Tesnjenje ohiij

Slika 1: Porazdelitev hitrosti v enakomerni pranji

Kadar pa se viina leajne pranje v smeri potovanja gibajoe ploskve zniuje (dh/dx < 0), slika
menzije utorov za vgradnjo o-tesnil v pokrove so podane na sliki Error! Reference source not
found..

Preglednica 1: Dimenzije gredi, ohiij in pokrovov na mestu vgradnje o-tesnil

a) tesnjenje ohija in gredi, slika b) tesnjenje pokrovov, slika
d2 Error! Reference
t b source
+ 0,2 not z d2 Error! hReferenceb +source
0,2 not T
[mm] [mm] found. [mm] [mm] [mm] [mm] found.
[mm] [mm]
1,5 1,1 0,06 2,2 2,1 1,5 1,1 0,03 2,2 2,1 0,06
2 1,5 0,08 2,8 2,6 2 1,5 0,04 2,8 2,9 0,08
2,5 1,9 0,1 3,4 3,0 2,5 1,9 0,05 3,4 3,6 0,1
3 2,3 0,12 4,1 3,5 3 2,3 0,06 4,0 4,3 0,12
3,5 2,7 0,14 4,7 3,9 3,5 2,7 0,07 4,6 5,1 0,14
4 3,1 0,16 5,4 4,5 4 3,1 0,08 5,2 5,8 0,16
5 3,9 0,2 6,6 5,4 5 3,9 0,1 6,4 7,3 0,2
6 4,7 0,24 7,8 6,4 6 4,7 0,12 7,6 8,7 0,24
7 5,5 0,28 9,0 7,3 7 5,5 0,14 8,8 10,2 0,28
8 6,3 0,32 10,3 8,2 8 6,3 0,16 10,0 11,7 0,32

Zapiranje izvrtin v ohijih gonil s cenenimi pokrovi

Namesto pokrova z o-tesnilom se pogosto uporabijo kar jekleni pokrovi, ki so prevleeni z
elastomerom, slika 2. Na ta nain se zagotovi dobro tesnjenje izvrtin v ohiju.
Preglednica 2: Dimenzije cenenih tesnilnih pokrovov za izvrtine v ohiju in irina posnetja

Imenski irina irina Imenski irina irina

premer pokrova posnetja premer pokrova posnetja

D H8 [mm] A [mm] B [mm]
D H8 [mm] A [mm] B [mm]
16 4 1 62 8 1,8
19 7 1,5 68 8 1,8
22 4 1 72 9 1,8
26 6,5 1,5 75 7 1,5
28 7 1,5 80 8 1,8
30 5 1 85 12 2
32 7 1,5 90 8 1,8
35 7 1,5 100 12 2
37 5 1 110 12 2
40 7 1,5 120 12 2
42 9,5 1,8 125 12 2
47 8 1,5 130 12 2
50 10 1,8 140 15 2
52 7 1,5 150 15 2
55 9 1,8 180 12 2
Ceneni pokrovi se obiajno dobijo v dimenzijah, kot kae preglednica 2, kjer je dodana e irina
potrebnega posnetja v ohiju.
Pri naroanju cenenega pokrova za izvrtino s premerom D = 47 mm, ki naj bo irok A = 8 mm
je treba navesti naslednjo oznako: Tesnilni pokrov (Verschlukappe) 478.
 A irina posnetja B ohije
tesnilni
lebi

jeklo D H8

elastomer
10o

a) b)

Slika 2: Zapiranje izvrtine v ohiju gonila s cenenim pokrovom

a) pokrov pred vgradnjo, b) vgrajen pokrov

1 .1 Tesnjenje ohiij
Tesnila so zato, da ustvarimo oviro, ki prepreuje tekoini ali plinu, da bi uhajala skozi pranjo,
ki nastane na stiku dveh teles.
Naeloma se tesnila delijo na tesnila statinih in tesnila dinaminih sistemov, glede na to, ali
deli med seboj mirujejo ali pa se relativno gibljejo. Vsi prirobnini stiki, ki so znailni za stike na
ohijih, so v osnovi statini stiki, eprav se deli medsebojno resda minimalno premikajo, vendar
zgolj zaradi vibracij, temperature, tlanih razlik, udarcev in podobnega.
Prirobnice lahko zatesnimo na tri naine:
Z uporaba konvencionalnih tesnil, ki jih stisnemo. V to skupino spadajo pluta, papir, guma,
kovine in druge snovi, ki ne vsebujejo azbesta.
S tekoimi tesnili (CIP Cured-in-Place), ki se v nekaj sekundah strdijo na svojem mestu
zaradi obsevanja z ultravijolino svetlobo. To se zgodi e pred montao.
S tekoimi tesnili (FIP Formed-in-Place), ki se strdijo ele, ko so deli e sestavljeni v
celoto.
Pri vseh treh nainih morajo tesnila zagotoviti naslednje:
ustvariti tesnjenje,
vzdrevati tesnjenje,
narediti spoj nepropusten za tekoino,
spoj mora ostati sprejemljiv za nadaljnje tehnoloke postopke.
S silikonskimi tekoimi tesnili FIP je mono tesniti dele, obremenjene z nizkimi tlaki, med deli
pa je sorazmerno velika pranja, kot je to na primer pri spoju odpreskov. Anaerobna tesnila FIP so
primerna za spoje, ki so obremenjeni z visokimi tlaki, vendar so spojne ploskve zelo toge. Tekoa
tesnila CIP so primerna za takne spoje, ki jih vekrat sestavljamo in razstavljamo.
Tekoa tesnila (FIP Formed-in-Place) nastajajo tako, da se tekoina najprej nalije na eno od
tesnjenih povrin. Potem se dela sestavita. Takrat tekoe tesnilo pronica in pritee v vse prazne
prostore, pranje in praske; ko se dokonno strdi se ustvari trajno tesnilo. Ta koncept je primeren za
rono ali avtomatsko nanaanje tesnilne mase na tesnjene povrine.
Obstajata dve vrsti tekoih tesnil FIP:
Eno je tako imenovano silikonsko tesnilo RTV (Room Temperature Vulcanisation) FIP, kar
pomeni, da vulkanizacija poteka pri sobni temperaturi.
Drugo pa je tako imenovano anaerobno tesnilo FIP, kar pomeni, da vulkanizacija stee ele
 Tesnjenje ohiij

ob odsotnosti zraka.
V primerjavi s tesnili, ki jih moramo prej izrezati v obliko prirobnice, imajo tekoa tesnila FIP
vrsto prednosti. Tesnila FIP tesnijo tudi povrine, ki imajo precej nepopolnosti, prask in
podobnega. Tesnila FIP omogoajo konstruktorju, da brez zadrkov stakne kovinsko povrino z
drugo kovinsko povrino. Anaerobna tesnila FIP pripomorejo k strukturni trdnosti sestava.
Uporaba tesnil FIP zmanja stroke izdelka, ker lahko sprostimo tolerance obdelave. Tekoa
tesnila pomenijo, da nimamo na zalogi cele serije izrezanih tesnil, temve samo tesnilno tekoino
FIP iz katere lahko naredimo skoraj katerokoli tesnilo. FIP hranimo v originalni embalai
(plastenke). Nanaanje je lahko avtomatsko. Nepotrebno je naknadno privijanje vijakov; le-to je
sicer potrebno pri uporabi izrezanih tesnil, ki se ez as posedejo, vijane zveze pa se deloma
sprostijo. Tekoa tesnila nam dovolijo uporabo tanjih vijakov in ojih prirobnic. Tekoa tesnila
lahko nanaamo bodisi na vodoravne povrine, poevne ali pa na navpine. Po demontai jih z
lahkoto odstranimo in oistimo povrino.
Konstruktor se mora odloiti, kakno tesnilo FIP bo uporabil: anaerobno ali silikonsko.
Anaerobna tesnila so primerna za toge spoje aluminijastih ali eleznih elementov. Karakteristini
primeri anaerobnih aplikacij so: rpalke, motorji in nasploh vsi transmisijski agregati. Ti spoji se
medsebojno v primerjavi s spoji preanih delov ali plastinih komponent, zelo malo pomikajo. Za
te slednje elemente so mnogo bolj primerna silikonska tesnila RTV FIP, ki lahko dobro
kompenzirajo tudi veje pomike.
Slabosti tesnil, ki jih moramo vnaprej izrezati v doloeno obliko
Tesnila, ki jih vnaprej izreemo v doloeno obliko in jih vgradimo tako, da jih stisnemo med
dve prirobnici, so tako imenovana tlana tesnila. Za tlana tesnila je znailno, da jih moramo na
tesnilno ploskev pritisniti, tako da zapolnijo prostor med dvema prirobnicama in se vtisnejo tudi v
nepravilnosti na sami tesnilni ploskvi. Takna tlana tesnila morajo torej prenaati obremenitev
vijakov. Glavni razlogi, da tlana tesnila popustijo, so naslednji:
Tlano posedanje. S asom tesnila izgubijo svojo elastinost in postanejo manj prona. Sila,
ki pritiska na tesnilo, in relativni pomiki povzroijo, da se le-to stanja, kar lahko pripelje do
spuanja tesnila oziroma do odpovedi njegove primarne funkcije.
Usloenje prirobnice. Podroje, kjer je prirobnici treba tesniti, je tudi na sredi med vijaki.
Prav na tem mestu pa je zaradi njegove oddaljenosti od prijemalia tesnilne sile, ki
vsekakor deluje v centru vijaka, najmanji tlak oziroma najmanji pritisk, ki tii skupaj dve
prirobnici. Tudi v primeru notranjega tlaka je prav na sredi med prirobninima vijakoma
najmanja sila in zato najslabe tesnjenje.
Tesnilo se lahko iztisne iz prirobnice. Kadar sta prirobnici stisnjeni skupaj s premajhno silo,
znotraj ohija pa vlada povian tlak, se lahko zgodi, da se tesnilo v prostoru med vijakoma
iztisne iz podroja prirobnice. S tem je tesnjenja seveda konec.
Deformacije ob izvrtini za vijak. Neposredno ob vijaku se na material tesnila prenaajo
velike napetosti. Te lokalne napetostne konice lahko povzroijo razpoke v tesnilu, tesnilo se
lahko raztrga oziroma prekine, v nekaterih primerih pa ga osna sila v vijaku povsem iztisne
iz prirobnice.

1.1.1 Anaerobna tesnila FIP

Anaerobna tesnila FIP se strjujejo zaradi odsotnosti zraka in zato, ker je prisotna kovina ali
druga aktivna povrina. as strjevanja pri sobni temperaturi je lahko od nekaj minut pa tja do nekaj
ur. Ker ni prisotnega topila, je konverzija tekoine v trdno telo tako reko stoodstotna. Pri tem se
povsem zapolnijo vse pranje med tesnilnima ploskvama, nepopolnosti na povrinah in sledi
orodja, s imer se odpravijo vsa mona mesta, skozi katera bi lahko pronical medij, ki ga moramo
tesniti.
Anaerobna tesnila imajo v primerjavi s tlanimi tesnili celo vrsto prednosti:
Tesnjen spoj se ne zrahlja. Kontakt kovine na kovino zagotavlja pravilno prednapetje v
 steblih vijakov. Naknadno dotegovanje vijanih spojev ni potrebno.
Manja nihanja dimenzij. Anaerobna tesnila dovoljujejo prirobnicam, da se stakne kovina

d1 d1
pmax

2a
d2
d2 F
na kovino. Pri tem konstruktorju ni potrebno upotevati debeline tesnila, kaj ele, da bi se
ukvarjal s toleranco debeline tesnila, ki je lahko zelo velika. To pomeni, da so tolerance
delov, ki se spajajo, bolj pod kontrolo.
Strukturna trdnost. Anaerobna tesnila prenaajo tudi strine napetosti, kar se lahko porabi za
prenaanje prenih obremnitev. To pripomore k temu, da se vijane zveze ne zrahljajo ter da
ni drgnjenja in torne obrabe na spojnih ploskvah prirobnic, vse to pa pripomore k strukturni
trdnosti sklopa.
Odveen material tesnila ostane teko. V primerjavi z drugimi tekoimi tesnilnimi materiali
se anaerobni materiali strjujejo zgolj med ploskvami prirobnic. Z zunanje strani prirobnic se
odveen tesnilni material enostavno pobrie s krpo, z notranje strani pa se lahko splakne s
kakno primerno tekoino, saj se anaerobne tekoine meajo z veino fluidov. To pomeni,
da bodo prehodi in kanali ostali odprti, saj jih tesnilna masa ne bo po nepotrebnem
zamaila, ker bo enostavno odtekla oziroma jo bo olje raztopilo.
Konna obdelava tesnjenih ploskev je lahko bolj groba. Anaerobna tekoa tesnila
dovoljujejo bolj grobe povrine prirobnic pa tudi toleranca ravnosti teh povrin je lahko
veja. Popraskana in porezana povrina se lahko povsem dobro zatesni in je ni treba
naknadno strojno obdelovati.
Strjevanje se ne zane pred sestavljanjem. Ker se anaerobni tesnilni material strdi v
odsotnosti zraka, ni problemov z njihovim skladienjem. Ta lastnost anaerobnih tekoih
tesnilnih mas razirja podroje njihove uporabe in povsem odpravlja probleme, ki jih sicer
imamo s skladienjem tesnilnih mas narejenih na osnovi topil ali pa tistih mas, ki se
strjujejo zaradi vlage v zraku. Anaerobni produkti se tako dolgo, dokler so v originalni
embalai, sploh ne strjujejo.
Zmanjajo se stroki zalog. Tesnila, ki jih moramo predhodno izrezati v doloeno obliko, so
primerna le za tiste prirobnice, katerih obliko imajo. Takna tesnila zahtevajo posebno skrb
glede skladienja in rokovanja nasploh. Velika zaloga tesnil, ki so vnaprej narezana, lahko
povzroa kar precejnje stroke.
Kemijska kompatibilnost. Strjena anaerobna tesnila imajo odlino odpornost proti
raztapljanju v gorivih, oljih, vodi in veini obiajnih kemikalij, ki se uporabljajo v industriji.
eprav ima uporaba anaerobnih tesnil v primerjavi s konvencionalnimi alternativami res veliko
prednosti, pa zanje velja tudi nekaj omejitev:
Pomikanje prirobnic. Anaerobni FIP pripomorejo k omejevanju pomikov prirobnic, ki so
posledica razlinih toplotnih raztezkov ali zunanjih obremenitev. e pa prene sile
premagajo strino trdnost tesnilnega materiala ali e je sila, ki hoe loiti prirobnici takna,
da je preseena natezna trdnost tesnilnega materiala, potem je tesnilna sposobnost taknega
spoja vpraljiva, kar bi se seveda zgodilo z vsakim tesnilom. Takni relativni pomiki morajo
biti obvladani s konstrukcijskimi reitvami.
Temperaturne omejitve. Anaerobna tesnila so v svojem bistvu duromerni polimeri, za katere
je znailno podroje uporabe od 50 C do 150 C. Nekatera tovrstna tesnila pa lahko
zdrijo celo do 200 C.
 Tesnjenje ohiij

Pri konstruiranju ohiij in pokrovov gonil, ki jih medsebojno tesnimo z anaerobnim tesnilom po
prirobnicah, je izredno pomemben parameter delilna razdalja med vijaki na prirobnici. Po pravilu
delilna razdalja med vijaki ne bi smela biti veja od desetkratnika premera vijaka. Po drugi strani
pa je delilna razdalja med vijaki odvisna tudi od irine prirobnice, preglednica 3.

Preglednica 3: Nasveti za doloitev irine prirobnice, ki se tesni z anaerobnim tesnilom

irina prirobnice Delilna razdalja med vijaki
[mm] [mm]
3,2 32
6,4 64
9,5 76
12,7 102
Zanesljivo tesnjenje dveh prirobnic je navsezadnje odvisno od adhezije na povrini posamezne
prirobnice. Torej je za celovitost spoja zelo pomembna povrinska obdelava prirobnic. Posebej
moramo biti pozorni, da odstranimo ostre robove pri izvrtinah za vijake in pri drugih izrezih v
prirobnici. Vsekakor mora biti anaerobno tekoe tesnilno sredstvo FIP naneseno v neprekinjeni
liniji po povrini cele prirobnice. e posebej je pomembno, da so povsem obkroene vse izvrtine za
vijake, s imer se blokirajo sekundarne poti iztekanja tekoine, ki jo tesnimo, slika 3.
Uporaba anaerobne tesnilne mase FIP omogoa, da prirobnic ni treba sestaviti takoj po nanosu
tesnilne mase. Priporoa pa se, da se deli vendarle sestavijo v roku ene ure, saj bi sicer lahko prilo
do kontaminacije tesnjene povrine zaradi kaknih tujkov. Priporoljivo je, da se veji deli ohiij in
pokrovov sestavijo s centrirnimi zatii, saj to pripomore tudi k temu, da se tesnilna masa lokalno ne
izrine s povrine prirobnice.

tekoe FIP tesnilo

izvrtina za vijak

prirobnica

Slika 3: Anaerobno tekoe tesnilo FIP mora biti naneseno v neprekinjeni liniji

Anaerobna tesnila se med kovinskima povrinama hitro strdijo. Ta proces se lahko e dodatno
pospei s poviano temperaturo ali s posebnimi predhodnimi nanosi na kovinsko povrino (t.i.
primeri), ki delujejo kot pospeevalniki procesa strjevanja tesnilne mase. Da bi tesnilo resnino
dobro delovalo, morajo biti vsi pritrdilni vijaki priviti do imenskega momenta kar v najkrajem
asu. Priporoa se, da se vijaki dokonno privijejo v manj kot treh minutah po tem, ko sta dela
sestavljena. Da bi se zagotovila dovolj velika pritisna sila na prirobnici med procesom strjevanja
tesnilne mase, bodo morda podsestavi morali biti privreni oziroma stisnjeni skupaj s pomonimi
pritrditvami. Preden bi testirali tesnost prirobninega spoja s stisnjenim zrakom, je vsekakor treba
poakati toliko asa, da se tesnilna masa strdi.
 1.1.2 Silikonska tesnila RTV (Room Temperature Vulcanisation) FIP (Form-in-Place)
Silikonski elastomeri se vulkanizirajo pri sobni temperaturi zaradi njihove reakcije z vlago v
atmosferi. Silikonska tesnila RTV, ki se vulkanizirajo pri sobni temperaturi, se po kapljicah
nanesejo na povrino prirobnice. V roku 10 minut se morajo deli sestaviti. Silikonska komponenta
pri tem stee v vse pranje in pore, povrinske nepravilnosti in praske ter zapolni vrzeli, ki
nastanejo zaradi neravnosti ploskev. Tesnilna masa bo na robovih prirobnice pritekla iz pranje, ki
jo tesni. Silikoni RTV ne vsebujejo nobenih topil. Konverzija iz tekoine v trdno snov je
stoodstotna.
V primerjavi z drugimi tesnilnimi materiali imajo FIP silikonska tesnila naslednje
prednosti:
Tesnijo velike pranje. S silikonskimi tesnilnimi masami je mono uspeno tesniti pranje,
ki merijo do 6 mm.
Omogoajo podajanje s prirobnico. Silikonski elastomeri prenesejo zelo visoke raztezke; tja
do 600 odstotkov. Zato ta tesnila brez teav prenaajo velike toplotne diletacije ali ostanejo
povsem funkcionalna tudi v primerih zelo elastinih ohiij in pokrovov.
Dovoljujejo veje odstopke na tesnjenih ploskvah. Silikonskia tesnila omogoajo tesnenje
povrin z vijo hrapavostjo, dovoljeni pa so tudi veliki odstopki glede ravnosti. V nekaterih
primerih si lahko privoimo celo to, da s silikoni tesnimo neobdelane lite povrine.
Zagotavljajo zmanjanje strokov skladienja. Podobno kot anaerobna tesnila tudi
silikonska tesnila zniujejo stroke skladienja, ki bi sicer nastali zaradi velikega in
dragega nabora konvencionalnih rezanih tesnil.
Imajo veliko temperaturno podroje uporabe. Silikonska tesnila lahko uporabljamo v
podroju od 70 C do 260 C. Za kratek as prenesejo temperature do 315 C, posebni
silikoni pa tudi ve kot 340 C.
So adhezivni. Silikoni se odlino oprijemajo mnogih povrin.
Silikoni, ki vulkanizirajo pri sobni temperaturi, so primerni za tesnjenje olj, hladilnih
tekoin in zraka.
Slabosti silikonskih tesnil FIP:
Slabo so odporni na gorivo in aromatska topila.
Silikonska tesnila niso primerna za tesnjenje posod pod visokim tlakom, ker imajo nizko
strino in natezno trdnost.
Ploskev, ki jo tesnimo s silikonskim tesnilom, mora leati v eni ravnini. Kadar tesnilna ploskev
ne lei v eni ravnini, raje uporabimo posebej oblikovana gumijasta tesnila. Najmanja irina
prirobnice mora biti med 15 mm in 20 mm. Razmik med prirobnicama naj znaa od 0,5 mm do
1,25 mm. Ta razmik je mono izvesti seveda le pri tesnjenju ohiij in pokrovov, ki niso del nosilne
strukture. Kadar pa je tesnjena prirobnica na nosilnem delu ohija ali pokrova, nalijemo silikonsko
tesnilo v za to namenjen utor ali leb. Taken zadrevalni leb je ponavadi kar odtisnjen ali odlit v
eno prirobnico, druga ploskev prirobnice pa je gladka. Zadrevalni leb, ki tee vzdol ene od
prirobnic, je v prenem prerezu ponavadi kroni odsek in poteka od enega do drugega vijaka.
Znailne dimenzije prirobnice, v kateri je zadrevalni leb, so naslednje:
Globina zadrevalnega leba je 1,5 mm, njegova irina pa okoli 3 mm, e je odlit v
aluminijasto prirobnico. V jeklenih preanih pokrovih pa je irina zadrevalnega leba veja
in znaa do nekako 6 mm.
Zadrevalni leb se zane in kona v oddaljenosti od 1 mm do 6 mm od roba luknje za
vijak, e je prirobnica narejena iz aluminija. V jeklenem preanem pokrovu pa je
oddaljenost leba od luknje za vijak veja, in sicer znaa od 6 mm do 13 mm.
irina prirobnice z zadrevalnim lebom na oljnem koritu naj znaa od 15 mm do 21 mm.
irina prirobnice na drugih pokrovih, ki imajo vgrajen zadrevalni leb, pa naj bo od 8 mm
do 10 mm.
Debelina prirobnice, ki je narejena iz vleene jeklene ploevine, naj bo med 1 mm in
1,5 mm. irina prirobnice pa naj ne bo manja od 6 mm.
 Tesnjenje ohiij

Pokrovi iz aluminija pa naj imajo prirobnice, ki so debele od 5 mm do 10 mm.

Najmanja razdalja med notranjim tesnilnim robom in izvrtino za vijak ali zadrevalnim
lebom naj znaa 6 mm.
Delilna razdalja med vijaki na prirobnici naj ne bo ve kot desetkratnik premera vijaka.
Ponavadi je za oljno korito uporabljen vijak premera 6 mm, kar pomeni, da je delilna razdalja med
vijaki 60 mm. Na splono je priporoljivo uporabiti manje vijake, ki so nameeni bolj skupaj, saj
se tako zagotovi minimalna rea na spoju.
Povrine, ki jih tesnimo s silikonskimi tesnilnimi materiali, morajo biti predhodno dobro
oiene. Silikoni RTV tesnijo zaradi adhezije, ne pa zaradi tlane sile, zato je pomembno, da se
prirobnici sestavita skupaj, preden se tesnilni material prevlee s koo. Adhezija na povrini
prirobnic mora biti prisotna ves as uporabne dobe tesnjenega spoja. Zaradi relativnega pomikanja
prirobnic nastopajo v silikonskem tesnilu raztezki, kar pomeni tudi, da se vea strina napetost na
povrini prirobnic. e te strine napetosti preseejo adhezivno ali kohezivno trdnost silikona,
tesnilo popusti, odpove v svoji funkciji. To se ne sme zgoditi. S konstrukcijskimi ukrepi se mora
zagotoviti, da tesnjeni spoj ni izpostavljen prevelikim strinim obremenitvam.
Silikoni, ki se vulkanizirajo na sobni temperaturi, morajo biti v kontaktu z atmosfersko vlago.
e hoemo, da bo strjevanje potekalo neovirano, mora biti omogoen dotok atmosferskega zraka
do tesnilnega materiala. Kljub temu pa se bo v praksi morda zgodilo, da se bo silikon v pranji
velikosti 6 mm strjeval predolgo v primerjavi z zgolj 2,5 mm iroko pranjo. Zaradi prepoasnega
strjevanja je proizvodni proces lahko oviran.
Silikon je treba v neprekinjeni liniji nanesti po vsej ploskvi prirobnice, slika 3. Posebno
pozornost je treba nameniti luknjam za vijake, ki morajo biti povsem oblite s silikonom, da bi na ta
nain prepreili sekundarno pronicanje tesnjene tekoine v okolico. Silikonski material se zane
strjevati v tistem trenutku, ko pride v stik z atmosfero. Zato moramo sestavne dele sestaviti
sorazmerno hitro, in sicer v manj kot treh minutah po tem, ko je bil nanje nanesen tesnilni material.
Tudi vijaki se morajo priviti do imenskega momenta precej hitro: v petih minutah po sestavi delov.
Zapomniti si velja, da se silikon poasneje strjuje v manj vlanem okolju. Hitrost strjevanja se
zato lahko pospei v komorah z visoko vlanostjo. Preden izvedemo preizkus tesnosti, ko se
tesnjeni spoj izpostavi poveanemu tlaku, je vsekakor treba pustiti dovolj asa za strjevanje
silikonskega tesnila.
Odstranjevanje tesnil FIP ter ienje zaradi servisiranja in popravljanja
Vasih je vsekakor potrebno, da se pokrovi na gonilu odstranijo in razstavijo komponente
gonila. Silikonska in anaerobna tesnila imajo veliko strino trdnost. Priporoa se, da pokrov, ki ga
hoemo dvigniti oziroma odstraniti z drugega dela ohija, izpostavimo obremenitvam, ki so
podobne kot pri luenju. Najlaje bo, e bomo pokrov skuali dvigniti le na enem koncu.
Priporoljivo je, da sta e ohije in pokrov oblikovana tako, da sta na njiju naslona, v katera
vtaknemo neke vrste zagozdo in ju razmaknemo, ne da bi pri tem pokodovali tesnilno povrino
prirobnic.
Pred ponovnim tesnjenjem je povrini prirobnic treba temeljito oistiti. Pri tem je treba
uporabiti primerna orodja. Za aluminij in druge barvne kovine je primerno uporabiti plastino
strgalo. Stara tesnilna masa mora biti povsem odstranjena. Za popolno odstranitev stare tesnilne
mase je treba uporabiti kemine odstranjevalce, ki omehajo in stopijo e zadnje ostanke
predhodnega tesnila. Tam, kjer ne moremo uporabiti keminih sredstev, pa moramo staro tesnilno
maso temeljito postrgati s strgali. Pri aluminijastih in plastinih pokrovih ne smemo uporabiti
abrazivnih sredstev oziroma jih ne smemo istiti z rotacijskimi kovinskimi etkami. Najbolje je
staro tesnilo poistiti s primernim topilom. Topila na osnovi petroleja niso primerna, ker lahko za
seboj pustijo ostanke, ki novemu tesnilu ne bodo omogoili dovolj velike oprijemljivosti.
 1.1.3 Tesnila CIP
Princip tesnil CIP (CIP Cured-in-Place) je iz tekoine narediti takno tlano tesnilo, ki se
nanese na eno od prirobnic, se nato strdi in postane skupaj s prirobnico vred za vedno en element.
Tesnilni spoj se v tem primeru izvede tako, da se uporabi poseben stroj za nanaanje tesnilne mase
CIP, ki tesnilno maso CIP zelo natanno nanese po vsej ploskvi prirobnice. Po tem se tesnilo za
kakih 30 sekund obseva z ultravijolino svetlobo, kar ima za posledico, da se tesnilo strdi in trdno
povee s povrino prirobnice. Tesnjenje se ustvari s stiskanjem tesnila CIP med ploskvama
prirobnic.
Kadar je primerneje uporabiti mehkeja in bolj stisljiva tesnila, se uporabi silikonski penasti
material; le-ta se speni na podlagi duika, ki je v njem. To so t. i. duikovi-penasti silikoni CIP.
Tehnologija tesnil CIP zahteva bistveno vejo natannost in ponovljivost tako glede nanaanja
tesnilne mase kot tudi glede postopka utrjevanja, saj mora imeti tesnilo povsem dolono obliko in
poloaj. Iz teh razlogov se je treba premiljeno odloiti, ali naj bo tesnilo iz penjenega ali ne-
penjenega materiala, kaken naj bo mehanizem strjevanja tesnila, pa tudi glede tega ali bomo
uporabili eno- ali dvo-komponentno tesnilno maso.
Tesnila CIP nadomeajo tesnila, ki jih je bilo prej treba izrezati iz gume ali penjene plastine
mase s pomojo matrice, nadomeajo pa tudi lita gumijasta ali plastina tesnila. Pri tem pa imajo
tesnila CIP vrsto prednosti:
Servisibilnost. Pripomoke za izdelavo tesnil CIP je enostavno narediti in tudi enostavno
prenaati.
Prihranek pri strokih dela. Nameanje in lepljenje tesnil, ki so vnaprej izrezana s pomojo
matrice ali so lita, na povrino prirobnic je zamudno.
Poviana kvaliteta. S sodobnimi robotskimi sistemi nanaanja tesnilne mase je mono
dosei vrhunsko natannost oblike in poloaja tesnil.
Zmanjanje strokov skladienja. Za serviserje so tesnila prava nadloga. Tesnila CIP pa so
za vedno nameena na prirobnici, zato serviserjem sploh ni treba razmiljati, ali imajo
tesnilo ali ga nimajo.
Monost izdelave raznolikih tesnil. Sistemi za nanaanje tesnilne mase na prirobnico so
tako fleksibilni, da je z lahkoto mono spremeniti obliko in poloaj tesnila, pa tudi
prototipna tesnila je mono narediti zelo enostavno in hitro.
CIP se morajo strditi, preden se uporabijo. Naeloma je to mono narediti hitro z
ultravijolinim obsevanjem ali pa tudi zelo poasi, v priblino enem ali dveh tednih, e se tesnila
strjujejo zaradi vlage v zraku. e hoemo zmanjati stroke nabave drage opreme za ultravijolino
obsevanje, bomo tesnila strjevali s pomojo vlage; problem pa je, da se v tednu ali dveh tesnila
lahko onesnaijo preden se strdijo. Prav zaradi slednjega se priporoa strjevanje tesnil z
ultravijolinim obsevanjem, saj je v 30 sekundah tesnilo trdno. e pospeimo proces strjevanja, je
tudi skladienje taknih delov manj zahtevno.
Poudariti je potrebno, da v tesnilih CIP ni topil in da so to enokomponentna tesnila, ki se
strjujejo z ultravijolinim obsevanjem ali zaradi vlage v zraku, kar se lahko odvija tudi v temnem
prostoru. Strjen silikonski elastomer ima visoko odpornost proti vplivom okolice in tudi proti
temperaturnim obremenitvam. Tesnilo se odlino oprime na mnoge materiale, tudi na plastiko.

1.1.4 Varovanje vijanih zvez

Vijaki in matice, ki jih uporabimo za pritrditev delov med seboj, se sami od sebe ne smejo
odviti. V privitem stanju se vijak podalja, njegovo steblo se raztegne. Temeljni vzrok za odvijanje
vijanih spojev lei v zrahljanju vijane zveze. Vijani spoj se zrahlja, ker nekako izgine napetost
oziroma natezna sila v steblu vijaka (vijana zveza se posede).
Vzroka, da izgine natezna sila v vijaku sta lahko naeloma dva:
groba kontaktna povrina pod glavo vijaka, na podloki ali na matici postane gladkeja
zaradi ponavljajoih tlanih obremenitev;
 Tesnjenje ohiij

napetost v steblu vijaka ali v podlogi je zaradi ponavljajoih se obremenitev spoja veja od
meje lezenja, zato se element vda oziroma posede.
Najbolji nain za prepreevanje rahljanja vijanega spoja je ta, da poveamo elastinost
vijane zveze. Poleg tega, da vijano zvezo zategnemo na predpisan moment, lahko elastinost
vijane zveze zagotovimo e na ve nainov:
poveamo dolino vijaka z napetim steblom,
pod glavo visokotrdnostnega vijaka in pod matico podloimo dovolj velike, dovolj debele,
dovolj trdne in dovolj trde podloke, da tako zmanjamo povrinske tlake,
uporabimo vijake in matice, z vgrajenimi podlokami, ki se elastino deformirajo,
za podloke uporabimo zelo toge kronikaste vzmeti.

Preglednica 4: Natezna sila sile in momenti pritegovanja za vijake z metrskim navojem

Natezna sila [N] Moment pritegovanja [Nm]
Dimenzije trdnostni razred trdnostni razred
6.9 8.8 10.9 12.9 6.9 8.8 10.9 12.9
M4 3250 3900 5450 6550 2,4 2,9 4,1 4,9
M5 5350 6350 8950 10700 5,0 6,0 8,5 10
M6 7550 9000 12600 15100 8,5 10 14 17
M8 x 1 15300 18100 25500 30600 23 27 38 45
M8 13900 16500 23200 27900 21 25 35 41
M10 x 1 27500 30400 42800 51400 46 55 77 92
M10 x 1,25 23900 28300 39800 47700 44 52 73 88
M10 22100 26200 36900 44300 41 49 69 83
M12 x 1,25 36500 43300 61000 73000 80 95 135 160
M12 x 1,5 34300 40700 57000 68500 76 90 125 150
M12 32400 38300 54000 64500 72 86 120 145
M 14 x 1,5 49500 58500 82500 99000 125 150 210 250
M14 44300 52500 74000 88500 115 135 190 230
M 16 x 1,5 66500 79000 111000 133000 190 225 315 380
M 16 61500 73000 102000 123000 185 210 295 355
M18 x 1,5 87000 103000 145000 174000 295 325 460 550
M18 x 2 81000 96000 134000 161000 265 310 440 530
M 18 74000 88000 124000 148000 245 290 405 485
M 20 x 1,5 110000 130000 183000 220000 385 460 640 770
M 20 x 2 103000 122000 171000 205000 370 440 620 740
M 20 96000 114000 160000 192000 345 410 580 690
M 22 x 1,5 136000 161000 226000 271000 520 610 860 1050
M 22 x 2 127000 151000 212000 255000 500 600 840 1000
M 22 119000 141000 199000 239000 465 550 780 930
M 24 x 1,5 164000 194000 273000 328000 690 820 1150 1400
M 24 x 2 154000 183000 257000 309000 650 780 1100 1300
M 24 138000 164000 230000 276000 600 710 1000 1200
M 26 x 1,5 193000 230000 322000 386000 880 1050 1470 1760
M 27 x 2 201000 238000 335000 402000 970 1150 1600 1950
M 27 181000 215000 302000 363000 890 1050 1500 1800
M 28 x 1,5 226000 268000 376000 452000 1070 1270 1810 2170
M 30 x 1,5 264000 313000 441000 529000 1400 1650 2300 2750
M 30 x 2 253000 300000 422000 506000 1350 1600 2250 2700
M 30 221000 262000 368000 442000 1300 1450 2000 2400
 Pri uporabi preglednice 4 je treba upotevati naslednje opombe:
Vrednosti v preglednici veljajo pri srednjem koeficientu trenja = 0,14, znailnem za vijake brez
posebne povrinske obdelave ali fosfatirane vijake, ki se ne maejo ne z oljem ne z mastmi.
Osna sila je doloena tako, da znaa primerjalna napetost v steblu vijaka 90 % meje plastinosti.
Primerjalna napetost se doloi kot posledica torzijskih obremenitev zaradi privijanja vijaka in kot
posledica osnih nateznih obremenitev. Zgolj natezna napetost (zaradi osnih obremenitev) pri tem
znaa 70 % meje plastinosti.
Pri veliki hrapavosti podlage naj bo prvi moment privijanja za 10 % do 20 % veji od
navedenega. Vijak se naj nekajkrat zapored privije in odvije, da se povrina posede, potem pa naj
se privije s predpisanim momentom.
Pri mazanju navojev z MoS2 se naj pritezni moment zmanja za 20 %, kar bo e vedno
povzroilo za okoli 8 % vejo natezno silo v vijaku ( = 0,10).
Pri pocinkanih vijakih zmanjamo pritezni moment za 8 %, osna sila pa bo pri tem veja za 3 %
( = 0,125).
Pri kadminiziranih vijakih zmanjamo pritezni moment za 30 %, osna sila pa bo veja za 17 % (
= 0,08).
Pri uporabi pnevmatski strojev, ki sunkovito privijajo, je treba navedene momente pritegovanja
zmanjati za 8 % ( = 0,125).
Pravilno priviti vijaki, preglednica 4, se ne bodo odvili, e se bomo drali naslednjih ukrepov:
Za pomembne vijane zveze uporabimo vijake, ki jih lahko zelo obremenimo; to so tako
imenovani visokonapetostni vijaki. Tovrstne vijake lahko dovolj raztegnemo, da se ne bodo
posedli.
Vijani spoj oblikujemo tako, da bodo vijaki dovolj dolgi. Pokazalo se je, da je potrebno
razmerje premera vijaka proti njegovi dolini 1/6 ali ve.
Poveati je treba trenje tako, da pravilno obdelamo naleno povrino pod glavo vijaka in
matico.
Uporabimo lepila oziroma varovalne mase v navoju in s tem prepreimo odvitje vijaka, tako
da poveamo trenje v navoju samem.
Vijano zvezo mehansko zavarujemo.
Na splono lahko ukrepe, ki prepreujejo odvitje doloene, e izvedene vijane zveze razdelimo
na tri podroja:
Poveanje elastinosti vijanega spoja. To lahko naredimo tako, da za podloko uporabimo
zelo togo kronikasto vzmet. Druge elastine podloke, kot na primer valovita vzmetna
podloka ali prerezana vzmetna podloka, so neprimerne. S poveevanjem elastinosti
vijanega spoja zagotovimo, da je osna sila v spoju vedno prisotna, zato se vijani spoj ne
bo sam odvil.
Sistemi za prepreevanje odvijanja. To so sistemi, ki sicer ne prepreijo tega, da bi se
vijana zveza zrahljala, prepreijo pa odvijanje. To pomeni, da se zaradi delovanja zunanjih
sil lahko posedejo povrine pod glavo vijaka ali pod matico, odvijanja pa ni. Primer za to so
kronske matice, varovanje z ico ali samovarovalne matice s plastinimi ali kovinskimi
vloki. Vijaka ali matice v tem primeru sicer ne izgubimo, sposobnost prenaanja
obremenitve vijane zveze pa je zelo okrnjena.
Sistemi za prepreevanje samoodvijanja. To so sistemi, ki prepreujejo samoodvijanje, kot
so na primer vijaki in matice z zobci, narebreni vijaki za prirobnice in varovalne mase.

1.1.5 Tesnjenje navojev

Tesnila v navojih prepreujejo iztekanje tekoin ali plinov iz spojev. Najbolj pogosti primeri
tesnjenja navojev so problemi tesnjenja cevnih spojev. Takni cevni spoji z navoji so pogosto
izpostavljeni dinaminim obremenitvam zaradi vibracij, lahko se menjuje tlak v cevi ali pa se
spreminja temperatura.
Navoj sam po sebi ne more tesniti, slika 4, ker med navoji vedno ostaja navojna pranja.
 Tesnjenje ohiij

matica notranji navoj matica notranji navoj

navojna
pranja

vijak zunanji navoj vijak zunanji navoj je na stocu

a) b)

Slika 4: Principa cevnih navojev

a) zunanji in notranji navoj sta valjasta, b) zunanji navoj je na stocu, notranji navoj je na valju
Eden od najstarejih nainov tesnjenja cevnih navojev je mazanje navojev z zelo viskoznim
strojnim oljem ali pasto z dodanimi polnili. Znailen primer je tesnjenje vodovodnih cevi, pri
katerem se v ta namen pogosto uporabljata laneno olje in preja. Mazivo namae vijani spoj v
celoti in zapolni tudi pranje v navoju, vendar ne zagotavlja nobenega samozapornega uinka, pod
pritiskom se lahko izrine iz navoja, ima pa tudi precej slabe lastnosti, kar se tie obstojnosti v
topilih. Ta nain tesnjenja je neprimeren za tesnjenje cilindrinih navojev.
Drugi starodaven nain tesnjenja cevnih spojev je uporaba zelo viskoznih maziv, ki so narejena
na podlagi topil. Topilo izhlapi in potem ostane v navoju posueno mazivo. Prednost tovrstnega
tesnjenja je, da imamo prisotno mazivo v navoju, kar pomeni, da se navojna pranja zapolni z
mazivom, ki ga je precej teje izriniti. Slabost pa je, da se posueno mazivo v navojni pranji zaradi
izparevanja topila skri, kar pomeni, da moramo navojni spoj ez nekaj asa ponovno priviti, da bi
ta skrek nekako kompenzirali. Ti spoji imajo kar nekaj samozapornega uinka, saj se trenje v
navoju zaradi posuenega maziva povea.
Najbolj pogost sodoben nain tesnjenja cevnih navojnih spojev je uporaba teflonskega
tesnilnega traka. Polimerni trak, kot je teflon, zagotavlja odlino zaetno tesnjenje in hkrati
zagotavlja veliko odpornost proti keminim vplivom. Za tesnjenje plinastega kisika je teflonski trak
edino mono tesnilo. Prednosti pri uporabi teflonskega traka so v tem, da pri privijanju deluje kot
mazivo, prenaa visoke pritezne momente in je odporen proti topilom. Slabost teflonskega traku pa
je, da je vijana zveza dobro namazana tudi za primer odvijanja; spoj se lahko torej sorazmerno
hitro zrahlja. Dinamino obremenjeni vijani spoji so nagnjeni k temu, da se sasoma posedejo in
zato zanejo puati. Mazalni uinek teflonskega traku lahko pripelje do pretegnitve vijane zveze.
Spoj lahko celo poi.
e posebej nevarno je uporabiti teflonski trak v obutljivih hidravlinih sistemih. Pogosto se
namre zgodi, da se teflonski trak natrga in zamai hidravlini sistem, kar lahko pripelje do resnih
problemov v delovanju celotnega stroja.
Konstruktorji v nekaterih primerih predvidijo tako natanno izdelane notranje in zunanje
navoje, da je njihovo dodatno tesnjenje teoretino in konec koncev tudi praktino nepotrebno. To
so tako imenovani suhi tesni spoji. Prednost taknih spojev je v tem, da ti resnino tesnijo, e so
seveda dovolj skrbno izdelani. Njihova slabost pa je, da so dragi, saj jih je precej teko narediti
zaradi zahtevnih toleranc.
Vedno pogosteje se navojne zveze zatesnijo z anaerobnimi tekoimi tesnilnimi sredstvi; le-ti se
v navoju strdijo v netopljivo ilavo plastiko, ki povsem zapolni navojno pranjo, ne glede na to ali
je prisoten torzijski moment ali ne.
Prednosti uporabe anaerobnega tekoega tesnilnega sredstva so naslednje:
 mae navoj med privijanjem,
resnino tesni vijani spoj,
tesni tako uinkovito, da prej raznese cev, kot spusti pa tesnilna masa;
zagotavlja vnaprej predvidljiv moment odvijanja vijanega spoja,
tesnilna masa se ne strjuje zunaj navoja, zato se viek mase z lahkoto odstrani s krpo,
ni treba uporabljati polnil, ki bi lahko povzroala teave v hidravlinih sistemih,
najniji stroki na enoto tesnjenega spoja,
enostavna uporaba v proizvodnem postopku,
lahko je e predhodno naneseno na en navoj.
Slabosti uporabe anaerobnih tekoih tesnil za navojne spoje pa so predvsem v tem, da jih ni
mogoe uporabiti za tesnjenje kisika in da ne prenaajo vijih temperatur kot 200 C, poleg tega pa
niso primerna za tesnjenje cevnih navojev z vejim premerom od 80 mm.

mirujoa b
V
ploskev

h mazivo
u
gibajoa se ploskev
2 TORNA GONILA BREZ VLENEGA ELEMENTA
GONILA S TORNIMI KOLESI

Za gonila s tornimi kolesi je znailno, da se obodna sila s trenjem neposredno, torej brez
vmesnega lena, kot je na primer jermen, prenese z enega tornega telesa na drugega. S taknimi
gonili lahko pretvarjamo obliko gibanja, na primer krono gibanje lahko pretvorimo v linearno
(kolo in tranica). Za ustvarjanje torne sile je potrebno delovanje doloene pritisne sile in
zagotovljen mora biti primeren, im viji seveda, koeficient trenja. Smer vrtenja pogonskega in
odgonskega kolesa je, tako kot pri zobnikih, nasprotna.
Da elementi gonila ne bi bili obremenjeni po nepotrebnem, se pogosto vgrajujejo posebne
naprave, ki pritisno silo po velikosti prilagodijo obremenitvi.
Prednosti gonil s tornimi kolesi:
enostavnost, tona izdelava kotalnih teles (valj, stoec, vrtenina),
enakomerno prenaanje gibanja (ni spremembe ubirne togosti, kot se to zgodi pri zobnikih),
mono je spremeniti smer vrtenja brez pojave zranosti (pri zobnikih bona zranost),
med spreminjanjem smeri vrtenja se prenaa moment,
nizki nivo hrupa, e se uporabljajo mehki torni materiali,
mona je izvedba z mazanjem ali brez njega (odvisno od parjenega materiala),
brezstopenjsko spreminjanje prestave, ne da bi se poruil tok sile (pri zobnikih gonilih to ni
mono),
kotalna telesa lahko prevzamejo funkcijo leajev, tako da vasih klasini leaji sploh niso
ve potrebni.
Slabosti gonil s tornimi kolesi:
Pritisna ali normalna sila Fn je veja od tangencialne ali obodne sile Ft, (v odvisnosti od
parjenih materialov) za 1.5- do 50-krat (Fn = Ft / ).
Visoka kotalna obremenitev v dotikalni coni.
Visoka obremenitev gredi in leajev.
Normalna sila obremenjuje le majhno podroje (linijski ali tokovni dotik). To pomeni, da
je obremenitev posameznih mest bistveno veja kot pri jermenskem gonilu.
Zdrs (0,210) % je odvisen od materiala parjene dvojice. e se pri naeloma suhem trenju
pojavi vpliv vlanosti ali olja, se spremeni obodna sila oz. koeficient trenja.
Majhno duenje udarcev. Hrup je podoben kot pri jermenskih pogonih. Hrupnost se povea
pri nemazanem parjenju jeklo/jeklo.
Potrebne so posebne priprave za zagotavljanje pritisne sile, ki je primerna za prenaanje
doloene obremenitve. Upotevati je treba obrabo, spreminjanje medosja in razlino veliko
obodno silo.
Dvojenje jeklo/jeklo je obutljivo na preveliki zdrs, kar lahko povzroi razjedanje.
Nekaj vrst tornih gonil je prikazanih na sliki 5. Pri vseh prikazanih gonilih so torna kolesa med
seboj v stalnem kontaktu. Ker so razmerja kotalnih polmerov oziroma radijev konstantna, so tudi
prestavna razmerja konstantna; e seveda ne upotevamo zdrsa. Za vsa tri predstavljena torna
gonila velja, da se torna kolesa enakomerno kotalijo vzdol dotikalne linije in ne nastopa neeleno
spodrsavanje, ki bi bilo posledica razlinih obodnih hitrosti, povzroenih s konstrukcijo gonila. Pri
planetnem gonilu s tornimi kolesi pritisna sila, ki je potrebna za prenaanje obodne sile, ne
obremenjuje leajev gonila.

Prenosniki moi 13
 Gonila s tornimi kolesi

Pri cestnih vozilih tvorita torno gonilo pnevmatika in cestie, pri eleznikih vozilih pa
predstavljata torno gonilo kolo in tranica. Gonila s tornimi kolesi se uporabljajo za pogon merilnih
instrumentov, gramofonov, gospodinjskih strojev, malih transportnih sistemov in obdelovalnih
strojev.

valjasto kolo stoasto kolo

poln
sonnik votel
sonnik
r r
R R
planetnik

a) b) c)

Slika 5: Gonila s tornimi kolesi s konstantno prestavo

a) torno gonilo z valjastima kolesoma, b) torno gonilo s stoastima kolesoma, c) planetno gonilo z
valjastimi tornimi kolesi

2.1.1 Pralni stroj gnan s tornim gonilom

Na sliki 6 je prikazan primer uporabe gonila s tornimi kolesi za pogon vejega pralnega stroja.
Boben pralnega stroja je hkrati poganjan in vleajen na dvanajstih tornih kolesih, od tega je 6 koles
pogonskih. Pogonski stroj sta dva elektromotorja. Hidrodinamini sklopki, prigrajeni med
elektromotorjema in tornima goniloma, pa zagotavljata mehak zagon bobna in izravnavata razlike v
vrtilnih frekvencah, ki bi morda nastopile zaradi razlinih kotalnih polmerov tornih koles. Za
vleajenje in pogon je mono uporabiti avtomobilska kolesa ustreznih dimenzij.

kolut za aksialno vodenje pralni izstop kolut za

boben aksialno
vstop
vodenje

reduktor elektromotor aksialno

radialni leaji
sklopka avtomobilska kolesa vodenje

Slika 6: Gonilo s tornimi kolesi poganja pralni stroj

 Gonila s tornimi kolesi

2.1.2 Planetno gonilo s tornimi kolesi

S tornimi kolesi je mono sestaviti tudi planetno gonilo. Normalna sila se ustvari z elastino
deformacijo zunanjega votlega obroa, ki je izdelan pod mero, ali pa tako, da gonilo opremimo s
posebno stiskalno napravo oziroma s sistemom za napenjanje, ki zagotavlja le tako veliko
normalno silo, kot je potrebna za prenaanje vrtilnega momenta. V tem drugem primeru je notranji
sonnik sestavljen iz dveh stoastih delov. Ta dva dela se zaradi zunanje obremenitve oziroma
momenta stiskata skupaj s elnimi zagozdami. Oba konina dela notranjega sonnika zagozde
stisnejo skupaj, zato se povea delovni premer notranjega sonnika, kar povzroi radialno pritisno
silo, ki zagotavlja dovolj veliko obodno silo. Zaradi simetrine razporeditve dveh ali ve
planetnikov radialne oziroma normalne sile ne povzroajo obremenitev leajev.
Leaji so v gonilu zgolj zato, da vodijo torna kolesa in prenaajo zunanje obremenitve, ki
delujejo na vstopno in izstopno gred gonila. Okoli sonnika namestimo toliko planetnikov kot le
lahko. Tako razporedimo celotno obodno silo na im ve dotikalnih tok.
Planetna gonila s tornimi kolesi teejo zelo mirno in tiho. Planetno gonilo s tornimi kolesi je
prikazano na sliki 7.

nosilec planetnikov
votel sonnik os planetnikov
planetnik
ohije
poln sonnik
izstopna
vstopna gred
gred

poln
sonnik
pomik
strmina
sistem za zasuk
napenjanje
leaj
krogla

vstopna gred

Slika 7: Planetno gonilo s tornimi kolesi, ki je opremljeno s sistemom za napenjanje

2.1.3 Preklopno gonilo s tornimi kolesi

V nekaterih gonilih lahko torna kolesa odmikamo iz kontakta in jih kasneje primaknemo nazaj,
takrat nam torna kolesa lahko sluijo tudi kot sklopka. Takne lastnosti ima na primer preklopno
gonilo s tornimi kolesi. To gonilo nam omogoa tudi regulacijo pritisne sile. Pritisno silo lahko
postopoma zvezno poveujemo. Po drugi strani pa lahko torna kolesa tudi povsem odmaknemo od
gnanega kolesa, pogon lahko torej popolnoma razdvojimo. Ker se pogonski kolesi vedno vrtita s
konstantno vrtilno frekvenco, odgonsko kolo pa se lahko vrti v eno ali drugo smer ali miruje, bo v
primeru delovanja gonila v funkciji sklopke nastopil kar velik zdrs.
Tovrstna gonila se uporabljajo kot gonila pri mlinih na veter ali vodo, za pogon vretena torne
stiskalnice, pri fonografih in navijalnih strojih. Pri tem delujejo torna kolesa tudi kot varovalne
zdrsne sklopke. Pogonski kolesi sta narejeni iz jekla, morda jeklene litine. Torne povrine imata
gladko obdelane. Torna obloga je nameena na odgonskem kolesu, ki ima konstanten torni
 Gonila s tornimi kolesi

polmer. Na ta nain je zagotovljena najmanja obraba torne obloge, saj je obremenitev torne obloge
v tem primeru najbolj enakomerna.
Preklopno gonilo s tornimi kolesi se lahko uporabi za pogon enostavne stiskalnice, slika 8. V
tem primeru se obe torni kolesi na pogonski gredi vrtita s konstantno frekvenco. Pogonsko gred
poganja elektromotor preko jermenskega gonila. e se premakneta torni kolesi s pogonsko gredjo
vred v desno, pomeni, da se levo torno kolo pritisne ob torno kolo na vretenu, in to povzroi, da se
navojno vreteno zavrti tako, da se dvigne (odvije) navzgor. V nasprotnem primeru, ko se torni
kolesi premakneta v levo (poganja desno kolo), se navojno vreteno zavije v ohije stiskalnice in
spusti navzdol (to je ponavadi delovni gib vretena).

pogonska
gred
pogonski kolesi

torna gnano torno

sklopka kolo
menjalni
mehanizem

jermen

torna
obloga vijano
vreteno

orodje

Slika 8: Preklopno gonilo s tornimi kolesi uporabljeno za pogon enostavne stiskalnice

Torni kolesi na horizontalnem vretenu in torno kolo na navojnem vretenu sluijo hkrati kot
vztrajniki. Pri spuanju in dvigovanju vretena se menja tudi prestava proti kolesu na navojnem
vretenu. Za torne obloge se najpogosteje uporabljajo vrvice, izdelane iz ivalske koe, ki so
odporne na obrabo, elastine in neobutljive na sunke. Pri preobremenitvi mora zdrsniti varnostna
drsna sklopka, ker ni primerno, da bi pri najveji obremenitvi nastopil zdrs med tornimi kolesi.
 3 MENJALNIKI

Menjalnik ali gonilo z nastavljivo prestavo je tisto gonilo, ki mu je prestavo med vrtilno
frekvenco vstopne in izstopne gredi mono menjati. Sem spadajo tako stopenjski kot brezstopenjski
menjalniki.
Nekateri delovni procesi zahtevajo spreminjanje vrtilne frekvence in vrtilnega momenta. To e
posebej velja za tiste procese, pri katerih se pogosto nekaj teko zaganja.
Skoraj vedno je najbolj gospodarno, da zasnujemo takno gonilo, pri katerem prestave
nastavljamo oziroma menjujemo tam, kjer so visoke vrtilne frekvence in zato majhni momenti.
Kasneje pa zniamo vrtilno frekvenco in dvignemo vrtilni moment s pomojo prigrajenega
zobnikega gonila s konstantno prestavo.
Ko se odloamo o primerni vrsti gonila z nastavljivimi prestavami se skuamo najprej
prepriati, ali nam morda v danem primeru ne rei vseh zahtev gonilo z ve konstantnimi
prestavami. Ni priporoljivo, da skuamo vsak problem takoj reiti z brezstopenjskimi gonili. Zato
poglejmo najprej nekaj znailnosti stopenjsko nastavljivih gonil.

3 .1 Zob nik i menja lnik i

Takna gonila imajo prednost pred vsemi drugimi nastavljivimi oz. stopenjskimi gonili, slika 9.
V kombinaciji z enostavnim motorjem na izmenini tok spadajo zobnika stopenjska gonila med
najbolj zanesljiva in cenovno ugodna gonila.

kuite mjenjaa
klizni leaj
menjalna os
menjalne vilice
pogonsko pomina zobnika
vratilo
zobata gred
nepomina zobnika
odgonska gred

ulje

Slika 9: Enostaven zobniki menjalnik

Prenosniki moi 17
 Menjalniki

drsni leaj

sinhronski sklop

pogonska gred odgonska gred

vklopni obro

ulje

Slika 10: Zobniki menjalnik s sinhroni

Pri vsaki prestavi lahko stopenjsko prestavljivemu zobnikemu gonilu oziroma zobnikemu
menjalniku na odgonu odvzamemo polno mo; to pomeni velik moment pri majhnih vrtilnih
frekvencah in obratno. Preklapljanje prestav oziroma stopenj se lahko olaja z vgradnjo
sinhronizacije, slika 10. Na vstopu se lahko prigradi hidravlini pretvornik, ki omogoi mehak
zagon in visok zagonski moment. Pozorni moramo biti na to, da je pri prestavljanju tok vrtilnega
momenta prekinjen!

3 .2 Brezstop enjski menjalniki a li b rezstop enjsko

nasta vljiva go nila
Pri majhnih moeh, do okoli 0,5 kW, in pri moeh preko 75 kW se za regulacijo vrtilne
frekvence na izstopu iz gonila uporabljajo nastavljivi elektromotorji. Pri vijih moeh prevladujejo
enosmerni elektromotorji, z ustrezno regulacijo seveda. Ti enosmerni motorji se napajajo iz
izmeninega omreja preko usmernika. Na pomenu pa dobivajo tudi enostavneji asinhronski
elektromotorji na izmenini tok, saj so elektronski frekvenni pretvorniki vedno ceneji. Razvojni
inenir mora seveda to spremembo upotevati.
Podroje od 0,5 kW do 75 kW pa danes uspeno pokrivajo brezstopenjsko nastavljiva mehanska
gonila. Toda vsaki je treba preveriti cenovno in funkcijsko upravienost taknega gonila v
primerjavi s ceno in funkcijo "nastavljivega" elektromotorja ter hidravline reitve. Vpraati se
moramo, katera od natetih reitev ima dovolj prednosti, da jo v doloenem primeru uporabimo.
Osnovni kriteriji za izbiro vrste brezstopenjskega menjalnika
Osnovni napotki, ki nam lahko pomagajo pri izbiri stopenjskega zobnikega ali
brezstopenjskega gonila, so zbrani v preglednici 5.
 Brezstopenjski menjalniki

Preglednica 5: Osnovne znailnosti najbolj pogostih menjalnikov

Brezstopenjska gonila
s
stopenjska z s tornimi zobniko hidro- hidro- elektro-
klinastim
z zobniki verigo kolesi z drogom statina dinamina motor
jermenom
Prenaa
moment v
da da da da da da ne ne
mirujoem
stanju?
Najveja /
najmanja 2100 39 610 535 5 2,5 1,250
prestava, R
Mona
sprememba da ne ne da ne da ne da
smeri vrtenja?
Spreminjanje
prestave pri da ne mono mono da da da da
mirovanju?
Dranje
natanno srednje dobro srednje majhno dobro slabo majhno
prestave
jermen,
Kritini kolesa, zobata
jermenice, veriga tesnila leaji
elementi obloge sklopka
leaji

3.2.1 Razmerje med najvejo in najmanjo prestavo brezstopenjskega gonila, R

R je razmerje med najvejo in najmanjo mono prestavo, ki jo lahko na gonilu nastavimo
(R = imax / imin). To razmerje, R, naj bo le tako veliko, kot je potrebno, e pa se le da, naj bo blizu 1,
saj ima veina gonil tukaj najveji izkoristek. Pri velikih R (npr. 10) se morajo uporabljati majhni
premeri koles, kar povzroi visoke obremenitve, visoke tlake in visoke obremenitve dotikalnih
povrin. im veje je razmerje nastavljanja gonila, draje in veje postane gonilo. Pri gonilih s fino
regulacijo je nastavitvena natannost toliko veja, koliko blie 1 lei R (monost prigraditve
planetnega gonila, da na ta nain poveamo prestavno podroje).
V razvojni fazi nove vrste stroja ali nekega postopka je zaradi preizkuanja esto potrebno, da
vgradimo gonilo z velikim podrojem nastavljanja R. Toda kasneje, ko je e znano ugodno
obratovalno podroje, lahko v serijski proizvodnji uporabimo gonilo, ki ima niji R in je zato
bistveno ceneje.
Vasih pa se kljub vsemu zgodi, da moramo zasnovati gonilo za ekstremne razmere
obratovanja. Zahteva se lahko na primer, da je podroje nastavljanja R = , pa tudi, da mora
gonilo zagotavljati spremembo smeri vrtenja in podobno. Potem smo pa prisiljeni poiskati
ustrezne konstrukcijske reitve. Kadar je zahtevano R = , lahko na primer uporabimo nihajno
gonilo. Kadar je treba zamenjati smer vrtenja R < 0, lahko gonilu s tornimi kolesi dogradimo
planetno gonilo. Toda biti moramo pozorni, kadar se odgonska vrtilna frekvenca blia ni, postaja
gibanje vedno bolj neenakomerno in z naraanjem obremenitve hitro pada.
Kadar delovni stroj obratuje z razlinimi a skoraj konstantnimi nivoji vrtilne frekvence, je
smiselno uporabiti kombinacijo s stopenjsko nastavljivim gonilom.
Ponavadi delovni proces zahteva, da se prestava gonila zvezno menja med samim delovnim
postopkom. Menjanje prestave oziroma nastavljanje prestave gonila pri mirovanju gonila je mono
le v izjemnih primerih, ko to pa dovoljuje delovni proces, seveda.
Karakteristika nastavljanja je odvisna od medsebojne povezanosti poloaja doloenega
krmilnega elementa (na primer kolesa z vretenom) in prestave gonila. Ta karakteristika je zelo
 Menjalniki

pomembna, e je gonilo povezano v neki regulacijski sistem. Karakteristiko nastavljanja je za

vsako posamino gonilo treba izmeriti z meritvijo vstopne in izstopne vrtilne frekvence ter poloaja
krmilnega elementa (primerja se s podatki proizvajalca).

3.2.2 Momentna karakteristika delovnega stroja, ki ga poganjamo z menjalnikom

Diagram 1 predstavlja momentne karakteristike znailnih delovnih strojev, za katere se lahko
zgodi, da jih moramo poganjati z brezstopenjsko nastavljivim mehanskim gonilom. Za primer
delovnega stroja s karakteristiko b (na primer sinhronski generator) ne bomo potrebovali nobenega
prestavljivega gonila, saj v tem primeru ve kot oitno zadoa gonilo s konstantno prestavo. Na
splono pa mnogi delovni stroji potrebujejo gonila z nastavljivo prestavo. Pogosto si na primer
elimo, da imamo pri razlinih vrtilnih frekvencah na izstopni gredi na njej tudi bolj ali manj
konstanten vrtilni moment (karakteristiki a in d), pogonski stroj pa nam tega ne more zagotoviti,
diagram 1. Za taken primer so primerna nastavljiva gonila, ki se zasnujejo po merilih za
industrijska gonila. Tako zasnovana gonila dovoljujejo poveanje momenta v fazi zagona ali pri
hladnem delovnem stroju. Takna robustna nastavljiva mehanska gonila bi bila primerna za pogon
strojev, ki nekaj gnetejo, meajo, centrifugirajo ali pa za pogon transportnega traku. Za delovne
stroje s karakteristiko c se izplaa zasnovati elektrini pogon ali pa hidravlini prenosnik.

b) c)
vrtilni moment [Nm]

d) d)

a)
d)

vrtilna frekvenca [min1]

Diagram 1: Momentne karakteristike nekaterih strojev

a dvigalo ali transportni trak, b sinhronski generator, c upor zaradi izgub pri toku (rpalke,
zrani upor vozil), d upor zaradi trenja pri delovnih strojih, ki plastino preoblikujejo material

3.2.3 as prestavljanja
Je as, ki je potreben, da gonilo prestavimo iz enega skrajnega do drugegega skrajnega
prestavnega razmerja. V prvi vrsti je odvisen od zahtev po hitrosti spreminjanja prestavnega
razmerja. Temu primerno moramo oblikovati napravo za prestavljanje. Naprave so lahko rone ali
s pogonskim motorjem (elektrinim, hidravlinim ali pnevmatskim). Pri zahtevnih pogonih se
uporabljajo krmiljene in regulirane prestavljalne naprave.
Pri ronem prestavljanju je as odvisen od izvedbe naprave za prestavljanje in prestavljalca.
Znaa lahko od 20 s naprej. Za naprave gnane z motorjem znaa normalni as prestavljanja od 10 s
do 60 s.

3.2.4 Doba trajanja brezstopenjsko nastavljivega mehanskega gonila

Doba trajanja ali kot jo imenujejo nekateri ivljenjska doba nastavljivega mehanskega gonila je
pri podanih obratovalnih razmerah odvisna predvsem od pravilno izbrane velikosti gonila.
Nekaj napotkov za konstruktorje gonil
Zelo neugodno je, e brezstopenjsko nastavljivo gonilo dlje asa obratuje pri neki bolj ali manj
konstantni prestavi. Pojavi se namre nevarnost, da zaradi stalnega polmera kontakta nastopi
 Brezstopenjski menjalniki

intenzivna obraba tornih koles, tako da zaradi obrabe nastanejo na kolesih celo lebi ali utori, ki
lahko kasneje zelo motijo pri prestavljanju.
Na ivljenjsko dobo brezstopenjsko nastavljivega gonila zelo ugodno vpliva avtomatska
oziroma samodejna nastavitev pritisne sile med dvema tornima elementoma. Avtomatika poskrbi
za to, da je pritisna sila le tako velika, kot je resnino potrebna za prenaanje doloenega momenta.
Deli, ki so izpostavljeni poveani obrabi, naj bodo lahko zamenljivi.
Velikost leajev in njihova ivljenjska doba sta mono odvisni od tega, ali pritisna sila deluje
popolnoma aksialno ali radialno na leaj, oziroma ali se po principu planetov pritisk na leaj morda
celo ne iznii.

3.2.5 Izkoristek brezstopenjsko nastavljivega gonila

Pri moeh do 1 kW izkoristek in segrevanje nista izloilna kriterija. V diagramu 2 so prikazane
karakteristike nastavljivih gonil za neko srednjo podroje moi. Pri gumijastih klinastih jermenih in
pri tornih kolesih, obloenih z mehkim materialom, temperatura teles elementov ne sme presei
70 C. Temperatura olja v tornih gonilih pri parjenju jeklo na jeklo pa ne sme presei 90 C. Vije
temperature zmanjujejo ivljenjsko dobo olja in moneje vplivajo na poveanje trenja.

dvostopenjsko zobniko
enostopenjsko zobniko
dvostopenjsko zobniko
100 %

torna kolesa
90 % plastika/jeklo
zobata veriga
80 %
izkoristek gonila,

jermen
hidro-statino
torna kolesa
70 % hidro- zobniko z jeklo/jeklo
dinamino drogom (v olju)
60 %

50 %
7:1 5:1 3:1 1:1 1:3 1:5 1:7
v poasneje prestava v hitreje

Diagram 2: Srednji izkoristki pri prestavljivih gonilih ob polni moi (do 7,5 kW)

3.2.6 Stabilnost oziroma ohranjanje konstantne prestave brezstopenjsko nastavljivega

gonila
V nekaterih primerih je natanno ohranjanje prestave odloilen kriterij za kvaliteto
brezstopenjsko nastavljivega mehanskega gonila. Natannost ohranjanja prestave je pogosto
zahtevana v papirniki industriji, pri peeh, skozi katere tee transportni trak, in e pri mnogih
drugih izdelovalnih postopkih, pri katerih je pa odloilna hitrost transporterja.
 Menjalniki

Glavna vzroka za to, da neko gonilo ni sposobno ohranjati vnaprej nastavljene prestave sta
spreminjajoa se obremenitev in spreminjajoa se vrtilna frekvenca. To oboje vpliva na spremembo
tornega koeficienta, ta pa povzroi spremembo zdrsa, kar seveda spremeni prestavo gonila.
Neugodno pa na ohranjanje prestave vplivajo tudi deformacije elementov gonila in njihova obraba.
Vasih se zahteva, da moramo uporabiti brezstopenjsko nastavljivo mehansko gonilo in
prestavo ohranjati na neki toni konstantni vrednosti. V tem primeru je priporoljivo gonilo z
nastavljivimi zobatimi stoastimi koluti in zobato verigo, ki po diagramu 3 spada med gonila, ki
prestavo ohranjajo najbolj stabilno.

0
zobate verige

5 kovinska torna
odstopanje prestave [%]

kolesa z regulirano
pritisno silo
10 irok klinasti
irok klinasti jermen z jermen z
napenjalno napravo napenjalno
15 napravo
irok klinasti jermen
pritisna sila zaradi vzmeti
20
0 imenski dva trije
moment imenska imenski
momenta momenti
pogonski moment

Diagram 3: Stabilnost prestave za posamezna brezstopenjsko nastavljiva gonila.

3.2.7 Obnaanje brezstopenjsko nastavljivega gonila pri preobremenitvi

Preobremenitve, kot so na primer zagonski sunki, lahko povzroijo povean zdrs, to pa ima za
posledico moneje segrevanje gonila. Pri parjenju jeklo na jeklo pa lahko preobremenitve
povzroijo zajedanje materiala. Klinasti jermen in torne obloge se lahko pokodujejo in pretirano
obrabijo. Najbolja zaita pred preobremenitvijo je seveda primerno dimenzionirano gonilo. Pred
pokodbami zaradi preobremenitve pa varujejo tudi sistemi za samodejno nastavljanje pritisne sile.
Ti sistemi ugodno vplivajo tudi na dobo trajanja elementov pri delni obremenitvi gonila.
Konstantna pritisna sila, povzroena na primer z vzmetmi, pa deluje na splono neugodno.

3.2.8 Poloaj pogonske in odgonske gredi

Konstruktor si pogosto eli, da je poloaj pogonske in odgonske gredi gonila fiksen. To
pomeni, da se poloaj ene in druge gredi glede na ohije gonila in temelje ne spreminja ne v
radialni ne v osni smeri. Za zobnika gonila je takna zahteva povsem samoumevna, medtem ko za
brezstopenjsko nastavljiva mehanska gonila to pogosto sploh ni mono priakovati.
Fiksen poloaj gredi je znailen predvsem za gonila z nastavljivimi stoastimi jermenicami in
le pri nekaterih gonilih s tornimi kolesi. Pri mnogih gonilih s tornimi kolesi se nastavlja vrtilna
frekvenca tako, da se preno premika odgonska gred. Koaksialen poloaj gredi je zato mogo le pri
nekaterih gonilih s tornimi kolesi, pri katerih to omogoa konstrukcija gonila.
 Brezstopenjski menjalniki

3.2.9 Mazanje brezstopenjsko nastavljivega gonila

Pri vsakem posaminem primeru se mora pojasniti, ali je mazanje sploh dopustno in e je,
katero doloeno mazalno sredstvo je predpisano in kakni so intervali zamenjave mazalnega
sredstva.

3.2.10 Vzdrevanje in popravljanje brezstopenjsko nastavljivih gonil

Glede enostavnosti vzdrevanja so ponavadi v prednosti gonila, ki so krmiljena na enostaven
mehanski nain. e se uporabljajo elektronske komponente, mora biti zagotovljeno, da se ob
izpadu elektronike gonilo e vedno lahko rono krmili in da v doloeni prestavi e vedno obratuje.
To je pri visokih zahtevah glede zanesljivosti obratovanja odloilna prednost v primerjavi s
pogonom, pri katerem se prestava spreminja z uporabo krmiljenega elektromotorja.
e je gonilo nameeno v neobiajni legi, ki odstopa od normalnega horizontalnega poloaja,
se mora posebna pozornost posvetiti pritrditvi gonila, kontrolnim odprtinam gonila (na primer
odprtinam za zagotavljanje nivoja olja), paziti moramo tudi na tesnjenje gonila in prikljuke za
rono ali daljinsko krmiljenje.

3 .3 Brezstop enjsko nasta vljiva mehanska g onila

varia torji
Brezstopenjsko nastavljiva mehanska gonila delujejo po principu, da je mono brezstopenjsko
nastavljati polmer, na katerem deluje sila. Tovrstna brezstopenjska gonila je z redkimi izjemami
mono izvesti le z uporabo elementov tornih gonil. Obratujejo mirno, tiho in dobro duijo sunke.
Primerna so za stalne ali obasne pogone montanih linij, suilnih naprav, pei, obdelovalnih
strojev, dozirnih naprav in transportnih sistemov.

3.3.1 Motorno torno gonilo, pri katerem se spreminja le en polmer kolesa

e je pogon na kolesu s konstantnim polmerom prijemalia sile, sta pogonska obodna sila in
vrtilna frekvenca vstopne gredi v gonilo konstantni, slika 11.

pogonski motor

R1 = const

pritisna odgonska gred

sila
R2 const
Slika 11: Torni variator s konstantno mojo na izhodu

Takno gonilo prenaa konstantno mo, kar pomeni, da je, glede na prestavo pa, na izstopu iz
gonila pri nizkih vrtljajih visok moment in obratno. Prav v tej lastnosti je prednost brezstopenjskih
mehanskih gonil v primerjavi s krmiljenimi elektromotorji. Krmiljeni elektromotorji lahko trajno
proizvajajo kvejemu le imenski moment, povian moment pa zgolj kratkotrajno, e seveda
zaasno poveamo tok.e pa je pogon na kolesu s spremenljivim polmerom prijemalia sile, daje
gonilo na sliki 12 (pri konstantni pritisni sili) na izhodu konstanten odgonski moment, to pomeni,
da mo na odgonski gredi pada, e se njena vrtilna frekvenca zmanjuje.
 Menjalniki

pogonski motor
pomik pri
prestavljanju
1

R1 odgonska gred
pritisna
sila 2
R1 const R2 = const i = R2 / R1 = 1 / 2
P1 = M1 1 P2 = M2 2
M1 const 1 = const M2 = const 2 const

Slika 12: Torni variator, ki se mu na odgonski gredi z vrtilno frekvenco manja mo

3.3.2 Torni variatorji, pri katerih se hkrati spreminjata polmera obeh koles

pogonska jermenica
R2

pogonska R1
gred
vmesno kolo

R1
R2 odgonska odgonska
gred jermenica
moni
poloaji
jermena
a) b)

Slika 13: Torni variator, ki se mu hkrati spreminjata oba aktivna polmera tornih koles
a) torni variator z vmesnim kolesom, b) torni variator z jermenom

Pri teh gonilih se polmera prijemalia sile na pogonski in odgonski strani hkrati spreminjata,
slika 13. To pomeni, da karakteristike teh gonil leijo nekje vmes med tistimi, ki so opisane za
torni gonili, pri katerih se spreminja le en polmer prijemalia sile, in so gnane enkrat na eni,
drugi na drugi strani konstantna mo ali konstanten vrtilni moment.
Brezstopenjsko nastavljiva torna gonilo z dvema kolesoma
V principu je mono nastavljiva gonila s tornimi kolesi narediti na dva naina. Prvi je taken, da
se vstopna in izstopna gred med seboj premikata. Kadar pogonski motor namestimo na vstopno
gred in potem premikamo cel sklop (motor, gred in torno kolo) napram trdno vleajeni izhodni
gredi in tornemu kolesu na njej, lahko dobimo zelo enostavno gonilo. Drugi princip pa je taken, da
imamo v nekem ohiju fiksno vgrajeni dve torni kolesi, med njima pa premikamo, pravzaprav
drsamo, eno ali ve vmesnih tornih koles. Pri uporabi tega drugega principa je prednost v tem, da
tako dobimo veja podroja nastavljanja ter da je mono vstopno in izstopno gred postaviti v
koaksialen poloaj, vsekakor pa ostaneta poloaja vstopne in izstopne gredi nespremenjena ne
glede na to, v kakni prestavi gonilo obratuje. Pomanjkljivost gonil z vmesnimi tornimi kolesi pa je
v podvojenem tevilu dotikali, kar pomeni dvakratne izgube v primerjavi z gonili, ki delajo po
prvem principu.
 Brezstopenjski menjalniki

Pri brezstopenjsko nastavljivem tornem gonilu z dvema stoastima kolesoma, pri katerem se
pogonska in odgonska gred medsebojno premikata, slika 14, ne moremo niti teoretino zagotoviti
istega kotaljenja po celem obmoju prestavljanja. isto kotaljenje nastopa le pri tisti prestavi
gonila, pri kateri se vrha stocev tornih koles stikata v eni toki. Ker pa si elimo, da tudi takrat, ko
gonilo obratuje v vseh drugih prestavah, ne bi bilo prevelikega spodrsavanja, da bi torej bile drsne
hitrosti im nije, kar pomeni, da bi bila tudi obraba zaradi tega nepotrebnega spodrsavanja im
manja, morajo biti irine kontaktnih ploskev im manje. To je vzrok, da se vsaj eno kotalno telo
bombira, vasih pa sta bombirana kar oba. Bombiranje pomeni, da sta telesi oblikovani kot
krogelni odsek ali kot krona vrtenina. Ker so torej zaradi zmanjanja drsenja zmanjane dotikalne
ploskve, je posledica tudi manja normalna sila. Povedano drugae: tovrstna prestavljiva torna
gonila prenaajo le manje moi.
Zaradi velikih tornih izgub na dotikalnem mestu se priporoa zaporedna vezava kvejemu dveh
tornih mest.

obodne v1 > u1
pogonska obodne v1 = u1
hitrosti v2 = u2
gred hitrosti v2 = u2
v3 = u3 v3 < u3

v1 u1 odgonska
gred v1 u1
v2 u3 u2 v2 v
v3 3 u3 u2

obodne v1 < u1
a) hitrosti v2 = u2
v3 > u3 b)

u1
v1

v2 v3 u3 u2
c)

Slika 14: Brezstopenjsko nastavljivo torno gonilo z dvema tornima kolesoma

a) kolesi se kotalita, b) in c) kolesi delno spodrsavata
Mo, ki jo prenaa nastavljivo gonilo s tornimi kolesi, se v kompaktneji izvedbi gonila razdeli
na ve paralelnih vej. Takna gonila morajo biti izdelana dovolj natanno, elementi pa morajo biti
dovolj togi, da se mo resnino im bolj enakomerno razdeli na vsa torna mesta.
Prestavno podroje je pogosto izkljuujo kriterij pri izbiri gonila. Za prestavljiva torna gonila
ni priporoljivo, da dlje asa teejo pri neki fiksni prestavi, ker bi lahko nastali utori in brazde, ki bi
v najboljem primeru kasneje oteevali prestavljanje. Dalje obratovanje gonila pri neki konstantni
prestavi bi lahko povzroilo tako veliko lokalno obrabo, da bi bilo doloen torni element predasno
treba zamenjati.
Z dograditvijo planetnega gonila je mono prestavno podroje raziriti. Z dodatnim planetnim
gonilom se pobolja tudi tonost nastavitve. Tako modificirano nastavljivo gonilo se lahko poganja
naprej, lahko se zaustavi ali pa vrti v nasprotno smer. Prav tako pa dodatno planetno gonilo
omogoa, da se skozi takno kombinirano gonilo prenaa e veja mo.
Planetno gonilo deluje kot dodatno gonilo, ki ima vhod na dveh mestih. Eden od vhodov v
planetno gonilo je direktno povezan z vstopno gredjo v torno gonilo, drugi vhod v planetno gonilo
pa je povezan z izhodno gredjo iz tornega gonila. Posebno prikladno je povezati koaksialno torno
gonilo in planetno gonilo.
 Menjalniki

Teave lahko nastopijo takrat, kadar je izhodna vrtilna frekvenca iz planetnega gonila
nastavljena na ni, odgonska gred pa je kljub vsemu obremenjena z doloenim odgonskim
momentom. Takrat sta prestavljivo torno gonilo in dograjeno planetno gonilo povezana v zakljuen
krog, iz katerega teoretino ne izhaja nobena mo, po krogu pa se pretakajo velike moi in zato se
tudi ustvarjajo sorazmerno velike izgube.
Glavne razlike med posameznimi izvedbami nastavljivih gonil s tornimi kolesi so v obliki
tornih oziroma kotalnih teles, v sistemu za prestavljanje in v nainu zagotavljanja pritisne sile.
Torus gonilo
Na sliki 15 je predstavljeno nastavljivo gonilo s tornimi kolesi s prigrajenim planetnim
gonilom, tako imenovano Torus gonilo. Ker sta v gonilu nameena dva vmesna koluta, se pritisne
oziroma normalne sile izenaijo, kar pomeni, da zaradi tornih sil ni dodatnih prenih sil na leaje
vstopne gredi. Aksialne sile v gonilu s tornimi kolesi pa so vendarle zelo visoke in zato so v to
gonilo nameeni moni aksialni leaji. Torna kolesa so iz kaljenega jekla. Gonilo tee tono, saj je
spodrsavanja oziroma vijaenja zelo malo. Vstopna in izstopna gred sta koaksialni. Prestava se
spreminja pri mirovanju gonila.

vmesno torno kolo za sonnik z notranjim ozobjem, zobnik 3

torno kolo pogon zobnika 3
nosilec planetnikov odgonska gred

torno kolo diagrami obodnih hitrosti

na vstopni R2
gredi v3 v3 v3

v1
R1 v1 v1
naprej odgonska nazaj
gred stoji
sonnik,
zobnik 1
planetnik,
zobnik 2

Slika 15: Osnovni princip delovanja Torus gonila

V gonilo s tornimi kolesi je nameena priprava za zagotavljanje pritisne oziroma potrebne

normalne sile v tornih kontaktih, slika 16.
 Brezstopenjski menjalniki

torno kolo, ki se lahko aksialno in

tangencialno pomika po gredi
gred strmina pritisna sila

zasuk pomik

valjast zati, pritisna sila

zasajen v gred

Slika 16: Osnovni princip delovanja priprave za zagotavljanje pritisne sile

Torni variator s pripravo za zagotavljanje pritisne sile na odgonski gredi

Na sliki 17 je prikazano gonilo, ki ima konstanten polmer tornega kolesa na odgonski gredi.
Torni obro na odgonski gredi je ponavadi izdelan iz umetnega materiala, ojaenega s tekstilnimi
vlakni. Stoasti disk na pogonskem motorju je iz litega eleza. Priprava za zagotavljanje pritisne
sile je nameena na odgonski gredi, torej na kolesu s konstantnim polmerom. Ker je z pripravo za
zagotavljanje pritisne sile opremljena odgonska gred, je moment na odgonski gredi konstanten, ne
glede na njeno vrtilno frekvenco. e se prestava vea, se torej izstopna gred vrti vedno poasneje
in mo na izstopu pada. Gonilo je enostavno, spodrsavanja na raun vijaenja pa je zelo malo.
pogonski motor P1 = M1 1
M1 const
1 = const
P2 = M2 2
odgonska gred
M2 const
2 const

naprava za zagotavljanje
pritisne sile
pomik pri
prestavljanju
Slika 17: Torni variator s pripravo za zagotavljanje pritisne sile na odgonski gredi

Torni variator z vmesnim obroem

Slika 18 prikazuje torno gonilo z dvema dvojnima stocema in vmesnim obroem. Konstrukcija
tega tornega gonila zagotavlja, da se v primeru premika stoastega diska oznaenega z 1,
premakne tudi stoasti disk na odgonski strani oznaen z 2. Obe pomini stoasti torni kolesi sta
na zunanji strani gonila med seboj trdno povezana s stremenom, ki je na sliki vrisan rtkano.
Posledica tega, da sta se premaknila oba stoasta koluta, je premik vmesnega obroa, in sicer
pravokotno na gred prestava se je torej spremenila.
Torna telesa so iz kaljenega jekla. Normalna sila se ustvari s prednapetostjo stoastih kolutov.
Vmesni obro se za toliko premakne iz sredine lege v smeri tornih sil, dokler te niso v popolnem
ravnoteju. Gonilo tee tono, drsenja oziroma vijaenja je malo. Zgradba gonila je zelo
kompaktna. To gonilo je na preprost nain mono kombinirati z mnogimi drugimi dodatnimi gonili
ali sklopkami.
 Menjalniki

stoasti disk 1 gonilo za premikanje

ohije stoastega diska 1
vmesni obro
fiksno
vleajenje

pogonska
gred pomik

vmesni
obro pomino
streme za vleajenje
povezavo
odgonska
gred

pomino fiksno
vleajenje vleajenje
stoasti disk 2

Slika 18: Torni variator z vmesnim obroem

Planetni torni variator s stoastimi planetniki

Brezstopenjsko prestavljivo torno planetno gonilo s planetniki v obliki dvojnega stoca, slika
19, ima kotalna telesa, izdelana iz kaljenega jekla, na odgonski in pogonski strani pa je opremljeno
tudi z napravo za zagotavljanje pritisne sile. Gonilo tee tono. Spodrsavanje oziroma trenje zaradi
vijaenja je srednje veliko. Pogonska in odgonska gred sta koaksialni. Radialne sile na leaje so
majhne, ker se diametralno izenaujejo. Tovrstna gonila so kompaktno grajena.
Planetni torni variator z ve diskastimi planetniki
Prestavno razmerje brezstopenjsko nastavljivega gonila v obliki planetnega tornega variatorja z
ve diskastimi planetniki na eni osi nosilca planetnikov, slika 20, se spreminja s spreminjanjem
medosja med diskastimi planetniki in sonnikom, ki je sestavljen iz ve obroev. Mo tee po
naslednji veji: pogonska gred, zobnik 1, zobnik 2, zobnik 3, gred z diskastimi planetniki, diskasti
planetniki, sonnik iz obroev, odgonska gred.
Vsa torna telesa so izdelana iz kaljenega jekla. Naprava za zagotavljanje normalne pritisne sile
na odgonski gredi mora hkrati omogoati aksialno razmaknitev in primaknitev diskov z obroi, ko
se spreminja prestava R2/R1 (R2 = const.). Ker je kot stoca na diskih planetnika zelo velik so
leajne sile sorazmerno majhne (polovien kot stoca znaa okoli 87 do 88). Sile se izenaujejo
zaradi planetno nameenih paketov z diski. Ta gonila so kompaktna in relativno lahka. Ker so
mnogi elementi hkrati v dotiku (do sedem paketov s stoastimi in obroastimi koluti), je
zahtevana zelo tona izdelava elementov gonila.
 Brezstopenjski menjalniki

pomini nosilec planetnikov

votli sonnik
menjalna roica
dvojni planetnik
pogonska
gred R1 polni sonnik
R2

odgonska gred

naprava za zagotavljanje
pritisne sile

Slika 19: Planetni torni variator s stoastimi planetniki

pogled P
zobnik 3
diskasti
planetniki roica 2
roica 2
P zobnik 2 R1+R2

zobnik 3 roica 1
pogonska
gred
zobnik 2 R1 const zobnik 1

R2
odgonska gred

zobnik 1 naprava za zagotavljanje

pritisne sile
roica 1
sonnik iz obroev

Slika 20: Planetni torni variator z ve diskastimi planetniki

Brezstopenjsko torno gonilo s kroglicami

 Menjalniki

Na pogonski in odgonski gredi sta nameena torna koluta. Gredi nista koaksialni, temve sta
njuni osi zamaknjeni. Med obema tornima kolutoma je nameena prosto vrtljiva kletka s
kroglicami, slika 21. Kletko dvigujemo in spuamo ter tako spreminjamo prestavo med pogonsko
in odgonsko gredjo. Z analizo hitrostnih diagramov je bilo dokazano, da se pri neobremenjenem
gonilu pri vsakem poloaju kletke kroglice le kotalijo, kodljivo drsenje ne ne pojavlja. Ko osi
pogonske gredi in kletke s kroglicami sovpadeta, je vrtilna frekvenca na odgonski gredi enaka ni.
Kadar pa odgonsko stran obremenimo z momentom, med kolutoma in kroglicami nastopi zdrs.
Torne sile, ki pri tem nastanejo, so tako usmerjene, da kletka ne prevzame nobenega momenta.
Potrebna pritisna sila, ki zagotavlja delovanje gonila, se ustvari z vzmetjo, ki deluje na torni kolut
na pogonski strani. Pri prekoraitvi doloenega vrtilnega momenta zdrs naraste, tako da se izstopna
gred lahko celo ustavi. Ob uporabi specialnega mazalnega sredstva (sintetina olja) gonilo takno
stanje prenese brez pokodb. Pri velikem zdrsu se pojavi moan padec tornega koeficienta.
Tovrstna gonila lahko sluijo kot zagonska gonila ali varovalni leni proti preobremenitvi.
Skrajno enostavna kotalna telesa so iz kaljenega jekla. Spodrsavanje oziroma vijano trenje je
srednje. Mo se prenaa preko tevilnih kontaktnih povrin. Leajne sile so relativno velike.

kolo za nastavljanje prestave

torni kolut
torni kolut pomik naprava za zagotavljanje
pritisne sile

pogonska
gred

odgonska gred

mazivo

kletka za kroglice
leaj

Slika 21: Brezstopenjsko torno gonilo s kroglicami

 Jermenski variatorji

3 .4 J ermensk a gonila z brezstop enjsko nastavljivimi

p resta va mi
3.4.1 Brezstopenjska gonila s ploatimi jermeni
Uporabljajo jih v tekstilni, usnjarski ter ivilski industriji itd. Ponavadi sta stoca enaka (sliki
22 in 23). v pomeni zamaknitev jermena, ki je potrebna, da jermen lahko mirno tee.

pomik jermena
PRESTAVNA
x
KARAKTERISTIKA

vrtilna frekvenca n
n1
vhod
n2

n1
n2
izhod
d
D

x
l pomik jermena

Slika 22: Princip delovanja brezstopenjskega jermenskega gonila s ploatim jermenom

in dvema stoastima jermenicama (koninost (D d) / l znaa od 1 : 20 do najve 1 : 10)

n1
vhod

mehanizem za v
prestavljanje

jermen se v
postavi n2 izhod
poevno

Slika 23: Brezstopenjsko jermensko gonilo z dvema stoastima jermenicama in mehanizmom za

prestavljanje

3.4.2 Prestavljalna karakteristika

Opazujemo, kako se spreminja izstopno tevilo vrtljajev n2 s premaknitvijo jermena x.

Prenosniki moi 31
 Menjalniki

r
n2 f ( x) n1 x1
rx 2 (1)
Splono velja:
l r (rmax rmin ) x
n2 n1 min
l
rmin (rmax rmin)
(l x)
(2)
Da bi bil jermen dobro napet v celotnem prestavljalnem obmoju, izdelamo jermenice z 10-
odstotnim nagibom:
rmax rmin

100 10% (3)
l

3.4.3 Brezstopenjska gonila s klinastimi jermeni

Za vleni element uporabljamo:
normalni klinati jermen,
iroke klinaste jermene razlinih izvedb,
heksagonalni klinasti jermen itd.
Jermenska brezstopenjska gonila variatorji se v praksi pogosto uporabljajo povsod tam, kjer
se pri nekem postrojenju eli z enostavno regulacijo dosei spremembo prestavnega razmerja in s
tem spremembo izstopnih vrtljajev oziroma hitrosti. Principov delovanja je ve, kar kaejo slike 25
37. Za manje moi do 50 kW se predvsem uporabljajo variatorji s irokimi klinastimi jermeni, s
tornimi verigami pa za moi preko 100 kW.

normalni klinasti jermen normalni klinasti jermen dvojni klinasti

(z eno plastjo vlaken) z ve plastmi vlaken jermen

iroki klinasti jermen iroki ozobljeni klinasti jermen

Slika 24: Vrste klinastih jermenov primernih za variatorje

Eden bolj znanih proizvajalcev jermenov je firma Continental. Izdeluje navadne in ozke
klinaste jermene za navadna jermenska gonila ter iroke klinaste, heksagonalne in druge posebne
vrste jermenov za variatorje, slika 24.
 Jermenski variatorji

V praksi najbolj pogosto uporabljamo za vleni element irok ozobljen klinast jermen (slika 24
spodaj desno).
Brezstopenjsko gonilo z eno razporno jermenico

medosje
fiksna pomina polovica
jermenica jermenice
jermen
vzporednost premika
motorja z jermenico

navojno
vreteno

motor

Slika 25: Brezstopenjsko jermensko gonilo z eno razporno jermenico le ena polovica se premika

medosje
fiksna
jermenica pomina
jermenica

jermen
motor
navojno
vreteno

Slika 26: Brezstopenjsko jermensko gonilo z eno razporno jermenico obe polovici se premikata

Pogonska jermenica je sestavljena iz dveh delov, pominega in fiksnega. e elimo spremeniti

prestavno razmerje, moramo spremeniti medosje. Motor moramo premakniti vzporedno s stranico
jemenice, slika 25.
Lahko pa sta tudi oba dela jermenice premina. Tudi v tem primeru moramo za spreminjanje
prestavnega razmerja spreminjati medosje, vendar moramo sedaj motor premikati vzporedno z
jermenom oziroma pravokotno na os jermenice, slika 26.
 Menjalniki

Brezstopenjsko gonilo z dvema razpornima jermenicama

e tee jermen na sredini, je prestavno razmerje i = 1 : 1.
e sta obe razporni jermenici enaki, je
1
imin
imax (4)
n i 2
R max max imax
nmin imin in imax R (5)
Za imax = 3 je R=9
Obiajne izvedbe so takne, da je na pogonski in gnani gredi ena stroasta ploa premakljiva.
Medosje je konstantno. Kadar sta pogonska in gnana gred na nasprotnih straneh jermenskega
variatorja govorimo o izvedbi gonila Z slika 27. Obe gredi sta lahko tudi na isti strani
jermenskega gonila, takrat pa govorimo o izvedbi gonila U , kar lahko vidimo na sliki 28.

kolo za nastavljanje
prestave

motor
konstantno medosje

nastavljiva polovica
pogonske jermenice

iroki klinasti jermen

gonilo nastavljiva polovica

odgonske jermenice

Slika 27: Brezstopenjsko jermensko motorno gonilo, izvedba Z

V praksi se med jermenskimi brezstopenjskimi gonili najve uporabljajo tista s irokim

ozobljenim klinastim jermenom.
Nastavljive jermenice
Nastavljive jermenice so sestavljene iz dveh polovic, slika 29, in sicer iz dveh stoastih
kolutov, ki se lahko med seboj razmikata in primikata. Premina polovica jermenice se aksialno
premika po gredi z moznikom ali ozobljeni gredi, ki je del druge polovice. Spoj mora biti namazan
(mast), da je prestavljanje bolj tekoe. Na pogonski in gnani gredi je na vsaki po ena stoasta
ploa premakljiva. Da se ne bi prilo do bono upogibanje jermena (poevnega vleka), sta
premakljivi diagonalni polovici jermenic; na slikah 27, 28 in 36 sta narisani rtkano. Podroje
nastavljanja za taka gonila je do R = 9, pri tem je medosje konstantno. Tudi obe drugi polovici
 Jermenski variatorji

jermenice na pogonski in gnani gredi sta lahko premakljivi, vendar se ta konstrukcija uporablja
manj, ker je zahtevneja in draja.
motor
nastavljiva polovica
pogonske jermenice
konstantno medosje

kolo za
nastavljanje
prestave
iroki
klinasti
jermen

gonilo
nastavljiva polovica
odgonske jermenice
Slika 28: Brezstopenjsko jermensko motorno gonilo, izvedba U

gred
fiksna polovica jermenice
ozobje
pomina polovica jermenice
pomina pua

Slika 29: Nastavljiva jermenica za klinasti jermen s prosto pomino polovico

 Menjalniki

lopatica

pomik pokrov

pomina polovica jermenice vzmet

fiksna polovica jermenice

gred

Slika 30: Nastavljiva jermenica za klinasti jermen z vzmeteno pomino polovico

Slika 31 prikazuje kombinirano gonilo, ki je sestavljeno iz zobnikega dela in variatorja.

Takno gonilo se v praksi pogosto uporablja. Prva (variatorska) stopnja je prestavljiva, druga
(zobnika) pa s fiknim prestavnim razmerjem. Pogon prehaja iz EM na variator in z variatorja na
zobniko predleje. Glede na prestavljalno karakteristiko dobimo izstopno vrtilno hitrost v velikem
razponu in tako zelo iroko monost uporabe taknega gonila.

kolo za iroki ozobljeni

prestavljanje klinasti jermen

elektromotor
prirobnica
pomini dvostopenjski zobniki
jermenici reduktor

ohije
jermenskega
variatorja

Slika 31: Brezstopenjski jermenski menjalnik, povezan z zobnikim reduktorjem

 Jermenski variatorji

elektromotor

zobniki reduktor

zavora

Slika 32: Zavora je nameena na variatorju

ventilator

zavora
zobniki reduktor

Slika 33: Zavora je nameena na elektromotorju

Mnogokrat je na pogon treba zavreti, da se gred delovnega stroja ne zane premikati

samodejno. To naredimo z uporabo zavore. Uporabimo lahko zavorni motor (zavora, prigrajena na
motorju, slika 33). Kadar pa obstaja nevarnost zdrsa variacijskega jermena, je bolje, da je zavora
med jermenom in delovnim strojem na izstopni gredi variatorja, slika 32.
 Menjalniki

elektromotor

torni
variator zobniki reduktor

Slika 34: Zunanja podoba brezstopenjskega jermenskega motornega variatorja z reduktorjem

sistem za premikanje
jermen pomine polovice
jermenice
luknje za hlajenje
pogonska
gred

ventilator
krmilno kolo

odgonska
gred

Slika 35: Sestava brezstopenjskega jermenskega gonila

Opis in konstrukcija
 Jermenski variatorji

Prestavljalna (variacijska) jermenica je obiajno nameena na gredi elektromotorja. Z vrtenjem

krmilnega kolesa premikamo polovico jermenice in jermen ter tako spreminjamo prestavno
razmerje, slika 35. Brezstopenjsko jermensko gonilo je lahko izdelano tako, da so jermen in
jermenici zaprti v kompaktnem ohiju (slika 34). Takemu gonilu reemo tudi zaprto. Vasih se
moramo z medosjem prilagoditi delovnemu stroju. Takrat uporabimo tako imenovano odprto
gonilo (slike 27, 28 in 36). Ena jermenica je nasajena na gred pogonskega motorja, druga pa na
vstopno gred v delovnem stroju. Ustrezno medosje dobimo s primerno dolino variacijskega
jermena. Tako gonilo je treba zavarovati z mreo, da se preprei delovna nezgoda.
Gonila obiajno obratujejo eno delovno izmeno, lahko pa tudi neprekinjeno ves dan. Primerne
temperature okolice se gibljejo med 10 C in +30 C. Pogoje obratovanja je pri izbiri ali snovanju
novega variacijskega gonila treba upotevati.
Geometrija premakljive ploe in jermena
Geometrine velikosti stoastih plo (diskov) in jermena kaeta sliki 36 a in b.

1 b
x
h
Dw1
dw1

pogonska
Dw1 jermenica
s1

A, medosje

gnana
jermenica
dw2

dw2
Dw2
2
a) b) s2

Slika 36: Geometrijske vrednosti brezstopenjskega jermenskega gonila

a) elni pogled, b) stranski pogled

Slika 35 kae znailen, najbolj praktino uporaben variator s irokim klinastim jermenom.
Vleni element (jermen) izberemo enako kot druge klinaste jermene. Zato moramo imeti na
razpolago ustrezne diagrame proizvajalca diagram 4. Paziti moramo, da pritisna sila v aksialni
smeri ni prevelika, saj se jermen sicer usloi, ker se zmanja stik med jermenico in jermenom in
lahko nastopi nevarnost, da je jermen premalo prednapet ter zmanja trenje. e elimo, da gonilo
dobro deluje v vseh obmojih, moramo zato izbrati pravi nain doseganja aksialne sile in
diagonalno razpiranje pogonske in gnane jermenice (slike 27, 28 in 36).
Doloitev doline jermena Lw in kota jermena
 Menjalniki

1
sin
( Dw1 d w2 )
2A (6)
D 1 d w2
2
Lw w1 2
Acos
360 360 (7)
Dolina (notranja) jermena Li:

Li Lw 2 (h x) (8)
Doloitev nastavljalne poti za A = konst.
s tan
( Dw d w ) (9)
Pomen:
Dw1 = najveji premer pogonske jermenice
dw1 = najmanji premer pogonske jermenice
= polovini kot klina jermenic
b = irina
h = viina jermena
x = viina od notranjega roba do nevtralne cone jermena
Li = notranja dolina jermena
Lw = dolina jermena v nevtralni coni
Dw2 = najveji premer gnane jermenice
dw2 = najmanji premer gnane jermenice
s1 = nastavljalna pot na pogonski jermenici
s2 = nastavljalna pot na gnani jermenici
= kot nagiba jermena proti medosju
1 = objemni kot na pogonski jermenici
2 = objemni kot na gnani jermenici
A = medosje
Doloitev medosja
( Dw1 d w 2 ) 2
A 0,5
( Lw ( Dw1 d w 2 ) )
2 Lw (10)
Nastavljalno pot s za gonila, pri katerih se medosje speminja, doloimo tako, da izraunamo
medosje pri premerih, kjer nastopata nmin in nmax, in nato:

s Amax Amin (11)

Doloitev sil
Slika 37 prikazuje sile v gonilu za pomo pri doloitvi sil. Enaba za potrebno pritisno silo za
stiskanje jermenice je dobljena na podlagi meritev.
Obodna sila:
P
Fu S1 S 2
v (12)
 Jermenski variatorji

pogonska FN FN
jermenica
vlena stran jermena Fu
S1
S1 gnana
jermenica
S2 S1 Fa

SA

fiksna pomina
S2 polovica polovica
S2
jermenice jermenice
sproena stran jermena

Slika 37: Sile v nastavljivem jermenskem gonilu v dinaminem stanju

Potrebna pritisna sila znaa:

P f s
Fa
2
vctan (13)
To je sila, s katero moramo pritiskati na jermen oziroma stiskati polovici jermenice eno proti
drugi. To silo obiajno dobimo z vzmetjo, na drugi jermenici pa drimo ravnoteje z nastavljalno
napravo. Ta sila nam tudi zagotavlja pravilno napetost jermena. Zato moramo biti pri izraunu te
sile in doloitvi karakteristike vzmeti previdni in natanni. Upotevati moramo e, da se sila v
vzmeti med spreminjanjem prestave gonila spreminja (irjenje in oenje razpora jermenice)
Prevelika sila povzroi deformacijo jermena v preni smeri, ta pa zmanja dotikalno povrino in s
tem povea drsenje, kar je slabo. Pri premajhni sili pa so napetosti jermena premajhne in s tem do
drsenja jermena. Posledica obojega je kraja doba trajanja gonila.
ln 5
e 1
c 1,25 ln 5
e (14)
Hitrost jermena mora biti manja od kritine hitrosti vkrit
d n
v w
60 (15)
Kritina hitrost pa je

2 Fa
vkrit

bh (16)
Sila, ki obremenjuje gred SA

cos(1802 )
2 2
S A S1 S 2 2
S1
S2 (17)

Pomen oznak:
 Menjalniki

S1 = sila v delovni veji [N]

S2 = sila v jalovi veji [N]
P = mo gonila [W]
v = hitrost jermena [m/s]
Fu = obodna sila [N]
Fa = pritisna sila, potrebna za stiskanje deljenih jermenic [N]
FN = normalna sila, ki izhaja iz prednapetja [N]
SA = sila, ki obremenjuje gred [N]
= polovini kot klina jermenic []
= objemni kot na manji jermenici [rd]
fs = varnostni faktor, ki znaa od 1,45 do 1,5 []
c = pomoni faktor za pregledneji izraun []
e = osnova naravnih logaritmov (2,71828) []
= specifina masa (gostota) jermena [kg/m3]
= koeficient trenja, ki znaa od 0,25 do 0,3 []
Izbira jermena
Jermen izberemo na podlagi hitrosti in moi. Pomagamo si z diagramom 4.

30 30
viina jermena 6 7 8 9 10 12 14 16 18 20 22 26
hitrost jermena v [m/s]

h [mm]
20 20

10 10
7 7
5 5
4 4
3 3
2 2

1 1
0,1 0,2 0,3 0,5 0,8 1 2 3 4 5 6 7 10 20 30
nazivna mo jermenskega gonila PN [kW]

Diagram 4: Izbira klinastega jermena

Za veje moi pa izbiramo posebne jermene posebnih konstrukcijskih izvedb. Tako poznamo
poleg izvedbe F e izvedbi Z in FZ (Continental).
Nekatere konstrukcijske vrednosti:
Celotni kot klina jermenice (jermena) 0
0 = od 14 do 20 pri nesimetrinih jermenicah in jermenih ter
0 = od 22 do 34 pri simetrinih jermenicah in jermenih.
Tako znaa za posamezne jermenice:
= 0 za nesimetrine jermenice in
= 0/2 za simetrine jermenice.
Koristna mo gonila
 Jermenski variatorji

e elimo vedeti, s kakno mojo razpolagamo na izstopni gredi, moramo poznati drsne
razmere (zdrs jermena) in izkoristek.
To je odvisno od obmoja prestavljalne karakteristike R, naina doseganja pritisne sile,
obdelave delovne povrine jermenic itd.

100 % mo
90 %
izkoristek
izkoristek

izstopu P2
mo na
3%
zdrs S

zdrs

0,3 1 3
prestava gonila io

Diagram 5: Karakteristika izkoristka, moi in zdrsa

Diagram 5 kae odnose med izkoristkom, zdrsom in mojo.

100 %
izkoristek

90 %

80 %

70 %
0,3 1 3
prestava gonila io

Diagram 6: Karakteristika izkoristka brezstopenjskega jermenskega gonila

Ugotovimo, da je mo P2 odvisna od tega, na katerem prestavnem razmerju gonilo deluje, od

tega so odviseni tudi zdrs S, izkoristek in potrebna mo na vstopu P1 diagram 6.
Zdrs
Merimo ga v preizkuevaliu. Merilo zdrsa je razlika med vstopno in izstopno vrtilno
frekvenco ob upotevanju prestave pod obremenitvijo. Zdrs se spreminja glede na spremembo
prestavnega razmerja in spremembo izstopnega momenta (razlina obremenitev) pri enakem
vstopnem momentu. Pri gonilih s klinastimi jermeni znaa elastini zdrs ~ 1 %.
S = f(i, M2) zdrs jermena je odvisen od prestavnega razmerja in obremenitve.
Zdrs se povea, e med obratovanjem pod obremenitvijo spreminjamo premer (prestavno
razmerje), na katerem tee jermen.
Izkoristek
 Menjalniki

Variatorji s klinastimi jermeni pri nazivni obremenitvi in prestavnem razmerju i = 1, dosegajo

izkoristek tudi ve kot 0,9. Z veanjem vrtilne frekvence na izstopu se pojavita vpliv
dinaminih (masnih) sil in veji zdrs, zato krivulja izkoristka z veanjem vrtilne frekvence
(prestava <1) pada diagram 6.
Zamenjava jermena
Ko snamemo zaito, postavimo jermenico v narisani poloaj. Ko zanemo snemati jermen, se
nam tudi vzmetena jermenica raziri. Sedaj je mogoe jermen sneti in ga zamenjati. Slika 38 kae
zamenjavo jermena.

jermenici se
jermen se prestavi preko roba
razmakneta
spodnje jermenice najprej na boku

sneti pokrov
jermen se dokonno sname preko
spodnjega roba jermenice

Slika 38: Zamenjava jermena na brezstopenjskem jermenskem gonilu

Segrevanje gonila in ropot

Naa naloga je skonstruirati gonilo, ki bo lahko trajno obratovalo ob najmanjem hrupu. Pri
trajnem obratovanju in veliki obremenitvi se jermen mono segreva. Segrevanje prepreimo s
pravilnim konstruiranjem zaite in dovajanjem zraka. Ropot gonila ali prehrupnost omejimo s
pravilnimi konstrukterskimi reitvami na tistih mestih, kjer hrup nastane slika 39.
Konstrukcijske izvedbe jermenic
Poznamo e variacijske jermenice, ki niso simetrine. Ena stena je skoraj navpina ( 1 do 2)
druga pa ima nagib okoli 18. Prednost tega je enostavneje nastavljanje razpora jermenic in
enakost variatorskih jermenic pri izvedbah U in Z, saj se odmikata samo polovici jermenic z vejim
nagibnim kotom (Becker in Strojna Maribor).
Konstrukcijskih izvedb je veliko. Vsaka firma proizvajalka gonil je razvila svoj sistem. Najve
se o konstrukcijskih izvedbah vidi iz prospektov proizvajalcev. Na slikah 40, 41, 42, 43 in 44 so
nekatere reitve. Sestava celega variatorja je na sliki 45.
Na slikah 46 in 47 vidimo princip delovanja jermenskega variatorja na skuterju.
 Jermenski variatorji

vibracije teles

zvone vibracije

prenos vibracij na temelje

Slika 39: Izvori in irjenje vibracij

(nastavljivi jermenici, zrane pranje, magnetno polje, ventilator)

pokrov na jermenici
pokrov
spoj z obliko

pogonska gred

sojemalnik
vzmet

obe polovici
pogonske jermenice
sta pomini
jermen
fiksna jermenica

odgonska gred

Slika 40: Brezstopenjsko jermensko gonilo z eno vzmeteno in eno fiksno jermenico
(sprememba prestave s spremembo medosja)
 Menjalniki

Slika 41: Pogonska jermenica jermenskega variatorja s prosto pomino polovico jermenice

spoj z obliko

pogonska gred
spoj z obliko
fiksna
polovica
jermenice

prosto pomina jermenica

jermen
pokrov na jermenica z vzmetjo
jermenici
pokrov

odgonska
gred

sojemalnik
vzmet

Slika 42: Brezstopenjsko jermensko gonilo z eno vzmeteno in drugo prosto pomino jermenico
(sprememba prestave brez spreminjanja medosja)
 Jermenski variatorji

rono kolo verinik

varovanje a) varovanje b)
Slika 43: Izvedbe pogonskih jermenic brezstopenjskega jermenskega gonila
a) pomina polovica jermenice se premika z ronim kolesom,
b) pomino polovico jermenice premika verinik

pomina polovica
jermenicezaitni pokrov

vzmet
zaitni pokrov

utor za moznik

ventilator

Slika 44: Samonastavljiva jermenica brezstopenjskega jermenskega gonila

Kontrola jermena
Vleni element (jermen) moramo trdnostno prekontrolirati. Za kontrolo veljajo podatki
proizvajalca jermenov. e ni podatkov proizvajalca, veljajo izkunje in podatki za kontrolo
normalnega klinastega jermena.
Obiajno proizvajalec navaja: d1min = f (viine jermena, izvedbe jermena)
Zmeraj je treba po enabi preveriti
mo, ki jo jermen prenese pri nsmin in
mo, ki jo jermen prenese pri nsmax rezultat mora biti veji od imenske moi PN
P C
C C
C
P2 N 1 3 4 5
C2
PN = mo, ki jo lahko prenaa jermen (glej diagram 4),
C1 = koeficient udarcev
 Menjalniki

C2 = koeficeint doline jermena f (L); glej preglednico 6

C3 = koeficient velikosti jermena (obiajno je 1)
C4 = koeficient razmerja b / h; glej preglednico 7
C5 = koeficient prestavnega razmerja i (~ 1).

Preglednica 6: Koeficient doline C2

L 630 1250 2500

C2 0,9 1 1,12

Preglednica 7: Koeficient razmerja b/h C4

b/h 1,6 2 2,5 3,15 4,0 5,0

C4 0,9 1 0,94 0,87 0,80 0,75

fiksna polovica pogonske jermenice rono nastavljanje kolo za rono

navojno nastavljanje
vreteno

elektromotor

ep preprei
vrtenje matice
fiksirna roica vretena

izstop napenjanje
jermena iroki
klinasti
jermen

fiksna
odgonska
polovica
jermenice

prirobnica vzmet samodejno prestavljanje

Slika 45: Sestava industrijskega motornega jermenskega variatorja

 Jermenski variatorji

jermensko
gonilo
pogonska
jermenica

motor z

medosje
notranjim klinasti
zgorevanjem jermen
odgonska
jermenica

pesto s kolesom
in zavornim
kolutom

Slika 46: Brezstopenjsko nastavljivo jermensko gonilo, vgrajeno v skuter

pogonska jermenica
se stiska skupaj
ekscenter
centrifugalna sila
ute

tendenca
medosje

motor z notranjim
zgorevanjem
odgonska jermenica
se razmika
vzmet se stiska
tendenca

tendenca
Slika 47: Jermenskemu variatorju na skuterju se prestava menja z vrtilno frekvenco motorja
 Menjalniki

3 .5 Verina go nila z b rezstopenjsk o na sta vljivimi

p resta va mi
Poznamo brezstopenjsko nastavljiva gonila s tornimi verigami in lamelno verigo. Gonila s
tornimi verigami so po nainu delovanja in konstrukciji enaka gonilom s klinastim jermenom za
brezstopenjsko spreminjanje prestavnega razmerja.
Koluti so gladki. Mo se prenaa s trenjem med posebno torno verigo in stoastim gladkim
kolutom. Ker so verige posebnih konstrukcij, je trenje med zglobi in obraba zglobov majhna. Iz
enakega razloga imajo ta gonila najmanji poligonski uinek in so uporabna za veje hitrosti.

3.5.1 Vrste verig

Kot smo e povedali, uporabljamo za prenos vejih moi kot vleni element verige namesto
irokih klinastih jermenov. Sliki kaeta shemo gonila z verigo kot vlenim elementom. Verig je ve
vrst. Tudi stoaste ploe oziroma jermenice variatorja so lahko gladke, podobno kot za klinaste
jermene, ali nazobane. Taki variatorji imajo e nekatere druge prednosti, in sicer jih lahko
uporabljamo v ekstremno tekih pogonih ter pri nizkih in visokih temperaturah.

2 2 2 2
lamele 2 lamele 1 1 1 1

Fn / 2 Fn / 2

Fr

sile na kotalna valjka

a) b)

Slika 48:Veriga s kotalnimi valjki

a) veriga, b) sile na element

Veriga s kotalnimi valjki

Veriga s kotalnimi valjki, slika 48, ima po dva valjka na lenek; valjka se naslonita eden na
drugega in se pri natekanju/iztekanju verige na/z verinika zavrtita, kar pripomore k njuni
enakomerni obrabi, slika 48.
Veriga s kotalnimi obroi
Veriga s kotalnimi obroi je sestavljena iz masivnih jeklenih lenkov, na katerih so nameeni
torni elementi. Torni element je kotalni obro, ki je vleajen na lenu verige, slika 49a. Obro se
lahko vrti okoli svoje osi. leni so med seboj povezani z nihajnimi leni (zglobi), slika 49b, obraba
lenkov in podaljanje verige sta zato manja. Ta veriga je prikladna za prenos vejih moi kot
veriga s kotalnimi valjki na sliki 48.

50 Prenosniki moi
 Verini variatorji

Veriga z nihajno-kotalnimi elementi

Nihajno-kotalni elementu je na obeh koncih bombirano zakljuen in ustvarja kontakt s kolutom,
slika 50, ter tako prenaa silo na stoaste verinike. Verige so fino razlenjene in lahke, ki
omogoajo velike hitrosti. Konstrukcija verige omogoa samo kotaljenje med polovicama
nihajnega elementa, ki sta z obliko (jeziek) povezana z lamelami verige. Konci nihajnih
elementov so tisti, ki prenaajo s trenjem vleno silo z verige na verini kolut. Tako je nihajni
element hkrati tudi kotalni element. Teh verig je ve vrst.

sila zaradi sila zaradi

jeklenega lenka jeklenega lenka

nihajni len
kotalni obro

okrogla luknja v jeklenem lenku nihanje,

jekleni lenek kotaljenje
a) b)

Slika 49: Veriga s kotalnimi obroi

a) veriga, b) nihajni len

zunanja zaitna lamela Pri prepogibanju

A verige se nihajna
lamela in ustrezni nihajno- elementa kotalita
kotalni element sta drug po drugem
povezana z jezikom (med
njima ni premikanja)

A b)
bombirano Rez AA

nihajno-kotalna elementa
lamele c)
a)

lamele

Slika 50: Veriga z nihajno-kotalnimi elementi

a) zunanja podoba verige, b) kotaljenje nihajnih elementov, c) prerez verige preko nihajnega
elementa

Lamelna veriga
 Menjalniki

Zahteva radialno ozobljene stoaste ploe. Aksialno premakljive lamele tvorijo pri vteku v
ozobljeni verinik zobe, ki se oblikujejo po zobeh verinika. leni so povezani z valjnim zgibom,
slika 51.
Lamele, ki so aksialno pomine, na zaetku ubiranja v ozobljeno stoasto ploo oz. verinik
tvorijo zobe. lenki verige so povezani s sornikom v valjnem zgibu. Zaradi prenega
pospeevanja lamel pri vsakokratnem ubiranju s stoasto ploo je hitrost verige omejena.
Lamelno verigo je treba pritiskati (napenjati) na ozobljen stoasti verinik le z 1/4 pritisne sile, ki
bi bila potrebna pri gladkem brezzobem veriniku.
Pri uporabi te verige rabimo za enako prenosno mo le okoli 25 % pritisne sile v primerjavi s
tornimi verigami.

smer natekanja verige

A A
valjni zgib
paket lamel
a) verinik
zob na veriniku
zob na verigi
Rez AA
verinik
lamela verinik
valjni zgib
paket lamel
b) c)

Slika 51: Lamelna veriga

a) zunanja podoba verige, b) prerez vzdol lamele, c) ubiranje lamelne verige z utornimi veriniki

Uporaba
Te verige uporabljamo za natanno nastavitev vrtine frekvence in sunkovite pogone. Gonila
delujejo z malim zdrsom (1 % 1,5 %) pregledenica 8.
Veriga na sliki 51 ima svojo specifinost, in sicer pakete lamel, ki se lahko premikajo. Takna
veriga zahteva tudi pravilno nazobana stoasta kolesa. Variator s takno verigo deluje zelo
natanno in seveda ne omogoa nobenega drsenja v tangencialni smeri.

3.5.2 Izvedbe brezstopenjskih verinih gonil

Brezstopenjsko gonilo z lamelno verigo.
Prestava se spreminja preko navojnega vretena in roinega mehanizma. Konstantna pritisna
sila se zagotovi s pritisnima evljema, slika 52.
 Verini variatorji

navojno vreteno

rono
kolo

lamelna
roini veriga
mehanizem

pritisni
evelj

a) b)
Slika 52: Brezstopenjsko gonilo z lamelno verigo
a) naris - nastavitev prestavnega razmerja s navojnim vretenom in ronim kolesom,
b) stranski ris - napenjanje verige z napenjalnimi evlji ali kroglino pritisno napravo

Preglednica 8: Uporaba verinih brezstopenjskih gonil

Mo Hitrost Nastavitev v
Vrsta verige R Primeri uporabe
[kW] verige [m/s] mirovanju
lamelna veriga 0,911 10 6 ne obdelovani in tekstilni str.
s kotalnimi valjki 0,1622 20 10 da tiskarski in tekstilni str.
s kotalnimi obroi 30130 25 6 ne transportne naprave
z zibnimi leni 5,5110 30 6 da kemina ind., lesni str.
Sliki 52 in 53 kaeta verini variator z lamelno verigo in mehanizmom za razpiranje oziroma
zapiranje stoastih ozobljenih plo. Obiajne vrednosti za R so od 3 do 6.
 Menjalniki

mehanizem za
rono regulacijo

ohije vstopna gred

roica mehanizem za
napenjanje
verige
veriga

izstopna
gred

ozobljen ozobljen
stoasti stoasti
kolut kolut

Slika 53: Brezstopenjsko gonilo z lamelno verigo z ohijem

Gonilo s torno verigo

Slika prikazuje osnovni enoti verinega variatorja: pogonsko in gnano, in sicer z dvema
verigama. Za ta variator lahko uporabljamo specialni verigi, kar kaeta sliki 49 in 50. Zelo
zanimiva je slika 50, ki kae verigo z nihajnimi elementi. Za takne verige je znailno, da je sornik
sestavljen iz dveh delov in pri prehodu iz premortnega v krivortno gibanje med sornikom in
lamelami ni drsnega trenja, ki sicer nastopa pri obiajnih verigah, ampak kotalno trenje. Zato imajo
pogoni s taknimi verigami dobre izkoristke in visoke nosilnosti. Uporabljamo jih tudi v
avtomobilski industriji (Audi: menjalnik multitronic, slika 55). Tudi veriga na sliki 48 ima posebno
znailnost, in sicer obojestranske kotalne elemente. Pogoni, slika 54, s taknimi verigami imajo
dober izkoristek in povzroajo majhno obrabo stoastih plo.
 Verini variatorji

mehanizem
za rono
regulacijo
napenjalna
naprava
vstopna
gred

mehanizem za
roica napenjanje
verige

napenjalna
veriga naprava
izstopna
gred

gladki gladki
stoasti stoasti
kolut kolut

Slika 54: Brezstopenjsko gonilo z verigo s po dvema kotalnima valjkoma na lenek

veriga gladki stoasti

zobnik iz pogonski verinik
menjalnika

pastorek

polgred

diferencialno gladki stoasti

gonilo odgonski verinik

kronikasti zobnik
pogon avtomobilskih koles

Slika 55: Verini variator v avtomobilski transmisiji

 Menjalniki

56 Prenosniki moi
 4 S AM O Z A P O R N O S T I N S A M O Z A V O R N O S T

Pri gonilih je naeloma vseeno, kje je pogonska in kje izstopna gred. Saj poznamo tako
reduktorje (prestava v poasneje) kot multiplikatorje (izstopna gred se vrti hitreje od vstopne). Pri
nekaterih gonilih pa to ni vseeno. Pri zamenjavi pogona in odgona se lahko izkoristek gonila precej
spremeni. Ponekod celo toliko, da gonilo ne deluje ve (izkoristek je enak ni). Razlikujemo dve
monosti: O samozapornosti govorimo, kadar se neko gonilo kljub obremenitvi na eni od gredi,
izstopni (s silo ali vrtilnim momentom), ne zane gibati. Nekatera gonila pa so celo taka, da se
po izkljuitvi pogonskega motorja, kljub bremenu, ki pospeuje vrtenje v isti smeri, gonilo
samodejno ustavi. Taka gonila so samozavorna samodejno se zavrejo (ustavijo), kljub
poganjanju izstopne gredi.
Vzemimo za primer pritrdilni vijak in matico. Ko vrtimo matico s kljuem, le-ta premika vijak
in stiska elemente, ki jih spajamo. V vijaku lahko doseemo zelo veliko silo. Kaj pa v nasprotni
smeri? Skoraj nemogoe je dosei, da se bo, kljub zelo veliki osni sili v vijaku, matica zaela vrteti.
Vijaki in matice so samozaporni ali celo samozavorni, kar izkoriamo pri pritrdilnih vijakih
matica se po zategovanju ne sme odviti! Pri gibalnih vijakih pa je obiajno matico mogoe zavrteti
z osno silo v vijaku.
Samozaporna ali samozavorna so tudi nekatera gonila: polna gonila, nekatera planetna
gonila Poznamo e vrsto razlinih mehanizmov, vzvodovja in drugih naprav, pri katerih lahko
doseemo samozapornost ali samozavornost.
Odloitev glede samozavornosti in samozapornosti je odvisna od zahtev za uporabo gonila. V
splonem si prizadevamo izbrati gonila z visokim izkoristkom. Vendar so v praksi elena tudi
samozaporna in samozavorna gonila, ki vasih zelo poenostavijo izvedbo tehnike reitve.
Oba pojma si bomo v nadaljevanju ogledali podrobneje. Videli bomo sploen pristop pri
reevanju takih problemov. Pridobljeno znanje bomo lahko uporabili pri gonilih in drugih
napravah, ki jih uporabljamo vsak dan. Pomembno je, da se znamo zadeve pravilno lotiti, tako da
ne dobimo samozapornih in samozavornih naprav takrat, ko jih noemo ali obratno.

4 .1 Opred elitev, definicije

Gonilom definiramo vstopno in izstopno gred kot zavorni in kot prosti prikljuni len. Prosti
len je oznaen z A, zavorni s H, z G pa je oznaena podlaga. Sliki 56a in 56b prikazujeta simbola
za enakomerni in neenakomerni prenos momenta oz. samozaporna oz. samozavorna gonila. Indeks
V pomeni izgube, vstopne moi so pozitivne, izstopne pa negativne.

4 .2 Sa mozaporna go nila
Gonilo je samozaporno, e v mirovanju na prikljuek H, slika 56 in preglednica 9, deluje
poljubno velika sila oziroma moment, zaradi katerih se v gonilu pojavijo sile trenja, ki tako zavrejo
vsaj en element v verigi prenosa moi, da gibanje ni mogoe. Vzrok samozapornosti je trenje v
gonilu.
Raunsko doloamo samozapornost z uporabo statinih ravnotenih enab za samozaporni len,
pri tem pa upotevamo samo takne sile trenja na lenu, ki so posledica momentov in sil, delujoih
na prikljuek H.

Prenosniki moi 57
 Samozapornost in samozavornost

4.2.1 Opazovanje z vidika statinega ravnovesja

Samozapornost gonila se lahko dokae za vsak poloaj gonila. Pri poljubno velikih silah
oziroma momentih, ki delujejo v mirovanju na zavorni prikljuek H, se v gonilu pojavijo sile
trenja, ki so vedno veje, kot je gonilna sila oziroma moment.

Preglednica 9: Naini pogona

PV PA > 0
Pogon A PH < 0
PA
PH PV < 0
A

Obratni pogon PV PA < 0

(pogon z PH PH > 0
nasprotne strani) PA PV < 0

PV PA > 0
Zavorni pogon PA A PH > 0
PH
PV < 0

PV PA > 0 ali PA < 0

Izmenini pogon PA PH PH > 0
PV < 0

A H A H

G a) G b)

Slika 56: Shematski prikaz za

a) enakomeren prenos, b) neenakomeren prenos

Stanja oziroma naini pogona glede na pretok moi v gonilu so zbrani v preglednici 9.
Za dokaz samozapornosti uporabimo statine ravnovesne enabe za samozaporni len, ob
upotevanju prijemajoih sil oziroma momentov. Upotevati je treba naslednje tri pogoje:
gonilne sile oziroma momenti morajo delovati na zavorni prikljuek H,
smer povzroenih tornih sil oziroma momentov mora, kadar gonilo ni samozaporno, biti
nasprotna gibanju,
raunati moramo s koeficientom trenja pri mirovanju 0.
S preverjanjem statinega ravnovesja pokaemo, da je vsota tornih sil oziroma momentov, ki
delujejo na zavorni len, veja ali enaka vsoti gonilnih sil oziroma momentov. Pogoj
samozapornosti je odvisen od naina delovanja vseh delujoih sil in momentov na prenosne
elemente (gonilo) in njihovega ravnoteja.
Pogoj za samozapornost sta ravnovesje sil:

F H FA (18)

in ravnovesje momentov:

M H M A (19)
 Samozaporna gonila

FA, MA pogonska sila oziroma moment na pogonski len

FH, MH torna sila oziroma moment na zavorni len
Pri tem gre samo za vse sile oziroma momente ali njihove komponente, ki delujejo v monih
smereh gibanja prenosnih elementov.

4.2.2 Faktor samozapornosti r

Znailnica samozapornosti je faktor samozapornosti, ki ga lahko doloimo iz ravnovesja sil ali
momentov

r
F H

M H
iz pogojev ravnovesja sil ali momentov enabi 18 in 19 (20)
F A M A

Gonilo je samozaporno, e je izpolnjen pogoj

r >1 (21)
To je potreben in zadosten pogoj. Mejna vrednost je pri r = 1, teoretino pomeni e
samozapornost, vendar je v praksi zaradi varnostnih razlogov izloen. V praksi se moramo drati
pogoja r 1. Samozaporni faktor je s tem tudi varnostni faktor. Predstavlja odnos med zavirajoimi
in gonilnimi silami oziroma momenti. e je v gonilu ve elementov, ki bi lahko povzroili
samozapornost, je vedno odloilen le tisti, ki lei najblije prikljunemu lenu H. Za vse naslednje
prenosne elemente velja, da so brez zaviralnih sil in da niso samozaporni.

4 .3 Primeri sa mozap ornosti:

4.3.1 Dvojno potisno gonilo

FH
3 H

4 Fn21
F21

Ft21

FR41
2 Fn41
1 A
FA 4
a) b)

Slika 57: Dvojno potisno gonilo

a) shema delovanja, b) plan sil

Pri dvojnem potisnem gonilu, slika 57, je drsnik 1 pogonski len A in drsnik 3 odgonski len H.
Kadar na pogonskem lenu A ni potrebna sila FA, je gonilo samozaporno.
Doloimo naslednje veliine:
pogonske sile:
FA F21 sin (22)
 Samozapornost in samozavornost

torne sile:
FH 041 F21 cos (23)
pogoj za samozapornost gonil:
FH FA (18)
041 tan (24)
samozaporni faktor:

r 041 (25)
tan

4.3.2 Roino gonilo

Za izpeljavo samozapornosti nastavimo ravnovesno enabo (19) za momente v toki 0 na
ekscentru. Ekscentrska gred 1 je pogonski len A in ni obremenjena, MA=0. Roica 2 je odgonski
len H in deluje na ekscenter gonila s silo F21 = FH, ki ustvari torno silo. Del 3 je ogrodje roinega
gonila, glej sliko 58.
FT 21 021
F21 in FT 31 031
F31 (26)
Doloimo momente:
pogonski momenti:
M A F21 e cos (27)
torni momenti:
d D
M H 021 F21 e

sin 031
2
F21
2
(28)

pogoj za samozapornost gonil:

M H M A (19)
021
(d 2 esin ) 031
D 2
ecos (29)
samozaporni faktor:
(2
esin ) 031 D
r 021 (30)
2e cos
A
3 Prerez AA F21=FH
FH FR21

MA d
D
M MA
A e
1 A 2 H FR31
FH F31=-FH
A FH FH
a) b)
Slika 58: Roino gonilo
a) roino gonilo; b) plan sil.

4 .4 Sa mo zavorna go nila
Gonilo je samozavorno, e v gibanju in pri pogonu na gred H deluje poljubno velika sila
oziroma moment na prikljuek A in H, na katerih v verigi prenosa moi elementi gonila povzroijo
 Samozavorna gonila

izgubo moi, ki je v asovnem povpreju veja kot preko prikljuka H dovedena mo. e preko A
v asovnem povpreju ne dovedemo moi, se gonilo ustavi. Vzrok je trenje v gonilu.
Samozavornost doloimo na osnovi opazovanja energije na prikljukih. Pri izraunu izgube
moi PV moramo upotevati vse delee, ki izhajajo iz momenta oziroma sil, delujoih na prikljuka
A in H.

4.4.1 Energijsko ravnovesje

Samozavorno gonilo mora izpolnjevati naslednje zahteve:
Mehanska mo se prenaa od pogonskega lena A do odgonskega lena H: PA > 0 in
PH < 0. To stanje gibanja odgovarja tako imenovanemu pogonu naprej iz preglednice 9.
Pri prikljunem lenu H kot pogonu, deluje (se giblje) samo takrat, e je istoasno tudi
prikljuni len A pogon, tako da je PA > 0 in PH > 0. To stanje imenujemo zavorno stanje.
Neodvisna morajo biti od smeri pretoka moi na prikljunem lenu H in od na njem
delujoih sil oziroma momentov, da pridejo iz stanja gibanja v zavorno stanje, e pri
prostem lenu A ni nobenih od zunaj delujoih mehanskih uinkov.
Pri prostem prikljunem lenu A ostane gonilo tako dolgo v gibanju, dokler z A povezani
gonilni leni sprejemajo kinetino energijo. To obravnavamo kot zunanjo mehansko energijo; ko se
ta energija porabi, pride gonilo prisilno v mirovanje tudi, e na prikljuni len H deluje gonilna sila
oziroma moment. Samozavornost ocenjujemo vedno, kadar je gonilo v gibajoem stanju, in sicer
zaradi analize energijskih tokov.
Izhodna enaba ravnovesja moi:
PA+PH+PV = 0 (31)
PA in PH sta mehanski moi na prikljunih lenih A in H. Izguba PV vsebuje vse izgube trenja,
ki nastajajo zaradi delovanja sil oziroma momentov na A in H ter na vse prenosne lene. Mehanska
mo in izguba trenja se lahko asovno spreminjata.
PA PA (t ), PH PH (t ), PV PV (t ) (32)
Glede na predznak PA in PH je v preglednici 9 oznaeno stanje v katerem gonilo je.

4.4.2 Samozavorni faktor

Samozavornosti ne moremo oceniti na podlagi trenutnega stanja moi. Gonilo je samozavorno,
e so v gonilu nastale izgube zaradi trenja v asu T veje, kot je preko prikljunega lena H
dovedena energija v asu T. To nam pokae enaba za samozavorni faktor.
Q W
b 1 A (33)
WH WH
Samozavornost je za WH 0, ko je b 1.
WA = mehanska energija na prikljunem lenu A v asu T
WH = mehanska energija na prikljunem lenu H v asu T
Q = v asu T nastala toplota zaradi trenja v gonilu
Energijo izraunamo iz moi:
T
WA
PA (t )
dt (34)
0
T
WH
PH (t )
dt (35)
0
 Samozapornost in samozavornost

T
Q
PV (t )
dt (36)
0

Izbrati moramo dovolj velik integracijski as T. Za dovolj velike asovne intervale t mora
veljati pogoj
b(T)=b(T+ t ) (37)
Pri periodinih gonilih je lahko T periodino dolg. Za podane zavorne ase tB mora biti T tB.
Integracijski as mora biti dalji od zavornega, tako da se gonilo zanesljivo ustavi.
V enabe vstavimo izraza za mo:
ds
P F za translacijsko gibanje in (38)
dt
d
P M za vrtenje (39)
dt
Dobimo izraz za energijo:
T S

P
0
dt
Fds
0
Md
0
(40)

T = integarcijski as
S = integracijska pot
= integracijski kot
Samozavorni faktor b lahko primerjamo z koeficientom varnosti in nam pove, da je v gonilu
proizvodena zavorna energija b-krat veja kot mehanska energija WH dovedena preko prikljunega
lena H. Za b = 1 pokriva pri prostem prikljunem lenu A energija WH ravno e toplotno izgubo Q
zaradi trenja. Gonilo obratuje na meji samozavornosti. ele pri pogoju Q WH pri prostem
prikljunem lenu A se gonilo zaustavi. Samozavornost je toliko varneja, kolikor je samozavorni
faktor b > 1. Pri raunanju samozavornega faktorja je, v nasprotju s samozapornim faktorjem, treba
upotevati mone smeri gibanja. Upotevati je treba vse sile, ki delujejo na gonilo.
Vidimo lahko, da pri asovno konstantnih silah oziroma momentih za samozavorni in
samozaporni faktor nastanejo isti odnosi, ki se razlikujejo samo po vrsti trenja (mirujoe, gibajoe).

4 .5 Izko ristek
Za gonilo s asovno konstantno mojo na prikljunih lenih veljata naslednja izraza WA = PA. t
in WH = PH . t. Za ta gonila se lahko izraunata dve vrsti izkoristka.
izkoristek za energijski tok od H (pogon) do A (odgon)
W P
AH H H (41)
WA PA
izkoristek za nasprotni energijski tok od H (pogon) do A (odgon)
W P
HA A A (42)
WH PH
Med izkoristkom in samozavornim faktorjem za pogon z druge strani gonila (obrnjeni pogon)
velja odnos:
HA 1 b (43)
Izkoristek za pogon se lahko izrazi na osnovi izkoristka za obrnjeni pogon ali s samozapornim
faktorjem:
 Vrednotenje gonil

1 1
AH (44)
2 HA 1 b

4 .6 Vrednotenje gonil
Samozapornost in samozavornost oznaujeta dve razlini fizikalni veliini. Samozaporni faktor
r doloimo na osnovi statinega ravnotenega stanja samozapornega prenosnega lena; izraa
samozapornost stojeega gonila. Samozavorni faktor b doloimo na podlagi opazovanja energije v
prikljunem lenu, pri emer se gonilo giblje.
Samozaporni in samozavorni faktor dovolita primerjavo delovanja razlinih vrst gonil. Dobra
stran samozapornosti in samozavornosti je, da ju lahko izrazimo s tevilskimi vrednostmi kot faktor
samozapornosti r in faktor samozavornosti b. Teoretino lei spodnja meja samozapornosti pri
r = 1. Faktor samozavornosti b = 1 e ne vodi do samozavornosti in do hitrosti v = 0; gibanje se
nadaljuje s konstantno hitrostjo v. Bolj ko r in b presegata vrednost 1, bolj je gonilo samozaporno
oz. samozavorno. Po drugi strani pomeni velik faktor samozavornosti veliko izgubo energije.
Posebno pri velikih moeh nastopi monost pregrevanja pri gonilih, ki so dolgo asa v pogonu.
Zraven je treba povedati, da gre e za velike izgube energije (ve kot polovica dovedene glej
enabo).
Po pravilu se samozaporni in samozavorni faktor razlikujeta po vrednosti. To pa zaradi tega, ker
se pri samozapornosti upoteva koeficient trenja pri mirovanju 0, pri samozavornosti pa koeficient
trenja pri gibanju . Koeficienta 0 in se po vrednosti razlikujeta. V nadaljevanju lahko
samozavorni faktor upoteva delujoe torne sile, ki so odvisne od tee in delujejo na zavorne ter
tudi na druge prenosne lene. Pri neenakomernem obratovanju je samozaporni faktor, v nasprotju s
samozavornim faktorjem, odvisen od nastavitev gonila.
Nadalje lahko mo in smer moi vplivata na samozaporni in samozavorni faktor. Pri spremembi
toka moi se spremenijo dotikalne povrine in koeficient trenja med njima. Tudi velikost drsne
hitrosti vpliva na drsno trenje in s tem na samozavorni faktor.
Samozapornost ne vkljuuje tudi samozavornosti, enako tudi samozavorno gonilo ni v vsakem
poloaju tudi samozaporno. Samozavornost in samozapornost obravnavamo loeno. Na splono se
lahko ree, da je za gonilo z enakomernim pogonom samozaporni faktor veji od samozavornega,
to izhaja iz razmerja 0 . Seveda je treba opozoriti na to, da se lahko samozapornost in
samozavornost med obratovanjem spremenita. Po utekanju gonila se lahko trenje v gonilu toliko
zmanja, da gonilo ni ve samozaporno ali samozavorno (polna gonila). Prav tako je treba paziti
pri gonilih, ki obratujejo na meji samozapornosti ali samozavornosti, saj lahko pri pomanjkljivem
mazanju gonilo postane samozaporno ali se pojavi samozaviranje gonila. Prav tako lahko gonilo, ki
dalj asa ni obratovalo, deluje z zmanjanim izkoristkom, postane pa lahko tudi samozaporno ali
samozavorno.
V literaturi se samozapornost oznauje z izkoristkom HA . Kadar je samozavornost podana z
b 1 dobimo izkoristek negativen. Iz opisanega razloga je treba razlikovati samozapornost in
samozavornost, tako da dokaz samozapornosti HA 0, ne dri povsem, saj za samozaporno gonilo,
ki miruje, slika izkoristka ni smiselna, ker ni prenosa energije.

4 .7 Konstruk cijski vplivi

Samozaporni in samozavorni faktor sta odvisna od geometrijskih veliin in od koeficienta
trenja. Z obema lahko v doloenih mejah vplivamo na samozapornost in samozavornost. Na osnovi
tega lahko doloimo veliine, ki imajo manji ali veji vpliv.
 Samozapornost in samozavornost

4 .8 Tehnino -merilne ugoto vitve

Pri gonilih s konstantno mojo na prikljunih lenih se lahko samozavorni faktor enostavno
meri. To ponazori primer dvinega portala na sliki 59.
Primer: Doloitev faktorja samozavornosti iz moi na pogonski gredi 2.
Slika 59 shematsko prikazuje dvini portal s polnim gonilom in navojnim vretenom. Pri
spuanju bremena G s konstantno hitrostjo v je bil izmerjen na pogonski gredi A konstanten vrtilni
moment MA. Elektrini pogon deluje v fazi spuanja bremena tako, da v gonilo priteka energija
preko prikljunega lena A (pogon z elektromotorjem) kakor tudi preko prikljunega lena H
(breme).
1 pogonski motor
2 merilna gred
G v prikljuni len A
3 polno gonilo
4 pload za breme
prikljuni len H
5 navojno vreteno
G breme
4 H 5 v hitrost spuanja
3 1
M,

2 A

Slika 59: Dvini portal

Podatki:
obremenitev G = 10000 N,
moment na merilni gredi MA = 20 Nm,
razmerje med hitrostjo dviganja v [ms1] in kotno frekvenco [s1] je v = 0,01 (doloa
konstrukcija gonila in navojnega vretena)
mehanska mo na prikljunem lenu A: PA = MA .
mehanska mo na prikljunem lenu H: PH = G . v
Samozavorni faktor b izraunamo po enabi 33
M 20
b 1 A 1 1,2
Gv 10000 0,01
Prenos (polno gonilo in (ali) vijano vreteno) je samozavoren in samozaporen zaradi visokega
koeficienta trenja v mirovanju 0 in koeficienta trenja v gibanju ; to pomeni visok samozaporni
faktor r in visok samozavorni faktor b.
 5 PL ANETN A GONIL A

Planetna gonila (PG) se v tehniki praksi zelo pogosto uporabljajo: v strojegradnji,

gospodinjskih aparatih, dvigalogradnji, ladjedelnitvu, robotih, letalski in vesoljski tehniki, tirnih
vozilih, avtomobilih vseh vrst (osebnih, tovornih, posebnih), gospodarskih strojih, kmetijski
mehanizaciji pa tudi pri kolesih. Skratka, ni podroja, kjer ne bi uporabljali planetnih gonil. V
robotiziranih proizvodnjah se pri gradnji robotov uporabljajo poleg klasinih zobnikih planetnih
gonil e posebna planetna gonila, kot so ekscentrska gonila. Posebni predstavniki so ekscentrsko
gonilo z evolventnimi zobmi, ekscentersko gonilo s cikloidnimi zobmi (Cyclo gonilo) in valno
gonilo (Harmonic drive). Gradniki planetnih gonil so poleg vseh vrst zobnikih parov (valjasti,
stoasti, polati) tudi torna kolesa sliki 5c in 7. Planetna gonila imajo kopico prednosti pred
klasinimi. Bistvena prednost pa je, da je vsako planetno gonilo mogoe uporabiti za ve vrst
pogonov (prestav), kot razdelilnik moi, diferencial ali tudi setevalno gonilo, saj ima v najbolj
osnovni izvedbi tri gredi. Ima pa seveda tudi nekatere pomanjkljivosti.

5 .1 Uvod in osno ve PG

2 2'
2 2' GV
GV

O
O
G1 O G3

G3
G1 1
3
1 3
a) b)
1, 3, 2, 2' valjasti zobniki; G1, G3 pripadajoi gredi zobnikov 1 in 3; GV vmesna gred z
zobnikoma 2 in 2'; O ohije gonila
Slika 60: Stabilno gonilo dvostopenjsko povratno (koaksialno) gonilo
a) model v poevni projekciji, b) shema.

Slika 60 prikazuje dvostopenjsko obiajno (stabilno) gonilo kot povratno (tudi koaksialno)
gonilo. Povratno zato, ker sta vstop in izstop v isti osi. Prestava je lahko v poasneje kot redukcija
ali v hitreje kot multiplikacija. Izkoristek je v obeh primerih enak. Prestavno razmerje i je razmerje
med vstopno in izstopno vrtilno frekvenco:
n
i 1 (45)
n3
To lahko izrazimo s tevilom zob posameznih stopenj

Prenosniki moi 65
 Planetna gonila

z z
i2 2 3
i i1 (46)
z
z1 2

Stabilno gonilo (SG) v principu spremenimo v planetno tako, da sprostimo ohije (da se lahko
vrti), ki postane roica.

2 GP 2' 2 2'

GP OP

S G3 G1 GS G3

S
GS 1 3 GS
O

O
G1 GS 1 3

a) b)
1, 3 sonna (osrednja) zobnika; 2, 2' planetna zobnika; S roica (tudi nosilec planetnikov ali
stega); G1, G3 pripadajoi gredi zobnikov 1 in 3; GP povezava med planetnikoma 2 in 2'; GS
gred roice (gred z nosilcem planetnikov); O ohije gonila; OP os planetnikov.
Slika 61: Planetno gonilo
a) model v poevni projekciji, b) shema.

Slika 61 pa prikazuje, kako se obiajno gonilo spremeni v planetno gonilo. Obiajnemu gonilu
dodamo roico (ta nosi zobnike (planetni zobniki ali planetniki) in jim omogoa vrtenje okoli
lastne osi in sredine osi gonila) in dobimo planetno gonilo. PG se lahko kinematino obnaa kot
stabilno (obiajno) gonilo, e roica miruje e jo zavremo slika Error! Reference source not
found.. V takem primeru velja vse zgoraj zapisano. Ker pa je po svoji zgradbi PG, velja pozneje
dokazana enaba za planetna gonila, in sicer:
n1 i13
n3 (1 i13 )
nS (47)

e je nS 0 , enaba preide v n1 i13

n3 in nato v
n
i13 1 (48)
n3
To pa je enaba za prestavno razmerje SG. To je dokaz, da se lahko vsako PG obnaa kot
stabilno. Obratno vedno ne gre! Iz primerjave obeh slik se lepo vidi, da je mogoe na planetno
gonilo prikljuiti ve pogonov, saj iz PG izhajajo tri gredi in ne samo dve kot pri SG. Tako se na
podlagi preprostega primera lahko sklepa na iro uporabnost PG. Planetno gonilo da veje tevilo
prestavnih razmerij, ki so seveda odvisna od prestavnega razmerja stabilnega gonila. V tem
primeru od i13. Osnovna enaba PG lepo kae, da za razlina prestavna razmerja (beri: kaj je
pogonsko in kaj gnano) izhajajo razlina prestavna razmerja PG.
 Uvod in osnove

5.1.1 Definicija planetnih gonil

PG so obiajno gonila z valjastimi ali stoastimi zobniki (mogoi so tudi polasti pari in torna
kolesa), pri katerih je prisoten vsaj en zobnik, imenovan planetnik, katerega gred ni vleajena v
ohije gonila, temve v posebno ohije, imenovano roica (tudi stega ali nosilec planetnikov), sliki
61 in 62.

nosilec planetnikov
sonnik zunanje ozobje
sonnik notranje ozobje
planetnik

Slika 62: Preprosto planetno gonilo

5.1.2 Lastnosti planetnih gonil

PG imajo v primerjavi s SG celo vrsto prednosti, za katere pa ni nujno, da so vedno hkrati
izkoriene:
koaksialna pogonska in odgonska gred,
zahtevajo malo prostora so kompaktna,
vstopna mo se lahko enakomerno razdeli in skozi gonilo vodi po ve poteh,
prenaajo veliko mo na enoto volumna,
omogoajo velika prestavna razmerja na enostaven nain,
niso obutljiva na preobremenitve.
Velika prednost PG je tudi v tem, da lahko zaporedno ali vzporedno povezujemo ista ali
razlina gonila in tako na preprost nain uvajamo modulno gradnjo gonil, slika 63. Najbolj
preprosto in tudi najbolj pogosto pa je seveda enostopenjsko PG, slika 64.

Slika 63: Dvostopenjsko planetno gonilo

 Planetna gonila

5.1.3 Osnove
PG so lahko samostojna gonila, slika 64, ki so opremljena s pogonsko in odgonsko gredjo.
Takna gonila se izdelujejo serijsko in se uporabijo tako kot vsi reduktorji. PG pa so lahko tudi
sestavni del kompleksnega stroja in so povsem integrirana v druge sklope. Na sliki 65 je prvo
znano planetno gonilo, ki ga je oblikoval James Watt leta 1788. To planetno gonilo je bilo
sestavljeno iz dveh zobnikov z zunanjim ozobjem (enega sonnika in enega planetnika) in nosilca
planetnika ter je predstavljalo temeljni del sistema za spreminjanje gibanja.
1 vstop in sonnik z zunanjim ozobjem
1) pogonska gred in sonnik zunanje ozobje
22) planetnik
planetnik
33) sonnik
sonnik notranje
notranje ozobjeozobje
44) odgonska
izstopnagred en
gred en deldel roice
nosilca planetnikov
55) prirobnica
prirobnica drugi
drugi del roice
del nosilca planetnikov
66) noge
nogeoz.zaprirobnica
pritrditevza gonila
pritrditev gonila
7) leajna prirobnica
7 leajna prirobnica
8) os planetnika
89) leaja
os planetnika
planetnika
910) leaj
leaja planetnika
nosilca planetnikov ob odgonski gredi
leajnosilca
11) leaj
10 roiceplanetnikov
na odgonu
12) leaj
11 leajpogonske
roice gredi - prvi
13) leaj
12 prvipogonske gredi - gredi
leaj vstopne drugi
14) tesnilo na odgonski gredi
13 drugi na
15) tesnilo leaj vstopne
pogonski gredigredi
14 tesnilo na izstopni gredi
15 tesnilo na vstopni gredi

Slika 64: Samostojno enostopenjsko planetno gonilo

Slika 65: Enostopenjsko planetno gonilo kot del parnega stroja, ki ga je konstruiral J. Watt

Ko razumemo, kako so planetna gonila naeloma sestavljena in kako delujejo, jih riemo na
poenostavljen nain, slika 66. Najmanji sonnik, ki je ponavadi opremljen z zunanjim ozobjem in
je podoben pastorku, ima tevilko 1. Planetniki so vedno oznaeni s tevilko 2. Tej tevilki je pri
kompleksnejih planetnih gonilih dodan e kak znak, da se planetniki razlikujejo med seboj.
 Uvod in osnove

Planetnik je dvojni planetnik, kadar je sestavljen iz dveh istoosnih (koncentrinih) med seboj
nepremakljivih zobnikov (glej sliko 79). e je planetnik dvojni, potem je en zobnik planetnika
oznaen s tevilko 2, drugi pa s tevilko 2'. Veji sonnik, ponavadi je to zobnik z notranjim
ozobjem ali pa kar del ohija, ima tevilko 3. Torej se tevilki 1 in 3 uporabljata zgolj za sonnike.
e je sonnikov ve, jih med seboj loujemo tudi tako, da tevilki sonnika dodamo indeks ali
eksponent. Roica se oznauje z veliko rko S.

S
2 2
1. gred
pogon 1 3. gred
1. gred
S 1. gred 3. gred
1 1

2. gred
2. gred
pogon 2 3. gred 2. gred
odgon
3 3
ohije ohije

c)
1 sonnik a) b) (notranje ozobje), S roica ali
(zunanje ozobje), 2 planetnik, 3 sonnik nosilec
planetnikov

Slika 66: Poenostavljena predstavitev planetnega gonila in obiajne oznake osnovnih elementov
a) pogled, b) presek, c) shema.

5.1.4 Osnovna enaba planetnega gonila

Klasina gonila so tista, iz katerih trlita dve gredi. Ena je pogonska, druga je odgonska.
Planetna gonila so tista, iz katerih v splonem trlijo tri gredi. Planetna gonila imajo naeloma tri
izhode oziroma vhode, slike Error! Reference source not found., 66 in 67. Vsaka od teh gredi se
lahko vrti na svoj nain, vsaka je lahko pogonska, odgonska ali pa trdno povezana z ohijem
planetnega gonila. Tudi vsa diferencialna gonila so po principu delovanja planetna gonila, slika 68.

1. gred 2. gred
odgon
pogon 1. gred
pogon 1

2. gred 3. gred
pogon 2 odgon

a) b)

Slika 67: Planetna gonila imajo na splono tri gredi

a) navadno zobniko gonilo, b) planetno zobniko gonilo
 Planetna gonila

pogon iz pogon diferenciala nosilca planetnikov

menjalnika
planetnik 2
nosilec planetnikov S
ohije diferenciala
sonnik 1
sonnik 3
leaj
odgon levo kolo odgon desno kolo

trdno spojeno
prosto vrtee

planetnik je prosto vrte leaj

Slika 68: Diferencialna gonila so po principu delovanja planetna gonila

Slika 69: Preprosto planetno gonilo

Na sliki 69 sta zobniki kolesi narisani na poenostavljen nain. Z r1 in r2 sta oznaena

kinematska polmera sonnika in planetnika. Veljajo naslednji odnosi:
z1 r1 ; z 2 r2 ; S rs r1 r2 (49)
Kinematski polmeri so proporcionalni tevilom zob.
V enostavni izvedbi ima planetno gonilo dve gredi, slika 69. Na tem preprostem planetnem
gonilu opazujmo zasuke, , in iz tega izraunajmo prestavna razmerja planetnega gonila.
Zamislimo si preprosto planetno gonilo, slika 69, vendar predpostavimo, da lahko obratuje v
razlinih stanjih, slika 70 (kot zobata sklopka, 70a, in kot obiajno gonilo, 70b in 70c). Naj bo
zasuk gredi sonnika 1 neodvisen parameter in opazujmo, kaj se dogaja z zasukom planetnika 2.
Glede na sliko 70a, na kateri je prikazano, da sta planetnik in nosilec planetnikov trdno
povezana z zaporo, lahko ugotovimo, da se v primeru zasuka sonnika 1 za kot 1 premakne tudi
nosilec planetnikov za enak kot, prav tako pa se za enak kot zavrti tudi planetnik 2. Zapiemo
lahko:
2 I S (50)
planetnik se zavrti za isti kot kakor roica.
Na sliki 70b je pokazano obiajno (stabilno) gonilo. To pomeni, da je roica nepremina
trdno spojena z ohijem. Glede na definicijo potemtakem to sploh ni planetno gonilo! Poglejmo,
kaj se zgodi z zasukom planetnika, e zasuemo sonnik nazaj v izhodino lego, torej v levo za
 Uvod in osnove

kot S. Ker se ta dvojica zobnikov obnaa tako, kot se na splono obnaajo zobniki v navadnih
zobnikih reduktorjih, lahko zapiemo naslednjo zakonitost:
2 II (na r2 ) S (na r1 ) (51)
Dolini lokov na kinematskem krogu sonnika in planetnika sta enaki.
Zamislimo si preprosto planetno gonilo, slika 69, vendar predpostavimo, da lahko obratuje v
razlinih stanjih, slika 70 (kot zobata sklopka, 70a, in kot obiajno gonilo, 70b in 70c). Zasuk gredi
sonnika 1 naj bo neodvisen parameter; opazujmo, kaj se dogaja z zasukom planetnika 2.

zapora
se sprosti

zapora (ep)
(povezava S in 2) 2

a) b) c)
Slika 70: Razline monosti zasukov najenostavnejega planetnega gonila
a) Nosilec planetnikov z zaporo trdno poveemo s planetnikom. Sonnik se zavrti v desno.
b) Zaporo sprostimo in sonnik zavrtimo v levo, v prvoten poloaj. Nosilec planetnikov miruje.
c) Nosilec planetnikov e vedno miruje. Sonnik zavrtimo desno.

Glede na sliko 70a, na kateri je prikazano, da sta planetnik in nosilec planetnikov trdno
povezana z zaporo, lahko ugotovimo, da se v primeru zasuka sonnika 1 za kot 1, premakne tudi
nosilec planetnikov za enak kot, prav tako pa se za enak kot zavrti tudi planetnik 2. Zapiemo
lahko:
2 I 1 (52)
Planetnik se zavrti za isti kot kakor sonnik .
Na sliki 70b) je pokazano obiajno (stabilno) gonilo. To pomeni, da je roica (nosilec
planetnika) blokiranain nepremina, oziroma trdno spojena z ohijem. Glede na definicijo
potemtakem to sploh ni planetno gonilo! Poglejmo, kaj se zgodi z zasukom planetnika, e
zasuemo sonnik nazaj v izhodino lego, torej v levo za kot S. Ker se ta dvojica zobnikov
obnaa tako, kot se na splono obnaajo zobniki v navadnih zobnikih reduktorjih, lahko zapiemo
naslednjo zakonitost:
2 II (na r2 ) S (na r1 ) (53)
Dolini lokov na kinematskem krogu sonnika in planetnika sta enaki.
Tretja situacija, slika 70c, je takna, da je roica e vedno blokirana, vendar zavrtimo sonnik 1
v desno za neki sploen kot 1. Vrtenje v desno ima pozitiven predznak, vrtenje v levo pa
negativen. Zapiemo lahko podobno odvisnost kot v prejnjem primeru:
2 III (na r2 ) 1 (na r1 ) (54)
Dolini lokov na kinematskem kroga sonnika in planetnika sta enaki.
 Planetna gonila

e zdruimo vse tri na sliki 70 prikazane situacije, lahko zapiemo, da se planetnik 2 zavrti v
desno za naslednji kot:
r r
2 2 I 2 II 2 III S 1
S 1
1 (55)
r2 r2
2 je zasuk planetnika 2 v desno pri zasuku nosilca planetnikov S in sonnika 1 v desno.
e vrednosti v zgornji enabi delimo s asom t, dobimo razmerje kotnih frekvenc ( = / t):
r r
2 I II III S 1
S 1
1 (56)
r2 r2
2 = kotna frekvenca planetnika 2 pri kotni frekvenci nosilca planetnikov S in sonnika 1
e vrednosti v zgornji enabi delimo z 2, lahko zapiemo prestavno razmerje vrtilnih
frekvenc:
r r
n2 nI nII nIII nS 1
nS 1
n1
r2 r2 (57)
n2 = vrtilna frekvenca planetnika 2 pri vrtilni frekvenci nosilca planetnikov S in sonnika 1
To enabo lahko e malo preoblikujemo, tako da na desni strani enabe pustimo le tiste lene,
ki vsebujejo vrtilno frekvenco nosilca planetnikov:
r r
n2 1
n1 nS 1
nS
r2 r2 (58)
To enabo lahko e poenostavimo:
r r1
n1
n2 1 1

nS
r2 r2 (59)
Upotevajmo e, da se prestavno razmerje stabilnega gonila zapie z naslednjim izrazom
(predznak '' pove, da se smer vrtenja zamenja: e en zobnik zavrtimo v desno, se bo drugi zavrtel
v levo, in seveda obratno):59
r
i12 1 (60)
r2
To je prestavno razmerje stabilnega gonila (nosilec planetnikov je blokiran).
Enabo59 (59)59 planetnega gonila, ki smo jo e poenostavili, pomnoimo s prestavnim
razmerjem stabilnega gonila:
r r1 r2
n1
n2 1 1

nS


r2 r2 r1 (61)
Zapiemo lahko:
r2 r1 r2 r1 r2

n2
r r
n1



1

nS


1 2 r
1 2r r1 (62)
Po mnoenju in krajanju dobimo:
r2 r2
n1

r
n2 1
r
nS
1 1 (63)
e prestavo stabilnega gonila zapiemo na sploen nain, je enaba planetnega gonila takna:
 Uvod in osnove

n1 i12
n2 (1 i12 )
nS (64)
Enaba (64) je osnovna enaba planetnega gonila (OEPG)!
n1 = vrtilna frekvenca sonnika [s1]
n2 = vrtilna frekvenca planetnika [s1]
nS = vrtilna frekvenca nosilca planetnikov [s1]
i12 = prestava stabilnega gonila
Prestava stabilnega gonila je povsem odvisna od vrste planetnega gonila. Na sliki 71 sta
narisani dve vrsti planetnega gonila. Izvedba 71a se imenuje 1A, izvedba 71b pa se imenuje 1I.
tevilka oznauje tevilo stopenj planetnika, ki je lahko enojni ali dvojni: torej je lahko na prvem
mestu tevilka 1 ali 2. Velika rka na drugem in pogosto tudi na tretjem mestu oznabe planetnega
gonila pa opisuje sonnik. A pomeni, da ima sonnik zunanje ozobje (nemko: Aussen), I pomeni,
da ima sonnik notranje ozobje (nemko: Innen).
Prestava stabilnega planetnega gonila vrste 1A (sonnik 1 in planetnik 2 se vrtita v razlinih
smereh) slika 71a:
r
i12 1 (65)
r2
Prestava stabilnega planetnega gonila vrste 1I (sonnik 1 in planetnik 2 se vrtita v isto smer)
slika 71b:
r
i12 1 (66)
r2

a) b)
Slika 71: Dve enostavni vrsti planetnih gonil
a) vrsta planetnega gonila 1A, b) vrsta planetnega gonila 1I

OEPG velja tudi za obiajna gonila. Obiajna eno- ali vestopenjska gonila nimajo roice, zato
je nS = 0. OEPG preide v enabo:
n1 i12
n2 0 (67)
in iz tega
n
i12 1 (68)
n2
Iz enab se vidi, da se vsako planetno gonilo lahko obnaa kot stabilno gonilo, e je roica v
mirovanju enaba (64), se pri nS = 0 spremeni v enabo (68).
Osnovno enabo planetnih gonil lahko izpeljemo e na drugi nain: iz opazovanja diagramov
obodnih hitrosti, slika 72.
 Planetna gonila

Poglejmo najprej diagram obodnih hitrosti pri mirujoem nosilcu planetnikov, slika 72a. To je
pravzaprav stabilno gonilo. Zapiemo lahko naslednje:
nS = 0 vrtilna frekvenca nosilca planetnikov je ni
S = 0 kot, ki opisuje obodno hitrost nosilca planetnikov, je ni
Za mirujoo roico se pri vrtenju sonnika 1 v desno planetnik 2 zavrti v levo. Iz diagramov
obodnih hitrosti, slika 72a, je mono priti do naslednjih zakonitosti:
r
tg1 1 1 1 (69)
r1
To je tangens kota, ki opisuje obodno hitrost sonnika 1.
r r
tg2 2 2 2 1 1 (70)
r2 r2
To je tangens kota, ki opisuje obodno hitrost planetnika 2.
n r
i12 1 1 1 (71)
2 n2 r2
To je prestava stabilnega gonila.
Iz diagramov obodnih hitrosti, slika 72b, pa lahko izpeljemo naslednje:
r2
2 rS
S r1
1 (72)

trikotnik hitrosti
stabilnega gonila
nS = 0

trikotnik hitrosti
planetnega gonila

a) b)

Slika 72: Planetno gonilo in pripadajoi diagram obodnih hitrosti

a) roica miruje, b) roica se giblje

Preglednica 10: Vrste planetnih gonil in enabe vrtilnih frekvenc

Prestava
Vrsta in shema planetnega
stabilnega Enabe vrtilnih frekvenc
gonila
gonila
r r r2 r3
n1 2 3 n3
1

nS
r1 r2' r1 r2 '
r r2
n2
n1 2 1

nS
r1 r1
 Uvod in osnove

2AA rS r1 r2 r3 r2 ' r
i12 1
r2
r
i23 3
r2 '
r r
i13 2 3
r1
r2 '

1A rS r1 r2
r r2
r n2
n1 2 1

nS
i12 2 r1 r1
r1
rS r1 r2

2II rS r1 r2 r3 r2' r r r r2 r3
i12 2 n1 2 3 n3
1

nS
r1 r1 r2' r1 r2 '
r r r2
i23 3 n2
n1 2 1

nS
r2 ' r1 r1
r r r r3
i13 2 3 n2 3 n3
1
r1
r2 ' r2 '
nS
r2'

1I rS r1 r2
r r r2
i12 2 n2
n1 2 1

nS
r1 r1 r1

r r r r2 r3
2AI rS r1 r2 r3 r2' i12 2 n1 2 3 n3
1

nS
r1 r1 r2' r1 r2 '
r r r2
i23 3 n2
n1 2 1
r2 r1
nS
r1
r r r r3
i13 2 3 n2 3 n3
1
r1
r2 ' r2 '
nS
r2 '
1AI r r r r3
rS r1 r2 r3 r2 1 3 r n3
n1 3 1
2 i12 2
r1
nS
r1 r1
r r r2
r r i23 3 n2
n1 2 1

nS
r2 3 1 r2 r1 r1
2 r
i13 3 r r3
r1 n3
n2 3 1

nS
r2 r2

2 r1 r2
r2 S r1
1 : r1 (73)

r r2
2
1 2 1

S (74)
r1 r1
 Planetna gonila

e v to zadnjo enabo vstavimo izraze za prestavo stabilnega gonila, dobimo osnovno enabo
planetnega gonila, ki povezuje kotne frekvence:
1 i12
2 (1 i12 )
S (75)
e to enabo delimo s /30, pa dobimo enabo, ki povezuje vrtilne frekvence:
n1 i12
n2 (1 i12 )
nS (76)
S tem smo spet dobili osnovno enabo planetnega gonila (64).
V preglednici 10 so navedene osnovne vrste PG z valjastimi zobniki s pripadajoimi enabami
prestav stabilnih gonil in enabami za planetna gonila. Te enabe so izpeljanke OEPG. Na osnovi
napotkov v tej preglednici lahko izraunamo prestave v osnovnih vrstah planetnih gonil. Iz
preglednice 10 je lepo razvidno, da je vsako prestavno razmerje kateregakoli planetnega gonila
odvisno od prestavnega razmerja stabilnega gonila. Vidimo tudi, kar je e bilo omenjeno, da je
vsako planetno gonilo mogoe uporabiti za ve nainov (prestav) in da se vsako planetno gonilo
lahko obnaa kot stabilno gonilo, e seveda roica miruje. e iz samih enab se lahko lepo ugotovi
za koliko nainov uporabe lahko uporabimo enostavno trigredno planetno gonilo. Oznaka vrste PG
je sestavljena iz tevilke 1 ali 2 (1 navadni planetnik, 2 dvojni planetnik) in rk A in I, ki
opieta vrsto sonnikov v PG (A sonnik z zunanjim ozobjem in I sonnik z notranjem
ozobjem) slika 73.

os planetnika z
vleajenjem sonnik z notranjim
ozobjem gred 3

planetniki (enojni)

nosilec planetnikov
gred S

sonnik z zunanjim
ozobjem gred 1

Slika 73: Planetno gonilo z valjastimi zobniki brez ohija vrste 1AI 3D-model

5 .2 Gra dniki p la netnih g onil

Za gradnike planetnih gonil lahko uporabimo, kinematino gledano, kolesa razlinih oblik in
izvedb. Najbolj pogosta so zobnika, ki pa so lahko valjasta in stoasta. V planetnih gonilih se
uporabljajo tudi torna kolesa, slika 77. Najve se govori in pie o uporabi planetnih gonil z
valjastimi zobniki.
 Gradniki planetnih gonil

5.2.1 Planetna gonila z valjastimi zobniki

V glavnem bomo govorili o gonilih z valjastimi zobniki, zato je na tem mestu samo slika
modela PG (slika 73) z valjastimi zobniki zaradi neposredne primerjave s PG s stoastimi zobniki,
slika 74.

5.2.2 Planetna gonila s stoastimi zobniki

Na nekaterih podrojih pa prevladujejo planetna gonila s stoastimi zobniki. Ta imajo nekatere
specifinosti. Tudi za njih veljajo osnovna enaba planetnega gonila in problemi, ki izhajajo iz
razmerja zob, da lahko vgradimo izbrano eleno tevilo planetnikov, enakomerno ali ne. Slika 75
kae primer planetnega gonila s stoastimi zobniki. Opazimo neko specifinost, in sicer da je za
razumevanje dobro narisati diagram hitrosti v dveh pogledih, ker se ele iz tega nazorno pokaejo
vse razmere. Tudi za planetno gonilo s stoastimi zobniki (sliki 74 in 75), ki jih uporabljamo kot
izravnalna gonila (diferenciali) v gradnji motornih vozil, velja OEPG:
n1 i13
n3 (1 i13 )
nS (77)
Ponavadi je z1 = z3 (78)
in zato je tudi r1 = r3 (79)
iz esar sledi stabilna prestava i13 = 1 (80)
pri blokirani roici je potem n1 = n3 (81)
enaba vrtilnih frekvenc se poenostavi in dobimo: n1 n3 2
nS (82)

kronikasti zobnik
roica
sonnik

polgred b)

planetnik

pogonski pastorek c)
a)
Slika 74: Planetno gonilo s stoastimi zobniki 3D-model
a) sestava diferenciala, b) vonja naravnost, c) vonja v ovinek

Razmerja obodnih in vrtilnih frekvenc so razvidna iz diagramov hitrosti (slika 75 a, b, c).

Priporoljivo je, da riemo obodno hitrost tudi v narisu. Enako velja tudi za sile, tako da na ta nain
lahko doloimo momente, moi in izkoristke. Uporabljena je enaba 82.
 Planetna gonila

pogon iz Princip delovanja avtomobilskega diferenciala

menjalnika
Brez pogona na S Vonja v ovinek Vonja naravnost
S, nS

2 S 1 S 3
3 1 1,3,S
n1 n3
1 leaj 3
nS 0, n2 0 nS 0, n2 0 n2 0
n1 n3 nS (n1 n3 ) / 2 nS n1 n3
2
3 3 3

2 S 2 S 2 S
S roica ohije diferenciala
1 1 1
1,3 sonnika na polgredeh
2 planetnika, lahko jih je ve a) b) c)
so v ohiju prosto vrtljivi

Slika 75: Planetno gonilo s stoastimi zobniki v stranskem risu in tlorisu

a) ni pogona vrtimo eno polgred (kolo) (roica stoji), b) neenaka hitrost vrtenja koles pri vonji v
ovinek, c) vonja naravnost in enak odjem moi na obeh kolesih

5.2.3 Torna planetna gonila

Na sliki 76 je prikazano planetno gonilo s tornimi kolesi. Normalna sila se ustvari z elastino
deformacijo zunanjega votlega obroa, ki je izdelan pod mero ali pa tako, kot je prikazano na sliki
77, tj. da gonilo opremimo s posebno stiskalno napravo, ki zagotavlja le tako veliko normalno silo,
kot jo potrebujemo za prenaanje vrtilnega momenta.

Fn Fn
Ft
Ft
2Ft
2r2 2Ft
Ft
r1

Fn Fn

Slika 76: Gonila s tornimi kolesi in konstantno prestavo

V drugem primeru je notranji sonnik sestavljen iz dveh stoastih delov. Ta dva dela se zaradi
zunanje obremenitve oziroma momenta stiskata skupaj s elnimi zagozdami. Oba konina dela
notranjega sonnika zagozde stisnejo skupaj, zato se povea delovni premer notranjega sonnika,
kar povzroi radialno pritisno silo, ki zagotavlja dovolj veliko obodno silo. Zaradi simetrine
razporeditve dveh ali ve planetnikov radialne oziroma normalne sile ne povzroajo obremenitev
leajev. Leaji so v gonilu zgolj zato, da vodijo torna kolesa in prenaajo zunanje obremenitve, ki
delujejo na vstopno in izstopno gred gonila. Okoli sonnika namestimo toliko planetnikov kot le
lahko. Tako razporedimo celotno obodno silo na im ve dotikalnih tok. Planetna gonila s tornimi
kolesi teejo zelo mirno in tiho.
 Gradniki planetnih gonil

nosilec planetnikov
votel sonnik os planetnikov
planetnik
ohije
poln sonnik
izstopna
vstopna gred
gred

poln
sonnik
pomik
strmina
sistem za zasuk
napenjanje
leaj
krogla

vstopna gred

Slika 77: Planetno gonilo s tornimi kolesi

5 .3 Mo ntaa p la netniko v
Na roici se ponavadi nahaja ve planetnikov, slika 78, ki so lahko po obodu roice razmeeni
enakomerno, ali tudi neenakomerno. Naeloma v planetnem gonilu zadoa le en planetnik in
gonilo deluje. Enakomerna razporeditev planetnikov po obodu pa je smiselna zato, ker tako
razbremenimo leaje sonnikov, saj se radialna obremenitev teh leajev zaradi simetrije
planetnikov lahko povsem odpravi, hkrati pa je gonilo mnogo bolje masno uravnoteeno.

planetnik os planetnika
nosilec planetnikov
sonnik

a) b) c)

Slika 78: V planetno gonilo lahko vgradimo enega ali ve planetnikov

a) en planetnik, b) dva planetnika, c) trije planetniki

V vsako planetno gonilo je naeloma mono vgraditi vsaj en primeren planetnik, slika 78a.
Seveda morajo biti zobje zobnikov, ki ubirajo, med seboj usklajeni. Za vgradnjo ve planetnikov,
ki so po obodu enakomerno razporejeni, pa morajo biti izpolnjeni doloeni pogoji. Prvi pogoj je ta,
da morajo biti vsi planetniki popolnoma enaki, slika 79 (planetnika pod a in b nista enaka, eprav
imata enako tevilo zob).
 Planetna gonila

a) b)
Slika 79: Dvojni planetnik
a) pozicionirano ozobje, b) nepozicionirano ozobje

Pri izdelavi enojnih planetnikov ni teav glede enakosti pri izdelavi, saj je planetnik zgolj
zobnik z luknjo, slika 80.

Slika 80: Obiajna oblika enojnega planetnika

Pri dvojnih planetnikih pa moramo biti pozorni na medsebojni odnos obeh ozobij. Ozobji
morata biti med sabo nekako povezani - pozicionirani. Na vseh planetnikih, ki se vgradijo v eno
gonilo, morata biti obe ozobji v enakem poloaju eno nasproti drugemu, vgradnja pa je mogoa
samo, kadar so vsi planetniki tudi pravilno postavljeni na nosilec planetnikov v odnosu na oba
sonnika.
Poleg pogoja, da so vsi planetniki enaki, pa mora biti za vgradnjo ve planetnikov izpolnjen e
pogoj, da je nosilec planetnikov mono zavrteti v predvideno pozicijo za montao naslednjih
planetnikov.
Predpostavimo, da smo v planetno gonilo vrste 2AI vgradili prvi planetnik, slika 81. Potem bi
lahko bil postopek montae za vgradnjo naslednjega planetnika naslednji:
Sonnik 1 zavrtimo za N' delitev v smeri urnega kazalca. Medtem votli zobnik 3 miruje! Roica
S se zato premakne za kot 1 in zavzame poloaj S1 (slika 84).
Sonnik 1 fiksiramo. Votli zobnik z3 zavrtimo za eno ali N delitev v smeri nasprotno od urinega
kazalca. Roica S se premakne od S1 do S2, torej za kot 2 (slika 85).
Na isto mesto, kjer je bil v zaetnem poloaju prvi planetnik, vgradimo novega, ki pa mora biti
obrnjen natanko tako kot prvi.
 Montaa planetnikov

S0 = zaetni poloaj roice S ob montai prvega planetnika

Slika 81: Poloaj prvega dvojnega planetnika v planetnem gonilu 2AI

Slika 82: Sonnik 1 se lahko zavrti tako, da bo kot zavrtitve ustrezal N' kratniku kota delitve

Sonnik 1 se lahko zavrti za kot, ki ustreza N' delitev, slika 82. Os nosilca planetnikov se
premakne na nek drug poloaj, na prvotno mesto pa je mono vgraditi nov dvojni planetnik.

Slika 83: Sonnik 3 se lahko zavrti tako, da bo kot zavrtitve ustrezal N' kratniku kota delitve

Nosilec planetnikov premaknemo z izhodinega poloaja S0 na novi poloaj S1 tako, da

sonnik 1 zavrtimo za kot 1, slika 84. Na zaeten poloaj, kjer je bil prej S0, je mono vgraditi nov
planetnik!
 Planetna gonila

360
1 N ' (83)
z1
N' = tevilo delitev
na zobniku 1

Slika 84: Sonnik 1 se zasue za kot 1, roica se zavrti za kot 1 (sonnik 3 miruje)

Nato nosilec planetnikov premaknemo s prejnjega poloaja S1 na poloaj S2 tako, da sonnik 3

zavrtimo za kot 3, slika 85. Na zaeten poloaj, kjer je bil S0, je mono vgraditi novi planetnik!
Tak postopek je pomemben zaradi izrauna, v praksi pa pri montai planetnikov lahko postopamo
enostavneje. Vstavimo prvi planetnik. Blokiramo en sonik, drugega pa vrtimo tako dolgo, da se
roica zavrti za kot delitve planetnikov in vstavimo drugi planetnik, ki pa mora biti obrnjen
(pozicioniran) natanko tako kot prvi

360
3 N (84)
z3
N = tevilo delitev
na zobniku 3

Slika 85: Sonnik 3 se zasue za kot 3, roica se zavrti za kot 2 (sonnik 1 miruje)

Z enabami planetnega gonila opiimo prestave zasukov v planetnem gonilu vrste 2AI, slika 86.

Slika 86: Splona slika planetnega gonila vrste 2AI

V preglednici 10 najdemo enabo, ki za to vrsto planetnega gonila povezuje vrtilne frekvence

sonnikov in nosilca planetnikov:
r r r2
r3
n1 2 3 n3
1
r

nS (85)
r1
r2 ' 1 r2 '
 Montaa planetnikov

Predpostavimo, da poznamo geometrijske podatke, in uporabimo enabo planetnika vrste 2AI

ter izraunajmo zasuk nosilca planetnika za primer, ko sonnik 3 miruje (n3 = 0), za vekratnik
delitve pa suemo sonnik 1.
r2
r3
n1
1
r

nS (86)
r
1 2'
r2
r3 1
n1
1
r

nS ali S
(87)
r
1 2' r2 r3
1
r1
r2 '
1
S
1
(88)
r2 r3 1
1
r1
r2'
360
1 N ' z1 N '
oziroma 1 360 (89)
zasuk roice pri z1
mirujoem zobniku 3
tevilo delitev zobnika 1
Izraunajmo zasuk nosilca planetnika e za primer, ko sonnik 1 miruje (n1 = 0), za vekratnik
delitve pa suemo sonnik 3.
r2 r3 r2 r
n3
1 3

nS (90)
r1
r2 ' r2 '
r1
r2 r3 r2 r3
r r r r
nS 1 2 ' n3 ali S 1 2 ' 3 (91)
r2 r3 r2 r3
1 1
r1 r2' r1 r2 '
r2 r3
r r
S 2 1 2' (92)
r2 r3 3
1
r1 r2'
360
3 N oziroma 3
z3 N
360 (93)
zasuk roice pri z3
mirujoem zobniku 1
tevilo delitev zobnika 3
Izraunali smo zasuk roice za vsaki primer vrtenja sonnikov. Najmanji kot, za katerega se
lahko premakne roica, pa je razlika obeh izraunanih kotov, 1 in 2.
r2 r3
1 r r'

1 2
1 1 2 (94)
r2 r3 r2 r3 3
1 1
r1
r2 ' r1 r2 '

1 z z

z1
z 2 '
1 z1
z 2 '2 3 3
(95)
z1
z 2 'z 2
z3 z1
z2 '
1
z1 z2' 1 z2 z3 3
(96)
z1
z 2' z 2
z3
 Planetna gonila

1
z 2 '
N '
360 z 2
N
360 (97)
z1
z 2' z 2
z3

360
z 2 '
N
N 'z 2 (98)
z1
z 2 'z 2 '
z3
Pri tem je:
z2 = tevilo zob zobnika 2
z2' = tevilo zob zobnika 2'
N = tevilo delitev zobnika 1, za katero smo ta zobnik zavrteli pri mirujoem zobniku z notranjim
ozobjem 3
N' = tevilo delitev zobnika 3, za katero smo ta zobnik zavrteli pri mirujoem zobniku z notranjim
ozobjem 1
{z2', N', z2, N} cela tevila
Vrednost oklepaja lahko zavzame vrednost 0, 1, 2, 3 Absoluten minimum, to je = 0, je
tehnino nezanimiv, ker nam pove, da lahko planetnik na nekem mestu vzamemo ven in ga spet
damo na isto mesto. Domnevamo lahko, da se enaba poenostavi, e uvedemo skupni delitelj T.
T 360 z 2 ' z
N ' 2
N (99)
z1
z 2 'z 2
z3 T T
T = najveji skupni delitelj tevila zob zobnikov z2 in z2'
Vrednosti v oklepaju lahko tako dolgo spreminjamo, da bo vrednost oklepaja 1. To daje tudi
najmanja vrednost kota za katerega lahko zasuemo nosilec planetnikov.
T 360
min (100)
z1
z 2 'z 2
z3
min = najmanji moni zasuk nosilca planetnikov, da lahko na zaetno mesto vgradimo drugi
planetnik
Razume se, da lahko vrednost oklepaja zavzame e vse druge vrednosti: 1, 2, 3, To pomeni,
da lahko naslednji planetnik montiramo na vsak kot zasuka roice, ki je mnogokratnik kota min.
T 360
k
z1
z 2' z 2
z3 (101)
= moni zasuk nosilca planetnikov, da lahko na zaetno mesto vgradimo drug planetnik
k = poljubno celo tevilo: 1, 2, 3,
T = najveji skupni delitelj tevila zob planetnika z2' in z2
z1, z2, z2', z3 = tevilo zob zobnikov v planetnem gonilu 2AI
Z dosedanjo analizo geometrijskih razmer v gonilu smo odkrili, da teoretino lahko vsak
naslednji planetnik montiramo na poloaj, ki bo s prvim planetnikom oklepal taken kot, ki je
vekratnik min. Postavlja pa se vpraanje, ali je tudi kot, na katerem si mi elimo montirati nov
planetnik, vekratnik min in je dovolj prostora za montao naslednjega planetnika, slika 87.
360
Kot, na katerem naj bo montiran planetnik, znaa: (102)
p
Ta kot je hkrati tudi vekratnik najmanjega kota, za katerega lahko zasuemo roico:
360 k T 360 z z z
z
k 1 2' 2 3 (103)
p z1
z2' z2
z3 pT
e je k celo tevilo, lahko planetnike enakomerno namestimo po obodu roice na vsakih:
 Montaa planetnikov

k
min (104)

1
1 sonnik
2 tirje (p) planetniki
3 votli sonnik
S S roica nosilec planetnikov
2 kot razporeditve planetnikov
3

Slika 87: Poloaj planetnika na roici je odvisen od tevila planetnikov

e pa k ni celo tevilo, planetnikov po obodu ne moremo enakomerno namestiti. Naeloma je

planetnike na roico seveda mogoe namestiti tudi neenakomerno. Taka konstrukcija bi bila
primerna za manje hitrosti. Teko si je zamisliti, da bi bili delilni koti na nosilcu s tremi planetniki
na primer takni: 118,2, 120,9 in 120,9.

rS

rk2 p >

ni
p < prostora

a) b)

Slika 88: Planetniki morajo imeti dovolj prostora, da jih lahko vgradimo
a) dovolj prostora za planetnike, b) ni dovolj prostora za tiri planetnike

Toda tudi, e so vsi planetniki izdelani popolnoma enako in je zagotovljeno, da jih je mono
montirati enakomerno po obodu, e vedno ne moremo biti prepriani, da jih bomo res lahko na
roico tudi namestili. Izpolnjen mora biti namre e tretji pogoj. Planetnike je mono vgraditi le, e
je to tudi fizino mogoe; pravzaprav jih lahko vgradimo zgolj, e je njihov kot vgradnje manji,
kot je delilni kot na nosilcu planetnikov, slika 88 ter enabi (105) in (106).
dk 2
p dk 2
sin 2 (105)
2 rS r1 r2
2
pri emer mora biti p (106)
Preglednica 11 prikazuje specifina gonila in podaja enabe za izraun pogoja kota, ko gre za
poljubno razporeditev planetnikov in enabo za k, ki mora biti celo tevilo za enakomerno
razporeditev planetnikov na roici. Takne preglednice s pridom uporabljamo pri praktinem
izbiranju tevila zob zobnikov. Glej primere kontrole vgradnje planetnikov.

Preglednica 11: Koti in pogoji za tevila zob za nekatera planetna gonila

Oznaka Pogoj tevila zob

Izvedba gonila shema Pogoj kota
gonila za 360 /p
 Planetna gonila

kT 360 z
z 'z
z
2AI k1 2 2 3
z1
z 2 'z 2
z3 p T

2AA, k T 360 z
z 'z
z
k1 2 2 3
2II z1
z2 'z2 z3 p T

n2 S
k 360 z z
2 1AI k1 3
1 3 nS z1 z3 p

n1 n3
3
2' k 360 z z
S k3 1
2 n3 nS z3 z1 p
n1 1

3
2
2'
S k 360 z z
1 2' k1 3
3 z1 z3 p
n3 nS n3
1
n1 2 S nS n1

Kot vidimo iz preglednice, se tevilo zob planetnikov v enabah redko pojavlja. To pa ne

pomeni, da je lahko poljubno. Premeri zobnikov in njihova tevila zob so sorazmerna. Tako
dobimo, da je polmer zobnika z notranjim ozobjem enak (Pazi: to so kinematini polmeri
zobnikov, zato setevanje in odtevanje polmerov ne moremo raziriti na tevilo zob zobnikov!
enabe). Tako je polmer zobnika 3 enak:
r3 r1 r2 r2 ' (predznak + pred r2 velja, e je zobnik 1 z zunanjim ozobjem, pred r2' pa
e je 3 z notranjim ozobjem) (107)
polmer roice pa znaa
rS r1 r2 r3 r2 ' (predznak +velja, e je zobnik 1 ali 3 z zunanjim ozobjem (108)
in je hkrati medosje obeh delnih gonil zobnikih parov 1, 2 in 2, 3 ali 2', 3)
Razen e navedenega pa je treba med seboj uskladiti e geometrijske veliine zobnikov.
Najpomembneji je enak modul vseh zobnikov, ki med seboj ubirajo. Polmer roice je enak
medosjema: sonnik z zunanjim ozobjem planetnik in planetnik sonnik z notranjim
ozobanjem; obe medosji se torej morata ujemati! To pomeni, da morajo biti usklajeni tudi profilni
premiki in koti poevnosti. Zaradi dobre izravnave ozobij in monosti izdelave vseh zobnikov
obiajno tevilo zob ustreza enabi (109).
z3 z1 z 2 z 2 'K (109)
K je odvisen od tevil zob zobnikov in naina izravnave ozobja. K je obiajno med 2 in 3.
Pri PG se veinoma uporabljajo ravni zobniki, vendar pri vejih hitrostih vrtenja se zaradi
zmanjanja hrupa uporabljajo zobniki s poevnim ozobjem (osebna vozila). Pri ubiranju zobnikov z
 Montaa planetnikov

notranjim in zunanjim ozobjem je treba preverjati tudi motnje pri ubiranju in izdelavi
(interference).

5 .4 Diagra mi obo dnih hitrosti in vrtilnih frekvenc

Delovanje planetnega gonila si lahko zelo dobro predstavimo na osnovi e pokazanih enab ali
tudi grafino. V dobi raunalnikov je dovolj, da analizo opravimo na podlagi sheme, in sicer tako,
da nariemo shemo planetnega gonila ter diagram obodnih hitrosti in vrtilnih frekvenc (po
Kutzbachu). Iz take grafine analize ugotovimo smer vrtenja posameznih gradnikov in razmerja
med njimi, kar je nazorno prikazano na sliki 89.
r
3 v3w 3
S nS
S vS n1 n3 = 0 n2
ohije 2
2
v1 = v2 S 3
H 2
gred 1 1 gred S v1w 1
v 1
P
a) b) c)
Slika 89: Grafina doloitev hitrosti in smeri vrtenja
a) shema gonila, b) diagram obodnih hitrosti, c) diagram vrtilnih frekvenc

r n1

3 n3 = 0 n2
v3 = 0 nS
S S
vS
ohije
2 2 H
v1
gred 1 1 gred S
1
P v,n
a) b)
Slika 90: Diagram v in n, zdruena v eni sliki (osenen del je diagram v)

a) shema, b) diagram obodnih hitrosti v in vrtilnih frekvenc n

Pristopi k shematskemu risanju diagramov so razlini. Tako sta diagrama v in n lahko loena
(slika 89) ali pa zdruena v eni sliki (slika 90). Za zahtevneja in sestavljena PG je primerneje risati
vsakega posebej, saj je sicer lahko vse skupaj precej nepregledno.
Mona pa je tudi varianta, kot jo kae slika 91. Diagrama sta zdruena, vendar je diagram
vrtilnih frekvenc narisan na spodnjo stran.
e nariemo gonilo v nekem izbranem merilu in izberemo H, lahko iz diagrama dobimo realne
vrednosti hitrosti v in vrtilnih frekvenc n ob predpostavljenih vrednostih, npr. pogona.
Izraunavanja na taken nain se danes posluujemo redkeje.
 Planetna gonila

.r merilo hitrosti lv, v smeri r merilo dolin ld in na

Po sliki 91 definiramo merila: v smeri osi
osi vrtilnih frekvenc ustrezno merilo ln, ki pa izhaja iz prejnjih dveh meril in ga lahko
spreminjamo e z razdaljo H, izraunamo pa po enabi 112.
ms
lv A (110)
cm
lv je merilo obodnih hitrosti (1centimeter na risbi predstavlja hitrost A metrov na sekundo)
m
ld B (111)
cm
ld je merilo dolin (1centimeter na risbi predstavlja dolino B metrov)
1 l 1 s 1
ln v (112)
2 ld H cm
ln je merilo vrtilnih frekvenc (1centimeter na risbi predstavlja vrtilno frekvenco ln v s1)

r
3
r2 = 20mm r3 = 50mm 3
2

S
S
2
obodna hitrost
r
1 1

2
1 H=2cm
S 3
r1 = 10mm
10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 -1 -2 -3 -4
vrtilna frekvenca vrtenje v desno vrtenje v levo
Slika 91: Diagrama obodnih hitrosti in vrtilnih frekvenc

5.4.1 Pravila za risanje in analizo diagramov (slika 91)

Diagram obodnih hitrosti se rie le za zgornjo polovico gonila.
Na abciso se riejo obodne hitrosti, na ordinato kinematini polmeri.
Vsak element planetnega gonila (sonnik, planetnik, nosilec planetnikov) je predstavljen z
eno rto. Sonniki se nariejo le s pol rte, planetniki pa s celo rto.
Nagib rte, ki predstavlja element, daje podatek o kotni frekvenci tega elementa.
e so rte elementov nagnjene v razline smeri (ene v levo, druge v desno), pomeni, da se
elementi vrtijo v razline smeri (eni v levo, drugi v desno).
Tangens kota pod katerim lei rta, ki predstavlja element, je enak kotni frekvenci elementa.
Element, ki miruje, se narie z navpino rto.
rte elementov so med seboj povezane v zakljuene trikotnike.
Diagram vrtilnih frekvenc se rie pod diagramom obodnih hitrosti.
Vzporedno z abcisno osjo diagrama obodnih hitrosti povleemo na razdalji H e eno
vzporedno linijo, imenujmo jo skala vrtilnih frekvenc, s katere bomo oditavali vrednosti
vrtilnih frekvenc.
Vrtilne frekvence se oditavajo s skale vrtilnih frekvenc na levi in desni strani
 Diagrami hitrosti

koordinatnega izhodia, ki je definirano s preseiem skale vrtilnih frekvenc in ordinatne

osi.
Enoto na osi vrtilnih frekvenc definiramo na osnovi merila obodnih hitrosti, merila dolin in
oddaljenosti H (v metrih). Oditano vrednost na vrtilnih frekvenc v centimetrih pomnoimo
z merilom vrtilne frekvence ln in dobimo pravo vrtilno frekvenco v s1.
Nagibi linij, ki predstavljajo posamezne elemente planetnega gonila, so enaki nagibom linij
elementov v diagramu obodnih hitrosti.
V prilogi je na primeru prikazano, kako na podlagi grafine metode pridemo do realnih
rezultatov.
Pri praktinem reevanju analize planetnih gonil ali sinteze pa nariemo shemo planetnega
gonila ter diagrama v in n z namenom, e enkrat poudarjamo, da nazorno vidimo, smeri vrtenja
posameznih gradnikov in odnose med njimi. To je za nadaljnje delo izjemno koristno. Naslednje
slike kaejo nekaj taknih primerov.
r
3 v3
n2r
S
n1 n2
vS
3 nS n3
2 2 S
gred 3 v1 S 3
H 2
1 gred S 1
v 1
P
gred 1
a) b) c)

Slika 92: Shema PG z diagramoma obodnih hitrosti in vrtilnih frekvenc vrtijo se tri gredi
a) shema, b) diagram obodnih hitrosti, c) diagram vrtilnih frekvenc

Razlika med frekvenco vrtenja nosilca planetnikov in planetnika nam da potreben podatek za
izraun leajev planetnika. Tudi to lahko oditamo iz diagrama vrtilnih frekvenc. Smer vrtenja
planetnika je manj pomembna od velikosti. Tako je n2r relativna vrtilna frekvenca planetnika
nasproti vrtilni frekvenci nosilca planetnikov torej razlika vrednosti! Seveda sta pri tem
pomembni smeri vrtenja nosilca planetnikov in samega planetnika slika 92.
Na sliki 93 je prikazano dvostopenjsko planetno gonilo (1AI + 1AI) za pogon bagra, ki je
nameeno v pesto kolesa skupaj s pogonskim hidravlinim motorjem. Ohije gonila, na katerega
je pritrjen nosilec planetnikov druge stopnje gonila (miruje), in pogonski motor sta pritrjena na
pogonsko premo bagra. Skupaj s pestom kolesa, vleajenim na ohiju, je izdelan zobnik z
notranjim ozobjem, ki je skupen obema stopnjama planetnega gonila. Pogon gre od motorja preko
gredi na sonni zobnik z zunanjim ozobjem 11. Ta poganja prvo stopnjo planetnega gonila, pri
katerem se vrti skupaj s pestom sonnik z notranjim ozobjem. Vrti pa se e nosilec planetnikov S 1,
ki pa je spojen s sonnikom druge stopnje 12. Ta pa preko planetnih zobnikov na mirujoem
nosilcu planetnikov S2 vrti sonnik z notranjim ozobjem. Izvedba je zanimiva e zato, ker imajo
planetni zobniki prve in druge stopnje enako geometrijo ozobja. To seveda ni nujno, saj lahko s
spreminjanjem zobnikov (predvsem prve stopnje) spreminjamo prestavo gonila, ki je zato
uporabno na razlinih vozilih. Pri tem je treba paziti na to, da, eprav po velikosti ozobja enaka, sta
oba sonnika 11 in 12 razlina dela in se vrtita vsak s svojo hitrostjo. Na poveanem preseku gonila
se to dobro vidi, saj se razlikujeta po barvnem odtenku.
 Planetna gonila

31 = 32 31 = 32 31 = 32

S2 = 0
S1 S1 S2 = 0
S2 = 0

S1

12 11 12
11 b) c)
12
11 1AI 1AI
ohije Dvostopenjsko planetno gonilo 1AI+1AI
11, 12 sonnika prve in druge stopnje
S1, S2 nosilca planetnikov (S2 miruje)
31, 32 zobnik z not. ozob. (en zobnik)

motor 0
a) pesto n3 nS2 = 0 nS1 = n12 n11
d)

Slika 93: Shema, prerez in diagrami hitrosti planetnega gonilo za pogon kolesa bagra
a) prerez gonila, b) shema gonila, c) diagram obodnih hitrosti, d) diagram vrtilnih frekvenc

Diagrama obodnih hitrosti ni enostavno narisati, saj vemo samo za hitrost vrtenja motorja n1. Iz
obeh povezav v gonilu (n31 = n32 in nS1 = n12) lahko s poskuanjem nariemo e preostalo. Da lahko
nariemo diagram obodnih hitrosti v enem poskusu, pa je najenostavneje izhajati iz hitrosti n3,
eprav je ne poznamo. Iz te toke nariemo povezavo na S2, katere hitrost je enaka 0. V podaljku
te rte dobimo preseie na polmeru sonnika in s tem hitrost vrtenja sonnika 12. To toko
poveemo s koordinatnim izhodiem, dobljeno daljico pa podaljamo do srednjice planetnikov,
kjer dobimo hitrost nosilca planetnikov S1. Premica, ki povezuje hitrost pesta in hitrost nosilca
planetnikov S1 seka polmer sonnika 11 in tu dobimo tudi njegovo hitrost. Pomanjkljivost tega
postopka je, da hitrosti niso narisane v merilu. e to elimo, diagram nariemo e enkrat. Ustrezne
povezave vzporedno (vzporedne povezave so ustrezno oznaene z eno, dvema in tremi prenimi
rticami) prenaamo v diagram vrtilnih frekvenc. Iz razmerja dolin n1 in n3 lahko sklepamo na
prestavno razmerje (cca 30). Opazimo e lahko, da sta smeri vrtenja pogona in kolesa nasprotni.

5 .5 Wo lfo va simbolika
Na osnovi Wolfove simbolike si laje predstavljamo razmere v zvezi s prestavo, momenti ali
momi. Mnogo enostavneje je mogoe prikazati gonilo z nekaj dogovorjenimi znaki, kakor pa
risati mnogokrat nepregledne in zahtevne skice. Wolfov simbol za PG, je sestavljen iz kroga, kar
predstavlja enostavno PG in treh radialnih iz gonila izhajajoih rt, ki so simboli za gredi. Gred
obiajno zakljuimo s kratko preno rto. e preni rti pripnemo rafuro, pomeni, da gred miruje
je blokirana. Na koncu simbolinih gredi so vpisane oznake gredi, slika 94.
 Wolfova simbolika

2 S
2. gred (venec)

1. gred 3. gred
1
1. gred (sonnik) 3. gred (roica)
2. gred

3 ohije a) b)

Slika 94: Planetno gonilo narisano z Wolfovo simboliko je enostavneje

a) obiajna shema planetnega gonila, b) Wolfov simbol za planetno gonilo

Preglednica 12: Predstavitev pogonskih in odgonskih gredi z Wolfovo simboliko

Planetno Planetno
Pogon / odgon Pogon / odgon
gonilo gonilo
nS = 0
pogon = S
blokirano = S
pogon = 3
pogon = 1
odgon = 1
odgon = 3
nS = 0
pogon = 1
blokirano = S
pogon = 3
pogon = 3
odgon = S
odgon = 1
n3 = 0
pogon = 1
blokirano = 3
pogon = S
pogon = 1
odgon = 3
odgon = S
n3 = 0
pogon = 1
blokirano = 3
odgon = S
pogon = S
odgon = 3
odgon = 1
n1 = 0
pogon = S
blokirano = 1
odgon = 1
pogon = S
odgon = 3
odgon = 3
n1 = 0
pogon = 3
blokirano = 1
odgon = 1
pogon = 3
odgon = S
odgon = S

K simbolom za gredi se lahko vpiejo trije momenti: M1, M3 in MS. Vsota vseh momentov mora
biti enaka ni! Gred z absolutno najvejim momentom je gred s tako imenovanim sumarnim
momentom. Oznai se tako, da je njen simbol narejen z dvojno rto, slika 95.
Glede na to, katera gred je pogonska in katera odgonska, lahko enostavno PG deluje na 12
monih nainov, kar se najbolj nazorno predstavi z Wolfovo simboliko, preglednica 12.
 Planetna gonila

S podatki: S -40 Nm
MS M1 = +10 Nm
M3 = +30 Nm
M1 M3 MS = 40 Nm +10 Nm +30 Nm
1 3 1 3

Slika 95: tevilke ob gredeh podajajo vrtilne momente

5 .6 Do loeva nje sil, mo mento v in mo i

Naloga planetnih gonil je spreminjati vrtilne frekvence in vrtilne momente. Le kaken odstotek
moi, ki tee skozi nje, se pretvori v toploto. Zato za pribline analize lahko reemo, da mo ostaja
skorajda nespremenjena; mo na izhodu iz gonila je priblino enaka moi, ki vstopa v gonilo.
Izkoristek planetnih gonil je zelo visok. Vedno pa ni tako. Zato si bomo najprej ogledali, kako se
porazdelijo sile na planetnike, zakaj in kako se pretvarjajo momenti ter kaj se dogaja z mojo,
kadar izgub ne upotevamo, kasneje pa bomo k temu dodali e izgube.

5.6.1 Sile, momenti in moi brez upotevanja izgub

Sile, momenti, moi, hitrosti in frekvence so v medsebojnih povezavah, tako kot jih e
poznamo pri navadnih gonilih, samo da jih moramo pravilno porazdeliti na tri gredi, ki jih imajo
PG.
P M
(113)
P = mo, [W]
M = moment, [Nm]
= kotna frekvenca, [rad/s = s1]
2 n n
(114)
60 30
e pa je vrtilna frekvenca izraena v vrtljajih na sekundo, kotna pa v radianih na sekundo,
potem velja:
2
n (115)
Planetna gonila imajo ve gredi, ki trlijo iz gonila. Ker velja pravilo, da se znotraj gonila vsaj
teoretino ni moi ne izgubi (zaenkrat zavestno pozabimo na toplotne izgube), je vsota moi na
vseh gredeh gonila:
P1 P3 PS 0 (116)
Ta enaba seveda velja tudi za gonila z dvema gredema. Pri njih je mo tiste tretje gredi, ki je
fiksirana za ohije, enaka ni, saj je njena vrtilna frekvenca enaka ni.
Mo neke gredi velja za pozitivno, e tee h gonilu. To pomeni, da ima vrtilni moment isto
smer kot je smer vrtenja. Ta gred je definirana kot pogonska gred. e pa moment deluje v nasprotni
smeri kot vrtilna frekvenca, se teje za odgonskega, mo pa je negativna. Torej, negativna mo tee
iz gonila po odgonski gredi.
Kakne sile delujejo v planetnem gonilu, si najlaje prestavljamo, e najprej nariemo tiste sile,
ki delujejo na planetni zobnik. Sile na planetnem zobniku namre morajo biti v ravnoteju, slika
96. Radialne komponente zobnih sil lahko zanemarimo, saj na planetnik delujejo vedno paroma in
so si nasprotne. Ne glede na to, katera gred je pogonska, katera odgonska, sile v planetnem gonilu
so v vseh primerih enake, tako po velikosti kot po smeri!
 Sile, momenti in moi

F3 = F1
sonnik 3
FS = F1 + F3
planetnik 2
F1
roica nosilec
planetnikov S

sonnik 1

Slika 96: Sile v planetnem gonilu vrste 1AI

Med obratovanjem planetnega gonila bi se lahko za trenutek zgodilo, da bi sile na eni strani
planetnika postale veje od sil na drugi strani planetnika, slika 97. To bi bila vzpodbuda, ki bi
planetnik zasukala, in sile bi se izenaile. Enako velja pri enakomernem vrtenju. Ko sile ne bi bile
v ravnoteju, bi se gonilo zavrtelo malo poasneje ali hitreje in sile bi se prav tako izenaile. Na ta
nain gonilo obratuje sile se vedno izenaujejo.

F3 = F1 F3 > F1 F3 = F1

FS = F1 + F3 FS = F1 + F3 FS = F1 + F3

F1 F1 F1

a) b) c)

Slika 97: Sile na planetniku se vedno uravnoteijo

a) ravnoteje planetnika, b) planetnik ni v ravnoteju se zavrti, c) ponovno ravnoteje

Iz pogojev ravnoteja sledi, da mora biti vsota momentov, ki vstopajo in izstopajo iz gonila
enaka ni!
M M
M 1 M 3 M S 0 ali 1 3 S 0 (117)
M1 M1
Najprej zapiemo momente z zmnoki roic in sil, potem pa za planetno gonilo vrste 1AI
napiemo ravnoteje momentov, slika 96:
M 1 F1
r1 (118)
r
M 3 F 3
r3 F1
r1 3 (119)
r1

r3
M S FS
rS F1
r1
1 (120)
r1
 Planetna gonila

F1
r1 F3
r3 FS
rS 0
ravnoteje je izpolnjeno! (121)
F1 r1 r2 r2 2 F1 r1 r2 0
r1 F1

e momente normiramo z M1, na splono za vsa planetna gonila velja:

M3
i13 (122)
M1
MS
1 i13 (123)
M1
M S 1 i13
(124)
M3 i13
n3 1 i13
Osnovno enabo (64) n1 i13 nS najprej zapiemo v normirani obliki:
n n
1 i13 3 1 i13 S 0 (125)
n1 n1
Potem ko v osnovno enabo vstavimo namesto prestav razmerje momentov, dobimo:
M n M n
1 3 3 S S 0
M 1 n1 M 1 n1 (126)

+ M ... vrtilni moment, ki vrti v smeri urnega kazalca je pozitiven!

M ... vrtilni moment, ki vrti v smeri nasprotno od urnega kazalca, so

negativni!
Pri opornih momentih je obodna hitrost enaka ni, zato je tudi mo gredi, ki so povezane z
mirujoim ohijem planetnega gonila, enaka ni. e zanemarimo izgube, mora biti vsota vseh moi
enaka ni.
P P
P1 P3 PS 0 ali 1 3 S 0 (127)
P1 P1
Moi lahko izrazimo z momenti in kotnimi frekvencami ali vrtilnimi frekvencami, kar je le
drugaen zapis osnovne enabe:
M1
1 M 3
3 M S
S 0 ali (128)
M n M n
1 3 3 S S 0 v normirani obliki (129)
M 1 n1 M 1 n1
Za gonila tipa 1AI velja:
P1 F1
r1
1 (130)
r
P3 F 3
r3
3 F1
r1 3 3 (131)
r1

r3
PS FS
rS
S F1
r1
1
S (132)
r1
Za vsa planetna gonila velja:
 Sile, momenti in moi

P3 n
i13 3 (133)
P1 n1
PS n
1 i13 S (134)
P1 n1
PS 1 i13 nS
(135)
P3 i13 n3
Pogosto eno od treh gredi planetnega gonila blokiramo ( = 0, P = 0). To obiajno pomeni, da
jo trdno spojimo oziroma fiksiramo na ohije gonila. V takem primeru na temelje oziroma
pritrdilne leaje deluje ustrezen oporni moment, ki ga moramo nekako prenesti na temelje.

Preglednica 13: Pregled kombinacij pogonov in odgonov planetnih gonil

Ena gred je fiksna Dve pogonski in ena Ena pogonska in dve
nS = 0 n3 = 0 n1 = 0 odgonska gred odgonski gredi
pogon 1 3 1 S 3 S 1 in 3 1 in S 3 in S S 3 1 pogon
odgon 3 1 S 1 S 3 S 3 1 1 in 3 1 in S 3 in S odgon
Ena od obeh preostalih gredi je pogonska, druga odgonska. Pri treh vrteih se gredeh sta lahko
dve pogonski in ena odgonska ali ena pogonska in dve odgonski. Vseh monih kombinacij pogona
in odgona je 12, preglednica 13.

5.6.2 Sile, momenti in moi ob upotevanju izgub

V planetnem gonilu na splono nastopajo izgube na vseh ubirnih mestih zobnikov zaradi trenja
med zobnimi boki; izgube nastajajo zaradi trenja v leajih na roici in v leajih, kjer so vleajene
gredi sonnikov; izgube so posledica trenja v tesnilkah; nastajajo pa tudi zaradi meanja olja, e gre
za mazanje v oljni kopeli, slika 98.

izgube zaradi zobnega ubiranja

izgube v leajih
izgube v leajih

izgube v tesnilkah
izgube zaradi meanja olja

Slika 98: Izgube v planetnem gonilu

5.6.3 Sklopna, kotalna in jalova mo

Kot je e od prej znano, se vsako planetno gonilo lahko obnaa kot planetno (glej OEPG in
sliko 98), kot klasino stabilno gonilo (slika 100), e roico zavremo, ali pa tudi kot zobnika
sklopka, e se roica vrti enako hitro kot ena od drugih gredi (slika 99). Oglejmo si ti dve skrajni
monosti obratovanja PG.
Sklopna mo
 Planetna gonila

V primeru obratovanja planetnega gonila, ko je nosilec planetnikov trdno povezan z enim od

sonnikov, se zobniki v planetnem gonilu sploh ne vrtijo proti roici in drugim zobnikom. To je
'blokada ali zapora planetnega gonila', slika 99. Mo se prenaa kot pri sklopki, zato tako mo
imenujemo tudi sklopna mo. V tem mejnem primeru reemo, da je vsa mo, ki se pretaka skozi
gonilo, zgolj sklopna mo. Gonilo dejansko sploh ne opravlja funkcije gonila prestava gonila je
ena. Gonilo ima zgolj funkcijo nekakne sklopke.
Sklopna mo je enaka produktu hitrosti vrtenja roice in obodne sile, ki deluje na planetnike,
oziroma produktu kotne frekvence vrtenja roice in momenta, ki poganja roico. Pri samem vrtenju
roice oziroma nosilca planetnikov se ne pojavi ubiranje zob, ampak samo prenos vrtilnega
momenta pri doloeni hitrosti, podobno kot pri sklopki. Od tod tudi ime: sklopna mo. Pri PG (o
PG v bistvu govorimo samo, kadar se roica vrti) se sklopna mo pojavi vedno. Pri takem vrtenju v
gonilu izgube zaradi ubiranja zob ne nastanejo.

izgube v leajih
zapora,
blokada (ep)

izgube v tesnilkah
izgube zaradi meanja olja

Slika 99: Izgube v planetnem gonilu pri 'blokadi' oziroma izgube pri sklopni moi

To je situacija, ko se v planetnem gonilu ustvarja najmanj izgub. Pravzaprav se zobniki med

seboj relativno sploh ne premikajo (tudi gred roice z roico se vrti z enako kotno frekvenco), zato
izgub zaradi zobnega ubiranja in izgub zaradi trenja v leajih planetnikov sploh ne more biti.

izgube zaradi zobnega ubiranja

izgube v leajih
izgube v leajih

roica je blokirana

izgube v tesnilkah
izgube zaradi meanja olja

Slika 100: Izgube v stabilnem PG

Kotalna mo
 Sile, momenti in moi

Drugi mejni nain obratovanja planetnega gonila je obratovanje s stojeo roico, slika 100.
Roica je blokirana vsi zobniki se vrtijo samo okoli lastnih osi. Tako PG je stabilno gonilo. Vsa
mo se prenaa z ubiranjem (kotaljenjem) zobnikov. Zato to vrsto moi imenujemo kotalna mo.
Ker zobniki ubirajo drug z drugim (se kotalijo med seboj), nastanejo izgube. Izgube zaradi ubiranja
v stabilnem gonilu pa znamo doloiti. Izgub je ravno toliko kot pri obiajnem (stabilnem) gonilu.
Pri vsakem PG, pri katerem se roica vrti s kotno frekvenco, ki se razlikuje od kotne frekvence
katere koli druge gredi tega gonila, se nekaj moi prenaa kot kotalna mo in nekaj kot sklopna
mo enabe 144, 145 in 146. Posamezne gredi se lahko vrtijo v istih ali nasprotnih smereh, kar je
odvisno od velikosti in razporeditve posameznih koles.
Kam in kako se vrtijo posamezne gredi, nam pove stabilna prestava PG. Kadar se dve gredi, na
katerih so kolesa (zobniki ali torna kolesa), ki ubirajo med seboj, vrtita v isti smeri, je relativna
hitrost kotaljenja (ubiranja) med njima manja. Tako je tudi kotalna mo, ki se prenaa med njima
preko teh koles, manja. e pa se gredi vrtita v razlinih smereh, je relativna hitrost veja in s tem
kotalna mo.
Zaradi tega so izgube razline in prav tako tudi izkoristki PG. Glede na to, je treba dobro
poznati dogajanje na mestih izgube. e menimo, da so izgube v tesnilih, leajih in ob pljuskanju
olja poznane ter za skoraj vse primere uporabe planetnega gonila enake, je treba izgubam na
ubirnih mestih posvetiti najve pozornosti. Ugotoviti namre moramo, koliken del dosedanje moi
P se prenaa kot kotalna mo Pw in koliko kot sklopna mo Pk.
Velja naslednje:
P Pw Pk (136)
Ker znamo doloiti sklopno mo (vemo, kako hitro se vrti roica), poznamo pa tudi mo na
vstopu, lahko enostavno doloimo e kotalno mo.
Ker je obiajno Pw manji od P in ker Pk ne povzroa izgub v ozobju, je izkoristek PG veji od
izkoristka stabilnih gonil. Toda pozor! Vasih so znotraj planetnega gonila taki pretoki moi, ki
pripeljejo do velikih Pw; v takih primerih ne velja, da je izkoristek PG veji od izkoristka SG.
Takrat moramo biti e posebej pozorni.
V PG se pojavijo delna gibanja, ki so odvisna od prestavnih razmerij med posameznimi gredmi
in se razlikujejo od kotne frekvence roice. Posamezne gredi se lahko vrtijo v istih ali nasprotnih
smereh, kar je odvisno od velikosti in razporeditve posameznih koles. Kam in kako se vrtijo
posamezne gredi, nam pove stabilna prestava PG. Kljub temu pa vasih ni enostavno doloiti
pravilnih smeri vrtenja. Imamo dve monosti: Kadar sta kotalna in sklopna mo sta manji od
dovedene moi, govorimo o delitvi moi v planetnem gonilu. Problem nastane, takrat kadar je ena
od moi veja od dovedene moi. V takem primeru govorimo o jalovi moi v PG.
Doloitev sklopne in kotalne moi s pomojo diagramov hitrosti
Najlae si predstavljamo in izraunamo velikosti kotalne in sklopne moi na osnovi sheme
gonila in diagrama hitrosti tako kot gonilo v resnici deluje. Potem nariemo e dva delna
diagrama hitrosti. Hitrosti razstavimo na dva dela: Pri prvem je kotna frekvenca roice enaka kot
pri normalnem delovanju, vse gredi pa se vrtijo z enako kotno frekvenco tako dobimo razmere,
ko se mo prenaa kot v sklopki. Pri drugem roico ustavimo (kotna frekvenca roice je enaka ni).
Nariemo oba diagrama. e smo narisali prav, morajo biti vse vsote delnih hitrosti posameznih
gredi enake dejanskim hitrostim teh gredi. Vsota diagramov pri istem kotaljenju in sklopki mora
biti enaka diagramu normalno delujoega planetnega gonila. Postopek lahko vidimo iz diagrama 7.
 Planetna gonila

gonilo (normalno delovanje) = gonilo (sklopka) + gonilo (ubiranje)

n3 = 0 n1 = n3 = nS nS = 0
1AI mo gonila = sklopna mo + kotalna mo

2 v3 = 0 v3 v3
vS vS vS = 0
1 S 2' v1k v1w = v1 v1k
v1
3
Pdo Pod

nS nS = n1 = n3 n1 n3
a)
n1
Pw

PV
Pdo Pod
b)
Pk

Diagram 7: Delitev moi na kotalno in sklopno

a) diagram hitrosti , b) tok moi

Jalova mo
Jalova mo se pojavi, kadar je sklopna ali kotalna mo veja od dovedene moi. Kadar sta tako
obe delni moi (sklopna in kotalna) razlinega predznaka (njuna vsota je vedno enaka zunanji
moi), je lahko kotalna ali sklopna mo veja (po absolutni vrednosti) od zunanje koristno
uporabljive moi (veja od moi pogonskega(ih) motorja(ev)). Ta mo je navidezna in praktino
neuporabna, zato jo poimenujemo jalova mo.
Jalova mo, ki povea kotalno mo, slabo vpliva na delovanje PG (glej diagram 9). Zaradi
dodatnih izgub na mestih ubiranja manja izkoristek PG in povzroa njegovo dodatno segrevanje.
Te izgube so lahko precej veje od obiajnih izgub, ki se pojavijo ob ubiranju navadnega
zobnikega para oziroma pri stabilnem gonilu. Izkoristek je lahko celo manji od 50 % - lahko
znaa samo nekaj odstotkov. V takem primeru lahko dobimo samozavorna ali zamozaporna PG.
Mogoe je e na en nain razloiti poveanje kotalne moi. Kadar se pri PG (s tremi gredmi) pri
zaviranju (zmanjevanju hitrosti) roice ena od drugih gredi zane vrteti hitreje, imamo opravka z
jalovo mojo, ki poveuje kotalno mo.
Sklopna mo je tudi lahko veja od vstopne moi v gonilu. Takrat se kotalni moi spremeni
predznak. Takemu gonilu pravimo tudi protitono PG (glej diagram 8). Paziti moramo na velikost
jalove moi, saj je treba nekatere dele gonil dimenzionirati na veje moi kot je vstopna mo
gonila. Deli gonila, ki so podvreni obrabi (zobniki, leaji, gredi), morajo ustrezati kotalni moi.
Sklopni moi pa morajo ustrezati deli, ki prestrezajo notranje sile (nosilec planetnikov, os
planetnika).
Pri izraunih je najpravilneje, da uporabljamo vrednosti za hitrosti z ustreznimi predznaki. Pri
doloevanju pravilnih smeri vrtenja in s tem predznakov hitrosti lahko nastanejo napake.
Najenostavneje preverjamo smeri vrtenja z diagramom hitrosti. Zelo previdni moramo biti (pri
risanju in raunanju) v bliini vrednosti prestav stabilnega gonila okoli (+)1. Ker hoemo pravilno
 Sile, momenti in moi

izraunati vse hitrosti in moi, moramo biti zelo natanni pri izvajanju, hkrati pa moramo pravilno
razumeti delovanje obravnavanega primera PG.

gonilo (normalno delovanje) = gonilo (sklopka) + gonilo (ubiranje)

n3 = 0 n1= n3 = nS nS = 0

mo gonila = sklopna mo + kotalna mo

2 vS vS
S
v1 v1k v1w = v1 v1k

1 2'
v3=0 v3 -v3
3
Pdo Pod

n1 nS=n1=n3 n1
a) Pw
nS n3
PV

Pdo Pod
Pk

b)

Diagram 8: Sklopna mo je veja od dovedene moi (protitono gonilo)

a) diagram hitrosti, b) tok moi

Iz zgornjega lahko zakljuimo naslednje: Pri protismernih PG (prestava stabilnega gonila je

negativna) je kotalna mo vedno manja od zunanje moi. Ker se del moi prenaa kot sklopna
mo, del pa kot kotalna, dobimo izkoristke, ki so veji kot pri stabilnem gonilu. Pri istosmernih PG
(prestava stabilnega gonila je pozitivna) je lahko kotalna mo veja, enaka ali manja od zunanje
moi, zato je tudi izkoristek istosmernega PG lahko veji, enak ali manji od izkoristka SG.
Velikost kotalne moi je odvisen od toka moi v gonilu. Tok moi je doloen z geometrijskimi
izmerami zobnikov (koles) v gonilu (prestava SG) in vrsto pogona (tip gonila npr. 2II ).
Zaelena je im manja kotalna mo. Za pojme: prestava stabilnega gonila, istosmerno gonilo in
protismerno gonilo glej poglavji Prestavno razmerje stabilnega gonila ter Protismerna in istosmerna
planetna gonila.
Opazili smo lahko, da je bila ena od sonnih gredi (3) blokirana. Pri tem so nastopile tri
monosti, ki so razvidne iz diagramov 7, 8 in 9. Prestavno razmerje med gredema 1 in S (i1S =
nS/n1) je lahko pozitivno (obe gredi se vrtita v isto smer) ali negativno, ko se gredi vrtita v
nasprotnih smereh. Pri pozitivni prestavi nastopita dve monosti: pri velikosti prestave med 0 in 1
(0 < i1S < 1) se vstopna mo deli, pri prestavi veji od 1, pa je sklopna mo veja od vstopne
(protitono gonilo). Mejni primer i1S = 1 pomeni, da je dovedena mo enaka sklopni moi vse gredi
pa se vrtijo z enako hitrostjo gonilo je kot sklopka. Drugi mejni primer je i1S = 0. To pomeni, da
se vstop vrti, roica pa stoji. To se zgodi, kadar sta sonnika 1 in 3 enaka. To pa je mogoe samo
pri istosmernih PG in pri PG s stoastimi kolesi. Pri negativni prestavi pa je kotalna mo veja od
vstopne moi. To je mogoe pri nekaterih protismernih gonilih. Zadnje ugotovitve lahko strnemo v
diagram 10.
 Planetna gonila

gonilo (normalno delovanje) = gonilo (sklopka) + gonilo (ubiranje)

n3 = 0 n1 = n3 = nS nS = 0

mo gonila = sklopna mo + kotalna mo

vS vS
S 2' v3
v3 = 0 -v3
3

2 v1 v1w = v1 v1k
v1k
1
Pdo Pod

n1 nS nS n3
n2, n2' n1
a)
Pk

PV
Pw

Pdo b)
Pod

Diagram 9: Kotalna mo je veja od dovedene moi

a) diagram hitrosti, b) tok moi

1S
izkoristek je bolji od
izkoristka stabilnega gonila

2 1 0 1 2 3 prestava i1S
(jalova mo) Pw > Pdo delitev moi (jalova mo) Pk > Pdo

Diagram 10: Izkoristek PG v odvisnosti od prestave gonila

Analitino doloevanje kotalne in sklopne moi

 Sile, momenti in moi

Planetna gonila v splonem delujejo tako, da se del moi skozi gonilo prenaa v obliki sklopne
moi, drugi del moi pa se skozi gonilo prenaa v obliki kotalne moi. Za izraun ocene izkoristka
je treba doloiti, koliken dele celotne moi je kotalna mo in koliken dele je sklopna mo.
Analizirajmo delo, ki ga opravijo obodne sile na posameznih zobnikih, in iz tega skuajmo
sklepati na strukturo moi, ki se pretaka skozi planetno gonilo.
Za lajo predstavo o tem, kakna mo se pretaka skozi gonilo, obodne sile, ki delujejo na
kinematskih krogih, nadomestimo s silo utei. Utei so obeene na vrveh, ki so napeljane preko
vrvenic, ki ustrezajo kinematinim krogom, slika 101a.
Na sliki 101b je prikazana situacija, ko je planetnik s epom oziroma z zaporo togo povezan z
nosilcem planetnikov. Vsa mo, ki jo planetno gonilo prenaa, je sklopna mo, saj se vrvenice med
seboj sploh ne morejo vrteti. e se sonnik 1 premakne v desno za kot S, je na gonilu opravljeno
naslednje delo:
WK1 = F1 . r1 .S (137)
Ute na sonniku 1 se je premaknila navzdol. Porabljeno delo.
WK3 = F3 . r3 .S (138)
Ute na sonniku 3 se je premaknila navzdol. Porabljeno delo.
WS = FS . rS .S (139)
Ute na nosilcu planetnikov S se je premaknila navzgor. Dobljeno delo.
S
S
3 3 3 r33
3
2 2 2
r3S

r3S
F3 = F1
S
FS S FS S
F3 1 F3
rSS

rSS

ep r3(S 3)
FS = 2 . F1 1 1 1

r1(1 S)
r1S
r1S

r11

F1
F1
F1
a) b) c)

Slika 101: Slika za pomo pri razumevanju vrste moi, ki se pretaka skozi planetno gonilo 1AI
a) Obodne sile na zobnikih nadomestimo z vrvenico in utemi. b) Nosilec planetnikov in planetnik
sta spojena s epom oziroma zaporo. Sonnik 1 se zasue za kot S. Vsa mo, ki se pretaka skozi
gonilo, je sklopna mo. c) Nosilec planetnikov je zavrt. Sonnik 1 se zavrti v desno za kot 1 S.
Vsa mo, ki se pretaka skozi gonilo, je kotalna mo.

Na sliki 101c) je nosilec planetnikov S blokiran. Planetno gonilo lahko v taknem stanju
prenaa zgolj kotalno mo. Sonnik 1 zasuemo v desno za 1 - S in poglejmo, kakno delo je bilo
opravljeno v gonilu. Najprej zapiimo porabljeno delo, torej tisto, ko se utei premaknejo navzdol:
WW1 = F1 . r1 . (1 S) (140)
Ute na sonniku 1 se je premaknila navzdol. Porabljeno delo.
Ko zasuemo sonnik 1 v desno za kot 1 S, potem se sonnik 3 zasue v levo za kot 3 S.
Ute F3 pa se pri tem dvigne za viino 3 S. To je dobljeno delo.
 Planetna gonila

WW3 = F3 . r3 . (S 3) (141)
Ute na sonniku 3 se je premaknila navzgor. Dobljeno delo.
WW3 = F3 . r3 . (3 S) (142)
e dobljene izraze za delo delimo s asom t, dobljeno vrednost /t pa oznaimo s kotno
frekvenco, smemo zapisati:
Pogonska mo na gredi sonnika 1: (143)
P1 Pk1 Pw1 F1
r1
S F1 1 S
r1 (144)
Pogonska mo na gredi sonnika 3:
P3 Pk 3 Pw3 F3
r3
S F3 3 S
r3 (145)
Odgonska mo na nosilcu planetnika S:
PS FS
rS
S (146)
Mo, ki tee skozi gonilo, se razveji na dva dela: na sklopno mo PK in na kotalno mo PW.
Enabo za ravnoteje moi lahko torej na splono zapiemo:
Pk1 Pw1 Pk 3 Pw3 PS 0 (147)
Oba delea kotalne moi sta po absolutni vrednosti med seboj enaka:
Pw1 Pw3 (148)
Samo kotalna mo se prenaa z izgubami, ki nastanejo na ubirnih mestih, slika 102. Sklopna
mo pa se prenaa brez izgub, ki sicer nastanejo na mestu ubira zobnikov. Ob prenaanju ene in
druge vrste moi pa seveda nastajajo izgube v leajih in tesnilkah, prav tako pa so v obeh primerih
prisotne tudi izgube zaradi meanja olja.
Izgubljena mo zaradi drsenja in kotaljenja na ubirnem mestu, ali na kratko izguba, je
sorazmerna kotalni moi, slika 103. Pri primerjalnih izraunih je pogosto dovolj natanno, e
vstavimo za 1 = v2 = 0,01. Takrat torej predpostavimo, da eno ubirno mesto povzroi okoli 1 %
izgube. V praksi pa je koeficient izgub ubiranja zobnika z zunanjim in notranjim ozobjem manji
od koeficienta izgub ubiranja dveh zobnikov z zunanjim ozobjem.

2AI 2II 1AA

Slika 102: Izgube zaradi prenaanja kotalne moi se pojavljajo na ubirnih mestih

PV 1 1 Pw1 izguba na ubirnem mestu (149)

PV 3 3 Pw3 izguba na ubirnem mestu (150)
1 = 1 1 koeficient izgub na ubirnem mestu (151)
1 = izkoristek ozobja na ubirnem mestu
3 = 1 3 koeficient izgub na ubirnem mestu (152)
3 = izkoristek ozobja na ubirnem mestu
 Sile, momenti in moi

Skupne izgube v gonilu zaradi drsenja in kotaljenja na ubirnem mestu so setevek posameznih
izgub.
PV PV 1 PV 3 (153)
Izkoristek gonila, e upotevamo le dogajanje na ubirnih mestih, znaa:
P P P P P P 1
od do V 1 V ali od od (154)
Pdo Pdo Pdo Pdo Pod PV 1 PV
Pod
Pod = odvedena mo
Pdo = dovedena mo
PV = izgube zaradi ubiranja zobnikov

Pk
Pdo Pod

Pw PV

Slika 103: Izgube zaradi ubiranja zobnikov so sorazmerne kotalni moi

5 .7 Izko ristek planetnih go nil

Dokler je priakovati in se e iz zgradbe PG lahko ugotovi, da bo izkoristek PG dober oziroma
veji od SG je vse v redu. Kaj pa se zgodi, e je izkoristek PG slabi? e uporabljamo zgoraj
opisano metodo ne vemo, kaken je pravi izkoristek. Izgubam v gonilu moramo posvetiti vejo
pozornost in izkoristka ne moremo raunati na podlagi te poenostavljene metode.
Noveje raziskave so iskale pot za doloevanje izkoristka na podlagi spoznanj in ugotovitev za
stabilna gonila. Izhajalo se je iz predpostavke, da je za stabilna gonila na razpolago ogromno
meritev, ki bi jih lahko koristno uporabili pri analizi izkoristka planetnih gonil. e OEPG nekoliko
nakazuje pot iskanja odvisnosti PG od SG. V OEPG vidimo, da je vsako prestavno razmerje PG
odvisno do prestavnega razmerja SG, ki je enostavno dololjivo.
V nadaljevanju bomo opisali pristop za doloevanje izkoristka PG na podlagi znanj o SG.
Najvaneji izkoristek, ki najve vpliva na izkoristek vsakega gonila je izkoristek ubiranja zob
z . Temu izkoristku je treba posvetiti tudi najve pozornosti. Ostali izkoristki so ve ali manj
konstantne vrednosti in znaajo:
L 0,98 0,995 za vse kotalne leaje
T 0,99 0,995 za tesnila
Pl 0,99 0,995 pljuskanje olja pri mazanju v kopeli

5.7.1 Izkoristek ozobja ocenjen z

Nekateri avtorji navajajo izkoristek z 0,99 (0,98) ali 0,995 ne glede na kombinacijo ozobja,
ki je v ubiranju. Vemo, da je kombinacija zunanjega valjastega zobnika z notranjim (votlim)
zobnikom ugodneja, kakor kombinacija dveh zobnikov z zunanjim ozobjem.
Izkoristek pa zagotovo zavisi od:
 Planetna gonila

natannosti geometrijske izdelave,

toplotne obdelave,
hrapavosti povrin,
kombinacije materialov (parjenje),
vrste maziva,
naina mazanja itd.
Izkunje potrjujejo, da je ocenjena vrednost z 0,99 dokaj realna.

5.7.2 Izkoristek ozobja na podlagi stopnje izgube

z 1 (155)
1 1

f
( ) stopnja izgube (156)
z1 z 2

2
1 2
+
1

a) b)

Slika 104: Ubiranje dveh zobnikov ponazorjenih s kinematskima krogoma

a) Ubir dveh zobnikov z zunanjim ozobjem, +;
b) Ubir zobnika z zunanjim ozobjem in zobnika z notranjim ozobjem,

V oklepaju velja:
+, e ubirata dva valjasta zobnika z zunanjim ozobjem slika 104 a,
, e ubirata votel zobnik (z2) in zobnik z zunanjim ozobjem (z1) slika 104 b,
torni koeficient je (0,060,08) pri obremenjenem gonilu, bruenih ali strganih in kaljenih
bokih zob ter dobrem mazanju,
f = koeficient ubiranja.
Koeficient ubiranja doloimo iz stopnje prekritja in sicer:
2 2
f 1
1
2 (157)
l
(158)
tb
l1

1 (159)
tb
l2

2 (160)
tb
l, l1 in l2 = doline delov ubirnice
 Sile, momenti in moi

Stopnja x
2
izgube
q
(1 ) / % 1

m
0

Profilni premik x1 = x2 / -0,2 0 0,2 0,4 0,6 0,8 1,0

Viina glave q = hk /m / 0,9 1 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5

Ubirni kot / 15 20 25 30

Modul m / mm 4 3 2 1

Slika 105: Vpliv nekaterih veliin na stopnjo izgube pri konstantni prestavi in medosni razdalji

Praktino lahko za (
f ) vstavimo:
0,15 za zunanje ozobje faktor KI
0,20 za notranje ozobje faktor KII

e razmislimo, ugotovimo, da je stopnja izgube odvisna e od vrste ozobja (), koeficienta

profilne premaknitve (x), viine glave zoba (q) in modula (m).
Izkoristek oz. izgube vseh ubiranj znaa:
z1 (1
1)
(1 2 ) (1 n ) (161)

5.7.3 Izkoristek stabilnega gonila 0

Izkoristek istega gonila se razlikuje po tem ali gonilo deluje kot SG ali PG.
Velja:
Vse izgube se obravnavajo enako.
Izkoristek ozobja je enak tako za SG kot za PG.
Izgube so posledica le dela moi, ki se prenaa kot kotalna mo.
Praktina enaba za izraun izkoristka:
P
P z
L
T
Pl oz. S do 1 (162)
Pod
P
S do 1 (163)
Pod
e nas pri enabi 162 zanima samo notranji izkoristek, ki je posledica izgub ozobja velja:
0 z (164)

Vrednosti z , L , T in Pl so konstantne, zato jih lahko upotevamo isto na koncu izrauna

vseh izgub ali izkoristka P lahko privzamemo enabo 164.
 Planetna gonila

5.7.4 Karakteristika gonila i0

Za karakteristiko gonila si izberemo prestavo stabilnega gonila in jo oznaimo z i0 . Odvisna je

od geometrijskih veliin (premera koles, tevila zob). Obiajno jo izberemo vnaprej. Lahko pa jo
izraunamo tudi iz vrtilnih frekvenc iz osnovne enabe planetnega gonila OEPG (64).
Zelo enostaven je prehod iz enabe 64 (OEPG) na enabo (166):
n1 i13
n3 (1 i13 )
nS (64)

i13 i0 to je prestavno razmerje gonila, e roica stoji (165)

n1 i0
n3 (1 i0 ) nS odpravimo oklepaj
nS nS i0

(n3 nS ) uredimo in iz tega izrazimo i0

n1 nS i0
n n
i0 1 S izraun karakteristike gonila iz vrtilnih frekvenc (166)
n3 nS
Gonila z enako stabilno prestavo i0 so kinematino enakovredna. Iz enab na sliki 106, enabe
166 in z upotevanjem pogojev vgradnje lahko izraunamo tevilo zob posameznih zobnikov PG.

5.7.5 Protismerna in istosmerna planetna gonila

Glede na predznak prestave SG velja naslednji dogovor:
i0 < 0 kadar sta na vstopni in izstopni gredi SG en zobnik z zunanjim in en z notranjim
ozobjem. e pogledamo obe gredi SG, ugotovimo, da se vrtita v nasprotni smeri. Tako gonilo
imenujemo tudi protismerno PG ali kraje, po prevodu iz nemine, minus PG.
i0 > 0 kadar sta na vstopni in izstopni gredi SG oba zobnika z zunanjim ali oba z notranjim
ozobjem. e pogledamo obe gredi SG, ugotovimo, da se vrtita v isti smeri. Tako gonilo imenujemo
tudi istosmerno PG ali kraje, po prevodu iz nemine, plus PG.
1AI 2A 2AI 2I
3 3 3
2 2 2' 2' 2 2'
2
S S S S

1 1 1 1
3
z z2 z3 z z z z
i0 3 0 i0 0 i0 2 3 0 i0 2 3 0
z1 z1
z2 ' z1
z2 ' z1
z2 '
Slika 106: Sheme gonil s pripadajoimi karakteristikami

5.7.6 Prestavno razmerje planetnega gonila, i f (i0 )

Za gonila, pri katerih se vrtita dve gredi, je est monosti glej tudi prva dva stolpca
preglednice 13. V nadaljevanju smo za vseh teh est monosti izraunali prestavo PG v odvisnosti
od i0. Dobljene enabe veljajo za vse osnovne vrste planetnih gonil iz preglednice 10, kjer so e
zbrane splone enabe za PG s tremi vrteimi se gredmi in prestavna razmerja SG.
1.) P pogon je na sonniku 1, O odgon je na roici S, B blokiran je sonnik 3 (slika 107):
v enabo 166 vstavimo 0 namesto n3!
n nS n1 nS
i0 1 i0
nS n1 nS n1 nS
(1 i0 )
n3 nS 0 nS
 Sile, momenti in moi

n
i1S 1 1 i0 (167)
nS
Iz OEPG sledi enako:
n1
n1 i13
n3 (1 i13 )
nS 1 i13 i1S 1 i0 (167)
nS
V naslednjih tokah ne bomo ve raunali iz OEPG, ampak samo iz enabe 166.

O
S
P 1
3
B

Slika 107: Wolfova shema gonila

2.) P pogon je na roici S, O odgon je na sonniku 1, B blokiran je sonnik 3 (slika 108):

v enabo 166 vstavimo 0 namesto n3!
n n n n
i0 1 S 1 S i0
nS n1 nS
n3 nS 0 nS
n1 nS
(1 i0 )
n 1 1
iS 1 S (168)
n1 1 i0 i1S
Dobimo obratno vrednost za prestavo, kot pri toki 1, kar je pri zamenjanih gredeh tudi logino.

P
S
O 1
3
B

Slika 108: Wolfova shema gonila

3.) P pogon je na sonniku 3, O odgon je na roici S, B blokiran je sonnik 1 (slika 109):

v enabo 166 vstavimo 0 namesto n1!
n n 0 nS 1
i0 1 S n3 nS
(1 )
n3 nS n3 nS i0
n 1 i 1
i3S 3 1 0 (169)
nS i0 i0
 Planetna gonila

O
S
B
1
3
P

Slika 109: Wolfova shema gonila

4.) P pogon je na roici S, O odgon je na sonniku 3, B blokiran je sonnik 1 (slika 110):

v enabo 166 vstavimo 0 namesto n1!
n nS 0 nS i
i0 1 nS n3 0
n3 nS n3 nS i0 1
i 1
iS 3 0 (170)
i0 1 i3S

P
S
B
1
3
O

Slika 110: Wolfova shema gonila

Zadnja dva primera pa sta gonili z zavrto roico, kar pomeni stabilno gonilo in nimamo kaj
raunati.
5.) P pogon je na sonniku 1, O odgon je na sonniku 3, B blokirana je roica S (slika
111): v enabo 166 vstavimo 0 namesto nS!
i13 i0 (171)

B
S
P 1
3

Slika 111: Wolfova shema gonila

6.) P pogon je na sonniku 1, O odgon je na sonniku 3, B blokirana je roica S (slika

112): v enabo 166 vstavimo 0 namesto nS!
1
i31 (172)
i0
 Sile, momenti in moi

B
S
O 1
3

Slika 112: Wolfova shema gonila

V vseh teh primerih je enaba stabilnega gonila v principu enaka. To lahko vidimo na sliki 106.
Paziti moramo le na pravilne predznake.
z z
i0 2 3 (173)
z1
z2'
z
pri enojnem planetniku (tip 1AI) je (z2 = z2') se celo poenostavi v i0 3 (174)
z1
z z2
e enega sonnika ni (tip 1I in 1A) pa v i0 3 ali (175)
z2' z1
Zakljuimo lahko, da je prestavno razmerje PG i odvisno od prestavnega razmerja stabilnega
gonila in od tega, katera gred je pogonska, katera je odgonska in katera je blokirana, kar bomo
imenovali vrsta pogona (VP).
i f (i0 , VP ) (176)
Enabe lahko predstavimo tudi grafino (naslednje poglavje, slika 113)

5.7.7 Diagram prestavnega razmerja i f (i0 , VP )

Karakteristika i0 je lahko pozitivna ali negativna. Pozitivne stabilne prestave imajo gonila tipov
1I, 2AA in 2II. Imenujemo jih tudi istosmerna ali plus gonila. Tipi 1A, 1AI in 2AI imajo
negativno stabilno prestavo in jih imenujemo tudi protismerna ali minus gonila. Tako lahko iz
diagrama enostavno razberemo monosti, ki jih imamo z gonili posameznih tipov. Do zelo velikih
prestavnih razmerij lahko pridemo blizu stabilne prestave i0 = 1, kar pa je mogoe samo pri plus
gonilih.
Slika 113 prikazuje grafe i1S , iS1 , i3S in iS 3 kot funkcijo karakteristike gonila i0. Pri
najpogostejih PG (tip 1AI), ki so tudi konstrukcijsko enostavna, pa je mogoe dosei prestavna
razmerja, ki so za ena veja od stabilne prestave. Praktino uporabna so prestavna razmerja do 20,
eprav so teoretino mona tudi veja. Najve se uporabljajo gonila s prestavnim razmerjem do 10.

5.7.8 Glavna enaba izkoristka planetnega gonila

Izkoristek gonila je treba poznati, da lahko pravilno doloimo mo pogonskega motorja.
Najprej so podane teoretine osnove, po katerih raunamo izkoristke planetnih gonil, v
nadaljevanju pa so v preglednicah podani e doloeni izkoristki za najpogosteje uporabljana
planetna gonila. Izkoristki planetnih gonil so lahko veji ali pa tudi manji od izkoristka
primerljivega stabilnega gonila.
Pdo = dovedena (pogonska) mo
Pod = odvedena mo na izstopni gredi
Pv = izgubljena mo
 Planetna gonila

prestava planetnega gonila i /

6
iS1 iS3
5 2 2'
i1S i3S S i z2 z3
4 0
z1
z2 '
1
3
3
2
1
iS3 i3S
0 1 2 3 4 5 6
6 5 4 3 2 1 prestava
1 stabilnega
3 gonila i0 /
3
2 2
2' 2
S S 3
1 1
4
i1S
z z z
i0 3 i0 2 3 5
z1 z1
z2'
iS1
6

Slika 113: Prestavna razmerja kot f(i0)

Pi 0 (177)

Pdo Pod Pv 0 (178)

Pod P Pv
do s 1 (179)
Pdo Pdo
Zgornja enaba je splona in velja tudi za PG. Dobimo:
M od
P M M n M i
p od od od od od do m (180)
Pdo M do do M do ndo ndo i
nod
n
i do (181)
nod
M
im od (182)
M do
Za gonilo z dvema vrteima gredema je izkoristek PG torej:
i
p m 1
i (183)
Pri emer sta:
 Sile, momenti in moi

im = momentno prestavno razmerje

i = prestavno razmerje vrtilnih frekvenc
e razmiljamo fizikalno vidimo, da izgube nastopijo pri pretoku momentov. Zato je treba
raziskati momentno prestavno razmerje im.
Glede na to, da je im razmerje momentov, je jasno, da je Mod odvisen od izgub v notranjosti
gonila, torej ozobja oz. 0 , stabilnega prestavnega razmerja i0 in vrste pogona VP. Ker pa to e ni
dovolj, si pomagamo z eksponentom w, ki definira smer toka kotalne moi. Mogoi sta dva smeri.
Tako je vrednost w, lahko 1, kar pa pomeni, da imamo za izraun im dve enabi. Kakno
vrednost ima w je odvisno od toka kotalne moi. e ne poznamo toka kotalne moi (ne poznamo
w), moramo izraunati oba izkoristka in oceniti, katera reitev je prava (smiselna)! Tako posredno
ugotovimo tudi pravo smer toka kotalne moi.
Piemo lahko: im f (i0 , 0w , VP ) (184)
V preglednici 14 so zbrane enabe izkoristkov za enostavna planetna gonila z dvema vrteima
se gredema v odvisnosti od vrste pogona (kaj je pogon in kaj odgon), prestavnega razmerja
stabilnega gonila i0 in izkoristka stabilnega gonila 0 .

5.7.9 Izkoristek gonila z dvema vrteima gredema

Vsekakor je elja doloiti p z izkoristkom stabilnega gonila 0 in prestavnim razmerjem
stabilnega gonila i0. Ugotovili smo, da je izkoristek odvisen od toka kotalne moi in da za p
dobimo dve enabi. Smer toka kotalne moi je odvisna od razmerja P / Pw .

5.7.10 Razmerje moi L planetnega gonila z dvema vrteima gredema

Mo na gredi je sestavljena iz:
kotalne moi Pw in
sklopne moi Pk.

P Pk Pw (136)
Pw P ali Pw P (185)
Z razmerjem L ugotavljamo velikost in smer toka kotalne moi. Izkoristek planetnega gonila je
manji od izkoristka stabilnega gonila, e je kotalna mo veja od pogonske moi enaba (189),
in obratno enaba (188 ).
P
L f (i0 ) (186)
Pw
f (i0 ) 1 ali f (i0 ) 1 (187)
Predznak L odloa, kakna je smer toka kotalne moi w, velikost L pa priakovano vrednost p
glede na 0 , kot sledi iz enab 188 in 189.

L 1 p 0 in P Pw (188)

L 1 p 0 in P Pw (189)
L je odvisen:
od naina pogona PG (kaj je blokirano),
od predznaka i0 (negativna ali pozitivna),
od velikosti i0.
 Planetna gonila

L ima dve funkciji:

z velikostjo kae vrednost p glede na 0 (glej reitve v diagramu Error! Reference
source not found.a in b),
s predznakom kae smer toka kotalne moi (rezultati so v preglednici 15).

Preglednica 14: Tok kotalne moi

Po. Od. Blo. Prestava Smer Momentna Izkoristek Oznaka
gred gred gred i toka prestava im p

1 S 3 1 i0 1 3 (1 i0
0 ) (1 i0
0 ) /(1 i0 ) I

i0 i0
1 S 3 1 i0 3 1
1

1
/(1 i0 ) Ia
0
0

S 1 3 1 /(1 i0 ) 1 3 1/(1 i0
0 ) (1 i0 ) /(1 i0
0 ) II

i0 i0
S 1 3 1 /(1 i0 ) 3 1 1 /
1
(1 i0 ) /
1
IIa
0 0

1 1 1
3 S 1 (i0 1) / i0 13
1

1 /
1 III
i0 0


i0 0
i0

i0 0 1
3 S 1 (i0 1) / i0 3 1
1

1
/
1
IIIa
0 0 i0
i
i0
1 1
S 3 1 i0 /(i0 1) 1 3 1 /
1
1




1
/
1
IV
0
i0 i0 0

1 0
S 3 1 i0 /(i0 1) 3 1 1 /(1 (1 i0
0 ))
1
/
1
IVa
i0 i0

Preglednica 15: Tok kotalne moi

VP w = 1 - tok kotalne moi 1 3 w = -1 - tok kotalne moi 3 1
i1S im (1 i0
0 ) im 1 i0 / 0
i0
iS 1 im 1 /(1 i0
0 ) im 1 /
1

0
1 0
i3 S im
1
im
1

i0 0
i0
1 0
iS 3 im 1 /
1
i
im 1 /
1


0 0 i0
i13 im i0
0 tok kotalne moi 3 1 pri tem nainu
pogona ni moen
tok kotalne moi 1 3 pri tem nainu
i31 im 0
pogona ni moen i0

Razmerje moi L kot funkcija i0

Glej primere v poglavju 5.7.6.
 Sile, momenti in moi

P pogon je na roici S, O odgon je na sonniku 1, B blokiran je sonnik 3: