Tudi letos o barvah.

> Novosti na prodajnih

policah. > Vabimo vas v klub MOJSTER. >
Napoved strokovnih sejmov v naši bližini.

Domžale, april 2005 št. 13

Glavna in odgovorna urednica: Nataša Hajdinjak
Poštnina plačana pri pošti 1230 Domžale

G O V O R I J O brezplačen izvod 2005

Aktualno
Stran 2 Stran 4
Borut Vezočnik Nataša Stražar
DUPLEX sistem Dvoslojni bazni
- Zaščita laki na vodni
pocinkane osnovi
površine z
Stran 5
organskimi Nuša Jeretina
premazi TESSAROL
univerzalna
Stran 3
Natalija Kaluža osnovna barva
Nove generacije
Stran 6
lužil Nuša Jeretina
Izognimo se
napakam na
lakiranih
površinah

Rastemo: v Skupino, ki se bo v nekaj letih uvrstila med deset vodilnih proizvajalcev barv in lakov v Evropi.
Razvijamo: inteligentne, kupcem prilagojene rešitve in izdelke, ki polepšajo videz in podaljšajo uporabnost.
Poslovno odlični in uspešni: uravnotežena ekonomska rast, ki zadovoljuje tako lastnike, zaposlene, poslovne
partnerje in okolje - poslovno, politično in socialno, je gibalo našega napredka.
Odgovorni: uporabljamo vire, ki jih imamo na razpolago. Varujemo okolje, za našo in prihodnje generacije.
Ugled: ponosni smo na svoje podjetje, želimo da z nami to delita tudi ožje in širše okolje.
2 pomlad 2005 KOVINARSTVO
www.helios.si

Aktualno
Zaščita pocinkanih
površin z organskimi
Borut Vezočnik

premazi – DUPLEX sistem

Zaščita jeklenih
površin s cinkovimi
prevlekami
je znana že
desetletja. Cinkove
prevleke imajo ob
vseh nespornih
kvalitetah, tudi
določene slabosti,
ki jih lahko
organski premazi s cinkovim pra-
hom. Jeklo pa lahko ščitimo tudi z
žrtvovanimi cinkovimi anodami.
Navedeni postopki predstavljajo
40 % svetovne porabe cinka, z
njimi se v Evropi letno zaščiti več
milijonov ton jekla. Postopki vro-
čega pocinkanja so se uveljavili v
najzahtevnejših področjih uporabe
kot so ladjedelništvo, gradbeništvo,
strojegradnja, kemijska in avtomo-
bilska industrija.
Vendar pa imajo cinkove prevleke
ob vseh nespornih kvalitetah tudi
določene slabosti. Te so posledica
kemizma cinka:
– zmanjšana učinkovitost zaščite
izven optimalnega pH območja
(6–12)
– zmanjšana učinkovitost zašči-
te ob prisotnosti kontaminantov
(npr. kloridi, sulfati)
– neprivlačen estetski izgled po-
vršine po dolgotrajni izpostavi
atmosferskim učinkom
Navedene slabosti je možno prepre-
čiti z uporabo organskih premaznih
– mehanska priprava površine;
brušenje, rahlo peskanje (swe-
ep blasting) s katerim ustvarimo
določeno hrapavost površine in
izboljšamo oprijem premaza
Po izvedbi postopkov priprave
površine je izrednega pomena, da
izvedemo aplikacijo prvega sloja
premaznega sistema neposredno po
zaključku priprave površine.
Izbor premaznega sistema
Med široko paleto premazov z
dobrim oprijemom na jeklene po-
vršine so le nekateri primerni za
začito novih pocinkanih površin.
V primeru starih pocinkanih po-
vršin so možnosti zaradi staranja
cinkove plasti in tvorbe cinkovega
karbonata nekoliko večje. Pri iz-
boru premaznega sistema je torej
prvo vprašanje: »Nova ali starana
pocinkana površina?«
REZISTOL emajl VA 60 µm
REZISTOL emajl VA je kvaliteten
enokomponentni pokrivni premaz
na osnovi vinil-akrilnega veziva, ki
ga odlikuje izredno hitro sušenje.
REZISTOL emajl 2K PUR 8:1
60 µm
REZISTOL emajl 2K PUR 8:1
je kvaliteten dvokomponentni po-
krivni premaz na osnovi akrilnega
veziva in alifatskega izocianatnega
trdilca, ki ga odlikujejo dolgotrajna
vremenska in UV obstojnost, ke-
mična in mehanska odpornost.
Zaščita pocinkanih površin
v agresivnih pogojih
(C4 po ISO 12944-25)
V agresivnih pogojih mora premaz-
ni sistem poleg dekorativne funk-
cije predstavljati tudi kvalitetno
zaščito pocinkane površine, s katero
preprečujemo penetracijo korozij-
sko agresivnih snovi do cinkove
prevleke. Za zaščito pocinkanih
površin v takšnih pogojih predlaga- Slika 2: Sanacija zaščite pocinkanih

preprečimo z sredstev na pocinkanih površinah,

kar popularno imenujemo DUPLEX
Nova pocinkana površina mo v Heliosu naslednje premazne
sisteme:
daljnovodnih stebrov

sistem zaščite. V preteklosti so se za zaščito pocin- s temeljnim premazom, ki vsebuje

uporabo organskih
Zaščita pocinkanih površin
premazov. z organskimi premazi
Predstavljamo nekatere prednosti.
Pomembna je priprava površine.
DUPLEX sistem zaščite je kom-
binacija kovinske prevleke (npr.
vročega pocinkanja) in organskega
kanih površin uporabljali predvsem
reaktivni temeljni premazi (wash
primerji), izdelani na osnovi poli-
vinilbutirala, cinkovega tetraoksi
kromata in fosforne kisline. Re-
aktivni premaz reagira s kovinsko
podlago pri čemer tvori močno vez,
ki zagotavlja dober oprijem pre-
maza. Vendar pa smo v premazni
industriji prišli do spoznanja, da je
Shop primer E 30 µm
REZISTOL emajl VA 60 µm
Shop primer E je visoko kvaliteten
dvokomponentni delavniški premaz
na osnovi epoksi veziva in poli-
amidoaminskega trdilca, ki ga od-
likuje izredno hitro sušenje, izreden
oprijem na pocinkane površine in
kvalitetna protikorozijska zaščita.
Vsebuje inhibitorje korozije in cink
aktivne protikorozijske pigmente.
Značilen primer starane pocinka-
ne površine so daljnovodni stebri
(Slika 2). Za zaščito daljnovodnih
stebrov v Heliosu predlagamo:
REZISTOL osnovna barva AH-
ZP 80 µm
REZISTOL emajl AV MIOX
80 µm

Z
a nanos cinkovih prevlek se
uporabljajo različni postopki; vroče
pocinkanje s potapljanjem v talino
cinka (Slika 1), kontinuirno vroče
pocinkanje, vroče naprševanje raz-
taljene cinkove žice, elektrogal-
vanizacija, mehansko nanašanje,
Slika 1: Vroče pocinkanje s
potapljanjem v talino cinka
premaznega sistema. Izvedba siste-
ma je dokaj enostavna, zagotavlja
dolgotrajno protikorozijsko zaščito
in gospodarnost. Prednosti DU-
PLEX sistema so:
– daljši čas protikorozijske zaščite
– večja kemijska odpornost cinko-
ve prevleke
– dekorativni izgled zaščitenega
objekta
Vsaka površinska zaščita je močno
odvisna od priprave površine, ena-
ko velja tudi za zaščito pocinkanih
površin. Postopki priprave površine
zajemajo:
– odstanjevanje tujkov na pocinka-
ni površini; olj, maščob, umaza-
nije
– odstranjevanje lastnih površin-
skih slojev na pocinkani površini;
topnih cinkovih soli, korozijskih
produktov cinka (bela rja), slabo
vezanih delov cinkove prevleke,
rje po dolgotrajni izpostavi atmo-
sferskim učinkom
zaščita pocinkanih površin možna
tudi z drugimi premazi, ki vsebu-
jejo OH funkcionalne skupine. V
literaturi in standardih ISO 12944-5
priporočajo za zaščito novih po-
cinkanih površin tudi premaze na
osnovi vinila, akrila, epoksija in
poliuretana. Premazi morajo bi-
ti seveda pravilno formulirani in
namenjeni za zaščito pocinkanih
površin. Končni izbor ustreznega
premaznega sistema je odvisen od
atmosferskih pogojev, katerim bo
objekt izpostavljen.
Zaščita pocinkanih površin
v manj agresivnih pogojih
(C2, C3 po ISO 12944-2)
V manj agresivnih pogojih je po-
glavitna dekorativna funkcija pre-
maznega sistema, vendar pa se s
tem podaljša tudi trajnost zaščite.
Za zaščito pocinkanih površin v
takšnih pogojih predlagamo v He-
liosu naslednje premaze:
fosfat kot aktivni protikorozijski
pigment.
Shop primer E 30 µm
REZISTOL emajl 2K PUR
60 µm
Zamenjava REZISTOL emajla VA
z REZISTOL emajlom 2K PUR
izboljša vremenska in UV obstoj-
nost ter kemično in mehansko od-
pornost sistema zaščite. Poleg na-
vedenih dveh lahko Shop primer E
kombiniramo še s širokim spektrom
različnih pokrivnih premazov.
Starana pocinkana površina
Za zaščito starane pocinkane po-
vršine lahko uporabimo širšo pale-
to premaznih sistemov, seveda ob
ustrezni pripravi pocinkane povr-
šine. V primeru, da je prišlo do po-
java rje na pocinkani površini je ob-
vezna sanacija poškodovanih mest
REZISTOL temelj AH-ZP je hi-
trosušeči enokomponentni debelo-
slojni temeljni premaz na osnovi
modificiranega alkidnega veziva.
Vsebuje cink fosfat kot aktivni pro-
tikorozijski pigment.
REZISTOL emajl AV MIOX
je debeloslojni enokomponentni
pokrivni premaz na osnovi vinil-
akrilnega veziva. Vsebuje železov
luskavec, ki dodatno zmanjšuje pre-
pustnost premaza in ga ščiti pred
vplivi UV žarkov.
Zaključek
Kombinacija cinkovih prevlek in
organskih premazov, popularno
imenovana DUPLEX sistem, iz-
korišča sinergijo obeh sistemov
zaščite, s čimer omogoča daljšo
življenjsko dobo, hkrati pa tudi že-
ljen dekorativni izgled zaščitenih
objektov.
 MIZARSTVO 3
www.helios.si

Aktualno
Nova generacija lužil
Natalija Kaluža
Nova Evropska kemijska zakonodaja REACH, direktiva Seveso in direktiva za
zmanjševanje emisij hlapnih organskih spojin, ki jih urejata Evropski VOC in
HOS, je zajelo vrsto industrijskih procesov, tako tudi uporabnike in proizvajalce
premaznih sredstev. Nova lužila prinašajo ekološke prednosti in lažje apliciranje.

V Heliosu je bil sprejet izziv,

ki ga postavlja zakonodaja in zavest
o varovanju človeškega okolja.
Čeprav na trgu še vedno prevladu-
jejo proizvodi z veliko vsebnostjo
organski topil, nova zakonodaja,
direktive in priporočila silijo indu-
strijo k iskanju novih rešitev.
Na področju lužil nas poleg za-
konodaje in direktiv k iskanju eko-
loško prijaznejših rešitev silijo tudi
kupci, kot je Ikea s še dodatnimi
zahtevami.
Zato smo v Heliosu pristopili k
iskanju rešitev in izboljšav tako na
programu KOMBIHEL kot EKO-
HEL lužil.
Pri KOMBIHEL lužilih, ki vse-
bujejo visok delež organskih topil,
smo zamenjali predvsem aromatska
topila (toluen, ksilen, Solveso 100)
z nevarnostnimi simboli Xn (zdrav-
ju škodljivo) in okoljskim simbolom
N (okolju nevarno), z uporabniku in
okolju prijaznejšimi topili, tako da
večina teh lužil nosi oznako Xi ali
pa so celo brez oznak.
Na programu osnovnih nians
KOMBIHEL lužil za mazanje in
brisanje (serija 6800-6810) smo za-
menjali obstoječe pigmentne paste
z Ekološko prijaznejšimi UNIHEL
pastami, ki ne vsebujejo aromatskih
topil (Xn) in svinčevih pigmentov
(T).
To je serija 19600 – 19610, serijo
6800 – 6810 pa bomo v letošnjem
letu postopoma ukinili.
Poleg ekoloških prednosti, nova
serija ponuja tudi lažje apliciranje
s prilagoditvijo vezivnega in topil-
nega sistema, ki ob daljšem sušenju
omogočajo lažje delo pri nanašanju
in brisanju.
V pripravi je tudi nov MIX sistem
na osnovi nove serije osnovnih ni-
ans (19600 – 19610), novih koncen-
tratov (z 75 % barvil) in topilnim
sistemom, ki daje bolj enakomerne
površine in omogoča boljšo apli-
kacijo.
Poleg navedenih prednosti bo nov
MIX sistem dopolnjen z novimi
aktualnimi niansami.
Tako bo obstoječo serijo receptur
MIX (17208 – 17225) nadomestila
nova linija receptur.
Nova serija osnovnih nians in MIX
sistema za mazanje in brisanje bo
predstavljena na novih barvnih kar-
tah, ki bodo ponujene kupcem tudi
v prenovljeni obliki.
V letu 2005 postopno uvajamo Eko-
loško prijaznejše pigmentne UNI-
HEL paste tudi na ostalih receptu-
rah Kombihel lužil za mazanje in
brisanje ter brizganje.

Mirjam Založnik
ŠC Ljubljana,
Srednja lesarska
šola je tako
kot že nekaj let
zapored, povabila
IDC Helios,
Sodelovanja
Vključevanje podjetij
v izobraževalni proces
P ridružila se nam je vodja IDC
Helios, Mija STUPICA, ki je di-
jakom strokovno in hkrati njim pri-
merno predstavila celoten program
Heliosa za lesarsko področje. Tako
je na začetku prikazala prisotnost
Helisa na evropskem tržišču, vsa-
koletno povečanje prodaje njihovih
produktov v Evropi. Predstavila je
osnovne premaze – lužila, vrste,
prednosti in slabosti posameznih lu-
je njihov vtis takega predavanja.
Dijaka Gregorja Drnovška smo
vprašali:
»Ali so predavanja proizvajalcev
dobrodošla na šoli?«
»Takih predavanj smo zelo veseli,
saj dobimo predstavo o samem pod-
jetju, njihovem proizvodnem pro-
gramu ter podatke, kam se lahko
obrnemo za informacije in pomoč,
tako nam le še potrdijo pridobljeno
znanje v šoli, kateri premazi so pri-
merni za specifično proizvodnjo ter
njihovo tehnološko opremljenost.«
»Kaj pa ste spoznali glede ekologi-
je, VOC direktiv?«
Dijak Bruno Petrovič odgovarja:
»Opozorili so nas na najnovejše
predpise VOC, katerih se moramo v
»Seznanjeni smo tudi z drugimi ob-
likami sodelovanja. Kot vem, ima-
mo dijaki pomoč pri izdelavi pro-
jektnih nalog, seveda odvisno, če
je tema naloge premazno sredstvo.
Šole imajo omejene laboratorijske
možnosti raziskav premaznih sred-
stev, tako ni redkost, ko se dijaki
dogovorimo o možnem sodelovanju
s tehnologi v njihovih laboratori-

žil in njihove uporabe ter nadaljnjo

da predstavi možno obdelavo z laki. Nadaljevala
je z najdlje zastopanimi NC laki,
prešla na PU sisteme s poudarkom
proizvodni na napakah, njihovih vzrokih in re-
ševanje le teh, poudarila pomemb-
nost trdilcev in veziv ter poudarila
program za uporabnost teh lakov. Zelo velik po-
udarek je postavila na UV utrjujoče
področje premaze, predvsem zaradi VOC in
SED direktiv. Dijaki so se lahko
dobro seznanili s temi direktivami,
lesarstva ter kaj pogojujejo, kako lahko uporab-
niki ustrezno ukrepajo v tej smeri
oz. se ji prilagajajo. Predstavljen
trende njegovega jim je bil tudi lazurni program za
zaščito lesa. Ravnateljica šole mag.
Majda Kanop ter profesorji znamo
razvoja. ceniti take predstavitve, pa smo
se odločili, da vprašamo tudi naše
dijake zaključnih letnikov, kakšno
ko bomo le to tudi potrebovali. Sko-
zi spoznavanje njihovega proiz-
vodnega programa je tudi velika
verjetnost, da jih bomo pri delu tudi
uporabljali.«
»Kako ste zadovoljni z njihovim
pristopom?«
»Je na visokem strokovnem nivoju,
hkrati pa nas pritegnejo s prak-
tičnimi primeri iz stroke, kako je
možno reševati določene probleme,
ki se morda pojavijo pri delu. Prav
bodoče držati, saj ima ekologija ve-
lik pomen. Z vstopom v EU so naša
lesarska podjetja prisiljena upošte-
vati te direktive, imajo le malo časa,
da se na njih dobro pripravijo. Prav
tako moramo biti z njimi seznanjeni
tudi dijaki, bodoči strokovni kader v
lesarski industriji.«
»Ali dijaki še kako sodelujete s
Heliosom?«
Dijak Bogdan Marolt odgovarja:
jih. Ker imamo popolno pomoč z
njihove strani, so naloge lahko zelo
kakovostne, na visokem nivoju. Z
njimi se srečujemo tudi na sejmih,
kot našimi sponzorji, na strokovnih
posvetih.«
Odziv dijakov potrjuje usmerjenost
šole k zagotavljanju raznolikih pre-
davanj, posebej so dobrodošla sode-
lovanja z proizvajalci in uporabniki
premaznih sredstev v lesarstvu.
4 pomlad 2005
www.helios.si
Nataša Stražar
Skrb za okolje je
usmerila lakirno
industrijo k
novemu razvoju
na reparaturnem
področju z
zmanjšanjem
emisije hlapnih
organskih topil
za 70 %.
Janja Matičič
P ri lakiranju avtomobila se mo-
ramo zavedati, da je končni videz
odvisen od vrste dejavnikov in ne
samo od kvalitetne izbire pokriv-
nega premaza. Eden od dejavnikov
celotnega postopka je tudi kit oz.
kitanje podlage. Včasih se nam zdi,
da je kitanje enostaven proces, kar
vedno ne drži, saj se nam v praksi
lahko pojavijo različne napake.
Slabo sušenje
Vzroki: dodano premalo trdilca;
visoka zračna vlaga, ki lahko poleg
slabšega sušenja povzroča tudi pol-
njenje papirja; material usiha.
Aktualno
Dvoslojni bazni laki
na vodni osnovi
Ž e od začetka je bilo jasno, da
tehnologija čiščenja odpadnega zra-
ka za obrtno področje lakiranja ne
bo prišla v poštev niti tehnično niti
ekonomsko. Vzroki so med drugim
nesorazmerno visoka investicija in
nizke koncentracije topil v odpad-
nem zraku.
Vsled tega je bilo potrebno razviti
nove izdelke, pri katerih je najpo-
membnejši kriterij čimbolj enaka
kvaliteta in aplikacijska tehnika kot
pri konvencionalnih sistemih.
Stopnjo zmanjšanja emisije hlapnih
organskih topil so izračunali iz raz-
merja vsebnosti organskih topil pri
konstantni suhi snovi. Konstantno
suho snov podajamo iz praktičnih
predvidevanj, da tako kot pri stari
tudi pri novi tehnologiji potrebuje-
mo isto debelino suhega filma.
Študija je pokazala, da izdelki z
nizko vsebnostjo VOC z ustrezni-
mi tehnološkimi ukrepi skoraj ne
predstavljajo povišanja stroškov za
izvajalca.
Napake in problemi pri lakiranju
Neustrezna uporaba PE kitov
Napako popravimo z brušenjem do
pločevine in ponovnim kitanjem po
navodilih.
Kit se pred uporabo obvezno meša z
2 % trdilca – utežno. V praksi lahko
nastopijo težave, ker se trdilec do-
daja po občutku in se ga ne tehta.
Lahko gre za optično prevaro. Kit je
namreč precej težji od trdilca in ga
običajno ljudje ne dodajajo dovolj.
To privede do nesušenja oz. slab-
šega sušenja in s tem tudi slabega
brušenja in polnjenja papirja.
Madeži v pokrivnem premazu
Vzroki: preveč trdilca v PE kitu ali
Pri razvoju nove generacije repa-
raturnih lakov je hitro prišlo do
spoznanja, da mejne vrednosti za
VOC za različne skupine izdelkov
ne morejo biti enotne.
Medtem ko je razvoj podmaterialov
na osnovi nizkomolekularnih veziv
uspel z dvigom suhe snovi, je bilo
to pri efektnih baznih lakih za dvo
in večslojno lakiranje, nemogoče.
Vpliv na razvoj reparaturnih lakov
je imel tudi razvoj serijskih lakov.
In prav na tem področju je prišlo
do največje zamenjave, kar jih je
reparaturna branža kadarkoli imela
– namreč spremembo iz topilnih na
vodne bazne emajle.
Pri serijskem lakiranju z baznim
lakom pride 40–50% organskih
topil v odpadni zrak. Če hočemo
pri reparaturnih baznih lakih do-
seči tako nianso in efekt kot jo ima
serijski bazni lak, moramo delati z
nizko vsebnostjo suhe snovi (s high
solid baznim emajlom ne dosežemo
zmanjšanja organskih topil v zado-
preslabo vmešan trdilec v PE kit.
Madeže preprečimo z natančnim
dodajanjem trdilca in temeljitim
mešanjem.
Napako popravimo z brušenjem do
pločevine in ponovnim kitanjem po
navodilih.
Luknjice v pokrivnem premazu
Vzroki: nepravilno kitanje (priso-
tnost zraka, debeli sloji); podlaga
ni dovolj presušena; poliesterski
materiali niso izolirani; pore ni-
so obrušene; nepravilno nanašanje
(debeli sloji)
Napako preprečimo, tako da z lo-
AVTOLIČARSTVO
stni meri, tako, da je edina možnost
organska topila zamenjati z vodo).
Poleg tega je nekako logično, da
če je avto originalno polakiran z
vodno bazo, skušamo tudi niasno
in efekt reparature doseči z vodno
bazo.
Helios razvija vodni mešalni
sistem
Danes obstoječi sistemi na trgu so
fizikalno sušeči, enokomponentni
laki. Vsebujejo od 8–10 % organ-
skih, z vodo razredčljivih topil,
vodorazredčljivo vezivo (poliure-
tanske ali akrilne disperzije) in
70–80 % vode.
Zaradi višje izparilne energije vo-
de imajo vodni bazni laki daljši
čas sušenja kot konvencionalni. Z
uporabo kratkotrajnega povišanja
temperature in IR sušenja lahko
tudi to slabo stran ustrezno rešimo.
patico večkrat potegnemo po istem
mestu, da iztisnemo zrak, nanesemo
več tanjših slojev kita, dobro pre-
sušimo podmateriale, pore dobro
obrusimo ali pokitamo in PE kit
vedno izoliramo pred nanosom po-
krivnega premaza.
Napako popravimo z brušenjem do
pločevine in ponovnim kitanjem po
navodilih.
Važna opozorila:
Ko se doza kita odpre je možno, da
je na površini kita izplavljena smola
(v tekočem stanju), ki jo moramo
obvezno vmešati nazaj v kit in ne
odliti.
Ko vmešavamo trdilec v kit, isto-
časno vmešavamo tudi zrak. Zato
je potrebno pri nanašanju kita več-
krat potegniti z lopatico po istem
mestu. Tako iztisnemo zrak in s tem
preprečimo nastanek luknjic na po-
vršini obrušene ga kita.
Ker imajo PE kiti omejen Pot-li-
fe (rok uporabe za aplikacijo), ne
smemo naenkrat zmešati cele doze
Določena prenastavitev je seveda
potrebna – npr. odzračevalni časi
med posameznimi sloji, zaključna
zameglitev ipd.
Obstoječe brizgalne kabine z naj-
manj 18000 m3 na uro pretočnega
zraka še zadostujejo.
Pri mešalnem sistemu baznih lakov
gre za več kot 50 mešalnih emajlov,
s katerimi lahko dobimo veliko šte-
vilo nians. Malo več kot polovica
mešalnih emajlov vsebuje organske
pigmente, saje in TiO2, ostalo so
efektni pigmenti – aluminiji in per-
le. Medtem ko je večina organskih
pigmentov in perl primerna tako
za konvencionalne kot za vodne
sisteme, pa so aluminiji za vodne
sisteme drugače obdelani.
Tudi v Heliosu razvijamo tak vod-
ni mešalni sistem. Z njim želimo
prispevati k ekološko prijaznej-
šim barvam in zadostiti strogim
merilom zakonodaje, ki bo začela
veljati s 1. 1. 2007.
s trdilcem, ampak samo toliko, ko-
likor smo ga sposobni v tem času
aplicirati.
Kit po sušenju obrusimo z brusnim
papirjem granulacije od 80 do 150.
Paziti moramo, da z brusnim papir-
jem nižje granulacije ne brusimo po
starem laku. Grobe rise bomo zelo
težko zabrusili in se lahko po dolo-
čenem času preslikajo na površino.
Prav tako moramo paziti, da s pa-
pirjem granulacije P150 zabrusimo
tudi rise, ki smo jih naredili pri bru-
šenju z papirjem granulacije P80
Zaradi same strukture kita ga nikoli
ne smemo brusiti z vodo, ker bi s
tem vanj vgradili vlago. Posledica
tega so mehurčki, ki se lahko po-
javijo že v predlaku, največkrat pa
v končnem lakiranju.
Posledica tega pa je luščenje pred-
laka in pokrivnega premaza.
Prav tako ne smemo nikoli na ki-
tane površine direktno (brez vmes-
nega predlaka) nanašati pokrivnega
premaza.
 SLIKOPLESKARSTVO
Nuša Jeretina
V vsakdanjem
življenju srečujemo
materiale kot so
železo, jeklo, cink,
baker, aluminij,
les, plastiko …
Uporabljajo se kot
sestavni elementi
vseh gradenj; v
domači hiši kot
ograja, stopnice,
okna, vrata,
radiatorji … Če jih
primerno zaščitimo
jim podaljšamo
življenjsko dobo.
M
ateriale, ki so naši živ-
ljenjski spremljevalci, opazujemo
dan za dnem, lahko opazimo, pred-
vsem pri nezaščitenih materialih,
da spreminjajo svoj prvotni izgled
oziroma propadajo zaradi delovanja
atmosfere. Propad materialov lahko
preprečimo ali vsaj omejimo z nji-
hovo zaščito. Najbolj pogosto upo-
rabljena in ekonomsko sprejemljiva
je zaščita s premaznimi sredstvi.
Za zaščito železnih in jeklenih
površin se v široki potrošnji upo-
rabljajo tradicionalni premazi na
Aktualno
TESSAROL
univerzalna
osnovna
barva
Slika 1: Sistem
zaščite in dekoracija
trdega PVC (okna,
vrata …)
osnovi dolgooljnih alkidnih veziv.
Zaščita je dolgotrajna, če površino
zaščitimo s sistemom premazov:
kot temeljni premaz uporabimo
TESSAROL osnovno barvo za že-
lezo, ki železo ščiti pred rjavenjem
in izboljša oprijem med podlago in
naslednjimi premaznimi sloji, temu
sledijo zaključni (pokrivni) pre-
mazi kot so TESSAROL emajli,
ki preprečujejo dostop škodljivim
snovem do podlage.
Drugi materiali kot so cink, po-
cinkana pločevina, baker, aluminij,
medenina, plastika pa so znani kot
»težki« materiali za barvanje, ker
tradicionalne široko potrošniške
barve nimajo dobrega oprijema na
te površine. Za zaščito teh površin
se ponavadi uporablja sistemi indu-
strijskih premazov.
V HELIOS-u smo za široko po-
trošnjo razvili temeljno barvo z
nazivom TESSAROL univerzalna
osnovna barva, ki je izdelana iz
specialnega veziva in ima dober
oprijem na železo, jeklo, baker,
medenino, aluminij (potreben pred-
hodni preizkus oprijema premaza
na očiščeno površino), trdi PVC in
tudi les.
TESSAROL univerzalna osnovna
barva je v beli niansi. Nanašamo jo
s čopičem, valjčkom ali brizganjem.
Redčimo po potrebi s TESSAROL
redčilom. Kot zaključni premaz
nanesemo v dveh slojih TESSA-
ROL emajl ali TESSAROL pro-
fessional emajl ali TESSAROL
antik ali TESSAROL emajl za
radiatorje ali TESSAROL akril
Ali ste vedeli?
Blagovna znamka TESSAROL
je ena izmed najstarejših
slovenskih blagovnih znamk
– uporablja se od leta 1924.
emajl. Osnovna barva hitro suši,
saj je suha na oprijem v 2 urah, sloj
zaključnega premaza lahko sledi že
po 4 urah.
Za dolgotrajno zaščito in dober
oprijem je zelo pomembna priprava
podlage.
Železne, jeklene podlage
Rjo odstranimo mehansko, maščo-
be in ostale nečistoče pa z NITRO
redčilom.
Pocinkana pločevina, trda PVC
Površino očistimo z mešanico vode
(10 l), salmijaka (raztopina amo-
niaka – 0,5 l) in detergenta (en
pokrovček) in obrusimo z brusno
krpo iz sintetičnih vlaken. Ostanke
brušenja temeljito speremo z vodo.
Uporaba žične ščetke in kovinske
volne ni dovoljena!
Bakrena, aluminijeva podlaga (po-
treben predhodni preizkus oprijema
premaza na očiščeno površino)
Površino očistimo z NITRO redči-
lom in obrusimo z brusno krpo iz
sintetičnih vlaken. Uporaba žične
ščetke in kovinske volne ni do-
voljena!
Obnova starih premazov
Nepoškodovane premaze očistimo
in obrusimo, poškodovane pa po-
polnoma odstranimo.
Posebnosti:
Če rjo odstranjujemo s kemičnimi
sredstvi na osnovi kisline (fosfor-
ne), moramo površino temeljito
sprati z vodo, osušiti in šele nato
nanesti TESSAROL univerzalno
osnovno barvo.
TESSAROL univerzalne osnovne
barve ne priporočamo v sistemu s
TESSAROL emajlom za pocin-
kano pločevino ali TESSAROL
emajlom za železo hitrosušečim.
5
www.helios.si
Novosti
BORI gel lazura
BORI gel lazura je prosojni dekorativni
premaz za barvanje lesa. Ne kaplja s
čopiča in ne steka na vertikalnih povšinah,
zato je idealna za barvanje nad glavo
– napuščev in stropnih opažev.
N amenjena je za zaščito lesa
v notranjih prostorih in še posebej
na prostem, saj odlično ščiti les pred
vremenskimi vplivi. Vsebuje voske,
ki povečajo vodoodbojnost premaza,
UV filter, ki ščiti les pred vplivi son-
ca in tvori elastičen zaščitni film, ki
ne poka in se ne lušči. Izbirate lahko
med brezbarvno in niansami hrast,
bor, tik, češnja, oreh. Tvori svileno
sijajni premazni film. Nanašamo jo s
čopičem. Redčenje ni potrebno. Orod-
je očistimo s TESSAROL redčilom.
Barvanje posameznih slojev si sledi
po enem dnevu.
Premazni sistem:
• notranji prostori: 1–2× BORI gel
lazura
• zunaj: 1× BORI tankoslojna lazura
z biocidom ali BORI tankoslojna
lazura, 2× BORI gel lazura
• obnavljanje: 1–2× BORI gel lazu-
ra (pri zelo poškodovanih prema-
zih najprej 1× BORI tankoslojna
lazura)
NE PREZRITE!
Če BORI gel lazuro pred nanosom premešamo ali pri medsebojnem
mešanju standardnih nians, priporočamo nanos lazure 24 ur po mešanju,
ko se notranja struktura (gel) ponovno vzpostavi.
Pri obnavljanju starih premazov izberimo svetlejšo nianso od prvotno
uporabljene ali pa prvotno nianso mešamo z brezbarvno v razmerju
1 : 1. Število slojev lazurnega premaza vpliva na nianso – vsak sloj več
potemni nianso.
Brezbarvne lazure prepuščajo ultravijolične žarke, ki razgradijo lignin
v lesu, zato brezbarvna BORI gel lazura ni primerna kot samostojni
premaz za les na prostem.
Kakšna je razlika med BORI gel lazuro in BORI lak lazuro?
Posebnost BORI gel lazure je v aplikacijskih lastnostih. Njena notra-
nja struktura (gel) omogoča izredno enostavno nanašanje in preprečuje
kapljanje barve s čopiča in stekanje na vertikalnih površinah.
Nuša Jeretina
6 pomlad 2005 PARKETARSTVO
www.helios.si

Aktualno Lepilo za parket

Izognimo se Chromoden
napakam pri
Nuša Jeretina

Priprava betonske podlage za

lakiranih lepljenje. Upoštevati je potrebno

podatke, ki jih navaja proizvajalec.

površinah
Na končni izgled

P
in lastnosti
vgrajenega ravilna priprava podlage je osnova za uspešno polaganje
talnih oblog. K temu sodi tudi uporaba proizvoda za impreg-
parketa vpliva

P
niranje vpijajočih podlag. Pogosto se dogaja, da uporabniki
slika 1 upoštevajo podatke proizvajalca o porabi lepila za parket. Po-
celoten sistem, zabijo pa na podatek, da poraba lepila velja samo v primeru,
ovršinska obdelava ima pogosto ko je podlaga ravna in impregnirana (izravnana z izravnalno
v katerem je najpomembnejši vpliv na to ali bo upo- maso – Chromos proizvaja samorazlivne mase v prahu na
rabnik z izvedbo zadovoljen ali ne. Ka- bazi cementa NIVELIT P-F in NIVELIT P-G). Pomembnost
zajeta vrsta dar površinski obdelavi ne posvečamo in prednost uporabe impregnacije pred lepljenjem parketa je
dovolj pozornosti, se pojavljajo težave sledeča:
parketa, kvaliteta in napake že med samo obdelavo ali – impregnacija utrdi podlago (globoko prodira v podlago in na
pa se kažejo v slabi kakovosti končno ta način povezuje oziroma fiksira vse dele)
uporabljenega obdelanega parketa, ki je za uporabnika Različen sijaj – impregnacija zmanjšuje in izenačuje vpojnost podlage (na ta
bistvenega pomena. (pri polmat in mat lakih)
laka in površinska V sledečih člankih vam bomo predsta- Vzroki za neenakomerno stopnjo sijaja
način se pomembno zmanjša poraba lepila oziroma omogoča
lepljenje z manjšo in enakomerno količino lepila).
vili nekaj najpogostejših napak, ki se pri polmat in mat lakih so:
obdelava. V pojavljajo pri površinski obdelavi in na • neenkomerna vpojnost podlage
Iz tega razloga smo razširili ponudbo blagovne znamke
katere moramo biti posebej pozorni. CHROMODEN z impregnacijo za betonske podlage:
• neenkomerna debelina nanosa
proces površinske • prepih – Chromoden primer AC visokokvalitetno disperzijsko
Nezadosten sijaj laka • previsoka temperatura sredstvo iz umetne smole, ki služi za impregniranje vpija-
obdelave je Vzroki za nezadosten sijaj lakirane po- jočih podlag pred lepljenjem parketa z lepili na bazi vodnih
vršine so: Lisasta površina disperzij.
vključeno brušenje, • prepih Vzroki za lisasto površino so: Kot končni rezultat je zmanjšana poraba lepila, oziroma nižja
• prenizka temperatura • pregrobo brušenje podlage cena končnega izdelka.
kitanje, nanašanje • previsoka relativna zračna vlaga • neenakomeren nanos laka
• varčen nanos laka (pretanek premaz- • različna vpojnost podlage
in utrjevanje ni film) • neuporaba osnovnega laka
• pregrobo medslojno brušenje • pri bukovem parketu: nanos osnov- Chromosova lepila za parket
temeljnih in • neupoštevanje razmerja mešanja nega laka z lopatico
komponent
zaključnih lakov. • napačen trdilec Rumene lise
Chromos proizvaja dva tipa disperzijskih lepil za parket:
• neustrezno očiščeno orodje 1. Chromoden lepilo za klasični parket
Rumene lise nastanejo zaradi stika med
različnima lakoma, in sicer kislinskim 2. Chromoden lepilo za lamel parket
in poliuretanskim lakom. Med sabo re- To so lepila izdelana na osnovi polivinilacetatne vodne disper-

Les za talne površine

agirajo ostanki kislega in izocianatnega zije, polnil in aditivov. Uporablja se za lepljenje klasičnega,
trdilca, ki pod vplivom sončne svetlobe oziroma lamelnega parketa na betonske, lesene in podobne
tvorijo intenzivno rumeno barvilo. Do- podlage. Podlaga, na katero se lepi, mora biti ravna, fino ob-
volj so že najmanjše sledi odvečnih, delana (gladka) in dobro očiščena prahu, mastnih delov in
nevezanih ali prostih ostankov obeh ostalih nečistoč. Betonska podlaga mora biti stara minimalno
Za talne površine uporabljamo trd les; to vrst trdilca. 4–6 tednov, maksimalna vlažnost je lahko 2 %. Vlažnost lese-
so predvsem listavci. V nadaljevanju pred- Vzroki za nastanek rumenih lis so (sli- ne podlage in parketa je lahko maksimalno 10 %. Ne sme se
stavljamo lastnosti različnih vrst lesa, ki se ka 1): uporabljati pri temperaturah nižjih od 12 °C.
uporablja za pohodne površine. • nanašanje kislinskega laka na neza- Lepilo je potrebno pred nanosom dobro premešati. Nanaša se z
dostno posušen poliuretanski lak nazobčano lopatico v povprečni debelini 1 mm. Nato se parket
JAVOR (kanadski javor) • mešanje kislinskega in poliuretanske- položi in dobro pritisne. Čas sušenja nanesenega lepila je odvi-
ga laka v isti posodi sen od relativne vlage v prostoru, temperature lepila, parketa in
BOTANIČNO IME Acer Saccharum marsh. • nanašanje kislinskega in poliuretan- podlage. Optimalna delovna temperatura je 20 °C z možnostjo
MEDNARODNA IMENA angleško: rock maple skega laka z istim orodjem odstopanja 5 °C. Končno čvrstost doseže po 48 urah. Poraba
nemško: zuckerahorn Uporabnik bo zadovoljen s končnim Chromoden lepila za parket je 0,6–0,8 kg/m2.
izgledom polakirane površine, če bomo
PODROČJE RASTI Severna Amerika upoštevali nekatera »pravila«: Nanašanje disperzijskih lepil povzroči vnos določeno količine
• ustrezno obrušena površina oziroma vode v estrih in v parket. Zaradi tega se ne sme začeti z laki-
TEKSTURA fina in enakomerna ranjem parketa takoj po lepljenju temveč je potrebno pustiti
ustrezno obrušen star lak, ustrezno
RAST zelo raznolika medslojno brušenje parket, da se posuši nekaj dni odvisno od relativne vlage zraka
• izbor ustreznega laka glede na vrsto in od temperature.
GOSTOTA PRI 12 % VLAGE 600–750 kg / m3
lesa
KRČENJE srednje – veliko • upoštevanje priporočenih sistemov
DIMEZIJSKA STABILNOST +++ srednja lakiranja (lužila, fugirne tekočine,
temeljni laki, geli in zaključni laki)
TRDOTA PO BRINELL –u ++++ srednja – visoka • če je potrebno, lak redčiti s predpisa-
nim redčilom
TRAJNOST
• upoštevanje predpisanih delovnih
(odpornost na glive, insekte) slaba
pogojev glede na vrsto laka (optimal-
NIANSA na temperatura 18–22 °C, optimalna
pred izpostavo belkasta relativna zračna vlaga 65–75 %)
po izpostavi (vpliv svetlobe) rumeno-rjava • izogibati se prepihu
• upoštevati priporočene porabe (na-
LAKIRANJE ni problematično
nesti predpisano količino)
POSEBNOSTI možna prisotnost grč (v kupih) • ustrezno očiščeno orodje in posode
V vlažnem okolju ga hitro • pri bukovem parketu: nanos osnov-
napadejo gobe nega laka z valjčkom
 SKUPINA HELIOS 7
www.helios.si

Tradicija
Mavrica – pot, ki traja že več kot pol stoletja

K aj poleg sposobnosti mišljenja raz-

likuje človeka od ostalega živega sveta? Ena
od pomembnih značilnosti je gotovo njegova
želja po posesti, torej imeti, pridobiti, njegova
sposobnost trgovanja, menjanja stvari in do-
brin, oblikovanje ponudbe in povpraševanja.
Začelo se je s preprosto menjavo blago za
blago, kar je v resnici na ljubo v modi spet v
današnjem času. Človek je to veščino v tiso-
mi za pleskanje in slikanje. Od ustanovitve do
leta 1978 se je podjetje razvijalo in širilo in se
v letu 1978 vključilo v SOZD ABC Pomurka.
V taki neperspektivni obliki organiziranosti
je podjetje ostalo do leta 1983. 1.1.1984 se
je podjetje Mavrica priključilo DO Lesnina,
v sestavi dveh TOZD-ov: TOZD Trgovina na
debelo in TOZD trgovina na drobno. Mavrica
TOZD Trgovina na drobno je v letu 1987 ime-
Program na področju barv je obogaten z
izborom nians iz mešalnih sistemov za zidne
barve, kovino, les, avtolake in lake za mizarje
in je prilagojen tako individualnim kupcem
kot tudi profesionalnim uporabnikom barv.
V nadaljnjem razvoju podjetja posvečamo po-
sebno pozornost strokovnemu izobraževanju
prodajnega osebja. Naša prva in stalna želja
je zadovoljiti še tako zahtevnega in izbirčnega
kupca. To nam predstavlja izziv, ki Mavrici
daje poseben značaj.
Majda Kavčič

čletjih svojega razvoja razvil do popolnosti.
Že stari Grki so si omislili celo posebnega
boga-Merkurja, ki je skrbel za trgovske za-
deve.
Fenomen družbe Mavrica, ki je na našem
Novo v Mavrici
la 10 prodajaln in 91 zaposlenih. Že v letu
1991 je Mavrica TOZD Trgovina na drobno
pričela razvijati tudi svojo prodajo na debelo
in leta 1993 pričela poslovati kot samostoj-
no trgovsko podjetje Mavrica p.o. Ponovno

prostoru že skoraj 54 let, bi lahko primerjali
s tako multinacionalko, saj je bila ustanov-
ljena kot specializirano trgovsko podjetje za
promet z barvami, laki in kemikalijami in je
taka še danes. Obvladuje večino slovenskega
trga, svoje poslovalnice ima razpršene od
Prekmurja do Gorenjske in od Koroške pa
Klub MOJSTER
statusno spremembo je podjetje doživelo
2.12.1996, ko se je preoblikovalo v delniško
družbo Mavrica in v taki obliki je še danes.
Trenutno Mavrica posluje z 22 trgovinami ter
centralnim skladiščem na Vrhniki.
V štiriinpetdesetih letih smo se razvili v naj-
večjo specializirano maloprodajno trgovsko

do Primorske.
Poglejmo nekoliko v zgodovino in sledimo
rojstvu, mladostni in zreli dobi Mavrice!
Podjetje Mavrica je bilo ustanovljeno decem-
bra 1951 kot specializirano trgovsko podjetje
za trgovanje z barvami, laki, kemikalijami,
ščetkarskimi izdelki ter drugimi potrebščina-
družbo z prodajnim programom, ki obsega
zidne barve, omete in fasadne barve, barve
za beton, barve za les in kovino, lake za par-
ket, avto lake, vse vrste lepil in kitov, lepilne
trakove in pleskarski pribor, delovno zaščito,
profesionalno orodje za slikopleskarje, parke-
tarje, avtoličarje.
M
avrica d.d. je trgovsko podjetje
specializirano za prodajo barv, lakov in pre-
mazov. Na slovenskem trgu ima že več kot
50-letno tradicijo. Združuje izobražene in
strokovno usposobljene prodajalce za prodajo
barv, lakov in premazov.
Mavrica zasleduje razvojno vizijo v smeri
specializiranih prodajaln, ki s strokovnim
svetovanjem, konkurenčno ceno in partner-
skimi odnosi z dobavitelji, uporabniku stori-
tev zagotavlja zadovoljstvo.
»Zgraditi želimo uspešen partnerski odnos
s profesionalnim uporabnikom, zato smo se
odločili za prenovo ter razširitev kluba kar-
tičarjev« je povedal direktor Mavrice Tomaž
Založnik. Sezona je tukaj in vsi izvajalci del
imate dela in obveznosti čez glavo. V podjetju
Mavrica d.d. vam želimo, da bo vaše delo v
prihodnje olajšano, poslovni rezultati pa še
boljši od preteklih, zato vam zagotavljamo
profesionalen nivo storitev. Za kvalitetno in
celovito servisiranje vaših potreb bo odslej
skrbel Klub MOJSTER.
V Klub MOJSTER se lahko včlanite vsi
samostojni podjetniki oziroma pravne osebe,
ki na trgu opravljate slikopleskarsko, črko-
slikarsko, fasadersko, parketarsko, mizarsko,
kovinarsko in avtoličarsko dejavnost. S član-
stvom si boste omogočili nakup proizvodov
vseh pomembnejših slovenskih proizvajalcev
barv, lakov in lepil po cenah prilagojenih
profesionalnemu kupcu v vseh maloprodaj-
nih enotah trgovinske mreže Mavrica. Klub
MOJSTER vam nudi tudi strokovno pomoč
pri izvajanju del, pomoč pri trženju – sveto-
vanje pri reklamiranju storitev, udeležbo
na strokovnih izobraževanjih, udeležbo na
demonstracijah v maloprodajnih enotah trgo-
vinske mreže Mavrica, obveščanje o novostih
pri izdelkih različnih blagovnih znamk in še
bi lahko naštevali. Poleg navedenega bomo za
vas izdelali tudi identifikacijsko kartico Klub
MOJSTER, s katero boste lahko vaše član-
stvo hitro in na enostaven način identificirali
v katerikoli trgovini podjetja Mavrica d.d. in
koristili navedene ugodnosti.
V življenju radi koristno združimo s prijetnim
in tudi na to nismo pozabili. Ob koncu leta,
ko nam bo čas dopuščal, se bomo podali v
neznano, morda se bomo pomerili v hitri
vožnji ali skupaj odšli na bele strmine, pustite
se presenetiti.
Vabimo vas, da se tudi vi pridružite uspešnim,
ki so bili člani kluba kartičarjev in z veseljem
ostajajo člani Kluba MOJSTER. Vzemite si
trenutek časa in izpolnite priloženo prijavni-
co. V življenju ni pomembno število vdihov,
pomembno je število trenutkov, ki vzamejo
dih. Klub MOJSTER – vzame dih, ker mu je
prvo zadovoljstvo kupca.
Andreja Roš

P R I S T O P N A I Z J A V A
KLUB MOJSTER
Naziv firme . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Sedež firme . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Ime in priimek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Naslov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Tel. / Prenosni tel. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Datum pristopa k članstvu: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Podpis . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Izpolnjene prijavnice pošljite na naslov:
MAVRICA d.d., Slamnikarska 1, 1230 DOMŽALE oz. po e-pošti: info@mavrica.si
8 pomlad 2005 ZANIMIVOSTI
www.helios.si

Nekaj zanimivih sejmov v letu 2005

SLOVENIJA
Celje • 7. – 14. 9. Mednarodni obrt-
ni sejem mednarodni sejem obrti in
podjetništva
Koper • 26. – 29. 5. Primorski se-
jem mednarodno obrtno-podjetniški
sejem
Ljubljana • 24. – 28. 5. Hevreka –
stičišče novih tehnologij • 22. – 24.
9. Športfest november Ljubljanski
pohištveni sejem
AVSTRIJA
Dornbirn • 9. – 11. 6. INTER-
TECH BODENSEE mednarodni
tehnološki sejem
Dunaj • oktober – MODELLBAU
INTERNATIONAL mednarodni
sejem modelske tehnike, hobijev in
programov naredi si sam
Gradec • 8. – 10. 6. Austrotecteh-
nični strokovni sejem za zagotav-
ljanje kakovosti, montažno tehniko
in tehniko ravnanja, razvoj avto-
mobilov
Ried • 3. – 11. 9. EURO-HAUS
mednarodni strokovni sejem za
gradnjo in bivanje, vrt in oddih
ČEŠKA REPUBLIKA
Brno • 19. – 23. 4. IBF mednarodni
gradbeni sejem • 4. – 9. 6. AUTO-
SALON razstava osebnih avtomo-
bilov, motorjev in pribora • 3. – 7.
10. TRANSPORT A LOGISTIKA
mednarodni sejem transporta in lo-
gistike • 18. – 21. 10. WOOD-TEC
strokovni sejem za obdelavo lesa
Praga • september – For Arch
& For Tech evropsko srečanje za
arhitekturo in gradbeništvo • ok-
tober – AUTOSHOW PRAHA
mednarodni sejem osebnih in lahkih
gospodarskih vozil in avtomobil-
skega oblikovanja • oktober – ASA
PRAHA mednarodna razstava za
servis avtomobilov in pribora
HRVAŠKA
Split • 26. – 30. 10. SASO 10.
mednarodni sejem gradbeništva,
lesne in kovinske industrije, orodja
in opreme, obrtništva, drobnega
gospodarstva ter elektronike, ener-
getike in telekomunikacij
Zagreb • 19. – 23. 4. GRADNJA
IN OPREMA – Gradbeništvo na
temo ELCRO, Interklima, Obrtni-
štvo mednarodni sejem gradbeni-
štva, mednarodni sejem ogrevanja,
hlajenja, klimatizacije in pitne vode,
mednarodni sejem obrtništva •
12. – 16. 10. AMBIENTA medna-
rodni sejem pohištva, notranje ure- NEMČIJA
ditve in spremljevalne industrije Bremen • 4. – 6. 11. CARAVAN
razstava karavanov, avtodomov in
ITALIJA pribora
Bologna • 18. – 22. 5. AUTO- Essen • september – IFLO med-
PROMOTEC mednarodna razstava narodni sejem za floristiko, de-
avtomobilske opreme, gum in ob- koracijo, darilne predmete, hobi
nove • 12. – 16. 10. SAIM med- in naredi si sam • 25. 11. – 4. 12.
narodni gradbeni sejem • 3. – 11. ESSEN MOTOR SHOW svetovni
12. MOTOR SHOW mednarodna sejem tuninga, motornega športa in
avtomobilska razstava klasičnih vozil
Bolzano • 10. – 18. 9. FIERA IN- Frankfurt/Main • 15. – 25. 9. IAA
TERNAZIONALE D`AUTUNNO mednarodna avtomobilska razstava,
mednarodni jesenski sejem osebna vozila
Pordenone • 10. – 18. 9. Med- Hannover • 2. – 6. 5. LIGNA
narodni sejem + HANNOVER svetovni sejem
Verona • 15. – 19.9. ABITARE gozdarstva in lesnega gospodarstva
IL TEMPO mednarodni sejem za • 14. – 21. 9. EMO svet obdelave
stanovanjsko kulturo kovin
Videm • september – PROMOSE- Koln • 2. – 4. 12. Mednarodni po-
DIA mednarodni sejem stolov tovalni trg


Izpolnjeno križanko pošljite na naslov: Helios d.d., Količevo 2,

Nagrajenci križanke – časopis Barve december 2004 št. 12 Marketing, 1230 Domžale, najkasneje do 31. 5. 2005.
Milko ŠTELCER, Trstenjakova 3, 9252 RADENCI; Nada JEŠOVIĆ, Kozjanskega odreda 15, 3250 ROGAŠKA Pet izžrebanih nagrajencev bo prejelo praktične nagrade.
SLATINA; Franc LEKŠE, Prešernova 47, 1410 ZAGORJE OB SAVI; Julija PREISAK, Vrhole 90, 2316 ZG.
LOŽNICA; Vida Nada STEPIŠNIK, Primorska ul. 4, 3000 CELJE
Ime in priimek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Rešitve nagradne križanke iz prejšnje številke
Naslov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Vodoravno: trasirka, Alaska, remorker, kastor, elemi, pesto, ale, Nero, last, Aden, irka, replika, srečno novo leto,
kokain, Likar, net, spona, uzanca, štanca, te, kilometer, akter, eskim, Uran, palir, aval, velka, lavabo, Italija, Ukana,
Pošta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
pm, kapot, neon, bell, fon, Tirosek, digniteta, utva, oder, jarina, Celinograd, rand, Ararat, arak, koala.

Tudi letos o barvah. > Novosti na prodajnih policah. > Vabimo vas v klub MOJSTER. > Napoved strokovnih sejmov v naši bližini.
Glavna in odgovorna urednica: Nataša Hajdinjak, produkcija: Katedra HIT, oblikovanje: DC studio, grafična priprava: Grafični atelje Visočnik, tisk: SET d.d.