W5

。
① kJ田 ①

G 輔曲

ZA INttERNC)UPORAB(Э ″zZイ
 Smerniki 3
Bolgarska A-dvojka 6
Delfin 7
Sinner 5 9
Leteie krilo 10
Gumenjak Boba Whitea 12
Koledar domacih tekmovanj 13
Razvrs titev modelarj"t 14
Zupanekov pokal 15
Blanik 16
Koledar FAI tekmovanj 18
Ukrajinski model F1C 19
Koster 66 20
Opozarjarrro rr.a skupno tekmo Zn-
panekovega pokala, ki bo 27. feb-
ruarja ob 1O. uri v Murski Sobotil
′
‘

UKEDNIKA: Slavko lvlofle in Boris Ko|uh

ヽ
ノ

TEHNICNI UKDDNIK: Vasja Koiuh

Ｊ
′

KISBD: Sasa KoZuh

Ｉ
︲

^4tT/LeSK'? .je interno glasilo

??ttDtr'lR'" Leta lske zv eze Slove n iie
υ :%枷滋 2び ′
″ a raJ″ 解,り′ 拍
″

ed glavnimi deli modela je
najpreprostejSi zagotovo
smernik ali navpidni rep.
Na modelu opravlja vsaj
dve nalogr: stabilizfua model po
smeri in omogoda zaiianje mod-
ela. Najpreprostej5a iaredba je
nepnemiini stabilizatan Tak5en je
na preprostih malih modelih.
Narejen je iz enega kosa in nima
nobenih gibljivih delov. Omogoda
stabilno ravno letenje ali stabilno
kroZenje (d" je montiran malo
po5evno). Na prvi pogled se zdi,
da ga model sploh ne potrebuje.
Vdasih tudi vidimo kak5ne rabtnike,
ki spustijo model iz roke, tudi de
se je pravkar odlomil smernik.
Model v pryem trenutku 5e leti
ravno, toda te po metru ali dveh
za6ne zavriati in konda na zemlji
v drvji spirali. V resnici ni niti
najmanj5e moZnosti, da bi uspeSno
letel; niti v popolnern brenretrju
rre. Druga iznedba je smemik
brez premiinega kmila a s
plo5dico, ki jo na zemlji lahko
nastavljamo. Tretja wsta je smernik
sestavljen iz dveh delov:
nepremidnega stabilizatorja in
premiirrega krmila. Krmilo premi-
kata vledna kljuka ali tajmer. Tako
lahko model med poletom sprem-
inja smer: npr. lahko kroZi bolj
ostro ali boU Siroko, lahko leti
ravno ali celo zavrja na nasprotno
stran itd. O najpreprostejSih izved-
bah zzl male modeldke ne bomo
govorili. Obdelali bomo v glavnem
smernike za modele kategorije A-
1 in FI-A
Glede nadina delovanja jih
poenostavljeno razdelimo na
nepremidne smernike in smernike rep.
s krmilom. Glede na nadin gradnje Gotovo konstrukcijo prebrusimo,
razlikujemo polne smernike in zaoblimo robove in jo obledemo z
konstrukcijske (klasidne).
Polni smemik (slika 1) izdel-
amo npr. iz de5dice balze. Obidajno
Bo,r^i s KoZvh
govorili vedinoma o polnih smerni-
kih. Vendar vse povedano podob-
no velja tudi za konstrukcijske.
Nepremiini smemik
Za modele A-1 pogosto upor-
abljamo kljuke, ki ne zahtevajo
spreminjanja poloZaia krmila med
letom. Na tak5nem modelu skrbi
za zavrjanje samo smernilg za
ravni vlek na vrvici pa samo
kljuka.V tem primeru je glavni del
smernika stabilizator. V ide alizira-
slilca 1. nem primeru bi smernik bil samo
nepremidni stabilizator. TakSen
izberemo zelo lahko balzo, na smernik nam kaZeta sliki 1 in 2.
de5dico nari5emo obliko smernika e" bi Zeleli, da model leti ravno
in z olfa noZkom izreilemo. Pri bi smernik stal ravno; de bi Zeleli
rez-anju pustimo milimeter-dva roba zavijanje bi smernik stal po5evno
za bru5enje. Smernik obrusimo in (v tlorisu glede na vzdolZno os
je Le skoraj gotov. Lahko ga trupa). Ker pa ne moremo naprej
obledemo z najtanj5im japonskim todno doloditi poloilaja ne za ravno
papirjem. V vsakem primeru ga in ne za doloden premer zavijanja
vsaj dvakrat lakiramo z nitrola- je tak5na re5itev le teoretska.
kom. Praktidno vedno na tak5en smernik
I(onstnrkcijski smer:nik (slika prilepimo gibljivi del. To je lahko
2) izdelamo obidajno iz letvic balze plo5dica, ki Strli od smernika nazaj
podobno kot krilo ali vodoravni (stika 3) ali pa je zadnji del
smernika odrezan in pritrjen tako,
da se da premikati levo-desno
(slika 4). To je .potrebno zaradi
prve reglaLe modela. Tudi med
sezono moramo vedkrat ponovno
nastavljati s.. er. Pogosto na mod-
elu kaj popravljamo ali sprem-
injamo; lahko se kaj tudi arije ali
premakne. V takih primerih z
nal Do sreonJe la
japonskim paprjem. Smernik vedkrat
lakiramo z nitrolakom.
V nadaljevanju dlanka bomo slika i.
%π ZをZ〃々 ′
/gな g
 v.'a
r) e l) r'e rt-r i c lt
I
.5′ Jた
gibljivim delom ponovno nastavi-
mt: smer. Ce so nam v5ed bolj
aerodinamidnein estetske re5itve
( v letalstvu aerodinamika in
estetika pogosto gresta skupaj)
izberimo smernik s slike 4. [zdel-
amo ga iz dveh plasti. Po Sabloni
ali nadrtu izreLemo dve enaki
plo5dici balze 1 do 2 :mm. RazreZemo
nalprvi in drugi del. Na desko
ilmo e n komple t de Sdic,
plcr
namaZemo z lepilom (epoksi ali
kontaktno lepilo), poloZimo trak
tanke alu plodevine in od zgoraj
prilepimo oba ostala dela. e", to
damo kos polivinila in obteZimo
cel smernik z knjigo. Ko je lepilo
suho obdelamo smernik z brusnim
papirjem in dvakrat lakiramo.
Spodnji rob gibljivega dela je malo
vi5ji od spodnjega roba negi-
bljivega dela (slika 4). Gotov
smernik z negibljivim delom pril-
epimo na trup. Aluminij v smerni-
ku deluje kot tedaj in hkrati skrbi,
da gibljivi del ostane v nastavljen-
ern poloZaju. Smer nastavljamo z
premikanjem gibljivega dela.
Ce dajemo prednost prepros-
tosti pred lepoto, tzberimo
preprostej5i smernik s slike 3.
Tega lahko naredimo kar iz ene
plasti 2-4 mm debele balze. Lahko
ga zlepimo tudi iz treh plasti lahke
balze 1 mm. Sr ednjo plast lepimcr
z letnicami balze vodoravno, zu-
nanji pa navpidno. Zaradi manj5e
tele lepimo le z
lepilom (npr. ne z belim). Tak5en
smernik se bo manj zvijal in lomil.
Gotov smernik zbrusimo do kondne
oblike in nanj z kontaktnim
lepilom (neostik) nalepimo trak
aluminijske plodevine (Aero ma-
trice za offet tiskarske stroje,
イ ∠″%44%こ 71茂 りつε乙イ々 ′
r.r i)i ell-llclrl o konzerye Coca Cole ali piva in
p<rclobno). Pri reglaLi nastavljamo
smer z upogibanjem aluminijskega
traku.
Pri prevozu modela, pristankih
v vejah ali grmovju itcl. se nam
lethko gibljivi del premakne. Pri
teh smernikih je koristno na
moclelu na nek nadin oznaditi
"clelovni" poloZaj gibljivega dela.
C. se da s flomastrom ozna(imo
αイ.
do kod je odklonjen gibljivi del.
Pred letenjem vedno prekontroli-
ramo poloZaj. Lahko uporabimo
tucli buciko, ki kaZe odklon.
Smernik z krmilorn
Vedina modelarjev na modelih
F1A (v zadnjem dasu pa tudi na
A- 1) uporabUu takSne kljuke, ki
zahtevajo krmilo na smerniku. To
krmilo se mecl letom premika in
upravlja model. Smerniki za tak5ne
modele stl praktidno vedno podob-
ni smerniku s slike 4.
Zadnji premidni del smernika je
pritrjen tako, da se z lahkoto lahko
premika. Tako nastane pravo
krmilo. Tak5no krmilo je poYezano
z kljuko ali tajmerjem, ki ga
premikata. Glavni problem pri teh
krmilih so tedaji in rodica
upravljanje (slika 5).
Pritrditev krmila
Krmilo lahko pritrdimo na ved
nadinov. Opisali bomo nekaj
najpogostejSih.
1. Krmilo lahko pritrdimo na
stabilizator z obidajnimi tedaji.
acetonskim
sriた a6.
/ヴ げ
(slika 6). Nareclimo jih iz tanke
pkf:evine ali kupimo gotove. Tak5ni
tedaji se dobijo v trgovinah za RC
moclele. Ta reSitev je uporabna 5e
sploh za konstrukcijske smernike,
ker so letvice balze debelej5.. V
stabilizatorju in krmilu s pilico
naredimo utore za tedaje in tedaje
vlepimo z epoksi lepilom.
2. Krmilo pritrdimo z ozkimi
trakovi tkanine lepljenimi navzkrit,
--t
__-i
I
l
-'--l
__l
i
たα Z
′
∫′
roclca z leve na desno
stran in obratno (sli-
ka 7). Ce je spreclnji
konec tkanine prile-
pljen na levi strani,
je zadnji konec prilepljen na desni
in obratno. Med stabilizatorjem in
krmilom gre trak tkanine na
nasprotno stran. Zato nalepimo
vse trakove najprej na stabilizator
in Sele ko je suho 5e na krmilo.
za Uporabimo umetno svilo ali najlon
tkanino. Pri lakiranju moramo
pazitr, da ne polakiramo gibljivega
dela tkanine med stabilizatorjem
iir krmilom. Zaradi nitrolaka lahko
tkanina postane trda in po neka-
jkratnem upoglbanju poka. ee je
tkanina obdutljiva na lak smemo
lakirati le preden prilepimo tkani-
ntr. In 5e takrat pazimo pri
lepljenju tkanine. Z lepilom
namaZemo balzo in ne tkanine!
3. Krmilo pritrdimo na stabili-
zator s Sivanjem (slika 8). Na
krmilu in na stabilizatorju nari5emo
5 do 10 mrn od roba pike
enakomerno na razmaku najved 10
mm. Z navadno Sivanko in z
navadnim sukancem Sivamo navz-
kriZ skozi te pike. Sivumo tako, cla
sukanec na eni strani pride ven LZ
balze, med deloma balze gre na
 guΠ■lca

ali iz celuloida. Na konceh rodice sredttemu delu krila,uこ ki pa ne)。

nrrtamo dve luknjici I mm. V Ravni vlek na vrvici doseZemo z
krmilu s pilico naredimo zerezo in odklottenim krilom.Ker model
vlepimo rodico. Rodico lahko nal- nikdar ni silnetriこ en tudi krinilo
sJlita ∂
. epimo tudi na krmilo od spodaj. nikdar ne bO stalo ravno. "Nor‐
nasprotno stran in tam spet v To je preprosteje, Ie lepljeno Inalni''ali izhodiこ こni poloを 可 tor可
balzo. To je nekoliko podobno mesto ni tako trdno. Vsekakor doloこ imo pri reglatti modela in ne
navzkriZnem lepljenju trakov tka- pritrdimo rodico dim niLje, da se na papittu.Ko govorimo o normal‐
nine. Pri Sivanju nekoliko zatega- Zica od kljuke lomi dimmanj nem polo乏 可u VednO mislimo na
jemo, da krmilo precej tesno navzgor. Ce imamo kvalitetno tega.
prilega na stabilizator. ReZa med lepilo raje izberimo izvedbo na Tudi こe model ima silnetriこ no
obema naj bo kar najtesnej5a. spodnjem robu krmila. V stabili- ZVitte krila in bo za zavttatte Skrbel
Tesno pri5ito krmilo bo lepo teklo zator od spredaj vtaknemo buciko odklo珂 eno krmi10,ne bo model
na teh "tedajih" iz sukancrl. Tudi s stekleno glavico za pritrditev praktiこ no nikdar letel rav■ o kadar
tu je bolje lakirati prej, deprav gumice. je kHnilo v poloЙ ttu ravnO.TOr可
sukanec ni tako obdutljiv na lak Vdasih na modelih vidimo tudi
kot tkanina. Po Sivanju lahko
lakiramo le 5e enkuat. Res pa j.,
da smo mi tak5ne smernike lakirali
5e vedkrat in sukanec ni nikdar
pokal.
4. Krmilo pritrdimo s tkanino
vlepljeno med plasti balze. V tem
primeru naredimo smernik iz dveh
plasti tanj5e balze. Po isti Sabloni enostransko rodico (slika 11). tudi tam rnislimo na poloZaj ko
izreLemo tudi kos tanke najlon Ta iaredba je aerodinamidno model leti ravno in re, ko krmilo
tkanine. Dele iz balze na stiku ustreznej5a a istodasno dosti telja stoji idealncl ravno.
obrusimo na oblo, da se bo krmilo za tzdelavo. Namesto gumice v Odklone krmila v eno ali v
gladko obradalo (slika 9). tem primeru v krmilo in stabiliza- drugo stran omejujemo z ome-
anllla
tor ugradimo jekleno Lico, ki jevalniki. O teh smo Le v reviji
deluje kot vzmet in vraila krmilo pisali, zato samo na kratko. Na
v normalni poloZaj. trup pod krmilom nalepimo plo5dico
Poto[aj krmila med kroienjem balze. V to balzo fiikamo na
Aerodinamidno in stabilnostno potrebnih mestih bucike, ki ome-
Cel smernik zlepimo v celoto tako, je v prostem plarriranju najustreznej5i jujejo odklone krmila. Lahko je pa
da je tkanina med zunanjima poloZaj krmila ravno. V tem tudi ploSdica kovinska in so na njej
plastema balze. Pri lepljenju tesno
staknemo sprednje in zadnje dele.
Gotov smernik obrusimo in pazlji-
vo nekajkrat lakiramo (tudi tu
pazimo na del tkanine med
stabilizatorjem in krmilom). Smernik
s tkanino je zelo odporen na lome.
Roiica krmila
Ker je krmilo povezano s kljuko
mora imeti rodico. Obidajno je to
dvostranska rodica. Na eni strani
je napeljava od kljuke, na drugi pa
gumica, ki vrada krmilo v pnrotno primeru zagotavlja zavijanje pozi- vijaki M2 za omejevanje (slika 12).
lego (slika 10). Tak5no rodico tivni kot notranje polovice krila (v
naredimo iz vezane plo5de 1 mm resnici damo pozitivni kot le

Z″ %4資 琢η ″復Zを Z〃 で ′/g客 5

 \l*sj a, Ko}.t,.h
rn ? a svetovnem pruenstvu 1989. leta ima 150 g. cevi, dolge 800 mm, je 18 g. Navpidni rep
It I v Argentini je v kategoriji FlA Yodoravni rep s profilom NACA 20- je zbruSen iz polne balze. TeLa komplet-
I t I owojil srebrno kolajno praktidno A-O8 je klasiden. Smrekovi leMci t,2x3 mm nega trupa je 253 g.
se k koncu zoLujeta. Stojina je iz lahke Model ima mehanizem za nekak5no
+J,
presenedenje
iiffifi"l"Tlffff*"
je priredil davne
Podobno
ga leta L977
balze. Sprednja letvica je tz balze 4x6 mm,
zadnja L,5xL0 mm. Rebra so iz balze L rnm.
"delno" BUNT izstrelitev. Med vlekom je
vodoravni rep dvignjen (zadnji rob je
na svetovnem prenstvu na Danskem v isti Obleden je z najtartjSim japonskim papir- dvigrtjen - torej, negativni kot za vzpenjanje
kategoriji njegov rojak Kostadim AbudZijev. jem. TeZa repa je 8 g. modela), takoj po izstreliwi se za trenutek
Konstadim prvotno sploh ni bil prijavljen Trrrp je ves iz umetnih vlaken. Glava odkloni smernih dve sekundi po izstreliwi
za reprezentanco v F1A temved v F1C. je iz steklene tkanine; cev za rep pa iz pa se vodoravni rep postavi v normalni
Zaradi poSkodbe enega od reprezentantov steklene tkanine in karbonskih vlaken. TeZa poloZaj za planirzurje.
v F'l-A so takrat Abudiijeva "preselili" v
tr1A (Kostadimu je F1C bila glavna
kategorija je pa obdasno tekmoval tudi v
tr1A; obratno kot 'forle Viden3ek). Ne le,
da se je zamenjavaobnesla-Kostadimje-
postalcelo svetovni prvak!
BojadZijev vidi prednnsti svojega
modela v profilu krila in optimalnem
razmerju velikosti nosilnih povr5in in rodice
repa. Gre z.a univerzalni model, uporaben
v modnem vetru, v turbulenci in mirnem
vremerlu- Izkazal se je predvsem v
k\o dobro je vodljiv
turbulentnem ozradju.
v vleku in ima l"p prehod iz pradke v
、ヽ/
Qン
′
ダ
.

/V
planiranje. NSTwtt」 '甲 LHARSK0
//∠ 顕 1麟 ξ瀞
Opis modela ヶ
/1ダ
Krilo je deljivo in ima profil flnnsen 亭
助８
９壷︲

AH 6407. Lom krila je dvojen (W). Krilo ＼

je pripeto na bajonete zbruSene tako, da
４
︲
９

se zoLujejo. Sprednji del krila je plankirarr.

Plank je sestavljen iz sendvid konstrukcije.
Od znotraj navwen so plasti: plast steklene
tkanine 26 Emz pod kotom 45 stopinj na
sprednji rob, plast Itohacella 1 mrn,
steklene tkanine 26 gmz pod kotom 45
stopinj in 5e ena plast enake steklene
tkanine pod kotom 90 stopinj. Sendvid
Iupina je zlepljena in oblikovana skupaj z
karbonskim nosilcem (spodnja leMca se
zoLuje od 9x1 na 4xL in zgornja od 9xL,2
na 4x1,2)- Vmes sta stojini iz smrekove
letvice 1 mnr. Vse je narejeno v dvodehrent ダ
kalupu in z vakuumsko metodo. 'fodor pri
oblikovanju planka uporablja polrebra, ki
jih kasneje rvzame ven. K temu kompletu /t多
spredrrj ega dela so kasrrcje prilepljena ＼
ご
zadnja polrebra iz balze 1,8 mm in na
koncu zadnja letvica iz balze 3x19 nun.
USke so narejene klasidno: spredrrja letvica,
plrrrrk iz biilze 0,8 mm in pokondna letvica
iz smreke 1 rrrm. Polrebra pd plankom in
na zadnjem delu u5k so iz btilze 1,8 rlm.
Celo krilo je obledeno z japonskim
papirjem. Vsi deli krila so brez mitja le na
levi (zunanji) u3ki je negativ. Gotovo krilo

び ∠″協こ4%ぐ71″ υa″ 々 ′
/gげ

onst=uktor modela Delrln
je Radoslav Cttek L Cた だke.
Model DeⅡ n je nastal leta
1949鯰 ostttkov veこ modc―
lov. eudna kombinacija je takoj
dobro letela. Model se je na vrvici
dal lepo vledi, v zavoju v termiki
pa je izredno stabilno kroZil . Z
petdesetmetrske vrvice je Delfin
letel povpredno okoli 165 sekund.
Konsirulitor Radoslav eizet< je z
Delfinom zmagal na ved tekmah.
Ker je na prvenstvu eeskoslova5ke
L949. leta zasedel drugo mesto so
ga poslali na mednarodno tekmo v
Belgijo (poslali so model in ne
konstruktorja z modelom je
tekmoval drugi tekmovalec). Tam
je zasedel peto mesto. Zanimivo pa
j., da ga je v Belgiji komisija med
tekmovanjem trikrat tehtala. Tako
dobro je planiral, da so sumili, da
je laiii od predpisane teile.
IzdelaYa
Krilo je deljeno. Povezano je
z dvema spojkama iz vezane plo5de
3 in 5 mm. Spojki se vtikata v
Skatlici dolgi 60 mm (od prvgga clo
tretjega rebra v korenu). Skatlici
sta prilepljeni med leMce nosilcev.
Profil krila je moclificirani MVA
301-. Zadnji rob na elipsastih
zakljudkih kril se dviga in tvori
negative. Rebra so iz Spera L run
in olaj5ana. Rebra v korenu so
polna, le z zarezami za Skatlice
spojk krila; od zgoraj in od spodaj
so prevledena s trakovi Spera 1 mm
Sirokimi 10 mm. Polovici krila
skupaj drZijo gumijaste zanke; na
sprednji in zadnji letvici so prile-
pljene kljukice za gumo. Sprednja
letvica je na koncu krila upognjena
(nad plamenom ali pa jo pred
upogibanjem zmodimo). Zadnja
letvica je vzdolZno trikrat zarezataa
po vsej dolZini loka, Spranje so
nzunazane z lepilom, letvica pa otr
Sabloni upognjena in pritrjena z
bucikami. Zunanji lok je iz bam-
Bor^is Kohuh
busove letvice 4 mm. Glavni nosilec RegIaZa
krila ie b smrekovih leMc 3x5 mm, Teii5de modela je med 40 in
pomoZni pa iz letvic 3x3 mm. Pri 45Vo tetive v korenu - torej
obeh nosilcih sta letvici povezani s pribliZno 90 mm za sprednjim
stojinami iz Spera 0,8 mm. robom. Da bi model kroZil je krilo
Tmp je spredaj sedmerokoten, v tlorisu postavljeno nekoliko
za krilom pa prehaja v Sesterokot-
po5evno na trup. Originalni
nik. Rebra trupa so tz Spera 1,2 in
I mm. Glavica je iz lipovega lesa model Delfina ni imel determal-
in sestavljenaiz treh delov. Yzdol7;rre izatorla.
letvice trupa so smrekove 3x3 rtm. Kako narediti Delfina pri nas
Smudka sega od glave trupa do Pri nas bomo teZko dobili Sper
petega rebra- Narejena je iz avio5pera 0,8 mm I mm in 1,2 mm, papir
3 mm. V smudki je ved zarez za Kablo in bambusove leMce. More-
vleko modela. Spodnji del trupa je biti bi glede uporabe materialov
prevleden s Sperom 0,8 mm. morali sprejeti nekoliko milej5a
Podobno je ojadan tudi zgornji del pravila. Ce bi trdno vztrajali pri
trupa do prvega rebra za krilom. uporabi originalnih materialov bi
Kolidki za pritrditev krila so iz zelo zavrli zadetke razvoja te veje
smrekove leMce 5x3 mm; trdo so modelarstva pri nas. Predlagzuno
vtaknjeni v luknje v Speru in niso tak5no re5itev: vedinoma je treba
prilepljeni. e. model trdo pristane uporabiti materiale, kot na original-
se kolidki polomijo in krilo ostane nem modelu; desar pa ne rnoremo
celo- dobiti pa lahko nadomestimo s
Narpiini rep ima na spodnjem podobnimi materiali, toda le s
delu lok iz bambusa 4 mln. Zgoraj takimi, ki bi jih Le takrat konstruk-
je mizica za vodoravni rep Lz balze tor lahko uporabil. Torej bomo
debele 4 mm in Siroke 25 mm. namesto papirja Kablo uporabili
Spredaj in zadaj so kolidki za neki drug papir (n" pa naprimer
pritrditev vodoravnega repa. Gotov folije), narnesto Spera bomo upo-
rep je prilepljen k zadnjemu rebru rabili debelej5i furnir ali v skrajni
trupa. Stiri podalj5ane letvice trupa sili tr5o balzo, namesto bambusa pa
so prilepljene k nosilcu navpidnega tanj5e smrekove ali 5e bolje lipove
repa. letvice in podobrro. Seveda latrko
Vodoravni rep ima olaj5ana na modelu vgradimo tajmer in
rebra iz Spera 0,8 mm. Nosilec je determalizator.
iz smrekovih letvic 2x3 mm in ee bo oldtimerjev pri nas ved in
stojine iz Spera 0,8 mm. Sprednja bodo morda celo postala redna
in zadnja letvica repa sta iz balze. tekmovarrja z njimi bomo pa takrat
Rep je narejen iz dveh polovic in preSli na pravila, kot jih imajo v
zlepljen z V-lomom (Stiri stopinje). modelarsko razrdtej5ih deZelah. Zaen-
Spoj je ojadan s Sperom med krat raje pohodimo principe, ne pa
letvicami nosilca. Srednje rebro iz ranroja te veje modelarstva. Za
balze 3 mm je okoli in okoli principe 5e pride das. Vse ljubitelje
plankirano z de5dico balze 2 mm takih modelov in moclelarje, ki Le
Siroko 6 mm. Profil repa je Clark- pripravljajo ali gradijo tak5ne mod-
Y, stanj5an na 9,2Vo. ele pa pozivamo, da se oglasijo s
Cel model je prevleden s srednje predlogi in sugestijami. Radi borno
debelim papirjem (r. originalnem objaviti kakrSnokoli misel, ki bi
modelu papir Kablo) in trikrat pognala razvoj naprej. Tudi de se
lakiran z brezbarvnim nitrolakom. s dem ne strinjate, nam napiSite.
kirejeno po nairtu fudasbva Ci;n $todctar 3t1983).
∠g″ sκ7%π zをZ/2′ /g響 7
 2'30'L _9g.
-_
Aオ ■―
一―_￨

￨______

1 フ

8i__

nl

Ai一

340

ｎ一卜
・
lrpo 3x15
０００ｏ００‘Ｎ０

REZ SEDLEM VYSKO′ KY

b4
子
sm 2.3

SOUttEZNI VEttRON

2.M|SIO' I'lISTROVSTV I
REPI.JBLTKY
BRNO }.TEOLANKY 1e49
〉
DEL「 INく
.S misto, MEztNiRoolti scure2 ROZPETI KRIDLA・ -1980 mlm HMOTNOST - 6●J09
BEL6IE 1919
Dこ LKA TRUPU -13∞ mm 2ATttENi-129/dm2
PLoCHA K員 iDLA -39`∞ dm2 PROFL K員 .― upr MvA 301

幻9件 g
・
PL∝ HA V十 二K。 -10:93 dtt PROFL WSK.― CLARK Y_9%
∝ fm庶 ん

xEfrfrxo
∵ ぶ ∬ isttrN狙 √たび [猿
KAM zEHROマ LMK
ICE‐

′ ノ″電長お 賓ワ″りの″ 々 ′
/g写
 .Sa,Sa Kohuth
redstavljamo vam elegant- Navpiini rep je zbru5en iz make med reb;i in ker je glavni
no A-enko Paula Lagana Lz polne balze 2 mm. Sprednji in nosilec precej zadaj, Se japonski
Nove Zelandije SINNER spodnji rob ojadan z nekai nitmi papir pri napenjanju 'Vsede" in
je
5. Da ne bo pomote: karborra. Prelepljen ie z najtanj5im profil ni ved, kot bi moral biti.
Sinner 5 v vsem ustreza na5i japonskim papirjem. Zato svetujemo, da ugradite
kategoriji A-1, le tei,a je pred- Tmp je sestavljen iz cevi pomoilni nosilec na zgornjem
pisanih 220 g (pri nas ni predpisa- (steklo/karbon) in glave iz trde sprednjem delu. Zadostovala bi
na). Model ima precej5en razpon, balze 10 mm. Glava je ojadana z balzova letvica 3YA mm, na sredini
moderne zakljudke u5k, neobidajni bodnicarlni iz Spera 0,8 mm. Morda med sprednjo letvico in glavnim
smernik in preprosto gradnjo. je najbolje,de naredimo glavo po nosilcem. Za modne izstreliWe bi
zgledu modela eebula in pritrdimo tudi predlagali, da se vsaj v srednji
Opis modela krilo z vijaki. Sinner 5 ima sicer del krila doda stojina iz balze tudi
Krilo je nedeljivo in se na trup na trupu kolidke iz bambusa 3 mm spredaj na glavni nosilec in ne
pripne z gumicami. Za na5e za pripenjanje gume. Vledna samo zadaj. Tak5en Skatlasti nos-
pogoje bi svetovali pri tem spre- kljuka je tipa Hatschek. ilec je le malo teZii a precej
membo in pritrditev krila s po- Ker ima krilo precejSnje raz- trdnejSi.
liamidnimi vijaki. Vsa rebra so iz
balze L,5 mm.Sprednja letvica je iz
balze 6x6 in zadnja iz balze L2x3
C654%
(v u5kah se zoZuje na 6x3). Glavni
nosilec je iz leMc 6x3, ki se
zoilujejo v u5kah na 3x3. Zgornja
letvica v srednjem delu je iz
smreke, spodnja v srednjem delu
in obe v u5kah so iz trSe balze.
Dodatna letvica glavnega nosilca
je iz smreke in je dolga 150 mm
na vsako stran (torej 300 mm).
Stojina je iz Spera 1 mm do
dolZine dodatne letvice glavnega
nosilca. Naprej je do u5k stojina
iz balze L,5 mm in v u5kah 1 mm.
Krilo je enkrat lakirano z redkim
nitrolakom, zbru5eno in obledeno
z iapnskim papirjem. Na krilu je
turbulator 0,5 mm. Za desno
kroZenje je krilo znito tako: desni
srednji del ima pozitiv L mm in
leva u5ka negativ 1 mm.
Vodoravni rep je ves iz 6alze. MODEL FlH
Rebra so iz zelo lahke balze L mm,
diag<lnalna rebra pa iz balze 0,8 SIN NER
mm. Sprednja letvica je 3x4 in
zadnja 8fl.,5. Nosilec je iz Ietvic PAUL LA6A N
1",5x1,5. Stojina je iz lahke balze
0,8 mm. Obleden je z Mylar folijo.
ee ga bomo oblekli z japonskim
papirjem niso potrebna diagonalna
rebra.

z隻多写レ 7観 ZZ″ ,』Lι /夕 g

リマ ′ タ
`Z壁"ス
“ “
grodh
"ndeld
eteda krila so lepa letala.
V dana5njem dasu so pti
nas i,e pozabljena; nekod
so jih radi gradili. Po leta-
lnih lastnostih se ne morejo meriti
npr. z normalnimi tekmovalnimi
modeli v enaki kategoriji. Tako bi
modelar z letedim krilom A-2 bil
v podrejenem poloZaju na tek-
movanju z obidajnimi A-dvojkami.
Vendar vse ni v tekmovalnih
rezultatih. Z. tako je najvedkrat
modelarstvo "osvarjanje nekorist-
nega sveta" in zakaj ga ne bi
popestrili z neobidajnimi modeli.
Ker pa je tucli tu potreben razvoj
in postopnost smo za zadetek
izbrali model deSke kategorije /Lj
(povr5ina najved 12 dm2 in teta
najrnanj 150 g). Drugid bomo
objavili nadrt letedega krila kat-
egorije A- 1 in nzr koncu 5e
kategorije F1A.
IzdeIaYa
Vse mere str v milimetrih.
Pu5tik je konstrukcijsko zelo pre-
prcrst model. Za izdelavo reber
(modificirani profil CRD 11 ing.
Lnenidke ) aerodinamidno in
geometrijsko witega krila potrebu-
jemo samo dve enaki Sabloni iz
plodevine. Rebra za srednji del dt>
aerodinamidne plo5de (plutek na
nadrtu) zbrusimo rned Sablonama
ptr obidajni metodi. Rebra zunan-
jih koncev krila naredimo po
Sablonah le v sprednjem delu do
globine 50 mm. Nato Sabloni
obrnemo na glavcl in dokondamo
zaclnji del reber. Tako dobirncr
protil negativen v drugi pok;vici.
Prvih pet reber od sredine so iz
Spera 2, rebra ob aerodinermicni
plo5di so iz balze 5, ostala pa LZ
balze 2. Aerodinamidni plo5di
naredimo iz Spera 0,8 mm in pri
tem pazimo na smer letnic.
{o
or^is KoLvh
Sprednja letvica je tz smreke na katerega se naslonijo vrata (nu
2x4, med rebri nanjo prilepime nadrtui zarailka prekl. 2). Sprednji
ko5dke balze 4x4 (na5 nasvet: del trupa z odprtino za obteZitev
morda je bolje oblikovati zatetek prelepimo, ko s0 Le prilepljeni
reber drugade in na smrekovo tedaji za vrata determ alizatoria, z
letvico nalepiti kar balzclvo 4x4 v obeh strani s Sperom 0,8 mm.
kosu, prilepiti rebra in pozneje Boina ktjuka je iz Spera 2 (na5
oblikovati nos profila z bru5enjem nasvet: naredite jo raje iz ilice, kot
obeh letvic). Glavni nosilec je iz je v Letalskem modelarju Le bilo
dveh letvic tr5e balze 2xL7, zadnja opisano). Navpidni rep tzreZ,emo
letvica je tudi iz balze 3x1-3. in zbrusimo iz balze 3. Ker je teLa
Spodnja letvica glavnega nosilca je modelv A3 omejena je moclel
od spodaj ojadana 5e s stekleno obteZen nad teZi5dem s kosom
tkanino. Zakljudek krila zbrusimo svinca (ro nadrtu: oloveny pre-
iz lahke balze 5. Zelo je pomem- chod). Ker to pri nas ni pomem-
bno, da so zunanji deli krila (.rd bno; nareclimo aeroclinamidni pre-
aerod. ploSde naYwen) 6im laLji. hod kar v kosu z navpidnim
Polovici krila sta nataknjeni na repom. Trup in srednji deli krila
jeklena bajoneta tz Lice za dvoko- so lepljeni z epoksi lepilom,ostalo
lc-r. V trupu sta bajoneta upognjena pa z belim lepilom. Model je
na zanko in zalrta z epoksi skoraj neunicljiv. (tudi tukaj vam
lepilom. V rebrih sta cevki nare- svetujemo, cla v krilu uporabite
jeni iz papirja ali tanke alu kar belo lepilo -npr. Mekol).
plodevine. Srednji deli krila so obledeni z
Trup tzrelerntl iz Spera 5. debelim japonskim papirjem, neg-
Determalizator je tipa ZwilLing. ativni zunanji deli pa s tankim. Pet
Narejen je iz vratc, ki se odprejo milimetrov za sprednjim robom je
na stran od trupa pod kotom 90 prilepljen turbulator (nit). Desni
stopinj. Naredimo jih iz Spera 0,8 srednji del ima negativ 3 stopinje
in pritrdimo na trup s tedaji iz (to je pribliLno 5 mm) in levi 2
najlon tkanine. V zaprtem poloZaju stopinji (pribliZno 3,5 mm). Na
jih drLi gumica na kolidku zadaj za zadnji letvici desnega zunanjega
trupom (ru nadrtu vodoravna dela je plo5dica iz alu plodevine za
paldka iz bambusa). Ker ni ne v nastavljanje desnega zavoja,
nadrtu in ne v opisu izdelave Pu5tik je zelo stabilen okoli
enoznadno oznad,eno lahko pred- vseh osi. Prototip je takoj letel in
postavljamo, da scl vrata dvctjna lahko si ga dvignil natandno nad
torej se odpirajo na obe strani. glavo. Prototip je konstruktorju na
Obojna imajo paldko iz bambusa; nekem tekmclvanju odletel, ker ni
med paldki napnem() gumico in prii,gal titiljo. Po sedemnajstih
clermo tledo vrvico (fitilj). Vrata se minutah se je izgubil z vidikar na
naslanjajo v zaprtem polozaju na veliki vi5ini. Pozneje so jih naredili
kolidek iz smreke 4x4 (.u nadrtu: 5e celo vrsto.
smrk 4x4). Odprejo se zaracli Po nai.fiu Jana Spalenega (lv{odelar 1ll9S1).
gume napete mecl kolidkoma na
trupu in na vratih. Da se odprejo
le clo 90 stopinj je precl vrati na
trupu nalepljen trikotni omejevalnik
ノ″″ 5解 ZκZを Z/2 ′
/`げ
 ′′
日劃 測
Ｅ ｏｃゝｕＯ﹂
ｘ。一一五 ， ｏｏ
ヒ

￨￨
￨

/gな
Z『 多後 琢η″%Zを Z〃 々 ′
、
ＣＣじＱＯ一
ＵＮ
Ｃ
ヽ型＞
０一〇

“
∞ ０〇一
〇〇
曖 こ
一 ｒざ ¨Σ
ｏ  ｏｎＦ ¨
卜００Ｚ 卜ＯΣ 工
Ｅ Ｅ   Ｄヾ〓 ¨
戸 ШＬＮＯ∝
≧ Ш∽＞Ｌ ＸΣ Ｊ
＞Ｚ ШＪ＜匡∽ Ｚく﹁ 一
ШＯ×⊃α卜∽ＺＯｙ
〓ＯЮ０
ヽ
Ｃ０００
ェ﹂ ∝００Шしヽ
∞く Ш一 ＣｙｏΣ＜∽
ヱ ８ 〇一

h svetovnem pryenstvu pred
petimi leti v Franciji je v
kategoriji F1B osvojil naslcrv
svetovnega pwaka zelo za-
nimiv tekmovalec Bob White. V
mednarodni tekmovalni areni se je
pcrjavljal ile dve desetletji. Leta
1971. je osvojil bronasto kolajno
na svetovnem prvenstvu; takrat je
bil drugi na svetu na5 Yilim
Kmoch. Bob White je pozneje 5e
vedkrat bil zelo uspe5en in kondno
osvojil najvrednej5i naslov v
starosti Sestcleset let. Zna(ilnost
modelov Boba Whitea so eliptidni
%sjc- Kozvh
zakljudki krit, majhen razpon in
predvsem dva smernika. Kot eden
redkih reglira svoje gumenjake na
letenje desno med delovanjem
motorja in levo v prostem [etu.
Tudi model No. 22 je
predstavnik cele wste podobnih
modelov, ki jih je Bob naredil
(Stevilka 22 pomeni, da je dvain-
dvajseti v tej razvojni liniji) in s
katerimi je tekmoval. Na enakih
nadelih gradi Bob White tudi
ostale svoje gumenjake drugih
kategorij (.pr. P30., Coupe d'Hiver
ircl ) .
Opis modela
Krilo majhnega razpona je v
enem kosu. Vse letvice nosilcev se
zolujejo proti u5kam. Krilo ima
W-lom (lom v sredini in na u5kah).
jasen Konci u5k so sorazmerno visoko
dvigr{eni( L34 mm! ). Sprednja leMca
je iz balze 6x5 (v uSkah je zlepljena
iz vet, plasti balze). Zadnja letvica
je v srednjem delu iz smreke
6,4x1 ,6 v uSkah pa iz balze. Letvica
pomoLnega nosilca je iz tr5e balze:
v korenu 5x1,3, na l<;mu u5ke
3,8x1,3 in na koncu 2xL,3. Skatlasti
glavni nosilec je sestavljen iz

__ 129_
l ll
一
一
■

L柁 7二 ___・ __ηイ′ / 2
￨
ン

____505
￨

ダ
´イ
′
/
ィグ
´
﹁
︲︲で
，
日︲

>
︲

十
︲

風
日
目こ NO.22F電 轟
80B WHI丁 E`∪ SA

′′ ,ど ″7イZ5解 ″κZをZ/2 //ジ げ

smrekovih letvic: v korenu zgoraj 3x3, zadnja 6,5x1,5. t-etvice glavnega smolo. Motor je sestavljen iz niti
14xL,3 in spoclaj 14x1,.,I, na mestu nosilca s0 6,5x1,3 in se zoiujejo na gume FAI od 1x3 do 1x6. Celotni
loma u5ke 1-0x1,3 in t0x1,t in na 3x1,3. Stojina je iz tahke balze 1,3. prerez gume je 96 mm2. Os elise
koncu u5k 1,3x1,,3 in 1,3x1-,1-. V Vsa rebra so rz balze L,3. Tudi na je nagnjena 5 stopinj navzdol. Tel,a
u5kah so tudi letvice glavnega vodoravnem repu je turbulator glavdine in gume je 4'1,,3 g.
nosilca iz balze. Stojine Skatlastega (0,25 mm). Nalepljen je na sredini Trup je nedeljiv. Sprednji deL j.
nosilca so iz balze 1,6 in v uSkah glavnega nosilca. Obleden je s narejen iz karbonske tkanine in
1. Vsa rebra in diagonalna polre- tankim japonskim papirjem. smole, zadnji del je cev iz balze
bra so iz lahke balze 1,5. Krilo je Navpiini rep je dvodelen. Oba 1,6 in polepljen z japonskim
prevledeno s tankim papirjem. Po dela sta zbru5ena iz lahke polne papirjem. Na koncu je na trupu
vedkratnem lakiranju sta na krilo balze 1,6. Zbru5ena sta tako, da spodnji del navpidnega repa (pla-
po vsem razponu nalepljena dva imata v tlorisu profil (podoben vut), narejen iz polne balze. Trup
turbulatorja: pnri, tanj5i (O,25 mm) profil kot vocloravni rep, le precej tehta 80,1 g.
je 8 mm za sprednjim robom in tanj5i). V smeri letenja sta levi Na modelu ni nikakr5nih meh-
drugi, debelejSi (0,38 mm) na strani profila ravni. Navpidni rep anizmov. Bob White ne uporablja
sredini glavnega nosilca. Zvitje je nalepljen na konce vodor- niti tajmerja za determalizator. Za
krila: leva sredinn 0, desna sredina avnega. Vse skupaj tehta L2,2 g. determahzator yporablja kar tledo
1,5 mm pozitiva in obe u5ki po 3 Elisa ima premer 648 mm in vnrico (fitilj). Se enkrat poudari-
mm negativa. Krilo tehta 57,7 g. korak 813 mm. Kraki so zbru5eni mo: model je regliran za desno
Vodoravni rep je ves iz balze iz balze in na rnestu pritrdiwe kroZeqie v vzpeqianju in levo
in ima V-lom. Sprednja letvica je ojadani s stekleno tkanino in kroZeaie v planiradu.

TekmoYada za 3. Zupanekov pokal:

16.1. Skupna tehma v Novi Gorici
L3.2. Skupna telma v Novem Mestu
27.2. Skupna tekma v Murski Soboti
313. Skupna tekma v Ljubljani (P5ata)
Tekmovanja za 4. Zupanekov pokal:
1L.9. tekma na Crrkni5kem jezeru
9.10. tekma v Lescah
7.LL. tekma v Murski Soboti
5.12. tekma v Celju

L3.2. Novo Mesto: 11. Memorijal Stojana Kranjca F1 ABC in A.1 (do 16 let).
April Ptuj: Ptujski pokal za sobne modele.
295. Kamnilc DrZavno prvenstvo F1H (A1) za dlane in pionirje do 16 let ter
FLA za juniorje (po FAI do 18 let).
4.in 5.6. Ptqi: Stajerski pokal (in hkrati drZavno prvenstvo) F1 ABC.
5.6. fesce: Gorenjske osnovne Sole F1H (A1).
18.9. Ptuj: Petovija pokal F1 ABC (rezervni datum 11.9.).
9.10. Lesce: Gorenjski pokal F1 ABC.
5.12. Celje 5. Memorijal M. Bori5ka F1 ABC

Z″ 移後ζ
≦琢η %%Zを Z〃 々 ′
/gな ″g
 Slovko Mo\e
estvica razvrstitve mode- v Mostarju naprej, juniorje do 18
larjev za leto L993 ima let (ru tekme F1A), lestvica pa jeMladinci (skupaj plonlrJl ln
wsto slatrosti. To je uradna juniorji; A1 in Fl A):
le ena. Irstvica modelarjev upo5teva
lestvica Letalske Treze Slo- vse modelarske znrsti; nas pa L. Znidar5it Luka 35
venije in so Steti samo rezult ati, ki zanima samo prosti let. Zato smo 2. Brejc Kristjan 27
so bili do 31. 12. L992. na zttezi. v uredni5tvu razmi5ljali ali naj to 3. Klandar JoLe 25
Lestvica je narejena le za najbolj5e lestvico priredimo po na5ih mer- 4. Legenid BoStjan 15
tekmovalce (namenjena je dolodanju ilih, ali naj ji dodamo tekme (rpr. 4. FinZgar Roman 15
najbolj5ih treh v vsaki panogi Zupanekov pokal, Slovenian Open
kategoriji). Zato na njej ni tek- 92 itd.), ali naj jo razdelimo na za Clani (samo za FlA):
movalcev F1B in F1C, deprav so obe vrsti mlaj5ih modelarjev in 1. Rozman Brane 34
nekateri na edinem tekmovanju podobrlo. Odlodili smo se na 2. Gradi5ek MatevZ 24,4
(ro clrZavnem pryenstvu) dosegli koncu, da ne. Tako bi nastala spet 3. Terlep Danijel 22
ved todk kot vrsta clrugih, ki so jih nepopolna lestvica saj tudi sami 4. Sendar PrimoZ 13,8
razvrldali. Na lestvici za dlane ni nimamcl prav vseh rezultatov in 5. Nedemar Toni 10
tekmovalcev, ki niso dlani ncl- tudi kriterijev zLL razvr5danje ne. 6. Bauer Darko 8
lrenega kluba v Letalski zvezi. Se pa lahko o tem pogovorimo na 7. Lesko5ek Branko 7
Tudi ni tekem, ki niso bile v pryi vedji tekmi prostoletedih
koleclarju Letalske rleze. Tucli modelov v Novem Mestu in
glecle mlaclincev je situacija kom- naredimo posebno lestvico za
plicirana. Pri nas imamo pionirje prosti [et. Zato za tokrat objavl-
do 16 let (ru tekme r\1) in, od jamo iznledek LZ rang lestvice
svetorrnega prvenstva juniorjev 1990 Letalske Treze.

Zaptsnik seje komisije za letal-

sko modelarstvo pri preclsedstvu
LZS, 14.1I.L992.
Prisotni: Otokar Hluchy (pred-
seclnik komisije), Stane Bizilj (LZS),
SaSo Kolar (AK Kranj), Brane
Rozman (AK Litija), lztok Vrhovnik
(DM LJ), Slavko MoZe (AI( Novc:
mesto), TomaZ Kol5ek (MK Kr5ko),
Luka Znidar5id (AK LJ), Roman
Loi.ar (MK Kamnik), Konracl
JanZekovid (AK Ptuj), Boris KoZuh
(AK LJ), Zupandid MatjaZ, AnZe
Skerlarvaj.
Na seji je sklenjen() naslednje:
1. ViSina Startnine za drZavna
prvenstvzr v letu 1993 ni omejener.
V Startnino so zajeti samo oper-
ativni stroSki (sodniki, nagrade,
potro5ni material itcl.).
Za trenerja ozirclma vodjcr
Z ISNIK
clrZavne reprezentance v kategoriji
prostoletedih modelov je predlag-
an Branko Lesko5ek in za namest-
nika Slavko MoZe (istodasno tudi
za trenerja juniorjev). Z l*sko5kom
se bo pogovoril Otokar Hluchy. e.
Lesko5ek odkloni bo vodja Slavko
MoZe.
2. Predsednik seznani navzode
s finandnim programom za udeleZbo
modelarskih selekcij na EP in SP
v letu 1993. Navedena sredstva so
zelo vpra5ljiva in se tekmovalcem
priporoda, da si poi5cejo sponzorje.
3. Pravilnik tl izboru in pripra-
vah drZavne reprezentance LZS v
letalskem modelarstvu s prilogami
je sprejet s pripombo, da se ga ne
potrjuje na predsedstvzu LZS, saj
je to zitcleva strokovne komisij..
4. Obravnavan je in dopolnjen
koledar tekmovanj in prireclitev za
Ieto 1993.
5. Sprejeti so faktorj i za tek-
movanja oziroma za rangiranje
modelarjev Sportnikov: medklubs-
ko tekmovanje Or41' drZavno pryen-
stvo l; tekmovanja vpisana v FAI
koledarju 2; EP 3 in SP 4.
Tekmovalci dobijo p0 uvrstitvi
todke od 15 do 1; te se pomnoZijo
s faktorjem vreclnosti tekmovanja.
Rangira se sam() prvih petnajst
tekmoverlcev. Pri manj5em Stevilu
te km<rva lcev od 1 5, dobi
zadnjeuvr5deni 1 tctdko, predzadnji
2 itcl. clo prvega.
Za rangiranje modelarja Sport-
nika se upo5teva pet najbolje
ovrednotenih dnseZkov. Komisija
za rangiranje: Otokar Flluchy,
Brane Rozman in Brlris K<lZuh.

ノイ ∠″`移機生琢7 2κZをZ/々 ′
/ラ な
 SKUPNA TEKM鵬 L V NOⅥ GORIC1 16.JanuarJa 1993

1. SenEar PrimoZ 90 90 90 90 90 450 50

2. YidenSek Tone 90 90 90 88 90 448 40
3. Vertot Milan 86 90 90 90 90 446 30
4. Titan JoZe 90 90 75 90 90 435 24
5. Sinic Milan 77 90 90 85 90 432 20
6. Legenid Boltjan 90 90 90 88 72 430 18
7 Znidarsid Luka 90 90 90 60 90 420 16
8. KoZuh Boris 68 64 87 90 90 399 14
9 . KoZuh SaSa 68 53 90 90 90 391 12
I 0. Vogrin Andrei 69 90 90 56 78 383 10
11. Skerlavaj AnZe 90 70 90 57 72 379 8

12 . Gradi5ek MatevZ 16 90 90 90 90 376 6

I3. Zrtntk Peter 50 90 60 90 66 356 4

14. Plut PrirnoZ 73 78 84 62 45 342 2

15. O5laj Dejan 56 54 61 90 61 322

16. Sinic SaIa 90 28 65 90 32 305
17 . Arsii Grade 33 45 51 89 85 303
1 8. Gramc Mitia 36 54 69 90 50 299
I 9. Kerdmar Rok 20 72 57 62 48 259
20. Mucic Jan 27 90 38 6 90 251
21 . Draksler Martin 90 20 50 53 23 236
22. Sinic Borut 21 37 63 40 68 229
23. Batistid Peter 19 64 72 42 15 212
2 4.J uretid Vasi a 30 24 48 15 22 139
2 5. Nardin iV{atej 10 33 13 33 23 112

イガ■式ふ ″ ″ ε∠イ々 ′
/ラ げ ノ」
 Satta Ko二 Иh
ovinsko dvosedeZno jadral- bodnici 3t.2 in jih prilepimo na kolo St. 8 in 6 (i, Spera).
no letalo Blanik L--L3 je trup z obeh strani. ObteZimo s Krilo vtaknemo v odprtino na
eno najbolj5ih Solskih letal knjigami in pustimo, da se posu5i. trupu in zalepimo. Med lepljenjem
na svetu; de ne kar najbolj5e! Natandno odreZemo obe polovici s pogledom od spredaj kontroli-
Zadeli so ga konstruirati 1953. krila 51.3, vodoravni rep 51.4 in ramo poloZaj krila. Podobno vlepi-
Leta; spomladi 1956 je preizku5evalec navpiini rep 5L5. Polovici krila od mo tudi vocloravni rep. Od zgoraj
Antonin Vlasak prvid poletel s spodaj zg)adtmo z zelo drobnim pritepimo navpidni rep. Na koncih
prototipom. Pri nas v Sloveniji je brusnim papirjem, obrnemo in od kril prilepimo aerodinamiini vret-
Blanik L-13 hrbtenica vsega jadral- zgorai zbrusimo protil kot na eni 51.7 LZ mehke balze. Na
nega Solanja. Razen tovarni5kega nadrtu. Najdebelej5e mesto na gotovem modelu preverimo poloZaj
DG-500 ni v Sloveniji nobenega profilu (sleme) je narisano na teZi5ia (T). Prototip modela teile
drugega dvosedeZnega jadralnega tlorisu s drtkano drto. Proti koncu 10,5 g ni potreboval nobene
letala. se krilo stanj5uje na 1 mm. obteZitve na kljunu. e. je potreb-
Polmaketa v merilu 1:30 je Vodoravni in navpidni rep zbrusi- no obteZimo model s ko5dki Ltce,
namenjena letenju v telovadnicah. mrr na simetridni protil z najvedjo ki jr}r vtaknemo v balzo na kljunu.
Zato pri gradnji zelo pazimo na debelino v korenu 1 mm. Trup z Ce smo pravilno uravnovesili
telo, Model j. ves izdelan iz balze nalepljenima bodnicama zbrusimo teZi5de in nastavili kot krila in repa
2 mm in Spera 0,8 do 1 mm. po robovih do natandne oblike in bo model letel brez posebne
Lepimo ga z acetonskim lepilom. izreLemo oclprtine za krilo in reglaLe. Zavijanje modela odpravi-
vodoravni rep. m0 z upogibanjem navpidnega
lzdelaYa Gotove dele lakiramo enkrat z repa, reglaZo flo globini pa z
Nairt je v merilu 1:1. Vse dele redkim brezbanrnim nitrolakom. upogibanjem vodoravnega repa.
modela prekopiramo z indigom na Suhe narahlo zbrusimo z drobnim Model prel.po in daled planira
tr5i risalni papir in natandno izre- brusnim papirjem in s drnim tu5em (1:10). V telovadnici lahko tekmu-
Zemo. Tako dobimo Sablone in nari5emo vse detalje (krmila, obris jemo na daljavo ali pa v preciznem
preri5emo dele na balzo. Pri tem kabine, oznake modela itd.). Krilo pristajanju na oznadeni cilj. Ob
strogo pazimo na smer letnic balze. in vodoravni rep na sredi razreZemo, rahlem vetru ga lahko pustimo
Trup St.l izteLumo z ostrim zbrusimo po5evno stidne ploskve jadrati na pobodju tako, da ga
olfa noZem z rezefrto 1 do 2 mm in zlepimo na V-lom. Od spodaj spustimo proti vetru.
na robovih. Iz Spera izteil.emo dve na trup prilepimo glavno in zadnje Pirejeno po nairtu l. I{aline (Modzlaf q1986

/J ∠″ ,こ712り つ″ /り8
々 ′
 ′π
ノ
ヽ
ノ
Ｊ
プ

ィ
イ

ノ
―
ｏＮ一立ｏ
一   ︶
 

^
一

面
く
、
Z

｀ 」

V
J
、
二＼

１ １ ＝ ＝ ＝ Ｆ Ｔ ｌｌ ｌ
ｍ組 １ １ Ｘ一
Ｚ＜Ｊｍ
■ヽ

/″
N
”一︰Ｊ

′
― l
ＩＩＩＨＨＨ旧＝Ｉ
ＩⅢⅢ
︲

==F]:
・〓

57で ワ
︲
︲
ｌ

￨ ￨「
ヽ
、
１
ヽ
、
ヽ
１

堂
、
１
１

独
、リー、︱ １
ヽ
、

ィ
︱
         
ヽ
ヽ

み
、
          ヽ ー ︲
、
１

zttg￢
︲
ｌ ｌ ■
ｈ
０ １１
・
ｔ ｌ ・ ・
ー ー
ハ ー
ヽ       ︲ ︱ ヽ
、
ヽ １ １ ヽ １ １ １
１

メ
 Svetovno pⅣ enst▼ o F■ AB(C za こnane:
4.-9。oktober Lost Hills, California, USA
Prvenstvo E▼ rope Fl■ D za こlane:
8.-11.ju11,BrnO,Ceこ ka

R工 in svetovni pokan(F■ ABC):

1.-3. januar, Bundaberg 01d, Avstraltta
13。 -14. februar,「 raft, california, USA
27. februar, Pori, Finska, svetovni pokal
20.-21. Inarec, Frozen Lake ttOSa, NoⅣ eこ ka,svetovni pokal
9。 -11. april, Canowindera NSW, Avstraltta, SVetOvni pokal
10。 -11. april, Salisbury Plain, Angl巧 a, SVetovni pokal
l.-2. In巧 , Maniago (PordenOne), Italtta, SVetovni pokal
25。 -28。 ■
■■巧, Rio III, Argentina, svetovni pokal
29.-30. ュ ュ正可, DOmsOd, Madttarska, svetovni pokal
30. In巧 ,(3ambrai, ]Franctta, svetOVni pokal
4.-6. jun巧 , Chrudirn, Ceこ ka, svetovni pokal
20. junl, ToledO, Spantta, SVetovni pokal

ヽ一
26.-27. juntt Helchteren, ]Belgtta, Fl ABC+H, svetovni pokal

ｏ    一一 ′ ︶
10。 -11。 jul巧 , Szentes, MadЙ arska, svetovni pokal
16.-18。 jul巧 , Rinkaby, Svedska, svetovni pokal
24.-27. jul巧 , 】KtteV, Ukraiina, SVetovni pokal
30。 jul巧 -1。 aVgust, Sibiu, Romuntta, svetOVni pokal
19.-21. avgust, Thouars, ]FranclJa, Fl ABC― GHJ, svetovnl pokal
「
27.-28. avgust, ]Beersheba, Izrael, ]Fl A]BC‐ +GHJ, svetovni pokal
27。 -29. avgust, IEgeln― Wollnirsleben, Nemこ 増a, SVetovni pokal
4.-5。 september, Zulpich, Nemこ 巧a, SVetovni pokal
17.-19。 september, Jarpas, Svedska, svetovni pokal
2.-3. oktober, Lolst Hils, California, USA, svetovni pokal
16.-17. oktober, Sacra.■ ■ ento, USA, Fl A]BC+‐ GHJ, svetovni pokal
13.-14. november, ]Lost Hills, USA, ]Fl メ」BC・ +GHJ
29.-31. december, Carterton, Nova Zelandtta,

ostale kategornJe=
22.-23。 m可 ,SpitZerberg,Avstrtta,FlK
4.-6.jun巧 , Cltt Napoca, Ro■ ■
■untta, FlE, svetovni pokal
12.-13. JunlJ, D6msbd, Madttarska, Fl K
19.20.jun可 ,Orleans,Franctta,FlD (+ FlD beginners&EZB)
2.-4.jul巧 ,Gl静 ice,PottSka,Fl HGJK
8。 -11. jul巧 , B;rnO, Ceこ ka,
FlD and lndoor Scale
10. avgust, Karneralln, Avstr■ Ja, FlE
1, Avstrtta, FlE
12. avgust, Klarneral■ ■
14. avgust, Karneral■■ ■, Avstrtta, ]FlE, svetovni pokal
10.-11. september, Spaichinger, Nemこ 巧a, Fl]E, svetovni pokal
25.-26. september, Slanic Prahova, Romuntta, FlD
30. sep。 -3。okt., Krynica, PouSka, Fl E, svetovnl pokal
l.-3.oktober., ]Liptovsky Mik■ laこ , FlE, svetovni pokal
9。 oktober, Rana u Loun, Ceこ ka, FllE, svetovni pokal

′/ ∠″ ZZZを Z/だ ′
/gな
 ′タ
Ｑ〓ゝじ   。Ｌ。〓ゴ〓つＱＯｍ   。 ｍ   ■ＯＭＸ︶
一
コ 更 ｒ●■ ´
０ ご   な０ ェＱ ０ ０ υ  ●ェＯ Цコ ご■■Ｏα一Ш ●工０〓Ｅ〓 ０コ ＯＬＯエト●¨ ］理¨． 、
口電   ● Ｑ 〓 ■ ・
  ●卜● 〓 ０ 〓 Ｅ Ｅ ・ Ｑσ 、Ｑ
０  Ｏ ｍ Ｅ
Ｏ ＬＯ 〓卜●Ｑ 〓０ 〓更 ０ ０ 工   、
Ｃｕυ●Ｅ〓 Ｏ ＬＯ 〓 電 ０ ２ ● 工 ゝ 嘔 墨 ● 〓   ﹂ υ υ υ   ● 卜２ ０ Ｅ υ   ● ２ ０ 卜υ ● 〓   〓 Ｅ く ，
Ｏ ０ 〓   Ｘ ｏ 卜Ｑ ｏ ｒ
ＱＯ卜●ＯＳ瞑Ｓ●∞卜０
ＯＯ．
︵ Ｏ︰ゝ︶
・

OSC
０ざｘＯ︰
︲０ざｘ
Ю一 一二 Σ

/9J
レｒ膠くいヽ、ｄｄ﹁

′
%″石 夕 解
) edauueuodu eondol
ヽ
Ｃ〓 Ｃ Ｑ Ｏ 卜０ 〓 Ｎ ｘｏｌ ЮＮｘＯ一∞ゴ００〇        〇〇σ コ瞑ｃＱＱ 頃
︲ ｏ化︶ ｏ・
司到     ︵ｏｏ．
一 一８ ●Ｅｃ貯

eequeg

08S
ｃ〓ヨ 〓Ｑヱ
︵
いヽ ﹄︶
Ｏ＝

gt'o=Il nn g'[
一〇０■頃∞ロ
ロ ーロ

( {tqHxor,rhymddc
098[
Σ Ｏ ｏＯＱ

r
嘔０ ●０ ●，
■００■
Ｑ。Σ ヽ０ト
﹂
訳
〇 〇に

ソ
r
ハー ノ 〇〇一
︱
＝釧 ︱
︱ 構 ＝
︲
     
︲ ︱ 。 ︱
＝
＾ ≧ 野 Ｆ 馴 脚     Ｎσ コ瞑ｃ一〇
Ｎ一〇＝

0シ
ゴ
りＳ ´
ヽせ ＯЮ コ瞑０卜０
点罐 ¨謙吐璽轟薬脳
〓 ｓ Σ ヽ口Ｏ Э Э ⊃ Ｏ Ｎ    Ｏ 一 一ハ つ ⊃ Ｅ 、  ■一３ 一Ｕ ﹄ｓ ｎ〓
躍¨
︱
Ｏ ｒ一
 耶 一石
・

2(o1850

1,9015,95

2θ ∠g■4馬 紹 ″ ε乙ィ々 ′
/ヴ げ