Luka Dirnbek, Mojca rajHIDROLOKO MODELIRANJE: VPLIV HISTOGRAMA PADAVIN NA HIDROGRAM POVRINSKEGA ODTOKA

HIDROLOKO MODELIRANJE:
VPLIV HISTOGRAMA PADAVIN NA
HIDROGRAM POVRINSKEGA ODTOKA
HYDROLOGICAL MODELLING:
THE INFLUENCE OF PRECIPITATION
HYETOGRAPH ON RUNOFF
HYDROGRAPH
Luka Dirnbek, univ. dipl. in. grad. Znanstveni lanek
KOSTAK, Komunalno-stavbno podjetje, d. d., UDK: 556.12:556.16
Leskovkova cesta 2 a, Krko
doc. dr. Mojca raj, univ. dipl. in. grad.
UL FGG, Jamova 2, Ljubljana, mojca.sraj@fgg.uni-lj.si

Povzetek l V prikazani tudiji smo z umerjenim modelom padavinskega obmoja

Glinice (HEC-HMS) ugotavljali vpliv histograma efektivnih padavin na hidrogram odtoka.
Analizirali smo vpliv estih razlinih metod izrauna padavinskih izgub, vpliv razporeditve
sintetinega histograma padavin in poloaja konice histograma padavin na hidrogram
padavinskega odtoka. Rezultati so pokazali, da izbira metode izrauna izgub v naem
primeru nima velikega vpliva na hidrogram odtoka, zato pa ima velik vpliv na konico in
as pojava konice izbira sintetinega histograma padavin oz. asovna razporeditev vhod-
nega histograma z doloeno povratno dobo pri daljih trajanjih padavin. Spreminjanje
poloaja konice histograma je pokazalo, da le-ta bistveno vpliva na as pojava konice in
tudi na samo viino konice.
Summary lThe present research investigates the effect of the rainfall excess hyeto-
graph on modeled hydrograph with the use of calibrated model (HEC-HMS) of the Glinica
watershed. The influence of six different models of rainfall loss, the temporal pattern of
synthethic hyetograph and different positions of the maximum intensity were analysed.
The results showed that all six models of rainfall loss in our study gave applicable and
comparable results. The use of different temporal pattern of synthetic hyetograph showed
that there was no significant influence on runoff hydrograph by short rainfall durations,
but extending of the rainfall duration caused considerable increasing of the difference in
peak discharge and time to peak. Changing the maximum rainfall position caused the
essential differences in time to peak of resulted hydrographs and also differences in peak
discharge were established.

jektni pretoki se po navadi doloajo s pomojo

1UVOD
Proces padavinskega odtoka je kompleksen
pojav, ki ga je teko tono simulirati. V pro-
jektantski praksi se zahteva razumna tonost
doloitve osnovnih lastnosti hidrograma od-
toka, predvsem konice in volumna odtoka.
Problem nastopi predvsem pri nemerjenih
povodjih in pri doloanju konic z doloeno
povratno dobo projektnih pretokov. Pro-
sintetinih histogramov padavin z doloeno
povratno dobo in trajanjem, dobljenih na pod-
lagi natanne statistine analize padavinskih
dogodkov za im dalje obdobje meritev. Na
ta nain dobimo odvisnost med intenziteto, tra-
janjem in povratno dobo. Pravilna predstavitev
sintetinih padavin je bistvenega pomena za

48 Gradbeni vestnik letnik 59 marec 2010

 HIDROLOKO MODELIRANJE: VPLIV HISTOGRAMA PADAVIN NA HIDROGRAM POVRINSKEGA ODTOKALuka Dirnbek, Mojca raj

modele padavinskega odtoka ([Ball, 1994], ugotoviti vpliv histograma efektivnih padavin davinskih izgub, vpliv porazdelitve sintetinega
[El-Jabi, 1991], [Lambourne, 1987]). na hidrogram odtoka. Model je bil narejen za histograma padavin in vpliv poloaja konice
V prikazani tudiji smo poskuali z umerjenim merjeno padavinsko obmoje Glinice. Ugo- sintetinega histograma padavin za razlina
modelom padavinskega odtoka (HEC-HMS) tavljali smo vpliv izbire metode izrauna pa- trajanja in povratne dobe.

sledijo kmetijske povrine (22 %), ostalo pa so

2OBRAVNAVANO OBMOJE urbanizirane povrine (10,6 %) [Brilly, 2006a].
Zemljine poreja so po klasifikaciji SCS [U.S.
Army Corps of Enginers, 2000] preteno tipa
Padavinsko obmoje Glinice (slika 1) je Glinice. Veji pritok Glinice je Pranec, C in D z nizko stopnjo infiltracije.
eno od treh eksperimentalnih poreij v Slo- ki odvaja vodo s preteno ravninskega dela Poreje Glinice je opremljeno z avtomat-
veniji. Eksperimentalna poreja rek Dragonje, vzhodno od Glinice. Poreje Glinice je skim deemerom (Onset RG2-M) v Pranju, z
Reke in Gradaice z Glinico so danes razdeljeno na tri prispevna obmoja na 6. Dopplerjevim merilcem hitrosti in gladin vode
eksperimentalna osnova razvoja hidrologije, nivoju ifranta padavinskih obmoij vodo- (Starflow Unidata 6526 model) pri Biolokem
tudi v mednarodnem pomenu ([Brilly, 2006a], tokov Republike Slovenije [raj, 2001]. Veji srediu ter sondo za terensko merjenje kvali-
[Globevnik, 2004], [Petan, 2008], [Petkovek, del poreja Glinice pokriva gozd (48,6 %), tete vode (Hydrolab DataSonder 4).
2004], [Rusjan, 2008], [raj, 2008a], [raj,
2008b]). Omenjena poreja so opremljena
s sodobno opremo za merjenje padavin,
pretokov vode, erozijskih pojavov in kakovosti
vode. Oprema in meritve omogoajo testiranje
novih instrumentov in razvoj metod za izva-
janje terenskih hidrolokih meritev.
Vodotok Glinica izvira pod severovzhodnimi
obronki Tokega ela in pri Podutiku preide v
ravninski del Ljubljanske kotline. Topografsko
je poreje sestavljeno iz grievnatega dela
na vzhodu in zahodu ter ravninskega dela,
ki se raziri v junem delu. Relief poreja
Glinice je precej raznolik od strmih povirnih
obmoij do ravnic. Ravninski del poreja je
slabo prepusten. Povirje Glinice sega na
severni strani v poboje Tokega ela in
rnega Vrha, razvodnica na vzhodu sega v
urbano obmoje mesta Ljubljana (Dravlje,
ika) preko ienskega hriba in Ronika do
izliva v Gradaico, ki predstavlja najjunejo
toko poreja. Padavinsko prispevno obmoje
Glinice obsega 16,85 km2. Poloaj odvod-
nice znotraj urbanega obmoja doloa
odvodnja meteornih voda s kanalizacijskim
sistemom, zato orografska razvodnica ne
sovpada vedno s prispevnim obmojem Slika 1Poreje Glinice

v programu lahko uporabimo neposredno ali

3METODE
3.1 Hidroloki model
Programski paket HEC-HMS je razvil Hidroloki
inenirski center (HEC) amerike vojske [US
Army Corps of Engineers, 2000] in je v bistvu
spremenjena razliica programa HEC-1, ki
je bil razvit za okolje DOS in so ga pred-
stavili e leta 1968. Program HEC-1 je eden
najstarejih in najbolj znanih programov za
simulacijo padavinskega odtoka s povodja.
Nova razliica programa HEC-HMS je pri-
lagojena novi raunalniki opremi in delu z
okni [HEC-HMS, 2009]. Program je v osnovi
namenjen modeliranju padavinskega odtoka s
povodij. Vkljuuje tako naravni in umetni odtok
s povodij kot zaloge vode na velikih renih
povodjih ter poplave. Izraunane hidrograme
v povezavi z drugo programsko opremo za
razline tudije, kot so napovedovanje poplav
in vodnih zalog, doloanje projektnih pretokov
in visokovodnih konic, ugotavljanje odtoka
s povodij, modeliranje pregrad in propustov,
tudije vpliva bodoe urbanizacije in podobno
[Brilly, 2006b].
V HEC-HMS je vkljuenih ve modelov za
izraun padavinskih izgub, s katerimi program
izrauna histogram efektivnih padavin. Efek-
tivne padavine pa transformiramo v odtok z

Gradbeni vestnik letnik 59 marec 2010 49

 Luka Dirnbek, Mojca rajHIDROLOKO MODELIRANJE: VPLIV HISTOGRAMA PADAVIN NA HIDROGRAM POVRINSKEGA ODTOKA
empirinimi modeli hidrograma enote ali s kon-
ceptualno metodo kinematinih valov. Za trans-
formacijo je bila v modelu Glinice uporab-
ljena metoda hidrograma enote, dobljenega iz
meritev. Model je bil predhodno umerjen in nato
primerjan z izbranim merjenim hidrogramom
(november, 2003). Pripadajoe padavine so
trajale 40 ur z najvejo intenziteto 6 mm/h.
Celotna koliina padavin je bila 50,4 mm.
3.2 Modeli padavinskih izgub
Padavinske izgube so del padavin, ki so
prestreene, infiltrirane ali akumulirane na
povrini in ne prispevajo k povrinskemu
odtoku. Preostale padavine so efektivne pa-
davine, ki so enakomerno porazdeljene po po-
vodju in predstavljajo povrinski odtok [Brilly,
2006b].
Za raun padavinskih izgub program HEC-
HMS uporablja naslednje metode:
1. model zaetnih in enakomernih izgub,
2. model deficita in enakomernih izgub,
3. model SCS,
4. eksponentno metodo,
5. Green-Amptov model,
6. Smith-Parlangeov model,
7. model stalnega rauna vlanosti zemljine
(SMA),
8. mreasti model SCS,
9. mreasti model deficita in enakomernih
izgub,
10. mreasti model stalnega rauna vlanosti
zemljine (SMA).
Z zgoraj natetimi metodami izraunamo
izgube padavin za vsak raunski interval.
Izgube se nanaajo na viino padavin v
doloenem asovnem obdobju. Izbira metode
za izraun izgub in ocena parametrov sta
lahko kritina koraka pri modeliranju.
V nadaljevanju je predstavljenih est najpo-
gosteje uporabljenih metod za izraun pa-
davinskih izgub, ki smo jih aplicirali na po-
vodju Glinice. Za metode, ki niso vgrajene v
program HEC-HMS, so bile izgube izraunane
rono s programom MS Excel.
3.2.1 Model infiltracijskega indeksa
Je najpreprosteja metoda raunanja pa-
davinskih izgub. Infiltracijo obravnavamo kot
konstantno skozi celoten padavinski dogodek.
Koliina infiltracije je odvisna le od infiltra-
cijskega indeksa [Brilly, 2006b]. Program
HEC-HMS nima monosti uporabe metode in-
filtracijskega indeksa. Ker metoda predvideva
enakomerne izgube skozi celoten padavinski
dogodek, je bila v programu uporabljena
metoda zaetnih in enakomernih izgub, z
50 Gradbeni vestnik letnik 59 marec 2010
enakimi zaetnimi izgubami kot v vseh ostalih
asovnih intervalih. Vrednost -indeksa v nai
tudiji je bila doloena kot razlika med izmer-
jenim volumnom padavin in izmerjenim volum-
nom odtoka s prispevne povrine Glinice.
Dobljena vrednost -indeksa je 0,778 mm/h
[Dirnbek, 2009]. Razmerje med padavinami
in izgubami je prikazano na sliki 2.
3.2.2 Hortonov model
Hortonov empirini model infiltracijskih izgub
je eden najstarejih in najpogosteje uporab-
ljenih infiltracijskih modelov. Horton je model
razvil v zgodnjih tridesetih letih prejnjega
stoletja [Horton, 1939]. Ugotovil je, da se
sposobnost infiltracije zmanjuje skoraj eks-
ponentno od neke zaetne vrednosti 0 do
konne konstantne vrednosti c:
(1)
kjer predstavlja infiltracijo v asu t in k kon-
stanto, ki predstavlja zmanjanje infiltracijske
kapacitete. Hortonov model je postal osnova
za razvoj drugih modelov. Program HEC-HMS
nima monosti izbire Hortonove metode, zato
je bil izraun izgub in odtoka izveden rono
s programom MS Excel. Uporabljeni para-
metri so prikazani v preglednici 1 in rezultati
izrauna na sliki 2.
Vodozbirna
149121 149122 149123
povrina
Povrina [km2] 7,20 5,99 3,66
0 [mm/h] 7,60 7,60 7,60
c [mm/h] 0,65 1,3 0,65
k [1/h] 2,00 2,00 2,00
Preglednica 1Uporabljeni parametri
Preglednica 1Hortonovega infiltracijskega
Preglednica 1modela za prispevne povrine
Preglednica 1Glinice [Dirnbek, 2009]
3.2.3 Model zaetnih in enakomernih izgub
Pogosto uporabljen model, ki se po navadi upo-
rablja pri porejih, za katera nam primanjkuje
podatkov o lastnostih zemljin. Potrebujemo
majhno tevilo podatkov, in sicer zaetne
izgube, konstantno infiltracijo in dele nepre-
pustnega povrja. Zaetne izgube predstav-
ljajo prestreene padavine in zadrevanje vode
v depresijah. Konstantno infiltracijo pa lahko
ob pomanjkanju meritev doloimo s pomojo
klasifikacije zemljin SCS [SCS, 1986]. V pre-
glednici 2 so podane izgube naega modela,
rezultati izrauna pa na sliki 2.
Vodozbirna
povrina
149121 149122 149123
Zaetne izgube
14,10 10,17 5,62
[mm]
Konstantne
0,65 1,3 0,65
izgube [mm/h]
Preglednica 2Uporabljeni parametri modela
Preglednica 2zaetnih in enakomernih izgub
Preglednica 2za prispevne povrine
Preglednica 2Glinice [Dirnbek, 2009]
3.2.4 Model padavinskih izgub SCS
Model padavinskih izgub SCS je empirini
model, ki izvira iz teorije hidrograma enote. Je
enostaven in stabilen model, ki se uporablja
povsod po svetu, saj nam omogoa izraun
izgub na nemerjenih porejih [US Army Corps
of Engineers, 2000]. Parametri modela se
doloijo na podlagi znailnosti poreja. Agen-
cija amerikega ministrstva za kmetijstvo je
izdelala klasifikacijo zemljin glede na njihovo
prepustnost in je lastnosti zemljine opisala s
koeficientom CN, ki zajema vplive pedologije,
rabe tal in predhodne vlanosti zemljine [Brilly,
2006b]. Efektivne padavine izraunamo s
pomojo enabe:
(2)
kjer je P kumulativna koliina padavin v asu
t, parameter Ia predstavlja zaetne izgube, S
pa maksimalno potencialno zadrevanje (re-
tenzija). Maksimalno potencialno zadrevanje
S in znailnosti povodja so povezani s para-
metrom CN kot.
(3)
Vrednosti parametra CN so med 30 in 98
([SCS, 1971], [SCS, 1986]). Parameter
je odvisen od hidroloke skupine zemljin,
pokrivnosti tal, rabe tal, hidrolokih pogojev in
neprepustnih povrin. Parametri nae tudije
so podani v preglednici 3, rezultati pa na
sliki 2.
Vodozbirna
149121 149122 149123
povrina
Ia [mm] 1,2 2,4 2,4
CN 88 89 89
Preglednica 3Uporabljeni parametri modela
Preglednica 3SCS za prispevne povrine
Preglednica 3Glinice [Dirnbek, 2009]
 HIDROLOKO MODELIRANJE: VPLIV HISTOGRAMA PADAVIN NA HIDROGRAM POVRINSKEGA ODTOKALuka Dirnbek, Mojca raj

3.2.5 Model Greena in Ampta 3.2.6 Smith-Parlangov model navadi privzame kot enaka poroznosti zem-
Metoda Greena in Ampta predstavlja koncep- Smith-Parlangov model temelji na Richardsovi ljine. Pritisk zaradi vpijanja se doloi na pod-
tualno metodo infiltracije padavin na poreju. enabi infiltracije. Potencialna infiltracija f se lagi teksture zemljine. Tekstura vpliva tudi na
Analitini model infiltracijskih izgub sta raz- rauna po enabi: koliino in porazdeljenost por v zemljini ter
vila znanstvenika Green in Ampt leta 1911 hidravlino prevodnost. Hidravlina prevod-
in temelji na Darcyjevem zakonu. Pri tem nost predstavlja efektivno zasieno prevod-
(5) nost, ki je posledica efektivnih padavin. Vhodni
modelu uporabimo za zaetne pogoje pri-
manjkljaj vlanosti do zasienosti. Ta deficit parametri modela HEC-HMS so podani v pre-
je ocenjen z razliko med poroznostjo zemljine glednici 5 in rezultati na sliki 2.
kjer je Ks efektivna zasiena hidravlina
in prostornino vode, ki je prisotna na zaetku prevodnost v asovnem koraku, fcum je kumu-
v zemljini. Za poroznost ne vzamemo celotne Vodozbirna
lativna infiltracija od zaetka padavin in B je 149121 149122 149123
poroznosti zemljine, ampak moramo vzeti del povrina
parameter deficita zasienosti, ki upoteva
poroznosti, ki je prisotna pri infiltraciji. Tako efektivni kapilarni dvig in deficit zasienosti Zaetna koliina
0,415 0,415 0,415
moramo v modelu doloiti sposobnost vsrka- zemljine. vode
vanja zemljine, ki je odvisna od strukture zem- Kot vhodne podatke za model HEC-HMS Preostanek
ljine. Poznati moramo vse lastnosti hidravline 0,09 0,109 0,09
potrebujemo zaetno koliino vode v zem- zasienosti
prevodnosti, ki jih lahko doloimo iz geolokih ljini, preostanek vode, zasieno koliino vode, Poroznost 0,475 0,43 0,475
raziskav terena in teksture zemljine [US Army pritisk vpijanja, porazdeljenost por v zemljini,
Corps of Enginers, 2008]. Pri modelu so vse Pritisk vpijanja
prevodnost, dele neprepustnega povrja, ko- 856 794,8 856
enabe dobljene na podlagi predpostavke, da [mm]
eficient temperature in koeficient zemljine (pre-
se voda infiltrira v relativno suho zemljino pri glednica 5). Zaetno koliino vode doloimo Porazdeljenost por 0,165 0,223 0,165
nevihti z ostro konico maksimalnih padavin. kot volumensko razmerje glede na koliino Hidravlina
Konne izgube padavin na prepustni povrini padavin. Poznati moramo tudi koliino vode, prevodnost 0,6 1,2 0,6
se izrauna kot: ki se je zadrala v zemljini po konanem [mm/h]
dreniranju. Njeno vrednost dobimo z laborato- Preglednica 5Uporabljeni parametri Smith-
rijskimi raziskavami ali z oceno, ki jo doloimo Preglednica 5Parlangovega modela za
(4) s pomojo podatkov o teksturi zemljine. Maksi- Preglednica 5prispevne povrine Glinice
malna sposobnost zadrevanja vode se po Preglednica 5[Dirnbek, 2009]

kjer je K zasiena hidravlina prevodnost,

(-Qi) je volumen deficita vlanosti, S f je
sesanje vlane fronte in Ft so kumulativne iz-
gube v asu t. Z naraanjem asa infiltracija
pada. V programu HEC-HMS je Greenov
in Amptov model konceptualni model, ki
vkljuuje tudi zaetne izgube, ki drugae niso
vkljuene v osnovni model [US Army Corps of
Engineers, 2000]. Ocenjeni vhodni parametri
za prispevno obmoje Glinice so podani v
preglednici 4 in rezultati na sliki 2.

Vodozbirna
149121 149122 149123
povrina

Zaetne izgube
14,10 10,17 5,62
[mm]

Volumen
0 0 0
deficita vlanosti

Sesanje vlane
714 636 714
fronte [mm]

Hidravlina
prevodnost 0,6 1,2 0,6
[mm/h]

Preglednica 4Uporabljeni parametri

Preglednica 4Green-Amptovega modela za
Preglednica 4prispevne povrine Glinice
Preglednica 4[Dirnbek, 2009] Slika 2Prikaz razmerja efektivnih padavin in padavinskih izgub pri uporabi razlinih modelov

Gradbeni vestnik letnik 59 marec 2010 51

 Luka Dirnbek, Mojca rajHIDROLOKO MODELIRANJE: VPLIV HISTOGRAMA PADAVIN NA HIDROGRAM POVRINSKEGA ODTOKA

3.3 Sintetini histogrami padavin

Za izraun projektnih pretokov doloene
povratne dobe, analizo poplav, nartovanje,
doloanje poplavnih linij ipd. se pri hidrolokem
modeliranju pogosto uporabljajo sintetini
histogrami padavin, dobljeni na podlagi
statistine analize padavinskih dogodkov za
im dalje obdobje meritev. Uporabljamo pa
jih tudi takrat, ko nimamo na voljo meritev pa-
davin ali pa so le-te prekratke. Sintetini histo-
grami padavin so najpomembneji vhodni po-
datek pri doloanju projektnih pretokov [Ball,
1994]. Sintetini histogrami padavin doloene
povratne dobe so asovno porazdeljeni po
vzorcu, ki ga po navadi doloimo na podlagi
krivulj intenziteta-trajanje-pogostost (ang. in-
tensity-duration-frequency curves).
Pri konstruiranju sintetinih padavin je po-
membno, da uporabimo primerno trajanje
nevihte, asovne intervale, na katere razdelimo
nevihto ter razporeditev padavin v odvisnosti
od asa. Te podatke prilagodimo glede na
povrino drenanega obmoja in jih upora- Slika 324-urni sintetini histogram SCS [SCS, 1986]
bimo v hidrolokem modelu [US Army Corps
of Engineers, 1982].
Med najbolj znane metode izdelave sinte-
tinega histograma spada 24-urna porazde-
litev padavin SCS, razvita v ZDA, ki temelji
na krivuljah intenziteta-trajanje-pogostost
([USACE, 1982], [SCS, 1986]). Krivulje se
dobi z natanno analizo padavinskih po-
datkov za dalje obdobje meritev. Najprej
poiemo maksimalne srednje intenzitete
padavin razlinih trajanj (5 min, 10 min ...
24 ur). Izmed vseh maksimumov poiemo
letne ekstremne vrednosti, ki se jim poie
najbolje prilegajoo se porazdelitveno funk-
cijo (po navadi je to Gumbelova porazdelitev
ekstremnih vrednosti). Tako dobimo intenzitete
padavin razlinega trajanja ter z razlino po-
gostostjo pojavljanja (povratno dobo). Metoda
sintetinega histograma padavin SCS postavi
najvejo intenziteto na izbrano mesto (25, 50,
75 % trajanja padavin), za njo drugo najvejo
in pred njo tretjo po velikosti itd. (slika 3). Na
tak nain so dejansko zajete vse mejne vred-
nosti intenzitet znotraj 24 ur. Zato je metoda
24-urnega sintetinega histograma padavin
SCS primerna tako za velika kot majhna
Slika 4Regionalni tipi porazdelitve padavin za posamezna obmoja ZDA [SCS, 1986]
povodja. V ZDA imajo izdelane 4 regionalne
tipe porazdelitev padavin, tipine za doloena
obmoja, ki omogoajo hidrologom hitro in
enostavno izdelavo sintetinih histogramov
za modeliranje projektnih pretokov (slika 4). V nai tudiji smo ugotavljali vpliv sintetinih Narejena pa je bila tudi primerjava med zgoraj
Tipa I in Ia zajemata 13 zahodno leeih histogramov razlinih trajanj in verjetnosti na opisanim modelom sintetinega histograma
gorskih drav, Havaje in Aljasko, tip II 35 modeliran odtok. Poleg tega smo spreminjali in enakomerno razporejenimi padavinami
vzhodno leeih drav in tip III Mehiko in obalo poloaj konice sintetinega histograma in ugo- znotraj padavinskega dogodka. Rezultati
Atlantika. tavljali vpliv poloaja na hidrogram odtoka. tudije so predstavljeni v nadaljevanju.

52 Gradbeni vestnik letnik 59 marec 2010

 HIDROLOKO MODELIRANJE: VPLIV HISTOGRAMA PADAVIN NA HIDROGRAM POVRINSKEGA ODTOKALuka Dirnbek, Mojca raj

4REZULTATI IN RAZPRAVA

4.1 Vpliv modela padavinskih izgub

Padavinske Efektivne
V tudiji smo uporabili est najpogosteje upo- Vodozbirna Volumen
izgube padavine Qmax [m3/s]
povrina odtoka [m3]
rabljenih metod padavinskih izgub (metodo [mm] [mm]
infiltracijskega indeksa , Hortonov model,
149121 16,82 33,58 4,3 241800
model zaetnih in enakomernih izgub, model
SCS, model Greena in Ampta ter Smith-Par- Model indeksa 149122 16,82 33,58 3,6 201100
langov model).
Vseh est modelov je dalo sprejemljive in primer- 149123 16,82 33,58 2,2 122900
ljive rezultate (preglednici 6 in 7; slika 5). Analiza 149121 14,88 35,52 4,2 255800
in primerjava rezultatov danega primera kae,
da uporaba razlinih modelov padavinskih izgub Hortonov model 149122 22,70 27,70 3,5 165900
ni bistveno vplivala na rezultate hidrolokega 149123 14,88 35,53 2,1 130000
modela. Razlike seveda obstajajo, vendar niso
tolikne, da bi bistveno vplivale na projektni 149121 19,98 30,42 4,1 219100
pretok (preglednica 7). Do podobnih zakljukov Model zaetnih in
149122 19,78 30,62 3,3 183400
sta prila tudi Garklavs in Oberg v svoji tudiji enakomernih izgub
[Garklavs, 1986]. Ocenjena povprena napaka 149123 12,37 38,03 2,4 139200
posameznih modelov nae tudije (RMSE root
mean squared error ) je med 0,27 in 0,77 m3/s 149121 18,81 31,59 3,7 227300
(preglednica 7). V splonem je najmanjo na- Model SCS 149122 16,59 33,81 3,3 202400
pako dal model, kjer je bila uporabljena metoda
SCS padavinskih izgub (RMSE = 0,27 m3/s). 149123 16,59 33,81 2 123700
Model je sicer podcenil konico hidrograma za
149121 19,56 30,84 4,1 222000
7,6 %, je pa najbolje doloil volumen vala in as
pojava konice (preglednica 7). Greenov in Amptov model 149122 19,13 31,27 3,3 187300
Najpogosteje uporabljeni metodi v Sloveniji in
149123 11,91 38,49 2,4 140900
tudi drugod po svetu sta metoda SCS in metoda
zaetnih in enakomernih izgub. Razlog je pred- 149121 20,18 30,22 4 217600
vsem v njuni enostavnosti. Modela zahtevata le
enega oz. dva parametra, kar je v praksi seveda Smith-Parlangov model 149122 14,98 35,51 3,7 212700
prednost, ker natannejih geolokih meritev po 149123 17,97 32,49 2,1 118900
navadi nimamo na voljo.
Preglednica 6Rezultati hidrolokega modeliranja z uporabo razlinih modelov padavinskih izgub
4.2 Vpliv porazdelitve padavin sintetinega Preglednica 6za posamezne prispevne povrine Glinice [Dirnbek, 2009]
4.2 histograma
Ker v praksi pogosto nimamo meritev pre- Volumen as
Qmax Razlika Razlika Razlika RMSE
tokov, da bi lahko hidroloki model umerili, so [m3/s] [%]
odtoka
[%]
pojava
[%] (m3/s)
rezultati (projektni pretok, volumen vala, as [m3] konice
pojava konice) odvisni predvsem od pravilno Model 10,1 3,7 566000 1,9 18:20 -1:50 0,77
vnesenega sintetinega histograma padavin. -indeksa
V tudiji smo naredili primerjavo in analizo
dveh razlinih porazdelitev sintetinih padavin, Hortonov model 9,76 0,2 551800 -0,6 19:00 -1:10 0,58
in sicer tipine razporeditve padavin SCS Model zaetnih in ena- 9,6 -1,4 541600 -2,5 18:40 -1:30 0,47
[SCS, 1986] s konico na sredini naliva in komernih izgub
enakomerne razporeditve padavin. Pri kratko-
trajnih nalivih (120 min) ni bilo opaziti bistve- Model SCS 9,0 -7,6 553400 -0,3 20:00 -0:10 0,27
nega vpliva razporeditve sintetinih padavin
Greenov in Amptov 9,8 0,6 550200 -0,9 18:40 -1:30 0,49
na hidrogram odtoka (preglednica 8, slika model
6). Toda s podaljevanjem trajanja sintetinih
padavin se je razlika v konici odtoka in asu Smith-Parlangov model 9,7 -0,4 549200 -1,1 18:40 -1:30 0,52
njenega pojava drastino veala. Pri 24-urnem
Merjeni hidrogram 9,74 0 555290 0 20:10 0 0
trajanju enakomerno razporejenih padavin je
bila konica hidrograma odtoka za ve kot Preglednica 7Primerjava rezultatov hidrolokega modeliranja z uporabo razlinih modelov
100 % nija kot pri razporeditvi padavin SCS. Preglednica 7padavinskih izgub in merjenih hidrogramov Glinice [Dirnbek, 2009]

Gradbeni vestnik letnik 59 marec 2010 53

 Luka Dirnbek, Mojca rajHIDROLOKO MODELIRANJE: VPLIV HISTOGRAMA PADAVIN NA HIDROGRAM POVRINSKEGA ODTOKA

Iz rezultatov je razvidno, da enakomerna

razporeditev padavin daljega trajanja
daje bistveno nije konice odtokov in
hkrati tudi dalje ase pojava samih konic
kot tipina razporeditev padavin SCS. Do
podobnih zakljukov so prili tudi avtorji
razlinih tudij po svetu ([Huff 1967],
[Hager, 1985], [Ball, 1994], [Singh,
1997]). Lambourne in Stephenson sta
pokazala, da uporaba enakomerno
razporejenih padavin (pravokotne oblike)
podcenjuje konico in volumen projekt-
nega hidrograma, zato so uporabniki take
razporeditve padavin na nevarni strani
[Lambourne, 1987]. Huff je bil prvi, ki
je pokazal, da je asovna razporejenost
padavin v veini primerov dejansko bolj
ali manj trikotne oblike [Huff, 1967].
Ball [Ball, 1994] je poleg tega v svoji
tudiji ugotovil, da as koncentracije ni
samo lastnost povodja in torej konstan-
ta, temve je odvisen tudi od asovne
razporeditve padavin. Zatorej ga ne bi
smeli doloati brez upotevanja asovno
neenakomerno razporejenih padavin. Ball
[Ball, 1994] je v svoji raziskavi ugotovil,
da je as koncentracije poreja lahko
tudi za priblino 20 % kraji ali dalji od
tistega, ki ga predpostavimo z uporabo
Slika 5Primerjava modeliranih odtokov z uporabo razlinih modelov padavinskih izgub in enakomerno razporejenih padavin. Do
Slika 5merjenega odtoka enakih ugotovitev je priel tudi Hager
[Hager, 1985].

4.3 Vpliv poloaja konice sintetinega

4.3 histograma padavin
Uporabili smo tri razline poloaje konice
sintetinega histograma padavin (25, 50
in 75 % trajanja padavin) za razlina tra-
janja in 100-letno povratno dobo padavin.
V modelu je bila uporabljena metoda
zaetnih in enakomernih padavinskih
izgub.
Rezultati (preglednica 9 in slika 7) so
pokazali bistvene razlike v asu pojava
konice in manje razlike v viini konice.
Razlika v asu pojava konice se opazno
vea z daljanjem trajanja padavin (slika
7). Do podobnih zakljukov so prili tudi
Danil in sodelavci [Danil, 2005], ki so
ugotovili, da lahko enak projektni pretok
dobimo z razlinimi kombinacijami tra-
janja in povratne dobe padavin.

Slika 6Primerjava modeliranih odtokov pri uporabi razline razporeditve sintetinih padavin
Slika 6razlinega trajanja

54 Gradbeni vestnik letnik 59 marec 2010

 HIDROLOKO MODELIRANJE: VPLIV HISTOGRAMA PADAVIN NA HIDROGRAM POVRINSKEGA ODTOKALuka Dirnbek, Mojca raj

Trajanje padavin s 100-letno povratno dobo [min]

5SKLEP
120 720 1440

Porazdelitev padavin enakom. SCS enakom. SCS enakom. SCS V nai tudiji so vsi uporabljeni modeli pa-
Qmax [m /s]
3
35,2 35,0 28,3 44,5 21,7 46,5 davinskih izgub dali uporabne in primerljive
rezultate. Uporaba posamezne metode v
Volumen odtoka [m3] 1209500 1180200 1689500 1697300 2025800 2041700 naem primeru ni bistveno vplivala na konico
as pojava konice 4:50 5:00 12:50 9:50 24:30 15:50
hidrograma, as pojava konice ali volumen
odtoka.
Preglednica 8Primerjava rezultatov hidrolokega modeliranja z uporabo razlinih razporeditev Sintetini histogrami padavin (projektne pa-
Preglednica 8sintetinih padavin razlinega trajanja [Dirnbek, 2009] davine) so najpomembneji vhodni podatek
pri doloanju projektnih pretokov. Njihova
Poloaj konice sintetinega histograma razporeditev, trajanje in poloaj konice pa
25 % 50 % 75 % lahko bistveno vplivajo na konico hidrogra-
ma, as pojava konice in volumen odtoka.
120-minutno trajanje
asovna razporeditev sintetinih padavin
Qmax [m3/s] 34,7 35,0 34,9 bistveno vpliva na konico in as njenega
Volumen odtoka [m ] 3
1167700 1180200 1181700 pojava. Vpliv lahko zanemarimo le v primeru
as pojava konice 4:30 5:00 5:20
kratkotrajnih padavin pri relativno majhnih
povodjih s kratkimi asi koncentracije. Ena-
komerna razporeditev padavin lahko podceni
720-minutno trajanje konico hidrograma tudi za ve kot 100 %, zato
Qmax [m3/s] 42,1 44,5 45,8 so projektanti v tem primeru na nevarni strani.
Tipina razporeditev padavin SCS sicer lahko
Volumen odtoka [m3] 1678700 1697300 1702500
v doloenih primerih nekoliko precenjuje pro-
as pojava konice 7:00 9:50 12:50 jektne pretoke, kljub temu pa uporabo take
razporeditve priporoajo hidrologi irom po
1440-minutno trajanje
svetu.
Trajanje padavinskega dogodka je bistveno pri
Qmax [m3/s] 44,5 46,5 47,5 nartovanju veine projektov. Trajanje projekt-
Volumen odtoka [m ] 3
2027600 2041700 2046900 nih padavin po navadi naraa z naraanjem
as pojava konice 9:50 15:50 21:50 povrine padavinskega obmoja, odvisno pa
je tudi od namena projekta. Pri projektiranju
Preglednica 9Primerjava rezultatov hidrolokega modeliranja za razline poloaje konice odvodnje z urbanih povrin je trajanje pro-
Preglednica 9histograma sintetinih padavin [Dirnbek, 2009] jektnih padavin manj kot 1 ura, pri tudijah
zadrevanja poplavnih valov pa je po navadi
trajanje projektnih padavin veje od 24 ur. V
veini hidrolokih tudij po svetu se uporablja
24-urno trajanje projektnih padavin ali pa
trajanje enako asu koncentracije.
Razlini scenariji poloaja konice sintetinih
padavin so pokazali, da postavitev konice
bistveno vpliva na as pojava konice hidro-
grama in nekoliko manj na samo viino ko-
nice. Razlika v asu pojava konice se bistveno
vea z daljanjem trajanja padavin.

Slika 7Primerjava modeliranih odtokov pri uporabi razlinega poloaja konice sintetinega
Slika 7histograma padavin razlinih trajanj

Gradbeni vestnik letnik 59 marec 2010 55

 Luka Dirnbek, Mojca rajHIDROLOKO MODELIRANJE: VPLIV HISTOGRAMA PADAVIN NA HIDROGRAM POVRINSKEGA ODTOKA

6LITERATURA

Ball, J. E., The influence of storm temporal patterns on cathment response, J. Hydrol., 158, 285303, 1994.
Brilly, M., Rusjan, S., Vidmar, A., Monitoring the impact of urbanisation on the Glinscica stream, Phys. Chem. Earth., 31, 17, 10891096, 2006a.
Brilly, M., raj, M., Teoretine osnove modeliranja povrinskega odtoka in navodila za program HEC-HMS, Ubenik, UL FGG, Ljubljana, 2006b.
Danil, E. I., Michas, S. N., Lazaridis, L. S., Hydrologic modeling for the determination of design discharges in ungauged basins, Global NEST Journal,
7, 3, 296305, 2005.
Dirnbek, L., Vpliv histograma efektivnih padavin na hidrogram odtoka, Diplomsko delo, UL FGG, Ljubljana, 2009.
El-Jabi N., Sarraf S., Effect of maximum rainfall position on rainfall-runoff relationship, ASCE Publ., 117, 5, 681685, 1991.
Garklavs, G., Oberg, K. A., Effect of rainfall excess calculations on modeled hydrograph accuracy and unit-hydrograph parameters, J. of American
Water Resources Association, 22, 4, 565572, 1986.
Globevnik, L., Kaligari, M., Sovinc, A., Forest cover progression, land-use and socio-economic changes on the edge of the Mediterranean. In
Mazzoleni, S., Pasquale, G., Mulligan, M., Martino, P., Rego, F. (editors): Recent dynamics of the Mediterranean vegetation and landscape, Wiley,
237244 (Chapter 21), 2004.
Hager, W. H., Effects of excess rainfall time distribution on catchment area hydrograph, Nordic Hydrology, 16, 157168, 1985.
HEC-HMS, dostopno na: http://www.hec.usace.army.mil/ (3. 9. 2009).
Horton, R. E., Analysis of runoff plot experiments with varying infiltration capacity, Trans. Hydrology papers, Am. Geophys. Union, 693711, 1939.
Huff, F. A., Time distribution of rainfall in heavy storms, Water Resources Research, 3 (4), 10071019, 1967.
Lambourne, J. J., Stephenson, D., Model study of the effect of temporal storm distributions on peak discharges and volumes, Hydrological Sciences
Journal, 32 (2), 215226, 1987.
Petan, S., raj, M., Zorn, M., Vidmar, A., Miko, M., Brilly, M., Measurements and modelling of rainfall interception and soil erosion processes on the
Dragonja experimental river basin, V: Conference on water observation and information system to decision support, Balwois, Ohrid, 2008.
Petkovek, G., Miko, M., Estimating the R factor from daily rainfall data in the sub-Mediterranean climate of southwest Slovenia. Hydrological
Sciences Journal 49(5), 869877, 2004.
Rusjan, S., Brilly, M., Miko, M., Flushing of nitrate from a forested watershed: An insight into hydrological nitrate mobilization mechanisms through
seasonal high-frequency stream nitrate dynamics, J. Hydrol., 354, 14, 187202, 2008.
Singh, V. P., Effect of spatial and temporal variability in rainfall and watershed characteristics on stream flow hydrograph, Hydrol. Process., 11,
16491669, 1997.
Smith, R. E., Parlange, J. Y., A parameter efficient hydrologic infiltration model, Water Resour. Res. 14(3), 533538, 1978.
SCS, Soil Conservation Service, National Engineering Handbook, Section 4: Hydrology. USDA, Spriengfield, VA, 1971.
SCS, Soil Conservation Service, Urban hydrology for small watersheds, Technical reference manual 55. USDA, Spriengfield, VA, 1986.
raj, M., ifrant padavinskih obmoij vodotokov Republike Slovenije Watershed coding system of the Republic of Slovenia, Acta Hydrotechnica,
19, 30, 324, 2001.
raj, M., Brilly, M., Miko, M., Rainfall interception by two deciduous Mediterranean forests of contrasting stature in Slovenia, Agric. for. meteorol.,
148, 1, 121134, 2008a.
raj, M., Rusjan, S., Petan, S., Vidmar, A., Miko, M., Globevnik, L., Brilly, M., The experimental watersheds in Slovenia, IOP Conference Series, 4,
113, 2008b.
U.S. Army Corps of Engineers, Hydrologic Analysis of Ungaged Watersheds Using HEC-1. Davis, California, Institute for Water Resourses, Hydrologic
Engineering Center, 122 str., 1982.
U.S. Army Corps of Engineers, HEC-HMS Hydrologic Modeling System. Technical Reference Manual, ZDA, 2000.
U.S. Army Corps of Enginers, Hydrologic Modeling System HEC-HMS, Tehnical Reference Manual, 3851, 2008.

56 Gradbeni vestnik letnik 59 marec 2010