千ｔ

＼
一
■

「物 ″ _lEl

□ L L J

鰯 麒

″笏″″■ □
Z触Ⅷ匪翻 n山 ⑪局ア

ZA!NttERNO UPORABO
 ３ ４ ６ ９
Sekundna lepila
-
Polno krilo
Gumeniak
Modelii'tK
Ko dan ugaia - Mitja Zupanek 10
Reeskikker 11
Modeli Fl C 12
Tovorni konj 14
Douglas DC3 15
Zuplnekov pokal 17
Hot Canary 21
NACA 6409 22

POZOR
V l{amniku bo 29. maja prvo drZavno pryenstvo
ilane v kategoriji FlH (Al).
Istoiasno bo tudi drZavno pruenstvo za pionirje
A1 in za mladince v FA.
Na Ptuju bo 4. in 5. junija driavno prvenstvo
ilane v kategorijah Fl ABC.

UREDNIKA: Slavko MoZe in Boris KoZuh

TEHNlem IJRDDnIK: Vasja KoZuh
RISBD: Saia KoZuh

崚 ^$f4r'SK? je lnterno glasilo

＼
二 .
*r&*R' i,etatske ziezn Sloveniie
角″,%腸 ね%′ ′ ″ん物り%′ ″″び
,び ′ ′″多
′
"′
 1/iat ?aifr
o kar smo nekod lahko le
sanjali, ile skoraj desetletje
dolgo imamo: cianoakril-
na ali "sekundna" lepila.
Cisto na zadetku smo jih kupovali
v tujini, toda Le kaj kmalu so jih
zadeli proiznajati na5i proinrajalci.
Izbira domadih cianoakrilnih lepil
ni velika, Se sploh odkar ni ved
ostalih proiarajalcev uL Jugoslavije.
Robert in William Hunter iz
Iklifornije sta pryid prilagodila
cianokrilno lepilo za uporabo v
modelarsfiru L970. leta. Lepilo sta
poimenovala Hot Stufr in to ime
je zaslovelo po svetu. Ameri5ka
organuacija letalskih modelarjev
AMA jima je podelila za to lepilo
L986. leta posebno nagrado za
tehnidni napredek. [n ne le, da sta
pripravila to lepilo, 5e ved: po celi
Ameriki sta razpredla Siroko akci-
jo popul arizaaje nove tehnologije.
Pripravila sta wsto tedajev, preda-
vanj in posnela ved videokaset z
demonstracijo moZnosti novih lep-
il. Kot zanimivost 5e omenimo, da
so bila ta lepila uporabljena pri
izdelavi znanega letala Voyager
(obletelo je svet btez wnesnega
pristajanja).
Poleg redkega lepila Hot Stuff
sta raarila tudi gostej5a lepila:
Super T in Special T. Ti lepili sta
tudi podasnejSi od Hot Stuffa (10
do 50 sekund). Zato je tudi delo
z njimi podobno delu s klasidnirni
lepili. Zraven se Se dobijo tudi
pospe5evalniki Hot Shot in Kick
IL Podobne wste lepil in dodatkov
proiarajajo tudi druge tovarne.
Lastnosti
Redkej5a cianoakrilna lepila so
po gostoti podobna vodi. Lfpora-
bna so za lepljenje delov, ki tesno
prilegajo drug k drugemu. Ta
lepila ne morejo izpolniti niti samo
malo Sir5e reLe med lepljenimi
deli. Zaradi nizke gostote prodrejo
tudi v najtanjSe ruzpoke. Tako se
naprimer stekleni in keramidni
izdelki lepijo tako, da dela stis-
nemo na suho skupaJ ln na enem dosti dratta.Var“ Vatte se tuk可
mestu razpoke kanemo kapljico res ne izpla&a! To smo izkusili na
lepila. I.rpilo se samo raz5iri po zadetku tudi sami. Bolje je dvakrat
celi razpki med tesno stisnjenima ali trikrat na leto kupiti veEjo
deloma. Podobno kot pri vedini steklenidko, pn naj stane kolikorko-
lepil tudi za ta lepila velja: li i.e. 5e sploh, de- se navadirno, da
dimmanj je lepila tembolje drZi. vse pomembnejSe spoje lepimo z
Zato mora imeti steklenidka za tem lepilom. Odprte steklenidke ne
lepilo kar najtanj5o odprtino. Z zapirarno z buciko. Najbolje je
redkimi cianoakrilnimi lepili se ne pokriti kljundek doze s kak5nim
dajo dobro lepiti porozni materiali plastidnim pokrovdkom ali pustiti
(balza, papir in podobno), Za ta kar odprto. Vlaga v kljundku bo
namen lahko s pridom uporabimo hitro strdila tanko plast lepila in
gostej5a cianoikrilna lipila. Se doza bo z.aptta.
po s e bej o dkar se dobij o TeIave pri lep[ieqiu
pospe5evalniki. Povejmo vendarle, V bistrnr gre za eno samo
da gostej5e nrste niti s pospe5enalniki je lahko ved. Ta
teLavo, le rzrokov
ne primejo zares v sekundi. Pa tei"ava je, da se lepilo ne strdi.
tudi najredkej5e wste se strjujejo Vzroki so naslednji:
dosti poEasneje, de damo na spoj l. Uporabili smo preveliko
prevei lepila. kolidino lepila in se das strjevanja
Cianoalcrilna lepila dajo modnej5e podalj5a na ved minut ali celo 5e
spoje od vseh drugih lepil - tudi dlje.
od epoksi smol! Kratek das dela, 2. I-epimo "po starem": dele
velika trdrrost spojev in neznatna namaLemo z lepilom in Sele potem
tei.a so prednosti, ki nas bodo od stisnemo skupaj. To se tzraia 5e
prve prepridale. Kdor enkrat up- posebej de je material porozen in
orabi to lepilo, ta se ne wada k popije vse lepilo 5e preden stis-
klasiki. Nekateri mislijo, da so ta nemo dela skupaj. To lahko re5imo
lepila primerna samo in predvsem z uporabo gostej5ih vrst lepila. ee
z.a hitra popravila na terenu. Pa ni takega lepila nimamo lahko pri
tako - Se uporabnej5a so za lepljenju npr. balze ploskve pred
izdelavo modelov 2e doma. leptjenjem lakiramo.
Ilramba 3. Deli ki jih lepimo med seboj
Najneprijetnej5a lastnost teh slabo prilegajo, Spranja je velika in
lepil je kratka Zivljenjska doba, se napolni s preveliko kolidino
Dokler lepila ne odpremo ga lahko lepila. Ce morerno obrusimo dele
hranimo v hladitniku. To mu bo do tesnega prileganja, ali uporabi-
podalj$alo uporabnost na dvakrat. mo gostej5o wsto lepila ali pa sploh
Pa tudi v hladilniku ne bo zdrtalo kako drugo lepilo.
dlje kot slabo leto. Pri na5ih lepilih 4. Nediste povr5ine lepljenih
5e rnanj. Ko enkrat odpremo delov. Velikokrat zadostuje, da
steklenidko, lepila ne hranimo veE smo se gladkih delov dotikati s
v hladilniku. V odprto steklenidko prsti in so Le zadosti mastni, da
prodre nak, ki vedno vsebuje lepilo ne prime.
vlago. Ta vlaga bi v hladilniku 5. I.epljene pow5ine so preved
konderlz;irala, voda pa deluje na hrapave. Posledica je spet predebe-
lepilo kot pospesevalnik strjevanja. la plast lepila. Lepljene ploskve
Iz izku5enj je znano, da vedja zbrusimo do gladkega.
kolidina dlje zdrili (bodisi na 6. t-epilo je prehladno. Pred
hladnem ali ne). Zato je bolje prvo uporabo pustimo lepilo da se
kupiti vedjo steklenidko, detudi je ogreje na sobno temperaturo.
nadaljevanje ru strani I0 ′
^{f,//9K?71/3?ilr{R3/?3
 red petimi leti je na svetov-
nem pryenstvtr Leo Rey-
nders le za las zgreSil
bronasto medaljo. V fly-offu
za tretje in detrto mesto je izgubil
proti Manfredu Preussu. Moramo
pa dodati, da je bil edini dlan
Slika l.
belgijske teprezentance in da mu
je med tekmo pomagal le brat.
Veliko bolj kot zaradi uspeha je
njegov model zanimiv zaradi kon-
strukcije. Leo je rawil tehnologijo,
ki zahteva zelo malo klasidnih
materialov (lesa), je zelo hitra in
omogoda narediti ved skoraj popol-
noma enakih modelov. Reynders
pravi, da je za svetovno prvenstvo
naredil Stiri nove enake modele, ki
so prvid leteli po tehnidni kontroli
na pryenstvu. To pomeni, da se je
lahko zanesel, da bodo modeli
leteli enako kot prej5nji, narejeni
po enaki metodi.
Ker so krila iz polnih materi-
alov ponavadi teLia od klasidnih
('Votlih") je Reynders izbral za
zmani5anje teile naslednjo pot:
nadpovpredno je povedal vitkost
krila. Pri enakem profilu in
povr5ini pada s povedevanjem
vitkosti prostornina in s tem tudi
masa krila. Krilo s profilom
relativne debeline 7Vo tehta L97 g
in krilo z relativno debelino 6Vo
190 g, TeLa praYzaprav ni mala
nasprotno neprijetno velika je. Niti
ni treba, da Repdersova krila
イ ″
primerjamo z najbolj5imi klasidnimi
konstrukcijami. TeZa okoli 190 do
200 gramov je vedja od povpre&re;
celo na naSih travnikih. Venclar
oditno ni vse samo v teLi. Uspeh
na svetovnem pryenstwt to potr-
juje. Reynders je za krila uporabil
stiropor s specifiEno teLa 33 kg
m3. Vendar se danes dobi ile
enako kvalitetni stiropor s specifidno
teilo 25 kg/m3. Ce ga uporabimo
bodo krila laLia 5e za deset
gramov. Krilo ima karbonske
nosilce, ki so tako dobri, da
Reynders tekmuje z modelom
razpona 232 cm v vsakem vre-
menu; tudi v najmodnej5em vetru.
Osnova tako dobrega nosilca je
odlidna prepojenost karbonskih
vlaken s smolo. Profil, ki ga je
uporabil je podoben profilu Sokolova
Slika 4.
in profilom whunskih kitajskitr
modelarjev. To so profili starej5ega
clatuma. Pa nid zato - Benedektrvi
profili so 5e starejSi pa so 5e vedno
najbolj5i. Vodoravni rep ima uvit
profil debeline 87o in ulaivljenosti
27o.
Postopek izdelave krila
l.lz bloka stiropoia z elektridno
"Lago" izreZemo jedro krila (B),
ReZemo vedno od sprednjega roba
k zadnjemu (slika 1).
2. Pow5ino jedra temeljito
zbrusimo z drobnim brusnim pa-
pirjem.
3. Jedra krila na mestu nosilca
prereilemo z Ziletko in vanje
weZemo kanale za leMce nosilca
(slika 2). Nosilci se po razponu
enakomerno zoilujejo.
4. K posameznim delom komple-
ta na mestu sprednje letvice
prilepimo majhne pravokotnike iz
balze (velikosti LCd;O mm). Ti
pozneje zagotavUajo natandno fik-
siranje delov A B in C (slika 4).
5. Dela 81 in B2 sta s stojino
iz Yezane plo5de 0,8 mm zlepljena
skupaj (slika 2).
6. Montiramo cevko za bajonet
(slika 3), s spojkami iz umetnih
vlaken pripnemo u5ke. Nato
pripravimo vse potrebro, da lahko
vse korake od 7 do 13 naredimo
najdlje v Stirih urah.
 7. S smolo prepojena karbonska
vlakna poloZimo v spodnji kanal za
nosilec. Y srednjem delu krila je
v obeh. letvicah po 12 snopov
vlaken; vsak ima 60(X) elementa-
rnih vlaken. Stevilo snopov se k
koncu krila zmanj5uje (snopi imajo
radidno dolZino).
8. Pripravi se del E (to je
natandno odrezana PVC ali poleis-
terska foliia 0,2 mm). Na folijo se
poloZi steklena tkanina in prepoji
s smolo. Reynders uporablja tkani-
no 47 glm2. Tl<znina je poloZena
z vlakni pod kotom 45 stopinj na
sprednji rob krila.
9. Drugega na drugega poloZimo
dele C, E in B.
10. V kanal za zgornjo leMco
poloZimo prepojena karbonska
vlakna.
11. Pripravimo del D (enako
kot del E v osmem koraku).
12. Spojimo vse dele kompleta
(slika 4).
13. Podobno pripravimo u5ke;
vse zapremo v polivinil wedko in
vakuumiramo.
14. Po strditvi smole komplet
razstavimo, odistimo sprednji in
zadnji rob ter prilepimo leseno
sprednjo letvico.

Reynders uporablja smolo Shell

EPIKOTE 162 in BASF LAMI-
RON C260. Vse dela z gumijastimi
rokavicami.
Glavni bajonet je jeklen 5 mm.
Obe u5ki sta zviti v negativ (v
opisu in navodilu ni oznadeno
koliko). Najbolje bo, da to nare-
dimo po svojih sicerSnjih izku5njah
z modeli veEje vitkosti.
Ostale posebnosti modela u10
So so: kljuka impulsnega tipa,
nesimetridno krilo (leva in desna
polovica nista enaki: levi srednji
del je dolg 660 mm in desni 700
-m), dvojni timer, elektronski
piskad, razmeroma majhen vodor-
avni rep, precej naprej pomaknje-
no teiiSde in dolg sprednji del
trupa. Kljub pred smemik po-
maknjenemu vodoravnemu repu
rodica ni iztazito majhna.
Nesimetridno krilo zagotavlja sta-
bilno kroZenje. Ker je desna
polovica krila dalj5a ima vedji
upor in model zaija v desno.
Zadnji del trupa je okrogla cev
iz umetnih vlaken.

3■鴨 J
 Mc.,r) o,t^ Kl-novSek

bjavljamo nadrt modela F1B

Marjana Klenov5ka tz Cel-
ja. Po nekajletni pavzi se je
Marjan vrnil na travnike.
Model je brez opisa izdelave. Ker
je Marjan pogosto na tekmah, si
vsak latrko model ogleda in poypra5a
za nasvet ali pojasnilo. Sicer pa
tako ni verjetro, da se bo gradnje
lotil tak5en zadetnik, da brez opisa
ne bi vedel ne kam in ne kaj.

R korak prop.c(' form.({ h1 h2

50 807 ,5 68 ,7 30,5 34,2 lrg
2 75 791,2 59,2 21,0 28,6 7 ,4
3 100 775,0 51,0 I 2,8 24,2 1l,g
4 125 758,9 4 4,0 5,8 2 0,8 15,2
5 r50 7 42,5 38,2 0 18,0 18,0
6 17 5 7 26,2 33 ,4 '4, 8 15 ,7 20 ,3
7 200 710,0 29 ,5 -8 r7 13,8 22,2
8 225 693,7 26,1 rt2)I 12, 1 23 ,g
9 250 67 7 ,5 23 ,3 r I 4 ,9 10,7 25,3
10 27 5 661 ,2 20,9 - l 7 ,3 9r4 26,6
1l 290 65 I ,5 19,7 rI 8 ,5 8r8 27 ,2

σ
^4f,4r'5K?7/tdDg&{P 3b3
 ,20 Ccδ o%

Pxs.'Trzfsr$
e xesf tix z

農
「
2x2 2χ 3κ ′

F
０ヽ卜＝ミ ００い ０ ．
．

ｂＣＯ 一ＣＯＬヽ を ヽ ミΣｒ

ＱｏＬＱ
﹁

い
］
︻﹄
一︲
︲
︲

ハν=′ 582 dm2

︲
︲

4s=2.87dm2
︱
 

4 ‐
―′aδ 9 dm2
 
  

4R F′δ
 
 ぃ
。ゎ
＝ｂ
”Ｘ
ミ 
  
 
一

｀
´
、
一 __
． ０ ０ヽ ＝崎 ” Ｘ わ

ＩＬ

ノ
´
才
´
＼ ´
ヽ :
、

____二

鳴
3■
/ ″
 FRAVILA: ψ
漱TANK NA」 薇
VEC 3 6cm IK MOTO則 A:DOKLEK NITANK FRAZEN
米
FEtt STARTOV F0 120 oθ ε

、
景
Uら N0 OBICA」 NI FLY-OFF(+5θ oθ C)
i ￨}FOL」

RAZFON:OkOliら θO mrn
TEZA:50 dο 70 0rarnov
Mθ DEL FlK
KARDONSKA
CEV

ZLOZL」 IVA
ELISA ZA MA」 HEN 陽
U?OK Y DKSNEM LETU
Eソ

PR150K:

MOpEL FlK
C02 50MBlcE D∧ L」 Nθ OLED うTOFARcA DOBRE MISICEl
ZA 2θ sTARToソ

F00LEJ
F00LE」

N10A LEFSEOA
θD MODELA FlK

止
蒼1啓
力ハ
κθ し
1,κ

―
… "
J//J ダ
 7. kpilo je staro in Le gosto. Spoj bo na koncu vendarle dober; ee dobimo lepilo v ofi, umi-
S tem se podalj5uje das potrebeo, pridobili bomo pa pomembno jemo s toplo vodo in pokrijerno
da se strdi in prime. Tudi trdnost izku5njo! z gazo. Ce se nam npr. zlepijo
takega spoja je slab5a (a 5e vedno Varnost veke, se bo to samo od sebe v
dosti vedja kot pri ostalih lepilih!). I,epila niso strupena (ciankalij enem do Stirih dni odlepilo. To se
Prauzaprav se bo lepilo skoraj je nekaj disto drugega). Ker pa pri ne da nikakor pospe5iti. Vendar s
vedno strdilo in "prijelo', le da lepljenju v toplej5ih prostorih dosti tem sami nimamo nikakr5nih
to lahko traja minute in minute. isparevajo nam lahko nadrafiio odi izku5enj. To je teorija prepisana iz
e" se nam to zgodi, potrpimo do solz. Zato po moZnosti zraEimo ameri5kih navodil iz prej ofiler-
malo, drZimo dele skupaj tistih kadar veliko lepimo. jene akcije.
nekaj minut, saj bo to 5e vedno Pri dotiku s koio se lepilo ee se nam zlepijo ustnice jih
hitrejSe kot Ee lepimo znova s skoraj trenutno strdi. ee zlepimo tudi urnijemo s toplo vodo in ob
kakim drugim lepilom. In vedimo: skupaj palec in kazalec ne stalnem slidenju posku5amo razl-
6e naredimo ved napak hkrati, so posku5ajmo s silo rurtrgati spoja. epiti. Nidesar ne delamo na silo!
lepljenje lahko podaljBa celo do Najprej spoj narnodimo v topli Ce se nam lepilo razlije ptl
deset minut. Kdor tega ne ve , milnici in nato poskusimo s topim pohi5wu, po delih modela ali po
obupa prej rnisled, da ni ved predmetom razdvojiti prste. ec ne dem podobnem ga najprej poli-
moZnosti. Ce smo vendarle potr- gre od prve napravimo to 5e jemo z vodo da se trenutno strdi.
peli, pustimo lepljeni spoj 5e vedlcrat dokler ne uspe. V najslab$em Tak5en spoj je nekvaliteten (zaradi
potem (ko ne stiskamo delov ved primeru je pad treba iti k kirurgu prehitre strditve, ki jo izzave voda)
skupaj) 5e nekaj dodatnih minut. v bolnico. in ga bomo lalje odstranili.

Ko dan uga{a,
ko se megle bude, PagJ``滋 z′ rzJα ″'JJiar
glednm modele... θ″&,s`ν η JJila
“ ソsソ aJi`“ Js″ ′
Mirno lete...
Obstal sem; J4J″ α燿ソ
`FJia
neslifino se krila rJs″ 響 α dz`.¨
bliiajo tlem; θdυ sθ pttsα ″ α,
ソ
`ど
da so l<ot rnlada た可″J Src`

vroia hotenja, ノ θ″
んθSPθZ4α ヽQ・ ¨
`′
tega se Zave/n..,

″ ″
 izozemsko kot modelarsko Profil krila je Benedek 6356b. in se v uSkah zoZuje na LWL
deZelo slabo poznamo. Sicer Polovici se natikata na jeklene Srednji deli so plankirani z balzo
smo v en nadrt iz Nizoz- bajonete 2,5 in 2 mffi, dolge 130 0,8. V korenu je v pryem polju med
emske te objavili. Tokrat mm. Srednji deli krila so zelo trdni, rebri blok iz 10 mm balze, drugo
objavljamo 5e .4.L izredno moderne uSke so zelo lahke. polje je celo plankiranio z balzo 1
koncepcije. Avtor modela je Glavni nosilec je iz smrekovih mm. Na mestu loma u5k so rebra
Martijn Aarts. To ni na5e pryo letvic: zgornja je 5x1,5 (na koncu iz srcdnje trde balze 5 mm; po
sredanie z Reeskikerjem. Modelarji u5k 3x1,5) in spodnja 5xL,2 (n. bruSenju stidne ploskve, je nanjo 5e
iz Murske Sobote so jih lani izdelali koncu u5k 3x1",2). LeMce so nalepljen Sper 0,6 mm. Pri lepljenju
in bili z njimi zadovoljni. spojene s stojino iz balze 3 mm v je vloZeno med to 5e rcbro iz balze
Izdelava srednjem delu in 1 mm v u5kah. 0,8 mm. To kompliciranje vam
Trrp ima glavo iz deSdice balze Glavni nosilec je v srednjem delu odsvetujemo. Bolje je narediti
L3 mm z obeh strani polepljene s 5e ojadan z dodatno leMco iz preprosteje in ojaEati s trakovi
Sperom 1,5 mm. Zadnii del trupa smreke zgorai in spodaj 5x2. Rebra steklene tkanine. Manj je dela pa
je cev rz karbonske in steklene so iz trde balze L,5 ED, polrebra Se bolje drZi. USke so prilepljene
tkanine (spredaj 15 mm in zadaj 10 pa iz 0,8. Prva Stiri rebra v korenu s kontaktnim lepilom.
mm). Vledna kljuka je narejena iz so iz Spera 1,5. Sprednja letvica je Krilo mora biti pod kotom 3
jeklene Lice. Ker na nadrtu ni te zleplj ena iz dveh: spredaj je smrek- stopinje. Leva uSka ima negativ 4
podrobnosti ne vemo natandno za ova letvica 3x3 in zadai balza 4x4. mm in desna negativ 6 mm. Model
kateri tip kljuke gre. Vidi se pa, da Zadnja leMca je iz trte balze L7x3 je regliran verjetno za levo kroZenje.
je kljuka zaprta. Nadrt ene tak5ne
"ruske" kljuke iz Lice bomo objavili
v eni leto5njih Stevilk revije. Na
koncu trupa je mizica za vodoravni
rep iz aluminija.
Narpidni rep je zbruSen iz polne
balze 3 mm. Narejen je tako, da
nima nepremidnega stabilizatorja in
premidnega krmila, temved se cel
vrti na osi.
Vodoravni rep je ves iz balze.
Zgornja letvica glavnega nosilca
5x1",5 se zoiluje na 3x1,5, spodnja
letvica je 3x1 in se zoluje na Zxl.
Sprednja letvica je 4Y3 in zadnja
9x2. Sprednja letvica je v sredini Se
ojadana z letvico iz balze 5x3.
Rebra so iz balze l, stojina
glavnega nosilca in diagonalna
polrabra pa 0,8. Srednje rebro je
iz balze 5. Na njem je kljukica iz
jeklene Zice 0,5 mm za gumice.
Mizica vodoravnega repa je nare-
jena kot vrtljivi tedaj. Ko na-
taknemo rep v tedaj stoji precej
trdno in se ne more dvigati
po5evno. Podobne tedaje je na A-
dvojkah svojdas montiral Andres MODEL KAT A-1
Lepp. Za nastavljanje pri reglaLi
je na repu vijadek iz aluminija. Rep REESKIKKER
je prekrit s tanko metalizirano
folijo. Folija ne da konstrukciji M AARTS.
tak5ne trdnosti kot japonski papir
a je takSen rep veliko laLii.
Krilo ima enojni lom (U-lom).
3■,3 ′′
 ●
odel SV 40 Valerija Struk- uSke se zoLuje do nidle) in spodaj Pri lepljenju planka je v sprednjem
ova je eden najbolj5ih 8d),6mm (4x0,6rrm in na koncu delu, na mestu kjer se spajata
motornih modelov na u5ke nid). V srednjih delih krila je spodnji in zgornji plank, Sop
svetu.Valerij za vse svoje prostor med letvicama zapolnjen s karbonskih vlaken. Zwtie krila je
modele sam konstruira in izdeluje stojino iz lipe in balze. V korenu naslednje: desni srednji del je zrrit
tudi motorje. Znan je po izredno je nosilec v dolZini 100 mm 5e ovit v pozitiv 1 mffi, levi del je raven,
uspe5nih startih modela. Prav met s kevlarsko nitjo. V u5kah je med na obeh u5kah pa je 1 mm
iz roke (podoben metu kopja) je letvicama stojina iz Spera 0,8 mm. negativa.
njegova velika prednost in svo- Rebra so iz balze 1,5 mm. Plank Vodoravni rep ima zelo znan in
jewstna atrakcija na vsakem tek- je iz balze 1,2mm in prelepljen s veliko uporabljan profil: stanj5an
movanju. eeprav je star Le vel kot plodevino iz duraluminija 0,03mm. profil Clark-Y. Glavni nosilec ima
je v tej telovadno-
Stirideset let,
akrobatski prvini prav gotovo
najbolj5i na svetu. Valerij je iz
Ukrajine - Zivi v mestecu Krivoj
Rog. Z modelarstvom se je zailel
ukvarjati 1969. leta. Do uspehov
je priSel zakonomerno: trdo je delal
in veliko treniral. Postopno so
pri5li tudi uspehi. Bil je vedkrat
zmagovalec pokala ZSSR. Vedkrat
je postal tudi prvak Sovjetske
6teze. Na svetovnem pryenstvu v
Franciji (1987) je osvojil srebrno
medaljo za Jevgenijem Verbickim
(nadrt njegovega modela F1C smo
objavili v pnri leto5nji Stevilki).

ｌｏ
lrto pozneje na prvensfiru Ewope

﹁¶刊ＩＪ
v Zrenjaninu je Valerij osvojil zlato
medaljo in naslov evropskega prya-
ka. Vsi valerijevi modeli so tipidni
predstavniki sovjetske modelarske
Sole.
V resnici vam predstavljamo dva
njegova modela SV 40 in SV 42.
Razlike so neznatne, zato zadostuje
le en nafu. Na nadrtu so jasno
oznaEene vse konstrukcijske tzz-
like. Model SV 40 tehta 750 g in
ima povr5ino 37,38 dm2; SV 42 ima
755 g in 37,49 dm2. 2040 12046 SV42)

Izdelava 20 ll26 Sv(21

Krilo ima dvojni lom (W-lom).
Natika se na en sam bajonet 5 mm
doliine I20 mm. Profil krila je tudi
Valerijev lastni. Relativna debelina
profila v korenu je '|Vo, na zailetku m oto「 ov,model kat.FlC
u5ke 6,5Vo in na koncu u5ke 5,5Vo. ―SV 40-
Glavni nosilec je iz dveh karbon- ― SV 42-
skih letvic: zgoraj 8x0,8mm (rru 1∞ 200 konstrukce VQlerij strukov
lomu u5ke 4x0,8mm in do konca

″ J//J
dve leWici iz karbona 4x0,3mm je zakljudena s spojko iz alumini- NavpiEni rep ima simetricen
(proti koncu se zoLujeta do nidle). jeve zlitine na katero se natika profil. Konstuiran je iz reber in
Rebra so iz balze 1,5mm. Plank iz zadnji del trupa. navpidnega strZena. Plankiran je z
balze 0,5mm je prelepljen spet s Zadnii del trupa je pri obeh balzo 0,4 mm in je tudi ojadan z
plodevino iz duraluminija 0,03mm. modelih cev iz umetnih materia- duralumindsko plodevino 0,03 mm.
Tudi tukaj je v sprednjem delu Sop lov. Cevi Valerij izdeluje sam. Cev Model SV 40 ima pod motor-
karbonskih vlaken. navija na kovinski trn, ki se proti j"m dodatno obteLitev 20 g, SV 42
Trup modela SV 40 ima motor- repu zoLuje. Od znotraj navije pa 80 g.
no kad iz aluminijeve zlitine, in najprej plast duraluminjske plodevine TeLa modela SV 4O: krilo 190
tudi zadnji del glave je iz istega 0,03mm, nato navije plast balze E, bajonet L0 g, vodoravni rep 20
materiala. KapotaLi motorja so iz 1,5mm, p8 plast karbonske tkanine g, sprednji del trupa 460 g in
steklene tkanine in epoksi smole. 0,1mm in od zunaj spet duralumi- zadnji del trupa 70 g.
lzpuh gre po5evno skozi baldahin nijsko plodevino 0,03mm. Ostroga Reglaia
krila, ki je narejen iz plasti Spera, pod glavo je iz jeklene Licn,3 mm. V motornem letu je nastavitev
balze in steklene tkanine. Izpu5ne Ta ostroga varuje motorno gond- repa 0 stopinj do plus 0,5 stopinje.
cevi so zelo jasno vidne na nadrtu olo, glavo in eliso pri pristankih Krmilo na smerniku je odklonjeno
glave (drtkane drte od motorja do modela. Timerje si Valerij dela 15 do 20 stopinj na levo. Po 0,3
krila). sam iz samosproZilcev za fo- do 0,5 sekunde po prenehanju dela
Trup modela SV 42 je precej toaparate (samosproZilci sovjetske motorja se vodoravni rep spusti za
drugaden: v sprednjem delu je ves izdelave). 7 ilffi, smernik se pa odkloni na
iz kevlarske in karbonske tkanine. Modela poganja motor SVe, ki 10 stopinj na desno. Po naslednjih
Matice za pritrditev motorja so z zloZljivo eliso premera
L76 mm 1 do 1,5 sekunde se vodoravni rep
kar zalite s smolo v glavi. Glava dosega 275W vrtljajev. dvigne za 9 do 10 mm.

B-8
Ｌ ”．三

二 」 L」
〈
〔 :::):三
[:Ч 1
Ａ
Ａ
・
・

B一 日

J//J ″
 ed drugo svetovno vojno so veliko
gradili transportna jadralna letala.
Namenjena so bila prevozu vojakov
ob desantih in prevozu materiala k
partizanskim enotam. Bila so vedinoma lesena.
V zrak so jih potegnili z transportnimi letali,
ki so istodasno letela na svoje naloge. V
bliZini cilja se je jadralno letalo odpelo in
nadaljevalo tihi polet do ciUa. Pozneje so
izgubila svoj pomen in jih ile dolgo ne gradijo
ved. [n vendar: v prvih mesecih sedanje vojne v BiH je
Solsko jadralno leialo Blanik pristalo ; obkoljenem deiu
Sarajeva z mlednim prahom in zdravili za dojendke v
porodni5nici. Blanik ima nosilnost 200 kilogramov. ee je
imel pilot okoli 80 kg, bi na zadnji sedeZ lahko naloZili
5e I2O kg tovora. Vendar pa pri normalnem letu lahko
konstrukcija letala zdrLi 5e veliko ved; Blanik je namenjen
tudi za akrobacije in prenese vedkratno preobremenitev.
e" je prostor v kabini to omogodal je Blanik nosil vsaj
detrt tone dragocenega tovora. Kako prav bi jirn pri5lo
kak5no staro transportno jadralno letalo z nosilnostjo dveh
ton.
Veliko transportnih jadralnih letal so naredili v Sovjetski
zrrezi. Najbolj znano in proslavljeno je konstruiral Antonov.
To je letalo A-7. Mogode je prvo imelo oznako A-1.
Gradqia
Trup 1 ineLerno iz srednje trde balze 2. Proti repu ga s-
z bru5enjem enakomerno stanj5amo. Na koncu repa naj
ima debelino 1. Ojaiitev kfiuna 2 izreZemo iz Spera 1 mm.
V kljunu trupa naredimo majhno odprtino v katero vloZimo
ko5dek svinca (6 g). Sele potem nalepimo z obeh strani Q:
ojadiwe. Iz balze 1 mm izreilemo navpiini rep 3 in
vodoravni rep 4 (obe polovici v enem kosu). Navpifui rep
zbrusimo in prilepimo na trup.
Krilo 5 izreilemo tz lahke, a trdne balze 2 mm. Z
bru5enjem oblikujemo profil.
Vse dele lakiramo dvakrat z redkim nitrolakom.
Vodoravni rep na sredi razreilemo in prilepimo z obeh
strani k trupu. I(rilo razreilemo na mestih loma, zbrusimo
stidne ploskve do potrebnega V-loma in zlepimo skupaj.
V trupu izreilerno zarezo za krilo in krilo vlepimo v trup.
Zbrusimo in lakiramo model z nitrolakom v katerega
dodamo malo zelenega tu5a ali polnilo zelenega flomastra.
Oznake na letalu naredimo z tu5em ali pa iz ko5dkov
barvnega japonskega papirja. Stevilka je rumenu, zvezda
rdeda, robove krmil nari5emo Erno. Gotov model
uravnovesimo (teZi5de mora biti na oznailenem mestu).
Regliramo ga kot vsak podobni modeldek. Najbolje j", de
ga zregliramo za premodrtni let. Z A-7 lahko priredimo
tudi tekmovanja na travniku med bloki v dolZini "preleta".
Pirejeno po Clanlu Otakara Sofrk, iz revije Modclar 611983.

´イ ″

ransportno letalo DC-3, pop-
ularno imenovano Dakota
je eno najbolj5ih letal vseh
dasov nasploh. DC-3 je bil
simbol elegance in zanesljivosti.
Konstrukcija je iz tridesetih let tega
stoletja; toda kot 5e nekatera druga
uspe5na letala leti 5e danes. fn to
ne kot kak5en oldtimer na mitingih
ali za snemanje filmov. Leti Se
ponekod povsem redno in 5e vedno
uspe5no. V drugi svetovni vojni so
tisode in tisode Dakot (vojna
oznaka C-47) letele po vsem svetu.
PrevaZali so hrano, zdravila in
predvsem ranjence. Veliko ranjenih
partizanov so zaYezni5ki DC-3
prepeljali z osvobojenih ozemelj po
Sloveniji in od drugod po Jugo-
slaviji v bolnice v juZno Italijo.
Znana so letaliSda v Beli krajini. 5e
danes tam stoji zgodovinska Dako-
ta kot pomnik. V Sestdesetih letih
je DC-3 bil okostje flote JAT.
Leteli so po vseh domadih progah
in pristajali na mnogih na5ih
dana5njih Sportnih letali5dih. Mnogi
na5i Sportni padalci iz tistega dasa
ga dobro pomnijo, saj so iz njega
velikokrat skodili.
Izdelava
Nadrt je v merilu 1:1. Vse dele
modela prekopiramo z indigom na
tr5i risalni papir in natanEno
izreZerno. Tako dobimo Sablone in
preri5emo dele na balzo. Pri tem
strogo pazimo na smer letnic balze.
Trrp 1 izreilerno iz balze 3 mm
z ostrim olfa noZem z rezervo
βｕ
milimetra ali dveh na robovih. ko iz tankega barvnega japonskega
Zbrusimo Ea tako, da se zoLuje papirja in nalepimo na model.
proti repu na 2 mm. Ko je pravilno Krilo razreiemo na mestu
oblikovan ga po straneh zbrusimo loma zunanjih delov ("u5k"), zbrusi-
do gladkega. Iz Spera I mm mo poSevno stidne ploslwe in
izreLemo dve bodnici St.2 in jih zlepimo na lom. Ikilo nalepimo na
prilepimo na trup z obeh strani. V tnrp. Med lepljenjem s pogledom
trupu zbrusimo zarezi za l<rilo in za od spredaj kontroliramo poloZaj
vodoravni rep. Ikilo mora imeti krila. Z letvico balze izpolnimo
konstrukcijski vpadni kot ENO Spranjo v trupu pod krilom in
stopinjo in vodoravni rep NIe zbrusimo spodnjo linijo. Na zadn-
stopinj! Gotov trup dvakrat la- jem robu krila pri trupu prilepimo
kiramo in spet do gladkega zbrusi- aerodinamiEne prehode 4 iz balze
mo. I mm.Od zgoraj na trup nalepimo
Natandno odreZemo krilo 3 iz narpidni rep 6 in v zarezo v trupu
enega kosa trdne a lahke balze 2 5e vodoravni rep 5. Na krilo
mm. Zbrusimo ga do natandne nalepimo 5e motorski gondoli 7.
oblike. Krilo od spodaj zgladimo z Na gotovem modelu preverimo
zelo drobnim brusnim papirjoffi, poloZaj teZi5da (T). e" j" potrebno
obrnemo in od zgoruj zbrusimo obteZimo model s ko5dki tice ali
profil kot na nadrtu. Nato ga svinca , ki jih vtaknemo v balzo na
polakiramo in spet zbrusimo do kljunu.
gladkega. ee smo pravilno uravnovesili
Vodoravrri in narpiCni rep 5 in model in nastavili kot krila in repa
6 izreZemo iz latrke balze I mm. bo model letel brez posebne
Zbrusimo ju do natandne oblike in reglaile. Zaijanje modela uravna-
do gladkega. Robove zaoblimo. Na vamo z upogibanjem navpidnega
enak nadin naredimo tudi motorske repa, reglaZo po globini pa z
gondole St.7 iz balze 2 mm. upogibanjem vodoravnega repa. ee
Kolidek za pradkanje St. 8 bomo reglirali model za zavijanje
zbrusimo iz koSdka bambusa ali iz mu zunanje krilo nad virom toplote
smrekove leMce. Z pilico navrtamo zvijemo v negativ 1 mm. Model
luknjico v trupu in kolidek prilepi- medemo na\zgor z rahlim nagibom
mo. na desno. Ob dobri reglaii in metu
Model naj bo v naravni baffi mora model na vrhu vzpenjanja
balze: zaradi tei,e ga ne barvamo. lepo preiti v planiranje. Model
S Ernim tu5em nariSemo vse detalje latrko pustimo jadrati ob ratrlem
(krmila, okna, vrata, oznake itd.). vetru na poloZnem hribu. V tem
Posamezne dodatke naredimo lah- primeru naj kroZi bolj Siroko.
r'f,lr'SK?7la?ilr{P 3/?3 /s
 ″
ｌｌｌｌＥＥＩＩＩ■■■■ＦＦ
口 〇 ⊂Ｏ Ｆ ＞ ∽
口０ １ ω
199o
.6ノ
MODELA由

〃
 花 厖 礎 ニ
DRUGA REGWSKA TEKMA NA 13。 3。 1993。

l. Ko滋 uh Borls 90 90 90 70 90 430 25

2. Znidalttiこ Luka 76 90 90 90 71 417 20
3.螢 kerlav可 Anze 39 90 81 90 90 390 15
4. Videngek Tone 90 67 88 86 50 381 12
5。 Plut P五 IIIoこ 49 44 90 90 90 363 10
6. Ko透 uh Saこ a 90 90 53 90 26 349 9
7. Godec S蕊 o 90 72 50 90 33 335 8
8。 Mark壼 Beno 90 90 50 49 36 315 7
9。 Markaこ Alttz 60 90 90 32 24 296 6

TRETJA REGIJSKA TEm NA Pこ ATI 13.3.1993.

l. Znidattiこ Luka 90 90 90 90 90 450 25
2. Skerlav可 Anze 63 90 90 90 90 423 20
3。 Videnζ ek Tone 90 90 90 90 51 411 15
4.Godec Saζ o 52 90 90 90 73 395 12
5。 Plut PH口 lo老 90 69 29 37 90 315 10
5。 Koこ uh BoHs 37 90 53 45 90 315 10
7. Malkaこ 劇qz 46 90 41 42 55 264 8
8。 Mark壼 Beno 84 60 30 49 36 249 7

CETRTA REGIJSKA TEKMA NA Pζ ATI 13.3.1993.

lo Videnζ ek Tone 90 90 90 90 90 450 25
2. Skerlav劉 Antte 90 90 90 90 71 431 20
3. Znidalttiこ I′ uka 61 90 90 45 90 376 15
4。 Godec S蕊 o 83 90 37 46 90 346 12
5。 Markaこ Alqz 90 22 43 90 90 335 10
6. Plut PHl■ o逆 90 90 59 30 0 269 9
7. KoЙ uh Bons 38 44 45 62 60 259 8
8。 Mark壼 Beno 90 0 0 0 0 90 7

J//J ′′
 REGIJSKA TEKMA V MURSKI SOBOTI, 13。 marca
1993.
1. Lege】 dこ Boこ 電an 90 90 90 90 90 450 25
2。 Sinlc S轟 o 85 90 90 90 90 445 20
3. Vertot Milan 75 90 87 90 90 435 15
4。 Sinic Borut 90 80 90 84 90 434 12
5.Titan Jo透 e 78 80 90 90 90 428 10
6。 Sinic Milan 90 50 90 90 90 410 9
7.Vogrin AndreJ 72 67 90 90 90 409 8
8。 Nemeこ Mtta 43 55 70 65 45 278 7
9. Jug Lcon 35 52 35 32 80 234 6

KONCNI REZULTATI V STAJERSKI KD【NIIttZttЛ 圧ⅡV

REGIJI
lo Sinic Borut 20 25 12 57 ■翻助麟 :L腋 20 20万 36
2. Legeniこ BoO■ an 9 12 25 46
万 5節 節 6
■鍮山劇 IA山
3. Titan Jo差 e 10 20 10 40
■■日歎 Tom 薔 25塞 5
4。 Sinic Sa3o 12 6 20 38
4面 袖 BoA 9 郷 n0 8 4
5。 Senこar PTimo差 25 8 0 33
30
S COJAICS10 0 8222
6. Vertot Milan 5 10 15
7 7 9 23 〔 m姉 0 Ю 10 9 "
7。 Sinic Milan
8。 差ettav Gaこ per 4 15 19 7Ⅳ回 医 蝉 0 6 8 10 Z
9。 Moれ SIavko 15 15 &― b 0 7 7 7 2
10.0こ 1■ 珂 an 8 5 0 13 曳面 袖 識 8 9 0 0 7
9 9
ll. Draksler Tinこ i 10L C脱 」敵滋Mbb彪 2 0 0 0 2
７

12.Nemぶ Mtta 8
0 0 0
Com
  ８

1■ 10 Ю
13。 Vogrin AndreJ 8
12触 亜 Gnde 0007
  ６

7
14. Jug L￡ on 6

15。 FurIBan And可 4

３

16◆ Roこ iこ Bosttan 3

  ２

17. Koprivnik Dttan 2

′′ ″
 V V

ZnHUU⊂ Nn 丁〔HArln Nn PSn丁 121.morco 1 993.

1. SenEar PrimoZ 90 90 90 90 90 450 +189 50
2. Legenii Bo5tjan 9〔) 90 90 90 90 450 +90 40
3. Skerlavaj AnZe 90 90 90 90 90 450 +33 30
4. Vidcn5ek Tonc 90 90 90 61 90 421 24
5. Znrdar5id Luka 90 90 90 90 38 398 20
5. Vertot Milan 88 86 90 90 44 398 20
7 . Gradi5ek MatcvZ 90 77 50 90 90 397 16
8. KoZuh Boris 51 73 90 90 90 394 14
9. Gombclc Dean 42 84 73 90 42 331 12
I 0. Titan JoZe 58 72 51 73 70 324 10
ll. Vogrin Androi 13 90 90 90 25 308 8

12. Sinic Milan 90 90 90 0 0 270 6

12 . Dani PrirnoZ

６
90 90 90 0 0 270

 
I 4. Sinic Borut

２
90 32 90 0 0 312
I 5. Sinic SaSo 90 40 37 33 0 200
I 6. KoZuh SaSa 90 54 0 0 0 144
９

17 . Furman Andrci 70 4 93
  ０

1 tl . Neme5 Mitja 81 0 81

″ ′タ
 0
xoncnI Iェ z
1. Senこ ar PriE■ 0滋 14 50 50 40 50 +33 183
2。 Videl轟 ek Tone 50 40 30 0 24 +55 175
3。 Z」 idalttiこ Luka 30 16 40 0 20 +65 155
4. Legeniこ Boこ lan 16 18 18 50 40 +46 154
5。 Skerlavtt Antte 20 8 12 0 30 +65 127
6. Kbttuh Bo● s 40 14 4 16 14 +44 114
7. Titan Jo透 e 12 24 16 30 10 +40 110
8。 Vertot Milan 10 30 24 24 20 +30 108
9e Sinic Bomt 4 0 14 18 2 +57 93
10。 Sinic Milan 18 20 8 14 6 +23 75
l lo Ko透 uh S曲 24 12 0 20 0 +17 73
12. Sinic Sa思 o 8 0 6 8 0 +38 60
13. Gradiこ ek Matev透 0 6 10 0 16 +12 44
14. 〔k刈 Lc S蕊 o 0 0 0 0 0 +32 32
15。 0こ 覇 Dttan 6 0 0 12 0 +13 31
15。 Plut Primo透 0 2 0 0 0 +29 31
17. Ze13av G盤 :per 0 0 0 10 0 +19 29
18。 Vognn An(士 可 0 10 0 2 8 +8 28
19。 Markaこ Alttz 0 0 0 0 0 +24 24
20。 Markat Beno 0 0 0 0 0 +21 21
21. Mohar Rok 0 0 20 0 0 +0 20
22。 haksler Tinこ i 0 0 2 6 0 +9 17
23。 Motte Slavko 0 0 0 0 0 +15 15
24. Gomboc Dean 0 0 0 0 12 +0 12
25。 Valenこ iこ Ooran 0 0 0 0 0 +10 10
26.BratuM Ivan 2 0 0 0 0 +6 8

26.Nemeこ MiJa 0 0 0 0 0 +8 8

28。 ArsiC Grade 0 0 0 0 0 +7 7

29。 Dani PTIIno透 0 0 0 0 6 +0 6

29. Jug Loon 0 0 0 0 0 +6 6
31。 Fuman Anttq 0 0 0 0 0 +4 4
31.Gyorek Tom疵 0 0 0 4 0 +0 4
31。 Zimik Peter 0 4 0 0 0 +0 4
34。 Rttiこ Boこ Jan 0 0 0 0 0 +3 3

35。 Kopnvnk Dqan 0 0 0 0 0 +2 2

″ ″
 ajpopularnejSi model kate- sme presegati 30 palcev (762 mm) mm. Pred lepljenjem papirja je
gorije P-30 je v Avstraliji in elisa sme imeti najved 240 mm. krilo ojadano diagonalno s steklen-
Hot Canary. Doslej jih je imi vlakni. Sprednja in zarJnia
bilo narejeno veliko in Izdelava letvica se v u5kah zoilita, glavni
zaYzema tam mesto poclobno kot Trup sestavlj ajo vzrJolilne letvice nosilec se nekoliko zniLa. Ves
precl leti pri nas Cirus med A- iz tr5e balze 2,5fl,5 mm in predke model j" obleden z najlaZjim
enkami. S to razliko, da so Cirusa iz enake balze 1,5x2,5 mm. Spred- japonskim papirjem. Krila in
prodajali v_kompletu, Hot Canary- nji del trupa pri glavici in zadnji repne povr5ine so lakirani enkrat,
ja pa ne. Ceprav ta kategorija pri del pri obesi za gumo je ojadan s trup pa dvakrat.
nas 5e ni dobila prave veljave, vas plo5dicami balze 2,5 mm (trup je Krilo se k trupu pripne z
ponovno spominjamo nanjo. lfura- "plankiran"). gumicami. Enako je pripet tudi
li smo ga tudi zato, ker se po Yodoravni rep je ves iz zelo vodoravni rep. Zgornji del
gradnji precej razlikuje od vedine lahke balze. Rebra so 0,8 Dffi, navpidnega repa je nalepljen na
dana5njih modelov te kategorije. sprednja letvica 3L3 Dffi, zadnja vodoravnega in se dvigata na
Lepota tega modela je tudi v Ietvica 9x2,5 mm in glavni nosilec determ alizatorju skupaj. Originalni
konstrukciji. Saj so modernej5i in 2x7,5 mm. model ima majhen timer "Tomy
preprostej5i polni trupi, smerniki NavpiCni rep ima srednji nos- timer" narejen iz otro5ke igrade
iz polne balze, odsekane u5ke in ilec iz balze 2,5fl,,5 mm in (Made in Taiwan). Tudi pri nas in
podobno; a priznajte - lep5i pa je vodoravne letvice L,5fl,5 mm. v Avstriji se dobijo tak$ne igrade
model, ki ima vse te dele iz letvic Zunanji lok je zlepljen iz treh in se njihov pogon lahko priredi
in papirja! Lepa, a Lal redka so plasti balze 0,8x3 mm. za timer. Nekateri Hot Canary pa
danes diagonalna rebra v krilu. je
Krilo enodelno. Vse na krilu letijo kar s fitiljem. Model je
Hot Canary je tudi neobidajen je iz balze: rebra 1,5 ffiffi, sprednja regliran za desno kroZenje dokler
zaradi kraj5ega motornega dela leMca 4,5x4,5 mm, zadnja letvica dela motor in levo kroZenje v
trupa. Vedina dana5njih modelov L0fl'5 mm in glavni nosilec 4,5x1,5 prostem letu.
P-30 ima gumo po vsej dolZini 95
trupa. Model s kraj5im motornim
delom ima vedji prerez gume;
navitih je manj navojev gume.
Zato pa je sila vedja, motor vlede
modneje (deprav kraj5i das) in
pravilno regliran model hitreje
pridobiva vi5ino. Kondna vi5ina je
vedja. Ne smemo pa avtomatidno
Steti, da bo tudi celotni das poleta
dalj5i. Vsekakor ima ta zasnova to
prednost, da pri vedji viSini model
morda zanesljiveje ostane v termi-
ki. To je kondno vedna dilema: ali
hitrej5e vzpenjanje ali dalj5e delo
motorja.
Za na5e razmere bi ga malo
modificirali: uporabili bi original-
no eliso de5ke proiarodnje, ves
model bi lakirali z redkej5im
nitrolakom a zato vedkrat in
uporabili bi namesto timerja titilj.
Model po osnovnih merah ne
ustreza do milimetra kategoriji P-
30: ima malo preveliko dolZino in
tudi elisa ni popolnoma po pred-
pisih: nobena dimenzija modela ne

B■ 93 ′′
 :￨′ グ′し
た多
Z4:り

― ― ― ― ―
_´ ´ 一
_、 __

一 ―

〃 ″