崚1ミ

ユ ニ

/J
MODELAR

一
□

V③d
り／

К司聾
︲

Psn皿 皿 sLa・ A■
ZA INTERNC)UPORAB(Э 滋″ イ
 U nnErNi nnArEninli 7
Uknnjiruskn A -dvojkn 5
Vodonnvrui nrpi 6
Trknnovnlrrr i jnd nnlci 9
ZupANrkov poknl 12
J urRArrrjn idiln 17
Munskosoboiki nnodrl Al 14
Porrrd Rncen 17

Pozor: zabel se je

UREDNIKA: Siavko Motte in Boris Kottuh

TEHNIこ NI UREDNIK: Saこ a Ko透 uh
千、
・
    ニ

RISBE: Saこ a Ko乏 uh

f 20撓tttlir%:猶 iRovenje
ニ

:p61)349‐
%り つ″ 々 Ю
ttuh′ MoЮ llovoo 12′ 61000 Ц
ubЮ nc′ 5ol
“
2 ″
 崚1ミ
ユ ニ

″
MODELAR

////..

箸
伊

■″移
e。 つ
―
′′
，
Ｗ／
︲

ZA INTERNC)UPORABO イ
 ￨

鍮割硼鶴 i轟 嘲
poksi smola je osnovni Pow5inska smola je poseb- ne moremo rezati z vrodo Zic.o.
material za izdelavo ka- na epoksi smola. Prime5ane so Roving je snop paralelno
lupov, prednjih in zadn- ji polnila, barvila in tako tekodih vlaken, katerih je lahko
jih delov tnrpa, nosilcev imenov ana tiksotropna sredstva, v snopu tudi do 24000. Za
in ojaditev. Je umetna smola za izdelavo prvega sloja lamina- uporabo so primerni naslednji
pridobljena iz nafte in je ta,, 5e posebej pri izdelavi rovingi: aramid (kevlar, t\il-
tekoda. Z me5anjem z trdilcem kalupa. Tiksotropni dodatki aron), ogljikova vlakna in stek-
(katal uatorjem) nastane kemidna prepreEujejo odtekanje smole lena vlakna.
reakcija, ki povzrodi strjevanje. na vertikalnih in nagnjenih Tkanina je na voljo iz vse
Kolidina trdilca potrebnega za pow5inah. Powlinske smole vrst vlaken, kot tudi iz njihovih
strjevanje smole je razlitna za izdelujejo razlidni proiwajalci, rne5anic. Vse tkanine in vlakna
razlidne smole, podaja pa se v lahko si jo pripravimo tudi sami so pri izdelavi rahlo namazana.
uteZnih ali volumskih odstotkih iz obidajne laminirne smole. Ta namaz sluZi za dobro
kolidine smole. Mikrobalon je super lahko povezavo med vlakni in smolo.
Kot smola za laminirattc pra5kasto polnilo, ki je bilo ee tega sloja nodemo po5kodovati,
sc oznaこ 可e sm01a,kiima pravo ranrito za letalsko industrijo, potem tkanine ne smemo pustiti
viskoznost(stopttO teこ enja)za Uporablja se za povedevanje vlaLne ali v bliZini topil. Tka-
roこ nopredclavo in sttteVatte debeline sloja smole in trdila nina se tudi navzema vlage iz
pri sobni temperaturio Za delo (zmanjlevanje teZe) pri enaki zraka. Izogibati se moramo delu
z stekleno,ogttikOVO ali kevlar― lepilni sposobnosti smole. Na ta s tkanino v vlaZnih prostorih
sko tkanino ni prilnerna vsaka nadin lahko udelamo zelo lahek npr. kleteh. ee sumimo da je
epoksi smola. Polcg tette, vis‐ kit za Wkrivanje neravnin, ki se tkanina vlaLna jo nekaj dasa
koznosti in trdnosti je こ e 5e laLje brusi. segrevajmo v pedici, da se osu5i.
posebno pomemben raztezek BombaLni kosmiEi so polni- Na naslednji strani so tabele
nettaこane smole pri pomこ ilМ . lo za, dosego ne pretrde srnole, s podatki o lastnostih razlidnih
Ta mora biti nttveこ (市 akrat ki se dobro brusi in ima bolj5e umetnih materialov.
Vetta Od raztezka vlaken,katera mehanske lastnosti kot me5anica
laminiramo,“ hotttmo Lkoris‐ smola/mikrobalon. TeLa me5anice Proiznajalci:
titi trdnostne lastnostiヤ lakene V je seveda nekoliko vedja. Enako
nasledtti tabeli so rattezki velja za uporabo ko5dkov stek- Rohacell : Roehm GmbH,
razHこ nih materialov. lenih vlakpn kot polnila. Postfach 4242,6100 Darmstadt 1,.
Rohacell je sneLno bela trda
Material Raztezek%o pena na bazi polimetakrilimida Conticell : Continental Gum-
z fino zaprto celidno strukturo. mi-Werke AG, D-3000 Ffan-
steklena vlakna 2.5 Trdnost, elasticdnost in striZni nover.
ogljikova vlakna HM 0.4-0.8 modul daled presegajo vrednosti
ogljikova vlakna HT 1,.3 ostalih trdih pen enake gostote. Besfight, Tbaron : Enka AG,
ogljikova vlakna HST 2.A V plo5dah debeline L-3mm je na postfach 100L49, D-5600 Wup-
kevlar 3.3 voljo samo gostote 50kg/m3. pertal L.
balza 0.85 Plo5de debeline 4mm in ved so
Yezana plolda 1.0 na voljo tudi gostote 30 in 70 Steklena tkanina : Interglas -
smreka L.0 kglm3. Plank iz rohacella je za Textil GmbH, Soeflinger Str.
rohacell 51 4.0 2/3 laLji od planka iz balze. 246, D-7900 Ulm/Donau.
Conticell je podobno trda
HM - visoki modul pena, ki se uporablja pri Sigrafil : Sigri Elelctrographit
HT r norrnalna vlakna izdelavi jadralnih letal. GmbH, D-8901 Meitingen bei
HST visoka trdnost Tako rohacella kot conticella Augsbur

″ J
 Rohacell Po,tza I

LasLn,zsi Dimendia- ,1 1 51 1 71 VzdoLl vlaka,n V [abta y,recnot'

Goototq kg/m3 30 50 70 70‐ 440 1
rV N/mm2 1,0 1,9 2,8 0,7
ι

ア
リ断九
。多# N/mm2 0,4 0,9 12,0

げ′″9棚
″

0,8 2,5 21,0

″

N/mm2 1,6
″

。
励
多

N/mm2
“
ノＦ

0,4 0,8 1,2

￨

E- tnoduL N/mm2 36 70 92 3290

O - r^oJ.o (. N/mm2 14 21 30

ko,et-e& 0/0
3,5 4 4,5 0,85

Ogla';[.-vq t la k.nq /_θ 〆

群
Sigrafil5) Besrlght3)

Lostnosi; Dimension NF HF HM UHM HTA ST3 HM“ Twaronl) Twaron HM3)

００
つＪ
」っコlcォα g/cm3 1,8 1,8 2,0 2,0 1,78 1,78 1,4И 1,45
ヾ
↑
atCzrttλ
kN/m2
。
ル′ 2,4 3,0 2,0 2,0 3,4 4,3 2,25 3,0 3,0

「ι一たο」υι kN/m2 220 240 340 400 238 238 392 67 125

βdゴた乙
υL 0/o
1,3 0,6 0,5 1,4 1,8 0,5 3,3 2,3

る たαca各
c・

γらたマa二 崚ィq
子 10o6ノ K ‐
0,6 ‐
0,6 ‐
1,0 ol,0 ‐
0,1 ‐
0,1 ‐
2 ‐
2

V uredni5tvu Letalskega rnodelarja smo nabavili stekleno tkani-

t:ro za prostoletede modele. Tkanina je Siroka 110 cm in tehta 50
gramov na kvadratni rneter. Zatoje uporabna na vseh delih mod-
eLa:zaojadanje planka na krilih,zaizdelavo glave trupa, zaizdelavo
cevi za rep, zavse spoje med deli in podobno. Stro5ki so 250 SIT
za tekodi meter.
Narodite jo lahko po telefonu (061) 349-551 ali pa s pismom na
naslov uredni5tva (KoZuh, Maroltova L2, 6tOO0 Ljubljana).

] ::l J :L:._

イ ″
 odel ukrajinskega mod-
elarja Viktora Stamo-
va je taktidni model za
vsako vreme. Pogled
na geometrijo model nam
pokaZe, da gre za moderno
koncepcijo, ki pa ni ekstremna.
Krila imajo precej5en razpon in
tudi rodica trupa je prej velika
kot majhna. Model je po
geometriji "kot naroden" za na5e
termidne in terenske razmere.
Zanrmiv je tudi zaradi moderne
gradnje in materialov.
Viktor Stamov je v zadnjih
letih rannjal svoje modele v tej
koncu u5ke 3x0,35. Iz risbe ni Vodoranni rep je klasidne
jasno ruzrridno kak5na je stojina gradnje. Nosilec je ojadan z
nosilca; videti je kot, da je iz karbonskimi vlakni.
polne balze. Bajonet je jeklen Glava trupa je narejena v
5 mm in je prilepljen s kalupu iz steklene tkanine in
kevlarskimi vlakni na glavni smole. Konda se takoj za
nosilec. Zadnja letvica je iz zadnjim bajonetom. Cev trupa
balze hLg rnm. Zadnji bajonet ima premer L4 mm spredaj in
je kraj5i in premera samo 2 mm 8 rrm zadai. Tehta le 18,5 g.
ftrrena5a le torzijo). Vsa rebra Navita je iz dveh plasti karbon-
so od nosilca do konca zadnje ske tkanine debele 0r1 mm. Od
letvice ojadana s trakovi kar- zunaj in od znotraj je ojadana
bonske tkanine, ki so priprav- z eno plastjo dural folije.
ljeni vnaprej in se prilepijo na Navpidni rep je zlepljen iz
rebra z kontaktnim lepilom. dveh deSdic balze 2 mm.
.:r

smeri: klasid:ne materiale je

nadomestil z umetnimi vlakni in
smolaffii, podalj5al je rodico
trupa, povedal je krilo in C656%
zmanj5al vodoravni rep, profil o11

repa je Wobeking prej pa je bil

Clark-Y, profil krila je nekaj
med profilom I iiure in Benede-
ka, povedal je V-lom krila itd.

Krilo ima plank iz kevladeve

tkanine. V sredrjem delu krila
sta dve plasti tkanine (postav-
Ijeni sta navzlsrt pod kotom 45
stopinj glede na nosilec krila),
v u5kah le ena. Plank je
pripravljen vnaprej na kalupu,
ki ima pribliZno profil krila. Cez
tkanino in smolo je poloZena
tanka I-avsan folija. Ta se pri
"pedenju" planka prilepi sama
一
︼

na plank in tvori za5diuro plast

′

′
′

／
ノ′

proti prodiranju vlage v krilo.

´
′′
／

/
Gotovo krilo je obledeno z
′
／

/
／

japonskim papirjem. Nosilci v lgoDEL KAT FlA

′

krilu so karbonski. Dimenzije

zgornj ega so: v korenu 5x0,6, DB
prehodu k u5ki 3xO,( in na ,,!
t,;
I i v. sTAMov. sssR
koncu u5ke 3x0,35. Dimenzije :^l
t.-
i'Y ,

spodnj ega so: v korenu 5x0,5,

na prehodu k u5ki 3x0,5 in na

wxroz&4P 5/?3 5
 li ti model Le leti?"
"Ne, ne vem kak5en
reD bi naredil!"
種 :∬群Remゴ
―
ユニ
ー
‐, Lム rV▼ Vユ ニユ ・・・
Pozor!!! Rep modela ntt bo
lahek, zato zani uporabljajmo
lahko balzo (najkvalitetnej5o in
najlaZjo), za prekrivanje izberi-
mo tanek japonski papir, pred-
vsem pa pazimo, da pri lepljen-
ju porabimo dim manj lepila.
Rep za model A-1 naj ima
povr5ino med 2,5 in 3,5 dm2,
za model F1A pa med 3,7 in
4,5 dm2. lzbrana pow5ina je
odvisna od tega, kaj od modela
Zelimo. Za*etni5ki modeli naj
imajo vedje repe(rpt. zaileai5ki
model A-L naj ima rep s
pow5ino 3 do 3,5 dm2). Vedje
repe naj imajo tudi modeli, ki
jih uporabljamo ra tekmovanja
v termidnem ali turbulentnem
ozrailju, medtem ko lahko imajo
planedi za mirno vreme manj5e
repe.
Najpreprostejli rep je gotovo
pravokotna plo5dica izrezana iz
lista tanke in lahke balze. Tak
rep za modele A-1 iu F1A ni
primeren, saj se rad z'rija,
istodasno pa je kar teilak Dober
pa je za maj5e modele, ki jih
medemo tz roke.
Rep za za*etni5ki model naj
bo tak5en kot model: enostaven
in trden. Nid hudega Di, de je
zaradi tega kak5en gram teZji od
repa za whunski tekmovalni
model.
Priprava za montaLo: vse
repe lepimo kot klasii:no izdel- 珂面 ,je lahkO razmeroma veuk,
ano krilo. Na montailno desko debelha pa ntt bo 2‐ 3 mm.
nalepimo nadrt, ki ga 'Jla Sre山可e rebro ntt bO debelttζ c(5‐
mesiih, kjer bomo lepili prelepi-
mo s samolepilnim trakom ali
pa vsega prekrijemo s tanj5o
prozomo fo覇 0・ IZ mehke balze 6). Nato zbrusimo rebra in
lzrezane letvkx)velikosti okol1 3づ ves rep na profil. Vse ostalo
mm zleplno kot ktte slika l. na repu zakljudimo podobno
Le甘ice otta“ ne s puこ こ1にo imaJo kot pri prej5nji varianti.
lahko ve萄 o MrinO(d010 1nlm),ali Na vedini modelov vidimo
pa so lahko iz malo 色ぶe balze。 repe prikazane na slikah 7a-
Sam sem nekoこ imel model iz 7e. Izdelava tak5nih repov je
kompleta,覇 er je na tako nartten zahtevnej5a in nam seveda
rep na vrhu priこ la“ ena lettrica vzame veliko veE dasa. So pa
(slib 2).TakO nartten rep pO‐ tako izdelani repi zelo trdni
bmsmo z obeh strani na ravnl ob zelo majhni teLi. Imajo
deski,mu zaohottimo pred珂 oh tudi disto "pravi" profil, ki je
Zadni0 1e"i∞ , ga polaHramo lahko spodaj raven (vedinoma)
(nttbOttC(市 alttat z redl油m nitro‐ ali pa tudi ukrivljen. Rebra
naj bodo tanj5a (1 mm) in
:窯 p撃 言 鷺 』 I露 拠 postavljena precej bolj na
nekttkrat prelakiramo.Npr。 :na‐ gosto. Srednje in skrajnji
jprtt enkrat do dvalcat z napen‐ rebri tudi tukaj naredimo
jalnim lakom in natoこ e trkrat ali debelej5a (okoli 5 mm).
こtirikrat z navadniln nitrolakom. Glavni nosilec je lahko iz
Pozor:lakirttmo rtte vetkrat z polne balze (postavljen pok-
redHm lakom, kot mattkrat Z onci r dimenzije okoli 6x4 ali
gostim.Po vsakem lakirattu 6x5), ki se proti koncu zoiluje
poこ 」kaJmo, da se lak na otip (npr. na 6x2). I-,ahko pa je
posuこ i(5 do 10 Hlinut), natO pa nosilec sestavljen iz dveh
rep prゎ nemo Z bucikaFm na ravno tankih letvic (postavljeni leile
desko (sHka 3)。 Na tako izdelan - dimenzije okoli 6x1), ki sta
rep pruepmo こe kave覇 こke Za poYezani na srednjem delu
pr● ettatte gulmc,palid∝ za it巧 repa s plo5dicami - stojinami
ali pa kavel撫 Za kOmande z letnicami pokonci (slika 8).
thetta(slika 4). Ta inadica zahteva res veliko
Nasletto mottnO va五 anto gad‐ dela, ni pa nid bistveno bolj5a
nJe repa nam ktte slika 5,To je od prej5nje, saj pri lepljenju
mottta h enostavna konsmkctta・ stojin porabimo precej lepila;
Sprednii del naredhno L polne in to kljub vsemu trudu, da
lttlke balze, ki jo odrettemo bi ga poprabili dimmanj. To
koniぬ o zarad zm珂 こ atta tette, nam poveda teto. Skrajno
ter jo zbmsimo v profil.Na zadtti moramo paziti na vsako
del prilepilno pravokotnke i2 balze. odvedno povedevanje teile.
‐rebra, H jih kasneJe tudi Zato je bolje, da damo za
zbm血 o v pro■ 1. Razmak med glavni nosilec malo debelej5o
in tr5o balzo, ki bo trdnostno
enakovredna gradnji s stoji-
nami, istodasno pa ne bo nid
10 mm),prav tako pa tudi skrttni teLja. Pri tem pa bomo imeli
rebri(4‐ 5mm).Zadtt pr」 epimo veliko manj dela. Sprednia
e ttkotno zbmこ eno lewi∞ (slika letvica ima pravokotni ali
こ
″
 ー

7c

″
 lcvadratni prerez, zadnja pa 1. Porabo lepila zmaj5ajmo z mylar folijo. Sedaj se samo od
trikotnega (podobno kot pri na skrajni minimum. sebe vsiljuje vpra5anje, kako je
klasidnem krilu). 2. Diagonalna rebra naj bodo kaj z repom iz modernih
Zlepljen rep zbrusimo na obvezna - saj precej povedajo umetnih materialov (karboD,
ravni deski in z brusnirni torzijsko trdnost konstrukcije. kevlar itd.). Recimo, da izdel-
de5dicami in ga polakiramo. 3. Glavni nosilec je lahko amo rep iz plo5de stiroporja lai
Nato ga prekrijemo z japonskim pokondna letvica iz balze debe- styrodurja, ki ju natandno zbrusi-
papirjem in nanj prilepimo Se Iine L,5 do 2 ffiffi, ki jo zgoraj mo do Zeljene oblike profila in
vse potrebne kaveljdke. Zelo in spodaj ojadamo s tankim prevledemo z najtanj5o stekleno
dobro je, de sprednjo letvico na trakom karbona. Glavni nosilec tkanino prepojeno z epoksi
sredini (kjer se napenjajo gum- bi bila lahko morda tudi smolo. {.Jgotovili bomo, da je
ice) ojadamo s tanko stekleno karbonska cevka z zelo tanko rep preteLak za dober tekmov-
tkanino in epoksi smolo. steno. alni model, da pa po teLt -
In kako si predstavljam rep 4. Zadnja letvica naj bo ozka. povsem ustreza za zaletni5ki
za dober tekmovalni model?! 5. Globina repa naj se proti model. In kdo od zadetnikov bo
Tak rep naj bo lahek (3-5 g koncem manj5a, rep zakljudimo packal s smolami? Zato mislim,
za A-l in 6-8 g za F1A), modan s po5evnimi rebri, ki jih z da ti materiali na repu pridejo
in aerodinamidno kar najbolj5i. zunanje strani lepo zaoblimo, v po5tev kot dodatna ojaditev
Toda kako to dosedi? Stevilo kaveljdkov naj bo min- konstrukcije na Sibkej5ih mes-
Tak rep naredimo enako kot imalno (lahko je celo eclen sam) tih, ali pa kvedjemu kot glavni
prej opisani rep s tem, da in naj bodo dim manjli. nosilci. Morda lahko tanek trak
upo5tevamo nekaj dodatnih nas- 6. Rep prekrijmo z najtanj5im karbona nadomesti zadnjo letvi-
vetov in sprememb. japonskim papirjem ali 5e bolje co? Ne vem, 5e nisem poskusill

la

3
2

″
 焦曇越砂
ψ

e drugo leto objavljamo le tam kjer bomo prilepili rep teZi5de natandno na mestu kot
nadrte malih modelov. Ker pustimq ostre robove. Pazljivo na nadrtu. Najpreprosteje je, de
pri nas ni nobenih tek- zareZemo zarezo za krilo. je v trupu spredaj zareza
movanj za tak5ne rnale lzreZemo tudi odprtino za podobna kot za krilo. lzreZemo
jadralne modele smo si morali obteLitev. trak svinca, EZ vtaknemo v
izmisliti tudi ime. Poimenovali trkilo :g;reiemo iz de5dice zarezo (kot kak5no majhno
smo jih preprosto jadralci. Do balze 2 mm. Zunanje robove krilo) in ga reZemo stran dokler
sedaj smo v reviji imeli le jadralce obrusimo. Spodnjo stran krila ni teZi5de na mestu. Konce
za zabavo ("modeli za rekreaci- zbrusimo do gladkega; krilo svinca upognemo navzdol in
jo"). Lahko jih medemo iz roke obrnemo in zbnrsimo 5e zgornjo prilepimo k trupu. Lahko pa to
ali pradkamo z gumo ali pa tudi stran. Krilo ima profil ravne tudi naredimo iz dveh plo5dic
spu5damo iz roke npr. na hribu. deske. Zato na sprednjem in trdega Spera Lzrezanih po obri-
V svetu so tekmovanja s tak5nimi adnjem robu od zgoraj po5evno sih kljuna in prilepljenih z obeh
modeli zelo popularna. Tekmuje zbrusimo ali vsaj zaoblimo sfrani kljuna. To istodasno ojada
se vedinoma v zimskem dasu; v rob. Obru5eno krilo na mestu kljun. Ker mora biti model dim
dvoranah in zunaj. Sedaj vam loma od zgoraj zareilemo z lalji se moramo potruditi, da je
ponujamo pn/i nadrt jadralca za olfa noZem, zzlomimo in obteZitev dim bolj spredaj.
tekmovanja. PraYzapraY bomo v nalepimo u5ke pod potrebnim Model enkrat ali dvakrat
nekaj nadaljevanjih objavili nekaj kotom. Med su5enjem krilo lakiramo z razreddenim nitrola-
nadrtov. Prvi bo zacetni5ki jadra- pritrdimo k delovni deski z kom. Popolnoma suhega ga
Iec, nadaljevali bomo z malo bucikami, rahlo zbrusimo do gladkega z
sposobnej5im modelom in zakljudili Vodoravni in navpiEni zelo drobnim brusnim papirjem.
z vrhunskim. Tadas nam bo rep ureLemo iz de5dice balze Toda ne lakirajmo ga preved
morda tudi Kosir rz Zapre5iia 1 ffiffi, ki smo jo ze prej potem bo pretelak. Pri teh
poslal kak5ne woje nadrte. Tamkaj, zbrusili do gladkega. Zaobli- malih modelih vsak gram zelo
namrel, imajo ze lep das tek- mo vse robove. Lahko tudi poslab5a letalne lastnosti.
movanja in je zato ta panoga "omehdamo" ostre vogale, Regliranje zadnemo tako, da
veliko bolj razrita. Sestavljanje: najprej na trup model rahlo vrZemo poloZno
prilepimo vodoravni rep. Ko navzdol (kot sicer jadralne
Jadralec Pionir je lepilo suho prilepimo z modele). Manj5e napake poprav-
Pri zadetni5kem modelu je desne strani trupa navpidni Ijamo z upogibanjem vodor-
treba najbolj pazitr na kot rep. Med su5enjem vedno avnega repa. Model zregliramo
nastaviwe krila in repa (pred- kontroliramo kote in poloZaj. na leve kroge (ru desnidarje).
vsem kot krilo-trup). Najlaile to Po potrebi popravljamo napa- Krog naj ima polmer 8 do 10
naredimo tako, da pri zadetni5kem ke. Y zarezo v trupu vtaknemo metrov. Zreglirani model
modelu naredimo trup s pomodjo krilo in ga prilepirno. Med za(nemo metati strmo navzgor
Sablone. Izberemo tak5no kon- su5enjem lepila vedno vse z modnim sunkom in rahlo
strukcijo, da je krilo vlepljeno vnatandno pritrdimo z bucika- nagnjenega na desno stran. ee
zarezo v trupu. Pri delu v kroZku mi (ru to pridejo v po5tev le slabo leti popravljamo let z
je 5e bolje narediti tudi Sablone ostre modelarske bucike; ne upogrbanjem zadnjega roba krila
za krilo in repne povr5ine. moremo pa v dele zabijati na notranji strani naYzgor (Po-
Sablone naredimo iz tr5e yezane navadnih bucik!). V kotu med zor: na notranjem centroplanu
plolde, celuloida ali aluminijske trupom in desno polovico krila naredimo negativ! To je nasprot-
plodevine. prilepimo trikotno ojaditev (v no od witja na vedjih jadralnih
Trup izreLemo iz balz,e 3 mm bistvu je to naslon za prst pri modelih).
in ga po obeh ploskvah rahlo metanju modela kvi5ku). Dobro wZeni Pionir leti
zbrusimo, Zaoblimo tudi robove; ObteZimo model tako, da bo dvajset do trideset sekund.

″
 ￨
50

“５ Ｐ ① ﹃
︼① け”
∞〇 Ｑ０
 ⊃Ｊ夏 ШΣ ＞ Ш曖／
蝿﹄
﹄
一〓一
〓一一増”Ｎ ”Ｎ 一一一
”﹂ヽ” 一
〓一””一〓
二〓一ト
ＯＮ百 ０ ⊂一
①一﹂
①Ｅ ∽
ヽ
，
ωっ穂︻根０一
P 捻,
1. Senこar PrilnOЙ 87190 90 267 25
2.Kottuh Boris 82 90 90 262 20
3.Skerlavtt AnЙ e 85 68 90 243 15
4. Setinc Mark0 51 90 190 231 12
5.Kottuh Stta 80 63 _70 213 10
6. Bardorfer メgeこ 56 60 79 195 9
7. Vidmar Marko 46 90: 40 176 8
8。 Draksler Tinこ i 11 90 40 141 7

Rezult4ti v kategortti "udenci osnovne Sole":

５

９
０

９
０
１

l. Setinc 231 25
６

９
０

０
４

2.Vid血 ar‐ 176 20

０
１
１

９
０

3. Draksler Tinこ i 141 15

Druga tekma bo v Murski Soboti v soboto 13. novembra ob deseti uri.

.

Tretja teknia'bo zadnjo soboto v novembru ali v soboto 5. desembra v Celju

ali v Litiji (istodasno z memorialom Milana Bori5ka). Organizator je AK Litija;
razpis bo poslal po po5ti. Tekrrra Zupanekovega pokala se zadne ob deseti uri.

″
 Jutratta ldila
V ddjaVi Zapcl」 c inttt01・ .…
TそⅡ ll(1lql δcm sc obraこ a.
prck trav jc za宙 1.… Vraこ a
SC Jutrtt vsako in k」 or

」C tu urc in ure prebil,

kdo p“ cl kdtt trOptt Йi宙 nc,
ta slutil mttrda」 C tiこ inc
kdo motit prihtta・ …3udil

SC」 C dan.z ttim δ c razlile

so v bδ oこ cvこ lltih mc」 c
kot da bi radc prikrilc
spOk(可 nostこC SPCこ c travc.…

Hropcttc nc」 Ctta・ pOこ 田 i zibttc

scこ kattaこ cZい aⅦ ik nanletta
in sredi pttbane pqCtta
可Cn Jお :ustavi sc smcふ no■ 判可c.
Tlcsk vrat.… prcmrazcnc no8c
so v rostt δtttpllc.Koprenc
nC8bnC n“ iho razbilc
8o ob drso tiC8均 C rOkCO
par rahlihこ umotov.… l'CreVa?‖ .…

δkttz l・ osc SCと rta potc8nc.

Vt′ iこ ini prck ttc δC Zatcび c
v odoscvLI nit tanka, srebrna,

こklcPctこ korttcv Zatcm in zncnada

zazcne dv建 何C SC hitrO kOt ptica
stvar宙 Lka, hoLctt krilatica,
ur frno8h in mi81i o救 mζ cnih nada.

Koln可 8C Vidlla sc z nlυ tt ulnirita,

zttstd」 c korよ in v trenutck ttCta
brez こ厖 a sc zdi kot da frlrcta―
pOlem pa razpttn v dan nov polctita

MiLja Zupanek

″
 ″

red letom dni smo poslali
tridesetim slovenskim mod-
elarjem tipski nadlt za, modelc
A1 in F1 A. Nadrt je bil brez
kot. futeli smo tako poen-
ostaviti konstruktorjem dclo pri
pripravi nadrtov za objavo v na5i
reviji. Vsak bi v prazni nadrt pripisal
izmerc svojega modela, priloZil nadrt
glave, smernika in profilov v naravni
velikosti in to bi bilo vse. Priprav-
lieni smo ob.iaviti takSne nadrte tudi
brez bedesila in navodil za izdclavo.
Seveda bi 5e raje objavili tudi
podrobe.n opis modela, izku5nje pri
reglali in tekmovanjih ter navodila
za izdelavo. lz celc Slovenije smo
clobili le model OREL Joheta Titana
磯甕甕黒
０ 響整霧轟轟
iz Murske Sobote. JoZe ie lani
osvo.jil tretje mesto v Stajerski regi.ji
Zupanekovega pokala in sedmo
mesto v celotnem pokalu. Nihdc
drug nam ni poslal nid. Tokrat
objavlj amo JoZetov nadrt. {Jfio5tevaj te,
da je to TIPSKI nadrt in da detalji
na pruem dclu nadrta niso pravi_ Vsi
nujni detalji so dodani v mcrilu 1: I .

790
ｍｏ寸

frne Eaodela:
On日
OREL
Titan JOze
哺寺Ｎ

2 05
Profil krila:
B一 84 05b
″
 言 獣薇 Ⅸｏ ｕｕ ヾ υ  ͡いい ヨ ヨ ︶
﹁﹁〇﹁一
一 末﹁〓０ 。
 口 ︲ ∞ＦＯｕ じ
・
″

﹁﹁０﹁
〓 ｙＯ﹁
ｏ ∽十日げ〓一
Ｎ口十０﹁
﹄ Ⅸコ一 ∞゛♂
的﹂０∽ィコの十﹁一
はｎＨ日Ｈ日＝Ⅲ＝Ｈ目目ＨＨ＝＝ＨＨＶＦＶ
 □ □

Ponovno vas pozivamo, da nam po5ljete nadrte va5ih modclov.

Kopirajte si spodnji naErt, opremite ga s kotami in priloZite nadrte
glave, profilov in smernika v merilu 1:1. Dodate lahko opis modela
(izdelave, gradnje, materialov, reglaZe, itd.).

Ime modela:

Konstruktor:

Razpon kril:

ノ6 ″
 Vi d Jv.6i;

U gtedate TV serijo o Alfu? vsakem lakiranju ga zbmsimo do polovice trupa nazai Siri in prehaja
C-e jo, potem veste katera gladkega z zelo finim brusnim navzgor na navpidni rep, se prekine
je Alfova glavna lastnost: papirjem. Po zadnjem lakiranju in in nadaljuje v obliki stilizirane
poZre5nost! PoZre5en je, bruSenju, izreilemo trikotni del na Stevilke 2L enake Sirine. Na zunanji
ker ima sedem Zelodcev. sredini in odreZemo obe uSki. strani stranskih trupov je registrska
Mi vam ponujamo model, ki sicer Srednja dela na sredini zlepimo Stevilka (ameri5ka: N221BP). Pro-
nima Zelodcev in nima jih sedem; skupaj in tako dobimo negativno totip je bele barve; vendar modela
ima pa zato tri trupe. Vendarle, puSdico (konci krila naprej). Ker raje ne barvamo, zaradi vardevanja
nekakSen letedi Alf! srednji del nima loma, ga zlepimo s teZo. Na modelu nari5emo s tu5em
I-etalo Pond Racer je konstru- na rarmi podlagi. krmilne pow5ine.
iral Burt Rutan (Voyagerjev let Trupa 5t I in 2 izreierno in Pri montafi 5e posebej pazimo
okoli sveta brez pristajanja!). Na- zbrusimo. Podobno naredimo tudi saj bodo letalne lastnosti odvisne od
menjen je hitrostnim tekmovanjem. srednji trup 3. Zunanja trupa natandnosti kotov in poloZaja posa-
lrtalo je 5e Eisto novo in 5e ni zbrusiffio, da se stanj5ujeta k repu meznih delov. Na srednji del krila
pokazalo vseh wojih lcvalitet. na L mm; srednji trup se ne prilepimo srednji trup in na tega
Model je malo prilagojen: krilo stanj5uje. Padjivo izre1erno rete za spet vodoravni rep. S ko5dkom
v srednjem delu nima loma, tloris krilo. To je eno najzahtevnej5ih mehke balze zapolnimo reho pod
u5k je malce drugaden, globina krila opravil na modelu. Zunanja,', tnrpa vodoravnim repom in zbrusirno.
je malo povedana itd. Model je v imata v kljunu 5e luknjice za Prilepimo 5e navpidni rep 7 in
zraku med poletom zelo lep zaradi obteZitev. Ker ima srednji trup pod spodnji stabilizator 8. Natakncmo
podobnosti s pravim letalom! repom spodnji smerni stabilizator, oba stranska trupa in prilepimo k
odreZemo odprtino za vodoravni krilu in vodoravnernu repu. Krila
trup kar od roba. Torej, iz.retemo gredo v reile na trupih, vodoravni
odprto luknjo in vodoravni rep rep se pa stranskih trupov le dotika
Izdelava pozneje prilepimo od spodaj i" ga (6e smo delali natandno se jih dotika
Na zadetku posvetimo posebno ne vtikamo v zaprto luknjo. Ce bi v osi). Vse napake popravimo sproti
pozornost izbiri lahke a trdne balze. izrezali zaprto pravokotno reZo bi se z bru5enjem. Zadnji del vodor-
Ker pri takSnih modelih poraba spodnji rob, ob 5e tako pazljivem avnega repa (vi5insko krmilo) se ne
balze ni velika, re vardujmo in raje delu odlomil, saj je debel komaj prilepi ne na srednji in ne na
uporabimo kvalitetnejSo. TakSen milimeter. Zaprta rei.a (in vtikanje zunanja trupa. Ta del je plitvo
model nam bo v vedje veselje; za to vodoraurega repa) pride v po5tev le zarezan in zarezo lahko za vsak
pa konec koncev gre! Potrebujemo v primeru, Ee naredimo spodnji sluEaj 5e prelepimo s trakom japon-
le dve debelini balze: za trupe in smernik 8 v kosu s trupom in je skega papirja. Nato prilepimo 5e
krilo 3 mffi, za repne powSine pa rob pod reilo 5e dovolj Sirok. Vse stabilizatorje 9 in 10 (pazi! nagnj-
L mm. Pri rezanju balze pazimo na trupe vedkrat lakiramo in vsakokrat eni so navzven pod kotom 35
letnice. Te so na nadrtu ozrrailene. suhe temeljito obrusimo (du bo gtej delni pogled na model na
Krilo 6 naredimo v enem kosu powsina gladka kot steklo). Na nadrtu). USke na stidni ploskvi
(kot na majhnem tlorisu v desnem zunanje trupe prilepimo z ene strani zbrusimo, da so drignjene 15 mm na
spodnjem vogalu: le da trikotnik v ojaEiwe 4 iz tankega Spera ali tr5ega koncu in jih prilepimo na trupe.
sredini ni 5e iz.rezan). Obdelamo ga furnirja. Na eni strani morata ostati ObteZimo model in zapremo kljune
z olfa noZem in brusnim papirjem, klj una odp rta za poznej 5e z ostalima ojaditvama 4.
Proti koncem u5k ga stanj5amo na uravnove5anje modela. Model regliramo kot obidajno:
L mm. Nato zbrusimo po zgornji Vodoravni rep 5, naypidni rep pri tem dodajamo svinec ali pa
plosLvi profrl; spodnja ploskev je 7 in vse ostale naypiEne stabiliza- spreminjamo lego vodoravnega krm-
ravna. Ker se model lahko pra6ka torje 8, 9 in 10 iz.reLemo tz balze ila pri z.arezi. Lahko ga pradkamo
z gumo mora imeti profil kot na L mm. Tudi te dele vedkrat z gumo (PAZI NA VARNOST),
naErtu. Vendar je drobna mod- polakiramo. lahko ga spu5damo iz roke ali pa
ifikacija v tem primeru moina: Se pred montaZo opravimo vso ga pustimo jadrati ob rahlem vetru
naredimo profil z malo naprej povr5insko obdelavo. Na srednjem na poloZnem pobodju (veter mora
pomaknjenim mestom najve6je de- trupu nari5emo kabino (5e lep5e je pihati po poboEju ravzgor). Najbolje
beline. Tako bo model , nekoliko izrezati kose iz banmega japonskega je, da ga spuiiamo med bloki ali
stabilnej5i, bo pa dosegal: 'manj5e papirja ali metalizirane folije). Na hiiam[ med plotoui in ograjani,
hitrosti in vi5ine. Obdelano krilo tem tupu je tudi Siroka rdeEa drta zraven dreves in grmouja: tako ga
vedkrat polakiramo z nitrolakom. Po od. kljuna proti repu, ki se od
bomo vsaj takoj razbili in polomili.

〃 ワ ″ G″ %″ 二 υ′ ノ7
=″ ' d″
 ″
ミス
，
   
   
   
  一”
  ｒ Σ
田日 コ 剤 ∃ 田
∽ＯＬΣ００ ０Шコくｏ∽ コロ∩ＯΣ
∽Ш卜一

ノ∂