C Novo mesto, Vija strokovna ola

5. 0

AVR - poglavje HIDRAVLIKA

STRAN:

39

HIDRAVLINE NAPRAVE IN VEZALNI PLAN

Hidravline naprave definiramo kot skupek delov in komponent, ki so medsebojno povezani

tako, da tvorijo delovne enote, ki zdruujejo hidravlino opremo nekega stroja ali naprave.
Naloge, ki jih opravljajo take enote, so:
-- pretvarjanje primarne energije ( pogonskega stroja) v energijo tlanega medija (hidravlino
energijo)
-- prenos energije tlanega medija od primarnega pretvornika (rpalke) do sekundarnega
pretvornika energije (hidravlini motorji)
-- krmiljenje toka hidravline energije (krmilniki poti toka in tlaka)
-- pretvarjanje tlane energije medija v mehansko delo (hidravlini motorji)
Obiajno je tlani medij (nosilec energije) hidravlina tekoina (mineralno ali sintetino olje).

SHEMATSKI PRIKAZ HIDRAVLINE NAPRAVE

POGONSKI
STROJ

PRIMARNI
PRETVORNIK
ENERGIJE

KRMILJE

SEKUNDARNI
PRETVORNIK
ENERGIJE

HIDRAVLINA NAPRVA

Zgradbo hidravline naprave lahko delimo tudi na drug nain in sicer na :

- signalno krmilni del
- izvrilni (delovni) del
Signalno krmilni del se deli na vnos signalov in na obdelavo signalov.
Naini vnosa signalov:
-

roni (manualni)
mehanini
brez dotika
na drugi nain

Za obdelavo signalov so naslednje monosti:

-

lovek
elektrotehnika
elektronika
pnevmatika
mehanika
hidravlika

DELOVNI
STROJ

C Novo mesto, Vija strokovna ola

AVR - poglavje HIDRAVLIKA

STRAN:

40

Vnos signalov, ki jih izvaja lovek preko stikal, roic in pedalov na stroj (lovek-stroj), je
razviden iz slike 5.1.

Slika 5.1 Hidravlina naprava - obdelava signala (lovek-stroj)

Storilni ali izvrilni del hidravline naprave se deli na del za oskrbo z energijo (hidravlini
agregat), na del za krmiljenje energije (krmilne komponente) in na pogonski (delovni) del
(hidromotorji).

Vezalni plan
Vezalni plan prikazuje zgradbo hidravline naprave s pomojo simbolov in znakov. Zaradi
pregledne izdelave vezalnega plana ne upotevamo dejanskega poloaja komponent na stroju.
Ta se prikae s poloajnim planom. Sestavne dele naprave riemo na vezalnem planu v smeri
pretoka energije (slika 5.2)

Slika 5.2 Oznake komponenet na vezalnem planu

AVR - poglavje HIDRAVLIKA

C Novo mesto, Vija strokovna ola

STRAN:

41

e nartujemo obseno krmilje z ve delovnimi komponentami, ga razdelimo na posamezne

krmilne verige. Vsaka delovna komponenta tvori svojo verigo. Te so razporejene ena poleg
druge in oznaene z zaporednimi tevilkami (slika 5.3).

Slika 5.3 Oznaevanje krmilnih verig

Del za oskrbo energije je skupen in pripada vsem krmilnim verigam. Zato ga vedno
oznaujemo s prvo tevilko 0, krmilne verige pa s tekoimi zaporednimi tevilkami 1,2,3 itd.
Sestavine, ki vplivajo na gibanje delovne komponente naprej, so oznaene s sodim tevilom (
1.2, 2.4 ), sestavine, ki vplivajo na gibanje delovne komponente nazaj, so oznaene z lihim
tevilom ( 1.1, 2.3 ).
POSTOPEK REEVANJA KRMILNE NALOGE
Pogoj za realizacijo in preizkus funkcionalnosti krmilja je natanno poznavanje tega, kar
zahteva naloga krmilja.
Postopek razlenimo po korakih (slika 5.4)
KRMILNA NALOGA

Za pregleden prikaz poteka gibanj izdelamo diagram (pot - korak).

RAZLEMBA

Naredimo vezalni plan in ugotovimo, e

krmilje zagotavlja zahtevane funkcije.

IZBIRA KOMPONENT

Na koncu izdelamo e kosovnico za vse

sestavne dele.

ZGRADITEV SISTEMA

TESTIRANJE IN OCENA
REZULTATOV

Slika 5.4

REZULTATI

C Novo mesto, Vija strokovna ola

5. 1

AVR - poglavje HIDRAVLIKA

STRAN:

42

ZASNOVA HIDRAVLINE NAPRAVE

Na osnovi opisa tehninega problema lahko naredimo hidravlino naprav po prikazanem

postopku.
Izdelati moramo :
-

shematsko risbo
vezalni plan
diagrama pot-korak ali pot-as
funkcijski diagram in
funkcijski plan

Shematska risba naprave prikazuje glavne dele in poloaje izvrilnih komponent.

Vezalni plan pokae funkcionalno zgradbo hidravline naprave in povezavo med
komponentami. V njega vpiemo tudi tehnine podatke, ki jih najvekrat prikaemo v tabeli.
Funkcijski diagram nam omogoa, da na razumljiv in pregleden nain prikaemo spremembo
gibanja ali stanja posameznih hidravlinih komponent ali naprave.
Funkcijski plan kae zaporedje zaporedja delovanja naprave. Krmilni potek je razlenjen po
korakih. Naslednji korak se izvede le, e je izpolnjen predhodni skupaj z drugimi zahtevanimi
pogoji.
Diagram (pot-korak) prikazuje delovanje posameznih komponent po korakih v medsebojni
odvisnosti.
Zasnova hidravline naprave je prikazana v nadaljevanju na primeru vrtalnega stroja.

5. 2

PRIMER VRTALNEGA STROJA

Opis problema
Na vrtalnem stroju izvajamo hidravlino vpenjanje obdelovanca in podajanje vretena.
Krmilje naj ima dva hidravlina cilindra. Ker potrebujemo razline vpenjalne sile, moramo imeti
monost nastavitve tlaka. Izdelati moramo shematsko risbo (poloajni plan), vezalni plan,
funkcijski diagram in funkcijski plan.

Poloajni plan

AVR - poglavje HIDRAVLIKA

C Novo mesto, Vija strokovna ola

STRAN:

43

Vrtalni stroj

Na vrtalnem stroju izvajamo hidravlino podajanje vrtalnega vretena in

vpenjanje obdelovanca. Hidravlino krmilje obsega dva cilindra;
vpenjalni cilinder (A) in podajalni cilinder (B).

Opis problema

Ker potrebujemo razline vpenjalne sile, mora biti zagotovljena monost

nastavljanja vpenjalnega tlaka na cilindru A. V ta namen uporabljamo
ventil za regulacijo tlaka ( regulator tlaka ).

Vezalni plan

Kosovnica
Poz.
t.
0.1
0.2
1.1
1.2
1.3
1.0
2.0
2.2
2.3
2.4
2.5
2.6

Ugotovitve

Kos
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1

Opis
Izvor tlaka
Omejevalnik tlaka
4/2 - krmilnik poti
2 - potni regulator tlaka
Nepovratni ventil
Dvosmerni cilinder
4/3 - potni ventil
2- potni regulator pretoka
Nepovratni ventil
Omejevlnik tlaka
Nepovratni ventil
Duilni ventil

C Novo mesto, Vija strokovna ola

AVR - poglavje HIDRAVLIKA

STRAN:

44

9 e je v hidravlinem sistemu samo vpenjalni cilinder, potem se lahko nastavlja vpenjalni

tlak s sistemskim omejevalnikom tlaka. V tem primeru ni potreben regulator tlaka.
9 Pri iztegovanju podajalnega cilindra se znia sistemski tlak na vrednost izteznega tlaka. Ta
tlak je niji od vpenjalnega tlaka. Zaradi notranje lekae ventila se lahko tako znia tudi
vpenjalni tlak.
9 Batnica cilindra za podajanje vretena je povezana s pogonskim vretenom vrtalnega stroja.
Ta deluje s svojo teo na batnico kot vlena obremenitev. Da bi zagotovili enakomerno
podajanje, moramo dodatno vgraditi ventil za omejitev tlaka v funkciji zadrevalnega tlaka.
9 V dotoku k cilindru mora biti vgrajen ventil za regulacijo pretoka. Pri gibu cilindra nazaj tee
olje pri obeh ventilih po premostitvenih vezavah skozi nepovratna ventila.