Izgled serije mre po umiku odprtine
259
8.5 Baza pozicij mrene armature (BAZA POZICIJ

MRE)
Z izborom ukaza Baza pozicij mre iz menija ArmCAD Mrea ali ikone
odpre dialog z izgledom:
, se
Izgled dialoga v okviru ukaza Baza pozicij mre

V levom delu dialoga se prikazuje lista vseh pozicij mre, ki so e pridruene aktivni poziciji
opaa. Nain dela z listo pozicij mre, kot tudi s polji, ki se nahajajo pod njo, je popolnoma
enak kot pri ukazu Baza pozicij obiajne armature (poglavje 7.1).
V desnem delu dialoga se prikazuje izgled izbrane pozicije mre iz liste, a v spodnjem delu vsi
numerini podatki, ki so ji prej pridrueni. Za laje prepoznavanje doloenih pozicij, se tudi v
tem dialogu nad oknom za prikaz nahaja zaprta lista, iz katere lahko izberete enega od treh
predvidenih nainov prikaza izbranih pozicij.
V edit box-ih B= in L= se prikazujejo dimenzije cele mree, a v zaprtih listah (M1, M2,
M3) in edit box-ih (n1=, n2=, n3=) sestava aktivne pozicije mrene armature. Nain
dela s temi parametri je popolnoma enak kot pri ukazu Posamezno postavljanje (poglavje
8.1).
Nad poljem OK se nahaja edit box Dodana koliina, v katerem lahko za dano pozicijo mre
podamo poljubno tevilo dodatnih kosov celih mre, ki niso prikazane v risbi. Tako definiranje
dodatne koliine je najpogosteje pri konstruktivnih elementih, ki se v risbi ne prikazujejo v
osnovi, ampak samo vzdolno, oziroma v prenem prerezu. Tedaj je s pomojo ukaza
Posamezno postavljanje potrebno na poljubno mesto v risbi postaviti dano pozicijo mree in
jo takoj zatem izbrisati iz risbe. Poloaj tako kreirane pozicije mre v konstrukciji prikaite s
pomojo ukaza Mrea v prenem prerezu s simbolom, ki je predviden v programu, a zatem z
vnosom dodatne koliine v tem dialogu regulirate potrebno tevilo kosov celih mre, tako da se
pri izdelavi izvleka dobijo korektni podatki.
260
Edit box za vnos dodatne koliine

Stikalo Enoten nart razreza za vse opae se koristi za definiranje naina, s katerim bo
program kreiral nart razreza mre pri generiranju poroila. e je to stikalo izklopljeno, se bo
nart razreza mre generiral za vsak opa posebej, e je pa vklopljeno se generira za aktivno
skupino opaev, oziroma za vse opae skupaj (glej poglavje Grupiranje opaev).
Stikalo za definiranje naina kreiranja narta za razrez mre

Ker vsaka sprememba narta razreza privede tudi do spremembe indeksa razreza (ki se
izpisuje v kotah), se bo pri spremembi stanja tega stikala in aktiviranju gumba OK, izdalo
opozorilo ter ele zatem auriralo indekse razreza v skladu z novim nartom razreza mre:
261
Opomba - Edit polje za vnos poljubnega komentarja, ki se bo prikazoval v poroilu

specifikacije mre v koloni Opomba.
8.6 Sprememba tevilke pozicije mrene armature

(SPREMEMBA POZICIJE)
Za spremembo tevilke pozicije mrene armature se uporabi enak ukaz kot tudi za
spremembo tevilke obiajne armature. Z izborom ukaza Sprememba pozicije iz menija
ArmCAD ali ikone
, se zahteva izbor entitet, katerim elite spremeniti tevilko pozicije.
Izbor objektov:
Ker se s pomojo tega ukaza podatki lahko menjajo in posamezno in skupinsko, bo program po
izboru prve mree v ukazni liniji e dalje zahteval izbor mree tako dolgo, dokler s pritiskom na
tipko Enter ali klikom na desno tipko mike ne oznaite konec procedure izbora.
e ste iz risbe izbrali samo eno mreo, se bo odprl dialog z izgledom:
Izgled dialoga za spremembo tevilke pozicije ene mree

V levem delu dialoga se nahaja prostor, ki je rezerviran za prikaz izbrane mree, dokler se iz
zaprte liste Opa, ki se nahaja v zgornjem desnem kotu dialoga lahko aktivira e kreirana
pozicija opaa.
V zaprti listi Pozicija se za izbrano pozicijo opaa prikazujejo tevilke vseh prostih in
zasedenih pozicij, katere lahko pridruite izbrani mrei. Izjemo predstavlja primer, ko je
izbrana mrea v prenem prerezu in tedaj se v tej zaprti listi prikazujejo samo tevilke
zasedenih pozicij.
262
Zaprta lista za izbor tevilke pozicije

e se iz liste pozicij izbere tevilka proste pozicije, bo program z aktiviranjem polja OK v bazi
pozicij mre kreiral novo pozicijo, ki bo imela enake numerine podatke kot izbrana mrea. V
primeru izbora zasedene pozicije (zraven tevilke zasedenih pozicij v listi je postavljen simbol
+) pa bo dialog spremenil svoj izgled. Ker imata izbrana mrea in izbrana pozicija
najpogosteje razline numerine podatke, se z izborom enega od dveh kriterijev, ki se sedaj
nahajata nad poljem OK, definira, ali bo pri podani spremembi izbrana mrea prevzela, ali pa
spremenila numerine podatke pozicije, kateri se pridruuje.
Kriteriji, s katerimi se definira nain spremembe tevilke pozicije

izbrane mree v zasedeno pozicijo
Izbor elenega kriterija se vri s klikom mike na stikalo ali na njen naziv in aktiviranje polja
OK zapre dialog in aurira risbo v skladu s podanimi spremembami. Ko je izbrana samo
mrea v prenem prerezu, program ne bo nudil te kriterije, ampak ji bo avtomatsko dodelil
numerine podatke izbrane pozicije.
V primeru, da se v risbi izbere ve mre, bo program odprl enak dialog, kot da je izbrana samo
ena mrea, s tem, da se podatki, ki niso enaki za vse izbrane mree, ne bodo prikazali.
263
Izgled dialoga za spremembo tevilke pozicije skupine mre

Ko se v proceduri izbora izberejo mree, ki pripadajo razlinim opaem, bo zaprta lista
Pozicija zamrznjena, dokler se iz zaprte liste Opa ne izbere elena pozicija opaa.
Omenimo e, da se s pomojo tega ukaza menja tevilka pozicij samo izbranim mream in ne
vsem mream, katere dane pozicije vsebujejo. Oziroma pozicije, katerim so izbrane mree
predhodno pripadale ostanejo v bazi pozicij mre nedotaknjene.
8.7 Editiranje mre (EDIT ENTITET)

Zraven spremembe geometrije v sami risbi, se s premikanjem postavljenih grip-ov,
lahko vsem kreiranim mream naknadno spremeni tudi podatke, ki se podajo v okviru dialogov
pri njihovem kreiranju. Za ta namen je predviden univerzalen ukaz Edit entitet iz menija
ArmCAD ali ikona
, ki da naslednje sporoilo:
Izbor objektov:
Ker se s pomojo tega ukaza podatki lahko menjajo posamezno in skupno, bo program po
izboru prve mree ali serije mre, e dalje zahteval izbor objektov, dokler s pritiskom na tipko
Enter ali klikom na desni gumb mike ne oznaite konec procedure izbora.
Ker se tudi pri posameznem postavljanju mre s pomojo ukaza Posamezno postavljanje prav
tako kreira serija, ki ima v svoji specialni obliki geometrijo, ki popolnoma odgovarja
dimenzijam izbrane pozicije mree, se po izboru mree, ne glede na nain postavljanja, vedno
odpre dialog za spremembo numerinih podatkov o seriji mre.
e ste iz risbe izbrali samo eno mreo, se odpre dialog z izgledom.
264
Izgled dialoga za posamezno editiranje podatkov o mreah

Ta dialog funkcionira na enak nain kot dialog, ki se odpre z aktiviranjem ukaza Serija mre
(glej poglavje 8.2), tako da dela z njim ne bomo ponovno pojasnevali.
e v risbi izberete ve mre, bo program odprl dialog, kot da je izbrana ena mrea, s tem da
podatki, ki niso enaki za vse izbrane mree, ne bodo prikazani (stikala, ki nimajo enakega
stanja za vse izbrane mree, bodo posebej oznaena).
Izgled dialoga za skupno editiranje podatkov o mreah

Pri skupnem editiranju podatkov so edit box-i za vnos odmika, edit box Toleranca, kot tudi
polja Ref. mrea < in n nedostopni za spremembo, dokler sprememba pozicije opaa in
tevilke pozicije armature zavisijo od izbranih mre iz risbe. e izberete mree, ki pripadajo
razlinim pozicijam armature, ali pa razlinim pozicijam opaa, bodo zaprte liste Opa in
Pozicija zamrznjene, oziroma nedostopne za spremembo. V teh primerih morate uporabiti za
spremembo te vrste podatkov ukaz Sprememba pozicije (glej poglavje 8.6).
265
Z aktiviranjem polja OK, bodo vsem predhodno izbranim instancam pridrueni samo tisti
podatki, ki so jasno prikazani v dialogu, dokler bodo ostali (prazna in zamegljena polja)
nespremenjeni.
Editiranje mre v prenem prerezu
Ko se iz risbe izbere simbol pozicije mrene armature v prenem prerezu, bo program odprl
dialog z izgledom:
Izgled dialoga za editiranje podatkov o mreah v prenem prerezu

Nain dela s tem dialogom je enak kot z dialogom, ki se odpre pri kreiranju mre v prenem
prerezu s pomojo ukaza Mrea v prenem prerezu (glej poglavje 8.3). Omenimo samo, da
pri istoasnem editiranju ve mre v prenem prerezu, ki pripadajo razlinim pozicijam, ne
boste mogli menjati tevilke pozicije, kot tudi ne pozicijo opaa, kateremu izbrane mree
pripadajo.
8.8 Prenos serije mre v posamezne mree

(EXTRACT)
Ker so podatki za vse mree znotraj kreirane serije enotni in se obravnavajo v okviru
enega bloka, se bodo z izborom katerekoli mree znotraj serije avtomatsko izbrale tudi ostale
mree, ki pripadajo tej seriji. To pomeni, da bodo vse akcije, ki so predvidene s programom,
izvedene na celi seriji mre. Tako da e elite iz kreirane serije umakniti ali kopirati samo eno
mreo, tega ne boste mogli narediti, e predhodno niste s pomojo ArmCAD-ovega ukaza
Extract razbili dano serijo. Po aktiviranju tega ukaza iz menija ArmCAD Mrea ali ikone
, bo program v ukazni liniji zahteval izbor ene od dveh ponujenih opcij:
Extract mre. Izberite operacijo (Posamezno/Skupinsko):
Opcija Posamezno slui za izloevanje ene po ene mree iz dane serije, dokler se s pomojo
opcije Skupinsko iz serije izlouje izbrana skupina mre.
266
Posamezno:
Po izboru opcije Posamezno, bo program zahteval izbor mree, katero elite izloiti iz serije,
kateri pripada.
Izberite mreo:
1. LM
Izbor mree za Extract

Po izboru elene mree, bo program na njenem mestu znotraj obstojee serije naredil luknjo, a
iz izbrane mree bo kreiral novo serijo, katere geometrija se pokriva z geometrijo izbranega
koka mree. Program bo e dalje v proceduri izbora, dokler s pritiskom na tipko Enter ali s
klikom na desni gumb mike ne oznaite konec tega ukaza. Na tak nain se praktino z vsakim
izborom mree vedno iz ene serije dobita dve novi. V risbi ne boste opazili nikakrne
spremembe, dokler s klikom mike na neko predhodno izbrano mreo na osnovi postavljenih
grip-ov jasno ne vidite, kaj je program naredil.
Nova serija mre kreirana z ukazom Extract

Od vsake tako izbrane mree v seriji, je program naredil novo serijo, ki po konturi popolnoma
odgovarja mrei. Z izborom le-te serije se lahko na njej izvedejo vse akcije, ki so predvidene v
programu.
267
Skupinsko
Kot e reeno, se s pomojo opcije Skupinsko iz dane serije izloa izbrana skupina mre. Po
izboru se v ukazni liniji pojavi:
Sedaj se od uporabnika priakuje, da z vnosom pravokotnega obmoja izberete skupino mre.
Sama procedura definiranja pravokotnega obmoja je enaka kot pri ukazu Serija mre s
podopcijo Pravokotnik (glej poglavje 8.2) in je ne bomo ponovno pojasnjevali.
S pravokotnim obmojem je izbrana skupina mre

Program izbere vse mree, ki se s celim svojim gabaritom nahajajo znotraj obmoja in iz
njih kreira novo serijo, a na njihovem mestu znotraj obstojee serije postavi odprtino. Program
bo e dalje v proceduri izbora, dokler s pritiskom na tipko Esc ne oznaite konec tega ukaza.
S klikom mike na neko predhodno izbrano mreo lahko na podlagi postavljenih grip-ov jasno
vidite, kaj je program naredil.
Nova serija mre kreirana iz izbrane skupine mre
268
8.9 Grupiranje ve serij mre v eno (SPAJANJE

KONTUR MRE)
Ukaz Spajanje kontur mre ima nasproten uinek od predhodno opisanega ukaza
Extract, oziroma s pomojo tega ukaza lahko grupirate ve serij mre v eno skupno serijo. Z
izborom iz menija ArmCAD Mrea ali ikone
katere grupirate.
, program zahteva izbor serije mre,
Izbor mree:
Po izboru serije mre bo program e dalje v proceduri izbora, dokler s pritiskom na tipko
Enter, ali klikom na desni gumb mike ne oznaite konec tega ukaza. Ker se lahko grupirajo
samo serije, katerim se gabariti prekrivajo in so kreirane iz iste pozicije mre, bo program po
konanju izbora iz vseh kontur izbranih ustreznih serij kreiral novo konturo in jo pokril z
mreami dane pozicije. Pravila za pokrivanje (velikost preklopa, Toleranca, Auto, ), kot tudi
poloaj referenne mree, bo program prevzel od serije mre, ki je prva izbrana. S klikom
mike na predhodno izbrane mree, lahko na osnovi postavljenih grip-ov vidite, katere serije
so grupirane v novo skupno serijo mre.
8.10
Sprememba poloaja diagonale (DIAGONALA)
Ker se poloaj diagonal, na katerih se izpisuje vsebina kote za celo serijo mre
postavlja istoasno, oziroma pri kreiranju in editiranju serij imajo vse diagonale isto smer, se
lahko zgodi, da samo na posameznih mreah zaradi preglednosti, elite spremeniti poloaj
diagonal. Da ne bi morali samo iz tega razloga mree razbiti s pomojo ukaza Extract, je
razvit ukaz Diagonala, ki poljubno izbrani mrei izmenino postavlja en od dveh monih
poloajev diagonale. Z njegovim izborom iz menija ArmCAD Mrea ali ikone
zahteva izbor ene izmed dveh opcij.
, program
Sprememba orientacije diagonale. Izberite operacijo (Posamezno/Skupinsko):

Opcija Posamezno je namenjena za spremembo poloaja diagonale ene po ene mree iz
dane serije, dokler opcija Skupinsko menja poloaj diagonal izbrani skupini mre dane
serije.
Posamezo:
Po izboru opcije Posamezno program zahteva izbor mree, kateri elite spremeniti poloaj
diagonale.
Izberite mreo:
269
1. LM
Selekcija mree
Po izboru elene mree bo program avtomatsko spremenil poloaj diagonale in ostal v
proceduri izbora, dokler s pritiskom na tipko Enter ali s klikom na desni gumb mike ne
oznaite konec tega ukaza.
Izbrani mrei je spremenjen poloaj diagonale

Skupinsko
Kot e reeno, se s pomojo opcije Skupinsko izbrani skupini mre spreminja poloaj
diagonal. Po izboru se v ukazni liniji pojavi:
Sedaj se od uporabnika priakuje, da z vnosom pravokotnega obmoja izberete skupino mre.
Sama procedura definiranja pravokotnega obmoja je enaka kot pri ukazu Serija Mre s
podopcijo Pravokotnik (glej poglavje 8.2) in je ne bomo ponovno pojasnjevali.
270
S pravokotnim obmojem je izbrana skupina mre

Program izbere vse mree, ki se s celim svojim gabaritom nahajajo znotraj obmoja in jim
spremeni poloaj diagonale.
Izbranim mream je spremenjen poloaj diagonale

Program bo e dalje v proceduri izbora, dokler s pritiskom na tipko Esc ne oznaite konec
tega ukaza.
Omenimo e, da lahko s pomojo tega ukaza istoasno spremenite poloaj diagonal razlinim
in celotnim serijam mre.
271
8.11
Korekcija konture mree
Eden od nainov za naknadno spremembo obmoja pokrivanja serije mrea je

raztegovanje grip-ov, katere program postavi v vseh prelomnih tokah konture serije pri
izboru v risbi. Ker ti grip-i pogosto niso dovolj za eleno geometrijo obmoja pokrivanja, lahko
s pomojo ukaza Korekcija konture mree poljubno izbrani toki s konture serije postavite
novi grip-point. Zraven postavljanja novih, ta ukaz nudi tudi monost brisanja obstojeih
grip-ov. Z njenim izborom iz menija ArmCAD Mrea ali ikone
zahteva izbor ene od dveh ponujenih opcij.
, se pojavi sporoilo, ki
Korekcija konture mree. Izberite vrsto operacije (Dodajanje/Brisanje):

Z izborom opcije Dodajanje se preide v proceduro dodajanja grip-point-a in na ukazni liniji
se pojavi novo sporoilo, ki zahteva izbor elene toke s konture serije.
Izberite toko (Konec) <Konec>:
1. LM
Izbor toke s konture serije

Po izbora prve toke bo program e dalje zahteval novo toko, dokler z izborom podopcije
Konec ne oznaite zakljuek ukaza. V vseh izbranih tokah s konture serije mre program
postavi nove grip-, s katerimi lahko sedaj spremenite geometrijo obmoja pokrivanja.
272
V izbrani toki je postavljen novi grip-point

e po izboru ukaza Korekcija konture mre izberete opcijo Brisanje, bo program zahteval s
konture serije izbor obstojeega grip-a.
Izberite toko (Konec) <Konec>:
1. LM
Izbor grip-point-a za brisanje

Izbrani grip-point program sedaj umakne iz risbe in popravi konturo serije na dva sosednja
grip-point-a. Po konani korekciji bo program ponovno zahteval izbor grip-point-a, dokler z
podopcijo Konec ne oznaite konec tega ukaza.
273
Izgled serije mre po brisanju grip-point-a

Na koncu bomo e omenili, da pri izboru tok s konture serije morate uporabljati OSNAP
kriterije za precizno iskanje tok.
274
9. POMONI UKAZI ZA LAJE

RISANJE
V tem delu navodil bomo opisali nain dela s pomonimi ukazi, ki so predvideni v
programu ArmCAD in kateri so sigurno v veliko pomo pri kreiranju armaturnih in opanih
nartov.
9.1 Nastavitev vidnosti ArmCAD-ovih entitet

(VIDNOST ENTITET)
S pomojo ukaza Vidnost entitet lahko selektivno postavljate in umikate vidnost
entitetam, ki v risbi predstavljajo armaturo. Ta ukaz je transparenten, oziroma lahko se
aktivira med delovanjem drugega ukaza. Z njenim izborom iz menija ArmCAD ali ikone
se odpre dialog box naslednjega izgleda:
Izgled dialoga v okviru ukaza Vidnost

V zgornjem levem delu dialoga je prikazana lista z vsemi pozicijami opaev, ki so v aktivni
risbi. Pod to listo se nahajajo stikala Palice in Mree, s katerimi se doloa vsebina liste, ki
se nahaja v spodnjem levem kotu dialoga. Namre e je izbrano stikalo Palice, se bodo v tej
listi prikazovale vse pozicije armature, ki pripadajo izbrani poziciji opaa v zgornji listi.
275
Z izborom stikala Palice so v listi prikazane vse pozicije armature

izbrane pozicije opaa
Ko je izbrano stikalo Mree, se bodo v tej listi prikazovale vse pozicije mre, ki pripadajo
izbrani poziciji opaa v zgornji listi.
Z izborom stikala Mree so v listi prikazane vse pozicije mre

izbrane pozicije opaa
Ker je v tem dialogu omogoena vekratna selekcija pozicij opaa in pozicij armature (selekcija
se vri na enak nain kot pri ukazu Baza pozicij), bo spodnja lista prazna, ko se v zgornji listi
izbere ve pozicij opaa.
Kolone v tabeli s pozicijami opaev imajo naslednji pomen:
Kolona v kateri se nahaja identifikator, ki pomeni vidnost opaa ali ne.
Kolona v kateri se prikazuje identifikator, ki pomeni da so vse pozicije
armature v danem opau zaklenjene, oziroma da se jim grip toke ne bodo
276
prikazovale in je onemogoena sprememba geometrije pozicij s premikanjem
teh tok.
Kolona v kateri se prikazuje identifikator, ki pomeni, da so vse kote armature
v danem opau zaklenjene, oziroma da se jim grip toke ne bodo prikazovale
in je onemogoena sprememba geometrije kot s premikanjem teh tok.
Identifikator vidnosti
Z desnim klikom mike na identifikator se le-ta izmenino vklopi ali izklopi. e je v listi izbrano
ve pozicij opaa, se z desnim klikom mike na katerikoli identifikator v listi, spremeni
vrednost identifikatorjev vseh izbranih pozicij opaa. Z desnim klikom mike na naziv kolone
, se menja vrednost identifikatorja vsem pozicijam opaa v listi.
Z desnim klikom mike na naziv kolone je spremenjena vidnost

vsem pozicijam opaa v listi
277
Na enak nain se lahko spremeni identifikator, ki kae, da so vse pozicije armature v danem
opau zaklenjene, kot tudi identifikator, ki kae, da so vse kote armature v danem opau
zaklenjene.
Kolone v tabeli s pozicijami armature palic/mre imajo naslednji pomen:
Kolona v kateri se nahaja identifikator, ki pomeni vidnost pozicije ali ne.
Kolona v kateri se prikazuje identifikator, ki pomeni da je pozicija zaklenjena.
Kolona v kateri se prikazuje identifikator, ki pomeni da so vse kote pozicije
zaklenjene.
Vklop/izklop identifikatorja v tej tabeli se vri na enak nain kot v tabeli s pozicijami opaa.
Omenimo naj, da je kriterij za postavitev vidnosti/zaklenjenosti po pozicijah opaa nadrejen
kriteriju za postavitev vidnosti/zaklenjenosti po posameznih pozicijah armature. Namre e je
pozicija opaa nevidna, tedaj bo program vse pozicije armature postavil za nevidne, ne glede
kaken je ta parameter v listi pozicij armature. Selektivno postavljanje vidnosti za pozicije
armatura ima uinek samo, e je pozicija opaa vidna.
V desnem delu dialoga se nahaja okno, ki je rezervirano za prikaz pozicij armature. Z izborom
iz zaprte liste, ki se nahaja nad tem oknom, se lahko aktivira ena izmed 3 vrst prikazov:
Palice iz izbranega opaa, Geometrija pozicije ali Vse.
Zaprta lista za izbor vrste prikaza

Poudarimo naj, da izbrani prikaz ni preview od stanja v risbi, katero boste dobili po izhodu iz
dialog box-a, ampak je njegova vloga izkljuno, da se iz liste laje izbere elena pozicija
armature. Torej risba bo imela v dialogu vedno isti izgled, ne glede na trenutno stanje vidnosti,
ki je postavljeno v dialogu.
Ker se bo po aktiviranju polja OK popravilo stanje risbe tako, da odgovarja postavljenim
parametrom v tem dialogu, dobimo zakljuek, da je namen tega ukaza dobiti preglednejo
risbo. Vzemimo za primer, ki se pogosto dogaja v praksi, ko se dve razlini poziciji armature z
enim svojim delom popolnoma ali delno prekrivata. e elite na tem skupnem delu postaviti
koto, se bosta v njeni vsebini po izboru vedno pojavili obe poziciji armature. Z umikanjem
vidnosti ene pozicije, bo tako v koti podatek samo vidne pozicije armature.
278
Zraven predhodno opisanega se ukaz Vidnost lahko uporabi tudi za kontrolo tonosti kreirane
risbe. Namre v spodnjem levem delu dialog box-a je prikazana zaprta lista, v kateri se
nahajajo s programom predvideni filtri za diagnostiko v risbi. Oni bodo delovati samo na
pozicijah armature, ki so v listi postavljen za vidne.
Zaprta lista za izbor filtrov za diagnostiko

-
Nobeden
Program bo za vidne postavil vse pozicije armature, ki imajo postavljen identifikator Da,
brez dodatnih kriterijev.
Samo instance, ki gredo v specifikacijo

Na risbi bodo prikazane vse instance armature, pri katerih je stikalo Specifikacija
vklopljeno in je tevilo kosov veji od ni.
Samo instance, ki ne gredo v specifikacijo

S pomojo tega filtra se lahko dobi koristna informacija, katere entitete so prisotne v risbi, a
ne sodelujejo pri skupnem tevilu komadov dane pozicije armature pri izdelavi izvleka. Pri
instanci pozicij armature bodo tiste, ki imajo pridrueno tevilo komadov 0 ali izklopljeno
stikalo Specifikacija, dokler bodo pri serijah in palicah v prenem prerezu vidne vse
entitete, ki so imele izklopljeno stikalo Specifikacija. Na tak nain lahko opazite mone
narejene napake.
Samo reprezenti
Ker so reprezenti specialen tip palic, katerih geometrija se ne upoteva pri izdelavi izvleka,
se z vklopom tega filtra v risbi lahko identificirajo take entitete.
Samo variabilne pozicije

Program bo v risbi za vidne postavil samo pozicije armature, katerih geometrija je doloena
z neko variabilno serijo.
279
-
Samo variabilne pozicije z vsemi konstantnimi segmenti

Ta filter bo e stroji od predhodnega, oziroma kazal bo eventualno narejene napake pri
kreiranju variabilnih serij. Torej v risbi bodo vidne samo tiste pozicije armature, ki imajo
konstantno velikost vseh segmentov palice, a prikazane so v risbi s pomojo neke s
programom predvidene variabilne serije.
Samo serije
Program bo umaknil vidnost vseh entitet, razen tistih, ki predstavljajo serije, ne glede na to,
ali so variabilne ali ne.
Vse razen serij

Ta filter ima obratni smisel od predhodnega. Namre vidne bodo vse entitete, razen
konstantnih in variabilnih serij.
Samo instance pozicij s palicami daljimi od:

Ta filter postavi za vidne vse instance, ki so dalje od podane doline v edit box-u, ki se
pojavi v nadaljevanju zaprte liste.
Edit box za vnos elene doline

Ker program ArmCAD pri kreiranju palic ne vodi rauna o njihovi maksimalni moni
dolini, ki je doloena s transportnimi pogoji, lahko s pomojo tega filtra identificirate take
palice in jih naknadno, z ukazom Stikovanje armature, razdelite na ve delov, ki zadostijo
tem pogojem.
Samo mree
Program bo za vidne postavil vse pozicije mrene armature.
Vse razen mre
Ta filter ima nasproten pomen od predhodnega, tako da se z njegovim izborom za vidne
postavijo vse pozicije armature razen mre.
280
Samo instance z izbrano vrsto armature:
Ko se izbere ta filter, se pojavita dve novi zaprti listi, ki sta namenjeni za izbor vrste in
premera armature.
Zaprte liste za izbor vrste in premera armature

Program bo za vidne postavil samo pozicije, ki so kreirane iz izbrane vrste in premera
armature.
Samo palice, ki so dalje od nabavne doline
Ko se izbere ta filter, program za vidne postavi vse instance, ki so dalje od podane
nabavne doline. Nabavna dolina se za vse tipe in premere armature podaja v dialogu
ukaza Podatki narta razreza palic.
9.2 Skrivanje entitet

Ukaz Skrivanje entitet se uporablja tedaj, ko se eli zaasno skriti neke ArmCAD-e
entitete v risbi s ciljem dobiti vejo preglednost. Ta ukaz je transparenten, oziroma lahko se
aktivira tudi med delovanjem drugega ukaza. Z njegovim izborom iz menija ArmCAD ali
ikone
, se pojavi sporoilo, ki zahteva izbor vsaj ene od ponujenih opcij:
Skrivanje entitet (Skrivanje/Odkrivanje/Inverzija/Vse skrito/vse oDkrito /Konec) <Konec>:

Istoasno program vse prej skrite entitete prikazuje na poseben nain z barvo za izris
sekundarnih entitet v dialogih.
Ponujene opcije imajo naslednji pomen:
- Skrivanje z izborom te opcije se preide v proceduro izbora ArmCAD-ovih entitet,
ukazna linija dobi izgled:
Izbor objektov:
281
Po koncu izbora program izbrane entitete skrije, oziroma jih ve ne prikazuje v risbi. Prej
skrite entitete e dalje ostanejo skrite.
- Odkrivanje se prav tako preide v proceduro izbora, vendar se sedaj lahko izberejo
samo entitete, ki so e skrite. Po koncu izbora bodo izbrane entitete odkrite, oziroma
ponovno se prikaejo v risbi.
- Inverzija s to opcijo ArmCAD-e entitete zamenjajo stanje skritosti.
- Vse odkrito ta opcija avtomatsko odkrije vse ArmCAD-ove entitete.
- Vse skrito ta opcija avtomatsko skrije vse ArmCAD-ove entitete.
9.3 Doloitev potrebne koliine armature

(PRERAUN PALIC)
Z izborom ukaza Preraun palic iz menija ArmCAD ali ikone
, se odpre dialog,
s katerim lahko doloimo premer in tevilo palic, za pokritje raunsko potrebne povrine
armature na danem mestu.
Dialog za doloitev potrebne

koliine armature
Nain dela s tem dialogom je enak, kot pri gumbu Preraun v okviru ukaza Celi prerez (glej
poglavje 5.3) in ga tukaj ne bomo ponovno pojasnjevali. Tudi ta ukaz je transparenten,
oziroma se lahko aktivira med delovanjem drugega ukaza.
282
9.4 Okvir risbe

Z ukazom Okvir risbe lahko v risbo postavite okvir, ki predstavlja dimenzije papirja
na katerega elite izrisati nart armature in opaa. Z izborom iz menija ArmCAD ali ikone
, se odpre dialog:
Izgled dialoga za postavljanje okvirja

V zgornjem delu dialoga, ki se imenuje Orientacija, se nahajajo stikala Pokonno in
Leee, ki doloajo orientacijo okvirja. Na njihovi desni strani se nahaja e grafini prikaz
papirja z ustreznimi dimenzijami, orientacijo in z robovi.
V centralnem delu dialoga se nahaja skupina elementov Format okvirja, ki doloajo
dimenzije okvirja. Ko je vkljueno stikalo Standarden format iz zaprte liste, lahko izberete
nek ponujen standardni format papirja (A0 do A10, B0 do B10, C0 do C10). e se eleni
format ne nahaja v listi, je potrebno aktivirati stikalo Poljubni format, nakar bodo postali
dostopni edit box-i, ki se nahajajo v nadaljevanju in v njih lahko podate popolnoma poljubne
dimenzije papirja.
Nart pregibanja risbe - Ko je vklopljeno, postanejo dostopni parametri za definiranje
nainov pregibanja papirja za tiskanje.
Format okvirja
Definiranje dimenzij velikosti papirja za tiskanje. Ko je vklopljeno

stikalo Standarden format se iz zaprte liste lahko izbere nek
ponujen standardni format papirja (A0 do A10, B0 do B10, C0 do
C10). e se format ne nahaja v listi, je potrebno aktivirati stikalo
Poljubni format, ter podati dimenzije v naslednjih edit box-ih.
Tip
Lista za izbor enega od ponujenih nainov pregibanja papirja.
283
Del dialoga Nart pregibanja risbe

Pri postavitvi okvirja v risbo se mesta za pregib papirja oznaijo z linijami v robovih okvirja.
V spodnjem delu dialoga, ki se imenuje Robovi, se nahajajo tirje edit-i: Levo, Desno,
Gor in Dol. S temi vrednostmi se doloajo robovi okvirja. V kolikor je vnesena vrednost
enaka ni, se ta rob ne bo izrisoval.
Po aktiviranju gumba OK bo program dialog zaprl in el v proceduro postavitve okvirja v
risbi, oziroma zahteval doloitev toke, ki doloa levi spodnji vogal okvirja.
Poloaj okvirja:
Prava velikost okvirja v risbi se doloa na osnovi izbranega formata in aktivnega merila risbe.
tevilo postavljenih okvirjev v eni risbi ni omejeno.
9.5 Sprememba koordinatnega sistema za risanje

(Sprememba UCS)
S pomojo ukaza Sprememba UCS se vri rotacija koordinatnih osi v ravnini
risanja. Ta ukaz je transparenten, oziroma se lahko aktivira tudi med delom nekega drugega
ukaza. Z izborom iz menija ArmCAD ali ikone
, se pojavi naslednje sporoilo:
Poloaj bazne toke (World) <World>:

Sprejem ponujene podopcije World umakne prej postavljeni UCS, oziroma koordinatni
sistem se postavi v default poloaj, dokler se z izborom toke v risbi preide v proceduro
rotacije koordinatnih osi in pojavi se novo sporoilo:
284
Kot X osi:
Rotacijo X osi lahko doloite ali z vnosom elenega kota s tipkovnice ali z izborom toke iz
risbe, ki bo skupaj z bazno toko doloila nagib glede na horizontalo.
Trenutni poloaj koordinatnih osi je prikazan v spodnjem levem kotu ekrana:
Trenutni poloaj koordinatnih osi
285
10. KREIRANJE BAZ, KATERE

PROGRAM UPORABLJA PRI SVOJEM
DELU
S pomojo skupine ukazov, ki se nahajajo v okviru padajoega menija ArmCAD
Baze, imate monost vplivati na vsebino baz, katere program uporablja pri svojem delu.
10.1
Kreiranje baze tipskih palic (BAZA TIPSKIH

PALIC)
Z izborom ukaza Baza tipskih palic iz menija ArmCAD Baze ali ikone
Izgled dialoga v okviru ukaza Baza tipskih palic

V dialogu so prikazane vse oblike palic, ki se trenutno nahajajo v bazi, a z aktiviranjem polj
in se vri sprememba aktivne strani, oziroma listanje gor in dol.
286
Polja za spremembo aktivne strani

S pomojo polj
Levo in
Desno se trenutno aktivni tipski palici vri sprememba
poloaja v bazi, s premikanjem v levo, oziroma v desno. S klikom mike na prikaz poljubne
palice v bazi tipskih palici, le-ta postane aktivna in njen poloaj v bazi je jasno oznaen.
Polja za spremembo poloaja trenutno aktivne palice v bazi

S pomojo polja
Dodaj v bazo tipskih palic, lahko vnesete popolnoma novo obliko palice.
Z aktiviranjem tega polja program dialog zapre in zahteva, da se iz risbe izbere neka instanca
armature.
Izbor palice:
Torej, da bi v bazo tipskih palic vnesli neko novo obliko palice, je nujno najprej kreirati
regularno pozicijo armature s tako geometrijo. Po izboru elene pozicije armature (v proceduri
izbora ne boste mogli izbrati pozicije, ki v sebi vsebuje lone segmente), bo program ponovno
287
odprl isti dialog, a izbrano palico vnesel v bazo za palico, ki je bila aktivna v trenutku
aktiviranja polja
Dodaj.
S pomojo polja
Dodaj je v bazo tipskih palic dodana nova oblika palice
Z dvojnim klikom mike na palico v bazi, ali z aktiviranjem polja Edit, program odpre dialog
za definiranje parametrov izbrane tipske palice.
Izgled dialoga za definiranje parametrov tipske palice

V levem delu dialoga se prikazuje geometrija izbrane palice. V vseh prelomnih tokah izbrane
palice bo program postavil mreo horizontalnih in vertikalnih linij in njihove medsebojne
odmike oznail s rkami abecede. Segmenti palice z enakimi dimenzijami se oznaujejo z
enakimi rkami abecede, s tem, da je puena monost poljubnega dodeljevanja oznak ali
tone numerine vrednosti izbranemu segmentu. Program po default-u v spodnji levi kot
mree postavi rdeo krono, a v zgornji desni kot mree rdeo kvadratno toko. Ker ponujene
toke ne morejo vedno odgovarjati vaim konkretnim potrebam, je v programu omogoeno
tudi, da sami izberete kateri dve toki sta referenni. Nain dela s parametiriziranimi
vrednostmi kot tudi referennimi tokami je popolnoma enak kot pri postavljanju tipskih
opaev (ukaz Tipski opa, poglavje2.2) in ga tukaj ne bomo ponavljali.
288
V edit box-u Naziv lahko izbrani palici podate poljuben naziv. Ta naziv bo prikazan nad obliko
palice v bazi tipskih palic in bo vam omogoil laji izbor elene palice.
Vrsta palice - Zaprta lista za izbor vrste palice: Palice, Stremena in Specialne (3D).
V bazi tipskih palic je uvedena posebna vrsta specialnih palic s 3D geometrijo, osnovni namen
je laje definiranje palic distannikov/jahaev. Z izborom opcije Specialne (3D) iz zaprte liste
Vrsta palice, postaneta dostopni edit polji Zaetek in Konec.
Zaetek
Edit polje za vnos doline segmenta pravokotno na ravnino prikaza, ki se

dodaja na zaetek palice. Pozitivna vrednost pomeni segment pred ravnino
prikaza, negativna vrednost pa pomeni segment za ravnino prikaza.
Konec
Edit polje za vnos doline segmenta pravokotno na ravnino prikaza, ki se

dodaja na konec palice. Pozitivna vrednost pomeni segment pred ravnino
prikaza, negativna vrednost pa pomeni segment za ravnino prikaza.
Parametri, ki sluijo za definiranje palic s 3D geometrijo

Aktiviranje polja OK zapre aktivni dialog in vse podane parametre pridrui izbrani palici.
Parametri podani na tak nain bodo prikazani kot default parametri pri izboru dane tipske
palice iz baze v dialogu ukaza Tipska (glej poglavje 3.2).
Z izborom polja Kopiraj bo program v bazo tipskih palic vnesel novo palico s kopiranjem
oblike trenutno aktivne palice. S spremembo parametrov tako dobljene palice, lahko enostavno
kreirate tipske palice, ki ima zelo podobno geometrijo kot e obstojea tipska palica.
289
S pomojo polja Kopiraj je v bazo vnesena kopija obstojee tipske palice

Brii se trenutno aktivna tipska palica umakne iz baze.
Z izborom polja OK program dialog zapre in vse podane spremembe shrani v bazo, dokler se
s pomojo polja Cancel spremembe prekliejo.
10.2
Kreiranje baze tipskih opaev (BAZA TIPSKIH

OPAEV)
Ukaz Baza tipskih opaev funkcionira na praktino enak nain kot predhodno
opisan ukaz za kreiranje baze tipskih palic. Po izboru ukaza iz menija ArmCAD Baze ali
ikone
Izgled dialoga v okviru ukaza Baza tipskih opaev
290
V dialogu so prikazane vse oblike opaev,ki se trenutno nahajajo v bazi in z aktiviranjem polj
in se vri sprememba aktivne strani, oziroma listanje gor in dol.
S pomojo polja
Dodaj v bazo tipskih palic, lahko vnesete popolnoma novo obliko opaa.
Z aktiviranjem tega polja program dialog zapre in zahteva, da se iz risbe izbere neka instanca
opaa.
Izbor objektov:
Na zahtevo lahko odgovorite z izborom poljubnih entitet, ki so kreirana s pomojo AutoCADovih ukazov Line in Polyline (izjema so loki, ki se ignorirajo). Zraven posameznega, je mono
tudi narediti izbor v oknu. e na zahtevo za izbor objekta kliknete z miko v prazen prostor, bo
program to razumel kot prvi vogal pravokotnega obmoja za izbor in bo zahteval, da doloite
tudi diagonalno teme. Klik na desno tipko mike bo oznail konec procedure izbora, nakar bo
program odprl isti dialog in izbrane entitete vnesel v bazo za opa, ki je bil aktiven v trenutku
aktiviranja polja
Dodaj.
S pomojo polja
Dodaj je v bazo tipskih opaev dodana nova oblika opaa
Nain dela z ostalimi polji v dialogu je popolnoma enak kot pri predhodno opisanih ukazih za
kreiranje baze tipskih palic (glej poglavje 10.1).
291
10.3
Kreiranje baze tipskih mre (BAZA TIPSKIH

MRE)
Z izborom ukaza Baza tipskih mre iz menija ArmCAD Baze ali ikone
se odpre dialog za auriranje baze tipskih mre, katere program uporablja pri svojem delu.
Izgled dialoga za auriranje baze tipskih mre

V tem dialogu je prikazana lista vseh tipov mrene armature, ki se trenutno nahaja v bazi.
Vsaka mrea v okviru liste je doloena z naslednjo skupino podatkov.
Naziv
oznaka mree oziroma naziv, ki bolje opisuje dano mreo
1 [mm]
premer palic, ki potekajo v smeri dalje strani mree (glavna armatura)
e1 [cm]
razmak palic glavne armature
Aa1 [mm2]
povrina palic, ki se postavljajo v smeri dalje strani mree (glavna armatura)
2 [mm]
premer palic, ki se postavljajo v smeri kraje strani mree (delilna armatura)
e2 [cm]
razmak palic delilne armature
Aa2 [mm2]
povrina palic, ki se postavlja v smeri kraje strani mree (delilna armatura)
B [cm]
irina cele mree
L [cm]
dolina cele mree
B [cm]
velikost preklopa v smeri irine mree
L [cm]
velikost preklopa v smeri doline mree
g (kg/m2)
tea mree na m2 njene povrine
Dodajanje novega tipa mrene armature v listo, se vri z aktiviranjem polja

Dodaj, nakar
bo program takoj pod izbrano dodal novi tip mree, ki ima popolnoma enake podatke kot
izbrana. Podatki dodanega kot tudi ostalih tipov mrene armature v listi se lahko spremenijo
tako, da se najprej z miko oznai polje podatka in zatem s tipkovnice vnese elena vrednost.
292
S pomojo polja
Dodaj je v listo dodan novi tip mree
Za umikanje tipske mree iz liste je predvideno polje

ter nato aktivirate ta ukaz.
Brii. Najprej ga z miko oznaite
Polja
Gor in
Dol bosta aktivna le tedaj, e se v listi nahaja ve kot en tip mrene
armature. Z njima se trenutno izbranemu tipu mree vri sprememba poloaja v listi navzgor,
oziroma navzdol.
Ker se v praksi pojavlja potreba za izbor tipskih mre iz razlinih baz, je v okviru tega ukaza
omogoeno kreiranje in branje baz z razlinimi podatki o tipskih mreah. Da bi kreirali novo
bazo, je potrebno najprej s pomojo polja Shrani kot... narediti kopijo aktivne baze.
Polje Shrani kot...

Po aktiviranju polja Shrani kot' se odpre dialog z izgledom:
293
Izgled dialoga za kreiranje nove baze

V edit box-u Ime datoteke podajte novo ime baze in aktivirajte polje Shrani. Po vrnitvi v
osnovni dialog tega ukaza izvrite potrebne spremembe podatkov in dobili boste eleno
vsebino nove baze.
Za branje neke e prej kreirane baze tipskih mre, je predvideno polje Odpri.
Polje Odpri
Po aktiviranju tega polja bo program odprl dialog z izgledom:
294
Izgled dialoga za branje baze tipskih mre

Sedaj je potrebno izbrati neko e prej kreirano bazo tipskih mre in aktivirati polje Odpri,
nakar se program vrne v osnovni dialog tega ukaza in izbrano bazo tipskih mre postavi za
aktivno. Podatek o aktivni bazi je prikazan v zgornjem delu dialoga
Podatek o aktivni bazi tipskih mre

Izbor polja OK bo oznail konec dela tega ukaza z vsemi spremembami v dialogu. Polje
Cancel je predvideno za odstop. V nadaljevanju dela bo program v listah za izbor tipskih
mre ponudil vse mree iz aktivne baze.
295
10.4
Kreiranje baz tipskih komentarjev (BAZA

KOMENTARJEV)
S pomojo ukaza Baza komentarjev imate monost kreirati listo tipskih

komentarjev, iz katere boste po potrebi izbirali eleni komentar in ga pridruili koti entitet v
risbi. Z izborom tega ukaza iz menija ArmCAD Baze ali ikone
izgledom:
, program odpre dialog z
Izgled dialoga za auriranje baze tipskih komentarjev

V centralnem delu dialoga je prikazana lista vseh komentarjev, kateri se nahajajo v bazi. V
koloni N se izpisuje tevilka komentarja, dokler se v kolni Komentar prikazuje vsebina.
Dodajanje novega komentarja v bazo se odvija z aktiviranjem polja
Dodaj, nakar bo
program v listo dodal prazno vrstico takoj pod komentarjem, ki je bil izbran neposredno pred
aktiviranjem polja
Dodaj.
S pomojo polja Dodaj je v listo dodana nova vrstica

Komentar se vnese direktno v list box, tako da se z miko obelei polje v koloni Komentar in s
tipkovnice vnese eleni tekst. Na enak nain se lahko spremeni tekst poljubnega komentarja v
listi.
296
Vnos komentarja v list box

Za umik komentarja iz liste je predvideno polje
komentarjem in nato izbere to polje.
Brii. Najprej se z miko izbere vrstica s
Polji
Gor in
Dol bosta aktivni samo, e je v listi ve kot en komentar in z njima se
komentarjem lahko spremeni poloaj v listi.
Z izborom polja OK se bo dialog zaprl in ukaz bo konan. Vsebina te liste se bo pojavila v
vseh dialogih, ki omogoajo vnos komentarjev.
297
11. NASTAVITEV PARAMETROV ZA

DELOVANJE PROGRAMA
V okviru menija ArmCAD Nastavitev se nahaja niz s programom predvidenih
ukazov za nastavitev parametrov katere bo program uporabljal pri svojem delu. V
nadaljevanju teksta tega poglavja bomo opisali namen in nain funkcioniranja za vsakega od
njih.
11.1
Nastavitev barv in fontov za ArmCAD-ove

entitete (PARAMETRI)
Z izborom ukaza Parametri iz menija ArmCAD Nastavitev ali ikone

, se
odpre dialog za definiranje parametrov, katere program uporablja pri delu in kateri doloajo
nain prikaza risbe na ekranu.
Izgled dialoga v okviru ukaza Parametri

Stanje vseh parametrov, ki se lahko postavijo v tem dialogu, se lahko trajno shrani pod
poljubnim imenom, s pomojo polja Shrani.
298
Polje
Shrani
Aktiviranje tega polja odpre dialog z izgledom.
Sedaj v edit box-u Naziv morate vnesti eleno ime in aktivirati ukazno polje OK. V primeru,
da podano ime e obstaja v listi parametrov, bo program izdal ustrezno opozorilo.
Potrditev bo privedla do prekritja starih parametrov, dokler bo negativen odgovor privedel do

odstopanja od shranjevanja.
e menjate stanje parametrov v kartotekah tega dialoga, a ne izvedete predhodno opisane
akcije shranjevanja podatkov, bo po izhodu iz tega dialoga z aktiviranjem ukaznega polja OK
program spotoval postavljene parametre, vendar bodo pri ponovnem zagonu programa trajno
izgubljeni.
V zaprti listi, ki se nahaja na levi strani polja
konfiguracije.
Shrani, se nahajajo vse prej shranjene
299
Zaprta lista za izbor shranjenih konfiguracij

Poleg konfiguracij, katere ste sami kreirali, bo v listi vedno obstajala tudi konfiguracija, ki se
daje s programom in katera se vodi pod imenom Default. Sprememba tekoe konfiguracije
se vri tako, da se s klikom mike na puico na desni strani te liste, najprej odpre lista ter
zatem izbere ena ponujena konfiguracija. Z aktiviranjem ukaznega polja OK, se bo dialog
zaprl, a tekoo konfiguracijo bo program uporabljal pri delu tako dolgo, dokler s ponovnim
izborom ukaza Parametri ne izberete drugo konfiguracijo.
S pomojo ukaznega polja
Brii se izvaja brisanje konfiguracije, ki je postavljena za
aktivno. Torej, konfiguracijo katero elite trajno umakniti iz datoteke, morate najprej aktivirati
ter zatem izbrati ukazno polje
Brii. Ker je ta ukaz destruktiven, bo program zahteval
potrditev akcije in bo ele po potrditvi zbrisal izbrano konfiguracijo.
Program pri svojem delu vedno uporablja svojo aktivno konfiguracijo parametrov tudi za
izrisovanje risbe, ki je narejena z neko drugo konfiguracijo parametrov. To ima za posledico,
da risba ne izgleda enako kot tedaj, ko je nazadnje shranjena. To se pogosto dogaja, ko
uporabniki ArmCAD-a menjavajo datoteke med seboj ali pri spremembi parametrov.
Pri shranjevanju risbe program shranjuje tudi aktivno stanje vseh parametrov, ki se
nastavljajo v okviru tega ukaza. S pomojo gumba
Predhodni lahko preberete stanje
parametrov, s katerim je aktivna risba nazadnje shranjena.
300
Gumb za branje parametrov iz aktivne risbe

Po aktiviranju tega polja bo program izdal ustrezno opozorilo in v primeru potrditve, se
prebere stanje parametrov iz aktivne risbe.
Ta opcija omogoa, da risba dobi prav tak izgled, kot jo je imela v trenutku shranjevanja. Prav
tako to omogoa prenos in zamenjavo konfiguracij parametrov me uporabniki. Po aktiviranju
teh parametrov se s shranjevanjem aktivne konfiguracije s
Shrani, omogoi uporabo te
konfiguracije tu v prihodnje.
Ker je v tem dialogu potrebno prikazati veliki tevilo podatkov, so organizirani s pomojo
drevesnega menija. Na tak nain se isti prostor v dialogu uporablja za vnos razlinih skupin
podatkov.
301
V zgornjem levem kotu dialoga se nahaja drevo razvejane strukture

Pred nekaterimi nazivi je na zaetku simbol + , ki oznauje, da na danem nivoju obstajajo
podnivoji. Klik mike na ta simbol bo odprl drevo navzdol in na njegovem mestu se bo pojavil
novi simbol - (klik mike na ta simbol zapre vejo drevesa).
S klikom mike na simbola + se odpre veja Palica

Efekt odpiranja, oziroma zapiranja veje drevesa, se lahko dosee tudi z dvoklikom na naziv.
Podnaslovi, ki pred nazivom nimajo nobenega simbola, predstavljajo konec veje na tem delu
drevesa in s klikom mike na naziv se v centralnem delu dialoga pojavijo parametri, ki so
vezani samo na izbrani podnaslov.
302
V dialogu so prikazani parametri za izbrani podnaslov Barva

Da bi imeli im bolji pogled v pomen ponujenih parametrov, se v desnem delu dialoga
prikazuje izgled trenutnega stanja parametrov za aktiven podnaslov v drevesu.
Palica
V tem delu drevesa se nahajajo parametri za definiranje nainov prikazovanja palic in njihovih
kot na ekranu.
Z izborom podnaslova Barva v centralnem delu dialoga, se bodo pojavila polja s katerimi
menjamo barvo razlinih tipov palic v risbi.
Polja za spremembo barv razlinih tipov palic

Sprememba barve se dosee s klikom mike na ustrezno polje z barvo, ki je trenutno veljavno,
nakar se odpre dialog za izbor elene barve danega tipa palice.
303
Izgled dialoga za izbor barve

Sam izbor barve se odvija tako, da se z miko klikne na mali kvadrat z eleno barvo in se
aktivira polje OK.
V delu dialoga Kazalec palice se nahajajo parametri za definiranje izgleda kazalca palice.
Parametri za definiranje izgleda kazalca palice

V prikazanem edit box-u se podaja velikost kazalca v milimetrih na papirju, dokler se s
pomojo stikala, ki se nahaja v nadaljevanju, definira barva kazalca palice. e je to stikalo
izklopljeno, se kazalec rie v isti barvi kot palica, e pa je vklopljen, je za spremembo
dostopno tudi polje za izbor barve kazalca.
Z izborom podnaslova Kotna linija, postanejo za spremembo dostopni parametri za izgled
kotne linije palice v risbi.
304
Izgled dialoga za definiranje parametrov kotne linije palice

S pomojo polja Barva se poda barva kotne linije palice, dokler se s klikom na polje Tip
simbola odpre meni za izbor enega predvidenega tipa simbola, ki bo postavljen v preseie
palice in njene kotne linije.
Meni za izbor tipa simbola

V edit box-u Velikost simbola se poda velikost izbranega simbola na papirju v milimetrih.
Kot puice - To edit polje postane dostopno, ko se iz liste Tip simbola izbere nek ponujen
simbol puice. V njem se poda kot, ki ga stranice puice tvorijo s kotno linijo.
Barva kazalca - Izbor barve kazalca. Ta kazalec je sestavni del nekaterih simbolov in se
izrisuje na mestu, na katerem se kota dotika palice.
305
Z izborom podnaslova Tekst kote postanejo dostopni parametri, ki definirajo izgled teksta
kote palice v risbi.
Izgled dialoga za definiranje parametrov teksta kote palice

V delu dialoga tevilka pozicije se nahajajo parametri za definiranje izgleda tevilke pozicije
palice. Iz zaprte liste se vri izbor fonta, s katerim bo izpisana tevilka pozicije, dokler se v edit
box-u, ki se nahaja v nadaljevanju, poda velikost fonta na papirju v milimetrih.
Zaprta lista za izbor vrste in velikosti fonta

Zraven polja za izbor barve tevilke pozicije, se v tem delu dialoga nahajajo tudi stikala, s
katerimi se poda odebeljen, oziroma nagnjen izpis tevilke pozicije.
306
Polja za definiranje odebeljenega in nagnjenega izpisa tevilke pozicije

S pomojo polja
lahko tekstom kot vseh ArmCAD-ovih entitet pridruite stanje
parametrov, katere ste definirali v tem delu dialoga. Ker se na ta nain menja stanje velikemu
tevilu parametrov, bo program zahteval potrditev te akcije.
Potrdilen odgovor bo oznail spremembo parametrov, dokler negativen odgovor preklic.

Z aktiviranjem polja Tip simbola, se odpre meni za izbor enega predvidenega tipa simbolov,
v katerega bodo zapisane tevilke pozicije palice.
307
Meni za izbor tipa simbola

Velikost izbranega simbola se poda v edit box-u Relativna velikost simbola in to v
procentih podane velikosti tevilke pozicije, ki se v simbol vpisuje.
Edit box za procentualen vnos velikosti simbola

Relativna velikost malega simbola - Edit polje za vnos velikosti malega simbola oznake
pozicije v procentih glede na velikost velikega simbola. Vnesena vrednost istoasno doloa tudi
velikost fonta, s katerim se bo izpisala tevilka pozicije v malem simbolu. Mali simbol oznake
pozicije se izpisuje, ko se na konec palice postavi Kazalec + ali Kontra kazalec +.
S pomojo stikala Rimska tevila se definira nain izpisovanja tevilk pozicij palici na risbi.
e je stikalo izklopljeno so tevilke arabske, e je vklopljeno pa rimske.
308
Stikalo za definiranje vrste tevilk pozicij

Ta monost programa se najpogosteje uporablja, da bi se obiajna armatura kar jasneje loila
od mrene. Namre v praksi se mree najpogosteje oznaujejo z rimskimi, a obiajna
armatura z arabskimi tevilkami.
Parametri, ki se nahajajo v delu dialoga Tekst kote, sluijo za definiranje izgleda teksta, ki
se izpisuje v koti palice. Nain dela s temi parametri je popolnoma enak kot s parametri
tevilka pozicije.
Parametri za definiranje izgleda teksta kote

Relativni razmak simbola - Edit polje za vnos razmika med oznako pozicije in ostankom
teksta kote v procentih razumevanega razmika. Ta razmik ne more biti manji od
razumevanega, tako da se v edit polje ne more vnesti vrednost manja od 100%.
Z izborom podnaslova Specifikator, postanejo dostopni za spremembo parametri, ki
definirajo izgled specifikatorja palic v risbi.
309
Izgled dialoga za definiranje parametrov specifikatorja palic

Parametri, ki se nahajajo v delu dialoga Dimenzije segmentov sluijo za definiranje izgleda
teksta, ki se izpisuje v kotah segmenta specifikatorja. S pomojo polj Barva specifikatorja
palice in Barva specifikatorja stremena se vri izbor barve ustreznih specifikatorjev v
risbi.
Definiranje parametrov ostalih ArmCAD-ovih entitet se vri na popolnoma enak nain kot
definiranje predhodno pojasnjenih parametrov palice (veja drevesa z naslovom Palica) in jih
ne bomo podrobneje pojasnevali.
310
11.2
Definiranje stilov kotiranja ArmCAD-ovih

entitet (STILI KOTIRANJA)
Z izborom ukaza Stili kotiranja iz menija ArmCAD Nastavitev ali ikone

se odpre dialog za definiranje stilov kotiranja ArmCAD-ovih entitet.
Izgled dialoga za definiranje stilov kotiranja

V delu dialoga Konfiguracija se prikazuje lista vseh do tedaj definiranih stilov kotiranja, za
izbrani ArmCAD-ovo entiteto iz zaprte liste Entiteta.
Lista s stili kotiranja ArmCAD-ove entitete Palica

Opazili boste, da so zraven imen nekaterih stilov kotiranja v listi postavljeni doloeni simboli in
oni imajo naslednji pomen:
Stil kotiranja je v uporabi v aktivni risbi.
311
Stil kotiranja ne obstaja v bazi konfiguracij, ampak je prebran z aktivno risbo.
* Ta simbol program postavi na desni strani imena stila kotiranja, ko se v bazi konfiguracij
izvri neka sprememba. Kae, da izvrene spremembe niso shranjene in v trenutku
shranjevanja ga program avtomatsko umakne.
Stil kotiranja, katerega ime je podrtano, je aktivni stil kotiranja dane entitete. To
praktino pomeni, da bo program ta stil kotiranja ponudil kot Default stil kotiranja pri
postavljanju dane entitete v risbo. Aktivni stil kotiranja se lahko spremeni s pomojo
podopcije Set, ki se pojavi v ukazni liniji po izboru ukaza Kota, ali v okviru ukaza za
postavitev dane entitete v risbo.
Dodaj, bo program na konec liste dodal novi stil kotiranja, ki ima
enake parametre kot tudi stil kotiranja, ki je bil izbran neposredno pred aktiviranjem tega
polja. Ker stili kotiranja v listi ne morejo imeti isti naziv, program naziv dodanega stila
kotiranja doda prvo prosto tevilko.
S pomojo polja
Dodaj je v listo dodana kopija stilov kotiranja Default
S spremembo parametrov in nazivov tako dobljenega stila kotiranja, lahko kreirate popolnoma
novi stil kotiranja, ki bo odgovarjal vaim potrebam.
Sprememba naziva dodanega, kot tudi kateregakoli prostega stila kotiranja, se vri direktno v
list box-u, tako, da se z miko oznai eleni naziv in se preko tipkovnice vnese novi. Menjanje
naziva stila kotiranja, ki je v uporabi v aktivni risbi, kot tudi stil kotiranja, ki je prebran z
aktivno risbo, ni dovoljeno.
Polje
Brii bo aktivno samo tedaj, ko se v bazi konfiguracij nahaja ve kot en stil kotiranja
in se s pomojo njega trenutno izbrani stil kotiranja umika iz baze. Ker je ta ukaz destruktiven,
bo program izdal ustrezno opozorilo.
312
Potrdilen odgovor bo privedel do brisanja izbrane konfiguracije, dokler bo negativen odgovor
oznail preklic ukaza.
Omenimo e, da brisanje stila kotiranja, ki je v uporabi na aktivni risbi, kot tudi stil kotiranja,
ki je prebran z aktivno risbo, ni dovoljeno.
Shrani, bo program v bazo konfiguracij shranil vse spremembe, ki so
narejene pri stilih kotiranja za aktivno ArmCAD-ovo entiteto in izda ustrezno obvestilo.
e elite, da se v bazi konfiguracij trajno shrani tudi stil kotiranja, ki je prebran z aktivno
risbo, je nujno, da najprej s pomojo polja
Dodaj naredite njegovo kopijo in zatem izvrite
shranjevanje baze konfiguracij.
Vsi stili kotiranja, ki so shranjeni v bazo konfiguracij, se pojavijo v listah za izbor stila kotiranja
v vseh dialogih v katerih je ta izbor omogoen.
e menjate stanje parametrov v dialogu in ne izvedete predhodno opisane akcije shranjevanja
podatkov v bazo konfiguracij, bo program po izhodu iz tega dialoga z aktiviranjem polja OK,
upoteval postavljene parametre, vendar bodo le-ti pri ponovnem zagonu programa trajno
izgubljeni.
Zamenjava stila kotiranja vsem entitetam z izbranim stilom kotiranja.
Stil kotiranja, ki se dodeljuje
Zaprta lista iz katere se izbira stil kotiranja, ki bo dodeljen vsem entitetam.
Entitetam, ki koristijo stil Stil_1 bo dodeljen stil kotiranja PBAB
313
Zamenjaj
Ta gumb postane aktiven, ko se iz liste izbere nek stil kotiranja. Z

aktiviranjem se naredi zamenjava stila kotiranja vsem entitetam, ki
uporabljajo stil kotiranja izbran v tabeli Konfiguracija s stilom kotiranja ki je
izbran iz liste. Ker so to spremembe, ki bistveno vplivajo na risbo, bo program
odprl novi dialog z detajlnim opisom zahtevane zamenjave stila kotiranja in
zahteval potrditev.
V centralnem delu dialoga so prikazani parametri, s katerimi se definira izbrani stil kotiranja.
Omenimo e, da bodo za razline ArmCAD-ove entitete, izbrane iz zaprte liste Entiteta,
ponujeni razlini parametri.
Parametri s katerimi se definirajo stili kotiranja

Da bi imeli bolji pregled v pomen ponujenih parametrov, se v desnem delu dialoga prikazuje
izgled kot za trenutno stanje parametrov izbranega stila kotiranja.
314
Palica
Ko iz zaprte liste Entiteta aktivirate ArmCAD-ovo entiteto Palica, dobi dialog naslednji
izgled:
Izgled dialoga za definiranje stilov kotiranja palice

v edit box-ih, ki se nahajajo v delu dialoga Kota, se podajo parametri za definiranje vsebin
teksta kote palice. Parametri podani v zgornjem edit box-u definirajo vsebino teksta kote, ki se
izpisuje nad kotno linijo, dokler parametri podani v spodnjem edit box-u definirajo vsebino
teksta kote, ki se izpisuje pod kotno linijo.
Dialogi za definiranje vsebine teksta kote

Z aktiviranjem polja, ki se nahaja v nadaljevanju teh edit box-ov, se odpre meni za izbor
parametrov, ki se lahko prikaejo v tekstu kote.
315
Meni za izbor parametrov, ki se lahko prikaejo v tekstu kote

V nadaljevanju simbola vsakega parametra se izpisuje kratek opis, ki jasno kae, kaj dani
parameter predstavlja v tekstu kote. Izbor elenega parametra se vri s klikom mike in tedaj
program zapre meni in izbrani parameter postavi v ustrezen edit box. Vse te parametre lahko
podate tudi direktno v edit box, z vnosom njihovega simbola s pomojo tipkovnice, kakor tudi
poljuben tekst. Ta monost programa se najpogosteje uporablja za opis doloenega podatka v
tekstu kote. Enostaven primer je izpisovanje doline palice v tekstu kote. e v edit box
postavite simbol, ki predstavlja dolino palice %L, bo v tekst kote izpisana samo dolina
palice (npr. 192), e pa v edit box vnesete L=%L, se bo v tekste kote zapisalo L=192, tako
da v vsakem trenutku veste kaj prikazana vrednost predstavlja.
Vnos teksta L= v edit box, opisan je pomen parametra %L

V delu dialoga Kota spirale se podajo parametri, ki definirajo vsebino teksta kote spiralnega
stremena. Vnos teh parametrov se vri na enak nain kot vnos parametrov, ki definirajo
vsebino teksta kote palice.
316
Program po Default-u v tekst kote palice, ki se postavljajo v obe coni izpisuje simbol . Z
vnosom nekega drugega simbola ali poljubnega teksta v edit box-u Oznaka za
obojestransko (), lahko ta simbol spremenite.
Edit box Oznaka za obojestransko ()

V delu dialoga Format za dolino palice, se definira izgled podatka o dolini palice v tekstu
kote. Iz zaprte liste se izbirajo enote (m, cm, mm, ...) v katerih bo podatek o dolini palice
prikazan, dokler se s pomojo stikala, ki se nahaja v nadaljevanju, doloa ali se bo oznaka
izbranih enot izpisovala za podatkom o dolini. V edit box-u se poda tevilo decimalk, s
katerimi bo podatek o dolini palice prikazan v tekstu kote.
Del dialoga za definiranje formata doline palice

Ko se pri kotiranju palic (ukaz Kota, poglavje 6.1), s podano kotno linijo preseka ve instanc
iste pozicije, se od programa lahko zahteva, da za vse instance iste pozicije kreira kote v eni
vrsti. S pomojo stikala Spajanje kot se definira izgled tako kreirane kote. Namre, ko je to
stikalo izklopljeno, bo za vsako presekano instanco kreiral svojo koto.
317
Izgled kote, ko je stikalo Spajanje kot izkljueno

e je stikalo Spajanje kot vklopljeno, bo program kote vseh presekanih instanc iste pozicije
spojil v eno skupno koto.
Izgled kote, ko je stikalo Spajanje kot vklopljeno
318
Serija v osnovi
Ko iz zaprte liste Entiteta aktivirate ArmCAD-ovo entiteto Serija v osnovi, bodo za
spremembo postali dostopni parametri za definiranje stilov kotiranja serija v osnovi. Omenimo
e, da se isti stili kotiranja uporabljajo tudi za konstantne in za spremenljive serije u osnovi.
Izgled dialoga za definiranje stilov kotiranja serij v osnovi

Nain dela s ponujenimi parametri je popolnoma enak kot s parametri za definiranje stilov
kotiranja ArmCAD-ove entitete Palica. Edina bistvena razlika je obstoj polja Stil
oznaevanja.
Polje Stil oznaevanja

Z aktiviranjem tega polja postanejo dostopni za spremembo parametri za definiranje izgleda
serije, linije serije kot tudi nain njenega povezovanja s kotami za izbrani stil kotiranja iz liste.
319
Parametri za definiranje stilov oznaevanja serije v osnovi

Prikazani parametri v dialogu imajo naslednji namen in pomen:
-
S pomojo stikala Prikaz simbola palice se doloa, ali bo simbol palice, iz katere je
kreirana serija, prikazana v risbi.
S pomojo stikala Povezana kota se definira izgled kote v risbi. Ko je to stikalo

izklopljeno, se v risbi izpisuje samo tekst kote, brez kotne linije, ko pa je vklopljeno se
izrisuje tudi kotna linija.
Ko je stikalo Vmesna kota vklopljeno, so dostopni za spremembo parametri, ki definirajo

postavljanje vmesnih kot:
-
S pomojo stikala Povezana vmesna kota se definira izgled vmesne kote v risbi. Ko je
izklopljeno, se izpisuje samo tekst vmesne kote brez kotne linije in ko je vklopljeno e
kotna linija.
Z izborom enega ponujenega stikala se definira, kdaj se postavlja vmesna kota:
Z vklopom stikala Ribja kost, bo program vzdol linije serije na podanem razmaku med
palicami postavil simbole, ki jasno kaejo na poloaj vsake palice znotraj serije. Z izborom
enega od ponujenih stikal se definira nain povezovanja simbolov z linijo serije.
Vedno
Samo za ve segmentov samo pri vesegmentnih serijah
Samo za en segment samo pri enosegmentnih serijah
Brez vsega oznaka za vez se ne postavi

S rticami simboli palic in linij serije se poveejo s poevnimi rticami
S krogci simboli palic in linij serije se povezujejo s krogci
Prikaz simbola palice na koncih

Stikalo doloa ali se bo na koncih serije prikazal simbol palice, iz katere je serija narejena.
Na podoben nain se definirajo stili kotiranja tudi za ostale ArmCAD-ove entitete, tako da jih
tukaj ne bomo posamezno pojasnevali. e Vam pomen nekega parametra ne bo jasen,
spremenite njegov pomen, a na osnovi spremembe izgleda kote, ki je prikazana v desnem delu
dialoga, boste lahko razumeli njen pomen.
320
11.3
Predpisi
Z izborom ukaza Predpisi iz menija ArmCAD Nastavitev ali s klikom mike
na ikono
delu.
, se odpre dialog za definiranje predpisa, katerega program uporablja pri svojem
Izgled dialoga za definiranje predpisa

V levem delu dialoga je prikazana lista z vsemi predpisi, kateri se trenutno nahajajo v bazi.
Prvi predpis v listi je aktivni predpis in pred njegovim nazivom je postavljen simbol
Aktivni predpis
Polje Dodaj aktivno v bazo bo aktivno samo tedaj, ko je izbran aktivni predpis in z
njegovim aktiviranjem se v bazo doda novi predpis, ki ima isto ime in parametre kot tudi
aktiven. Na tak nain lahko v bazo dodate predpis, ki je prebran z risbo ali da shranite
spremembo parametrov aktivnega predpisa.
321
S pomojo polja Dodaj aktivno v bazo, je v bazo

dodana kopija aktivnega predpisa
Sprememba aktivnega predpisa se vri z aktiviranjem polja Postavi za aktivno. To polje je
aktivno, ko se iz liste izbere katerikoli predpis razen aktivnega.
Za aktivnega je izbran predpis SNIP

Dodajanje novega predpisa v bazo se odvija z aktiviranjem polja
Dodaj. e je stikalo
S kopiranjem vklopljeno, se v bazo doda kopija predpisa, ki je bil predhodno oznaen.
322
S poljem
Dodaj je v bazo dodana kopija predpisa SNIP
e je stikalo S kopiranjem izklopljeno, se v listo doda predpis z default-u nazivom Novi

predpis.
S pomojo polja
Dodaj je v listo dodan novi predpis
Novi predpis je popolnoma prazen, tako da je nujno, da mu sami podate vse potrebne
parametre. e kateri parametri niso podani, bo program pri aktiviranju polja OK izdal
ustrezno opozorilo.
Naziv dodanega, kot tudi ostalih predpisov v listi, se lahko spremeni tako, da se najprej z
miko obelei polje v koloni Naziv ter zatem s tipkovnice vnese eleni naziv.
Za umik izbranega predpisa iz baze je predvideno polje
bo program izdal ustrezno opozorilo.
Brii. Ker je ta ukaz destruktiven,
323
Potrdilen odgovor bo izbrani predpis zbrisal, dokler bo negativen pomenil preklic ukaza.
Omenimo e, da brisanje aktivnega predpisa ni dovoljeno, oziroma e je izbran, bo polje
Brii neaktivno.
Polji
Gor in
Dol bosta aktivni, e se v listi nahaja ve kot eden predpis, s katerima se
trenutno izbranemu predpisu vri sprememba poloaja v listi navzgor, oziroma navzdol.
Z aktiviranjem polja Jeklo za armiranje se odpre novi dialog, v katerem lahko za izbran
predpis definirate vrste jekla, katera uporabljate pri risanju armature.
Izgled dialoga za definiranje vrst jekla

V centralnem delu dialoga se nahaja lista z vsemi do tedaj definiranimi vrstami jekla za izbrani
predpis. V koloni Naziv se prikazuje naziv vrste jekla, v koloni v [MN/m2] meja
plastinosti jekla, a v koloni Oznaka v koti oznaka vrste jekla, ki bo prikazana v tekstu kote.
S pomojo stikala, ki se nahaja v koloni Kljuka, se doloi default stanje na koncih palice za
to vrsto jekla. e je to stikalo vklopljeno, bo program pri risanju palice iz te vrste jekla,
avtomatsko postavil kljuke na njenih koncih.
324
Stikalo za definiranje default stanja na koncih palice

V edit box-u Oznaka za streme se poda oznaka, katero bo program prikazal v tekstu kote
stremena in ona je enaka za vse vrste jekla.
Dodajanje nove vrste jekla se odvija z aktiviranjem polja
Dodaj. e je stikalo
S kopiranjem vklopljeno, se v listo doda kopija vrste jekla, ki je bilo predhodno izbrano.
S poljem
Dodaj je v listo dodana kopija jekla S240
Ker imena vrst jekla morajo biti edinstvena, program kreira ime kopije tako, da za imenom
doda e prvo prosto tevilko. Vsi ostalo podatki v tem dialogu, kot tudi pravila za oblikovanje
armature in sidrne doline, so popolnoma enaki. S spremembo ustreznih podatkov tako lahko
na hiter nain dobimo novo vrsto jekla.
e je stikalo S kopiranjem izklopljeno, program doda novo vrstico takoj pod trenutno
aktivno.
325
S pomojo polja
Dodaj je v listo dodana nova vrstica
Za tako dodano vrsto jekla morate sami podati vse potrebne podatke v vseh dialogih
(oblikovanje, sidranje), ki bodo v nadaljevanju pojasnjeni. e vseh podatkov ne podate, bo
program pri aktiviranju polja OK izdal ustrezno opozorilo. Tak nain dodajanja se uporablja pri
kreiranju povsem nove vrste jekla.
Naziv vrste jekla, v [MN/m2] in oznaka v koti se vnesejo direktno v list box-u, tako da se
najprej z miko oznai polje v ustrezni koloni in se zatem preko tipkovnice vnese eleni tekst.
Na isti nain se lahko spremenijo parametri poljubne vrste jekla iz liste, dokler se stanje stikala
v koloni Kljuka menja z enostavnim klikom mike.
Umik izbrane vrste jekla iz liste se vri z aktiviranjem polja
Brii.
Polji
Gor in
Dol bosta aktivni, e se v listi nahaja ve kot ena vrstica, s katerima se
trenutno izbrani vrsti jekla vri sprememba poloaja v listi navzgor, oziroma navzdol.
Z aktiviranje polja OK bo program aktivni dialog zaprl in vsebina tako urejene liste se pridrui
izbranemu predpisu, dokler se z izborom polja Cancel vse podane spremembe v tem dialogu
prekliejo.
Z aktiviranjem polja Oblikovanje armature se odpre novi dialog, v katerem lahko za vsako
vrsto jekla izbranega predpisa definirate premere in pravila za krivljenje armature.
326
Polje Oblikovanje armature
Izgled dialoga v katerem se definirajo pravila za oblikovanje armature

V zgornjem delu dialoga se nahaja lista z vsemi definiranimi premeri armature za aktivno vrsto
jekla izbranega predpisa. Naziv predhodno izbranega predpisa je prikazan v levem zgornjem
kotu dialoga, dokler se aktivna vrsta jekla lahko spremeni z izborom iz zaprte liste Tip
armature. V tej listi se nahajajo nazivi vseh vrst jekla, ki so definirani v dialogu Jeklo za
armiranje.
327
Zaprta lista za izbor vrste jekla

V koloni Naziv je prikazan naziv, ki se bo pojavil v zaprtih listah za izbor premera armature v
vseh dialogih v katerih je ta izbor predviden. V koloni [mm] je prikazan premer armature,
a v koloni g [kg/m] tea armature po metru doline. Ker so pravila za krivljenje obiajnih
palic in stremen razlina za isti premer armature, je v listi jasno oznaeno, kateri parametri se
nanaajo na obiajne palice ter kateri na stremena in imajo naslednje pomene:
Palice
1 []
Kot krivljenja kljuk na koncih vzdolne armature.
L1 [cm]
Dodatna dolina palice potrebna za pravilno oblikovanje kljuke na njenem koncu.
R1 [cm]
Premer krivljenja kljuk na koncih vzdolne armature.
R2 [cm]
Premer krivljenja vzdolne armature.
Stremena
2 []
Kot krivljenja kljuk na koncih stremena.
L2 [cm]
Dodatna dolina palice potrebna za pravilno oblikovanje kljuke na koncu stremena.
R3 [cm]
Premer krivljenja stremena in kljuk na koncih.
V levem delu dialoga je prikazana slika s primerom krivljenja obiajne palice in stremena na
kateri so vsi navedeni parametri jasno oznaeni.
Dodajanje novega premera armature v listo se vri z aktiviranjem polja
Dodaj, nakar se v
listo takoj pod izbranim premerom armature doda premer, ki ima popolnoma enake parametre
kot izbrani.
328
S pomojo polja
Dodaj je v listo dodana kopija izbranega premera
Parametri dodanega, kot tudi vseh ostalih premerov armature v listi, se lahko menjajo tako, da
se najprej z miko obelei polje parametrov, ki se menja in se zatem s tipkovnice vnese elena
vrednost.
Brii se trenutno izbrani premer armature iz liste umakne.
Polji
Gor in
Dol bosta aktivni, e se v listi nahaja ve kot ena vrstica, s katerima se
trenutno izbranemu premeru vri sprememba poloaja v listi navzgor, oziroma navzdol.
prekliejo.
Z aktiviranjem polja Sidranje se odpre novi dialog, v katerem lahko za vsako vrsto jekla
izbranega predpisa definirate tipe in doline sidranja.
329
Polje Sidranje
Izgled dialoga za definiranje dolin sidranja

Z izborom iz zaprte liste Jeklo se lahko aktivira e prej definirana vrsta armature izbranega
predpisa. Naziv izbranega predpisa je prikazan v naslovu dialoga.
Zaprta lista za izbor vrste jekla

Z izborom iz zaprte liste Tip sidranja se aktivira e prej definirani tip sidranja za aktivno
vrsto jekla.
330
Zaprta lista za izbor tipa sidranja - kvaliteta betona

V levom delu dialoga se nahaja lista z vsemi premeri armature, ki so predhodno definirani za
aktivno vrsto jekla. V koloni ls1[cm] se prikazujejo doline sidranja natezne, a v koloni
ls2[cm] doline sidranja tlane armature za izbrani tip sidranja. Sprememba doline sidranja
se vri direktno v list box-u, tako da se z miko oznai polje z dolino sidranja, ki se menja in
zatem se s tipkovnice vnese nova vrednost.
e je stikalo Loiti doline za sidranje od dolin za stikovanje izklopljeno, se pri sidranju
in stikovanju armature uporabijo iste doline, ls1 za natezno in ls2 za tlano armaturo. e je
pa vklopljeno, se pojavita dve novi stikali, s katerima se posebej podajo podatki za doline
sidranja in posebej za doline stikovanja armature.
Stikala za loitev dolin sidranja od dolin za stikovanje

Vnos sidrnih dolin (ls1, ls2)
e je vklopljeno, dialog ne menja svoj izgled in se v njem na e opisan nain
podajo doline sidranja (ls1, ls2) vsem premerom armature.
Vnos dolin za stikovanje (ls3, ls4)
e je vklopljeno, kolona ls1[cm] postane ls3[cm] in kolona ls2[cm]
postane ls4[cm]. V teh kolonah se sedaj vsakemu premeru armature na e
opisan nain podajo doline za stikovanje armature.
331
Kolone za doline stikovanja ls3 in ls4

Tako podane doline stikovanja ls3 in ls4 se bodo pojavile v dialogih vseh ukazov, ki se
uporabijo za stikovanje/nadaljevanje armature, dokler se bodo v ukazih za sidranje armature
pojavile doline v kolonah ls1 in ls2, ko je vklopljeno stikalo Vnos sidrnih dolin.
Za kreiranje novega tipa sidranja je predvideno polje
odpre dialog z izgledom:
Dodaj. Po aktiviranju tega polja se
Izgled dialoga za dodajanje

tipa sidranja
V edit box-u Naziv se poda naziv novega tipa sidranja.
Edit box za definiranje naziva

tipa sidranja
Ko je stikalo S kopiranjem vklopljeno, bo program kopiral novi tip, ki je enak predhodno
aktivnemu. V nasprotnem primeru bo imel novi tip v vseh poljih vrednost ni.
332
Stikalo za kopiranje tipa sidranja

Ko je stikalo Dodati na konec liste vklopljeno, se novi tip dodan na konec liste, v
nasprotnem primeru se novi tip doda takoj za predhodno aktivnim tipom.
Z aktiviranjem polja OK se novi tip sidranja vnese v listo in se avtomatsko postavi za

aktivnega.
S pomojo polja
Dodaj je v listo dodan novi tip sidranja Primer
Sedaj je samo e potrebno, da za dodani tip sidranja podate doline sidranja ls1 in ls2, s
imer bo njegovo kreiranje konano.
S pomojo polja
Brii se vri brisanje tipa sidranja, ki je aktiven. Torej tip sidranja,
katerega elite trajno umakniti iz liste, morate najprej aktivirati in zatem aktivirate polje
Brii. Ker je to destruktiven ukaz, bo program izdal ustrezno opozorilo.
333
Potrdilen ukaz bo tip sidranja brisal, negativen bo pomenil preklic brisanja.

prekliejo.
Podatki narta razreza - Odpre se dialog za definiranje narta razreza palic. V njem se
vsem armaturam izbranega predpisa iz liste lahko podajo nabavne doline.
Polje
Podatki narta razreza
334
Dialog za definiranje narta razreza palic

Delo s tem dialogom je praktino enako kot pri ukazu Podatki narta razreza palic (glej
poglavje 11.7) in ga tukaj ne bomo detajlno pojasnjevali.
e spremenite katerikoli podatek v predpisu, ki ima enako ime kot e obstojei v listi, se bo
zraven njegovega naziva pojavil simbol (*), ki oznauje, da imata ta dva predpisa razline
podatke.
Simbol, ki oznauje, da imata aktivni in istoimenski

predpis v listi razline podatke
Glede nato, da vsaki predpis vsebuje veliko koliino podatkov, je ugotavljanje razlik med
predpisi zelo komplicirano. Iz tega razloga je uveden ukaz Primerjava z aktivnim, ki izvri
primerjavo aktivnega in izbranega predpisa. Najdene razlike se prikaejo v dialogu z izgledom:
335
Dialog iz ukaza Primerjava z aktivnim

V levi koloni se prikazujejo podatki aktivnega (v prvi vrsti te kolone pie zraven imena
predpisa (aktivni predpis)), a v desni koloni podatki izbranega predpisa. Da bi imeli boljo
predstavo o pomenu podatkov, so le-ti oznaeni z razlinimi barvami:
-
rumeni podatki, se nahajajo v obeh predpisih, vendar imajo razline vrednosti
zeleni podatki se nahajajo samo v aktivnem predpisu in so samo v levi koloni
rdei podatki se nahajajo samo v izbranem predpisu in se nahajajo v desni koloni
Podatki, ki so enaki v obeh predpisih se ne prikazujejo.

Ta monost programa se najpogosteje uporablja v primerih, ko se z risbo prebere predpis, ki
ime enako ime kot predpis v bazi, vendar ima razline podatke. Z aktiviranjem polja
'Primerjava z aktivnim' se lahko ugotovi razlika med predpisoma. Prav tako, ko spremenite
podatke nekemu predpisu, lahko ugotovite, e ste pravilno vnesli spremenjene podatke. Pri
tem naj omenimo, da je nujno pred spremembo podatkov ta predpis aktivirati.
Z izborom polja OK se dialog zapre s potrditvijo vseh vnesenih sprememb. To konkretno
pomeni, da bo program v primeru spremembe aktivnega predpisa, ali nekaterega njegovih
parametrov, vso obstojeo armaturo v risbi preuredil in oblikoval v skladu z novimi parametri,
katere bo upoteval v okviru ukaza za postavljanje novih pozicij armature.
V primeru, da v risbi obstaja armatura in spremenite aktivni predpis, se bo odprl naslednji
dialog:
336
Izgled dialoga za uskladitev predpisa

V levi koloni so prikazane vrste jekla predpisa, ki je v risbi, a v desni koloni vrste jekla
aktivnega predpisa, v katero se konvertirajo vrste jekla iz leve kolone. Nazivi predpisov so
prikazani v prvi vrsti tabele. Izbor ustrezne vrste jekla aktivnega predpisa se vri iz zaprtih list,
ki se nahajajo na desni strani vsake vrstice v tabeli.
Zaprte liste za izbor vrste jekla

aktivnega predpisa
Pri spremembi predpisa se lahko zgodi, da izbrana vrsta jekla aktivnega predpisa nima vseh
premerov armature, ki e obstajajo v risbi. Iz tega razloga se v delu dialoga Pravilo za
oblikovanje armature nahajajo stikala, s katerimi se definira nain izbora premera
armature.
337
Stikala za definiranje naina izbora

premera armature
Ko izberete stikalo Prvi veji, bodo vse palice danega premera narisane z enakim premerom
izbrane vrste jekla, e obstaja, oziroma, s prvim najvejim e enak ne obstaja.
Ko izberete stikalo Najpodobneji bodo vse palice danega premera narisane z enakim
premerom izbrane vrste jekla, e obstaja, oziroma z vejim ali manjim, e enak ne obstaja.
Izbor polja OK pomeni konec ukaza in vsa obstojea armatura se preoblikuje v skladu s
podanimi parametri, kateri se bodo upotevali tudi v nadaljevanju risanja novih pozicij.
11.4
Funkcionalnost
S pomojo ukaza Funkcionalnost lahko nain funkcioniranja programa

prilagodite svojim potrebam. Z izborom tega ukaza iz menija ArmCAD Nastavitev ali
ikone
Izgled dialoga v okviru ukaza Funkcionalnost
338
Ker je v tem dialogu potrebno prikazati veliko tevilo podatkov, je organiziran s pomojo
razvejanega drevesa. Na ta nain se isti prostor v dialogu uporablja za vnos razlinih skupin
podatkov. V levem delu dialoga je prikazano drevo z nazivi vej, ki jasno kaejo na katere
ukaze se nanaajo parametri prikazani v desnem delu dialoga. Sprememba aktivne veje se vri
s klikom mike na naziv, pri emer se menja tudi vsebina desnega dela dialoga.
Generalno
Izgled dialoga za izbrani naziv Generalno

V delu dialoga Izbor jezika se nahajata dve zaprti listi, iz katerih lahko izberete enega s
programom predvideni jezik. Iz zaprte liste Jezik aplikacije se vri izbor jezika, ki ga
program uporablja pri samem delu. Torej samo okolje programa bo v izbranem jeziku. Kateri
vsi jeziki bodo v tej listi, zavisi izkljuno od licence kupljenega programa.
Zaprta lista za izbor jezika aplikacije

Po spremembi jezika aplikacije in aktiviranjem polja OK, bo program izdal ustrezno obvestilo,
iz katerega se jasno vidi, da je za aktiviranje novega jezika nujno najprej iti ven iz programa in
ga potem ponovno zagnati.
339
Ker se Vam v praksi lahko zgodi tudi primer, da projekt delate za tuje trie, je vsekakor
dobro, da je tudi projektna dokumentacija na tem jeziku. Z izborom elenega jezika iz zaprte
liste Jezik poroila, bodo vsa nadaljnja generirana poroila izpisana na izbranem jeziku. V
tej listi ni omejitev glede kupljene licence in bodo na razpolago vedno vsi programsko
predvideni jeziki.
Zaprta lista za izbor jezika poroila

e je stikalo Odpreti dialog za merilo vklopljeno, bo program pri vsakem odpiranju nove
risbe, avtomatsko odprl popolnoma enak dialog, ki bi se odprl pri izboru ukaza Merilo (glej
poglavje 11.5). V nasprotnem, ko je stikalo izklopljeno, bo program odprl novo risbo z
default podatki za merilo (1:50) in enoto (cm).
Stikalo za definiranje obnaanja programa pri odpiranju nove risbe
340
Opozorilo prekoraitve obsega koordinat od:
Ko se to stikalo vklopi, se lahko v desna polja podajo mejne vrednosti koordinat v AutoCADovih enotah. e se neka entiteta postavi na koordinate, ki so veje od podane vrednosti,
program prikae opozorilo.
Bolj kot so risarske koordinate veje, manja je natannost geometrijskih operacij, zato se
priporoa, da se risanje izvaja im blije koordinatnemu izhodiu.
Ko je stikalo Prikaz informacije entitet vklopljeno, bo mika, ko se bo nahajala na
ArmCAD-ovi entiteti v risbi, prikazala informacijo z vsebino, ki je popolnoma enaka kot
vsebina teksta kote, ki bi bila postavljena za dano entiteto z aktivnim stilom kotiranja.
Prikaz informacije palice

S stikalom Vesegmentna kota se doloa, ali se bo armatura kotirala s standardno koto,
katere kotna linija ima samo en segment, ali s koto, katere kotna linija ima lahko poljubno
tevilo segmentov. Oba naina sta detajlno pojasnjena v poglavju 6.1 Kotiranje palic.
341
Stikalo za definiranje tevila segmentov kotne linije

Zasebni zadnji uporabljeni stili za stremena
Pri postavljanju in kotiranju entitet si program zapomni, kateri stil kotiranja je zadnji
uporabljen in ga aktivira pri ponovnem klicanju ukaza za postavljanje in kotiranju te entitete.
Ko je to stikalo vklopljeno, se za entiteto Palica pomnita dva stila kotiranja, en za stremena in
drugi za vse ostale palice.
DirectX9 (podpora za delo na drugem ekranu)
Vklop stikala omogoa delo s programom na dveh monitorjih.
Palica
Izgled dialoga za izbrani naziv Palica

e je vklopljeno stikalo Izdati opozorilo, ko se naredi pozicija, ki e obstaja, ki se
nahaja v delu dialoga Palica, izvri program pri kreiranju nove pozicije armature, s pomojo
ukazov Poljubna ali Tipska, primerjavo geometrije kreirane in e obstojee pozicije. V
primeru, da je geometrija kreirane pozicije popolnoma enaka kot pri geometriji neke obstojee
pozicije, se odpre dialog z izgledom:
342
Z izborom potrdilnega odgovora se palica pridrui obstojei poziciji kot njena instanca v risbi,
dokler negativni odgovor kreira novo pozicijo armature.
e je pa stikalo izklopljeno, se kreira nova pozicija armature brez primerjave geometrije.
S pomojo parametra, ki se nahaja v delu dialoga Kota, se definira nain kotiranja palic. Ko
je stikalo Iti v proceduro kotiranja vklopljeno, bo program pri kreiranju novih pozicij
armature (ukaz Poljubna in Tipska), kot tudi pri postavljanju instanc obstojeih pozicij (ukaz
Obstojea in Reprezent), avtomatsko el v proceduro njihovega kotiranja. S pomojo stikala,
ki se nahaja pod tem stikalom, se vri izbor enega od dveh predvidenih nainov kotiranja. Ko
je izbrano stikalo Izbor 3. toke, se procedura kotiranja odvija z vnosom zaetne toke
kote, pozicije teksta in kote teksta kote. Ko je izbrano stikalo Izbor 2. toke, se procedura
kotiranja odvija z vnosom pozicije teksta in kote teksta kote in program na osnovi podane
pozicije teksta doloa tudi zaetno toko kote. Nain doloevanja zaetne toke kote se definira
z izborom enega od ponujenih stikal. Ko je izbrano stikalo kot najblija toka, program za
zaetno toko kote osvaja toko s palice. ki je najblija podani poziciji teksta. e je izbrano
stikalo kot ortogonalna toka, bo program toko, ki doloa pozicijo teksta povezal palico z
ortogonalno kotno linijo. V primeru, da to ni mogoe, bo za zaetno toko kote osvojil toko s
palice, ki je najblija podani poziciji teksta.
Z vklopom stikala Iti v proceduro kotiranja spirale, se od programa zahteva, da pri
postavljanju spiralnega stremena v risbi avtomatsko zaene proceduro njenega kotiranja.
S pomojo stikal, ki se nahajata v delu dialoga Vekratna kota, se definira nain kotiranja
ve instanc iste pozicije, ki so presekane s podano kotno linijo ukaza Kota (glej poglavje
6.1). Namre, ko je izbrano stikalo V eni vrsti, bo program kote vseh presekanih instanci
postavil v eni vrsti, ko pa je izbrano stikalo V ve vrstah, bo program za vsako instanco
kreiral koto v svoji vrsti, kot da so instance razlinih pozicij.
Serija v osnovi
Izgled dialoga za izbrani naziv Serija v osnovi
343
Parametri, ki se nahajajo v delu dialoga Kota imajo popolnoma enak pomen kot istoimenski
parametri, ki se prikazujejo, ko je izbran naziv Palica, tako da jih tukaj ne bomo ponovno
pojasnevali.
Ko se kreira serija v osnovi, program za podano tevilo kosov palic znotraj aktivnega segmenta
n=, rauna razmak med palicami in ga prikazuje v edit box-u e= (glej poglavje 4.1). Z
vnosom vrednosti v edit box-u Razmak med palicami zaokroiti na, program dobljeni
razmak e= zaokroi na najblijo vrednost, ki je deljiva s podano vrednostjo v tem edit box-u.
Tako zaokroena vrednost razmaka med palicami se prikazuje v tekstu kote serije. Omenimo
e, da se razmak med palicami, ki je vnesen direktno v edit box-u e=, ne bo zaokroil.
Ko se izbere konstantna serija v osnovi, se lahko s premikanjem postavljenih grip-ov menjajo
razlini parametri (glej poglavje 4.1). Ko pa se stikalo Gripanje geometrije pozicije
vklopi, program pri izboru serije postavi grip-e samo na simbol palice. Z njihovim
premikanjem se menja geometrija pozicije iz katere je kreirana serija. Isti efekt bi se dobil tudi
tedaj, ko bi se z ukazom Obstojea v risbi postavila nova instanca dane pozicije in bi se zatem
spremenila geometrija s premikanjem grip-ov.
Gripanje geometrije pozicije - izkljueno
Gripanje geometrije pozicije - vkljueno
Pomen parametrov, ki se prikazujejo v dialogu, ko se izberejo nazivi Serija v vzdolnem

pogledu in Serija v prenem prerezu, je popolnoma enak kot pri predhodnih parametrih.
Omenimo samo, da je vrednost v edit box-u Razmak med palicami zaokroiti na enaka za vse
tipe serij. Torej sprememba te vrednosti pri enem tipu serija, bo vplivala na spremembo tudi
pri ostalih tipih serije.
344
Preni prerez
Izgled dialoga za izbrani naziv Preni prerez

Ko je stikalo Kotirati tudi stremena vklopljeno, bo program pri postavljanju palic v
prenem prerezu s pomojo ukaza Celi prerez in Kreiranje prereza, avtomatsko el v
proceduro kotiranja stremena.
V edit box-u Toleranca za kreiranje preseka, se poda toleranca v procentih od h, ki jo
program uporablja za korekcijo poloaja presekanih palic vzdol armature pri ukazu Kreiranje
prereza (glej poglavje 5.4). Ko se palice vzdolne armature nahajajo znotraj gabarita serije,
se za vrednost h osvaja viina segmenta stremena, ki ga one sekajo, a v primeru, da se
presekane palice vzdolne armature nahajajo izven gabaritov serije, bo program za vrednost
h vzel viino serije stremen. Omenimo e, da se za viino variabilne serije osvaja viina
stremen, ki je najblija podani liniji prereza.
Ko je stikalo Postavitev simbola prereza vkljueno, program po koncu postavljanja
prenega prereza v risbo avtomatsko preide v proceduro postavljanja simbola prereza (glej
poglavje 5.4)
345
Mrea
Izgled dialoga za izbrani naziv Mrea

Ko je stikalo Izdati opozorilo, ko se naredi pozicija, ki e obstaja vklopljeno, program
pri kreiranju nove pozicije mre, s pomojo ukazov Posamezno postavljanje in Serija mre,
izvri primerjavo z obstojeimi pozicijami. V primeru, da je geometrija kreirane pozicije
popolnoma enaka kot pri geometriji neke obstojee pozicije mree, se odpre dialog z izgledom.
Z izborom potrdilnega odgovora se mrea pridrui obstojei poziciji, dokler negativni odgovor
kreira novo pozicijo armature.
Optimalneji vendar poasneji algoritem za nart razreza
Ko je stikalo vklopljeno, program pri kreiranju narta razreza mre ujemanje kokov vri z
njihovo pravo geometrijo. e je stikalo izklopljeno, se ujemanje vri gabaritno - vsak koek
se zamenjuje z najmanjim pravokotnikom v katerega e lahko gre.
346
Mrea v prenem prerezu
Izgled dialoga za izbrani naziv Mrea v prenem prerezu

Parametri, ki se nahajajo v delu dialoga Kota, imajo popolnoma enak pomen kot istoimenski
parametri, ki se prikazujejo, ko je izbran naziv Palica, tako da jih tukaj ne bomo ponovno
pojasnevali.
Poroilo
Dialog za izbran naziv Poroilo

Izpis opaa na novi strani
Ko je to stikalo vklopljeno, se poroila, ki se kreirajo po opaih (na primer specifikacija palic)
pri tiskanju loijo, tako da se vsak opa zane na novi strani.
Oznaitev neusklajenih tabel v risbi
e je stikalo vklopljeno in so v risbi tabele poroila, bo program preverjal vse spremembe v
risbi in e katera vpliva na poroilo, bo preko te tabele izpisal sporoilo Neusklajeno. Take
tabele je potrebno zbrisati iz risbe in ponovno kreirati poroilo ter postaviti tabelo v sliko.
347
Z aktiviranjem polja OK program zapre dialog s potrditvijo podanih sprememb, kar konkretno
pomeni, da bodo v nadaljevanju upotevani vsi parametri v okviru tega dialoga.
11.5
Nastavitev merila risbe (MERILO)
Z izborom ukaza Merilo iz menija ArmCAD Nastavitev ali ikone

odpre dialog za definiranje merila v risbi.
, se
Ker se velikost tekstov v kotah ArmCAD-ovih entiteta podaja v milimetrih na papirju, je

potrebno vnesti tudi merilo, v katerem bo risba prenesena na papir. To merilo se poda v levem
delu dialoga, ki se imenuje Merilo, z vnosom vrednosti v edit box ali z izborom iz zaprte liste
z definiranimi merili. Vnos elenega merila v katerem bo risba izrisana na papir, bo popravil
velikost vseh kot ArmCAD-ovih entitet, tako da bo njihova velikost v risarskih enotah
odgovarjala podani velikosti v milimetrih na papirju.
V desnem delu dialoga, ki se imenuje AutoCAD-ova enota, se nahaja zaprta lista za izbor
enote doline (m,cm,mm,...) in edit box z vrednostjo, ki definira koliko izbranih enot
predstavlja eno AutoCAD-ovo enoto (ACU) v risbi. Na tak nain se vzpostavlja zveza med
brezdimenzionalnimi risarskimi AutoCAD-ovimi enotami in pravimi dolinami ArmCAD-ovih
entitet.
Vse AutoCAD-ove entitete (pa tudi ArmCAD-ove) svojo geometrijo pomnijo in izraajo
preko AutoCAD-ovih enot (ACU). To je brezdimenzionalna velikost in se lahko predstavlja s
poljubno dolino. Na drugi strani, so ArmCAD-ove entitete (palice, serije, mree...) konkretni
objekti, ki morajo imeti realne dimenzije.
Merilo, ki se poda na zaetku dela, lahko spremenite v poljubnem trenutku s pomojo ukaza
Merilo in to bo vplivalo samo na izris tekstov. Vendar se spremembi podatka o fizini dolini
AutoCAD-ove enote morate v principu izogibati med delom. e v risbi obstajajo neke
ArmCAD-ove entitete, se njihove dimenzije v AutoCAD-ovih enotah ne bodo spremenile
edino se bo spremenil nain, na katerega se ACU enota pretvarja v fizino dolino.
Primer: e je 1ACU=1cm in e je v risbi narisana palica doline 200 cm (tedaj je njena dolina
200 ACU). Ko se v ukazu merilo spremeni, da je 1ACU=1mm, tedaj bo ta ista palica imela e
dalje 200 ACU, vendar bo tedaj njena fizina dolina 200 mm.
Iz tega se vidi, da je ukaz tudi destruktiven, v kolikor se uporablja, ko risba e vsebuje neke
ArmCAD-ove entitete in da je zato bistveno, da pred zaetkom dela pravilno definirate
fizino dolino ene AutoCAD-ove enote.
Omenimo e, da se bo dialog za definiranje merila pojavil avtomatsko pri vsakem odpiranju
nove risbe, vendar se to obnaanje lahko tudi spremeni. (glej poglavje 11.4)
348
11.6
Definiranje naina prikaza palic v risbi

(IZGLED ENTITET)
Ker se vse palice v risbi standardno izrisujejo s tankimi linijami, ki predstavljajo

njihove lastnosti, se njihova debelina pri tisku doloa s pomojo AutoCAD-ovega ukaza Plot.
Ta doloa debeline vseh linij v risbi, ki se prikazujejo z dano barvo. Na tak nain bodo vse
pozicije armature na papirju imele isto debelino, ne glede na njihov pravi premer. S pomojo
ukaza Izgled entitet, pa lahko izbrane palice prikaete v risbi z njihovo realno debelino
(debelino, ki odgovarja njihovemu premeru). Prav tako lahko s tem ukazom vplivate na nain
izrisovanja prelomnih tok palice, kot tudi na nain prikazovanja serij v osnovi.
Z izborom ukaza Izgled entitet iz menija ArmCAD ali ikone
izbor vseh entitet, katerim elite spremeniti nain prikaza na ekranu.
Izbor objektov:
Ker se s pomojo tega ukaza lahko podatki menjajo tudi posamezno in skupinsko, bo program
po izboru prve entitete e dalje zahteval izbor entitet, dokler s pritiskom na tipko Enter ali
klikom na desni gumb mike ne oznaite konec procedure izbora, nakar se bo odprl dialog z
izgledom:
Izgled dialoga za definiranje naina

prikaza palic v risbi
S pomojo stikala Debelina linij se regulira ali bo izbrana pozicija armature v risbi prikazana
v realni debelini ali ne, dokler stikalo Zaobljenost doloi, ali bodo prelomne toke na palicah
narisane z ostrimi robovi ali zaobljeno po pravilih za krivljenje palic, ki veljajo za izbrani aktivni
predpis.
Ne glede na pridruene podatke v tem dialogu, palice v prenem prerezu vedno predstavljajo
polne krogce, katerih premer odgovarja premeru dane pozicije armature.
eprav ne vpliva na prikaz palic v prenem prerezu na ekranu, ima ta ukaz pri tiskanju risbe
enak uinek na palice v prenem prerezu, kot tudi na vse ostale vrste armature. Namre, vsa
armatura za katero je stikalo Debelina linij vklopljeno, se tiska s pravo debelino
palic, ne glede na nastavitev, ki je podana v okviru AutoCAD-ovega ukaza Plot. To bomo
pokazali na primeru enega prenega prereza:
349
Stikalo Debelina linij vklopljeno
Stikalo Debelina linij izklopljeno
Nastavitve v okviru AutoCAD-ovega ukaza Plot so enake za obe risbi.

Parametri v delu dialoga Serija v osnovi bodo dostopni samo, ko je v izbor vkljuena tudi
serija v osnovi. Z njimi se regulira nain prikaza izbrane serije v risbi.
Poln prikaz
ko je vklopljeno, bo program na podanem razmiku izrisoval simbole, ki jasno

kaejo na poloaj vsake palice znotraj serije.
Redko
ko je vklopljeno, se riejo samo simboli palic, ki so za to izbrani v dialogu

Izbor rt za prikaz, ki se klie iz dialoga za kreiranje serije s klikom na
gumb
. Stikali Poln prikaz in Redko delujeta povezano, kar pomeni da
istoasno ne moreta biti obe vklopljeni.
To stikalo je dostopno samo, e je vklopljeno ali Poln prikaz ali Redko. Z
vklopom se vsi simboli palic v seriji riejo s pravilno geometrijo palice
projecirano na ravnino risanja.
Okvir okoli obmoja
Ko je vklopljeno, se prikazuje tudi kontura obmoja katero serija v osnovi
pokriva.
Lastna barva
Vsem izbranim entitetam se lahko dodeli popolnoma poljubna barva, s katero

se bo prikazovala v risbi. Vklop aktivira e gumb za izbor barve.
Mnoilec velikosti kot

Edit polje za vnos koeficienta, ki vpliva na velikost kot v risbi. Na velikost kot
se lahko vpliva na dva naina. Prvi je dodelitev koeficienta entiteti, kar
pomeni, da bodo vse nove kote entitete pomnoene z njim, stare kote pa se
ne bodo spremenile. Drugi nain je da se v risbi izberejo e postavljene kote
in se jim z vnosom koeficienta spremeni velikost.
Z aktiviranjem polja OK bo program risbo popravil tako, da bodo izbrane pozicije prikazane
na nain kot je to bilo zahtevano.
350
11.7
Podatki narta razreza palic
S tem ukazom se lahko vsem tipom armature aktivnega predpisa poda Nabavna
dolina, oziroma maksimalna dolina palice doloenega tipa in premera, ki se lahko nabavi in
transportira. Podane nabavne doline lahko program uporabi pri kreiranju narta razreza palic,
kar omogoi najmanje mono tevilo celih palic, iz katerih se lahko dobi vsa potrebna
armatura. Z izborom ukaza iz menija menija ArmCAD Nastavitev ali klikom mike na
ikono
, se odpre dialog:
Dialog za definiranje nabavnih dolin armature

Tip armature
Lista vseh tipov armature aktivnega predpisa.
Tabela premerov
V tabeli so prikazani vsi premeri palic, ki so definirani za tip armature, ki je
trenutno izbran v listi Tip armature. V koloni Naziv se izpisuje premer
armature, dokler se v prvi koloni za vse premere, ki se uporabljajo v aktivni
risbi, prikazuje simbol
. V koloni L max se vsakemu premeru lahko
dodeli elena nabavna dolina v cm. Z desnim klikom mike na poljubno celico
v tej koloni odpre meni z opcijami za masoven vnos enakih podatkov. Z
izborom opcije Dodeli vsem se vrednost nabavne doline iz dane celice
dodeli vsem premerom, ki pripadajo izbranemu tipu armature. Z izborom
opcije Dodeli vsem tipom armature se vrednost nabavne doline iz dane
celice dodeli vsem premerom armature aktivnega predpisa.
Prikazati samo armaturo uporabljeno v aktivni risbi
Ko je stikalo vklopljeno, se v listi Tip armature prikazujejo samo tisti tipi, ki
imajo vsaj en premer armature uporabljen v aktivni risbi. Istoasno se v
tabeli prikazujejo samo tisti premeri izbranega tipa armature, ki so v aktivni
risbi.
351
Ne delati narta razreza
Vklop pomeni, da se pri poroilu ne bo naredil nart razreza.
Enoten nart razreza za vse opae
e je izklopljeno, se nart razreza generira za vsak opa posebej, e je pa
vklopljeno se generira za aktivno skupino opaev.
Konfiguracija
11.8
V tem delu dialoga se nahajajo parametri za delo s konfiguracijami narta

razreza armature. Iz zaprte liste se lahko aktivira e prej shranjena
konfiguracija z nabavnimi dolinami. Z ukazom
Shrani se trenutno
podane nabavne doline shranijo v bazo konfiguracij s podanim imenom,
dokler ukaz
Brii aktivno konfiguracijo umakne iz baze.
Izvoz konfiguracijskih datotek
S tem ukazom se lahko konfiguracijske datoteke, kreirane med delom, shranijo v

datoteko s konnico *.acf., katera se lahko pozneje na tem ali drugem raunalniku prebere.
Torej glavni namen je, da se omogoi prenaanje konfiguracijskih datotek med uporabniki,
oziroma njihov prenos z raunalnika na raunalnik. Z izborom ukaza Izvoz konfiguracijskih
datotek iz menija ArmCAD Nastavitev ali ikone
, se odpre dialog:
Sedaj je potrebno izbrati mesto na disku, kamor se bo shranila datoteka z izvoenimi

konfiguracijskimi datotekami.
352
11.9
Uvoz konfiguracijskih datotek

S tem ukazom se vri branje konfiguracijskih datotek, ki so predhodno bile
shranjene v datoteko *.acf. Z izborom ukaza iz menija ArmCAD Nastavitev ali ikone
se odpre dialog:
Sedaj je potrebno izbrati datoteko in jo prebrati. Zatem se bo odprl dialog, kjer bo potrebno e
izbrati:
V prvi koloni tabele se izpisuje tevec, v koloni Naziv nazivi vseh konfiguracijskih datotek, ki
se nahajajo v prebrani datoteki, Opis pa izpisuje pomen datoteke. Izbor konfiguracijskih
datotek za vnos se izbere s stikalom v zadnji koloni. Gumb Vse vklopi vsa stikala, gumb Ni,
izklopi vsa stikala, gumb Inverzni izbor pa zamenja stanje stikal.
Z aktiviranjem gumba OK se dialog zapre in izbrane konfiguracijske datoteke se preberejo v
program s sporoilom:
353
Da bi se vse uvoene konfiguracijske datoteke inicializirale, oziroma uporabile, se mora

program ponovno zagnati.
11.10 Shranjevanje v format ArmCAD 2005

Risbe, ki so kreirane s programom ArmCAD 6, se lahko s tem ukazom prenesejo v
program ArmCAD 2005. Tako izvoena risba bo v ArmCAD-u 2005 enaka izvorni risbi, samo da
ne bo imela vse nove detajle in opcije prikaza znailne samo v ArmCAD 6. Z izborom ukaza iz
menija ArmCAD se odpre dialog:
Sedaj je potrebno izbrati mesto na disku raunalnika za shranjevanje in iz zaprte liste Tip
datoteke izbrati ustrezno verzija AutoCADa, v kateri se bo dwg e lahko prebral.
354
12. POROILO
Ta ukaz slui za avtomatsko generiranje vseh vrst sporoil, tako specifikacije
(kosovnice) in izvleka palic, tako specifikacije, izvleka ter narta razreza mre. Vsebina
poroila odgovarja trenutnemu stanju v risbi. Istoasno s procesom generiranja preide
program v poseben reim dela, ki omogoa pregled, nastavitev in tisk poroila. Poroilo se
lahko:
-
tiska
eksportira v AutoCAD risbo
konvertira v RTF (Rich Text Format - format kompatibilen z urejevalci tekstov).
Po izboru ukaza Poroilo iz menija ArmCAD ali ikone

, program prebere trenutno stanje
v risbi in avtomatsko generira poroilo za vso armaturo, ki pripada aktivni skupini opaev (glej
poglavje 12.9). Namesto grafinega okolja AutoCAD-a, se sedaj odpre za delo z generiranim
poroilom.
Izgled okna za delo s poroilom

V levem delu okna se nahaja razvejano drevo, ki deli poroilo na manje celote in istoasno
predstavlja vsebino poroila. V desnem delu se prikazuje izgled trenutno aktivne strani
poroila, tako kot bo to izgledalo na papirju po tisku. Na dnu ekrana se v statusni liniji izpisuje
informacija o nazivu trenutno prikazanega poglavja poroila, tevilki aktivne strani in skupnim
tevilom strani poroila.
355
12.1
Vsebina poroila
Generirano poroilo se sestoji iz nizov tabel, ki so na osnovi tipa armature

razdeljeni v dve osnovni skupini: Palice in Mree. Organizacija te delitve je prikazana v
drevesu, ki se nahaja v levem delu okna za delo s poroilom.
Struktura poroila
Za obiajno armaturo je omogoeno generiranje poroila
Specifikacija - Vsako poroilo Specifikacija vsebuje detajlne podatke o uporabljenih palicah
za dano pozicijo opaa. Podatki so razvreni po pozicijah palice.
Specifikacija 2 - S programom je omogoeno istoasno generiranje dveh poroil za
specifikacijo palic, pri emer ima lahko vsaka drugano vsebino.
Izvleek - Poroilo Izvleek vsebuje zbirne podatke o uporabljenih koliinah armature za
aktivno skupino opaev. Podatki so razvreni po premerih in to za vsako vrsto armature
posebej.
Izvleek opaa - Generiranje poroila za izvleek/rekapitulacijo palic za vsak opa posebej.
Izvleek - SNIP - Generiranje poroila za rekapitulacijo palic po SNIP predpisih.
Specifikacija narta razreza - Generiranje poroila za nart razreza palic.
Ta poroila so v drevesu prikazana kot podnaslovi veje Palice.
Za mreno armaturo je generiran niz poroil Specifikacija (za vsako pozicijo opaa po en),
poroilo Izvleek in niz poroil Nart razreza (za vsako pozicijo opaa po en). Ta poroila
so v drevesu prikazani kot podnaslovi veje Mree.
- Vsako poroilo Specifikacija vsebuje detajlne podatke o mreah uporabljenih v dani poziciji
opaa. Podatki so razvreni po pozicijah in dimenzijah mre.
- Poroilo Izvleek vsebuje zbirne podatke o vseh mreah, ki pripadajo aktivni skupini
opaev. Podatki so grupirani po tipih mre. (Tip mree je definiran z oznako in dimenzijo).
- Vsako poroilo Nart razreza vsebuje grafine sheme razreza kosov mre. Program ie
optimalni nart razreza celih mre, da bi se dobilo minimalno tevilo potrebnih mre.
356
Razumljeni nivo prilagajanja se nanaa na ujemanje pravokotnih kokov mree, ki
zajemajo pravo geometrijo danega koka mree. Podatki so grupirani po pozicijah opaa in
po tipih mre.
Kot reeno, program avtomatsko pri aktiviranju ukaza kreira vsa poroila. e elite, da se neko
poroilo ne prikazuje, je potrebno klikniti z miko (desni klik) na ime v drevesu, ki se nanaa
na to poroilo, nakar se bo odprl meni z ukazi Prikai in Skrij.
Meni, ki se odpre z desnim klikom mike

Z izborom ukaza Skrij postane izbrano poroilo nevidno, a njegov naziv v drevesu se izpisuje
s sivo barvo. Ukaz Prikai bo dostopen samo, ko se izbere predhodno skrito poroilo in se z
njegovim aktiviranjem ponovno prikae. Na tak nain se lahko menjava vidnost tudi po celih
vejah Palice ali Mree, kot tudi poljubnemu tevilu skupnih izbranih poroil (vekratna
selekcija).
Vekratna selekcija poroil v drevesu se vri po standardnih Windows pravilih:
- e drite pritisnjeno tipko Ctrl, bodo izbrana ali pa izklopljena vsa poroila na katere
kliknete z miko
- e drite pritisnjeno tipko Shift, bodo izbrana vse poroila med trenutnim in prvim
izbranim.
357
12.2
Pregled in premikanje skozi poroilo
V desnem delu okna za delo s poroili se vedno prikazuje izgled trenutno aktivne
strani poroila, tako kot bo izgledalo na papirju po tiskanju. Na dnu ekrana, v statusni liniji, se
izpisuje informacija o nazivu trenutnega prikazanega poglavja poroila, tevilki strani in vseh
strani poroila.
Polja predvidena za izpis aktivnega poglavja in aktivne strani poroila

Aktivno poglavje poroila je v drevesu vedno markirano s posebno barvo. Sprememba
aktivnega poglavja se vri z enostavnim klikom mike na njegov naziv v drevesu, nakar se v
desnem delu okna za trenutno aktivno stran poroila postavi stran, na kateri je zaetek
izbranega poglavja.
Aktivno poglavje je Izvleek v okviru veje Palica

Na tak nain je aktivno poglavje v drevesu vedno uglaeno s prikazom aktivne strani poroila,
kar omogoa lahko pozicioniranje na eleni del dokumenta. Sprememba aktivnega poglavja se
lahko vri tudi s pomojo kurzorskih puic.
Sprememba aktivne strani poroila se lahko naredi tudi preko tipkovnice s pomojo tipk
PgUp in PgDn, kot tudi z izborom ikon.
358
Aktivna postane predhodna stran
Aktivna postane naslednja stran
V primeru, da dokument vsebuje veliko tevilo strani, lahko za hitro postavljanje aktivne strani
uporabite tudi drsni gumb na desnem robu tega okna.
Razumevani nain prikazovanja izgleda dokumenta je prikaz samo ene strani. Vendar se vasih
lahko pojavi potreba za vestranskim prikaz poroila.
Z izborom te ikone se vri prehod na istoasni prikaz ve strani poroila na ekranu.
tevilo strani se vri z izborom iz zaprte liste, ki se aktivira s puico na desni strani
ikone. Programsko je omejeno, da se istoasno lahko prikae do 6 strani.
Istoasni prikaz dveh strani poroila

Z izborom te ikone se vri povratek na prikaz samo ene aktivne strani poroila
Zoomiranje je mogoe izvriti z vrtenjem koleka mike ali s pomojo posebnih ukazov:
-
CTRL+ levi gumb mike = Zoom okno. Dokler je pritisnjena tipka CTRL bo klik na levi
gumb mike izbrano toko obeleil kot prvi vogal pravokotnega obmoja za poveavo, a
naslednji klik na levi gumb mike kot nasprotni vogal obmoja in poveava bo konana.
CTRL+ desno gumb mike = Zoom predhodni.
Premikanje prikaza izgleda opaa se vri s klikom na srednji gumb mike in njenim
premikanjem.
Prav tako se ukazi za zoomiranje lahko aktivirajo tudi z izborom ustrezne ikone.
- Zoom vse
- Zoom okno
- Zoom predhodni
359
- Zoom dinamini
- Zoom premakni
12.3
Formatiranje poroila
Program ArmCAD omogoa nastavitev velikega tevila parametrov vezanih na

izgled in vsebino projektne dokumentacije, vse z namenom im bolje prilagoditve razlinim
predpisom, potrebam in navadam uporabnika.
Vse nastavitve izgleda in vsebin poroila se odvijajo se v dialogu, ki se odpre z aktiviranjem
ukaza Formatiranje poroila - ikona
Izgled dialoga za formatiranje poroila

Ker je ogromno podatkov, je ta dialog organiziran preko strani. Na levi strani se nahaja spisek
vseh strani, v desnem delu pa se prikazuje vsebina trenutno aktivne strani.
360
12.3.1 Format papirja

V okviru strani Format papirja lahko definirate velikost strani dokumenta.
Dialog strani Format papirja

Glede na izhodno napravo za tisk, iz zaprte liste izberite enega od ponujenih formatov papirja.
V primeru, da v listi ni ponujen eleni format, lahko z vklopom stikala Poljubni format, v
edit box-a irina in Viina podate poljubne dimenzije papirja. Vsekakor je pogoj, da vaa
izhodna naprava za tisk podpira podani format papirja.
Edit box-i za vnos poljubnih dimenzij papirja

Z vklopom enega od ponujenih stikal, lahko izberete orientacijo papirja: Pokonno ali
Leee.
361
12.3.2 Robovi
V okviru strani Robovi se definira neto povrina papirja za tisk.
Dialog strani Robovi

V centralnem delu dialoga je prikazan izbrani format papirja, a tirje edit box-i, doloajo
ustrezne robove za posamezne strani. Pri tem bodite pozorni, ker ima vsaka izhodna naprava
omejitev glede neto povrine za tisk. V tej proceduri program dovoli vnos poljubne vrednosti,
vendar se zato pri tisku dokumenta lahko zgodi, da gonilnik ne more na tem delu tiskati. V
takih primerih bo po zahtevi za tisk, program izdal ustrezno opozorilo.
Edina omejitev pri vnosu robov bo v edit box-u Spodaj, ker se v nogo vsakega lista zapie
tudi podpis avtorja programa. Minimalna programsko omejena vrednost za spodnji rob je
8 mm.
V primeru, da vsaka stran vaega dokumenta mora imeti tudi glavo, je potrebno v edit box-u
Viina glave podati njegovo dimenzijo. e ne elite glave, tedaj v tem edit box-u podajte
vrednost 0.
362
12.3.3 Glava
V okviru strani Glava se doloi izgled glave, ki bo natiskana na vrhu vsake strani
dokumenta.
Dialog strani Glava

Default izgled glave, ki se daje s programom, predstavlja samo primer za postopek njenega
formiranja. V zgornjem delu dialoga se prikazuje trenuten izgled kreirane glave. irina glave je
doloena s irino papirja, ki je zmanjana za levi in desni rob, a viina s podatkom v edit box-u
Viina glave, v okviru kartoteke Robovi. Glava je razdeljena na niz celic (pravokotnih
obmoij) in s klikom mike v njo, se v spodnjem delu dialoga prikazuje vsebina trenutno
aktivne celice.
V spodnjem delu dialoga je prikazana vsebina trenutno

aktivne celice namenjene prikazu naslova projekta
363
V vsako celico se lahko vnese poljubna vsebina. Postopek editiranja vsebine trenutno aktivne
celice popolnoma odgovarja postopku dela z urejevalci teksta, kot je tudi program WordPad.
Izbor in velikost fonta se vri iz zaprtih list, ki se nahajajo nad poljem predvidenim za
editiranje vsebine trenutno aktivne celice.
Zaprte liste za izbor vrste i velikosti fonta

S pomojo naslednje skupine ikon se vpliva na izgled in vsebino trenutno aktivne celice.
Izbrani tekst se izree in prenese v clipboard
Izbrani tekst se kopira v clipboard
Predhodno nameen tekst v clipboard se vnese v celico in to na mesto, kjer je trenutni
poloaj kurzorja
Vklop doloa odebeljenost izbranega teksta
Vklop doloa nagnjenost izbranega teksta
Vklop oznauje podrtanost izbranega teksta
Izbor liste barv za izbran tekst
Vklop doloa levo ravnanje izbranega teksta
Vklop doloa centralno ravnanje izbranega teksta
Vklop doloa desno ravnanje izbranega teksta
Izbor oznai izbrani tekst kot odstavek niza podatkov
Izbor odpre dialog za postavitev okvirja okoli celice
364
Izgled dialoga za postavitev

okvirja okoli celice
Z vklopom ponujenih stikal, se na ustrezni strani okvirja postavi linija okvirja. Oznaka za vklop
je vboen izgled ikone. Z vklopom stikala Pridrui vsem lahko izbrane strani okvirja,
pridruite tudi vsem ostalim celicam v glavi. Za najpogosteje primere v praksi, ko je potrebno
postaviti okvir okoli vseh celic, vklopite vsa stikala.
Z izborom te ikone se odpre dialog za branje slik z diska raunalnika.
Izgled dialoga za vnos slik v celice glave

Z izborom ene od ponujenih opcija iz zaprte liste Tip datoteke, lahko zraven bmp, v celico
dodate vsebine metadatotek (*.wmf in *.emf). Po izboru elene datoteke in aktiviranju polja
OK, se na poziciji kurzorja pojavi vsebina slike. V primeru velikega formata slike kliknite na
njo in s pomojo drsnih gumbov privedite en njen vogal v poloaj, da se vidi v prostoru
predvidenem za prikaz celice.
365
Z izborom bmp slike se na njenih straneh postavijo simboli malih

kvadratov, s pomojo katerih se vri sprememba dimenzij slike.
S premikanjem kvadratkov na vogalih in robovih slike nastavite velikost slike na eleno
dimenzijo.
Zmanjana velikost prebrane slike

Z izborom te ikone se odpre meni za avtomatski vnos programsko definiranih tekstov.
Na razpolago so naslednji teksti:
#p
#n
#t
#d
#f
#g
tevilka tekoe strani

Skupno tevilo strani
Trenuten as
Tekoi datum
Ime datoteke
Ime datoteke (cela sled)
366
Vneseni programsko definirani teksti se v celici oznaijo s simbolom # in ustrezno rko.

Da bi definirali razpored celic, ki odgovarja vai glavi, je potrebno najprej podati eleni format
papirja, doloiti robove in viino glave. Zraven tega je potrebno tudi zbrisati 'Default' glavo, ki
je dana kot vzorni primer.
S klikom mike znotraj celice, le-ta postane aktivna in v edit box-ih irina in Viina,
prikazuje njene trenutne dimenzije.
Edit box-i za numerien vnos dimenzij trenutno aktivne celice

Ker ima glava omejeno podroje, sprememba dimenzij ene celice vpliva na dimenzije ostalih
celic. Osvojeno je, da se sprememba dimenzij celic odvija z leve na desno in od zgoraj navzdol.
Iz tega razloga bo pri izboru robne celice numerien vnos dimenzij celice neaktiven.
Za izbrano zgornjo desno celico ni mogoe menjati irine
367
Da bi zbrisali Default glavo, je potrebno izbrati krajno levo celico in ji dati maksimalne mone
dimenzije. e le-teh ne veste, dajte take, ki so zagotovo veje od maksimalnih in program bo
avtomatsko doloil maksimalne dimenzije celic.
Vnos maksimalnih dimenzij krajni levi celici glave

Na tak nain boste dosegli, da se glava sestoji samo iz ene celice.
Izgled glave, ki se sestoji samo iz ene celice

Z izborom slike v spodnjem delu dialoga, ki je predviden za editiranje vsebine trenutno aktivne
celice in s pritiskom na tipko Del, to sliko izbriete iz vsebine vae glave.
368
Popolnoma prazna vsebina glave

V spodnjem levem kotu vsake celice se nahaja mali pokonni pravokotnik, s katerim se vsaka
celica lahko razdeli na dve novi po vertikali. Mali poloni pravokotnik v zgornjem desnem kotu
vsake celice slui za delitev celice po horizontali. Poloaj mike na teh dveh pravokotnikih
smiselno menja obliko mike in kae na mone akcije.
Pravokotniki za delitev celic na manje dele

Operacija delitve celic se odvija tako, da se z miko klikne na eleni pravokotnik in se jo
premakne v poloaj elene vertikalne, oziroma horizontalne delitve.
369
Z raztegovanjem zgornjega desnega pravokotnika

navzdol, se dobi nova celica
Tudi na novi dodani celici v spodnjem levem in zgornjem desnem kotu, se nahajajo mali
pravokotniki za morebitno delitev na manje dele. V zgornjem delu glave bomo dodali e eno
celico.
Ta postopek je potrebno ponavljati tako dolgo, dokler ne dobite ustrezno tevilo in

razporeditev celic. Poloaj mike na sredini notranje strani celice omogoa naknadno
spremembo dimenzij dane celice.
370
Notranje strani celic, katere se lahko premikajo

Ker se s premikanjem mike ne more tono doloiti dimenzija celice, je v programu predviden
tudi numerien vnos dimenzij vsake celice. S klikom mike znotraj celice le-ta postane aktivna
in v edit box-ih irina in Viina se prikaejo njene dimenzije.
Ko ste nastavili poloaj in tevilo celic v glavi, vam ostane e samo, da jih zapolnite z ustrezno
vsebino.
12.3.4 Tekst
V okviru strani Tekst lahko definirate vse podatke o vrsti, barvi in velikosti
tekstov, ki se izpisujejo na papirju.
Dialog strani Tekst
371
V delu dialoga Tiskanje se nahajajo parametri, ki definirajo izgled poroila pri tisku in
konverziji v RTF format.
Prikazani parametri imajo naslednji pomen:
-
Tekst v naslovu - Podajo se parametri, ki se nanaajo na tekste v naslovu vseh poroil.

Mogoe je izbrati font, viino, debelino, nagnjenost, podrtanost in barvo teksta.
Tekst v glavi - Podajo se parametri za tekste v glavi vseh poroil.
Tekst v tabeli se nanaa na vse tekste v vseh poroilih. Mogoe je izbrati font, viino,
odebeljenost, nagnjenost, podrtanost in barvo teksta.
Tekst v risbah se nanaa na tekste, ki se nahajajo v risbah oblik palic in narta razreza
mre. Prav tako je za te risbe mogoe definirati tudi barve in debelino linij vseh elementov:
Palica, Kota, Cela mrea in Rezana mrea.
V delu dialoga AutoCAD risba lahko definirate predhodno opisane parametre za poroilo, ki
se eksportira v AutoCAD-ovo risbo. Velikost tekstov se prerauna glede na aktivno merilo
risbe (glej poglavje 11.5). Barve tekstov in linij je mogoe izbrati iz skupine AutoCAD-ovih
definiranih barv.
-
Tabela - Izbira se barva za linije tabel.
Neusklajenost poroila - Izbira se barva za tekst, ki se izpisuje na tabelah v risbi, ko so

poroila neusklajena.
V edit box-u tevilka prve strani se poda tevilka, od katere program zane numeracijo
poroila. To je zelo koristna opcija, ker se proroilo o potrebni armaturi nikoli ne nahaja na
zaetku projektne dokumentacije.
Edit box v katerem se poda tevilka prve strani poroila
372
12.3.5 Palice - specifikacija

V okviru strani Palice - specifikacija je mogoe definirati vse parametre vezane
na istoimensko poroilo (tabelo).
Dialog strani Palice - specifikacija

Gre v poroilo - Stikalo, da gre v poroilo.
V edit box-u Naziv tabele je omogoen vnos naslova, ki se bo izpisoval na zaetku vsake
tabele. Poloaj teksta naslova (v horizontalni smeri) je mogoe nastaviti z izborom enega od
treh nainov poravnave
(levo, center, desno).
Edit box za vnos naziva tabele in polja za njegovo poravnavo
373
V zgornjem levem delu dialoga se nahaja lista, ki doloa vrstni red in vsebino kolon, ki tvorijo
to poroilo.
Lista ki doloa vrstni red in vsebino kolon poroila

Pod listo se nahajata polji
Brii in
Dodaj, ki brieta ali dodaja kolone in polji
in
Dol, ki spreminjata vrstni red kolon v poroilu.
S pomojo polja
Gor
Dodaj, je v listo dodana nova kolona
Vsebina vsake kolone se lahko nastavi z izborom iz zaprte liste, ki se odpre s klikom mike na
puico na desni strani dane kolone.
374
Vsebina zaprte liste za izbor vsebine kolone

Za vsako kolono poroila je mogoe definirati:
-
tekst, ki se bo izpisal v glavi

irina kolone
podatki specifini za to kolono.
V edit box-u Naziv kolone se vnese tekst, ki se bo izpisal v glavi izbrane kolone. Omogoeno
je definiranje dveh vrst teksta. Vnos ravnanja (desno, gor, levo) se izvaja kot je to e opisano
za edit box Naziv tabele. Desno od polja za vnos teksta se nahaja polje
, ki aktivira meni.
Stavek v meniju %%c oznaka za fi omogoa, da se v tekstu pojavi specialni znak .
Del dialoga za definiranje naziva kolone

V edit box-u irina kolone se vnese podatek o zahtevani irini kolone. Kolona ima lahko tudi
neznano irino. V tem primeru se njena irina doloa tako, da odgovarja prosti irini na
375
papirju, ki ostane po odvzemu irine kolon z znano irino. Kolikor ima ve kolon neznano
irino, bo prosta irina papirja enakomerno razdeljena na vsako od njih. Ali bo neka kolona z
neznano irino, se doloa s stikalom Neznana.
Del dialoga za definiranje irine kolone

Stikalo Prikazuje se pred izvlekom se koristi za definiranje vrstnega reda poroila. Ko je
to stikalo vkljueno, se poroilo specifikacije palic prikazuje pred poroilom izvleka in obratno.
Stikalo za definiranje vrstnega reda poroila

Ravne palice - Stikalo za prikaz ravnih palic v poroilu.
Ukrivljene palice - Stikalo za prikaz ukrivljenih palic v poroilu.
376
Stikali Ravne palice i Ukrivljene palice

V spodnjem delu dialoga je prikazan izgled tabele, ki odgovarja trenutnemu stanju
parametrov.
To poroilo se lahko kreira kot kombinacija naslednjih kolon:
tevilka pozicije - izpisuje tevilko pozicije palice.
Izgled palice izrisuje risbo geometrije palice s kotiranimi dolinami segmentov. Specifini
podatki za to kolono so:
Enota mere za definiranje enote mer za prikaz doline.
tevilo decimalk definiranje maksimalnega tevila decimalk, ki se uporablja za izpisovanje.
Zaobljenost za definiranje naina izrisa prelomnih tok na palicah ostri lomi ali zaobljeno
po pravilih za krivljenje palic, ki veljajo za aktivni izbrani predpis.
Vedno prikazati vse doline spremenljivih segmentov - Stikalo, ki doloa nain
oznaevanja spremenljivih segmentov palice. Ko je vklopljeno, se bodo v koloni Izgled palice
prikazovale vse doline spremenljivih segmentov.
Radialna oznaitev lonih segmentov - Stikalo, ki doloa nain oznaevanja lonih
segmentov palice. Ko je vklopljeno, se bodo v koloni Izgled palice prikazovali radiji
ukrivljenosti palice.
377
Specifini podatki za kolono Izgled palice

Premer palice izpisuje podatek o premeru palice. (Pravzaprav se tukaj izpisuje naziv, ki je
definiran v predpisih za palico doloenega premera - glej poglavje 11.3. Ker se v skoraj vseh
predpisih naziv palice in premer palice prekriva, je izbran termin Premer palice).
Premer palice ene vrste armature v tej koloni bo izpisan podatek o premeru palice, vendar
samo e vrsta armature pozicije palice odgovarja vrstam armature navedenim v edit box-u
Filter armature. Desno od edit box-a za vnos filtra se nahaja polje
, ki odpre meni, iz
katerega se lahko izbere vrsta armature. Mogoe je narediti tudi vekratni pogoj z znakom +
med imeni vrst armature. V primeru, da pogoj o vrsti armature ni izpolnjen, bo polje v tabeli
ostalo prazno.
Opomba: e se ta tip kolone uporabi, se obiajno uporablja v paru z medsebojnimi
disjunktnimi pogoji. S tem se dobi izpis premerov palici za vse pozicije, vendar v ustreznih
kolonah.
Dolina palice dolina ene palice. Specifini podatki za to kolono so:
Enota mere definiranje enote mer za prikaz doline.
Opomba: e je pozicija palice variabilna, se bosta izpisali dve vrednosti minimalna in
maksimalna dolina palice v poziciji.
tevilo kosov skupno tevilo kosov palic v poziciji. Specifini podatek za to kolono je:
Faktor opaa ko je to stikalo izklopljeno, se prikazuje skupno tevilo kosov palic dane
pozicije. Ko je vklopljeno, je tevilo palic prikazano v formatu podana koliina za dan opa
(glej poglavje 2.1) x podano tevilo palic dane pozicije.
Skupna dolina pozicije vsota dolin vseh palic v celi poziciji. Specifini podatki za to kolono
so:
378
Vrsta armature naziv definiran v predpisu za vrsto armature pozicije palice.
Oznaka tipske palice izpis imena ustrezne palice iz knjinice tipskih palic (geometrija palice
odgovarja geometriji tipske palice).
Opomba Kolona za izpis poljubnega komentarja definiranega v dialogu za bazo pozicij.
Tea enote podatek o tei palice na enoto doline. Specifini podatki za to kolono so:
Tea palice podatek o tei ene palice dane pozicije. Specifini podatki za to kolono so:
Enota mere za definiranje enote mere za prikaz tee palice.
tevilo decimalk za definiranje maksimalnega tevila decimalk, ki se bodo izpisovale.
Tea pozicije podatek o tei vseh palic dane pozicije, ki gredo v kosovnico. Specifini podatki
za to kolono so:
Enota mere za definiranje enote mere za prikaz tee palice.
tevilo decimalk za definiranje maksimalnega tevila decimalk, ki se bodo izpisovale.
Prazno polje Kolona s praznim poljem za poljubne namene.
12.3.6 Palice - specifikacija 2

S programom je omogoeno istoasno generiranje dveh poroil za specifikacijo
palic, pri emer ima lahko vsaka drugano vsebino.
Dialog strani Palice - specifikacija 2

Parametri, s katerimi se definira to poroilo, so enaki kot za Palice - specifikacija.
379
12.3.7 Palice - izvleek

V okviru strani Palice - izvleek je mogoe definirati vse parametre za to
poroilo.
Dialog strani Palice - izvleek

Podatki vezani na Naziv tabele kot tudi za splone podatke vseh kolon (Naziv kolone in
irina kolone), so popolnoma enaki kot v predhodno opisani kartoteki.
Poroilo je grupirano po vrstah armature. Znotraj poroila o vsaki vrsti armature so podatki
grupirani po premerih armature. Mogoa je dodatna nastavitev naina grupiranja in to:
-
e se eli prikaz rekapitulacije v tabeli z vsemi premeri palic se vklopi stikalo Vsi premeri.
Drugae se prikae tabela samo z uporabljenimi premeri palic.
e se eli posebno poroilo za ravne in posebno za krivljene palice se vklopi stikalo

Posebej ravne in ukrivljene.
e se eli posebno poroilo za palice, ki imajo premer manji ali enak nekemu premeru in
posebno za palice vejega premera, se vklopi stikalo Loeno do ter v edit box-u =
definira mejni premer palice.

Premer palice izpisuje podatek o premeru palice. (Pravzaprav se izpisuje naziv, ki je definiran
v predpisih za palico doloenega premera glej poglavje 11.3. Ker se v skoraj vseh predpisih
naziv palice in premer palice prekriva, je izbran termin Premer palice).
Skupna dolina vgrajenih - skupna dolina vseh vgrajenih palic ustreznega premera in vrste
armature. Specifini podatki za to kolono so:
Enota mere definiranje enote mer za prikaz doline
tevilo decimalk definiranje maksimalnega tevila decimalk, ki se uporablja za izpis
380
Tea enote podatek o tei palice na enoto doline. Specifini podatki za to kolono so:
Enota mere definiranje enote mer za prikaz tee
Skupna tea vgrajenih - skupna tea vseh vgrajenih palic ustreznega premera in vrste
armature. Specifini podatki za to kolono so:
Opomba: specifino za to kolono je, da se na koncu vsake celote prikazuje vsota cele kolone. V
edit box-u Tekst vsote se lahko definira poljubni tekst, ki se bo prikazoval zraven vsote.
Prazno polje - Kolona s praznim poljem za poljubne namene.
Nabavna dolina - Dolina definirana v dialogu za podatke narta razreza za ustrezni premer in
vrsto armature. Specifini podatki za to kolono so:
Potrebno tevilo celih kosov - Potrebno tevilo kosov celih palic za definirani nart razreza
palic.
Skupna tea celih - Skupna tea celih palic za definirani nart razreza palic. Specifini podatki
za to kolono so:
Skupna dolina celih - Skupna dolina celih palic za definirani nart razreza palic. Specifini
Tea odpada pri razrezu - Tea odpada, ki se pojavi za definirani nart razreza palic. Specifini
Dolina odpada pri razrezu - Dolina odpada palic, ki se pojavi za definirani nart razreza palic.
Specifini podatki za to kolono so:
Odstotek odpada pri razrezu - Odstotek odpada palic, ki se pojavi za definirani nart razreza
palic.
381
12.3.8 Palice - izvleek opaa

Program omogoa generiranje poroila za izvleek/rekapitulacijo palic za vsak opa
posebej. V okviru strani Palice - izvleek opaa je mogoe definirati vse parametre vezane
za to poroilo.
Dialog strani Palice - izvleek opaa

Parametri so enaki kot za poroilo Palice izvleek.
382
12.3.9 Palice - izvleek (SNIP)

Program omogoa generiranje poroila za rekapitulacijo palic po SNIP predpisih. V
okviru strani Palice - izvleek (SNIP) je mogoe definirati vse parametre za to poroilo.
Dialog strani Palice - izvleek (SNIP)

Poroilo Palice - izvleek (SNIP) se sestoji iz kolon:
Oznaka elementa - Kolona za izpis naziva opaa. Specifini podatek za to kolono je:
irina kolone - Edit polje za podatek zahtevane irine kolone.
Armatura - Tej koloni pripadajo kolone s premeri in vrstami armature, kot tudi kolona s skupno
koliino armature doloenega premera in vrste. Specifini podatki za to kolono so:
irina kolone - Edit polje za podatek zahtevane irine kolone s premeri armature.
irina kolone Skupno - Edit polje za podatek zahtevane irine kolone Skupno.
Enota mere - Lista za definiranje enote mere.
tevilo decimalk - Polje za definiranje maksimalnega tevila decimalk pri izpisu.
Beton - Tej koloni pripadajo kolone, v katerih se izpisujejo podatki v dialogu za pozicije opaa
in se nanaajo na marko in volumen betona. Specifini podatki za to kolono so:
irina kolone - Edit polje za podatek zahtevane irine kolone marke betona.
irina kolone Skupno - Edit polje za podatek o zahtevani irini kolone volumna betona.
Omenimo naj, da se v tem dialogu lahko briejo samo kolone Beton, kar pomeni, da bo
ukazno polje
Brii dostopno samo, ko je v listi izbrana ta kolona. Kolona Beton se doda v
poroilo z ukazom
Dodaj, ki je dostopen samo, e te kolone e ni v listi. Vrstni red kolon v
poroilu se ne more menjati in sta polji
Gor in
Dol vedno nedostopni.
383
12.3.10 Nart razreza - specifikacija

Omogoeno je generiranje poroila za nart razreza palic, vse parametre je
mono nastaviti v okviru strani Nart razreza - specifikacija.
Dialog strani Nart razreza- specifikacija

Poroilo Nart razreza - specifikacija se lahko kreira kot kombinacija kolon:
Opis - Kolona katere vsebina se definira v ustreznem edit polju. Z izborom gumba, ki se nahaja
desno od tega edit polja, se odpre meni za avtomatski vnos programsko definiranih tekstov. Na
razpolago so naslednji teksti:
%f - Premer palice
%dt - transportna dolina palice
%a - material
%n tevec naina razreza
%k tevilo ponovitev naina razreza
%i - izkoriena dolina
%p odstotek izkoriene doline
%s - neizkoriena dolina
%h odstotek neizkoriene doline
%%c - oznaka za fi
t.opa. - Kolona za izpis tevilke pozicije opaa. Specifini podatek za to kolono je:
384
Opa - Kolona za izpis naziva opaa.
tevilka pozicije - Kolona za izpis tevilke pozicije armature.
Opomba - Kolona za izpis poljubnega komentarja definiranega v dialogu za bazo pozicij.
tevilo kosov - Kolona za prikaz tevila kosov palice dane pozicije.
Dolina - Kolona za prikaz doline palice dane pozicije. Specifini podatki za to kolono so:
Prazno polje - Kolona s praznimi polji za poljubne namene.
12.3.11 Distanniki
V okviru strani Distanniki je mogoe definirati vse parametre vezane na
tabelo poljubnih oblik in vsebin. Tabela je sestavni del poroila rekapitulacije za palice.
Definiranje in prikazovanje te tabele je opcionalno.
Dialog strani Distanniki

Stikalo Gre v poroilo doloa, ali se bo ta tabela prikazovala.
V edit box-u Naziv tabele se lahko postavi poljuben tekst, ki se bo se izpisal kot naslov nad
tabelo. Poloaj teksta (v horizontalni smeri) je mogoe nastaviti z izborom enega od treh
nainov poravnave
(levo, center, desno).
Tabela ima lahko poljubno tevilo vrstic in kolon.

Za delo s kolonami tabele so namenjena polja v skupini Kolone tabele:
385
Dodaj - doda novo kolono v tabelo na konec. Vsebina nove dodane kolone bo kopija
tedaj aktivne kolone
Brii brie aktivno kolono
Levo - premakne aktivno kolono levo
Desno - premakne aktivno kolono desno
Skupina parametrov irina kolone je namenjena za definiranje irine aktivne kolone. Kolona
ima lahko tono podano ali neznano irino, pri emer se njena irina izrauna tako, da
odgovarja prostoru na strani. To se dosee z vklopom stikala Neznana.
Za delo z vrstami tabele so namenjena polja v skupini Vrste tabele:
Dodaj - doda novo vrsto tabele na konec. Vsebina novo dodane vrste je kopija tedaj
aktivne vrste.
Brii brie aktivno vrsto
Gor premakne aktivno vrsto gor.
Dol premakne aktivno vrsto dol.
Nekatere vrste iz vrha tabele lahko dobijo poseben status glava tabele. tevilo vrstic iz vrha
tabele, ki bodo namenjeni za glavo, se lahko vnese v edit box-u tevilo vrstic v glavi.
Vrstice, ki imajo status glave, so oznaeni na poseben nain. Razlog za vnos glave je v
loevanju vrstic, katerih vsebina se redko menja (glava) od preostalega dela tabele.
Pri aktiviranju polja
Shrani, ki se nahaja v delu dialoga Baza distannikov, se pojavi
dialog v katerem je potrebno vnesti ime za shranjevanje tabele.
Nain shranjevanja tabele v bazo distannikov se lahko nastavi v skupini parametrov

Shranjevanje. e je izbrana opcija Shrani celo tabelo, bo shranjena tabela (z vsemi
vrstami in kolonami) in s tem tudi vsebina vseh celic. e je izbrana opcija Shrani samo
glavo, bo shranjena tabela (z vsemi vrstami in kolonami) skupaj z vsebino celic za glavo.
Ostale celice bodo shranjene kot prazne.
Iz zaprte liste je mogoe aktivirati neko predhodno shranjeno tabelo. Prav tako se z
aktiviranjem polja
Brii brie tabela z imenom v zaprti listi.
Vsebino vsake celice tabele je mogoe zapolniti s poljubnim tekstom. Ravnanje teksta v vsaki
celici je mogoe nastaviti preko ustreznih polj v delu dialoga Ravnanje kolone.
386
12.3.12 Tabela specifikatorjev

V okviru strani Tabela specifikatorjev se definirajo vsi parametri za to tabelo.
Dialog strani Tabela specifikatorjev

Poroilo Tabela specifikatorjev se lahko kreira kot kombinacija kolona:
tevilka pozicije - Kolona za izpis tevilke pozicije armature. Specifini podatek za to kolono je:
tevilo kosov - Kolona za prikaz tevila kosov pozicije dane pozicije. Specifini podatek za to
kolono je:
Dolina spremenljivega segmenta palice - Kolona za prikaz samo v primeru, ko se v risbo
postavi specifikator s tabelo za spremenljivo serijo. Specifini podatki so:
Polmer lonega segmenta palice - Kolona za prikaz samo v primeru, ko se v risbo postavi
specifikator s tabelo za palico z lonim segmentom. Specifini podatki so:
Puica lonega segmenta palice - Kolona za prikaz samo v primeru, ko se v risbo postavi
specifikator s tabelo za palico z lonim segmentom. Specifini podatki so:
387
Dolina palice - Kolona za prikaz doline ene palice dane pozicije. Specifini podatki za to
kolono so:
Skupna dolina - Kolona za prikaz vsote dolin vseh palic dane pozicije. Specifino za to kolono
je, da se na koncu prikae vsota cele kolone. V edit polju Tekst vsote se lahko definira
poljuben tekst, ki se bo prikazoval zraven vsote. Specifini podatki za to kolono so:
12.3.13 Mree - specifikacija

V okviru strani Mree - specifikacija je mogoe nastaviti vse parametre za to
poroilo.
Dialog strani Mree - specifikacija

Pozicija oznaka pozicije. Za rezanje mree se prikazuje tudi indeks rezanja enolino tevilo
dodeljeno na osnovi dimenzij rezane mree.
Oznaka mree oznaka (naziv) mree
irina B dimenzije mree v B smeri. Specifini podatki za to kolono so:
Enota mere definiranje enote mer za prikaz irine
388
Viina L dimenzije mree v L smeri. Specifini podatki za to kolono so:
tevilo kosov tevilo kosov mree. Specifini podatek za to kolono je:
Faktor opaa ko je to stikalo izklopljeno, se prikazuje skupno tevilo mre dane pozicije.
Ko je vklopljeno, je tevilo palic prikazano v formatu podana koliina za dan opa (glej
poglavje 2.1) x podano tevilo mre dane pozicije.
Tea enote tea mree na enoto povrine. Specifini podatki za to kolono so:
Skupna tea skupna tea mre. Specifini podatki za to kolono so:
Opomba - Kolona v kateri se izpisuje poljuben komentar definiran v dialogu za bazo pozicij
mre.
12.3.14 Mree - izvleek

V okviru strani Mree - izvleek je mogoe nastaviti vse parametre za to
poroilo.
Dialog strani Mree - izvleek
389
To poroilo ima lahko kombinacijo naslednjih kolon:

Oznaka mree oznaka (naziv) mree.
irina B dimenzije mree v B smeri. Specifini podatki za to kolono so:
Enota mere definiranje enote mer za prikaz irine
Viina L dimenzije mree v L smeri. Specifini podatki za to kolono so:
Enota mere definiranje enote mer za prikaz viine
tevilo kosov tevilo kosov mree.
Tea enote tea mree na enoto povrine. Specifini podatki za to kolono so:
Skupna tea skupna tea mre. Specifini podatki za to kolono so:
Neto vgrajena tea - Kolona v kateri se izpisuje neto vgrajena tea mre.
Tea odpada pri razrezu - Tea odpada, ki se pojavi za definirani nart razreza mre. Specifini
Odstotek odpada pri razrezu - Odstotek odpada mre, ki se pojavi za definirani nart razreza.
390
12.3.15 Mree - nart razreza

V okviru strani Mree - nart razreza je mogoe nastaviti vse parametre za to
poroilo.
Dialog strani Mree nart razreza

Naziv tabele - ima isto funkcijo kot istoimenski edit box iz prej opisanih kartotek.
tevilo kolon - doloa tevilo slik, ki bodo v eni vrsti. Od tega podatka bo odvisna velikost
slik.
Enota mere - doloa enoto mere, ki se bo uporabljala pri izpisu dimenzij v risbi
tevilo decimalk - doloa maksimalno tevilo decimalk za izpis dimenzij
Dimenzija mree stikali, ki doloata vrstni red izpisovanja dimenzij mre v poroilu Mree
- nart razreza. e je izbrano stikalo BxL se najprej izpie irina B in zatem viina L mree.
Stikalo LxB pa najprej izpie viino L in zatem irino B.
12.3.16 Shranjevanje podatkov o formatiranju poroila

Da bi se lahko vsi podatki iz tega dialoga lahko uporabili tudi v drugim risbah, jih
je potrebno shraniti v bazo. Z izborom polja Shrani, ki se nahaja v spodnjem delu dialoga,
391
Sedaj je v edit box potrebno podati tekstualni opis, ki bo asociiral na definirane podatke o
formatiranju poroila. V primeru e obstojeega imena dobite o tem opozorilo.
Potrdilen odgovor bo predhodne podatke parametrov povozil z novimi, a negativen odgovor bo

shranjevanje preklical.
Zaprta lista, ki se nahaja v spodnjem levem kotu dialoga je predvidena za izbor e prej
shranjene konfiguracije.
Opomba: e menjate stanje parametrov v dialogu tega ukaza in ne izvedete predhodno
shranjevanje, bo po izhodu iz dialoga s poljem OK program upoteval postavljene parametre.
e ve, postavljene parametre bo shranil skupaj z risbo in s tem zagotovil, da bo poroilo
formatirano na enak nain tudi pri naslednjem odpiranju risbe.
S pomojo polja
Brii se vri brisanje konfiguracije, ki je aktivna. Torej eleno
konfiguracijo morate najprej aktivirati ter nato aktivirati polje
Brii. Ker je ta ukaz
destruktiven, bo program zahteval najprej potrditev te akcije in po potrditvi bo konfiguracija
zbrisana.
392
12.4
Tiskanje poroila
Z izborom te ikone se odpre dialog za vnos parametrov, ki regulirajo nain
tiskanja.
Izgled dialoga za tiskanje dokumenta

V delu dialoga Print range se doloa ali bo natisnjen celi dokument ali samo posamezne
strani. Z vklopom stikala All se zahteva tiskanje celega dokumenta, dokler se z vklopom
stikala Pages, v edit box-ih na desni strani lahko podate zaetno in konno stran za tiskanje.
V edit box-u Number of copies lahko podate tevilo kopij, a z vklopom stikala Print to file
lahko namesto tiska na tiskalnik, zapiete datoteko, ki se lahko natisne tudi izven okolja
programa.
Z aktiviranjem polja OK se bo zael proces tiska.
Omenimo naj, da se pri tiskanju poroila upotevajo vsi parametri, ki so podani v kartoteki
Tekst v delu dialoga Tiskanje (glej poglavje 12.3.4)
12.5
Eksport v RTF
Z izborom ukaza Eksport v RTF lahko celo poroilo prenesete v *.rtf format,
ki je berljiv za praktino vse Windows tekst procesorje, kot je npr. Word. Z
aktiviranjem se odpre dialog:
Dialog v okviru ukaza Eksport v RTF

V edit box-u Datoteka se poda mesto na disku za shranjevanje *.rtf datoteke ki jo kreirate,
kot tudi ime same datoteke. Zraven vnosa teh podatkov direktno v edit box-u, lahko z
aktiviranjem polja Izbor... odprete standarden Windows dialog za shranjevanje datotek.
393
Polje Izbor...
Izgled dialoga za shranjevanje datotek

Po aktiviranju polja Shrani bo program dialog zaprl in bo podane podatke prikazal v edit boxu Datoteka osnovnega dialoga tega ukaza.
Podani podatki so prikazani v edit box-u Datoteka

Proces eksporta se zane z aktiviranjem polja OK, a dolina trajanja zavisi izkljuno od
velikosti poroila. S kasnejim branjem v Word ali drugi tekst procesor, boste lahko poljubno
spremenili poroilo. Ta ukaz ima uporabo, ko elite projektno dokumentacijo poslati poslovnim
partnerjem v digitalni obliki.
Opomba:
Ker ne obstajajo tehnine monosti, da se vsebina glave konvertira v ustrezne tekste in tabele,
se glava eksportira kot slika (meta file). Negativna posledica tega je nezmonost editiranja
eventualnega tevca strani v ArmCAD-ovi glavi. V takih primerih je bolje, da izgled tipske
glave kreirate v samem Word-u in da glavo izkljuite iz ArmCAD-ovega poroila. Obstaja e
reitev, da v okviru ArmCAD-ove glave ne vnesete tevca strani, ampak to naredite v
Word-u.
Opomba:
Upotevajte, da so podani robovi v ArmCAD-u skladni z maksimalno povrino tiska, ki je
omogoena v Word-u ali drugem tekst procesorju za RTF. Namre Word, posebej stareje
verzije, ne more tiskati na celi povrini papirja, ki je definirana z gonilnikom tiskalnika, kot
lahko to ArmCAD. Iz tega razloga se lahko zgodi, da kreirana RTF datoteka pri tisku nima
vidnih vseh robov.
394
12.6
Eksport v risbo
S pomojo ukaza Eksport v risbo lahko vse tabele kreirane v poroilu postavite
v ArmCAD-ovo risbo. Tedaj program preide v risbo in zahteva za vsako
kreirano tabelo vnos referenne toke, oziroma toke, ki bo doloila poloaj
zgornjega levega kota tabele v risbi.
Palice - specifikacija:
Po vnosu referenne toke, program tabelo postavi v risbo in pri njenem kreiranju upoteva
vse parametre, ki so podani v kartoteki Tekst iz dialoga AutoCAD risba (glej poglavje
12.3.4).
12.7
Vrnitev v okno za risanje

Z aktiviranjem tega ukaza se vrnemo v okno za risanje.
12.8
Zbirni izvleek
Z ukazom Zbirni izvleek lahko naredite izvleek armature za ve poljubno

izbranih ArmCAD-ovih datotek. Ta ukaz se najpogosteje uporablja, ko elite zvedeti potrebno
koliino armature za celi objekt, ki je narejen v ve risbah. Z izborom ukaza Zbirni izvleek iz
menija ArmCAD ali na ikono
, se odpre dialog:
Dialog za izdelavo zbirnega izvleka

Z aktiviranjem gumba
Dodaj se odpre dialog za izbor ArmCAD-ovih datotek, katere elite
imeti v enotnem izvleku armature.
395
Dialog za izbor datotek

V tej proceduri je omogoen posamezen in skupinski izbor datotek. Z izborom gumba Odpri
se aktivni dialog zapre, a v osnovnem dialogu ukaza se prikaejo vse izbrane datoteke.
Lista datotek, ki so izbrane za izdelavo

zbirnega izvleka
Vsako polje v listi datotek vsebuje tudi zaprto listo, ki se odpre s klikom mike na puico na
desni strani. Ta zaprta lista vsebuje nazive datotek, ki so predhodno uporabljene v ukazu
Zbirna rekapitulacija, kot tudi njihovo lokacijo na disku, tako da jih lahko zelo enostavno
ponovno izberete za izdelavo izvleka.
396
Zaprta lista za izbor prej uporabljenih datotek

Pri aktiviranju ukaza Zbirni izvleek bo vsebina liste v dialogu taka, kot je bila pri zadnjem
izhodu iz njega. e so nekatere datoteke iz liste prenehale obstajati (zbrisane, preimenovane
ali premaknjene), bodo e dalje v listi, vendar bodo oznaene kot nepravilne, pri izdelavi
izvleka pa bodo ignorirane.
Nepravilne datoteke v listi

e elite neko datoteko umakniti iz liste, jo je potrebno najprej izbrati in zatem aktivirati gumb
Brii.
Z aktiviranjem gumba OK bo program naredil zbirni izvleek za datoteke, ki se nahajajo v
listi in bo avtomatsko prikazal poroilo.
397
Generirano poroilo zbirnega izvleka
12.9
Grupiranje opaev
Pogosto se zgodi, da se na eni risbi nahaja ve pozicij opaev in je potrebno kreirati

poroilo samo za nekatere od njih. Z ukazom Grupiranje opaev lahko grupirate pozicije
opaev ter zatem za eno izmed grup doloite, kateri opai gredo v specifikacijo oziroma
kosovnico.
Z izborom tega ukaza iz menija ArmCAD ali ikone
, se odpre dialog:
Izgled dialoga za grupiranje opaev

V centralnem delu dialoga se prikazuje lista vseh pozicij opaev, ki se nahajajo v sestavi risbe.
Za vsako pozicijo opaa v koloni Grupa se prikazuje ime grupe, kateri dani opa pripada (po
default-u so vse pozicije opaev pridruene grupi <vsi opai>). Da bi pozicijo opaa pridruili
neki grupi, morate v edit box-u podati ime elene grupe opaev.
398
Vnos imena grupe opaev

e ime e ne obstaja, bo program kreiral novo grupo opaev. Pozicijo opaa lahko pridruite
neki grupi e na en nain. Namre, s klikom mike na puico, ki se nahaja na desnem robu
edit box-a, se odpre lista, iz katere lahko izberete neko obstojeo grupo opaev.
Lista za izbor grupe opaev

Omogoen je tudi vekratni izbor opaev v tem dialogu, pri emer se na desni gumb mike
odpre meni, kjer uporabnik izbere e neko obstojeo grupo/skupino opaev.
Padajoi meni, ki se odpre z desnim klikom mike
399
Za optimalno uporabo in prihranek mrene armature je omogoeno pokrivanje plo s serijami

mre v faznem nainu gradnje. Na tak nain se preostali koki mre iz predhodnih gradbenih
faz lahko uporabijo v pokrivanju aktivne, kot tudi naslednjih faz.
Vrstni red - Kolona v kateri se z vnosom tevca doloa kateri fazi gradnje dan opa pripada.
e ve opaev pripada isti fazi gradnje, jim je v tej koloni potrebno dati isti tevec. Opa, ki
nima podanega tevca, je izkljuen iz faznega naina gradnje, kar pomeni, da se koki mre,
ki ostanejo po pokrivanju plo v teh opaih ve ne uporabijo.
Kolona v kateri se doloa gradbena faza za opa

Iz zaprte liste, ki se nahaja v delu dialoga Aktivna grupa opaev se vri izbor grupe , za
katero se bo kreiralo poroilo.
Zaprta lista za izbor aktivne grupe opaev

Z gumbom Brii se aktivna grupa opaev umakne iz risbe in vse pozicije opaev, ki so bile v
njej, se avtomatsko pridruijo default grupi <vsi opai>. Program avtomatsko iz liste umakne
grupo, kateri ni pridruen niti en opa.
Po izboru gumba OK, program dialog zapre s sprejemom vseh sprememb. Pri naslednjem
aktiviranju ukaza Poroilo (glej poglavje 12) se bo naredilo poroilo samo za opae, ki
pripadajo grupi, ki je bila definirana za aktivno.
400
13. IMPORT ARMATURE

Posebna ugodnost za uporabnike programa ArmCAD 6, je zmonost branja izvoenih
datotek, s podatki o osvojeni armaturi in opaih, iz Radimpex-ovega programa za statini
preraun Tower. Namre, osvojeno armaturo v tem programu, ArmCAD lahko sam
pozicionira in kreira tako narte opaev, kot tudi detajle armiranja. Z eventualnimi malimi
spremembami v prebranih risbah, lahko na najhitreji moni nain kreirate konni izvajalski
projekt. Vsekakor program ne zagotavlja, da v 100% primerih rei vse mone probleme, glede
na to, da v tem delu projektiranja konstrukcij ne obstajajo absolutna jasna pravila. Zraven
tega obstajajo tudi razlike med matematinim (poenostavljenim) modelom, na katerem se
izvaja statini preraun in gotovim izvajalskim projektom. Pa vendar, e program pri uvozu
armature uspeno rei tudi 70-80% problema, smatramo da je vloga njegovega dela
popolnoma upraviena.
Program Tower lahko izvozi osvojeno armaturo tudi v program ArmCAD 2000,
ArmCAD 2005 in v program ArmCAD 6. Iz tega razloga se v dialogu Funkcionalnost nahaja
oddelek Export v ArmCAD, v katerem se vri izbor programa, za katerega se bo formirala
datoteka s podatki o osvojeni armaturi.
Izgled dialoga v katerem se vri izbor programa, za katerega se

bo formirala datoteka s podatki o osvojeni armaturi.
V okviru programa Tower, je mogoe izvoziti osvojeno armaturo in v gredah in v ploah.
Obstajata dva naina za izvoz armature v gredah. En nain je tako imenovani tloris nain, pri
katerem se izvaa niz povezanih gred. V programu ArmCAD se te grede prikazujejo kot ena
kontinuirana linijska greda, prikazana v pogledu zarotiranem za 90 stopinj glede na pogled v
katerem je izvren izvoz (eventualne lone grede se bodo prikazale v razviti obliki). Drugi
nain je tako imenovani okvirni nain, pri katerem se lahko izvozijo poljubno izbrane grede iz
ene 2D skupine okvirjev, nivojev ali poevnega pogleda. V programu ArmCAD bo armatura
teh gred prikazana v istem pogledu, kot je bila izvoena. Enako velja tudi za opa.
Edina razlika med tema dvema nainoma izvoza armature je v vrsti prikaza, oziroma smeri
pogleda, ki se eli dosei v ArmCAD-u. Ker se oblikovanje armature vri neodvisno od vrste
401
pogleda, v pravem 3D prostoru, s pravimi 3D gredami in ploami, bo oblika palic v eni
gredi/stebru vedno ista, ne glede na nain izvoza. To je posebej pomembno za stebre, ki se
lahko prosto izvaajo iz kateregakoli okvirja in bodo vedno imeli enotno armaturo.
Program pri izvozu armature ne vodi rauna o dolini palic glede na pogoje transporta. Tako v
primeru, ko imate potrebo po omejitvi dolin palic, uporabite razpololjiva orodja, ki so e
vgrajena v program ArmCAD.
Prenos podatkov med programom Tower in programom ArmCAD se ustvari s pomojo
datotek, v katerih se shranijo podatki o osvojeni armaturi in opaih. V okviru programa
ArmCAD obstaja ukaz Import armature, ki je namenjen za vnos vsebine takih izvoznih
datotek v aktivno risbo. Z izborom tega ukaza iz menija ArmCAD ali ikone
dialog:
, se odpre
Izgled dialoga za uvoz armature

Sedaj je potrebno izbrati neko e obstojeo datoteko in aktivirati polje Odpri (na dnu dialoga
se za trenutno izbrano datoteko izpisuje e eventualni tekstualni komentar iz programa
Tower).
Komentar, ki je pridruen izbrani datoteki
402
Po zaprtju tega dialoga z aktiviranjem gumba Odpri, se bo odprl novi dialog v katerem se
lahko definirajo nekateri dodatni parametri in opcije. Potem bo program v ukazni liniji zahteval
doloitev poloaja bloka in v drag modu izrisoval obmoje, katero odgovarja njegovemu
gabaritu. Klik mike na eleno mesto v risbi bo doloil spodnji levi vogal bloka in hitro boste v
risbi dobili nart opaa in nart osvojene armature.
Uvoena armatura bo formirana v skladu s trenutno aktivnim predpisom v programu AutoCAD
(predpis, ki je uporabljen v programu Tower pri dimenzioniranju, kot tudi podatki o vrsti jekla
in premerih armature, bodo osnova za trenutno aktivni predpis v programu ArmCAD za
iskanje najprimernejih podatkov za preslikavo).
Ne glede, ali je v uvoeni datoteki osvojena armatura v ploi ali gredi, program vedno odpre
novo pozicijo opaa, v katerega namesti vse pozicije osvojene armature in mu dodeli
programsko ime Export. V primeru, da se v listi pozicij opaev e nahaja ta naziv, tedaj
program imenu za novo pozicijo opaa doda e indeks (1), (2), itd.
Prebrane entitete program namesti v Layer-je s programsko osvojenimi nazivi:
A4_OP - Layer rezerviran za namestitev kreiranega opaa
A4_GR - Layer rezerviran za namestitev osvojene armature v gredah
A4_DZ - Layer rezerviran za namestitev osvojene armature v spodnji coni ploe
A4_GZ - Layer rezerviran za namestitev osvojene armature v zgornji coni ploe
Insertirana osvojena armatura v ploah, ne glede ali je navadna ali mrena armatura, se
lahko smatra za gotovo risbo, dokler je za insertirano armaturo v gredah potrebno e kotirati
postavljeno armaturo in kreirati ustrezne prene prereze. S pomojo razpololjivih ArmCADovih ukazov Kota in Kreiranje prereza, to vsekakor ne bo predstavljalo veliko dela.
Eden od nujnih podatkov za pravilno oblikovanje armature je sidrna dolina. Program
ArmCAD dopua definiranje poljubnega tevila tabel s sidrnimi dolinami, ki ustrezajo
doloenim vrstam betona, vrsti armature in pogojih adhezije. Iz tega razloga se pri izvozu
armature mora doloiti tip sidranja.
Uporabljene oznake imajo naslednji pomen:
ls1 sidrna dolina natezne armature
ls2 - sidrna dolina tlane armature
V nadaljevanju teksta bomo detajlno pojasnili nain eksportiranja in oblikovanja osvojene
armature v ploah in nosilcih oz.gredah.
13.1
Eksport osvojene armature v ploah iz

programa Tower
Preden bomo pojasnili samo proceduro izvoza osvojene armature v ploah, bomo
obrazloili osnovna pravila, katerih se je potrebno drati pri osvajanju armature:
- Pri doloevanju obmoja armiranja ni potrebno voditi rauna o debelini konstruktivnih
elementov, ampak je robove obmoja potrebno podati po osi konstruktivnih elementov
(program pri izvozu sam popravi geometrijo podanih obmoij na osnovi poznanih dimenzij
konstruktivnih elementov).
403
- Ko se postavi obmoje z osvojeno armaturo v zgornji coni nad srednjimi podporami, je
potrebno, da sami vodite raun o potrebni sidrni dolini, glede nato, da program strogo
spotuje podane dimenzije tako postavljenih obmoij.
Podano obmoje armiranja nad srednjo podporo v zgornji coni

- Pri postavljanju obiajne armature v zgornji coni priporoamo, da za drugo smer ne
osvajate delilno armaturo (v okviru danega seta postavite 2=0.00) in da koristite princip
superpozicije obmoij na delih, kjer se preklapljajo. Na tak nain bo na skupnih delih
preklopljenih obmoij iz dveh ortogonalnih smeri, glavna armatura iz enega obmoja
predstavljala delilno armaturo za drugo obmoje in obratno. Na ne preklopljenih delih
obmoja bo program sam osvojil delilno armaturo tako, da bo morala zadovoljiti pogoju, da
je povrina delilne armature enaka 20% od povrine osvojene glavne armature. Ta pogoj bo
program upoteval tudi v ekranskem prikazu rafur, ki kae na mesta, kjer je potrebna
raunska armatura, kot tudi pri izvozu osvojene armature. Namre na ne preklopljenih delih
obmoij, ko se odkrije, da ni podana delilna armatura, jo bo program avtomatsko postavil.
Enaka pravila veljajo tudi, ko v spodnji coni ne postavite delilno armaturo (e imate recimo
ploe, ki nosijo samo v eni smeri).
Superpozicija ortogonalnih obmoij armiranja na delih na katerih se prekrivajo

- V spodnji coni program sam korigira geometrijo podanih obmoij na osnovi dimenzij
konstruktivnih elementov in potrebnih sidrnih dolin. Po tem je pri postavljanju obmoja
404
armiranja v spodnji coni potrebno samo, da pravilno definirate geometrijo obmoja na
osnovi gabarita danega polja.
Podana obmoja armiranja v spodnji coni

- Na robovih ploe program obiajno armaturo iz spodnje prevede v zgornjo cono in
avtomatsko kreira odgovarjajoe serije delilne armature v zgornji coni, v odvisnosti od tega
ali je rob ploe prost ali podprt. Taka avtomatika ne obstaja za mreno armaturo, pa je
tedaj najbolje, da po vnosu eksportirane mrene armature, v zgornji coni v ArmCad-u
kreirate potrebne serije mrene armature na robovih ploe.
Ko se v modulu za obdelavo rezultatov v programu Tower, aktivira ukaz za izvoz osvojene
armature v ploah (Dimenzioniranje Beton Ploe Eksport v ArmCAD), se
odpre dialog:
Izgled dialoga za izvoz osvojene armature v ploah

V edit box-u Datoteka je potrebno podati ime datoteke, v katero bodo shranjeni vsi potrebni
podatki o osvojeni armaturi v ploah. Z aktiviranjem ukaznega polja
se hitro postavite na eleno mesto na disku vaega raunalnika.
, imate monost, da
405
Edit box za ime datoteke

V edit box-u Komentar lahko v datoteko vpiete tudi poljuben komentar, ki bo pri kasnejem
branju laje doloil njeno vsebino.
Edit box za vnos poljubnega komentarja

S pomojo stikal v levem delu dialog box-a se vri izbor elementov risbe, katere je potrebno
eksportirati.
Stikala za izbor elementov risbe, ki se izvaajo
406
Ta stikala imajo naslednji pomen:
Opa
eksportira se opa, oziroma izgled vseh konstruktivnih elementov v svoji

pravi velikosti in se namea na layer, ki ima programsko podano ime
A4_OP. Program bo konstruktivnim elementom, katerim ni izbran izgled
prenega prereza (tokovne in linijske podpore), sam osvojil default
dimenzije.
Spodnja cona eksportira se osvojena armatura v spodnji coni in se namesti v layer, ki

ima programsko podano ime A43_DZ.
Zgornja cona ekportira se osvojena armatura v zgornji coni in se namesti v layer, ki ima
programsko podano ime A4_GZ.
S poljubnim vklopom teh stikal lahko sami regulirate, ali boste v isti datoteki imeli zgornjo in
spodnjo cono, ali se boste odloili za loeno eksportiranje teh armatur. V vsakem primeru
program nudi eno in drugo monost. V primeru, da eksportirano armaturo elite namestiti v e
prej narisan opa, katero ste recimo dobili iz arhitektonske osnove narisane v AutoCad-u,
tedaj lahko z izklopom stikala Opa izvozite samo osvojeno armaturo brez opanega narta.
V edit box-u a0= je potrebno podati velikost zaitnega sloja (po defalt-u program za to
vrednost doloi 1.5 cm)
Edit box za doloitev zaitnega sloja

S pomojo stikala Temelji regulirate, ali se gre o medetani konstrukciji ali o temeljni ploi.
Namre, e je to stikalo vklopljeno, to pomeni, da se gre o temeljni ploi in bosta pojma
zgornja in spodnja cona dobila obratni pomen. To je zelo vano glede nato, da se osvojena
pravila za oblikovanje armature nanaajo posebej na zgornjo in posebej na spodnjo cono.
407
Stikalo Temelji
Del dialoga Delilna armatura se nanaa izkljuno na ploe, pri katerih je osvojena obiajna
armatura. Namre, e imate monost, da v setu osvojene armature za drugo smer na
postavite armature, kar je posebej primerno, ko se osvaja armatura v zgornji coni na delih,
kjer se obmoja kriajo pravokotno, bo program na vseh delih izbranih obmoij armiranja, na
katerih ni osvojena armatura v drugi smeri, kot delilno postavil armaturo, ki je definirana v
tem delu dialoga.
Del dialoga za definiranje delilne armature

Program bo vsekakor preveril ali tako podana delilna armatura zadovolji pogoj, ali je povrina
delilne armature najmanj 20 % povrine glavne. e tak pogoj ni izpolnjen, tedaj bo namesto
podane armature v tem dialogu osvojil ali manji razmak palic ali veji premer tako, da bo ta
pogoj izpolnjen.
Izbor ukaznega polja OK bo oznail konec tega ukaza, oziroma osvojena armatura bo
eksportirana v datoteko pod podanim imenom. V primeru, da ste izbrali datoteko z e
obstojeim imenom, bo program izdal opozorilo:
408
Pritrdilni odgovor bo privedel do shranjevanja novih podatkov v e obstojeo datoteko, dokler
bo negativen odgovor oznail odstopanje od shranjevanja.
13.2
Import obiajne armature plo v program

ArmCAD 6
Kot smo e prej omenili, se po aktiviranju ukaza Import armature in izboru neke
izvozne datoteke z obiajno armaturo v ploah, odpre dialog za dodatno nastavitev
parametrov:
Izgled dialoga za dodatno nastavitev parametrov armature

v ploah, ki se uvaa
Iz zaprtih list Krivljenje palic zgornje cone in Krivljenje palic spodnje cone se vri
izbor enega od ponujenih nainov krivljenja koncev palic zgornje, oziroma spodnje cone.
Ponujeni naini krivljenja bodo naknadno detajlno pojasnjeni.
Zaprte liste za izbor naina krivljenja koncev palic spodnje in zgornje cone
Ko se stikalo Uporabiti nart razreza vklopi, postane dostopna zaprta lista Konfiguracija in
ukazno polje
409
Stikalo Uporabiti nart razreza

Konfiguracija
Iz zaprte liste se lahko aktivira e prej shranjena konfiguracija z nabavnimi

dolinami.
vsem armaturam aktivnega predpisa lahko podajo nabavne doline.
Nabavna dolina se lahko poda tudi brez vhoda v dialog za definiranje narta razreza, z
vnosom elene vrednosti direktno v edit polje, ki je pod gumbom
samo, ko je izklopljeno stikalo Uporabiti nart razreza.
. To edit polje je dostopno
Edit polje za vnos maksimalne doline palic

Iz zaprte liste se izbira nain nadaljevanja palic, oziroma kak medsebojni poloaj bodo zavzele
palice, katerih dolina je enaka/manja podani nabavni dolini. Nabavna dolina se poda v edit
polju desno od liste. Ponujene so opcije:
- Brez omejitve doline dolina palic ni omejena, a edit polje za vnos nabavne doline
je nedostopno
- Izmenino na zaetku in koncu
- Izmenino v sredini in koncih
- Brez variabilnih pozicij pokrivanje obmoja plo bo izvedeno samo z uporabo
410
konstantnih pozicij. To se dosee z zamenjavo spremenljivih serij s konstantnimi, pri
emer se menjajo obmoja pokrivanja plo s poveanjem doline preklopa, kjer je to
nujno.
Dovoljeno odstopanje ls - edit polje v katerem se v procentih vnese maksimalno dovoljeno
zmanjanje, oziroma poveanje doline preklopa. Uporabi se zato, da se izognemo nastanku
zelo kratkih pozicij, vekratnemu prekrivanju palic inp.. e se iz liste izbere opcija Brez
variabilnih pozicij to edit polje menja naziv v Koeficient poveanja preklopa. im manja
je vrednost tega koeficienta, manji bo odveni preklop, vendar se bo povealo tevilo razlinih
formiranih pozicij. Nasprotno pa, im veja je vrednost koeficienta, se zmanja tevilo razlinih
pozicij palic, vendar bo koliina dodatnega (odvenega) preklopa veja.
Pokrivanje obmoja armiranja z uporabo samo

konstantnih pozicij
Z izborom iz zaprte liste Tip sidranja, se za aktivnega lahko postavi katerikoli prej definiran
tip sidranja za aktivni predpis. Izbrani tip sidranja bo uporabljen kot izvor podatkov za sidrne
doline (ls1 in ls2).
Zaprta lista za izbor tipa sidranja

Po izboru gumba OK bo program v ukazni liniji zahteval doloitev poloaja bloka in v drag
modu se bo izrisovalo pravokotno obmoje, ki odgovarja njegovemu gabaritu. Klik mike na
eleno mesto v risbi bo doloil spodnji levi vogal bloka in hitro boste v risbi dobili nart opaa
ter nart osvojene armature ploe.
411
13.2.1 Pravila po katerih se oblikuje osvojena obiajna

armatura
Ker so v programu doloena jasna pravila, po katerih se oblikuje armatura v odvisnosti
od pogoja vsake strani podanega obmoja, ima program najprej nalogo, da poljubno podana
obmoja armiranja privede na enotno formo tako, da na vsaki strani podanih obmoij veljajo
homogeni pogoji.
V programu so doloena jasna pravila, po katerih se oblikuje armatura v odvisnosti od pogoja
vsake strani podanega obmoja. Prva naloga programa je, da poljubno geometrijo obmoja
razdeli na dele s homogenimi pogoji na robovih. Prav tako program vsako poljubno podano
geometrijo deli na nova podobmoja, da bi lahko kreiral ustrezne serije v osnovi (konstantne in
variabilne). Obmoja se delijo v smeri podanih kotov armiranja.
V nadaljevanju bomo pojasnili nain oblikovanja armature v odvisnosti od pogojev na njenih
koncih.
Spodnja cona
Ker se obmoje armiranja pri dimenzioniranju plo podaja po osi konstruktivnih elementov,
program preveri pogoje na robovih obmoja in v odvisnosti od tega oblikuje armaturo. V
naslednjih primerih bomo analizirali samo en rob obmoja (desni vertikalni rob) in v odvisnosti
od pogoja podpiranja po tem robu pojasnili tako nain oblikovanja koncev palic, ki se
razprostirajo pravokotno na njega (palice Pos 1), kot tudi dolino serije palic, ki se postavlja v
smeri danega roba (palice Pos 2).
Na splono lahko nastopijo naslednji primeri:
1. Rob obmoja se pokriva s prostim robom ploe
Armatura pozicije 1 se vodi do roba ploe oddaljeno za velikost zaitnega sloja in se povija v
zgornjo cono za konstantno vrednost 30 cm. Serija pozicije 2 iz druge smeri se razprostira
prav tako do roba ploe oddaljeno za velikost zaitnega sloja.
V zgornji coni se avtomatsko kreira tudi serija delilne armature iz pravokotne palice, katere
dolina odgovarja dolini serije pozicije 1, a razmak je konstanten 15 cm, kar vedno omogoa
postavitev 3 konstruktivnih palic Pos 3. Premer te konstruktivne armature se prevzame iz
412
podanega podatka o premeru minimalne delilne armature v dialog box-u za eksport armature v
ploah. Tako kreirana serija konstruktivne armature se avtomatsko pridruuje tudi ostalim
serijam iz zgornje cone in se namesti v Layer, ki je rezerviran za armaturo v zgornji coni
A4_GZ.
V primeru trikotne serije se lahko zgodi, da horizontalni konci palic Pos 1 poviti v zgornjo cono
trijo, pa se v tem primeru serija prekine, kjer je dolina spodnjega segmenta enaka
maksimalni moni vrednosti 60 cm.
Pri oblikovanju armature Pos 1 program vodi raun tudi o obliki armature iz druge smeri, pa v
primeru, da se tudi ona povija v zgornjo cono, ima lahko velikost njenega vertikalnega
segmenta (v risbi oznaena z A) dve vrednosti. e je Pos 1 moneja armatura, tedaj bo ona
imela dimenzijo:
A = d - 2a0
a e je armatura iz druge smeri moneja, tedaj bo velikost njenega vertikalnega segmenta
zmanjana za velikost 2 premerov armature iz druge smeri
A = d - 2a0 - 2
d - debelina ploe
a0 - velikost zaitnega sloja
- premer moneje armature iz druge smeri
2. Rob obmoja se nahaja znotraj ploe in se ne dotika z drugimi obmoji
eprav je tak primer nerealen v praksi, mora program vseeno imeti jasno pravilo po katerem
bo tudi v takem primeru deloval. Namre palica pozicije 1 in serija pozicije 2 se vodita tono do
podanega roba obmoja brez skrajevanja in sidranja.
413
3. Rob obmoja se nahaja znotraj ploe in se dotika s sosednjim obmojem armiranja
Armatura pozicije 1 se sidra s potrebno sidrno dolino natezne armature ls1, a serija pozicije
2 se skraja glede na podan rob obmoja za polovico podanega razmaka med palicami te serije
(e/2). Na tak nain se preprei podvajanje robnih palic iz levega in desnega polja na njihovem
spoju. e so palice pozicije 3 in 4 enakega premera in postavljene na enakem medsebojnem
razmaku, tedaj bo program ti dve seriji spojil v eno.
4. Rob obmoja se nahaja na prosto podprtem robu ploe
Armatura pozicije 1 se vodi preko robne podpore oddaljeno za velikost zaitnega sloja in se
povija v zgornjo cono za velikost, ki je doloena s svetlo odprtino tega polja (lo/10) v smeri
razprostiranja te palice. V primeru, da se gre o poevnem robu, pa je svetla odprtina
spremenljive dimenzije, se osvaja najveja vrednost, s imer se preprei kreiranje
spremenljive serije v osnovi tudi po tem kriteriju.
Serija pozicije 2 iz druge smeri se vodi do notranjega roba podpore, a v zgornji coni se kreira
serija palic enako kot v primeru, ko se rob obmoja nahaja na prostem robu ploe. Pozicija 3
ima obliko ravne palice, katere dolina odgovarja dolini serije pozicije 1, a serija se
razprostira na dolini lo/10.
414
Tudi tukaj se vodi rauna o dimenziji vertikalnega segmenta pozicije 1, oznaenega na sliki z
A. V odvisnosti od tega ali se tudi armatura iz druge smeri povija v zgornjo coni in e se, ali je
monejega ali slabega premera, lahko nastopita dva primera. e se pozicija 2 povija v
zgornjo cono in je manjega premera od premera pozicije 1, tedaj ima vertikalni segment
dimenzijo:
A = d - 2a0
V nasprotnem primeru se viina vertikalnega segmenta zmanjuje za dva premera armature
pozicije 2
A = d - 2a0 - 2
d - debelina ploe
5. Rob obmoja se nahaja na srednji podpori in se ne dotika s sosednjim obmojem armiranja
eprav je tudi ta primer v praksi skoraj nemogo, program vendar armaturo pozicije 1 vodi
preko srednje podpore za sidrno dolino tlane armature ls2, merjeno od notranjega roba
podpore, a serijo armature iz druge smeri (pozicija 2) vodi do notranjega roba podpore.
415
6. Rob obmoja se nahaja na srednji podpori in se dotika s sosednjim obmojem armiranja
Armatura pozicije 1 se vodi preko srednje podpore za potrebno sidrno dolino ls2 merjeno od
notranjega roba podpore, a serija pozicije 2 iz druge smeri se vodi do notranjega roba
podpore. Armatura iz sosednjega obmoja armiranja, pozicije 3 in 4, se oblikuje na popolnoma
enak nain glede na to, da tudi za njo veljajo enaki pogoji podpiranja na opazovanem robu.
V dosedanjih primerih smo prikazali, kako se s krivljenjem koncev armature v zgornjo cono
zagotavlja prevzem negativnih momentov na prosto podprtih koncih ploe in ojaanje na
prostih robovih ploe. Program armaturo spodnje cone oblikuje na tak nain, ko je iz zaprte
liste Krivljenje palic spodnje cone izbrana naslednja slika:
Ko se iz zaprte liste izbere postavljanje odprtih stremen,
416
bo program namesto krivljenja iz spodnje v zgornjo cono vnesel e en serijo palic z izgledom:
Krivljenje palic v zgornjo cono
Odprto streme
Dolina horizontalnih delov odprtega stremena bo odgovarjala pravilom, ki so prikazana, ko se

armatura na koncih ploe oblikuje s krivljenjem iz spodnje v zgornjo cono, oziroma v primeru
prosto podrtega roba ploe, bo imelo dimenzijo lo/10, a v sluaju prosto-konzolnega roba bo
ta vrednost 30 cm. V zgornji coni bo prav tako kreirana ustrezna serija delilne armature, na
dolini, ki odgovarja dolini horizontalnega dela odprtega stremena.
e elite, da program avtomatsko ne oblikuje konce palic spodnje cone, iz zaprte liste izberite
naslednjo sliko:
417
Program bo sedaj izvozil armaturo brez kakrnega koli krivljenja, Vi pa jo lahko, s pomojo za
to predvidenih ArmCAD-ovih ukazov, oblikujete po svojih potrebah.
Importirana armatura brez krivljenja

e se v izvozni datoteki nahaja osvojena armatura, pri kateri se sidranje zagotavlja s kljukami,
se lahko iz zaprte liste Krivljenje palic spodnje cone izberejo naslednji naini oblikovanja
koncev palic spodnje cone.
418
Zgornja cona
Enako kot tudi pri spodnji coni, bomo v naslednjih primerih analizirali samo en rob obmoja
(desni vertikalni rob) in v odvisnosti od pogoja podpiranja po tem robu pojasnili tako nain
oblikovanja koncev palic glavne armature, ki se razprostirajo pravokotno na njo (palice Pos 1),
kot tudi dolino serije palic, ki se postavljajo v smeri danega roba (palice Pos 2).
Armatura pozicije 1 se vodi do roba ploe oddaljeno za velikost zaitnega sloja in se povija
navzdol. Serija delilne armature (pozicija 2) iz druge smeri se razprostira prav tako do roba
ploe oddaljeno za velikost zaitnega sloja. Velikost vertikalnega segmenta pozicije 1
(oznaena v risbi z A), ima naslednjo dimenzijo:
A = d 2a0
V primeru, da je armatura pozicije 2 prav tako glavna in monejega premera, tedaj se
velikost vertikalnega segmenta zmanja za debelino premera pozicije 2.
A = d - 2a0 -
419
d - debelina ploe
2. Rob obmoja se nahaja znotraj ploe in se ne dotika s sosednjim obmojem armiranja
Ta primer se bo skoraj vedno pojavil takrat, ko se pokriva zgornja cona nad srednjo podporo,
ki je paralelna z opazovanim vertikalnim robom. V tem primeru se tudi palica glavne armature
(pozicija 1) in serija delilne armature (pozicija 2) vodita tono do podanega roba obmoja
armiranja brez skrajevanja in sidranja.
V tem primeru se armatura oblikuje na popolnoma enak nain kot pri predhodno opisanem
primeru, ne glede nato, da se opazovano obmoje dotika s sosednjim. e so palice pozicije 2 in
4 enakega premera in postavljene na enakem medsebojnem razmaku, tedaj bo program ti dve
seriji zdruil v eno.
420
Armatura pozicije 1 se pelje preko zadnje podpore oddaljene za velikost zaitnega sloja in se
povija navzdol, a serija palic iz druge smeri se vodi tono do notranjega roba podpore. Velikost
vertikalnega segmenta pozicije 1 (oznaena v risbi z A), ima naslednjo dimenzijo:
A = d 2a0
V primeru, da je armatura pozicije 2 prav tako glavna in monejega premera, tedaj se
velikost vertikalnega segmenta zmanja za debelino premera pozicije 2.
A = d - 2a0 -
d - debelina ploe
421
eprav je to vsekakor nemogo primer v praksi, bo program armaturo pozicije 1 prevedel
preko srednje podpore za potrebno sidrno dolino ls1, a serijo pozicije 2 bo skrajal do
notranjega roba podpore.
Tudi tak primer se bo verjetno redko pojavil v praksi, ker ni ravno pravilno postavljati
armaturo nad podporo na mestu najvejih napetosti. e ste se vseeno odloili tudi za tak nain
pokrivanja, bo program glavno armaturo (pozicija 1) prevedel preko srednje podpore za sidrno
dolino ls1, merjeno od notranjega roba podpore, a serijo armature iz druge smeri (pozicija
2) bo vodil tono do notranjega roba srednje podpore. Ker tudi za sosednjo obmoje veljajo
enaki pogoji podpiranja na skupnem robu, se tudi armatura pozicij 3 in 4 oblikuje na
popolnoma enak nain.
Sprememba debeline ploe

Pri oblikovanju armature na stiku dveh plo razlinih debelin, program upoteva ravnanje, ki
je podano pri njihovem kreiranju, tako da se lahko pojavijo trije primeri:
- Ploe so poravnane po zgornjem robu
- Ploe so poravnane po spodnjem robu
- Ploe niso poravnane
e so ploe poravnane po zgornjem robu in je stikalo Temelji pri izvozu osvojene armature
izklopljeno, tedaj se natezna armatura v zgornji coni oblikuje kot pri ploah konstantnega
prenega prereza. Armatura iz spodnje cone se prevede preko srednje podpore za potrebno
sidrno dolino ls2 in to za tanjo ploo ravno, dokler se za debelejo ploo oblikuje v
odvisnosti od irine podpore, kjer nastane skokovita sprememba debeline. Nain oblikovanja
armature v spodnji coni je popolnoma enak, kot na stiku dveh gred razlinih dimenzij, pa bo o
tem ve besed kasneje, ko bomo pojasnili pravila o oblikovanju osvojene armature v gredah
na mestu spremembe debeline. e je pri izvozu osvojene armature stikalo Temelji vklopljeno,
se obrne predpostavka o poloaju natezne strani plo, tako da se tedaj palice v spodnji coni
sidrajo za potrebno sidrno dolino ls1.
422
13.3
Import mrene armature plo v program

ArmCAD 6
Kot smo e prej omenili, se bo po aktiviranju ukaza Import armature in izboru

neke izvozne datoteke z mreno armaturo v ploah, odprl dialog za dodatno nastavitev
parametrov:
Izgled dialoga za dodatno nastavitev parametrov

Tukaj lahko nastavimo podatke, ki vplivajo na nain pokrivanja mre:
- Stikalo Auto in zaprte liste B in L, ki se nahajajo na desni strani, vplivajo na razrez
mre, oziroma doloa se velikost rezanih kosov.
- Stikalo Cik-cak in polja B in L, vplivajo na nain pokrivanja.
Stikalo Auto in Cik-cak

Vloga teh stikal je detajlneje pojasnjena v okviru ukaza za serijsko postavitev mre - Serija
mre (glej poglavje 8.2).
423
Z vnosom vrednosti v edit box-u Spodnja cona - naleganje preko podpor se regulira
velikost polaganja mrene armature v spodnji coni preko podpor.
Po izboru gumba OK, bo program zahteval doloitev poloaja bloka in bo v drag modu
izrisoval pravokotno obmoje, ki odgovarja gabaritom. Klik mike na eleno mesto v risbi bo
doloil spodnji levi vogal bloka in hitro boste v risbi dobili nart opaa in nart osvojene
armature.
13.3.1 Pravila po katerih se oblikuje importirana mrena

armatura
Podano obmoje armiranja program zamenjuje z odgovarjajoo serijo mre. Ker se
v Tower-ju v setu podatkov o osvojeni armaturi ne podajo podatki o dimenzijah mree,
velikostjo preklopa in njeni tei na m2, program pri vnosu takih datotek v ArmCAD poizkua
na osnovi podanih premerov in razmakov palic v obeh smereh poiskati v bazi mre tako mreo.
e jo najde, prevzame njene podatke. e taka mrea ni definirana v bazi tipskih mre, tedaj
program sam preraunava njeno povpreno teo na m2, a dimenzijo kosa mree in velikost
preklopa prevzame od najpodobneje mree, ki obstaja v bazi. Pri mreah, ki nosijo v eni
smeri (R mree), je orientacija mree jasno doloena s podanim kotom, pod katerim se
postavlja glavna armatura, dokler za mree z enako armaturo v dveh ortogonalnih smereh (Q
mree), program analizira oba mona poloaja in izbere onega, ki znotraj podanega obmoja
daje najmanje mono tevilo odvenih kokov. Enako pravilo velja tudi, ko se izbira poloaj
referenne mree glede na katero se zane pokrivanje mre. No, ne glede nato, ArmCAD
razpolaga z orodji, s katerimi lahko popravite katerikoli podatek, katerega je program
avtomatsko dodelil.
Enako kot pri oblikovanju obiajne armature v programu obstajajo jasna pravila, po katerih se
oblikuje armatura glede na pogoje na vsaki strani podanega obmoja, s tem da se tukaj pod
oblikovanjem armature razume popravljanje geometrije konture podanega obmoja armiranja.
e na enem robu obmoja ne veljajo homogeni pogoji, program ne osvaja enotni pogoj po celi
strani, ampak podano geometrijo obmoja korigira na razline naine vzdol danega roba.
V naslednjih primerih bomo analizirali samo en rob obmoja (desni vertikalni rob) in bomo v
odvisnosti od pogoja podpiranja na tem robu pojasnili nain, s katerim program popravlja
podano konturo obmoja armiranja.
424
Spodnja cona
Rob podanega obmoja se skraja za podano velikost zaitnega sloja a0

2. Rob obmoja se nahaja znotraj ploe in se ne dotika z drugim obmojem
Program ne menja poloaj podanega roba obmoja.
425
3. Rob obmoja se nahaja znotraj ploe in se dotika z drugim obmojem
Rob obmoja se premakne proti sosednjemu obmoju za potrebno velikost preklopa, ki je v

risbi oznaena z ls1. e se pravokotno na opazovan rob razprostirajo palice glavne armature,
tedaj velikost preklopa znaa tri razmake okenc, a e se pravokotno na opazovan rob
razprostirajo palice delilne armature ( R mree), tedaj je velikost preklopa enaka irini enega
okenca ali minimum 15 cm. Ker tudi za sosednje obmoje veljajo enaki pogoji na skupnem
robu, bo tudi to obmoje popravljeno na enak nain.
Podan rob po osi podpore se skraja tako, da gre v podporo samo za dolino naleganja preko
podpore v spodnji coni (na risbi oznaeno z da). Ta vrednost se lahko nastavi v dialogu, ki se
pojavi pri uvozu mrene armature.
426
Tudi v tem primeru bo program popravil podan rob obmoja armiranja enako kot v
predhodnem primeru tako, da gre v podporo samo za da.
Obe obmoji se skrajata tako, da gresta znotraj podpore samo za da, glede nato, da za obe
obmoji velja enak pogoj podpiranja na skupnem robu.
427
Zgornja cona
Enako kot tudi v spodnji coni, se rob obmoja skraja za podano velikost zaitnega sloja a0.
2. Rob obmoja se nahaja znotraj ploe in se ne dotika s sosednjim obmojem armiranja
Program ne menja poloaj podanega roba obmoja.
428
Rob obmoja se premakne proti sosednjemu obmoju za potrebno velikost preklopa, ki je na

risbi oznaen z ls1. e se pravokotno na opazovan rob razprostirajo palice glavne armature,
tedaj je velikost preklopa tri razmake okenc. e se pravokotno na opazovan rob razprostira
delilna armatura ( R mree), tedaj je velikost preklopa enaka irini enega okenca ali minimum
15 cm. Ker tudi za sosednjo obmoje veljajo enaki pogoji na skupnem robu, bo tudi to
obmoje popravljeno na enak nain.
Podan rob obmoja po osi podpore se podalja do konca ploe oddaljeno za podano velikost
zaitnega sloja a0.
429
Enako kot v predhodnem primeru, se podan rob obmoja po osi podpore podalja do konca
ploe oddaljeno za velikost zaitnega sloja a0.
Rob obmoja se premakne proti sosednjemu obmoju za potrebno velikost preklopa, ki je v

risbi oznaena z ls1. e se pravokotno na opazovan rob razprostirajo palice glavne armature,
tedaj bo velikost preklopa znaala tri razmake okenc, a e se pravokotno na opazovan rob
razprostirajo palice delilne armature ( R mree), tedaj bo velikost preklopa odgovarjala irini
enega okenca ali minimum 15 cm. Ker tudi za sosednjo obmoje veljajo enaki pogoji na
skupnem robu, se bo tudi to obmoje popravilo na enak nain.
430
13.4
Eksport osvojene armature v gredah iz

programa Tower
13.4.1 Tloris
Ko se v modulu za obdelavo rezultatov v programu Tower 5 aktivira ukaz za izvoz
osvojene armature v gredah, nain tloris (Dimenzioniranje Beton Grede Eksport
v ArmCAD (tloris)), se bodo v oknu za 2D prikazali diagrami osvojene armature v gredah in
ukazna linija dobi izgled:
<0 sel.> Izbor gred - Selektiranje (Prikaz / <Konec> ):
Z izborom podopcije Prikaz lahko nastavite vrsto prikaza, vendar ona nima nikakrnega
vpliva na proces izvoza.
S programom je omogoen izbor ve gred (edini pogoj je, da so grede medsebojno povezane),
zato bo to sporoilo obstajalo, dokler z izborom podopcije Konec ali z desnim klikom mike
ne oznaite konec procedure izbora, nakar se bo odprl dialog:
Izgled dialoga za izvoz osvojene

armature v gredah
V edit box-u Datoteka je potrebno podati tudi ime datoteke, v katero se bodo shranili vsi
potrebni podatki o osvojeni armaturi v izbranih gredah, a z aktiviranjem ukaznega polja
imate monost do hitre pozicije na eleno mesto na disku vaega raunalnika.
V edit box-u Komentar imate monost, da v datoteko zapiete tudi poljuben komentar, ki bo
pri kasnejem branju laje doloil njeno vsebino.
Z vklopom stikala Opa se poleg osvojene armature izvozi tudi opa, oziroma izgled vseh
izbranih gred v njihovi pravi velikosti in se namea na layer, ki ima programsko podano ime
A4_OP.
e imajo izbrane grede preni prerez tipa T, I, katlasti ali odprti, se lahko s stikalom
Kompleksna stremena razdeliti na pravokotna vpliva, ali bo streme kompleksno
sestavljeno ali bo razdeljeno na ve pravokotnih stremen:
431
Sestavljena stremena razdeliti

na pravokotna - izklopljeno
Sestavljena stremena razdeliti na pravokotna

vklopljeno
S pomojo stikala 3D prikaz, se v programu ArmCAD 2005 dobi 3D prikaz armature in

opaa izbranih gred. Ta nain izvoza je lahko v veliko pomo za pregledovanje in razumevanje
detajla ter naina krivljenja palic v prostorski konstrukciji (potrebno je uporabljati orodje za
spremembo smeri gledanja v programu AutoCAD posebej ukaz 3D orbit). eprav tona,
taka risba armature ni primerna za praktino delo v programu ArmCAD 2005, oziroma za
kotiranje, kreiranje prereza, specifikacije ali izvleka armature. Namre niti ena palica iz tega
izvoza ne gre v specifikacijo - kosovnico.
Ker se istoasno lahko za izvoz izberejo obiajne in temeljne grede (pri temeljih se razume, da
se cone tlaka i natega obrnejo), je program zmoen sam prepoznati, katera greda je temeljna
in katera ne. Namre greda je temeljna, ko se pod njo nahaja ali linijska ali povrinska
podpora.
Izbor gumba OK oznai konec tega ukaza, oziroma osvojena armatura se bo izvozila v
datoteko z izbranim imenom.
13.4.2 Okvirji
Ko se v modulu za obdelavo rezultatov v programu Tower 5 aktivira ukaz za izvoz
osvojene armature v gredah, nain okvirji (Dimenzioniranje Beton Grede Eksport
v ArmCAD (okvirji)), se bodo v oknu za 2D prikazali diagrami osvojene armature v gredah
in ukazna linija dobi izgled:
<0 sel.> Izbor gred Selektiranje (Vse/Okno/Poligon/pResek/eXtras/Skupine selekcije/Zadnja
selekcija/Deselektiranje/<Konec>/Set):
Z izborom opcije Set se lahko nastavi vrsta prikaza, vendar nima nikakrnega vpliva na
proces izvoza. Podopcije Vse, Okno, Poligon, pRerez in eXtras sluijo za laji izbor
elenih gred, dokler se s pomojo podopcije Deselektiranje lahko napano izbrane grede
izkljuijo iz izbora.
Pri tem nainu izvoza osvojene armature v gredah ni pri izboru nobenih omejitev, tako da
grede ne rabijo pripadati niti isti 2D celoti (okvir, nivo ali poljuben pogled). Po koncu izbora bo
program odprl dialog:
432
Ta dialog je popolnoma enak kot dialog, ki se odpre pri tlorisu izvoza, tako da ga ne bomo
ponovno pojasnjevali.
V kolikor vse izbrane grede ne pripadajo eni 2D celoti (enemu okvirju, nivoju ali poljubnemu
pogledu), jih ne boste mogli izvoziti v 2D nainu, ker bo program izdal ustrezno obvestilo:
13.5
Import eksportirane armature v gredah v

program ArmCAD 6
Kot smo e prej omenili, se bo po aktiviranju ukaza Import armature in izboru

izvozne datoteke z armaturo gred, odprl dialog za dodatno nastavitev parametrov:
V zaprti listi Tip sidranja se nahaja konfiguracija sidranja definirana v aktivnem predpisu.
Izbrani tip sidranja bo uporabljen kot izvor podatkov za sidrne doline (ls1 i ls2).
Po zaprtju dialoga bo program zahteval doloitev poloaja bloka in bo v drag modu izrisoval
pravokotno obmoje, ki odgovarja gabaritu. Klik mike na eleno mesto v risbi bo doloil
spodnji levi vogal bloka in hitro boste v risbi dobili nart opaa in nart osvojene armature.
433
13.5.1 Vodenje vzdolne armature

Nain vodenja vzdolne armature bomo najlaje
enostavnem primeru kontinuirane grede preko dveh polj.
prikazali
na
naslednjem
Prikaz osvojene armature v Tower-ju

Spodnja cona
Armatura iz prve iteracije, ne glede nato, ali je razporejena v eno ali ve vrst, se vedno vodi
preko celega polja in preko srednje podpore za sidrno dolino ls2, merjeno od blijega roba
podpore.
Armatura iz naslednjih iteracij se vodi na dva naina glede v odvisnosti od tega, ali se ta v
prenem prerezu nahaja v prvi vrsti ali ne. e se nahaja v prvi vrsti, tedaj se ona vedno vodi
preko srednje podpore kot armatura iz prve iteracije in se sidra na popolnoma enak nain za
dolino ls2. Za primer, ki ga analiziramo, bi program oblikoval armaturo v spodnji coni na
naslednji nain:
e se armatura iz naslednjih iteracij ne nahaja v prvi vrsti, tedaj se na preraunano potrebno

dolino iz Tower-ja, na obe strani doda tudi velikost potrebne sidrne natezne armature ls1.
e je recimo v predhodno prikazanem primeru ena palica v desnem polju dodana v drugi vrsti,
tedaj bi program izvozil armaturo na naslednji nain:
434
Zgornja cona
Armatura iz prve iteracije se vedno razteza po celi dolini nosilca, dokler se ostale iteracije, na
preraunano potrebno dolino palic iz Tower-ja na obe strani palic, podaljajo za potrebno
sidrno dolino nateznih palic ls1, poveano za 70% viine nosilca.
Armatura Aa3/Aa4
Ta armatura se vedno razteza po celi dolini nosilca s tem, da se v primeru spremembe
premera palic vzdol nosilca, ali v primeru skokov v iteraciji, le-ta podalja za sidrno dolino
tlane armature ls2.
435
Prena armatura
Serije stremen program vedno postavlja v svetlih odprtinah polja, oziroma jih ne vodi preko
podpor.
Oblikovanje armature v primeru skokovite spremembe debeline gred

Kot smo e prej omenili, se izvoz vri s pravo 3D geometrijo, kar pomeni, da se bo upotevala
ekscentrinost gred, zarotiranost lokalnega koordinatnega sistema, kot tudi oblika prenega
prereza. Razlikujejo se primeri, ko se armatura ene grede lahko ali pa ne more podaljati in
sidra v drugo gredo. Prav tako se razlikuje primer, ko se na tem mestu nahaja podpora, ali pa
podpore ni. In seveda v primeru, ko so obravnavane grede temeljne, se obrne predpostavka o
poloaju natezne strani grede.
Prikazali bomo primer vodenja armature pri spremembi debeline grede nad podporo. Ostali
primeri so analogni temu primeru in se razlikujejo po tem, ali se sidra s sidrno dolino za
natezno ali tlano armaturo.
e je opa izbranih gred poravnan po zgornjem robu, se natezna armatura v zgornji coni
oblikuje kot pri nosilcih konstantnega prenega prereza. Armatura iz spodnje cone se vodi
preko srednje podpore prav tako za potrebno sidrno dolino ls2 in to za tanji nosilec ravno,
dokler se za debeleji nosilec oblikuje glede na irino podpore nad katerim nastane skokovita
sprememba debeline. Tu lahko nastopijo naslednji primeri:
a) ls2 A, pri emer je:

A = b a0
b irina podpore
a0 velikost zaitnega sloja
436
b) ls2 (A + B), pri emer je:

A = b a0
B = d2 - 2a0 - u
b irina podpore
d2 viina debelejega nosilca
u premer stremen
c) ls2 = (A + B + C), pri emer je:

A = b a0
B = d2 - 2a0 2u
b irina podpore
d2 viina debelejega nosilca
u premer stremen
Vsa tukaj prikazana pravila veljajo tudi za oblikovanje osvojene armature v ploah s skokovito
spremembo debeline.
13.5.2 Oblikovanje armature na koncih gred

V odvisnosti od pogoja podpiranja na koncih izbranih gred, kot tudi stanja napetosti
na teh koncih, program osvojeno armaturo oblikuje na razline naine. Kar se tie pogoja
podpiranja, lahko nastopijo naslednji primeri:
-
prost (konzolni) konec grede

vpet konec grede v zid, ki se nadaljuje v smeri grede
prosto podprt konec grede na tokovno ali linijsko podporo (prava podpora)
vpet konec grede v tokovno ali linijsko podporo (prava podpora)
vpet konec nosilca v srednji steber ali v zid iz prenega okvirja
prosto podprt konec na gredo iz druge smeri (indirektno podpiranje)
vpet konec grede v gredo iz druge smeri (indirektno podpiranje)
vpet konec grede v konec stebra
stik dveh nekolinearnih gred
V tem delu navodil bomo detajlno opisali naine oblikovanja armature iz spodnje in zgornje
cone (Aa1/Aa2), dokler velja za stremena in bono armaturo (Aa3/Aa4) univerzalno pravilo, da
se ona vodi do konca nosilca, seveda oddaljeno za velikost zaitnega sloja.
437
Prost (konzolni) konec grede
Armatura se v obeh conah vodi ravno do konca grede oddaljeno za velikost zaitnega sloja
a0.
Vpet konec grede v zid, ki se nadaljuje v smeri grede
V tem primeru se tlana armatura v spodnji coni sidra v zid za sidrno dolino ls2, dokler se za
natezno armaturo iz zgornje cone preraunava potrebna sidrna dolina ls1 in v odvisnosti od
doline zidu lahko nastopijo trije primeri:
a) ls1 (b-a0), pri emer je:

b dolina zida v smeri grede
b) (A+B) ls1 > (b-a0), pri emer

je:
A = b - a0
B = d - 2a0 - u
b - dolina zida v smeri grede
d - viina grede
u - premer stremen
438
c) ls1 > (A+B), pri emer je:

A = b - a0
B = d - 2a0 - u
C = ls1 (A + B)
b dolina zida v smeri grede
d viina grede
u - premer stremen
V tem zadnjem primeru se armatura iz zgornje cone vodi ravno do konca zidu oddaljeno za
velikost zaitnega sloja, a v zid se doda vogalno sidro. Dolina horizontalnega in vertikalnega
segmenta sidra mora zadostiti potrebni sidrni dolini natezne armature, kot na zgornji sliki.
V primeru, da je na opazovanem koncu grede skok v iteraciji, tedaj se armatura iz prve
iteracije oblikuje kot v predhodno opisanih primerih. Dodatna armatura iz zadnje iteracije se
umakne in zamenja s sidrom, katerega dimenzija vertikalnega segmenta prav tako mora
zadovoljiti pogoje sidranja natezne armature ls1 (C+B=ls1-A). Dolina horizontalnega
segmenta gre do skoka v iteraciji in se podalja v desno za potrebno sidrno dolino natezne
armature ls1 poveane za 70 % viine grede.
V primeru, da je zid tako kratek, da je njegova dolina manja od potrebne sidrne doline
tlane armature ls2, tedaj se tudi armatura iz spodnje cone krivi navzgor, dokler se ne
zadovolji pogoj o potrebi sidrni dolini tlane armature (ls2=A+B).
439
Prosto podprti konec grede na tokovno ali linijsko podporo
Tlana armatura v zgornji coni se vodi vedno ravno do konca podpore oddaljeno za velikost
zaitnega sloja, dokler se za natezno armaturo v spodnji coni preraunava potrebna sidrna
dolina ls2 in v odvisnosti od irine podpore lahko nastopijo naslednji primeri:

A = b - a0
b irina podpore
b) (A+B) ls2 > A, pri emer je:

A = b - a0
B = d - 2a0 - u
b irina podpore
d viina grede
u premer stremen
c) ls2 > (A + B), pri emer je:

A = b - a0
B = d - 2a0 - 2u
C = ls2 (A + B)
b irina podpore
d viina grede
u premer stremen
Vpet konec grede v tokovno ali linijsko podporo

Tukaj se pod tokovno in linijsko podporo razumejo prave podpore in ne stebri ali zidovi.
Tlana armatura v spodnji coni se sidra na popolnoma enak nain, kot v predhodno opisanem
primeru prosto podprtega nosilca za sidrno dolino ls2, dokler se za natezno armaturo v
zgornji coni preraunava potrebna sidrna dolina ls1 in v odvisnosti od irine podpore lahko
nastopita naslednja dva primera:
440

A = b - a0
b irina podpore
b) ls1 > A, pri emer je:

A = b - a0
B = ls1 - A
b irina podpore
Vpet konec grede v steber ali v zid iz prene smeri

Tlana armatura v spodnji coni se vodi do konca stebra, oziroma zidu iz prenega okvirja
oddaljeno za velikost zaitnega sloja. V primeru, ko je dimenzija stebra majhna, tako da se
tlana armatura ne more sidrati v njega za potrebno sidrno dolino ls2, se le-ta krivi navzgor.
Za natezno armaturo v zgornji zoni se preraunava potrebna sidrna dolina natezne armature
ls1 in v odvisnosti od irine stebra oziroma zidu iz prene smeri, lahko nastopijo naslednji
primeri.

A = b - a0
b irina stebra ali zidu
441
b) (A+B) ls1 > A, pri emer je:

A = b - a0
B = d - 2a0 - u
d viina grede
u premer stremen
c) ls1 > (A+B), pri emer je:

A = b - a0
B = d - 2a0 - u
C = ls1 (A + B)
d viina grede
u premer stremen
V tem zadnjem primeru se armatura iz zgornje cone vodi ravno do konca stebra oziroma zidu
iz prenega okvirja oddaljeno za velikost zaitnega sloja, a v steber se doda vogalno sidro.
Doline horizontalnega in vertikalnega segmenta sidra morajo zadostiti potrebni sidrni dolini
natezne armature kot na zgornji sliki.
V primeru, da je na opazovanem koncu grede skok v iteraciji, tedaj se armatura iz prve
iteracije oblikuje kot v predhodno opisanih primerih. Dodatna armatura iz zadnje iteracije se
umakne in zamenja s sidrom, katerega dimenzija vertikalnega segmenta prav tako mora
zadovoljiti pogoje sidranja natezne armature ls1 (C+B=ls1-A). Dolina horizontalnega
segmenta gre do skoka v iteraciji in se podalja v desno za potrebno sidrno dolino natezne
armature ls1 poveane za 70 % viine grede.
V primeru, da je konec temeljne grede vpet v zid iz prenega okvirja, tedaj se tlana armatura
v zgornji coni vodi ravno do konca zidu oddaljeno za velikost zaitnega sloja, oziroma se sidra
navzdol za potrebno sidrno dolino tlane armature ls2, dokler se natezna armatura iz
spodnje cone krivi v zid navzgor in se sidra za potrebno sidrno dolino natezne armature ls1.
442
Prosto podprt konec grede na gredo iz druge smeri (indirektno podpiranje)

Tlana armatura v zgornji coni se vedno vodi ravno do konca podpore oddaljeno za velikost
zaitnega sloja, dokler se za natezno armaturo v spodnji zoni preraunava potrebna sidrna
dolina ls2. Dolina ls2 se ne raun od roba podpore, ampak premaknjeno h koncu grede za
tretjino irine podpore.
Glede na irino podpore lahko nastopijo primeri:

A = 2/3 b - a0
b irina podpore
b) (A + B) ls2 > A, pri emer je:

A = 2/3 b - a0
B = d - 2a0 - u
b irina podpore
d viina grede
u premer stremen
443
A = 2/3 b - a0
B = d - 2a0 - 2u
C = ls2 (A + B)
b irina podpore
d viina grede
u premer stremen
Vpet konec grede v gredo iz druge smeri (indirektno podpiranje)

V primeru, da se zaradi velikih torzijskih napetosti v preni gredi pojavijo tudi vpetostni
momenti na opazovanem koncu, tedaj se natezna armatura v zgornjo cono krivi na enak nain
kot armatura iz spodnje cone v predhodno prikazanih primerih, vendar se mora zadovoljiti
pogoj za sidrno dolino natezne armature ls1.

A = 2/3 b - a0
b irina podpore
b) (A + B) ls1 > A, pri emer je:

A = 2/3 b - a0
B = d - 2a0 - u
b irina podpore
d viina grede
u premer stremen
444
A = 2/3 b - a0
B = d - 2a0 - 2u
C = ls1 (A + B)
b irina podpore
d viina grede
u premer stremen
Vpet konec grede v konec stebra

V tem primeru bomo pokazali kako se oblikuje armatura na koncih stebra in grede na njihovem
stiku. Armatura iz grede, in v spodnji in v zgornji coni, se vodi ravno do konca stebra
oddaljeno za velikost zaitnega sloja. e je dimenzija stebra majhna, tedaj se armatura iz
spodnje cone krivi navzgor, dokler se ne izpolni pogoj o potrebni sidrni dolini tlane armature
ls2. Notranja (tlana) armatura iz stebra se vodi prav tako ravno do zgornjega roba grede
oddaljeno za velikost zaitnega sloja, a zunanja (natezna) armatura se iz stebra krivi v gredo
tako, da zadosti potrebni sidrni dolini ls1.
e je na opazovanem koncu grede skok v iteraciji, tedaj lahko nastopita dva primera glede na
to, ali se v stebru na ustreznem poloaju znotraj prenega prereza nahajajo palice istega
premera kot palice iz zadnje iteracije v gredi. e se natezna armatura v stebru pokriva z
armaturo grede iz zadnje iteracije, tedaj se natezna armatura iz stebra krivi v gredo vse do
skoka v iteraciji in se podalja v desno za potrebno sidrno dolino natezne armature ls1,
poveane za 70 % viine grede, a armatura iz zadnje iteracije v gredi se umakne.
445
V nasprotnem primeru se kompletna natezna armatura iz stebra krivi v gredo in se sidra za

potrebno sidrno dolino ls1, a armatura iz zadnje iteracije se ne umakne, ampak se iz nje
naredi sidro, ki gre do konca grede in se sidra navzdol v steber, dokler se ne zadovolji pogoj o
potrebni sidrni dolini natezne armature ls1 (A+B+C=ls1).
e se gre o stiku temeljne grede in stebra, tedaj se armatura oblikuje na naslednji nain:
Zgornja (tlana) armature v gredi se vodi ravno da konca stebra oddaljeno za velikost
zaitnega sloja, oziroma se sidra navzdol za potrebno sidrno dolino tlane armature ls2, a
spodnja (natezna) se krivi v steber in to oddaljeno od zgornjega roba grede za preraunano
sidrno dolino ls1. Za notranjo (tlano) armaturo v stebru se postavita vertikalni sidri, ki
gresta od spodnjega roba grede oddaljeno za velikost zaitnega sloja, dokler se ne izpolni
pogoj, da je zgornji konec sidra oddaljen od zgornjega roba grede za potrebno sidrno dolino
446
ls1. Osvojena armatura v stebrih se vodi po njihovi celi viini z zaetkom na zgornjem robu
grede, kjer je tudi prekinitev betoniranja.
Vsa predhodno podana pravila veljajo tudi na stikih stebrov in gred, ki niso ortogonalni.
Stik dveh nekolinearnih gred
Palice iz zgornje cone se spajajo v primeru, da so enakega premera in ko se jim poloaj znotraj
prenega prereza prekriva. V vseh ostalih primerih se palice sidrajo v drugo gredo za potrebno
sidrno dolino ls1.
Palice iz spodnje cone se spajajo edino v primeru, ko so enakega premera in ko se jim poloaj
znotraj prenega prereza prekriva ter ko je kot, ki ga grede med seboj tvorijo veji od 150.
V vseh ostalih primerih se palice sidrajo v drugo gredo za potrebno sidrno dolino ls1.
447
Vsa predhodno podana pravila veljajo tudi na stiku dveh nekolinearnih stebrov oziroma na
stiku grede in stebra, ki nista pod pravim kotom.
13.5.3 Vodenje vzdolne armature v stebrih

Za palice v stebrih se upoteva samo iteracija z maksimalno osvojeno armaturo na
dolini stebra med dvema vozliema. Torej vzdolna armatura med dvema vozliema stebra
je vedno konstantna. Za stremena se upotevajo vse iteracije, serije stremen se prekinejo na
mestih, kjer grede gredo v stebre.
Vzdolna armatura se vodi najve skozi dve etai, pri emer se upoteva pogoj, da se v enem
prerezu lahko stika (podaljuje) maksimalno 50 % armature. Namre program gre od vozlia
z najnijo koordinato in izvaja naslednjo analizo za niz kolinearnih stebrov:
- V opazovanem vozliu se obravnavajo samo palice, ki se lahko stikajo. To so palice, ki
imajo enak premer in se nahajajo na istem poloaju znotraj prenega prereza.
- Palice se ne morejo stikati, e je spodnja palica v predhodnem vozliu e bila spojena, s
imer se zagotavlja pogoj, da se palica lahko vodi najve skozi dve etai.
- Prednost pri stikovanju imajo palice, ki se nahajajo v vogalih stebra.
- Postopek se ponavlja za vsa vozlia v nizu.
- Palice iz spodnjega stebra, ki nisi spojene s palicami iz zgornjega stebra, se podaljujejo v
zgornji steber za potrebno sidrno dolino ls1.
- Za vsako palico iz zgornjega stebra, ki nima ustrezne palice v spodnjem stebru, se tvori
sidro, ki se v spodnji steber sidra za potrebno sidrno dolino ls1 ter v zgornji steber prav
tako za potrebno sidrno dolino ls1.
Za mesto, od koder se rauna potrebna sidrna dolina, se osvaja mesto prekinitve betoniranja,
oziroma zgornji rob grede, ki gre v dani steber.
448
Oblikovanje armature v primeru skokovite spremembe debeline stebra
Na stiku dveh stebrov razlinega prenega prereza, se armatura oblikuje po naslednjih

pravilih:
- Vse palice v ojem stebru in palice v irem stebru, ki se lahko stikajo v ojem stebru, se
obravnavajo na popolnoma enak nain, kot palice v stebrih konstantnega prenega prereza.
- Armatura iz irega stebra, ki se ne more nadaljevati v oji steber, se krivi pod pravim
kotom in se podalja tako, da gre skozi ves preni prerez.
13.5.4 Oblikovanje armature na koncih niza kolinearnih

stebrov
V odvisnosti od pogojev na koncih niza kolinearnih stebrov lahko nastopijo naslednji
primeri:
Prost konec stebra
Vse palice armature se vodijo ravno do konca stebra oddaljeno za velikost zaitnega sloja.
449
Konec stebra se konuje pod ali nad nizom kolinearnih gred
V odvisnosti od dimenzije grede v katero steber vstopa in v odvisnosti od preraunane
potrebne sidrne doline, lahko nastopijo naslednji primeri:

A = d - a0
d viina grede
b) ls1 > A, pri emer je:

A = d - a0
B = ls1 A
d viina grede
V primeru, ko se steber nahaja nad kolinearnimi gredami, se za vsako palico iz stebra

postavlja ustrezno sidro, ki mora zadostiti sidrni dolini ls1 (A+B=ls1), a armatura iz stebra
gre od zgornjega roba grede.
450
Steber se prine nad ali pod tokovno oziroma linijsko podporo, ki pripada drugi
ravnini.
V tem primeru se armatura vodi ravno do konca stebra.
Konec stebra se nahaja nad ali pod zidom

e se steber nahaja nad zidom, tedaj se za vsako palico iz stebra tvori sidro, ki gre v zid in v
steber za potrebno sidrno dolino ls1. Armatura stebra gre od zgornjega roba zidu.
V primeru, da se zgornji konec stebra kona pod zidom, tedaj se kompletna armatura stebra
podalja v zid za potrebno sidrno dolino ls1.
451
Konec stebra se nahaja v vozliu, ki gre v ve nekolinearnih gred
V tem delu navodil bomo podali pravila za oblikovanje armature v vozliu za vse primere, ki
e niso zajeti v nekaterih predhodnih primerih. Ker je to precej splono pravilo in ker se v
enem vozliu lahko nahaja poljubno tevilo gred in stebrov popolnoma poljubnih oblik, se v
praksi vsekakor lahko zgodi, da program v takih vozliih ne oblikuje armature vedno na
najbolj optimalni nain. V takih primerih boste morali v ArmCAD-u sami intervenirati.
Za vsako gredo program doloa, katera greda ji ustreza za sidranje armature iz zgornje cone
in katera za sidranje armature iz spodnje cone. e je dana armatura natezna, tedaj se sidra za
potrebno sidrno dolino ls1, e je tlana pa s sidrno dolino ls2. Ustrezna greda se najde
tako, da se teina linija grede, ki se analizira, podalja tako, da gre skozi vozlie. Par za
zgornjo cono je greda, ki tvori najmanji kot s teino linijo, gledano v smeri nasprotno od
strani, na kateri se nahaja zgornja cona. Par za spodnjo cono je greda, ki tvori najmanji kot s
teino linijo, vendar sedaj gledano v smeri, ki je nasprotno od strani, na kateri se nahaja
spodnja cona.
Iz zgoraj prikazane slike se jasno vidi predhodno opisano pravilo. Namre armatura iz zgornje
cone grede (1) se sidra v zgornjo cono desne horizontalne grede (1), a armatura iz spodnje
cone (2) se sidra na desni rob vertikalnega stebra (2).
V primeru, da se teina linija po podaljanju pokriva s teino linijo drugega elementa, tedaj
se ta element osvaja za ustreznega oziroma kolinearnega in se armatura vodi po e prej
opisanih pravilih.
V primeru, da je element konstrukcije, ki se obravnava, nad in element, v katerega je
potrebno sidrati armaturo, pod horizontalo, tedaj se armatura iz grede vodi ravno do roba
opaa. V element, v katerega je potrebno sidrati armaturo, se pa da sidro, ki zadosti pogojem
sidranja oziroma stikovanja armature.
452
To pravilo je uvedeno iz pogoja prekinitve betoniranja in nezmonosti sidranja armature v e

zbetonirane elemente konstrukcije. Na zgoraj prikazani sliki se armatura oznaena z (1) vodi
ravno do konca opaa, vendar se zato v ustrezni konstruktivni element, ki se nahaja pod
horizontalo da sidro, ki zadosti pogojem sidranja.
e greda nima para za sidranje armature, oziroma v ustrezni smeri ne najde niti ene druge
grede, tedaj se armatura iz te grede vodi ravno do konca opaa.
Na predhodno prikazani sliki, se zunanja armatura stebra (1) sidra v zgornjo cono zgornje
grede (1), dokler notranja armatura (2) nima para za sidranje in se vodi ravno do konca
opaa. V primeru, ko se ne zadosti potrebni sidrni dolini, se armatura krivi nazaj v isti steber.
453
14. AROVNIKI
14.1
Kreiranje kompleksnega elementa
S programom ArmCAD 6 je omogoeno hitro in enostavno risanje nartov opaa in

armature tipskih konstruktivnih elementov, ki se pogosto pojavljajo v praksi. Z izborom ukaza
Kreiranje novega kompleksnega elementa iz menija ArmCAD Delavnica
kompleksnih elementov ali ikone
, se odpre dialog:
Dialog za izbor konstruktivnega elementa

V levem delu dialoga se nahaja lista z vsemi konstruktivnimi elementi, ki so vsebovani v
ukazu, dokler je v desnem delu prikazana slika izbranega elementa z njegovim kratkim
opisom. Namen tega dialoga je, da se iz liste izbere konstruktivni element, za katerega se
kreira opani in armaturni nart. Z aktiviranjem polja
Naprej se preide na definiranje
nujnih numerinih podatkov.
454
14.1.1 Tokovni temelj

Ko se iz liste izbere Tokovni temelj, se preide v proceduro za obdelavo tega
konstruktivnega elementa.
Iz liste je izbran tokovni temelj

Po aktiviranju polja
Naprej se odpre dialog za vnos dimenzij opaa tokovnega temelja:
Dialog za vnos dimenzij tokovnega temelja

V njegovem desnem delu je prikazana risba opaa temelja, na katerem je vsaka dimenzija
oznaena s svojim imenom in trenutno podano vrednostjo v ustreznem edit box-u, tako da se
jasno vidi pomen vsakega edit box-a. V vsakem trenutku se tudi lahko izvri kontrola podanih
podatkov. Zraven monosti vnosa elene vrednosti direktno v edit box-u, se na njihovi desni
strani nahaja polje
, ki aktivira prehod v risbo za izbor dveh tok, ki dajeta potrebno
vrednost doline.
455
Ko so podane vse dimenzije opaa temelja, je potrebno aktivirati polje
odpre dialog za definiranje zaitnih slojev:
Naprej, nakar se
Dialog za definiranje zaitnih slojev

V edit box-u a= se poda globalni zaitni sloj, v edit box-u av= zaitni sloj za vertikalne in
v edit box-u ah= zaitni sloj za horizontalne strani temelja. V tem dialogu se nahaja tudi
polje
Nazaj, ki vrne predhodni dialog za popravljanje napanih podatkov.
Komandno polje za vrnitev v predhodni dialog

Ko so definirani tudi zaitni sloji, se z aktiviranjem polja
podatkov armature:
Naprej odpre dialog za vnos
456
Izgled dialoga za definiranje armature temelja

Z izborom iz liste Opa, se lahko aktivira katerakoli definirana pozicija opaa, a iz liste Tip
armature se vri izbor vrste armature.
S pomojo stikal, ki se nahajajo v delu dialoga Glavna armatura, se doloa ali se glavna
armatura razteza v X ali Y smeri.
Stikala za izbor smeri glavne armature

Y smer
Iz prikazane liste se vri izbor geometrije palic, ki se postavljajo v Y smeri, dokler se s
pomojo polj, ki se nahajajo pod to listo doloa ali se na koncih palic postavljajo kljuke in tudi
njihova orientacija.
457
Lista za izbor geometrije palic

Od izbrane geometrije palic zavisi tudi izgled dialoga. Namre za neke geometrije se pojavijo
e novi edit box-i, ki so nujni za definiranje dimenzija segmentov palic.
Za izbrano geometrijo palic se pojavljajo e edit box-i h in l

Program armira temelj tako, da od izbranih palic kreira serije v osnovi. Za eno smer poteka
palic se lahko definirajo najve tri obmoja z razlinimi podatki. Namre v edit box-ih X1,
X2 in X3, se podajo doline teh obmoij, tako da je njihova skupna vsota vedno enaka
ustrezni dimenziji temelja. Te doline se lahko podajo tudi v procentih skupne doline
obmoja, kar se dosee z vklopom stikala Procentualno.
458
Podano je, da doline konnih obmoij imajo 30% skupne doline

Za vsako obmoje se lahko podajo razlini podatki za naslednje parametre:
- premer palic
e= - razmak med palicami v seriji

n= - tevilo palic
Edit box-i e= in n= delujejo povezano, oziroma za podani razmak e= se preraunava
potrebno tevilo kosov palic n= in obratno.
e ne elite postavitve nekega obmoja, je potrebno v ustrezen edit box za dolino podati
nilo.
459
Postavitev niel za doline X2 in X3 pomeni, da so vse

palice v Y smeri istega premera in na istem razmaku
X smer
Parametri za armaturo v X smeri imajo popolnoma enak pomen kot predhodno opisani
parametri za Y smer.
Naprej se odpre dialog za doloitev naina prikaza temelja v risbi:
Dialog za definiranje naina prikaza temelja v risbi

S pomojo stikala Prikai se doloa postavitev opaa v risbi. Ko se le-to vklopi, je dostopno
tudi stikalo Kote, kar pomeni, da program avtomatsko kotira opa s stilom kotiranja, ki je
izbran iz liste.
460
Parametri za doloitev naina postavitve opaa

Postavitev armature temelja v risbo se doloa s stikalom Armatura. Ko se vklopi, so dostopni
tudi parametri, ki se nahajajo v delu dialoga Serija v osnovi:
Kote
- ko je to stikalo vklopljeno, program avtomatsko kotira vse serije v osnovi s

stilom kotiranja, ki je izbran v listi
Reprezent
- ko je to stikalo vklopljeno, program namesto prave geometrije linije rie

ravno linijo
Poln prikaz
- ko je to stikalo vklopljeno, program na podanem razmaku rie linije, ki jasno

kaejo poloaj vsake palice znotraj kreirane serije
Parametri za izgled serij v risbi
461
S stikali Horizontalni prerez in Vertikalni prerez se doloa ali bo program postavil dane
prereze v risbo.
Ko je vklopljeno stikalo Kote, ki se nahaja v delu dialoga Serija v prenem prerezu,
program avtomatsko kotira vse serije v prenem prerezu s stilom kotiranja iz liste.
Ko je vklopljeno stikalo Kote, ki se nahaja v delu dialoga Vzdolna palica, program
avtomatski kotira vse palice vzdolne armature s stilom kotiranja iz liste.
Ker se v praksi pogosto pojavljajo enaki ali podobni temelji, se lahko s pomojo polja
Shrani shrani trenutno stanje vseh parametrov tega ukaza v bazo konfiguracij.
Komandno polje
Shrani
Z aktiviranjem tega polja se odpre dialog:
V edit box-u se poda eleno ime in z aktiviranjem polja OK bo program dialog zaprl in shranil
trenutno stanje parametrov. V primeru, ko ime e obstaja v listi konfiguracij, se izda opozorilo.
462
Potrdilen odgovor bo privedel do izgube predhodnih parametrov, dokler negativen odgovor
ukaz shranjevanja prekine.
V zaprti listi, ki se nahaja na levi strani polja
Shrani', se nahajajo vse shranjene
konfiguracije. Z branjem konfiguracij in eventualnimi spremembami nekaterih parametrov se
znatno skraja procedura postavitve podobnih temeljev.
Zaprta lista za izbor shranjenih konfiguracij

S poljem
Brii se vri brisanje konfiguracije, ki je trenutno aktivna. Ker je ta ukaz
destruktiven, bo program pred brisanjem zahteval potrditev akcije.
Ko podate vse potrebne podatke, aktivirajte polje Konec, nakar bo program zaprl dialog in
zahteval izbor toke v risbi za poloaj temelja:
Toka:
Po izboru te toke program postavi opani in armaturni nart tokovnega temelja v risbo, z
upotevanjem vseh parametrov, ki so bili podani v dialogih tega ukaza.
463
Opani in armaturni nart tokovnega temelja v risbi
14.1.2 Pasovni temelj

Ko se iz liste izbere Pasovni temelj, se preide v proceduro vnosa podatkov, ki so
nujni za opani in armaturni nart tega konstruktivnega elementa.
Iz liste je izbran konstruktivni element Pasovni temelj

Ta procedura je podobna predhodni opisani proceduri definiranja podatkov za tokovni temelj.
Naprej se bo odprl dialog za vnos dimenzij opaa pasovnega temelja:
464
Dialog za vnos dimenzij opaa pasovnega temelja

V desnem delu dialoga je risba opaa pasovnega temelja, kjer je vsaka dimenzija jasno
oznaena, tako da jih ne bomo posamezno pojasnjevali.
V naslednjem dialogu ukaza se podajo zaitni sloji:
Dialog za definiranje zaitnih slojev

Tudi v tem dialogu se iz risbe jasno vidi pomen vseh edit box-ov, tako da bomo preli na
naslednji dialog ukaza se doloanje armature pasovnega temelja:
465
Izgled dialoga za definiranje armature pasovnega temelja

Z izborom iz liste Opa se lahko aktivira katerakoli pozicija opaev, dokler se iz liste Tip
armature vri izbor vrste armature za armiranje pasovnega temelja.
V delu dialoga Prena armatura se nahajajo parametri za definiranje prene armature.
Trenutno stanje teh parametrov je prikazano v risbi v desnem delu dialoga.
Parametri za definiranje prene armature

Iz prikazane liste se vri izbor geometrije palic prene armature, dokler se s polji, ki se
nahajajo pod to listo doloa ali se na koncih palici postavijo kljuke. Glede na izbrano
geometrijo, se lahko e pojavijo dodatni edit box-i za definiranje dolina segmentov palic.
466
Dodatni edit box-i za definiranje dolin segmentov izbrane palice

Ostali prikazani parametri imajo naslednji pomen:
a za=
- oddaljenost prve palice prene armature od zaetka pasovnega temelja
a kon=
- oddaljenost zadnje palice prene armature od konca pasovnega temelja
- premer palic prene armature
e=
- razmak med palicami
n=
- tevilo palic
Streme
- s tem stikalom se doloa ali so palice prene armature stremena
Edit box-ovi e= in n= delujejo povezano, oziroma za podani razmak e= se preraunava

potrebno tevilo palic n= in obratno.
V programu je omogoeno postavljanje e ene dodatne serije prene armature s palicami, ki
imajo lahko razlino geometrijo od prve serije. Z vklopom prikazanega stikala za postavljanje
dodatne serije palici postanejo dostopni za spremembo e njeni parametri. Istoasno se v
desnem delu dialoga pojavi nova risba, na kateri je prikazano trenutno stanje teh parametrov.
467
Parametri za definiranje dodatne serije prene armature

V delu dialoga Vzdolna armatura se nahajajo parametri za definiranje vzdolne armature
pasovnega temelja. Trenutno stanje teh parametrov je prikazano v risbi v desnem delu
dialoga.
Parametri za definiranje vzdolne armature v spodnji coni

S pomojo teh parametrov se doloa armatura v obeh conah pasovnega temelja. Ko je iz liste
izbrana Spodnja cona, se podatki nanaajo na spodnjo cono in imajo naslednji pomen:
- s pomojo polj na desni strani te liste se doloa, ali se na koncih palic postavijo kljuke
ter njihova orientacija
468
- premer palic vzdolne armature v spodnji coni
e= - razmak med palicami vzdolne armature

n= - tevilo palic vzdolne armature v spodnji coni neposredno pod zidom
ls= - sidrna dolina palici vzdolne armature v spodnji coni. Zraven vnosa sidrne doline
direktno v edit box, se lahko s poljem
poklie ukaz za sidranje armature (glej
poglavje 7.5). Sidrna dolina doloena s tem ukazom bo prikazana v edit box-u ls.
Ko se iz liste izbere Zgornja cona bo dialog spremenil izgled:
Parametri za definiranje vzdolne armature v zgornji coni

Ker se palice zgornje cone vedno vodijo do konca grede, oddaljeno za velikost zaitnega sloja,
se edit box za sidranje sedaj ne pojavi. Ostali parametri imajo enak pomen kot pri spodnji
coni.
risbi:
Naprej se odpre dialog za definiranje prikaza pasovnega temelja v
469
Izgled dialoga za definiranje prikaza v risbi

S stikalom Prikai se doloa ali se opa temelja postavi v risbo. Ko se opa postavi, postane
e dostopno stikalo Kote, ki oznauje, da bo program avtomatsko kotiral opa s stilom
kotiranja, ki je izbran v listi na desni strani.
S stikalom Armatura se doloa ali se armatura temelja postavi v risbo.
Parametri, ki se nahajajo v delu dialoga Preni prerez sluijo za definiranje izgleda prenega
prereza temelja v risbi. Ko je stikalo Prikai vklopljeno, se preni prerez postavi, a stikalo
Kota doloa ali bo program armaturo kotiral. Iz prikazanih list se izbirajo stili kotiranja za
serije v prenem prerezu (Prena) in za palice, ki se prikazujejo (Palice).
Parametri za definiranje izgleda vzdolnega prereza imajo enak pomen kot predhodno opisani
za preni prerez.
Shranjevanje trenutnega stanja parametrov in nain dela s shranjenimi konfiguracijama je
popolnoma enak kot pri ukazu Tokovni temelj (glej poglavje 14.1.1).
Po aktiviranju polja Konec program dialog zapre in zahteva izbor toke iz risbe za poloaj
pasovnega temelja.
Toka:
470
Opani in armaturni nart pasovnega temelja v risbi
14.1.3 Enokrako stopnie

Ko se iz liste izbere Enokrako stopnie, se preide v proceduro vnosa podatkov,
ki so nujni za opani in armaturni nart tega konstruktivnega elementa.
Iz liste je izbrano Enokrako stopnie

Naprej se odpre dialog za vnos dimenzij opaa stopnia:
471
Izgled dialoga za definiranje geometrije stopnia

V desnem delu dialoga je prikazano kotirano tipsko stopnie, kjer se jasno vidi pomen
vsakega parametra. Z izborom iz liste, ki se nahaja nad oknom za prikaz, se risba tipskega
stopnia lahko v vsakem trenutku zamenja s prikazom geometrije stopnia, ki se kreira.
Lista za spremembo vrste prikaza v dialogu

Ko so podane vse dimenzije opaa stopnia, je potrebno aktivirati polje
odpre prvi dialog za definiranje armature stopnia:
Naprej, nakar se
472
Izgled dialoga za definiranje armature na zgornjem podestu

V tem dialogu se podajo podatki za tri tipe palic, ki se postavljajo v ploi in zgornjem podestu
stopnia. Da bi se poveala preglednost prikazane risbe, lahko s stikalom Vidnost regulirate
prikaz vsakega tipa palic.
Nastavljeno je, da se prikazuje samo en tip palic, tako da se

na risbi jasno vidi pomen parametrov
473
Zgornja cona podesta in zgornja cona stopnia
Dolina palice v podestu - na osnovi podanih dimenzij opaa in vrednosti zaitnega sloja
program izrauna dolino segmenta, ki se nahaja v zgornjem podestu stopnia in jo prikae v
tem edit box-u. To seveda lahko menjate.
Dolina palice v stopniu - v tem edit box-u se poda dolina segmenta, ki se nahaja v
ploi stopnia
Razmak palic - razmak med palicami v seriji
Tip armature - iz zaprtih list se izbere premer in vrsta armature za dan tip palice
Konci - z izborom iz list se doloi stanje na koncih palic
Enotna palica skozi oba podesta in stopnino ploo - Ko je to stikalo vklopljeno,
palice gredo po celi dolini stopnine ploe in se konajo v spodnjem podestu. V tem primeru
je edit box Dolina palice v stopniu nedostopen za spremembo.
Aa= ta podatek program izrauna na osnovi podanega premera in razmaka med palicami in
predstavlja povrino palic danega tipa za en meter irine stopnia. Ta podatek slui kot
kontrola ali osvojena armatura odgovarja potrebni armaturi, ki se dobi s preraunom.
Parametri s katerimi se doloata druga dva tipa palic in ki se nahajajo v delih dialoga Zgornja
cona podesta in spodnja cona stopnia in Spodnja cona podesta in zgornja cona
stopnia, imajo popolnoma enak pomen kot predhodno opisani parametri. Edino pri palicah,
ki se postavljajo v spodnji coni podesta in zgornji coni stopnia, ni stikala Enotna palica skozi
oba podesta in stopnino ploo, kar pomeni, da se te palice vedno konujejo v stopnini
ploi.
V naslednjem dialogu se podajo podatki za palice, ki se postavljajo v spodnjem podestu in
stopnini ploi:
Izgled dialoga za definiranje armature v spodnjem podestu in stopnini ploi
474
Parametri za te tri tipe palic imajo prav tako enak pomen kot predhodno opisani parametri,
tako da jih ne bomo ponovno pojasnjevali. Ko so vklopljena stikala Enotna palica skozi oba
podesta in stopnino ploo v predhodnem dialogu, se za prva dva tipa palic lahko podajo
samo doline segmentov v spodnjem podestu, ker tedaj palice potekajo skozi celo stopnie,
oziroma ustrezni seti podatkov v predhodnem in tem dialogu se nanaajo na isto palico.
Edit box-i za vnos dolin segmentov v spodnjem podestu za palice,

ki potekajo skozi oba podesta in stopnino ploo
Ko so definirane vse palice vzdolne armature, se z aktiviranjem polja
dialog:
Naprej odpre novi
Izgled dialoga za definiranje prene armature

V tem dialogu se doloa prena armatura stopnia in prikazani parametri imajo pomen:
Zaitni sloj
zaitni sloj na zaetku i koncu palic prene armature. Na osnovi te

vrednosti in irine stopnia program doloi dolino palic prene armature.
Razmak palic razmak med palicami prene armature
475
Tip armature iz list se izbere premer in vrsta armature
Konci
z izborom iz list se doloi stanje na koncih palic prene armature
V zadnjem dialogu tega ukaza se doloi izgled kreiranega opanega in armaturnega narta
stopnia v risbi:
Dialog za doloitev izgleda stopnia v risbi

Pogled od zgoraj Ko je to stikalo vklopljeno, se v risbo postavi pogled stopnia v tlorisu
Pogled od strani Ko je to stikalo vklopljeno, se v risbo postavi vzdolni prerez stopnia
Prikaz armature to stikalo doloa ali se v risbo postavi armatura stopnia
Prikaz opaa
to stikalo doloa ali se v risbo postavi opani nart stopnia
Poln prikaz
Ko je to stikalo vklopljeno, program na podanem razmaku izrie linije,

ki jasno kaejo poloaj vsake palice znotraj kreiranih serij
S stikalom Kote se za vsako entiteto doloa ali bo program avtomatsko izvril kotiranje pri
postavitvi opanega in armaturnega narta v risbo. Iz list, ki se nahajajo v nadaljevanju
vsakega edit box-a, se vri izbor stila kotiranja za dano entiteto.
Omenimo e, da se v kateremkoli trenutku dela s tem ukazom trenutno stanje parametrov
lahko shrani v bazo konfiguracij s poljem
Shrani. Shranjevanje, kot tudi delo z listo
shranjenih konfiguracij, je detajlno pojasnjeno v okviru ukaza Tokovni temelj (glej poglavje
14.1.1)
Po aktiviranju polja Konec program dialog zapre in zahteva izbor toke v risbi za doloitev
poloaja kreiranega opanega in armaturnega narta stopnia.
Referenna toka:
476
Opani in armaturni nart stopnia v risbi
14.1.4 Podporni zid

Ko se iz liste izbere Podporni zid, se preide v proceduro vnosa podatkov, ki so
nujni za opani in armaturni nart tega konstruktivnega elementa.
Iz liste je izbran naziv Podporni zid

Naprej se odpre dialog za vnos dimenzij opaa podpornega zidu:
477
Izgled dialoga za definiranje dimenzij opaa podpornega zidu

V desnem delu dialoga je prikazan kotiran tipski opa zidu. Na tej risbi se jasno vidi pomen
vsakega parametra, ki se podaja v dialogu. Z izborom iz liste, ki se nahaja nad oknom za
prikaz, se risba tipskega opaa v vsakem trenutku lahko zamenja s prikazom geometrije
podpornega zidu ki se kreira.
Ko so podane vse dimenzije opaa, se aktivira polje
za definiranje armature podpornega zidu:
Naprej, nakar se odpre prvi dialog box
Dialog box za definiranje armature v zgornji coni pete

V tem dialogu se definira armatura, ki se postavi v zgornjo cono pete podpornega zidu. Iz liste
Vrsta armature se vri izbor armature z opcijami:
Palica - postavljajo se samo palice navadne armature,
478
Mrea - postavljajo se samo mree
Palica in mrea - postavljajo se palice in mree
V edit box-ih H1 in H2 se podajo doline konnim segmentom palic, oziroma mree v
prenem prerezu (glede na opcije iz liste Vrsta armature), kar se jasno vidi v risbi tipskega
podpornega zidu:
Podano je, da so doline konnih segmentov palic in mre

v prenem prerezu H1=15cm in H2=20cm
e elite, da ti segmenti potekajo po celi dolini bonih strani pete, ni potrebno raunati te
doline, ampak je dovolj, da v edit box-e vnesete vrednost, ki je sigurno veja od potrebne.
Program bo na osnovi podanih dimenzij opaa in zaitnega sloja izraunal maksimalno dolino
danega segmenta in dobljeno vrednost prikazal v ustreznem edit box-u. Palica se lahko postavi
tudi brez enega ali obeh konnih segmentov in to z vnosom nile za dolino danega segmenta.
Omenimo e, da se logika vnosa maksimalnih dolin konnim segmentom uporablja za vse
palice v tem ukazu, vendar se pri nekaterih palicah doline konnih segmentov ne morejo
podati z nilo.
S pomojo parametrov, ki se nahajajo v delu dialoga Palica, se vri izbor vrste armature,
premera palic , razmaka med palicami, kot tudi stanja na njihovih koncih. e se v zgornji coni
pete podpornega zidu postavijo mree, se iz liste v delu dialoga Mrea vri izbor enega od
ponujenih tipov mre.
Z vnosom vrednosti v edit box Zaitni sloj se doloi zaitni sloj za vso armaturo, ki se
postavlja v peti podpornega zidu.
Na enak nain se v naslednjem dialogu ukaza doloa armatura v spodnji coni pete podpornega
zidu:
479
Izgled dialoga za definiranje armature v spodnji coni pete

Naprej se odpre dialog za vnos palic, ki povezujejo zid s peto:
Izgled dialoga za vnos palic za vpetje zidu v peto

Za obe palici se podajo dolina segmenta v zidu DZ, dolina segmenta v peti DS, kot tudi
podatki o vrsti armature, premeru palic, razmaku in stanju na njihovih koncih.
V edit box-u Zaitni sloj se poda zaitni sloj za vse segmente palic, ki preidejo v zid in za
vse palice, ki se s svojim celim gabaritom nahajajo v zidu.
Postavitev teh palic je opcijsko, oziroma lahko se ali ne postavijo, kar se doloi s stikalom
Postaviti palico. e se dane palice ne postavijo, se lahko zveza med peto in zidom ustvari s
palicami, ki se podajo v naslednjem dialogu tega ukaza:
480
Dialog box za definiranje armature v zidu

V tem dialogu se definira armatura, ki se postavlja v zidu. Obiajna armatura se lahko postavi
na zgornjem in na spodnjem koncu zida. Za oba tipa palic se podajo doline konnih
segmentov, ki so jasno oznaeni na prikazani risbi, kot tudi standardni podatki o armaturi
(vrsta armature, premer palic...). Tudi za te palice velja, da se ne morajo postaviti, kar se
doloa s stikalom Postaviti palico.
Zraven navadne, se vzdol vsake strani zidu, lahko postavi e mrena armatura. Postavitev
mrene armature se doloa s stikali in listami, ki se nahajajo v delu dialoga Mrea v zidu.
Namre z vklopom teh stikal postanejo aktivne tudi liste, iz katerih se izbere eden od
ponujenih tipov mre. Program vzdol strani zidu postavi serije mre, ki so v risbi
predstavljene s simboli mre v prenem prerezu.
Vzdol obeh strani zidu je postavljena mrena armatura
481
Naprej se odpre dialog za vnos vzdolne armature podpornega zidu:
Izgled dialoga za definiranje vzdolne armature

V tem dialogu se za vsako stran pete in zidu lahko podajo razlini podatki za tip armature,
premer palic, razmak med palicami, kot tudi stanje na koncih palic vzdolne armature.
V zadnjem dialogu tega ukaza se doloi izgled kreiranega opanega in armaturnega narta
podpornega zidu v risbi:
Dialog box za definiranje izgleda podpornega zidu v risbi

S pomojo parametrov, ki se nahajajo v delu dialoga Opa se doloa nain prikaza opaa. Ko
je stikalo Risanje opaa vklopljeno, se opa postavi v risbo, a za spremembo je dostopno
tudi stikalo Kotiranje opaa. Stanje tega stikala doloa ali bo program avtomatsko kotiral
opa s stilom kotiranja, ki je izbran iz liste Tip kotiranja.
482
S stikalom Armatura se doloa ali se v risbo postavi nart armature podpornega zidu. Ko je
stikalo vklopljeno, so za spremembo dostopni tudi parametri za doloitev naina kotiranja vseh
tipov armature, ki se postavljajo s tem ukazom. Namre za vsaki tip armature se s stikalom
Kote doloa ali bo program avtomatsko izvril kotiranje, dokler se v listi Tip kotiranja vri
izbor stila kotiranja dane armature.
Omenimo e, da se v kateremkoli trenutku dela s tem ukazom trenutno stanje parametrov
lahko shrani v bazo konfiguracij s poljem
Shrani. Shranjevanje, kot tudi delo z listo
shranjenih konfiguracij, je detajlno pojasnjeno v okviru ukaza Tokovni temelj (glej poglavje
14.1.1)
poloaja kreiranega opanega in armaturnega narta podpornega zidu.
Referenna toka:
Izgled kreiranega prereza podpornega zidu v risbi
483
14.1.5 Kontinuirna greda

S pomojo tega ukaza lahko zelo hitro in lahko kreirate opani in armaturni nart
kontinuirane grede pravokotnega prenega prereza, s poljubnim tevilom polj in z monostjo
postavitve konzol na njenih koncih.
V listi je izbrana Kontinuirna greda

Po izboru tega ukaza iz liste in aktiviranjem polja
podatke:
Naprej, se odpre dialog za splone
Izgled dialoga za splone podatke o kontinuirni gredi

V zgornjem levem delu dialoga se nahajajo parametri za definiranje pozicije opaa, kateri se
pridrui armatura grede. Iz liste se lahko aktivira katerakoli pozicija opaa, dokler se z vnosom
imena v edit box lahko kreira nova pozicija opaa.
484
Edit box in lista za definiranje pozicije opaa

Ko se kreira novi opa, po vnosu imena postane dostopen tudi edit box tevilo gred, v
katerem se poda skupno tevilo takih gred v konstrukciji. Na tak nain se dosee enak efekt,
kot da bi najprej z ukazom Pozicije opaev kreirali nov opa (glej poglavje 2.1) in jo zatem v
tem dialogu z izborom iz liste aktivirali.
Omenimo e, da se z izborom obstojeega opaa v edit box-u tevilo gred izpisuje koliina za
ta opa, vendar se ta podatek ne more menjati iz preprostega razloga, ker mogoe ta opa e
vsebuje armaturo in bi sprememba tega tevila izzvala spremembo njene koliine v kosovnici,
kar pa sigurno ne elimo.
Izbrano ime pozicije opaa program obravnava kot ime grede in pri njeni postavitvi ga izpisuje
na risbi, skupaj s podanim tevilom gred.
V edit box-u Zaitni sloj se poda vrednost zaitnega sloja.
Edit box v katerem se poda zaitni sloj

Ker so vplivi strinih napetosti najveji v conah podpor, se pogosto pojavlja potreba, da se
okoli podpore stremena postavijo na manjem medsebojnem razmaku, kot v samem polju
grede. Da bi postavitev teh zgostitev bila mono, je nujno definiranje njihove doline, kar se
dosee z edit box-i Dolina ojaitve stremen in palic zgornje cone pri podpori. V tem
485
edit box-u se v procentih od doline danega polja grede poda potrebna dolina ojaitve. Ta
vrednost predstavlja tudi dolino ojaitve palic zgornje cone okoli podpor, kar se vidi tudi iz
samega naziva edit box-a.
Edit box Dolina ojaitve stremen in palic zgornje cone pri podpori.
V edit box-u Razmak stremen od podpor se poda oddaljenost najblijega stremena od
vsake podpore v kontinuirni gredi.
Zgornji desni del dialoga je rezerviran za parametre, ki vplivajo na geometrijo kontinuirne
grede:
Parametri, ki vplivajo na geometrijo grede

V edit box-u se poda tevilo polj kontinuirne grede, dokler se s stikalom Konzola na levi
strani in Konzola na desni strani doloa ali se na zaetku, oziroma koncu kontinuirne
grede nahaja konzola. Stanje teh stikal znatno vpliva na nadaljnji potek ukaza, o tem ve v
nadaljevanju.
Parametri, ki se nahajajo v delu dialoga Podatki o sidranju sluijo za definiranje naina
sidranja vzdolne armature kontinuirne grede:
486
Parametri za definiranje naina sidranja

S stikalom Sidranje se doloa ali bo program avtomatski izvril sidranje armature. Ko je
vklopljeno, je dostopna tudi lista Tip sidranja, iz katere se izbira e definiran tip sidranja.
Iz liste Nain krivljenja se izbira eden od ponujenih nainov krivljenja koncev palic pri
njihovem sidranju.
Vsebina liste za izbor naina krivljenja koncev palic

e je sidrna dolina taka, da se pri krivljenju konca palice dobi vertikalni segment, ki je manji
od viine grede, se z vklopom stikala Vertikalni segment do konca od programa lahko
zahteva, da ta segment vedno podalja do roba grede, zmanjan za vrednost zaitnega sloja.
Seveda, ko je stikalo izklopljeno, se bo vertikalni segment postavil s svojo pravo dolino.
e je v edit box-u Zaokroitev doline segmentov podana vrednost razlina od ni, bo
program dolino konnega segmenta palice, ki je dobljen s krivljenjem pri sidranju, zaokroil
na prvo vejo dolino, ki je deljiva s podano vrednostjo. Omenimo e, da mora zaokroena
dolina krajnega segmenta palice biti veja od 12. Ko je v edit box-u vrednost ni, se ta
segment postavi s pravo dolino.
487
Ko so definirani vsi podatki v tem dialogu, je potrebno aktivirati polje
Naprej. e je
stikalo Konzola na levi strani vklopljeno, se bo odprl dialog, v katerem se definirajo podatki
nujni za kreiranje te konzole:
Izgled dialoga za definiranje podatkov za konzolo

na levi strani grede
Desni del dialoga je rezerviran za prikaz kontinuirne grede, ki odgovarja trenutnemu stanju
parametrov. Da bi poveali preglednost pri vnosu podatkov, bomo zoomirali konzolo na levem
koncu:
Zoomirani prikaz leve konzole
488
V delu dialoga Geometrijski podatki se podajo Dolina konzole, irina grede in
Viina grede, dokler se z aktiviranjem polja Sekundarne grede odpre novi dialog, v
katerem se poda poloaj gred iz pravokotne smeri:
Izgled dialoga za definiranje poloaja sekundarnih gred

Sekundarna greda se postavi z aktiviranjem polja
vrstica:
Dodaj, nakar se bo v listi pojavila nova
S pomojo polj dodaj je postavljena sekundarna greda

Podatki o irini, viini in poloaju sekundarne grede se podajo direktno v listo, tako da se
izbere ustrezno polje in se vnese elena vrednost.
Umikanje izbrane sekundarne grede iz liste se odvija s poljem
Brii.
Po aktiviranju polja OK, bo program dialog zaprl in armaturo zgornje cone ukrivil tako, da ne
gre skozi postavljeno sekundarno gredo:
489
Krivljenje osnovne armature zgornje cone na mestu, kjer je

postavljena sekundarna greda
Kot je bilo omenjeno e na zaetku, je ta ukaz predviden za kreiranje opanega in
armaturnega narta grede pravokotnega prenega prereza. Ker se greda najpogosteje nahaja
v ploi, je za vsako njeno polje, pa tudi za konzolo, katere podatki se podajo v tem dialogu,
omogoen izbor prenega prereza, na katerem je prikazan e poloaj ploe. Ponujeni preni
prerezi se nahajajo v delu dialoga Oblika, a izbor elenega prereza se vri s klikom mike na
ustrezno stikalo.
Stikala, s katerimi se vri izbor prenega prereza konzole

Zraven geometrijskih podatkov v tem dialogu se podajo e podatki o armaturi konzole.
490
Parametri za definiranje armature konzole

Za palice osnovne armature v zgornji coni konzole se iz liste izbere vrsta armature in njen
premer, dokler se v edit box-u poda tevilo kosov. Palice te armature se zanejo od roba
grede, oddaljeno za vrednost zaitnega sloja in se konajo v oddaljenosti od podpore, ki je
podana v edit box-u Dolina ojaitve stremen in palic zgornje cone pri podpori. Na tem mestu
se vri stikovanje te armature in armature nad podporo, z dolino stikovanja ls2 armature z
vejim premerom palice. e ne elite postaviti osnovne armature, ampak da program zgornjo
cono armira s podaljevanjem podane armature nad podporo (za prvo podporo se ta armatura
poda v naslednjem dialogu), je potrebno v edit box-u podati ni.
Vodenje armature v konzoli

Ker je v tem ukazu omogoeno tudi avtomatsko kreiranje prenih prerezov v karakteristinih
tokah grede, se s stikalom Prerez pri podpori doloa ali bo program kreiral preni prerez
pri podpori konzole.
Armatura spodnje cone se definira na enak nain, s tem da se njena postavitev ne more
izkljuiti. Ta armatura poteka vzdol cele konzole in se vodi preko podpore za sidrno dolino
491
ls2, merjeno od blijega roba podpore. S stikalom Prerez se doloa ali se postavi preni
prerez v polju konzole.
Za preno armaturo se iz listi izbere vrsta armature in premer palic, dokler se v edit box-u
poda razmak med palicami. Ko je potrebno, da se stremena v bliini podpore postavijo na
manjem razmaku, se vklopi stikalo Zgostitev, a v edit box v nadaljevanju, se poda novi
razmak. Omenimo, da je dolina zgostitve podana v edit box-u Dolina ojaitve stremen in
palic zgornje cone pri podpori v predhodnem dialogu.
Naprej se odpre dialog, v katerem se podajo podatki o opau in
armaturi vsakega polja kontinuirne grede. e bi bilo stikalo Konzola na levi strani izkljueno,
bi se dialog odprl za dialogom za splone podatke.
Izgled dialoga v katerem se podajo podatki za vsako polje grede

V dialogu se vedno prikazujejo isti parametri, a njihovo trenutno stanje odgovarja aktivnemu
polju kontinuirne grede. Na prikazu grede se vedno jasno vidi, katero polje je aktivno, ker je
to edino kotirano, a v delu dialoga Aktivno polje se izpisuje e zaporedna tevilka.
492
Oznaitev aktivnega polja grede

V tem delu dialoga se nahajata tudi polji Predhodno in Naslednje, s katerima se vri
sprememba aktivnega polja grede.
Dimenzije opaa aktivnega polja se poda v delu dialoga Geometrijski podatki. Namen
vsakega prikazanega edit box-a se vidi iz naziva, dokler je pomen polja Sekundarne grede
enak kot v dialogu za definiranje leve konzole grede.
Ker so geometrijski podatki za ve polj kontinuirne grede najpogosteje enaki, ali vsaj podobni,
se lahko podatki, aktivnega polja grede pridruijo ostalim s pomojo polja
vsem). Na tak nain se procedura vnosa podatkov znatno pohitri.
(pridrui
493
Polje pridrui vsem

Ker se na tak nain menjajo podatki, ki so lahko e prej podani, se po aktiviranju polja
opozorilo:
izda
To polje je pridrueno vsaki skupini parametrov v dialogu, tako da se lahko podatki, ki se

doloajo za razline entitete, pridruijo ostalim poljem neodvisno eno od druge.
Za vse tipe vzdolne armature se iz list izbira vrsta armature in premeri palic, a v edit box-ih
se podajo koliine.
Armatura nad podporo se na obe strani podalja v polje grede za dolino, ki je podana v edit
box-u Dolina ojaitve stremen in palic zgornje cone pri podpori. Kot pri konzoli, se postavitev
osnovne armature v zgornji coni lahko izkljui z vnosom nile v edit box za koliino. V tem
primeru se armatura nad levo in desno podporo podalja do sredine polja grede, kjer se vri
stikovanje za sidrno dolino ls2 armature z vejim premerom palice.
494
Armiranje zgornje cone z uporabo osnovne armature
Armiranje zgornje cone brez osnovne armature

Armatura spodnje cone vedno poteka preko celega polja in se vodi preko srednje podpore za
sidrno dolino ls2, merjeno od blinjega roba podpore, dokler imajo podatki za definiranje
prene armature enak pomen kot pri konzoli, tako da jih ne bomo ponovno pojasnjevali.
S stikalom Prerez se doloa ali bo program avtomatsko kreiral preni prerez grede na danem
mestu.
Ko se podajo podatki za vsa polja kontinuirne grede, je potrebno aktivirati polje
Naprej.
e je stikalo Konzola na desni strani vklopljeno, se bo odprl dialog za doloitev nujnih
podatkov za kreiranje te konzole.
495
Dialog za definiranje konzole na desni strani grede

Pomen vseh parametrov je popolnoma enak kot v dialogu konzole na levem koncu grede.
V zadnjem dialogu ukaza se definira nain prikaza kreirane kontinuirne grede v risbi.
Izgled dialoga za definiranje prikaza kontinuirne grede v risbi

Parametri, ki se nahajajo v delu dialoga Opa sluijo za definiranje izgleda opaa:
Risanje opaa
stikalo, ki doloa ali se opa kontinuirne grede postavi v risbo. e je

izklopljeno, so ostali parametri v tem delu dialoga nedostopni za uporabo
Kotiranje opaa s tem stikalom se definira ali bo program kotiral opa grede
Tip kotiranja
lista za izbor stilov kotiranja opaa
Odmik kote
oddaljenost kot od opaa. Poda se v AutoCAD-ovih enotah
496
S pomojo parametrov, ki se nahajajo v delu dialoga Preni prerezi, se definira postavitev
prenih prerezov v risbi:
Kreiranje prenih prerezov - stikalo, ki doloa ali bo program postavil prene prereze v
risbo. Ko je izklopljeno, bodo ostali parametri v tem delu
dialoga nedostopni za spremembo.
Merilo
- vnos vrednosti v edit box-u, ali izbor iz liste definiranih meril, doloa
merilo prenega prereza v risbi
Debelina ploe
- edit box za vnos debeline ploe v kateri se nahaja greda
Tip kotiranja
- lista za izbor predvidenih tipov kotiranja palic v prenem prerezu
Mesto za prereze
- lista za izbor poloajev prenih prerezov v risbi glede na poloaj grede
V tem ukazu je predvidena tudi monost avtomatske postavitve specifikatorjev vseh palic
kontinuirne grede v risbi. Ali bo program postavil specifikatorje zavisi od stanja sikala
Postavljanje specifikatorja.
Po aktiviranju polja Konec bo program dialog zaprl in zahteval izbor toke v risbi za doloitev
poloaja kontinuirne grede.
Referenna toka:
Izgled kontinuirne grede v risbi
497
14.1.6 Armirano-betonski zid

S pomojo tega ukaza lahko zelo hitro in lahko kreirate opani in armaturni nart
enega ali ve armirano-betonskih zidov ter zatem v risbo postavite tabelo z vso potrebno
armaturo.
Iz liste je izbran ukaz Armirano-betonski zid

Po izboru ukaza Armirano-betonski zid iz liste in aktiviranju polja
dialog:
Naprej, se odpre
Izgled dialoga za definiranje opaa in armature armirano-betonskega zida

V zgornjem desnem delu dialoga se nahaja risba tipskega armirano-betonskega zidu, na
katerem so kotirane vse dimenzije, ki se podajo v tem dialogu.
498
Risba tipskega armirano-betonskega zidu

S tem ukazom se lahko kreira poljubno tevilo zidov, ki potekajo skozi poljubno tevilo nivojev,
kar pomeni, da se v tem dialogu poda veliko tevilo podatkov. Organiziranje dela s temi
podatki se vri z pomojo dveh list, ki se nahajata v levem delu dialoga. V prvi listi so prikazani
vsi zidovi, ki se kreirajo, dokler se v drugi listi prikazujejo nivoji skozi katere poteka izbrani zid
iz prve liste.
V koloni Naziv prve liste se vnaa oznaka zidu, ki se kreira, a v koloni x se poda tevilo
takih zidov v konstrukciji. Torej v primeru, da se v konstrukciji nahaja ve enakih zidov, je
dovolj da definirate armaturo za enega od njih in podate njihovo tevilo, a program bo
avtomatsko kreiral armaturo za vse take zidove. Omenimo e, da se pri postavitvi kreiranega
zidu v risbi izpisujejo tudi ti podatki.
Lista za oznake zidov in tevilo kosov
499
Dodajanje novega zidu v listu se vri s poljem
Dodaj. e je v trenutku aktiviranja tega
polja stikalo S kopiranjem vklopljeno, bo program novemu zidu pridruil tudi vse podatke, ki
so podani za izbrani zid v listi. Ta opcija je zelo uporabna, ko se v konstrukciji nahajajo zidovi s
podobnimi podatki.
V listo je dodana kopija zidu Z1

Umik izbranega zida iz liste se vri s poljem
Brii, dokler se s polji
izbranemu zidu vri sprememba poloaja v listi navzgor, oziroma navzdol.
in
trenutno
V drugi listi se nahajajo vsi nivoji skozi izbrani zid poteka. Nivoji so v listi prikazani v vrstnemu
redu po viinskih koordinatah, ki se podajo v koloni Nivo.
Lista nivojev skozi katere poteka izbrani zid
500
Vnos novega nivoja v listo se vri s poljem
Dodaj. Ker so podatki o opau in armaturi
enega armirano betonskega zidu enaki ali zelo podobni za vse nivoje skozi katere poteka,
program pri dodajanju novega nivoja vedno kopira vse podatke, ki so pridrueni izbranemu
nivoju v listi. Zato je najbolje, da najprej podate vse podatke za en nivo in zatem s poljem
Dodaj kreirate ostale nivoje zidu, nakar menjate tiste podatke, ki so razlini.
Za umik izbranega nivoja iz liste se uporabi polje
Brii.
Stikali Po zidovih in Po nivojih sluita za izbor naina grupiranja opaev, oziroma

armature. Namre, ko se izbere grupiranje opaev po zidovih, program za vsaki zid kreira novi
opa, ko se pa izbere grupiranje po nivojih, program za vsaki nivo kreira novi opa in vso
armaturo, ki pripada temu nivoju, pridrui danemu opau, ne glede, da se z njo armirajo
razlini zidovi.
V delu dialoga Nivo se podajo dimenzije opaa aktivnega nivoja armirano betonskega zidu, ki
je izbran v listi.
Parametri za definiranje opaa aktivnega nivoja armirano betonskega zidu

Pomen vsakega parametra se jasno vidi na prikazani risbi tipskega zidu.
H
- viina nivoja. To vrednost program rauna na osnovi podanih viinskih koordinat

aktivnega in prvega nijega nivoja v listi
- irina zidu
- debelina zidu
Hc - dolina delov zidu, ki se armirajo kot stebri. Ta vrednost se poda kot del skupne irine
zidu L.
a
- zaitni sloj
- oddaljenost koncev horizontalne armature od bonih strani zidu
501
V delu dialoga Horizontalna armatura se za to armaturo podajo tip, premer palic, razmak
med palicami, kot tudi stanje na njihovih koncih. Enaki parametri se podajo e za vertikalno
armaturo v istoimenskem delu dialoga.
Pri armiranju zidov se pogosto postavlja tudi konstruktivna armatura, ki povezuje palice iz
razlinih con. Ona se definira v delu dialoga S armatura z vnosom tipa armature, premera
palic in njihovega medsebojnega razmaka (Lsa). Zraven teh podatkov se iz liste vri izbor
ene od ponujenih oblik palic (S ali C).
Lista za izbor oblik palic S armature

V primeru, da ne elite postaviti to armaturo, je potrebno v edit box-u Lsa za razmak palic
podati nilo.
Dolina stikovanja palic vertikalne armature na mestu prekinitve armiranja, se poda v edit
box-u Lpr. Zraven direktnega vnosa v edit box-u, se ta dolina lahko doloi tudi s pomojo
dialoga, ki se odpre z aktiviranjem polja
Izgled dialoga za stikovanje armature
502
Delo s tem dialogom je praktino enako kot pri ukazu Stikovanje armature (glej poglavje
7.4) in ga tukaj ne bomo detajlno pojasnjevali.
Ko ste podali nujne podatke za vse nivoje vseh zidov, katere elite kreirati, aktivirajte polje
Naprej. Sedaj se bo odprl dialog za nastavitev prikaza tabele z armaturo kreiranih zidov v
risbi.
Izgled dialoga za nastavitev prikaza zidu v risbi

V desnem delu dialoga se prikazuje izgled tabele, ki odgovarja trenutnemu stanju ponujenih
parametrov. Ker bi se zaradi omejene velikosti dialoga za prikaz podatkov vseh kreiranih
zidov, preglednost zmanjala, se v tej tabeli nahajajo podatki samo za prvi nivo prvega zidu iz
liste, kar je povsem dovolj za pregled pomena ponujenih parametrov in pravilno formatiranje
prikaza podatkov v risbi.
Dimenzije tabele se podajo v delu dialoga Tabela. Te vrednosti predstavljajo dimenzije
tabele na papirju, pri tisku v merilu, ki je izbrano za glavno merilo risbe.
503
Del dialoga za vnos dimenzije tabele

V delu dialoga Stil kotiranja se za horizontalno, vertikalno in S armaturo definirajo nain
izpisovanja podatkov v tabeli. Ta procedura je popolnoma enaka kot pri ukazu Stili kotiranja
(glej poglavje 11.2), pa je ne bomo ponovno pojasnjevali. Omenimo e samo, da se za
izpisovanje dolin palic in razmakov palic, koristijo formati, ki so definirani za aktivni stil
kotiranja serij v osnovi.
Del dialoga, v katerem se definirajo stili kotiranja armature zidu

Kreirani stili kotiranja se shranijo skupaj z vsemi ostalimi podatki, ki se podajo v tem ukazu
(nain shranjevanja je pojasnjen v poglavju 14.1.1 Tokovni temelj). Tako je najbolje, da
najprej shranite eno konfiguracijo s kreiranimi stili kotiranja in pri vsakem novem klicu ukaza
uporabite to konfiguracijo.
504
V tabeli je vsaka vrsta armature prikazana s pomojo reprezenta, katerega geometrija
odgovarja pravi geometriji palice. Ti reprezenti so skalirani tako, da lahko gredo v ustrezno
celico tabele. e imajo palice tudi kljuke, se lahko zgodi, da se pri dolgih palicah le-te ne vidijo
v redu, pri kratkih pa so prevelike, ali pa celo gredo iz okvirja celice. Z vnosom vrednosti v edit
box Procent skaliranja palic lahko izvrite e dodatno skaliranje kljuk, tako da izgled palic
v tabeli prilagodite svojim potrebam. Omenimo e, da to skaliranje nima nikakrnega vpliva na
pravo geometrijo palic, ampak samo na njihov izgled v tabeli.
Edit box za dodatno skaliranje kljuk

Ko je stikalo Prikaz sheme vklopljeno, bo program v risbo postavil tudi tipski zid s kotiranimi
dimenzijami (enak kot se prikazuje v predhodnem dialogu). Dimenzije zidu se kotirajo s stilom,
ki je izbran v listi Stil kotiranja.
poloaja tabele, e je vklopljeno stikalo Prikaz sheme, pa e poloaj tipskega zidu.
Poloaj okvirja:
Izgled tabele z armaturo in shemo tipskega zidu v risbi

505
14.1.7 Armirano-betonski steber

S pomojo tega ukaza se kreira opani in armaturni nart za enega ali ve armirano
betonskih stebrov in se v risbo postavi tabela z osvojeno armaturo, ki je razvrena po stebrih
in nivojih, skozi katere potekajo.
V listi je izbran ukaz Armirano betonski steber

Po izboru ukaza Armirano betonski steber iz liste in aktiviranju polja
dialog:
Naprej, se odpre
Izgled dialoga za definiranje opaa in armature armirano betonskih stebrov

S pomojo tega ukaza se istoasno lahko kreira poljubno tevilo stebrov, ki gredo skozi
poljubno tevilo nivojev. Dodajanje, brisanje ter sortiranje stebrov in nivojev se vri z listami
in polji, ki se nahajajo v zgornjem levem delu dialoga. Nain dela s temi listami je popolnoma
enak kot pri ukazu Armirano betonski zid (glej poglavje 14.1.6).
506
Listi za organiziranje vnosa podatkov

V zgornjem desnem delu dialoga se nahaja risba tipskega armirano-betonskega stebra, na
katerem so kotirane vse dimenzije, ki se podajo v tem dialogu. Trenutno stanje parametrov v
dialogu odgovarja aktivnemu nivoju izbranega stebra iz prve liste.
Risba tipskega armirano betonskega stebra

Pod to risbo je prikazan izgled prenega prereza aktivnega nivoja stebra. Ker je v programu
predvidena zmonost postavitve stebrov z razlinimi prenimi prerezi, se s polji
in
preni prerez lahko zamenja s katerimkoli od ponujenih prerezov. Dimenzije prenega prereza
se podajo v edit box-ih Hc in Bc. V primeru kronega prenega prereza, se namesto njih
podajo premer kroga D in tevilo palic n.
507
Za preni prerez stebra je izbran kroni prerez

Za posamezne prene prereze je predvidena monost postavitve tako imenovane S armature,
ki povezuje vertikalne palice iz razlinih con stebra. Ko se izbere nek tak preni prerez, za
spremembo postane dostopno stikalo S, ki se nahaja desno od risbe prenega prereza. e je
to stikalo vklopljeno, se S armatura postavi, e je izkljueno pa se S armatura ne postavi.
Preni prerez pri katerem se lahko postavi S armatura

V delu dialoga Nivo se izpisujejo viinske kote aktivnega in prvega nijega nivoja v listi.
Njihova razlika predstavlja viino stebra za aktivni nivo in se prikazuje v polju H. Prav tako se
v tem delu dialoga nahaja e edit box a, v katerem se poda zaitni sloj za aktivni nivo
stebra.
508
Edit box za zaitni sloj a in viina aktivnega nivoja H

V delu dialoga Stremena se izbira vrsta armature, premer stremen () in podaja razmak
med stremeni v seriji (e=). Za vsak nivo je omogoen vnos zgostitev stremen na zaetku in
na koncu tega dela stebra. V delu dialoga Cona A se podata dolina zgostitve na zaetku
stebra (Ha) in razmak med stremeni (e=), dokler se v delu dialoga Cona B podata dolina
zgostitve na koncu stebra (Hb) in razmak med stremeni na dolini (e=).
Parametri za definiranje stremen za aktivni nivo stebra

V delu dialoga Vertikalna armatura se vri izbor vrste armature, premera palic in stanja na
koncih palic vertikalne armature. Ta armatura poteka po celi viini aktivnega nivoja stebra, a
na vrhu se podaljuje v naslednji nivo za dolino, ki se podaja v edit box-u Stikovanje (L1).
509
Parametri za definiranje vertikalne armature

V programu je predvidena e monost kreiranja armature, ki povezuje steber s temeljem.
Postavitev te armature je doloeno s stikalom Steber nad temeljem, ki je dostopen samo,
ko se za aktivnega postavi najniji nivo stebra.
Parametri za definiranje armature, ki povezuje steber s temeljem

V edit box-u L1 se podaja sidranje vertikalnih segmentov palic v steber, v edit box-u L3 se
podaja dolina horizontalnih segmentov in v edit box-u Ht viina temelja.
510
Armatura, ki povezuje steber

s temeljem
Ko se armirajo konni deli zidov (deli zidov, ki se armirajo kot stebri), se po nekaterih
predpisih polovica vertikalne armature podaljuje za eno in druga polovica za drugo dolino
stikovanja. Z vklopom stikala Steber v zidu, postane dostopen edit box L2, v katerem se
poda ta druga dolina stikovanja vertikalne armature.
Vnos razlinih dolin stikovanja vertikalne armature

Ko je izbran zadnji nivo stebra, postane dostopno stikalo Steber na vrhu. Vklop oznauje,
da se na tem mestu steber kona, tako da program palice vertikalne armature za ta nivo ne bo
podaljal za dolino stikovanja.
511
Stikalo za konec stebra

Z izborom enega stikala, ki se nahajajo v delu dialoga Grupiranje opaev, se doloa nain
grupiranja kreirane armature:
Po stebrih - za vsaki steber se kreira nova pozicija opaa in se ji pridrui armatura danega
stebra
Po nivojih - za vsaki nivo se kreira nova pozicija opaa in vsa armatura, ki pripada temu
nivoju se pridrui kreiranemu opau, ne glede na to, da se z njo armirajo
razlini stebri
Stikala za izbor naina grupiranja armature
512
Ko podate podatke za vse nivoje vseh stebrov, katere elite kreirate, aktivirajte polje
Naprej. Sedaj se bo odprl dialog za nastavitev prikaza tabele z armaturo kreiranih stebrov
v risbi.
Izgled dialoga za nastavitev prikaza tabele v risbi

V desnem delu dialoga se prikazuje izgled tabele, ki odgovarja trenutnemu stanju ponujenih
parametrov. Dimenzije tabele se podajo v delu dialoga Tabela. V edit box-u Viina kolone
se poda viina na kateri program vri prelom tabele in nadaljuje izpis podatkov v novi koloni,
dokler se pomen ostalih edit box-ov jasno vidi iz njihovih nazivov.
V delu dialoga Stil kotiranja se za stremena, vertikalno in S armaturo definirajo naini
izpisovanja podatkov v tabeli. Ta procedura je popolnoma enaka kot pri ukazu Stili kotiranja
(glej poglavje 11.2), pa je ne bomo ponovno pojasnjevali. Omenimo e samo, da se za
izpisovanje dolin glavne armature, koristijo formati aktivnega stila kotiranja palic, a pri
stremenih in `Sarmaturi formati, ki so definirani za aktivni stil kotiranja serij v vzdolnem
prerezu.
Palice vertikalne armature dveh sosednjih nivojih stebra enakega prenega prereza, se
nahajajo na istem mestu v prerezu. Pri postavitvi armature, posebej pri vejih premerih palic,
to predstavlja problem, ker na mestu stikovanja prihaja do njihovega trenja. Da bi se temu
izognili, je omogoeno krivljenje palic vertikalne armature na mestu stikovanja. Namre v edit
box-u a se podaja vertikalna, a v edit box-u b horizontalna dimenzija ukrivljenega dela
palice.
513
Edit box-i za definiranje krivljenja palic na mestu stikovanja

V tabeli se prikazuje e preni prerez stebra, ki se kotira z aktivnim AutoCAD-ovim stilom
kotiranja. Oddaljenost teh kota od opaa se poda v edit box-u Razmak kote.
Palice, s katerimi se armirajo stebri, se v tabeli prikazujejo kot specifikatorji. Iz tega razloga se
v delu dialoga Specifikator nahaja lista, ki slui za izbor stila kotiranja specifikatorjev.
V programu je predvidena tudi monost postavitve kotirane sheme tipskega armirano
betonskega stebra v risbo. Namre v delu dialoga Prikaz sheme se nahaja istoimensko
stikalo, ki definira postavitev sheme in zaprta lista za izbor stila kotiranja.
poloaja tabele, e je vklopljeno stikalo Prikaz sheme, pa e poloaj tipskega zidu.
Poloaj okvirja:
Izgled tabele z armaturo in shemo tipskega stebra v risbi
514
14.2
Editiranje kompleksnega elementa
Z ukazom Editiranje kompleksnega elementa lahko iz konstruktivnega

elementa, ki je v risbi postavljen z ukazom Kreiranje novega kompleksnega elementa (glej
poglavje 14.1), prevzamete vse podatke, ki so podani pri njegovem kreiranju. Po izboru tega
ukaza iz menija ArmCAD Delavnica kompleksnih elementov, ali ikone
linija dobi izgled:
, ukazna
Izbor objekta:
Sedaj je potrebno v risbi izbrati eleni konstruktivni element, nakar bo program poklical ukaz,
s katerim je dani element postavljen v risbo (glej poglavje 14,1). Vse parametre, ki se podajo
v okviru tega ukaza, program postavi na isto stanje, kot so bili pri kreiranju izbranega
konstruktivnega elementa.
Rezultat dela tega ukaza je enak, kot da bi pri postavitvi danega elementa v risbo shranili vse
podatke v bazo konfiguracij in zatem pri ponovnem pozivu ukaza prebrali shranjeno
konfiguracijo.
e na primer v risbi izberemo stopnie,
1. LM
Izbor stopnia
se bo odprl dialog:
515
Ta dialog je enak kot dialog, ki se odpre pri kreiranju stopnia (glej poglavje 14.1.3).
Program je iz izbranega stopnia prebral vse podatke, ki so podani v proceduri njegovega
kreiranja in jih postavil za aktivne v tem in vseh ostalih dialogih, ki se odprejo v toku te
procedure. e bi ukaz konali brez menjave podatkov, bi v risbi dobili kopijo izbranega
stopnia.

Armcad 6

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Armcad 6

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

ArmCAD 6

program za izdelavo armaturnih nartov

Potrebna konfiguracija raunalnika .......................................................... 7

Intalacija programa .............................................................................. 8

Posamezna intalacija programa .................................................................. 9

Mrena intalacija .................................................................................... 15

De-intalacija programa ....................................................................... 22

Zagon programa ................................................................................. 23

Osnovni koncept programa ................................................................... 25

2. RISANJE OPAA ....................................................................................... 27

Delo z listo pozicij opaev (POZICIJE OPAEV) ........................................ 27

Risanje tipskih opaev (TIPSKI OPA) .................................................... 29

Risanje pomonih linij za lajo doloitev poloaja armature

3. RISANJE PALIC V VZDOLNEM POGLEDU ................................................. 38

Nova pozicija - poljubna palica (POLJUBNA) ............................................ 38

Nova pozicija - tipska palica (TIPSKA) .................................................... 49

Obstojea pozicija - ista geometrija (OBSTOJEA) ................................... 54

Obstojea pozicija - nova geometrija (REPREZENT) ................................. 61

Risanje armature krino armirane ploe ................................................ 63

4. RISANJE PALIC V SERIJI.......................................................................... 67

Konstantna serija v osnovi .................................................................... 67

Konstantna serija v vzdolnem prerezu .................................................. 81

Konstantna serija v prenem prerezu ..................................................... 90

Spremenljiva serija v osnovi ................................................................. 94

Spremenljiva serija v vzdolnem prerezu .............................................. 110

Spremenljiva serija v prenem prerezu ................................................ 114

Pokrivanje plo z lonimi palicami ...................................................... 116

Pokrivanje plo s serijami palic .......................................................... 118

Pokrivanje s konstruktivno armaturo .................................................... 126

5. RISANJE ARMATURE V PRENEM PREREZU ............................................ 132

Posamezno postavljanje palic v prenem prerezu (POSAMEZNO) ............. 132

Skupno postavljanje palic v prenem prerezu (CELI PREREZ) .................. 141

Kreiranje prereza .............................................................................. 152

Skaliranje merila prenega prereza (SPREMEMBA MERILA) ..................... 166

6. KOTIRANJE PALIC .................................................................................. 169

Kotiranje palic (KOTA) ....................................................................... 169

Specifikator ...................................................................................... 173

Multispecifikator ................................................................................ 174

Specifikator s tabelo .......................................................................... 175

Specifikatorji celega opaa ................................................................. 176

Postavitev simbola prereza (SIMBOL PREREZA) ..................................... 179

7. EDITIRANJE PALIC................................................................................. 181

Delo z bazo pozicij (BAZA POZICIJ) ..................................................... 181

Editiranje palic (EDIT ENTITET) ........................................................... 200

Editiranje palic v vzdolnem pogledu ......................................................... 201

Editiranje serije palic ............................................................................... 203

Editiranje palic v prenem prerezu ............................................................ 204

Editiranje kot .......................................................................................... 206

Editiranje simbola prereza ........................................................................ 207

Editiranje simbola konstruktivne armature ................................................ 211

Editiranje specifikatorja ........................................................................... 212

Sprememba tevilke pozicije (SPREMEMBA POZICIJE) ............................ 214

Stikovanje armature .......................................................................... 218

Vekratno nadaljevanje armature ........................................................ 222

Sidranje armature ............................................................................. 226

Dodajanje segmenta .......................................................................... 229

Izloevanje segmenta ........................................................................ 231

Dodajanje segmenta .......................................................................... 232

8. RISANJE MRENE ARMATURE................................................................. 234

Posamezno postavljanje mre (POSAMEZNO POSTAVLJANJE) ................. 234

Postavljanje mre v prenem prerezu (MREA V PRENEM PREREZU) ...... 251

Postavljanje odprtin v mreah (ODPRTINA MREE) ................................ 256

Baza pozicij mrene armature (BAZA POZICIJ MRE) ............................. 259