O vetrnih razredih

Vetrne cone v Sloveniji

Naše rolete so testirane v skladu z EN 1932

Vetrni razredi so en od glavnih zahtev najnovejšega standarda in testiranje zunanjih senčil v skladu z njimi so
eden od pogojev v izvajanju standarda EN 13659. V Sloveniji so vetrne cone določene po standardu SIST
ENV 1991-2-4. Glede na naše izkušnje pri vgradnji zunanjih senčil in na podlagi meritev o jakosti vetra na
različnih višinah vgradnje smo Slovenijo razdelili na 6 razredov vetrnega odpora, ki se določajo na podlagi
kategorije pokrajine in višine objekta vgradnje.
Kategorije pokrajin
Kategorija pokrajine I
Odprto morje, morje z najmanj 5 km
proste površine v smeri vetra; gladka
ravna pokrajina brez ovir.

Kategorija pokrajine II
Pokrajina z živimi mejami,
posameznimi domačijami, hišami ali
drevesi, npr. kmetijsko področje.

Kategorija pokrajine III

Predmestje, industrijsko ali obrtno
območje; gozdovi.
ROLTEK-ova dodatna priporočila
Objekt višine Objekt višine Objekt višine
Kriteriji
Cca. 0-8 m Cca. 8-20 m Cca. 20-100 m
Kategorija Vetrovne cone Vetrovne cone Vetrovne cone
Osnovne zahteve
pokrajine A B C D A B C D A B C D

I Predlagani razred
3 4 4 4 4 4 5 5 4 5 5 6

II Predlagani razred
Kategorija pokrajine IV
3 3 4 4 3 4 4 5 4 5 5 5
Mestno področje, pri katerem je vsaj
III Predlagani razred
2 3 3 4 3 3 4 4 4 5 5 5 15% površine pozidane s stavbami,
katerih povprečna višina
IV Predlagani razred
2 3 3 3 3 3 3 4 4 4 4 5 presega 15 m.
Pri višini vgradnje nad 100 m nadmorske višine, za stavbe ki nimajo oglatega tlorisa in za mesta ki presegajo nadmorsko višino
800 m, je še posebej pomembno, da se opravi dodatno klasifikacijo in meritve za točno opredelitev vetrnega razreda.
Dane vrednosti so zato približne. .
Vetrni razred 1 je iz tabele izključen, ker ne ustreza zahtevam, ki jih želi tabela prikazati. Vetrni razred 1 se upošteva takrat, ko
je pritisk vetra 50 N/m2.

Vetrni razredi - odpornosti proti vetru

Razredi 0 1 2 3 4 5 6

Nominalni preizkus p (N/m) 2

<50 50 70 100 170 270 400

Varnostni preizkus 1,5 p (N/m) 2 <75 75 100 150 250 400 600
O vetrnih razredih
Vetrne cone v Sloveniji

Dodatni opis vetrnih con v Sloveniji

(Vir ARSO 2006)

Cona A (Večina Slovenije): V večini Slovenije se viharni veter

pojavlja ob neurjih, ki so približno enako verjetna po celotni
državi. Odtod smo določili enotno zgornjo mejo za referenčno
hitrost, do 25 m/s. V osrednjem delu Slovenije (okrog Ljubljane),
v Celjski kotlini in jugovzhodni Sloveniji (brez Krške kotline) je
meja za projektno hitrost nižja, do 20 m/s. Ker to območje ni
homogeno in je njegove meje zaradi pomanjkanja meritev težko
določiti, ga nismo posebej izpostavljali.

Cona B (Primorska z burjo): Ocenjena referenčna hitrost je do 30

m/s. Najmočnejša je burja ob vznožju Trnovskega gozda in
Nanosa, v Vipavski dolini (izrazito močna od Razdrtega do
Ajdovščine), na Krasu in na Kraškem robu. Visoko hitrost vetra
smo izmerili tudi na Tinjanu in v Belem Križu, ki imata izrazito
izpostavljeno lego.

Cona C (Območje s karavanškim fenom): Ocenjena referenčna

hitrost je do 30 m/s. Karavanški fen je glede na burjo veliko
redkejši, pojavi se mogoče en do dvakrat letno, posebej močan
pa na vsakih nekaj let.

Cona D (Visokogorje): Ocenjena referenčna hitrost je do 40 m/s.

V to cono praktično Alpe z nadmorsko višino nad 2000 m. Po
dolinah v tem območju so hitrosti veliko nižje.

Referenčna hitrost vetra

Po Evropskem standardu se vsi izračuni hitrosti in pritiska vetra opravijo
iz referenčne hitrosti. Definicija referenčne hitrosti je naslednja:
Referenčna hitrost (angl. the fundamental value of the basic wind
velocity vb,0): 10-minutna povprečna hitrost vetra s povratno dobo 50
let na višini 10 m nad povrљino nad ravnim odprtim terenom z
nizkim rastjem, dovolj daleč od vetrnih ovir, neodvisna od smeri in letne
dobe.

ROLTEK, Rolete - Rolo vrata, Zelodnik 19

1233 Dob pri Domzalah / Slovenia