Monitoring Kakovosti Površinskih Vodotokov V Sloveniji V Letu 2003

REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
Agencija Republike Slovenije za okolje
MONITORING KAKOVOSTI POVRINSKIH

VODOTOKOV V SLOVENIJI
V LETU 2003
LJUBLJANA, september 2005
POVZETEK
Na osnovi rezultatov monitoringa povrinskih vodotokov v letu 2003 je bilo ocenjeno

kemijsko stanje povrinskih vodotokov v skladu z Uredbo o kemijskem stanju povrinskih
voda (Ur. l. RS t. 11/2002). Dobro kemijsko stanje je bilo ugotovljeno za 71 merilnih mest,
za 18 merilnih mest pa je bilo ugotovljeno slabo kemijsko stanje. Slabo kemijsko stanje je bilo
doloeno na 8 merilnih mestih, zaradi preseene povprene letne mejne vrednosti AOX, na 6
merilnih mestih so bile preseene vsebnosti fenolnih snovi, tri merilna mesta so presegla
mejne vrednosti za parameter anionaktivni detergenti in baker, na dveh merilnih mestih so
bile prekoraene mejne vrednosti za svinec, kadmij in cink, na enem merilnem mestu pa so
bile povprene letne mejne vrednosti preseene za mineralna olja, sulfat in nikelj. Trend
naraanja letnih povprenih vrednosti za kovini kadmij, ivo srebro v sedimentu v zadnjih 5
letih je bil doloen na sedmih merilnih mestih.
Ker kriteriji za doloanje ekolokega stanja povrinskih vodotokov v skladu z Direktivo o
vodah e niso doloeni, so vodotoki ocenjeni tudi po starem nainu razvranja v tiri
kakovostne razrede na podlagi fizikalno-kemijskih, saprobiolokih in mikrobiolokih analiz.
Kakovost povrinskih vodotokov v letu 2003 se v primerjavi z letom 2002 ni bistveno
spremenila. Veina vzorcev je e vedno uvrenih v 2. in 2.-3. kakovostni razred. Glede na
razvrstitev v kakovostne razrede v letih od 1992 do 2003 pa je opazen trend izboljevanja
kakovosti.
V letu 2003 so bile predvsem v poletnem obdobju zaradi sue izredne nizke hidroloke
razmere, ki so vsekakor vplivale tudi na kakovostno stanje rek. Z meritvami na avtomatskih
postajah so bile izmerjene izredno nizke vsebnosti kisika, ki so predvsem ponoi padle tudi
pod 3 mg O2/l. Razmere so bile najbolj kritine v vodotokih, ki e v normalnih razmerah
spadajo med prekomerno onesnaene.
Deskriptorji: Slovenija, povrinski vodotoki, onesnaenje, sedimenti, vzorenje, analize,

rezultati, ocena, trendi, baze podatkov
1
SEZNAM TABEL, SLIK IN PRILOG

TABELE
Tabela 1:
Mrea in vrsta merilnih mest za doloevanje kemijskega stanja povrinskih

vodotokov, vrsta, obseg in pogostost analiz v letu 2003
Tabela 2:
Merjeni parametri v programu monitoringa

vodotokov
Tabela 3:
Podatki o vodostajih in o pretokih v asu vzorenja v letu 2003
Tabela 4:
Merilni principi, standardi ali viri, meja zaznavnosti (LOD) in meja

dololjivosti (LOQ) fizikalnih in kemijskih analiz v letu 2003 na ARSO in
IVO-MB
Tabela 5:
Merilni principi in referenne metode za bakterioloke analize v letu 2003
Tabela 6:
Merilni principi in referenne metode za bakterioloke analize z

mikrofiltracijo v letu 2003
Tabela 7:
Mejne vrednosti fizikalno - kemijskih parametrov, parametrov iz

prednostnega seznama in indikativnega seznama parametrov za povrinske
vode v Uredbi o kemijskem stanju povrinskih voda
Tabela 8:
Normativi in smernice za uvrstitev vodotokov v kakovostne razrede po

vsebnosti kovin v vodi in suspendiranih snoveh
Tabela 9:

vsebnosti kovin v renem sedimentu
kakovosti povrinskih
Tabela 10: Ocena pogostosti bioindikatorjev

Tabela 11: Kakovostni razredi po vrednosti saprobnega indeksa
Tabela 12: Kakovostni razredi po najbolj verjetnem tevilu skupnih koliformnih bakterij
(MPN/l)
Tabela 13: Ocena kemijskega stanja za vsa merilna mesta po zahtevah iz Uredbe o
kemijskem stanju povrinskih voda za leto 2003
Tabela 14:
Ocena kakovosti povrinskih vodotokov v Sloveniji v letu 2003
Tabela 15: Merilna mesta z najvijimi izmerjenimi (max) in povprenimi (pov)

koncentracijami biokemijske in kemijske potrebe po kisiku, amonija, nitrita,
nitrata, ortofosfata, fenolnih snovi, mineralnih olj in detergentov v letu 2003
Tabela 16: Merilna mesta z najvijimi izmerjenimi koncentracijami kovin v vodi,
suspendiranih snoveh in sedimentu v letu 2003
Tabela 17: Merilna mesta z najvijimi izmerjenimi koncentracijami organskih spojin v
vodi v letu 2003
Tabela 18: Primerjava kakovosti povrinskih vodotokov v Sloveniji v letih 1997 - 2003
Tabela 19: Merilna mesta za katera je ugotovljeno slabo kemijsko stanje z navedbo
parametrov, ki presegajo mejne vrednosti oziroma je v sedimentu ugotovljen
trend naraanja za Cd in Hg
SLIKE
Slika 1:
Slika 2:
Slika 3:
Uvrstitev merilnih mest v kakovostne razrede v letih 1992-2003

Povprene vsebnosti duikovih spojin v letih 1992-2003
Najvije vsebnosti AOX na merilnih mestih na Savi v letih 1996- 2003
PRILOGA 1
Karta Slovenije z oceno kemijskega stanja na posameznih merilnih mestih povrinskih

vodotokov
Karta Slovenije s skupnimi ocenami kakovosti povrinskih vodotokov
Karta Slovenije z ocenami kakovosti povrinskih vodotokov po saprobiolokih analizah
KAZALO
1.
UVOD
1.1.
....................................................................................................................................................................................................1
PROGRAM MONITORINGA KAKOVOSTI POVRINSKIH VODOTOKOV.................................................................................2
1.1.1. Vrsta merilnih mest in merila za izbor ...........................................................................................................................................2

1.1.2. Mrea merilnih mest.......................................................................................................................................................................2
1.1.3. Letni nart pogostosti vzorenja in obseg analiz ...........................................................................................................................3
1.1.4. Realizacija programa monitoringa ................................................................................................................................................4
1.1.5 Avtomatska merilna mrea za spremljanje kakovosti povrinskih vodotokov ................................................................................11
2.
HIDROLOKO STANJE .........................................................................................................................................................................11
3.
FIZIKALNE IN KEMIJSKE ANALIZE.................................................................................................................................................25

3.1.
VZORENJE IN PRIPRAVA VZORCEV ......................................................................................................................................25
3.1.1. Osnovni fizikalni in kemijski parametri v vodi in suspendiranih snoveh .....................................................................................25

3.1.2. Kovine v vodi in suspendiranih snoveh ........................................................................................................................................25
3.1.3. Kovine v sedimentu ......................................................................................................................................................................25
3.1.4. Organske spojine v vodi in sedimentu ..........................................................................................................................................26
3.2.
ANALIZNE METODE ....................................................................................................................................................................27
3.2.1. Merilni principi ............................................................................................................................................................................27

3.2.2. Identifikacija organskih spojin s kombinacijo plinske kromatografije in masne spektrometrije GC/MS ......................................33
3.3.
4.
ZAGOTAVLJANJE IN KONTROLA KAKOVOSTI.......................................................................................................................33
BIOLOKE ANALIZE.............................................................................................................................................................................34
4.1.
SAPROBIOLOKE ANALIZE........................................................................................................................................................34
4.1.1. Vzorenje in metode dela ............................................................................................................................................................34

4.2.
BAKTERIOLOKE ANALIZE .......................................................................................................................................................34
4.2.1. Vzorenje in metode dela ............................................................................................................................................................34

5.
PREDPISI ZA OCENO KEMIJSKEGA STANJA POVRINSKIH VODOTOKOV .........................................................................35
6. PREDPISI ZA OCENO KAKOVOSTI POVRINSKIH VODOTOKOV V TIRI KAKOVOSTNE RAZREDE PO STAREM

NAINU
..................................................................................................................................................................................................36
6.1.
OSNOVNE FIZIKALNE IN KEMIJSKE ANALIZE ........................................................................................................................37
6.2.
KOVINE V VODI, SUSPENDIRANIH SNOVEH IN SEDIMENTU ...............................................................................................37
6.3.
ORGANSKE SPOJINE....................................................................................................................................................................39
6.4.
SAPROBIOLOKE ANALIZE........................................................................................................................................................40
6.4.1. Nain ocenjevanja kakovosti .......................................................................................................................................................40

6.5.
BAKTERIOLOKE ANALIZE .......................................................................................................................................................41
6.5.1. Nain ocenjevanja kakovosti .......................................................................................................................................................42

7. REZULTATI ANALIZ, OCENA KEMIJSKEGA STANJA POVRINSKIH VODOTOKOV TER OCENA KAKOVOSTI
POVRINSKIH VODOTOKOV V TIRI KAKOVOSTNE RAZREDE PO STAREM NAINU .....................................................42
8.
9.
7.1.
OCENA KEMIJSKEGA STANJA POVRINSKIH VODOTOKOV................................................................................................42
7.2.
KAKOVOST VODOTOKOV, OCENJENA PO STAREM, KOMBINIRANEM NAINU V TIRI KAKOVOSTNE RAZREDE......

........................................................................................................................................................................................................42
KRATEK KOMENTAR K REZULTATOM ANALIZ..........................................................................................................................68

8.1.
KEMIJSKO STANJE V LETU 2003................................................................................................................................................68
8.2.
KAKOVOST POVRINSKIH VODOTOKOV V LETU 2003 OCENJENA PO STAREM NAINU V TIRI KAKOVOSTNE
RAZREDE .......................................................................................................................................................................................70
LITERATURA ..........................................................................................................................................................................................74
1.
UVOD
Zakon o varstvu okolja [1] (ZVO, Uradni list RS, 32/93) v 67. lenu doloa obvezo
spremljanja stanja voda (imisijski monitoring), ki ga skladno z 68. lenom zagotavlja
Republika Slovenija neposredno. Agencija RS za okolje izvaja imisijski monitoring kakovosti
povrinskih voda v skladu s podzakonskimi predpisi. V letu 2002 sta priela veljati nova
predpisa za oceno kemijskega stanja povrinskih voda, Uredba o kemijskem stanju
povrinskih voda [2] (v nadaljevanju Uredba) in Pravilnik o monitoringu kemijskega stanja
povrinskih voda [3] (v nadaljevanju pravilnik).
Prvi program monitoringa kakovosti povrinskih vodotokov, za katere je obvezno ugotavljanje
kemijskega stanja, v skladu z zahtevami Uredbe in Pravilnika, je bil izdelan za leto 2003.
Kemijsko stanje je poleg ekolokega stanja ena od obeh ocen stanja, s katerimi se bo v
prihodnje ocenjevalo stanje povrinskih voda v skladu z Okvirno vodno direktivo [4]. Kriteriji
za doloanje ekolokega stanja povrinskih voda v Sloveniji e niso predpisani. Glede na to je
v poroilu monitoringa kakovosti povrinskih vodotokov za leto 2003 na podlagi rezultatov
kemijskih analiz vzorcev izdelana ocena kemijskega stanja, hkrati pa so za spremljanje
sprememb v kakovosti povrinskih vodotokov podane tudi ocene kakovosti povrinskih
vodotokov po starem nainu razvranja v tiri kakovostne razrede, ki so izdelane na podlagi
fizikalno-kemijskih, saprobiolokih in mikrobiolokih analiz.
Pri doloanju kemijskega stanja v letu 2003 niso bili izpolnjeni naslednji pogoji:
vodna telesa povrinskih voda e niso bila definirana, zato so ocene kemijskega stanja
podane za posamezna merilna mesta,
pregledne meritve, namenjene izdelavi programa rednih meritev v dosedanjem
obdobju e niso bile izvedene,
trenda naraanja za obdobje zadnjih pet let ni bilo mogoe ugotavljati za vse
prednostne parametre, za katere se ugotavlja vsebnost v sedimentu, ker se njihova
vsebnost e ne spremlja pet let.
Izvajalci monitoringa kakovosti povrinskih vodotokov so opravili naslednje naloge:
AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE (ARSO)
osnovne fizikalne, kemijske in saprobioloke analize
analize kovin v vodi in suspendiranih snoveh
posnetki GC/MS v vodi
baza podatkov
koordinacija med izvajalci
izdelava poroila
NACIONALNI INTITUT ZA BIOLOGIJO LJUBLJANA (NIB)
del saprobiolokih analiz
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO MARIBOR, INTITUT ZA VARSTVO
OKOLJA (IVO-MB)
analize organskih spojin (pesticidi in metaboliti, klorirane organske spojine, fenolne
spojine), analize bora, PCB in AOX v vodi
analize kovin, analize organskih spojin (pesticidi in metaboliti, klorirane organske spojine,
fenolne spojine), PCB in EOX v sedimentu
INTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA RS (IVZ), Mikrobioloki laboratorij
bakterioloke analize
1
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO NOVO MESTO, Mikrobioloki laboratorij

1.1.
PROGRAM MONITORINGA KAKOVOSTI POVRINSKIH VODOTOKOV
Pri izdelavi programa monitoringa kakovosti povrinskih vodotokov v letu 2003, so

upotevani kriteriji, ki jih od leta 2002 narekuje Uredba [2] in Pravilnik [3].
1.1.1. Vrsta merilnih mest in merila za izbor

Merilna mesta v skladu z Uredbo so osnovna, dodatna in referenna merilna mesta.
Osnovna merilna mesta so merilna mesta za ugotavljanje kemijskega stanja posameznega
povodja. Osnovna merilna mesta so tudi merilna mesta na meddravnih vodnih telesih
povrinskih voda, za katere se ugotavlja kemijsko stanje na podlagi mednarodnih
sporazumov.
Dodatna merilna mesta so merilna mesta, ki so znailna za vodna telesa povrinskih voda,
obremenjena zaradi odvajanja odpadnih voda enega ali ve virov onesnaevanja ali zaradi
znatnega vpliva razprenih virov onesnaenja.
Referenna merilna mesta so merilna mesta na manj onesnaenih vodnih telesih povrinskih
voda, ki se uporabljajo za referenne toke pri doloanju meril za ugotavljanje kemijskega
stanja povrinskih voda.
Kemijsko stanje se ugotavlja za vsako reko ali njen del, kjer hidrografsko zaledje dosega 2500
km2, za vsako vodno telo povrinske vode, ki je znatno onesnaeno z enim ali ve parametri iz
prednostnega ali indikativnega seznama parametrov v prilogi 1 Uredbe [2], za vsako vodno
telo povrinske vode, v katerega se odvajajo odpadne vode, ki povzroajo onesnaenost s
parametri iz prednostnega seznama v prilogi 1 Uredbe [2] in za vodna telesa povrinske vode,
ki jih preka dravna meja.
1.1.2. Mrea merilnih mest

V mreo merilnih mest je bilo v letu 2003 vkljuenih 89 merilnih mest. Glede na velikost
prispevne povrine 2500 km2 je bilo izbranih 20 osnovnih merilnih mest. Kot referenni
merilni mesti sta bili doloeni merilni mesti, ki sta definirani v Eurowaternet-u in sicer
Koritnica Kal in Kamnika Bistrica izvir. Tudi osnovna merilna mesta v glavnem sovpadajo z
izborom merilnih mest, za katere se je Slovenija obvezala poroati na Evropsko okoljsko
agencijo v okviru Eurowaternet-a. V program monitoringa sta kot potencialni referenni mesti
vkljuili tudi merilni mesti Soa Trenta in Savinja Lue (v tabeli 1 sta oznaeni s tipom
merilnega mesta R1).
Iz podatkov emisijskega monitoringa virov onesnaenja je bilo v skladu z 9. lenom Uredbe
za est poreij (Mura, Drava, Sava, Soa, Kolpa in Jadransko povodje) ocenjeno razmerje
med letno koliino emitiranega parametra in povprenim letnim pretokom, pri emer so bili
upotevani letni povpreni pretoki za leto 1999, koliine emisij pa za leto 2000. Iz navedenih
ocen je bilo ugotovljeno, da v nobenem poreju izraunana emisijska vrednost ne presega
kriterija, navedenega v Uredbi, razen AOX v poreju Save.
Dodatna merilna mesta so bila izbrana na podlagi rezultatov imisijskega monitoringa
kakovosti povrinskih vodotokov v letih 2000 in 2001. Glede na povprene vrednosti
parametrov, ki so v skladu z Uredbo presegali kriterij 0,3 x mejna vrednost, je bilo doloenih
45 dodatnih merilnih mest.
2
Ker vodna telesa povrinskih voda e niso bila doloena, so bila ohranjena tudi merilna mesta,
na katerih je potekalo spremljanje kakovost povrinskih vodotokov v preteklih letih, eprav
niso bila uvrena v nobeno od treh kategorij merilnih mest.
1.1.3. Letni nart pogostosti vzorenja in obseg analiz

V skladu z Uredbo [2] je na vseh merilnih mestih potrebno meriti splone fizikalno-kemijske
parametre. Na vseh osnovnih merilnih mestih se poleg tega redno merijo parametri iz
prednostnega seznama, na osnovnih in dodatnih merilnih mestih pa se dodatno merijo tudi
tisti parametri iz indikativnega seznama v prilogi 1 Uredbe [2], za katere je na podlagi
preglednih meritev imisijskega monitoringa ali podatkov letnih poroil emisijskega
monitoringa virov onesnaevanja ugotovljeno, da onesnaenost povrinske vode izpolnjuje
naslednje pogoje:
- na podlagi podatkov letnih poroil emisijskega monitoringa virov onesnaevanja za letno
koliino parametra sledi
M letna
0.3 * MVK
Qv
ali
-
se na podlagi meritev monitoringa ugotavlja, da za vrednost tega parametra v vodnem

telesu povrinske vode, izmerjenega na osnovnem ali dodatnem merilnem mestu, velja
koncentracija 0.3 * MVK

kjer je:
Mletna
Qv
MVK
<koncentracija>
letna koliina snovi, ki so jo z odvajanjem odpadnih voda izpustili v vodno

telo povrinske vode vsi viri onesnaevanja,
srednji letni pretok vode na merilnem mestu,
mejna vrednost parametra kemijskega stanja iz priloge 1 navedene Uredbe
[2],
izmerjena letna povprena vrednost parametra kemijskega stanja.
Mrea in vrsta merilnih mest za doloevanje kemijskega stanja povrinskih vodotokov, vrsta,
obseg in pogostost analiz v letu 2003 je razvidna iz tabele 1. Podatki za merilna mesta (opis
in ifre) so zbrani v prilogi 2 (priloga 2 se nahaja v tiskani obliki poroila, ki je na voljo v
knjinici ARSO).
Obirneji program monitoringa je bil izveden na merilnih mestih, ki so vkljuena v
mednarodni monitoring v poreju Donave v skladu z Donavsko konvencijo (Sava Jesenice na
Dolenjskem, Drava Ormo). Zaradi raunanja obremenitev je pogostost vzorenj na teh dveh
merilnih mestih 24-krat letno. Obe navedeni merilni mesti sta hkrati vkljueni tudi v mreo
meddravnega monitoringa s Hrvako, ki se izvaja v skladu s sklepi stalne slovensko-hrvake
komisije za vodno gospodarstvo.
Glede na leto 2002 je bilo merilno mesto na Kolpi v Petrini zaradi nemogoega dostopa
zamenjano z merilnim mestom v Fari, ostala merilna mesta pa so enaka kot v preteklih letih.
1.1.4. Realizacija programa monitoringa

Realizacija programa monitoringa kakovosti povrinskih vodotokov je razvidna iz tabele 1.
Tabela 1: Mrea in vrsta merilnih mest za doloevanje kemijskega stanja povrinskih vodotokov, vrsta, obseg in pogostost analiz v letu 2003
VODOTOK
TIP MERILNEGA
MESTA
MERILNO MESTO
MURA
Cerak
O, E
FK
4
MURA
Petanjci
dodatno
MURA
Mota
O, E
AVNICA
Pristava
dodatno
LEDAVA
entiba
B
1
S
2
Cd
Hg
v
3
KOBILJSKI POTOK
Mostje
DRAVA
Dravograd
O, E
DRAVA
Brezno
dodatno
DRAVA
Mariborski otok
DRAVA
Duplek
dodatno
DRAVA
Ptuj
DRAVA
Borl
dodatno
DRAVA
Ormo
O, E, MM, D
24
23
DRAVA
Ormo-MOST
MEA
Podklanec
dodatno
MEA
Otiki vrh
dodatno
MISLINJA
Otiki vrh
dodatno
DRAVINJA
Videm pri Ptuju
PESNICA
Zamuani
dodatno
SAVA DOLINKA
Podkoren
SAVA
Oto e
SAVA
Preba evo
dodatno
SAVA
Medno
SAVA
entjakob
SAVA
Dolsko
SAVA
Litija
dodatno
Cd
Hg
s
1
PSP
v
4
PSP
s
1
Ostale
KO
v
4
Ostale
KO
s
1
Bor
Pest
4
PCB
v
1
PCB
s
1
MO
4
Det
4
4
4
1
1
4
4
1
1
4
4
1
1
2
3
1
1
1
1
EOX
1
GC/MS
v
2
2
2
3
2
4
24
24
4
4
AOX
4
FS
4
1
1
4
4
1
1
4
4
15
24
23
4
2
1
1
4
1
2
1
1
1
VODOTOK
TIP MERILNEGA
MESTA
MERILNO MESTO
B
1
S
1
Cd
Hg
v
2
Cd
Hg
s
1
PSP
v
4
PSP
s
1
Ostale
KO
v
2
Ostale
KO
s
1
Suhadol (Hrastnik)
O, E
SAVA
Rade e
dodatno
SAVA
Botanj
dodatno
SAVA
Breice
dodatno
SAVA
Jesenice na D.
O, E, MM, D
24
24
24
TRIKA BISTRICA
Podbrezje
dodatno
KOKRA
Kranj
dodatno
SORA
Medvode
KAMNIKA BISTRICA
izvir
R, E
KAMNIKA BISTRICA
Beri evo
E, dodatno
LJUBLJANICA
Livada
dodatno
LJUBLJANICA
Zalog
O, E
VELIKA LJUBLJANICA
Mirke
dodatno
VELIKI MO ILNIK
Vrhnika
dodatno
GRAJSKI IZVIRI
Bistra
24
Pest
1
PCB
s
1
SAVA
Bor
PCB
v
1
FK
4
1
1
Det
4
FS
4
AOX
1
EOX
1
14
24
24
4
1
2
4
LOGA ICA
Ja ka
dodatno
C. JEZERO-STREN
Dolenje jezero
/, JEZERA
CERKNI ICA
Cerknica (Dolenja vas)
dodatno, JEZERA
UNICA
Hasberg
PIVKA
Postojna
dodatno
SAVINJA
Lu e
R1
SAVINJA
Braslov e
dodatno
SAVINJA
Medlog
dodatno
SAVINJA
Tremerje
dodatno
SAVINJA
Rimske toplice
dodatno
SAVINJA
Veliko irje
O, E
PAKA
Re ica
dodatno
1
2
GC/MS
v
2
MO
4
VODOTOK
TIP MERILNEGA
MESTA
MERILNO MESTO
B
1
S
1
Cd
Hg
v
Cd
Hg
s
Ostale
KO
v
Ostale
KO
s
PSP
v
BOLSKA
Dolenja vas
dodatno
FK
4
VOGLAJNA
Celje
dodatno
MIRNA
Botanj
dodatno
IZVIR KRKE - POLTARICA
Gradi ek
dodatno
KRKA
Podbukovje
dodatno
KRKA
Srebrni e
KRKA
Gornja Gomila
KRKA
Krka vas
O, E
SOTLA
Rog. Slatina
dodatno
SOTLA
Rakovec
O, E
KOLPA
Osilnica
KOLPA
Petrina
dodatno
KOLPA
Fara
KOLPA
Radenci
KOLPA
Radovi i-Metlika
O, E, MM
KOLPA
Kamanje
LAHINJA
Primostek
KRUPA
izvir
RINA
Ko evje
dodatno
BILPA
Spodnja Bilpa
dodatno
SO A
Trenta
E, R1
SO A
pod Tolminom
SO A
Plave
dodatno
SO A
Solkan
O, E
KORITNICA
Kal
E, R
NADIA
Potoki
TOLMINKA
Tolmin IZLIV
PSP
s
Bor
Pest
PCB
v
PCB
s
MO
4
Det
4
FS
4
AOX
EOX
GC/MS
v
1
1
dodatno
dodatno
3
1
1
1
4
3
VODOTOK
TIP MERILNEGA
MESTA
MERILNO MESTO
IDRIJCA
Podroteja
FK
2
IDRIJCA
Hotek
B
1
Cd
Hg
v
Cd
Hg
s
PSP
v
PSP
s
Ostale
KO
v
Ostale
KO
s
VIPAVA
Miren
O, E, MM
HUBELJ
Ajdov ina
dodatno
KOREN
Nova Gorica
dodatno
REKA
Topolc
dodatno
REKA
Cerkven. mlin
O, E, MM
REKA
Matavun
dodatno
RIANA
pod Dekani
E, dodatno
DRAGONJA
Podkatel
O, E, MM
Bor
Pest
PCB
v
PCB
s
MO
4
4
4
FS
AOX
EOX
GC/MS
v
Det
4
1
Legenda
O
dodatno
R1
R
E
DMM
osnovno merilno mesto

dodatno merilno mesto glede na prekomerno onesnaenost
referenno mesto, uvedeno zaradi ev. zamenjave
referenno merilno mesto
Eionet
donavska komvencija
meddravni monitoring
FK
sploni fizikalno-kemijski parametri
B
bakteriologija
S
saprobioloka analiza
Cd, Hg kadmij in ivo srebro
PSP prednostni seznam parametrov kemijskega stanja
Ostale KO ostale kovine (Cu, Zn, Cr, Ni, Pb)
Pest
MO
Det
FS
pesticidi, seznam je razviden iz tabele 2

mineralna olja
anionski detergenti
fenolne snovi
GC/MS identifikacija organskih spojin z metodo

GC/MS (plinska kromatografija z masnim
detektorjem
v
voda
s
sediment
V tabeli 2 so navedeni parametri, analizirani v okviru programa dravnega monitoringa

kakovosti povrinskih vodotokov v letu 2003.
Tabela 2:
Merjeni parametri v programu monitoringa kakovosti povrinskih vodotokov
ANALIZA VODE
Skupine parametrov
Parametri
SPLONI FIZIKALNO-KEMIJSKI PARAMETRI

Fizikalno-kemijski parametri
Osnovni kemijski parametri
Tzraka, Tvode, vidna barva, vonj, odplake, pH, elektri na prevodnost, kisik,
nasi enost s kisikom
KPK s KMnO4, KPK s K2Cr2O7, BPK5, Celotni organski ogljik (TOC), Ortofosfat,
Fosfor - celotni (nefiltriran), Amonij, Nitrit, Nitrat, Celotni duik (TN),
Suspendirane snovi po suenju, Trdote (celotna, karbonatna), Kalcij,
Magnezij, Natrij, Kalij, Sulfat, Klorid, SiO2, m-alkaliteta
INDIKATIVNI SEZNAM PARAMETROV

Skupinski parametri onesnaenja
Mikroelementi
Pesticidi
Poliklorirani bifenili (PCB):

2,4,4'- triklorobifenil, 2,2',5,5'- tetraklorobifenil, 2,2',4,5,5'- pentaklorobifenil,
2,3',4,4',5- pentaklorobifenil, 2,2',3,4,4',5-heksaklorobifenil, 2,2',4,4',5,5'heksaklorobifenil, 2,2',3,4,4',5,5'-heptaklorobifenil
adsorbirani organski halogeni, (AOX), Fenolne snovi, Mineralna olja,
Anionaktivni detergenti
Baker, Bor, Cink, Krom, Nikelj, Svinec, Mangan elezo, Aluminij, Arzen
Alaklor, Metolaklor, Atrazin, Simazin
PREDNOSTNI SEZNAM PARAMETROV

Mikroelementi
Pesticidi in metaboliti
Klorirane organske spojine
Fenolne spojine
Kadmij, ivo srebro

Heksaklorobenzen, Heksaklorobutadien, Heksaklorocikloheksan: alfa-HCH,
beta-HCH, gama-HCH, delta-HCH
1,2,3 triklorobenzen, 1,2,4 triklorobenzen, 1,3,5 triklorobenzen,
Aldrin, Dieldrin, Endrin, DDT(p,p), DDE(p,p), DDD(o,p), TDE(p.p),
Heptaklor, Klordan cis, Klordan trans, Metoksiklor (o,p), Metoksiklor (p,p),
Endosulfan alfa, Endosulfan beta, Endosulfan sulfat, Paration-metil, Desetilatrazin, Desizopropil-atrazin, Propazin, Prometrin, Cianazin,Terbutilazin,
Terbutrin, Sekbumeton, Heksazinon, Triadimefon, Diklobenil, 2,6Diklorobenzamid, Klorobromuron, Pendimetalin, Trifluralin, Metazaklor,
Acetoklor, Dimetenamid, Napropamid, Prosimidon, Vinklozolin, Klorbenzilat,
Bromopropilat, Azoksistrobin, Tetradifon, Pirimikarb, Permetrin, Malation,
Fenitrotion, Fention, Klorfenvinfos, Mevinfos, Diklorfos, Ometoat
1,2 Dikloroetan, Tetrakloroeten, Triklorobenzen, Trikloroeten, Triklorometan
Tribromometan, Bromdiklorometan, Dibromklorometan, Triklornitrometan,
Tetraklorometan, Diklorometan, 1,1-dikloroetan, 1,1-dikloroeten, 1,2dikloroeten-cis, 1,2-dikloroeten-trans, 1,1,2,2-tetrakloroeten, 1,1,2trikloroeten, 1,1,1-trikloroetan, 1,1,2-trikloroetan, 1,1,2,2-tetrakloroetan
Pentaklorofenol, 2-metoksifenol, 2-metilfenol, Fenol, 3-metilfenol+ 4metilfenol, 2,4-dimetilfenol, 3,5-dimetilfenol, 2-klorofenol,
2nitrofenol,
2,4-diklorofenol, 4-kloro-3-metilfenol, 2,4,6-triklorofenol,
2,4-dinitrofenol, 4-nitrofenol, 2-metil-4,6-dinitrofenol
MIKROBIOLOKI PARAMETRI
EU poro anje
Donavski program
Skupne koliformne bakterije (37 C), [MPN/l]

Koliformne bakterije fekalnega izvora (44 C), [MPN/100 ml]
Streptokoki fekalnega izvora, [MPN/100ml]
Skupne koliformne bakterije (37 C), [CFU/100ml]
Koliformne bakterije fekalnega izvora (44 C), [CFU/100 ml]
Streptokoki fekalnega izvora, [CFU/100ml]
Tabela 2:
Merjeni parametri v programu monitoringa kakovosti povrinskih vodotokov
ANALIZA SEDIMENTA
Skupine parametrov
Parametri

Skupinski parametri onesnaenja
Mikroelementi
Poliklorirani bifenili (PCB): 2,4,4'- triklorobifenil,

2,2',5,5'- tetraklorobifenil, 2,2',4,5,5'- pentaklorobifenil, 2,3',4,4',5pentaklorobifenil, 2,2',3,4,4',5-heksaklorobifenil, 2,2',4,4',5,5'heksaklorobifenil, 2,2',3,4,4',5,5'-heptaklorobifenil,
ekstrahirani organski halogeni (EOX)
Baker, Cink, Krom, Nikelj, Svinec
PREDNOSTNI SEZNAM PARAMETROV

Mikroelementi

Fenolne spojine
Kadmij, ivo srebro

Heksaklorobenzen, Heksaklorobutadien, Heksaklorocikloheksan: alfa-HCH,
beta-HCH, gama-HCH, delta-HCH
Aldrin, Dieldrin, Endrin, DDT(p,p), DDE(p,p), DDD(o,p), TDE(p,p),
Heptaklor, Klordan cis, Klordan trans
Triklorobenzen: 1,2,3-triklorobenzen,
1,2,4-t riklorobenzen, 1,3,5-t riklorobenzen
Pentaklorofenol, 2-metoksifenol, 2-metilfenol, Fenol, 3-metilfenol+ 4metilfenol, 2,4-dimetilfenol, 3,5-dimetilfenol, 2-klorofenol, 2-nitrofenol, 2,4diklorofenol, 4-kloro-3-metilfenol, 2,4,6-triklorofenol, 2,4-dinitrofenol, 4nitrofenol, 2-metil-4,6-dinitrofenol
Na vseh merilnih mestih so bile narejene naslednje analize:

osnovne fizikalno-kemijske analize
Na izbranih merilnih mestih so bile analizirane tudi:
mikroelementi
voda, suspendirane snovi, sediment:
baker, cink, krom, nikelj, svinec, kadmij, ivo srebro.
Dodatni parametri analizirani na izbranih merilnih mestih v vodi in suspendiranih snoveh:
aluminij, arzen, bor, mangan.
organske spojine
voda:
Skupinski parametri onesnaenja: adsorbirani organski halogeni (AOX),
fenolne snovi, mineralna olja, anionaktivni detergenti, poliklorirani bifenili
(vsota po Balschmitterju)
pesticidi in metaboliti
klorirane organske spojine (na izbranih mestih)
fenolne spojine
posnetek GC/MS
sediment:
Skupinski parametri onesnaenja: poliklorirani bifenili (vsota po
Balschmitterju), ekstrahirani organsko vezani halogeni (EOX)
pesticidi in metaboliti (na izbranih mestih)
klorirane organske spojine (na izbranih mestih)
fenolne spojine
saprobioloke analize (rastlinski in ivalski del)
doloanje prerasta in makroinvertebratov.
metoda najbolj verjetnega tevila doloenih bakterijskih celic in mikrobioloke analize z
mikrofiltracijo.
10
1.1.5 Avtomatska merilna mrea za spremljanje kakovosti povrinskih vodotokov

V letu 2003 se je z neprekinjenimi meritvami pH, elektrine prevodnosti in raztopljenega
kisika e naprej spremljala kakovost Save v Mednem in Hrastniku ter Savinje v Velikem
irju.
V juniju 2003 pa sta poleg obstojeih treh prieli redno obratovati tudi dve novi avtomatski
merilni postaji za spremljanje kakovosti povrinske vode, ki sta bili zgrajeni s pomojo
sofinanciranja s strani Evropske skupnosti iz sredstev Phare. Novi merilni mesti sta bili
izbrani na lokacijah Savinja v Medlogu, kjer povrinska voda infiltrira v podzemno vodo in na
Savi v Jesenicah na Dolenjskem, ki je meddravni profil s Hrvako in hkrati tudi postaja v
mednarodni monitoring mrei v okviru Donavske konvencije.
Vse merilne postaje so opremljene z merilniki za kontinuirno merjenje vodostaja, temperature
vode, pH, elektrine prevodnosti in raztopljenega kisika. Merilne postaje na Savi v Mednem in
v Jesenicah na Dolenjskem ter na Savinji v Medlogu so dodatno opremljene z merilniki za
merjenje celotnega organskega ogljika (TOC), merilna postaja v Jesenicah na Dolenjskem pa
tudi z merilnikom vsebnosti orto fosfata.
Merilniki merijo trenutne vrednosti veliin vsakih 10 sekund. Lokalni merilni sistem zbira
podatke iz merilnikov, merilnih pretvornikov in senzorjev ter izvede prve avtomatske kontrole
podatkov. Nad zajetimi vrednostmi se izvede statistina obdelava katere rezultat so trenutne in
polurne vrednosti. Statistino obdelani podatki (povprene polurne vrednosti, maksimalna in
minimalna polurna vrednost) pa se vsake pol ure preko komunikacijske linije posredujejo do
zbirnega centra Agencije RS za okolje, kjer se po predhodnih kontrolah shranijo v enotni bazi
podatkov.
2.
HIDROLOKO STANJE
Podatki o vodostajih v asu zajemanja vzorcev so navedeni tabeli 3. V tabeli 3 so zbrani tudi
podatki o srednjih obdobnih pretokih ter o pretokih v asu vzorenja. Podatki o pretokih v
asu vzorenja so orientacijski, ker obdelava hidrolokih podatkov za leto 2003 e ni
zakljuena. V primeru, ko vodomerna postaja in merilno mesto nista na isti lokaciji, je za
oceno pretoka na merilnem mestu izbrana najblija vodomerna postaja.
11
Tabela 3: Podatki o vodostajih in o pretokih v asu vzorenja v letu 2003

PRETOKI 2003
Merilna mesta za doloanje kemijskega
stanja
Hidroloka postaja
Podatki
ifra
Merilno mesto
ifra
Najblija hidroloka postaja
Datum
ura
1010
1010
1010
1010
1070
1070
1070
1070
1082
1082
1082
1082
1140
1140
1140
1140
1260
1260
1260
1260
1320
1320
1320
2010
2010
2010
2010
2035
2035
2035
MURA Cerak
MURA Cerak
MURA Cerak
MURA Cerak
MURA Petanjci
MURA Petanjci
MURA Petanjci
MURA Petanjci
MURA Mota
MURA Mota
MURA Mota
MURA Mota
AVNICA Pristava
AVNICA Pristava
AVNICA Pristava
AVNICA Pristava
LEDAVA entiba
LEDAVA entiba
LEDAVA entiba
LEDAVA entiba
KOBILJSKI POTOK Mostje
DRAVA Dravograd
DRAVA Dravograd
DRAVA Dravograd
DRAVA Dravograd
DRAVA Brezno
DRAVA Brezno
DRAVA Brezno
1060
1060
1060
1060
1070
1070
1070
1070
1070
1070
1070
1070
1140
1140
1140
1140
zara.*1260
zara.*1260
zara.*1260
zara.*1260
Madari
Madari
Madari
2010
2010
2010
2010
2010+2250
2010+2250
2010+2250
MURA Gornja Radgona

MURA Gornja Radgona
MURA Gornja Radgona
MURA Gornja Radgona
MURA Petanjci
MURA Petanjci
MURA Petanjci
MURA Petanjci
MURA Petanjci
MURA Petanjci
MURA Petanjci
MURA Petanjci
AVNICA Pristava
AVNICA Pristava
AVNICA Pristava
AVNICA Pristava
LEDAVA entiba
LEDAVA entiba
LEDAVA entiba
LEDAVA entiba
KOBILJSKI POTOK Kobilje
DRAVA Dravograd
DRAVA Dravograd
DRAVA Dravograd
DRAVA Dravograd
6.2.2003
15.4.2003
3.7.2003
10.11.2003
6.2.2003
15.4.2003
3.7.2003
10.11.2003
6.2.2003
15.4.2003
3.7.2003
10.11.2003
6.2.2003
15.4.2003
3.7.2003
10.11.2003
6.2.2003
15.4.2003
3.7.2003
10.11.2003
6.2.2003
15.4.2003
10.11.2003
27.1.2003
1.4.2003
9.7.2003
9.10.2003
27.1.2003
1.4.2003
9.7.2003
17:10
16:25
17:30
16:00
15:55
15:20
16:10
15:00
11:00
12:00
11:20
11:20
12:10
12:35
12:30
12:10
13:50
13:30
13:55
13:30
14:50
14:15
14:10
11:20
11:45
10:35
11:10
13:20
13:40
12:15
Setevek Drava Dravograd in Mea
12
H (cm)
92
92
95
97
150
138
146
142
40
27
14
20
129
118
115
135
-
QsR (m3/s)
154
154
154
154
158
158
158
158
158
158
158
158
2.11
2.11
2.11
2.11
4.91
4.91
4.91
4.91
0.254
0.254
0.254
248
248
248
248
-
Q (m3/s)
82
91
98
113
92
81
82
116
87
81
87
116
1.28
0.62
0.11
0.29
3.5
2.0
0.43
1.7
127
134
230
209
135
79
233

PRETOKI 2003
stanja
Hidroloka postaja
ifra
Merilno mesto
ifra
2035
2070
2070
2070
2070
2090
2090
2090
2090
2110
2110
2110
2110
2150
2150
2150
2150
2199
2199
2199
2200
2200
2200
2200
2200
2200
2200
2200
2200
2200
DRAVA Brezno
DRAVA Mariborski otok
DRAVA Duplek
DRAVA Duplek
DRAVA Duplek
DRAVA Duplek
DRAVA Ptuj
DRAVA Ptuj
DRAVA Ptuj
DRAVA Ptuj
DRAVA Borl
DRAVA Borl
DRAVA Borl
DRAVA Borl
DRAVA Ormo - most
DRAVA Ormo - most
DRAVA Ormo - most
DRAVA Ormo
DRAVA Ormo
DRAVA Ormo
DRAVA Ormo
DRAVA Ormo
DRAVA Ormo
DRAVA Ormo
DRAVA Ormo
DRAVA Ormo
DRAVA Ormo
2010+2250
2010+2250
2010+2250
2010+2250
2010+2250
2010+2250
2010+2250
2010+2250
2010+2250
2010+2250
2010+2250
2010+2250
2010+2250
2150
2150
2150
2150
2140 + 2150 +2900
2140 + 2150 +2900
2140 + 2150 +2900
2140 + 2150 +2900
2140 + 2150 +2900
2140 + 2150 +2900
2140 + 2150 +2900
2140 + 2150 +2900
2140 + 2150 +2900
2140 + 2150 +2900
2140 + 2150 +2900
2140 + 2150 +2900
2140 + 2150 +2900
Podatki
Setevek Drava Dravograd in

Mea
DRAVA Borl
DRAVA Borl
DRAVA Borl
DRAVA Borl
izraun iz vodomerne postaje

Borl, Pesnica in HE Formin
13
Datum
ura
9.10.2003
27.1.2003
1.4.2003
9.7.2003
9.10.2003
27.1.2003
1.4.2003
9.7.2003
9.10.2003
28.1.2003
2.4.2003
10.7.2003
8.10.2003
28.1.2003
2.4.2003
10.7.2003
8.10.2003
15.4.2003
4.9.2003
27.11.2003
16.1.2003
28.1.2003
6.2.2003
24.2.2003
6.3.2003
26.3.2003
2.4.2003
15.4.2003
14.5.2003
26.5.2003
12:15
14:40
15:35
13:40
13:50
17:20
17:10
15:00
16:10
15:20
14:20
15:55
14:50
12:35
12:25
14:00
12:30
10:45
11:30
10:30
13:30
10:00
10:10
10:50
13:00
11:00
11:40
10:30
10:15
11:00
H (cm)
52
39
30
52
-
QsR (m3/s)
34.8
34.8
34.8
34.8
-
Q (m3/s)
218
136
80
233
218
136
80
233
218
179
167
188
242
23
15
12
21
300 - 350
230
505
260
260
240
258
299
145 - 205
260 - 300
300 - 350
440 - 470
250 - 400

PRETOKI 2003
stanja
ifra Merilno mesto

2200
2200
2200
2200
2200
2200
2200
2200
2200
2200
2200
2200
2200
2200
2240
2240
2240
2240
2260
2260
2260
2260
2390
2390
2390
2390
2650
2650
2650
2650
DRAVA Ormo
DRAVA Ormo
DRAVA Ormo
DRAVA Ormo
DRAVA Ormo
DRAVA Ormo
DRAVA Ormo
DRAVA Ormo
DRAVA Ormo
DRAVA Ormo
DRAVA Ormo
DRAVA Ormo
DRAVA Ormo
DRAVA Ormo
MEA Podklanc
MEA Podklanc
MEA Podklanc
MEA Podklanc
MEA Otiki Vrh
MEA Otiki Vrh
MEA Otiki Vrh
MEA Otiki Vrh
MISLINJA Otiki Vrh
MISLINJA Otiki Vrh
MISLINJA Otiki Vrh
MISLINJA Otiki Vrh
DRAVINJA Videm pri Ptuju
Hidroloka postaja
ifra
2140 + 2150 +2900
2140 + 2150 +2900
2140 + 2150 +2900
2140 + 2150 +2900
2140 + 2150 +2900
2140 + 2150 +2900
2140 + 2150 +2900
2140 + 2150 +2900
2140 + 2150 +2900
2140 + 2150 +2900
2140 + 2150 +2900
2140 + 2150 +2900
2140 + 2150 +2900
2140 + 2150 +2900
2250 - 2390
2250 - 2390
2250 - 2390
2250 - 2390
2250
2250
2250
2250
2390
2390
2390
2390
2652
2652
2652
2652
Podatki
izraun iz vodomerne postaje

Borl, Pesnica in HE Formin
Mea - Mislinja
Mea - Mislinja
Mea - Mislinja
Mea - Mislinja
MEA Otiki vrh
MEA Otiki vrh
MEA Otiki vrh
MEA Otiki vrh
MISLINJA Otiki Vrh
MISLINJA Otiki Vrh
MISLINJA Otiki Vrh
MISLINJA Otiki Vrh
DRAVINJA Videm
DRAVINJA Videm
DRAVINJA Videm
DRAVINJA Videm
14
Datum
ura
10.6.2003
17.6.2003
3.7.2003
10.7.2003
13.8.2003
19.8.2003
4.9.2003
25.9.2003
1.10.2003
8.10.2003
10.11.2003
27.11.2003
2.12.2003
11.12.2003
27.1.2003
1.4.2003
9.7.2003
9.10.2003
27.1.2003
1.4.2003
9.7.2003
9.10.2003
27.1.2003
1.4.2003
9.7.2003
9.10.2003
28.1.2003
2.4.2003
10.7.2003
8.10.2003
10:00
11:40
10:15
11:50
10:00
10:45
10:35
10:45
11:15
11:00
10:10
11:30
15:30
10:40
10:10
10:15
9:45
10:00
10:55
11:00
10:10
10:35
9:30
9:40
9:15
9:30
14:15
13:30
14:50
13:30
H (cm)
112
116
100
125
65
60
48
66
-
QsR (m3/s)
12.1
12.1
12.1
12.1
12.1
12.1
12.1
12.1
4.80
4.80
4.80
4.80
11.2
11.2
11.2
11.2
Q (m3/s)
415
390 - 410
300 - 450
150 - 340
390
320 - 350
225
250
210
380 - 440
360 - 450
505
440
315
1.1
3.37
1.70
5.68
5.19
6.38
2.77
9.32
4.09
3.01
1.07
3.64
13.54
4.42
1.43
7.58

PRETOKI 2003
Merilna mesta za doloanje kemijskega stanja
Hidroloka postaja
Podatki
ifra
Merilno mesto
ifra
2900
2900
2900
2900
3010
3010
3450
3450
3450
3450
3500
3500
3500
3500
3530
3530
3530
3530
3570
3570
3590
3590
3590
3590
3650
3650
3650
3650
3725
3725
PESNICA Zamuani
PESNICA Zamuani
PESNICA Zamuani
PESNICA Zamuani
SAVA DOLINKA Podkoren
SAVA DOLINKA Podkoren
SAVA Otoe
SAVA Otoe
SAVA Otoe
SAVA Otoe
SAVA Prebaevo
SAVA Prebaevo
SAVA Prebaevo
SAVA Prebaevo
SAVA Medno
SAVA Medno
SAVA Medno
SAVA Medno
SAVA entjakob
SAVA entjakob
SAVA Dolsko
SAVA Dolsko
SAVA Dolsko
SAVA Dolsko
SAVA Litija
SAVA Litija
SAVA Litija
SAVA Litija
SAVA Suhadol
SAVA Suhadol
2900
2900
2900
2900
67% od 3015
67% od 3015
3420
3420
3420
3420
160 % od 3420
160 % od 3420
160 % od 3420
160 % od 3420
3530
3530
3530
3530
3570
3570
3650
3650
3650
3650
3650
3650
3650
3650
3725
3725
PESNICA Zamuani
PESNICA Zamuani
PESNICA Zamuani
PESNICA Zamuani
0.67 * Kr.Gora
0.67 * Kr.Gora
SAVA Radovljica
SAVA Radovljica
SAVA Radovljica
SAVA Radovljica
1.6 * Radovljica
1.6 * Radovljica
1.6 * Radovljica
1.6 * Radovljica
SAVA Medno
SAVA Medno
SAVA Medno
SAVA Medno
SAVA entjakob
SAVA entjakob
SAVA Litija
SAVA Litija
SAVA Litija
SAVA Litija
SAVA Litija
SAVA Litija
SAVA Litija
SAVA Litija
SAVA Hrastnik
SAVA Hrastnik
15
Datum
ura
28.1.2003
2.4.2003
10.7.2003
8.10.2003
17.2.2003
14.7.2003
17.2.2003
8.4.2003
14.7.2003
17.11.2003
17.2.2003
8.4.2003
14.7.2003
17.11.2003
17.2.2003
8.4.2003
14.7.2003
17.11.2003
18.2.2003
15.7.2003
17.2.2003
8.4.2003
14.7.2003
18.11.2003
18.2.2003
9.4.2003
15.7.2003
19.11.2003
18.2.2003
9.4.2003
11:25
10:30
13:00
10:00
15:15
9:40
10:00
18:30
11:50
8:30
13:30
15:50
14:40
13:00
10:55
13:50
16:20
15:30
14:30
8:40
9:10
9:15
17:15
10:40
11:10
10:20
11:20
9:00
9:20
12:55
H (cm)
141
101
81
117
60
65
60
52
60
40
60
78
126
122
102
128
349
315
118
134
104
168
121
130
99
145
215
230
QsR (m3/s)
4.96
4.96
4.96
4.96
9.99
9.99
43.1
43.1
43.1
43.1
43.1
43.1
43.1
43.1
81.8
81.8
81.8
81.8
27.1
27.1
158
158
158
158
158
158
158
158
159
159
Q (m3/s)
5.77
1.56
0.34
3.23
0.64
0.54
26
31
26
16.0
42
18
42
67
51
45
25
47
41
30
62
88
44
152
67
81
39
107
70
88

PRETOKI 2003
stanja
Hidroloka postaja
Podatki
ifra
Merilno mesto
ifra
3725
3725
3744
3744
3744
3744
3760
3760
3760
3760
3830
3830
3830
3830
3860
3860
3860
3860
3860
3860
3860
3860
3860
3860
3860
3860
3860
3860
3860
3860
SAVA Suhadol
SAVA Suhadol
SAVA Radee-nad Sopoto
SAVA Botanj
SAVA Botanj
SAVA Botanj
SAVA Botanj
SAVA Breice
SAVA Breice
SAVA Breice
SAVA Breice
SAVA Jesenice na Dol.
3725
3725
3725+6210
3725+6210
3725+6210
3725+6210
1.02 * (3725 + 6210)
1.02 * (3725 + 6210)
1.02 * (3725 + 6210)
1.02 * (3725 + 6210)
3850 - 7160
3851 - 7160
3852 - 7160
3853 - 7160
3900
3900
3900
3900
3900
3900
3900
3900
3900
3900
3900
3900
3900
3900
3900
3900
SAVA Hrastnik
SAVA Hrastnik
Setevek Sava Hrastnik in Savinja
Veliko irje
1.02 * (Hrastnik + irje)
Razlika Sava ate in Krka

Podboje
16
Datum
ura
15.7.2003
19.11.2003
18.2.2003
9.4.2003
15.7.2003
19.11.2003
19.2.2003
10.4.2003
16.7.2003
19.11.2003
19.2.2003
10.4.2003
16.7.2003
20.11.2003
16.1.2003
21.1.2003
13.2.2003
19.2.2003
5.3.2003
26.3.2003
10.4.2003
22.4.2003
8.5.2003
20.5.2003
3.6.2003
17.6.2003
16.7.2003
30.7.2003
13.8.2003
26.8.2003
13:40
10:20
10:00
11:50
12:50
12:00
11:43
16:10
10:00
14:00
13:30
13:30
13:30
11:45
11:00
10:00
10:00
11:00
9:45
14:30
14:30
11:20
17:30
10:15
9:50
17:10
11:50
10:00
15:00
11:00
H (cm)
181
258
174
168
158
142
228
141
151
166
128
110
121
100
120
100
74
75
QsR (m3/s)
159
159
270
270
270
270
270
270
270
270
270
270
270
270
270
270
270
270
Q (m3/s)
37
129
85
105
43
151
140
115
52
156
140
102
50
174
211
198
176
144
344
143
162
193
117
89
106
76
104
76
49
50

PRETOKI 2003
Hidroloka postaja
ifra Merilno mesto
ifra
3900
3900
3900
3900
3900
3900
3900
3900
115% od 4050
115% od 4050
115% od 4050
115% od 4050
4155
4155
4155
4155
4200
4200
4200
4200
4360
4360
4360
4360
220% od 4400
220% od 4400
220% od 4400
220% od 4400
4695
4695

3860
3860
3860
3860
3860
3860
3860
3860
4080
4080
4080
4080
4170
4170
4170
4170
4208
4208
4208
4208
4360
4360
4360
4360
4470
4470
4470
4470
4700
4700

TRIKA BISTRICA Podbrezje
KOKRA Kranj
KOKRA Kranj
KOKRA Kranj
KOKRA Kranj
SORA Medvode
SORA Medvode
SORA Medvode
SORA Medvode
KAMNIKA BISTRICA izvir
KAMNIKA BISTRICA Berievo
MIRNA Botanj
MIRNA Botanj
Podatki
1.15 * Trika Bistrica Preska

KOKRA Kranj
KOKRA Kranj
KOKRA Kranj
KOKRA Kranj
SORA Suha
SORA Suha
SORA Suha
SORA Suha
2.2* Kam. Bistrica Kamnik
MIRNA Jelovec
MIRNA Jelovec
17
Datum
ura
9.9.2003
29.9.2003
7.10.2003
21.10.2003
12.11.2003
20.11.2003
2.12.2003
11.12.2003
17.2.2003
8.4.2003
14.7.2003
17.11.2003
17.2.2003
8.4.2003
14.7.2003
17.11.2003
17.2.2003
8.4.2003
14.7.2003
17.11.2003
18.2.2003
8.4.2003
15.7.2003
18.11.2003
18.2.2003
9.4.2003
15.7.2003
18.11.2003
19.2.2003
10.4.2003
10:10
13:10
10:20
9:45
13:20
10:00
9:30
14:10
17:45
17:30
12:40
10:00
14:20
16:50
13:50
12:00
11:45
14:35
15:25
14:00
12:50
11:25
15:50
14:10
14:00
9:00
10:20
12:00
9:15
17:10
H (cm)
85
86
256
114
172
177
272
158
68
68
61
78
35
48
34
60
38
22
QsR (m3/s)
270
270
270
270
270
270
270
270
4.78
4.78
4.78
4.78
5.80
5.80
5.80
5.80
19.3
19.3
19.3
19.3
7.21
7.21
7.21
7.21
4.18
4.18
Q (m3/s)
59
60
422
95
220
231
481
189
3.1
2.9
2.8
4.3
1.8
1.8
0.7
3.8
8.4
13.6
3.9
14.7
0.2
0.7
0.1
1.5
7.3
7.3
4.6
12.7
3.0
1.3

PRETOKI 2003
stanja
Hidroloka postaja
Podatki
ifra
Merilno mesto
ifra
4700
4700
4720
4720
4720
4720
4750
4750
4750
4750
4818
4818
4818
4818
4820
4823
4823
4823
4823
4830
4830
4862
4862
4862
4862
4868
4868
4868
4940
4940
MIRNA Botanj
MIRNA Botanj
SOTLA Rogaka Slatina
SOTLA Rakovec
SOTLA Rakovec
SOTLA Rakovec
SOTLA Rakovec
KOLPA Osilnica
KOLPA Osilnica
KOLPA Osilnica
KOLPA Osilnica
KOLPA Petrina
KOLPA Fara
KOLPA Fara
KOLPA Fara
KOLPA Fara
KOLPA Radenci
KOLPA Radenci
KOLPA Radovii (Metlika)
KOLPA Kamanje
KOLPA Kamanje
KOLPA Kamanje
RINA Koevje
RINA Koevje
4695
4695
MIRNA Jelovec
MIRNA Jelovec
4740
4740
4740
4740
4820
4820
4820
4820
4820
160% od
160% od
160% od
160% od
4850
4850
4860
4860
4860
4860
4860
4860
4860
Ni podatkov
Ni podatkov
Ni podatkov
Ni podatkov
SOTLA Rakovec
SOTLA Rakovec
SOTLA Rakovec
SOTLA Rakovec
KOLPA Petrina
KOLPA Petrina
KOLPA Petrina
KOLPA Petrina
KOLPA Petrina
4820
4820
4820
4820
1.6 * KOLPA Petrina

1.6 * KOLPA Petrina
1.6 * KOLPA Petrina
1.6 * KOLPA Petrina
KOLPA Radenci
KOLPA Radenci
KOLPA Metlika
KOLPA Metlika
KOLPA Metlika
KOLPA Metlika
KOLPA Metlika
KOLPA Metlika
KOLPA Metlika
Ni podatkov
Ni podatkov
18
Datum
ura
16.7.2003
19.11.2003
19.2.2003
10.4.2003
16.7.2003
20.11.2003
19.2.2003
10.4.2003
16.7.2003
20.11.2003
12.3.2003
5.6.2003
17.9.2003
15.12.2003
12.3.2003
12.3.2003
5.6.2003
17.9.2003
15.12.2003
12.3.2003
5.6.2003
11.3.2003
4.6.2003
17.9.2003
16.12.2003
11.3.2003
4.6.2003
16.12.2003
12.3.2003
5.6.2003
9:10
13:30
17:20
10:30
17:10
15:15
14:50
12:20
15:20
13:10
14:20
14:30
17:20
12:00
13:25
12:45
13:00
15:40
13:45
11:00
10:30
10:30
12:00
9:50
11:20
9:20
9:45
10:05
9:00
16:15
H (cm)
19
21
168
160
138
164
94
131
78
108
41
19
35
106
42
35
-
QsR (m3/s)
4.18
4.18
9.29
9.29
9.29
9.29
25.8
25.8
25.8
25.8
25.8
25.8
25.8
25.8
25.8
50.7
50.7
71.0
71.0
71.0
71.0
71.0
71.0
71.0
-
Q (m3/s)
1.0
1.2
3.13
2.06
0.45
2.59
28.1
45
8.6
2.9
13
75.4
11.7
91.8
24.9
9.4
20.2
89.6
25.7
20.2
-

PRETOKI 2003
Hidroloka postaja
ifra Merilno mesto
ifra
ocenjeno 4970
opaz. 4970
opaz. 4970
opaz. 4970
Ni podatkov
Ni podatkov
Ni podatkov
Ni podatkov
Ni podatkov
LAHINJA Gradac
LAHINJA Gradac
LAHINJA Gradac
LAHINJA Gradac
5080 - 67%5500
5080 - 67%5500
5080 - 67%5500
5080 - 67%5500
5080
5080
5080
5080
Ni podatkov
Ni podatkov
Ni podatkov
Ni podatkov
Moste - 0.67 * Dvor
Moste - 0.67 * Dvor
Moste - 0.67 * Dvor
Moste - 0.67 * Dvor
LJUBLJANICA Moste
LJUBLJANICA Moste
LJUBLJANICA Moste
LJUBLJANICA Moste
5270
5270
Ni podatkov
Ni podatkov
Ni podatkov
Ni podatkov
Ni podatkov
Ni podatkov
Ni podatkov
Ni podatkov
BISTRA Bistra
BISTRA Bistra
4940
4965
4965
4965
4965
4975
4975
4975
4975
4980
4980
4980
4980
5060
5060
5060
5060
5110
5110
5110
5110
5130
5130
5130
5130
5160
5160
5160
5160
5310
5310
RINA Koevje
BILPA Spodnja Bilpa
BILPA Spodnja Bilpa
BILPA Spodnja Bilpa
BILPA Spodnja Bilpa
LAHINJA Primostek
LAHINJA Primostek
LAHINJA Primostek
LAHINJA Primostek
KRUPA izvir
KRUPA izvir
KRUPA izvir
KRUPA izvir
LJUBLJANICA Livada
LJUBLJANICA Livada
LJUBLJANICA Livada
LJUBLJANICA Livada
LJUBLJANICA Zalog
LJUBLJANICA Zalog
LJUBLJANICA Zalog
LJUBLJANICA Zalog
VELIKA LJUBLJANICA Mirke
VELIKI MOILNIK Vrhnika
GRAJSKI IZVIRI Bistra
GRAJSKI IZVIRI Bistra
Podatki
19
Datum
ura
15.12.2003
12.3.2003
5.6.2003
17.9.2003
15.12.2003
11.3.2003
4.6.2003
17.9.2003
16.12.2003
11.3.2003
23.6.2003
17.9.2003
16.12.2003
18.2.2003
8.4.2003
15.7.2003
18.11.2003
17.2.2003
9.4.2003
15.7.2003
18.11.2003
18.3.2003
29.5.2003
14.10.2003
8.12.2003
18.3.2003
29.5.2003
14.10.2003
8.12.2003
18.3.2003
8.12.2003
9:00
11:55
11:50
14:45
14:30
11:45
15:20
11:45
13:45
13:30
14:03
13:00
13:00
16:00
7:55
8:00
15:25
8:15
8:15
9:15
8:50
9:50
16:00
9:45
10:30
9:20
15:20
9:00
9:30
10:35
8:30
H (cm)
59
44
54
73
76
43
111
215
165
QsR (m3/s)
5.58
5.58
5.58
5.58
55.6
55.6
55.6
55.6
7.57
7.57
Q (m3/s)
8
1.34
0.32
1.1
23.8
38.5
6.9
55.9
26.9
29.4
7.2
61.1
11.9
7.78

PRETOKI 2003
Hidroloka postaja
ifra Merilno mesto
ifra
5770
5770
5770
5770
Ni podatkov
Ni podatkov
Ni podatkov
Ni podatkov
CERKNIICA Cerknica
CERKNIICA Cerknica
CERKNIICA Cerknica
CERKNIICA Cerknica
5880
5880
5880
5880
Ni podatkov
Ni podatkov
Ni podatkov
Ni podatkov
UNICA Hasberg
UNICA Hasberg
UNICA Hasberg
UNICA Hasberg
5680
5680
5680
5680
5774
5774
5774
5774
5820
5820
5820
5820
5880
5880
5880
5880
5943
5943
5943
5943
6030
6030
6030
6030
6080
6080
6080
6080
6120
6120
C. JEZERO STREN Dolenje jezero

CERKNIICA Cerknica (Dol. vas)
PIVKA Postojna
PIVKA Postojna
PIVKA Postojna
PIVKA Postojna
UNICA Haasberg
UNICA Haasberg
UNICA Haasberg
UNICA Haasberg
LOGAICA Jaka
LOGAICA Jaka
LOGAICA Jaka
LOGAICA Jaka
SAVINJA Lue
SAVINJA Lue
SAVINJA Lue
SAVINJA Lue
SAVINJA Braslove
SAVINJA Braslove
SAVINJA Braslove
SAVINJA Braslove
SAVINJA Medlog
SAVINJA Medlog
187% od 6020
187% od 6020
187% od 6020
187% od 6020
6068
6068
6068
6068
6120
6120
Podatki
Ni podatkov
Ni podatkov
Ni podatkov
Ni podatkov
1.87 * Solava
1.87 * Solava
1.87 * Solava
1.87 * Solava
SAVINJA Letu
SAVINJA Letu
SAVINJA Letu
SAVINJA Letu
SAVINJA Medlog
SAVINJA Medlog
20
Datum
ura
19.3.2003
28.5.2003
15.10.2003
9.12.2003
19.3.2003
28.5.2003
14.10.2003
9.12.2003
18.3.2003
29.5.2003
14.10.2003
8.12.2003
18.3.2003
29.5.2003
14.10.2003
10.12.2003
18.3.2003
29.5.2003
14.10.2003
8.12.2003
4.3.2003
7.5.2003
8.7.2003
25.11.2003
4.3.2003
7.5.2003
8.7.2003
25.11.2003
5.3.2003
8.5.2003
16:00
16:00
10:00
12:45
12:30
17:10
15:55
9:00
11:30
9:30
12:15
12:30
12:45
12:45
14:30
15:00
13:40
14:20
17:20
13:50
9:25
9:10
8:40
9:00
11:15
11:00
10:55
14:10
16:50
10:15
H (cm)
301
108
112
304
197
197
194
197
101
96
86
142
67
27
21
94
127
123
112
129
192
179
QsR (m3/s)
0.991
0.991
0.991
0.991
21.0
21.0
21.0
21.0
18.6
18.6
18.6
18.6
31.4
31.4
Q (m3/s)
0.42
0.42
0.21
0.31
15.3
3.23
2.02
25.3
1.03
1.57
0.88
3.68
7.98
6.76
3.5
8
20.9
12.1

PRETOKI 2003
stanja
Hidroloka postaja
Podatki
ifra
Merilno mesto
ifra
6120
6120
6190
6190
6190
6190
6205
6205
6205
6205
6210
6210
6210
6210
6340
6340
6340
6340
6540
6540
6540
6540
6740
6740
6740
6740
7030
7030
7030
7030
SAVINJA Medlog
SAVINJA Medlog
SAVINJA Tremerje
SAVINJA Tremerje
SAVINJA Tremerje
SAVINJA Tremerje
SAVINJA Rimske Toplice
SAVINJA Veliko irje
SAVINJA Veliko irje
SAVINJA Veliko irje
SAVINJA Veliko irje
PAKA Reica
PAKA Reica
PAKA Reica
PAKA Reica
BOLSKA Dolenja vas
BOLSKA Dolenja vas
BOLSKA Dolenja vas
BOLSKA Dolenja vas
VOGLAJNA Celje
VOGLAJNA Celje
VOGLAJNA Celje
VOGLAJNA Celje
KRKA Podbukovje
KRKA Podbukovje
KRKA Podbukovje
KRKA Podbukovje
6120
opaz. 6120
6200
6200
6200
6200
6200
6200
6200
6200
6210
6210
6210
6210
6340
6340
6340
6340
opaz. 6550
opaz. 6550
opaz. 6550
opaz. 6550
6720+6790
6720+6790
6720+6790
6720+6790
7030
7030
7030
7030
SAVINJA Medlog
SAVINJA Medlog
SAVINJA Lako
SAVINJA Lako
SAVINJA Lako
SAVINJA Lako
SAVINJA Lako
SAVINJA Lako
SAVINJA Lako
SAVINJA Lako
SAVINJA Veliko irje
SAVINJA Veliko irje
SAVINJA Veliko irje
SAVINJA Veliko irje
PAKA Reica
PAKA Reica
PAKA Reica
PAKA Reica
BOLSKA Dolenja vas
BOLSKA Dolenja vas
BOLSKA Dolenja vas
BOLSKA Dolenja vas
Setevek po sotoju Voglajne in
Hudinje kofja vas
KRKA Podbukovje
KRKA Podbukovje
KRKA Podbukovje
KRKA Podbukovje
21
Datum
ura
8.7.2003
26.11.2003
5.3.2003
8.5.2003
8.7.2003
26.11.2003
5.3.2003
8.5.2003
8.7.2003
26.11.2003
5.3.2003
8.5.2003
8.7.2003
26.11.2003
4.3.2003
7.5.2003
8.7.2003
25.11.2003
4.3.2003
7.5.2003
8.7.2003
25.11.2003
5.3.2003
8.5.2003
8.7.2003
26.11.2003
27.3.2003
3.6.2003
9.9.2003
12.11.2003
13:30
9:30
14:45
13:00
15:15
12:30
13:30
14:15
16:00
13:00
12:10
15:20
16:50
13:50
10:30
10:35
10:20
13:30
12:30
15:10
12:10
15:30
15:35
11:20
14:35
11:30
10:00
15:35
15:30
10:15
H (cm)
168
180
127
101
89
111
127
101
89
112
236
196
180
206
86
75
72
80
123
96
94
98
43
32
14
44
QsR (m3/s)
31.4
31.4
40.0
40.0
40.0
40.0
40.0
40.0
40.0
40.0
44.0
44.0
44.0
44.0
3.90
3.90
3.90
3.90
3.84
3.84
3.84
3.84
7.90
7.90
7.90
7.90
Q (m3/s)
7.06
13
29.9
11.6
6.95
17.2
29.9
11.6
6.95
17.8
25.6
12.9
7.12
17.7
1.93
0.68
0.53
1.1
4.34
0.81
0.66
1.27
4.9
1.35
0.61
1.91
3.86
2.01
1.11
4.07

PRETOKI 2003
Hidroloka postaja
ifra Merilno mesto
ifra
70% od 7110
70% od 7110
7110
7110
7160
7160
7160
7160
0.7 * G. Gomila
0.7 * G. Gomila
KRKA Gornja Gomila
KRKA Gornja Gomila
KRKA Podboje
KRKA Podboje
KRKA Podboje
KRKA Podboje
Ni podatkov
Ni podatkov
Ni podatkov
Ni podatkov
7070
7070
7110
7110
7190
7190
7190
7190
7230
7230
7230
7230
8010
8010
8010
8010
8122
8122
8140
8140
8140
8140
8180
8180
8180
8180
8240
8240
8240
8240
KRKA Srebrnie
KRKA Srebrnie
KRKA Gornja Gomila
KRKA Gornja Gomila
KRKA Krka vas
KRKA Krka vas
KRKA Krka vas
KRKA Krka vas
KRKA Izvir Krke Poltarica Gradiek
SOA Trenta
SOA Trenta
SOA Trenta
SOA Trenta
SOA Pod Tolminom
SOA Pod Tolminom
SOA Plave
SOA Plave
SOA Plave
SOA Plave
SOA Solkan
SOA Solkan
SOA Solkan
SOA Solkan
KORITNICA Kal
KORITNICA Kal
KORITNICA Kal
KORITNICA Kal
25% od 8031
25% od 8031
25% od 8031
25% od 8031
150% od 8080
150% od 8080
8180
8180
8180
8180
8180
8180
8180
8180
8240
8240
8240
8240
Podatki
0.25 * SOA Krovc

0.25 * SOA Krovc
0.25 * SOA Krovc
0.25 * SOA Krovc
1.5 * SOA Kobarid
1.5 * SOA Kobarid
SOA Solkan
SOA Solkan
SOA Solkan
SOA Solkan
SOA Solkan
SOA Solkan
SOA Solkan
SOA Solkan
KORITNICA Kal
KORITNICA Kal
KORITNICA Kal
KORITNICA Kal
22
Datum
ura
27.3.2003
3.6.2003
27.3.2003
3.6.2003
27.3.2003
3.6.2003
9.9.2003
12.11.2003
27.3.2003
3.6.2003
9.9.2003
12.11.2003
25.2.2003
11.6.2003
23.9.2003
17.12.2003
25.2.2003
11.6.2003
26.2.2003
12.6.2003
23.9.2003
17.12.2003
26.2.2003
12.6.2003
23.9.2003
17.12.2003
25.2.2003
11.6.2003
23.9.2003
17.12.2003
11:30
14:30
13:20
13:30
14:30
12:30
12:15
12:05
9:10
16:10
14:20
9:00
14:25
16:50
17:40
16:30
10:55
11:00
14:15
15:15
12:55
14:30
13:20
13:20
11:45
13:45
13:15
15:20
16:00
16:00
H (cm)
84
63
94
75
67
90
21
14
10
19
158
177
152
240
158
170
155
240
146
164
165
174
QsR (m3/s)
16.9
16.9
42.9
42.9
51.9
51.9
51.9
51.9
11.4
11.4
11.4
11.4
33.1
33.1
89.8
89.8
89.8
89.8
89.8
89.8
89.8
89.8
6.98
6.98
6.98
6.98
Q (m3/s)
19.6
7.3
28
10
35.9
13.4
6.1
28.1
0.54
1.09
1.09
1.65
11.5
18.7
16.4
22
14.9
66.6
16.4
19.7
15.6
66.6
2.81
4.22
3.34
3.63

PRETOKI 2003
stanja
Hidroloka postaja
Podatki
ifra
Merilno mesto
ifra
8332
8332
8350
8350
8450
8450
8540
8540
8540
8540
8600
8600
8600
8600
8620
8620
8620
8620
8710
8710
8710
8710
9040
9040
9040
9040
9050
9050
9050
9050
TOLMINKA Izliv
TOLMINKA Izliv
IDRIJCA Podroteja
IDRIJCA Podroteja
IDRIJCA Hotek
IDRIJCA Hotek
KOREN Nova Gorica
KOREN Nova Gorica
KOREN Nova Gorica
KOREN Nova Gorica
VIPAVA Miren
VIPAVA Miren
VIPAVA Miren
VIPAVA Miren
HUBELJ Ajdovina
HUBELJ Ajdovina
HUBELJ Ajdovina
HUBELJ Ajdovina
NADIA Potoki
NADIA Potoki
NADIA Potoki
NADIA Potoki
REKA Topolc
REKA Topolc
REKA Topolc
REKA Topolc
REKA Cerkvenikov mlin
8330
8330
8350
8350
8450
8450
8545
8545
8545
8545
8600
8600
8600
8600
8630
8630
8630
8630
8730
8730
8730
8730
9030
9030
9030
9030
9050
9050
9050
9050
TOLMINKA Tolmin
TOLMINKA Tolmin
IDRIJCA Podroteja
IDRIJCA Podroteja
IDRIJCA Hotek
IDRIJCA Hotek
KOREN Nova Gorica
KOREN Nova Gorica
KOREN Nova Gorica
KOREN Nova Gorica
VIPAVA Miren
VIPAVA Miren
VIPAVA Miren
VIPAVA Miren
HUBELJ Ajdovina
HUBELJ Ajdovina
HUBELJ Ajdovina
HUBELJ Ajdovina
NADIA Robi
NADIA Robi
NADIA Robi
NADIA Robi
REKA Trnovo
REKA Trnovo
REKA Trnovo
REKA Trnovo
23
Datum
ura
25.2.2003
11.6.2003
25.2.2003
11.6.2003
25.2.2003
11.6.2003
26.2.2003
12.6.2003
13.11.2003
17.12.2003
26.2.2003
12.6.2003
23.9.2003
17.12.2003
26.2.2003
12.6.2003
23.9.2003
17.12.2003
25.2.2003
11.6.2003
23.9.2003
17.12.2003
27.2.2003
27.5.2003
22.10.2003
18.12.2003
27.2.2003
27.5.2003
22.10.2003
18.12.2003
11:35
11:45
9:00
9:00
10:20
10:30
12:30
12:10
10:45
12:55
10:40
11:15
10:15
11:15
9:10
9:30
9:00
10:05
12:20
14:25
14:50
15:20
8:45
8:55
9:00
10:30
9:45
10:10
9:40
9:30
H (cm)
88
91
95
92
58
53
68
65
68
60
21
11
10
25
20
12
8
30
141
147
149
151
122
122
142
121
133
138
160
142
QsR (m3/s)
7.71
7.71
8.18
8.18
23.5
23.5
2.50
2.50
2.50
2.50
17.3
17.3
17.3
17.3
2.84
2.84
2.84
2.84
4.23
4.23
4.23
4.23
7.84
7.84
7.84
7.84
Q (m3/s)
1.56
2.24
2.09
1.7
8.32
6.66
0.092
0.066
0.092
0.031
6.58
2.07
1.85
7.02
0.65
0.29
0.18
1.33
0.4
0.13
0.2
1.5
1.06
1.06
4.32
1.04
1.91
1.04
4.89
1.44

PRETOKI 2003
stanja
Hidroloka postaja
Podatki
ifra
Merilno mesto
ifra
9085
9085
9085
9085
9240
9240
9240
9240
9300
9300
9300
9300
REKA Matavun
REKA Matavun
REKA Matavun
REKA Matavun
RIANA Dekani
RIANA Dekani
RIANA Dekani
RIANA Dekani
DRAGONJA Podkatel
DRAGONJA Podkatel
DRAGONJA Podkatel
DRAGONJA Podkatel
9050
9050
9050
9050
9210
9210
9210
9210
9300
9300
9300
9300

RIANA Kubed
RIANA Kubed
RIANA Kubed
RIANA Kubed
DRAGONJA Podkatel
DRAGONJA Podkatel
DRAGONJA Podkatel
DRAGONJA Podkatel
H
QsR
Q
-
Datum
ura
27.2.2003
27.5.2003
22.10.2003
18.12.2003
27.2.2003
27.5.2003
13.11.2003
18.12.2003
27.2.2003
27.5.2003
13.11.2003
18.12.2003
10:35
11:00
10:40
12:15
12:10
12:15
15:50
13:40
13:45
14:10
14:10
15:00
H (cm)
vodostaj
srednji obdobni pretok 1971-2000
pretok v asu zajema vzorcev
Ni podatkov
V primeru, ko vodomerna postaja in merilno mesto nista na isti lokaciji, je za oceno pretoka na merilnem mestu izbrana najblija vodomerna postaja.
24
133
136
157
145
51
37
51
53
72
60
59
61
QsR (m3/s)
7.84
7.84
7.84
7.84
3.78
3.78
3.78
3.78
1.09
1.09
1.09
1.09
Q (m3/s)
1.91
0.84
4.2
1.84
0.46
0.11
0.65
0.85
0.53
0.055
0.037
0.077
3.
FIZIKALNE IN KEMIJSKE ANALIZE
3.1.
VZORENJE IN PRIPRAVA VZORCEV
3.1.1. Osnovni fizikalni in kemijski parametri v vodi in suspendiranih snoveh

Vzorci vode za osnovne fizikalne in kemijske analize ter analize kovin so bili zajeti v skladu z
doloili mednarodnih standardov:
SIST ISO 5667-6
(vzorenje vodotokov)
SIST EN ISO 5667-3 (konzerviranje in rokovanje z vzorci)
Vzorci vode so bili zajeti na globini 0,5 m im blie matici vodotoka, v plitvejih vodah od 1
m pa na polovici globine in sicer pri nizkih srednjih pretokih, v skladu z doloili standardov
SIST ISO 5667-6. Priprava embalae, konzerviranje, stabilizacija, transport in hranjenje
odvzetih vzorcev vode za kemijske preiskave so bile izvedene po predpisih SIST EN ISO
5667-3.
Ob zajemu vzorca je bila izmerjena temperatura zraka in vode, prosojnost, pH, elektrina
prevodnost in raztopljeni kisik. Vzorci za analizo nitrita in kemijsko potrebo po kisiku so bili
konzervirani in shranjeni na hladnem, kjer so bili shranjeni tudi vsi ostali vzorci za analizo
detergentov, fenolnih snovi in mineralnih olj. V nefiltriranem, premeanem vzorcu so bile
doloene suspendirane snovi, kemijska in biokemijska potreba po kisiku, celotni fosfor,
amonijev ion, fenolne snovi in detergenti. Iz nefiltriranega, usedenega vzorca sta bila doloena
nitritni ion in mineralna olja. Nitratni, sulfatni in kloridni ioni so bili doloeni iz vzorcev
prefiltriranih skozi 0,22 m PVDF Durapore filtre. Za analize ostalih parametrov je bil vzorec
filtriran skozi filter 0,45 m celulozno, acetatni, membranski filter. Vzorci so bili analizirani v
im krajem monem asu.
3.1.2. Kovine v vodi in suspendiranih snoveh

Polietilenska embalaa za vzorce je bila oiena s HNO3 ter sprana s kemijsko isto vodo
( = 18,2 m/cm). Vzorci so bili vzoreni skladno z doloili mednarodnih standardov SIST
ISO 5667-6. Za doloitev topnih oblik kovin so bili vzorci na terenu filtrirani skozi
membranski filter 0.45 m, filtrat je bil nakisan s HNO3 (konc.) na pH pod 2. Za analizo Hg
so bili vzorci pripravljeni s kislinskim razklopom (HNO3/H2SO4 in dodatek KMnO4) v
mikrovalovni pei CEM-MDS 2000 pri optimiziranih pogojih. Za doloitev koncentracije
kovin v suspendiranih snoveh je bil filter s suspendiranimi snovmi razkrojen s HNO3 v
mikrovalovni pei CEM-MDS 2000 pri optimiziranih pogojih.
3.1.3. Kovine v sedimentu

Zajem vzorcev sedimenta je potekal v skladu z doloili mednarodnih standardov:
SIST EN ISO 5667 - 3 priprava embalae, transport in skladienje vzorcev
odvzem vzorcev sedimenta
SIST ISO 5667 - 12
25
Plastine posode za shranjevanje vzorcev, v katerih se doloa teke kovine, so bile oiene s
HNO3 ter sprane s kemijsko isto vodo. Uspenost priprave embalae je bila kontrolirana z
analizo nakljuno izbranih vzorcev embalae.
Za kemijsko analizo sedimenta se je uporabljala granulacijska frakcija z velikostjo delcev pod
63 m. Vzorec sedimenta je bil mokro sejan skozi siti z velikostjo odprtin 200 m in nato 63
m. Sita za sejanje so standardizirana, izdelana iz inertne umetne mase. Za sejanje se je
uporabila voda iz istega vodotoka. Laboratorijski vzorec za analizo kovin (granulacijska
frakcija pod 63 m) je bil pripravljen z mokrim razklopom s kislinsko meanico HNO3/HCl.
Vsi razklopi so bili izvedeni v mikrovalovni pei pri optimiziranih pogojih. Po razklopu so
bile raztopine filtrirane skozi filter moder trak.
3.1.4. Organske spojine v vodi in sedimentu

Priprava embalae
Steklena embalaa za vzorce, v katerih so bile doloene organske spojine, je bila oiena s
H2SO4, sprana s kemijsko isto vodo in nato obdelana pri poviani temperaturi. Embalaa za
vzorce vode za analizo AOX je bila v zakljuni fazi konzervirana z NaNO3.
Vzorenje
Zajem vzorcev za doloevanje organskih spojin v vodi in sedimentu je potekal v skladu s
standardom SIST ISO 5667-6 ( poglavje 3.1.1.) in SIST ISO 5667-12 ( poglavje 3.1.3.).
Priprava vzorcev
Organske spojine - voda
Vsebnost organskih spojin je bila doloena v nefiltriranem laboratorijskem vzorcu vode.
Vzorec vode je bil homogeniziran in nato z izbranimi ekstrakcijskimi postopki pripravljen za
analizo po naslednjih postopkih:
Pesticidi
Organoklorni pesticidi:
Spojine so bile izolirane z uporabo ekstrakcije tekoe/tekoe, za ekstrakcijo je bilo
uporabljeno topilo heksan. Po enakem postopku so bili pripravljeni vzorci za analizo na
vsebnost PCB.
Triazinski pesticidi:
Spojine so bile ekstrahirane z uporabo ekstrakcije SPE, trdno-tekoe. Vzorcu je bil
dodan interni standard (devterirani atrazin D5), ki je bil nanesen na kolono tipa
LiChrolut - EN. Spojine so bile eluirane z etilacetatom.
Herbicidi (derivati fenoksikarbonskih kislin):
Spojine so bile izolirane z uporabo ekstrakcije SPE, trdno/tekoe. Vzorec vode je bil po
nakisanju nanesen na kolone tipa RP-18. Herbicidi so bili eluirani z metanolom. V
ekstraktu so bili doloeni herbicidi po predhodni derivatizaciji z diazometanom.
Halogenirane organske spojine (AOX)

Spojine so bile izolirane z uporabo ekstrakcije tekoe/trdno z uporabo aktivnega oglja
(posebej pripravljeno za analizo AOX). Po stresanju na rotacijskem stresalniku je bilo
aktivno oglje loeno z vakuumsko filtracijo.

Meritve so bile izvedene neposredno iz inkapsuliranega vzorca.
26
Fenolne spojine
Fenolne spojine so bile izolirane z ekstrakcijo tekoe/tekoe. Vzorec vode s pH>9 je bil
po acetiliranju ekstrahiran z diklormetanom.
Organske spojine - GC/MS posnetek

Organske spojine so bile izolirane z uporabo ekstrakcije tekoe/tekoe. Vzorec vode je
bil ekstrahiran z diklormetanom.
Organske spojine sediment

Za kemijsko analizo je bila uporabljena granulacijsko frakcijo sedimenta z velikostjo delcev
pod 63 m. Posamezne skupine organskih spojin so bile izolirane z uporabo izbranih
ekstrakcijskih postopkov.
Poliklorirani bifenili
Presejani sediment (<63 m) je bil ekstrahiran v ultrazvoni kopeli z meanico acetona,
cikloheksana in heksana. Skoncentriran ekstrakt je bil oien s pomojo kolone
napolnjene s kislo - alkalnim silikagelom. Spojine so bile eluirane s heksanom.
EOX
Halogenirane organske spojine so bile izolirane z uporabo ekstrakcije trdno tekoe, kot
ekstrakcijsko sredstvo je bil uporabljen heksan. Po konani ekstrakciji je bil ekstrakt
koncentriran na 2 ml.
Pesticidi in metaboliti so bili izolirani iz zrano suhega, presejanega vzorca sedimenta z
ekstrakcijo trdno/tekoe z uporabo meanice topil metanol/aceton. Sledilo je kolonsko
ienje ekstrakta in koncentriranje z duikom.

Spojine so bile izolirane iz zrano suhega, presejanega vzorca sedimenta z ekstrakcijo
trdno/tekoe z uporabo meanice topil heksan/cikloheksan/aceton. Sledilo je kolonsko
ienje ekstrakta in koncentriranje z duikom.
Fenolne spojine
Spojine so bile izolirane iz izvirnega presejanega vzorca sedimenta z ekstrakcijo
trdno/tekoe z raztopino NaOH. Sledilo je kolonsko ienje ekstrakta in koncentriranje
z duikom.
3.2.
ANALIZNE METODE
3.2.1. Merilni principi

Merilni princip, standard oziroma vir, meja zaznavnosti in meja dololjivosti uporabljene
analizne metode za vsak posamezen parameter so podani v tabeli 4.
27
Tabela 4:
Merilni principi, standardi ali viri,

meja zaznavnosti (LOD) in meja
dololjivosti (LOQ) fizikalnih in kemijskih analiz v letu 2003 na ARSO in IVOMB
Izvajalec KAL - ARSO

VODA
Parameter
Enota
Merilni princip
Referen ni standard
Temperatura zraka
Temperatura vode
pH
Elektri na prevodnost (25C)
Kisik
Kisik sonda
Nasi enost s kisikom
C
C
S/cm
mg O2/l
mg O2/l
%
elektrometrija
elektrometrija
elektrometrija
elektrometrija
volumetri no
elektrometrija
izra un
DIN 38404-C4
DIN 38404-C4
ISO 10523
ISO 7888
SIST EN 25813
SIST EN 25814
SIST EN 25814
1
1
0,1
1
KPK s KMnO4
mg O2/l
volumetrija
DIN 38409-H4
0,8
1,2
KPK s K2Cr2O7
BPK5
mg O2/l
mg O2/l
volumetrija
volumetrija
ISO 6060
interna metoda
3
1
11
3
Celotni organski ogljik (TOC)
mg C/l
IR
ISO 8245:1998 (E)
0,1
0,3
Ortofosfat
mg PO4/l
spektrofotometrija
SIST EN 1189 (mod.)
0,006
0,015
Fosfor - celotni (nefiltriran)
mg PO4/l
spektrofotometrija
SIST EN 1189 (mod.)
0,014
0,035
Amonij
Nitrit
Nitrat
Duik - celotni TN
mg NH4/l
mg NO2/l
mg NO3/l
mg N/l
spektrofotometrija
spektrofotometrija
IC
Kem-lum
ISO 7150/1
DIN 38405
EN ISO 10304-1
IM po ENV 12260:1996
0,02
0,005
0,01
0,03
0,04
0,014
0,02
0,1
Suspendirane snovi po suenju
mg/l
gravimetrija
ISO 6107 mod. L: DIN 38409-H2
Trdote (celotna)
Trdote (karbonatna)
Kalcij
Magnezij
NT
NT
mg/l
mg/l
ISO 6058 L: DIN 38406-E3

DIN 38406-E3
1
1
Natrij
mg/l
Kalij
mg/l
Sulfat
Klorid
SiO2 Silicijev dioksid
m-alkaliteta
mg/l
mg/l
mg/l
mekv/l
mgMBAS/l
Mineralna olja
mg/l
Mangan
Mangan susp.
elezo
Aluminij - filt.
Aluminij - susp.
Arzen - filt.
Arzen - susp.
Baker - filt.
Baker - susp.
Cink - filt.
Cink - susp.
Kadmij - filt.
Kadmij - susp.
g/l
g/l
mg/l
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
volumetrija
volumetrija
plamenska emisijska
spektrometrija
plamenska emisijska
spektrometrija
IC
IC
spektrofotometrija
volumetrija
spektrofotometrija
fluorescen na
spektrofotometrija
ICP/MS
ICP/MS
spektrofotometrija
ICP/MS
ICP/MS
ICP/MS
ICP/MS
ICP/MS
ICP/MS
ICP/MS
ICP/MS
ICP/MS
ICP/MS
28
LOD
LOQ
3,3
ISO 9964-3
0,1
0,6
ISO 9964-3
0,05
0,2
EN ISO 10304-1
EN ISO 10304-1
DIN 38406-E9
ISO 9963
SIST ISO 7875-1
0,028
0,014
0,1
0,06
0,01
0,093
0,046
0,2
IOC, UNESCO (1984)
0,005
0,015
3,5
2,2
0,01
0,8
8
0,05
0,03
0,06
1,2
2,1
3,1
0,04
0,01
10
5,4
0,03
2,5
17
0,15
0,07
0,19
2,7
4,2
5,9
0,14
0,02
ISO/DIS 17294-2
ISO/DIS 17294-2
DIN 38406 - E1
ISO/DIS 17294-2
ISO/DIS 17294-2
ISO/DIS 17294-2
ISO/DIS 17294-2
ISO/DIS 17294-2
ISO/DIS 17294-2
ISO/DIS 17294-2
ISO/DIS 17294-2
ISO/DIS 17294-2
ISO/DIS 17294-2
0,04
Izvajalec KAL - ARSO

VODA
Parameter
Enota
Merilni princip
Referen ni standard
LOD
LOQ
Krom - filt.
Krom susp.
Nikelj filt.
Nikelj susp.
Svinec filt.
Svinec susp.
ivo srebro filt.
ivo srebro susp.
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
ICP/MS
ICP/MS
ICP/MS
ICP/MS
ICP/MS
ICP/MS
FIMS AAS
FIMS AAS
0,07
1,9
0,08
0,7
0,04
0,15
0,17
0,03
0,22
3,1
0,26
1
0,13
0,24
0,38
0,05
Fenolne snovi
mg/l
spektrofotometrija
ISO/DIS 17294-2
ISO/DIS 17294-2
ISO/DIS 17294-2
ISO/DIS 17294-2
ISO/DIS 17294-2
ISO/DIS 17294-2
ISO 5666/1
ISO 5666/1
SM 14 ed. (1975); Vestnik SKD
(1974)
0,001
0,01
Legenda:
KPK
BPK5
TOC
TN
IR
KEM-LUM
IC
ICP/MS
MBAS
FIMS AAS
LOD
LOQ
susp.
filt.
kemijska potreba po kisiku

biokemijska potreba po kisiku
celotni organski ogljik
celotni duik
seig s kisikom, nato IR detekcija, infrardea spektrofotometrija
kemiluminiscenca
ionska kromatografija
induktivno sklopljena plazma masni detektor
doloanje anionskih, povrinsko aktivnih snovi z metilen modrim
atomska absorpcijska spektrofotometrija tehnika hladnih par
meja zaznavnosti (limit of detection)
meja dololjivosti (limit of quantization)
suspendirane snovi
filtrat
Izvajalec: IVO-MB
VODA
Parameter
Enota
Merilni princip
Referen ni standard
LOD
LOQ
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
GC/MS/SIM
GC/MS/SIM
GC/MS/SIM
GC/MS/SIM
GC/MS/SIM
GC/MS/SIM
GC/MS/SIM
GC/MS/SIM
GC/MS/SIM
GC/MS/SIM
GC/MS/SIM
GC/MS/SIM
GC/MS/SIM
GC/MS/SIM
GC/MS/SIM
IM/GC-MSD/SOP113
IM/GC-MSD/SOP113
IM/GC-MSD/SOP113
IM/GC-MSD/SOP113
IM/GC-MSD/SOP113
IM/GC-MSD/SOP113
IM/GC-MSD/SOP113
IM/GC-MSD/SOP113
IM/GC-MSD/SOP113
IM/GC-MSD/SOP113
IM/GC-MSD/SOP113
IM/GC-MSD/SOP113
IM/GC-MSD/SOP113
IM/GC-MSD/SOP113
IM/GC-MSD/SOP113
0,01
0,01
0,01
0,01
0,01
0,01
0,01
0,01
0,01
0,01
0,01
0,01
0,01
0,01
0,01
0,05
0,05
0,05
0,05
0,05
0,05
0,05
0,05
0,05
0,05
0,05
0,05
0,05
0,05
0,05
g/l
g/l
g/l
GC/MS/SIM(pH7)
GC/MS/SIM(pH7)
GC/ECD
IM/GC-MSD/SOP034
IM/GC-MSD/SOP034
ISO 6468-modif.
0,03
0,03
0,002
0,05
0,05
0,01
FENOLNE SPOJINE
2-metoksifenol
2-metilfenol
Fenol
3-metilfenol+ 4-metilfenol
2,4-dimetilfenol
3,5-dimetilfenol
2-klorofenol
2-nitrofenol
2,4-diklorofenol
4-kloro-3-metilfenol
2,4,6-triklorofenol
2,4-dinitrofenol
4-nitrofenol
2-metil-4,6-dinitrofenol
Pentaklorfenol
PESTICIDI IN METABOLITI
Alaklor
Metolaklor
Aldrin
29
Izvajalec: IVO-MB
VODA
Parameter
Enota
Merilni princip
Referen ni standard
LOD
LOQ
DDT(p,p)
DDE(p,p)
DDD(o,p)
TDE(p.p)
Dieldrin
Endrin
Heptaklor
Klordan cis
Klordan trans
alfa, beta, gama - HCH
delta-HCH
Heksaklorobenzen
1,2,3 - triklorobenzen
Heksaklorobutadien
Metoksiklor (o,p)
Metoksiklor (p,p)
Endosulfan alfa
Endosulfan beta
Endosulfan sulfat
Paration-metil
Atrazin
Desetil-atrazin
Desizopropil-atrazin
Simazin
propazin
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
GC/ECD
GC/ECD
GC/ECD
GC/ECD
GC/ECD
GC/ECD
GC/ECD
GC/ECD
GC/ECD
GC/ECD
GC/ECD
GC/ECD
GC/HS
GC/HS
GC/HS
GC/HS
GC/ECD
GC/ECD
GC/ECD
GC/ECD
GC/ECD
GC/MS/SIM(pH7)
GC/MS/SIM(pH7)
GC/MS/SIM(pH7)
GC/MS/SIM(pH7)
GC/MS/SIM(pH7)
GC/MS/SIM(pH7)
ISO 6468-modif.
ISO 6468-modif.
ISO 6468-modif.
ISO 6468-modif.
ISO 6468-modif.
ISO 6468-modif.
ISO 6468-modif.
ISO 6468-modif.
ISO 6468-modif.
ISO 6468-modif.
ISO 6468-modif.
ISO 6468-modif.
ISO 10301 Section 3
ISO 10301 Section 3
ISO 10301 Section 3
ISO 10301 Section 3
ISO 6468-modif.
ISO 6468-modif.
ISO 6468-modif.
ISO 6468-modif.
ISO 6468-modif.
IM/GC-MSD/SOP034
IM/GC-MSD/SOP034
IM/GC-MSD/SOP034
IM/GC-MSD/SOP034
IM/GC-MSD/SOP034
IM/GC-MSD/SOP034
0,004
0,003
0,003
0,003
0,002
0,003
0,002
0,002
0,002
0,002
0,003
0,001
0,04
0,04
0,04
0,01
0,003
0,003
0,002
0,002
0,003
0,03
0,03
0,03
0,03
0,03
0,03
0,01
0,01
0,01
0,01
0,01
0,01
0,01
0,02
0,02
0,01
0,01
0,01
0,5
0,5
0,5
1
0,01
0,01
0,01
0,01
0,01
0,05
0,05
0,05
0,05
0,05
0,05
Prometrin
g/l
GC/MS/SIM(pH7)
IM/GC-MSD/SOP034
0,03
0,05
Cianazin
g/l
GC/MS/SIM(pH7)
IM/GC-MSD/SOP034
0,03
0,05
Terbutilazin
g/l
GC/MS/SIM(pH7)
IM/GC-MSD/SOP034
0,03
0,05
Terbutrin
g/l
GC/MS/SIM(pH7)
IM/GC-MSD/SOP034
0,03
0,05
Sekbumeton
g/l
GC/MS/SIM(pH7)
IM/GC-MSD/SOP034
0,03
0,05
Heksazinon
g/l
GC/MS/SIM(pH7)
IM/GC-MSD/SOP034
0,03
0,05
Triadimefon
g/l
GC/MS/SIM(pH7)
IM/GC-MSD/SOP034
0,03
0,05
Diklobenil
g/l
GC/MS/SIM(pH7)
IM/GC-MSD/SOP034
0,03
0,05
2,6-Diklorobenzamid
g/l
GC/MS/SIM(pH7)
IM/GC-MSD/SOP034
0,03
0,05
Klorobromuron
g/l
HPLC
ISO 11369
0,05
0,05
Pendimetalin
g/l
GC/MS/SIM(pH7)
IM/GC-MSD/SOP034
0,03
0,05
Trifluralin
g/l
GC/MS/SIM(pH7)
IM/GC-MSD/SOP034
0,04
0,05
Metazaklor
g/l
GC/MS/SIM(pH7)
IM/GC-MSD/SOP034
0,03
0,05
Acetoklor
g/l
GC/MS/SIM(pH7)
IM/GC-MSD/SOP034
0,03
0,05
Dimetenamid
g/l
GC/MS/SIM(pH7)
IM/GC-MSD/SOP034
0,03
0,05
Parameter
Napropamid
Enota
g/l
Merilni princip
GC/MS/SIM(pH7)
Referen ni standard
IM/GC-MSD/SOP034
LOD
0,04
LOQ
0,05
Prosimidon
g/l
GC/MS/SIM(pH7)
IM/GC-MSD/SOP034
0,03
0,05
Vinklozolin
g/l
GC/MS/SIM(pH7)
IM/GC-MSD/SOP034
0,03
0,05
30
Izvajalec: IVO-MB
VODA
Parameter
Enota
Merilni princip
Referen ni standard
LOD
LOQ
Klorbenzilat
g/l
GC/MS/SIM(pH7)
IM/GC-MSD/SOP034
0,04
0,05
Bromopropilat
g/l
GC/MS/SIM(pH7)
IM/GC-MSD/SOP034
0,04
0,05
Azoksistrobin
g/l
GC/MS/SIM(pH7)
IM/GC-MSD/SOP034
0,03
0,05
Tetradifon
g/l
GC/MS/SIM(pH7)
IM/GC-MSD/SOP034
0,04
0,05
Pirimikarb
g/l
GC/MS/SIM(pH7)
IM/GC-MSD/SOP034
0,04
0,05
Permetrin
g/l
GC/MS/SIM(pH7)
IM/GC-MSD/SOP034
0,03
0,05
Malation
g/l
GC/MS/SIM(pH7)
IM/GC-MSD/SOP034
0,03
0,05
Fenitrotion
g/l
GC/MS/SIM(pH7)
IM/GC-MSD/SOP034
0,03
0,05
Fention
g/l
GC/MS/SIM(pH7)
IM/GC-MSD/SOP034
0,05
0,05
Klorfenvinfos
g/l
GC/MS/SIM(pH7)
IM/GC-MSD/SOP034
0,03
0,05
Mevinfos
g/l
GC/MS/SIM(pH7)
IM/GC-MSD/SOP034
0,03
0,05
Diklorfos
g/l
GC/MS/SIM(pH7)
IM/GC-MSD/SOP034
0,03
0,05
Ometoat
g/l
GC/MS/SIM(pH7)
IM/GC-MSD/SOP034
0,05
0,05
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l Cl
CUL
ISO 6468-mod.
ISO 6468-mod.
ISO 6468-mod.
ISO 6468-mod.
ISO 6468-mod.
ISO 6468-mod.
ISO 6468-mod.
ISO 9562
0,003
0,003
0,003
0,003
0,003
0,003
0,003
1,8
0,005
0,005
0,005
0,005
0,005
0,005
0,005
2
mg/l B
ICP/MS
DIN 38406-29
0,002
0,01
0,3
0,3
0,3
0,3
0,5
0,1
0,5
0,5
0,5
0,5
0,5
0,5
0,1
0,2
0,3
0,5
0,5
0,5
0,5
1
0,2
1
1
1
1
1
1
0,3
0,4
0,5
ONESNAENJA
2,4,4'- triklorobifenil
2,2',5,5'- tetraklorobifenil
2,2',4,5,5'- pentaklorobifenil
2,3',4,4',5- pentaklorobifenil
2,2',3,4,4',5 - heksaklorobifenil
2,2',4,4',5,5'- heksaklorobifenil
2,2',3,4,4',5,5'- heptaklorobifenil
Adsorbirani organski halogeni AOX
MIKROELEMENTI
Bor
LAHKOHLAPNI HALOGENIRANI OGLJIKOVODIKI

Triklorometan
Tribromometan
Bromdiklorometan
Dibromklorometan
Triklornitrometan
Tetraklorometan
Diklorometan
1,1-dikloroetan
1,2-dikloroetan
1,1-dikloroeten
1,2-dikloroeten-cis
1,2-dikloroeten-trans
1,1,2,2-tetrakloroeten
1,1,2-trikloroeten
1,1,1-trikloroetan
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
GC/HS
GC/HS
GC/HS
GC/HS
GC/HS
GC/HS
GC/HS
GC/HS
GC/HS
GC/HS
GC/HS
GC/HS
GC/HS
GC/HS
GC/HS
ISO 10301 Section 3

ISO 10301 Section 3
ISO 10301 Section 3
ISO 10301 Section 3
ISO 10301 Section 3
ISO 10301 Section 3
ISO 10301 Section 3
ISO 10301 Section 3
ISO 10301 Section 3
ISO 10301 Section 3
ISO 10301 Section 3
ISO 10301 Section 3
ISO 10301 Section 3
ISO 10301 Section 3
ISO 10301 Section 3
1,1,2-trikloroetan
g/l
GC/HS
ISO 10301 Section 3
0,3
0,5
1,1,2,2-tetrakloroetan
g/l
GC/HS
ISO 10301 Section 3
0,5
31
Izvajalec: IVO-MB
SEDIMENT
Parameter
Enota
Merilni princip
Referen ni standard
LOD
LOQ
mg/kg
mg/kg
mg/kg
mg/kg
mg/kg
mg/kg
mg/kg
mg/kg
mg/kg
mg/kg
mg/kg
mg/kg
mg/kg
mg/kg
mg/kg
GC/MS/SIM
GC/MS/SIM
GC/MS/SIM
GC/MS/SIM
GC/MS/SIM
GC/MS/SIM
GC/MS/SIM
GC/MS/SIM
GC/MS/SIM
GC/MS/SIM
GC/MS/SIM
GC/MS/SIM
GC/MS/SIM
GC/MS/SIM
GC/MS/SIM
IM/GC-MSD/SOP117
IM/GC-MSD/SOP117
IM/GC-MSD/SOP117
IM/GC-MSD/SOP117
IM/GC-MSD/SOP117
IM/GC-MSD/SOP117
IM/GC-MSD/SOP117
IM/GC-MSD/SOP117
IM/GC-MSD/SOP117
IM/GC-MSD/SOP117
IM/GC-MSD/SOP117
IM/GC-MSD/SOP117
IM/GC-MSD/SOP117
IM/GC-MSD/SOP117
IM/GC-MSD/SOP117
0,01
0,01
0,01
0,01
0,01
0,01
0,01
0,01
0,01
0,01
0,01
0,01
0,01
0,01
0,01
0,05
0,05
0,05
0,05
0,05
0,05
0,05
0,05
0,05
0,05
0,05
0,05
0,05
0,05
0,05
mg/kg
mg/kg
mg/kg
mg/kg
mg/kg
mg/kg
mg/kg
mg/kg
mg/kg
mg/kg
mg/kg
mg/kg
mg/kg
mg/kg
mg/kg
GC/ECD
GC/ECD
GC/ECD
GC/ECD
ISO 10382-mod.
ISO 10382-mod.
ISO 10382-mod.
ISO 10382-mod.
0,001
0,001
0,001
0,001
0,005
0,005
0,005
0,005
GC/ECD
GC/ECD
GC/ECD
GC/ECD
GC/ECD
GC/ECD
GC/ECD
GC/ECD
GC/ECD
GC/ECD
ISO 10382-mod.
ISO 10382-mod.
ISO 10382-mod.
ISO 10382-mod.
ISO 10382-mod.
ISO 10382-mod.
ISO 10382-mod.
ISO 10382-mod.
ISO 10382-mod.
ISO 10382-mod.
0,001
0,001
0,001
0,001
0,001
0,001
0,001
0,001
0,001
0,001
0,005
0,005
0,005
0,005
0,005
0,005
0,005
0,005
0,005
0,005
g/kg
g/kg
g/kg
g/kg
g/kg
g/kg
g/kg
mg/kg
GC/ECD
GC/ECD
GC/ECD
GC/ECD
GC/ECD
GC/ECD
GC/ECD
CUL
ISO 10382 mod.

ISO 10382 mod.
ISO 10382 mod.
ISO 10382 mod.
ISO 10382 mod.
ISO 10382 mod.
ISO 10382 mod.
DIN 38414-S17
1
1
1
1
1
1
1
1
3
3
3
3
3
3
3
1
mg/kg
mg/kg
mg/kg
mg/kg
mg/kg
mg/kg
ICP/MS
ICP/MS
ICP/MS
ICP/MS
ICP/MS
ICP/MS
DIN 38406-29
DIN 38406-29
DIN 38406-29
DIN 38406-29
DIN 38406-29
DIN 38406-29
0,05
0,05
0,01
0,05
0,05
0,05
5
5
0,1
5
5
5
FENOLNE SPOJINE
2-metoksifenol
2-metilfenol
Fenol
3-metilfenol+4-metilfenol
2,4-dimetilfenol
3,5-dimetilfenol
2-klorofenol
2-nitrofenol
2,4-diklorofenol
4-kloro-3-metilfenol
2,4,6-triklorofenol
2,4-dinitrofenol
4-nitrofenol
2-metil-4,6-dinitrofenol
Pentaklorofenol
Aldrin
DDT(p,p)
DDE(p,p)
DDD(o,p)
TDE(p.p)
Dieldrin
Endrin
Heptaklor
Klordan cis
Klordan trans
alfa-HCH
beta-HCH
gama-HCH (lindan)
delta-HCH
Heksaklorobenzen
ONESNAENJA
2,4,4'- triklorobifenil
2,2',5,5'-tetraklorobifenil
2,2',4,5,5'-pentaklorobifenil
2,3',4,4',5-pentaklorobifenil
2,2',3,4,4',5-hexaklorobifenil
2,2',4,4',5,5'-hexaklorobifenil
2,2',3,4,4',5,5'-heptaklorobifenil
EOX - ekstrahirani organski halogeni
MIKROELEMENTI
Baker
Cink
Kadmij
Krom celotni
Nikelj
Svinec
32
Izvajalec: IVO-MB
SEDIMENT
Parameter
ivo srebro
Enota
mg/kg
Merilni princip
ICP/MS
Referen ni standard
ISO 5666
LOD
0,01
LOQ
0,05
GC/HS
GC/HS
GC/HS
GC/HS
ISO 10301 sect. 3 modif.

0,01
0,01
0,01
0,01
0,05
0,05
0,05
0,05
KLORIRANE ORGANSKE SPOJINE

1,2,3-triklorobenzen
1,2,4-t riklorobenzen
1,3,5-t riklorobenzen
Heksaklorobutadien
mg/kg
mg/kg
mg/kg
mg/kg
Legenda:
IC
ionska kromatografija
IR
katalitini seig na IR (infrardeem) detektorju
CUL
oksidacija s kisikom, mikrokulometrina titracija
GC/ECD
plinska kromatografija - ECD detektor (detektor za zajetje ionov)
GC/MSD/SIM plinska kromatografija - masno selektivni detektor, tehnika izbranih ionov
HPLC
plinska kromatografija pod visokim pritiskom
GC/MSD
plinska kromatografija - masno selektivni detektor
ICP/MS
induktivno sklopljena plazma - masno selektivni detektor
GC/HS
plinska kromatografija, head space
3.2.2. Identifikacija organskih spojin s kombinacijo plinske kromatografije in

masne spektrometrije GC/MS
Z GC/MS analizo se lahko identificira veje tevilo spojin, ki se pojavljajo v vodotokih. Po tej
metodi se doloi del organskih spojin, ki so bodisi dovolj hlapne, nepolarne ali slabo polarne,
ne glede na njihov izvor (naravni ali antropogeni). Z metodo se zajame okoli 15% organskih
spojin, ki so prisotne v vodah. Metoda ne zajame huminskih in fulvinskih kislin ter drugih
spojin z vijo molekulsko maso, ni primerna za doloitev toplotno nestabilnih spojin in
polarnih spojin z nijimi molekulskimi masami. Metoda obsega ekstrakcijo priblino enakih
mnoin nefiltriranih vzorcev vode (1000 ml) ali sedimenta, koncentriranje in GC/MS analizo z
uporabo 30 m dolge kapilarne kolone v obmoju 36 C do 265 C oziroma 50 C do 280 C,
ter masno spektrometrino detekcijo (tehnika scan v obmoju m/e 45 450 oziroma 50 500). Pri identifikaciji spojin se uporablja knjinica spektrov za 120.000 organskih spojin, pa
tudi lastno znanje in izkunje. Kljub temu je spekter organskih spojin, prisotnih v vodi, tako
raznolik, da ostaja vrsta spojin neidentificiranih.
3.3.
ZAGOTAVLJANJE IN KONTROLA KAKOVOSTI
Kemijsko analitski laboratorij Agencije RS za okolje in Zavod za zdravstveno varstvo Maribor

sta akreditirana pri Slovenski akreditaciji. Oba laboratorija izpolnjujeta zahteve standarda
SIST EN ISO/IEC 17025. V obsegu akreditacije je veina metod, s katerimi je bil izveden
program monitoringa.
33
4.
BIOLOKE ANALIZE
4.1.
SAPROBIOLOKE ANALIZE
4.1.1. Vzorenje in metode dela

Vzorce za saprobiologijo se vzori dvakrat letno, v hladnem in toplem letnem asu pri nizkem
vodostaju, ko je uinek onesnaevanja najbolj izrazit. Bioloki material se vzoruje do globine
okoli 0,5 m, na mestih kjer hitrost vode ne ovira vzorenja, najpogosteje v obrenem delu
(litoral). Pobira se semikvantitativne in kvalitativne vzorce perifitona in makrozoobentosa.
Vzorce perifitona se postrga z razlinih ivih in neivih trdnih podvodnih povrin. Na
merilnem mestu se na osnovi 3-stopenjske lestvice oceni pogostost nitastih bakterij, gliv ali
alg. Makrozoobentos se pobere v produ do 15 cm v dno semikvantitativno s standardizirano
rono mreo (ISO 7828 [E], 1985) z zankami 0,5 mm x 0,5 mm. Vzoruje se tako, da se
nekaj minut enakomerno mea prodnike pred odprtino mree, zatem pa se pobere tiste
organizme, ki se tesneje prilegajo podlagi. Makrozoobentos iz steljk alg in iz mahov se dobi
tako, da se jih v mrei pod vodo dobro pretrese. V makrozoobentosu so zajeti vsi ivalski
taksoni, ki so veji od 0,5 mm. Vzorec se shrani v 4% formalinu in pregleda v laboratoriju.
4.2.
BAKTERIOLOKE ANALIZE
4.2.1. Vzorenje in metode dela

Ob vzorenju vode za fizikalne in kemijske analize se na skoraj vseh merilnih mestih enkrat
ali dvakrat v letu v sterilizirane steklenike vzame tudi vzorce za bakterioloke analize. Vzorce
so analizirali na Intitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije in na Zavodu za
zdravstveno varstvo v Novem mestu po standardiziranih metodah, ki so navedene v tabelah 5
in 6.
Tabela 5:
Merilni principi in referenne metode za bakterioloke analize v letu 2003
Parameter
Skupne koliformne bakterije
Koliformne bakterije fekalnega izvora
Streptokoki fekalnega izvora
Enota
MPN/l
MPN/100 ml
MPN/100 ml
Merilni princip
Najbolj verjetno tevilo
Referenna metoda
ISO 9308-2
ISO 9308-2
ISO 9308-2
MPN most probable number
Ker sta merilni mesti Drava Ormo in Sava Jesenice na Dolenjskem vkljueni tudi v program
monitoringa v skladu z Donavsko konvencijo, se 24-krat letno opravijo tudi mikrobioloke
analize z mikrofiltracijo.
Tabela 6:
Merilni principi in referenne metode za bakterioloke analize z mikrofiltracijo v

letu 2003
Parameter
Skupne koliformne bakterije (37C)
Koliformne bakterije fekalnega izvora (44C)
Streptokoki fekalnega izvora
Enota
CFU/100 ml
CFU/100 ml
CFU/100 ml
CFU colony forming unit
34
Merilni princip
mikrofiltracija
mikrofiltracija
mikrofiltracija
Referenna metoda
ISO 9308-1
ISO 9308-1
ISO 7899-2
5.
PREDPISI ZA OCENO KEMIJSKEGA STANJA POVRINSKIH

VODOTOKOV
V letu 2002 sta priela veljati dva nova predpisa za oceno kemijskega stanja povrinskih voda,
Uredba o kemijskem stanju povrinskih voda [2] in Pravilnik o monitoringu kemijskega
stanja povrinskih voda [3]. Predpisa doloata mejne vrednosti parametrov za ugotavljanje
kemijskega stanja povrinskih voda, merila za ugotavljanje kemijskega stanja, vsebino in
nain izdelave programa rednih meritev monitoringa kemijskega stanja, merila za ezmerno
obremenjenost povrinskih voda ter nain in obseg izvajanja imisijskega monitoringa za
povrinske vode, za katere je na podlagi Uredbe potrebno ugotavljanje kemijskega stanja.
Kemijsko stanje vodnega telesa povrinske vode se doloa na podlagi izrauna letne
povprene vrednosti parametrov, za katere je v Uredbi doloena mejna vrednost.
Vodno telo povrinske vode ima dobro kemijsko stanje, e:
-
na osnovnem merilnem mestu nobena letna povprena vrednost parametrov ni veja

od mejne vrednosti, ki je za ta parameter doloena v Uredbi (tabela 7),
asovna vrsta letnih povprenih vrednosti nobenega od parametrov iz prednostnega
seznama nevarnih snovi, za katere se ugotavlja vsebnost v sedimentih, nima trenda
naraanja v obdobju zadnjih petih let.
Trend naraanja v obdobju zadnjih petih let se za posamezni parameter ugotavlja na podlagi
analize asovne vrste letne povprene vrednosti parametrov na posameznem merilnem mestu.
Parameter ima dolgoroni trend, e se z linearno regresijo ugotovi, da je R2 > 0.5, trend je
lahko naraajo ali padajo.
Tabela 7:
Mejne vrednosti fizikalno - kemijskih parametrov, parametrov iz prednostnega

seznama in indikativnega seznama parametrov za povrinske vode v Uredbi o
kemijskem stanju povrinskih voda
SPLONI FIZIKALNO KEMIJSKI PARAMETRI

PARAMETER
Nitrat
Sulfat
MEJNA VREDNOST
voda
ENOTA
mg NO3/l
mg SO4/l
analiza sedimenta
25
150
PREDNOSTNI SEZNAM PARAMETROV KEMIJSKEGA STANJA

PARAMETER
Kadmij
1,2 dikloroetan
Heksaklorobenzen
Heksaklorobutadien
Heksaklorocikloheksan
Pentaklorofenol
ivo srebro
Tetrakloroeten
Triklorobenzen*
Trikloroeten
Triklorometan
MEJNA VREDNOST
voda
ENOTA
g Cd/l
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
g Hg/l
g/l
g/l
g/l
g/l
1
10
0,03
0,1
0,05
1
1
10
0,4*
10
12
35
analiza sedimenta
da
da
da
da
da
da
da
Tabela 7:
Mejne vrednosti fizikalno - kemijskih parametrov, parametrov iz prednostnega

seznama in indikativnega seznama parametrov za povrinske vode v Uredbi o
kemijskem stanju povrinskih voda

PARAMETER
MEJNA VREDNOST
voda
ENOTA
Baker
Bor
Cink
Krom
Nikelj
Svinec
Diklorometan
Alaklor
g Cu/l
g B/l
g Zn/l
g Cr/l
g Ni/l
g Pb/l
g/l
g/l
analiza sedimenta
5
100
100
10
10
10
10
0,1

PARAMETER
Metolaklor
Atrazin
Simazin
Vsota pesticidov**
Antracen
Naftalen
PAO***
Fluoranten
Benzen
PCB****
AOX
EOX
Fenolne snovi (fenolni indeks)
Mineralna olja
Triklorobenzen*
Vsota pesticidov**
PAO***
PCB****
6.
MEJNA VREDNOST
voda
ENOTA
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
g/l
g Cl/l
mg Cl/kg
g/l
mg /l
mg MBAS/l
0,1
0,1
0,1
0,5
0,05
1
0,1
0,025
3,0
0,01
20
10
0,05
0,10
analiza sedimenta
da
velja za vsoto vseh treh triklorobenzenov

vsota pesticidov in njihovih metabolitov: organoklorni, triazinski, organofosforni
pesticidi, derivati fenoksi ocetne kisline, derivati se ne kisline
Policikli ni aromatski ogljikovodiki - vsota PAO: benzo(a)piren, fluoranten,
benzo(b)fluoranten, benzo(k)fluoranten, benzo(ghi)perilen in indeno(1,2,3-cd)piren
vsota po Ballschmiter-ju: PCB-28, PCB-52, PCB-101, PCB-138, PCB-153, PCB180
PREDPISI
ZA
OCENO
KAKOVOSTI
POVRINSKIH
VODOTOKOV V TIRI KAKOVOSTNE RAZREDE PO STAREM
NAINU
Slovenski predpisi so glede kakovosti povrinskih vodotokov do leta 2002 predpisovali

razvranje rek v tiri kakovostne razrede [5, 6]. To je tako imenovani kombinirani nain
ocenjevanja, saj je skupna ocena kakovosti izdelana na podlagi osnovnih fizikalno-kemijskih
analiz, analiz tekih kovin (Hg, Zn, Cr, Pb, Cd, Ni, Cu), organskih mikropolutantov,
mikrobiolokih in saprobiolokih analiz (saprobni indeks). Na osnovi rezultatov natetih
posameznih analiz se doloi skupna ocena kakovosti povrinskega vodotoka za vsako
posamezno merilno mesto za doloeno leto, ob upotevanju hidrometeorolokih razmer ob
36
posameznih vzorenjih. Star nain ocenjevanja sicer ni ve v veljavi, izveden pa je bil zaradi
laje primerjave kakovost povrinskih vodotokov s preteklimi leti.
6.1.
OSNOVNE FIZIKALNE IN KEMIJSKE ANALIZE
Mejne vrednosti med posameznimi kakovostnimi razredi za osnovne-fizikalno-kemijske,

bakterioloke in saprobioloke parametre sta doloala predpisa iz leta 1976 in 1978 [5, 6]. Za
teke kovine in organske toksine substance so se za razvrstitev v 1. oziroma 2. kakovostni
razred, ki je v Uredbi o klasifikaciji voda [5] definiran kot pitna voda, upotevali tudi predpisi
za pitno vodo [7], za ostale mejne vrednosti pa tuji predpisi, predvsem smernice ES [8,9],
nemki pravilnik za povrinske vodotoke [10] ter priporoila WHO [11].
Pri oceni za 1. in delno 2. razred kakovosti, ki je v Uredbi [5] definiran kot pitna voda, se je
upotevalo tudi predpise za pitno vodo [7, 9] in nemke predpise [10]. V zakonskem predpisu
[5] so razredi kakovosti opredeljeni po uporabnosti:
1. razred: vode, ki so v naravnem stanju ob morebitni dezinfekciji primerne za pitje in
uporabo v ivilski industriji ter za gojitev plemenitih vrst rib (salmonide);
2. razred: vode, ki so v naravnem stanju primerne za kopanje in v rekreativne namene, za
gojitev drugih vrst rib (ciprinide), po obiajni predhodni obdelavi (koagulacija,
filtracija in dezinfekcija) pa tudi za pitje in v ivilski industriji;
3. razred: vode, ki jih je mogoe uporabljati za namakanje, po obiajnih metodah predhodne
obdelave pa tudi v industriji, razen ivilski industriji;
4. razred: vode, ki jih je mogoe uporabljati za druge namene le po ustrezni obdelavi.
Za oceno kakovosti vode po osnovnih fizikalnih in kemijskih parametrih niso bile v vseh
primerih upotevane najslabe ocene po posameznem parametru. Kot najpomembneji
parametri so bili upotevani vsebnost kisika, kemijska in biokemijska potreba po kisiku,
vsebnost fenolnih snovi, duikovih spojin, detergentov in mineralnih olj. Vmesni kakovostni
razredi so bili uporabljeni v primeru, ko je bila kakovost vodotoka pri vseh zajemih slaba le
po posameznih parametrih. V primerih, ko je bila voda glede na posamezne parametre
obasno uvrena v slabi kakovostni razred, je le-ta naveden kot ocena v oklepaju. Naravno
povianje parametrov na sicer istih odsekih (npr. suspendirane snovi po deju), pri oceni
kakovosti niso bili upotevani kot odloilen faktor za slabo oceno.
6.2.
KOVINE V VODI, SUSPENDIRANIH SNOVEH IN SEDIMENTU
Voda in suspendirane snovi

Kriteriji za uvrstitev vodotokov v kakovostne razrede po vsebnostih kovin v vodi in
suspendiranih snoveh so navedeni v tabeli 8. V alineji A so navedene vsebnosti kovin,
doloene za posamezne kakovostne razrede v odloku [6]. Pri ocenjevanju razredov kakovosti
po analizah kovin so bile uporabljene razmejitve pod alinejo B, kjer so upotevane dopolnitve
s tujimi predpisi [8 - 10]. Z debelim tiskom so poudarjene vsebnosti, ki razmejujejo 1. in 2.
kakovostni razred.
37
Tabela 8:

vsebnosti kovin v vodi in suspendiranih snoveh
Kovina
Enota
Baker
g/l
Cink
g/l
Kadmij
g/l
Krom
g/l
Nikelj
g/l
Svinec
g/l
ivo srebro
g/l
A
B
A
B
A
B
A
B
A
B
A
B
A
B
Koeficient K
1.razred
2.razred
3.razred
4.razred
< 30
< 50
< 1,5
< 45
< 15
< 15
< 0,5
<2
100
100
200
200
5
5
150
150
50
50
50
50
1
1
<5
140
1400
15
800
140
140
1,4
< 10
100
> 140
1000
> 1400
10
> 15
600
> 800
100
> 140
100
> 140
1
> 1,4
> 10
A: mejne vrednosti glede na Uredbi [5, 6]

B: mejne vrednosti, dopolnjene s tujimi predpisi [8 - 10]
Sediment
Za oceno vsebnosti kovin v sedimentu so uporabljene vrednosti, dobljene na osnovi
strokovnih virov [12, 13], dopolnjenih z rezultati preiskav nekaterih povrinskih vodotokov
Slovenije na izvirih ali na neonesnaenih odsekih [14].
Tabela 9:
Normativi in smernice za uvrstitev vodotokov v kakovostne razrede po vsebnosti

kovin v renem sedimentu
Kovina
Enota
Baker
(mg/kg)
Cink
(mg/kg)
Kadmij
(mg/kg)
Krom
(mg/kg)
Nikelj
(mg/kg)
Svinec
(mg/kg)
ivo srebro (mg/kg)
Koeficient K
1.razred
2.razred
3.razred
4.razred
< 40
< 200
<1
< 50
< 50
< 50
< 0,05
< 10
40 - 100
200 - 1300
1 - 12
50 - 150
50 - 100
50 120
0,05 0,2
< 20
100 340
1300 4600
12 40
150 540
100 360
120 1000
0,2 1,0
< 50
> 340
> 4600
> 40
> 540
> 360
> 1000
> 1,0
> 50
Razred kakovosti je bil doloen na osnovi izraunane vrednosti koeficienta K.
K=
38
Cn Ln -
izmerjena koncentracija elementa "n" v vodi oziroma v renem sedimentu

koncentracija elementa "n" v vodi, opredeljena za 2. razred v tabeli 8 oziroma za
sediment spodnja meja za 2. razred v tabeli 9
6.3.
ORGANSKE SPOJINE
Ocena kakovosti povrinskih vodotokov Slovenije in njihove obremenitve z organskimi

spojinami je narejena na osnovi mejnih vrednosti, navedenih v predpisih [5, 6]. Upotevan je
tudi slovenski pravilnik in EU smernica za pitno vodo [7, 9], nemki pravilnik za povrinske
vodotoke [10] ter priporoila WHO [11]. Za posamezne organske spojine so upotevani
naslednji normativi:
Poliklorirani bifenili
Za 2. kakovostni razred je bila upotevana mejna vrednost 0.1 g/l, ki jo predpisuje

pravilnik za pitno vodo [7].
Fenolne spojine
Za 1. in 2. kakovostni razred je upotevan normativ 1 g/l [5, 6], pravilnik za pitno vodo
pa dopua le 0,5 g/l fenolnih spojin [7].
Policiklini aromatski ogljikovodiki
Normativ za vsoto izbranih PAO, ki ga doloa predpis [5, 6] za 1. in 2. kakovostni

razred je 0.2 g/l. Rezultati dosedanjih analiz vzorcev vod povrinskih vodotokov
kaejo, da ta normativ v nobenem vzorcu ni bil preseen in bi lahko glede na vsebnost
PAO vse vodotoke uvrstili v 1. in 2. kakovostni razred.
Pesticidi
S predpisi [5, 6] so doloene mejne vrednosti za organoklorne pesticide, ki se ne

uporabljajo ve (n.pr.DDT). Mejne vrednosti za atrazin, najpogosteje prisoten pesticid,
v tem pravilniku niso navedene. Za uvrstitev v 1. in 2. kakovostni razred se upoteva
direktivo ES za pitno vodo [9], ki predpisuje:
za posamezen pesticid za 1. in 2. kakovostni razred < 0.1 g/l, za 3./4. razred > 0.1
g/l,
za vsoto pesticidov za 1.in 2. razred kakovosti vrednost < 0.5 g/l, za 3./4. razred pa
> 0.5 g/l.
AOX, EOX
Veljavna predpisa [5, 6] ne vkljuujeta parametrov AOX (voda) in EOX (sediment).

Na osnovi priporoil iz literature [15, 16] je razporeditev vodotokov v kakovostne razrede
glede na vrednosti AOX oziroma EOX naslednja:
neobremenjene vode
malo obremenjene vode
srednje obremenjene vode
mono obremenjene vode
zelo mono obremenjene vode
39
AOX (g Cl/l)
EOX (mg Cl/kg)
<1
1-5
5 - 20
20 - 40
> 40
1-2
2-5
5 - 10
> 10
6.4.
SAPROBIOLOKE ANALIZE
Za ocenjevanje kakovosti povrinskih voda z biolokega vidika sta v veljavi dve metodi:
fizioloka in ekoloka. Ekoloka metoda temelji na analizi ivljenjskih zdrub na preiskovanem merilnem mestu. Te najbolje pokaejo razmere v vodi, ki so posledica
medsebojnega delovanja biotskih (kompeticija, predatorstvo, parazitizem, simbioza) in
abiotskih (temperatura vode in zraka, pH, svetloba, raztopljen kisik, kemijska sestava vode)
dejavnikov. Kemijska analiza in rezultati fiziolokih metod kaejo trenutno stanje vode,
rezultati ekoloke metode pa posledice dalj asa trajajoih vplivov abiotskih in biotskih
dejavnikov na ivljenjske zdrube [17].
Ekoloka metoda ima ve postopkov, eden od njih je saprobni sistem, ki sloni na
predpostavki, da bioindikatorji in njihova kvantitativna razmerja v ivljenjski zdrubi nazorno
kaejo pogoje na preiskovanem merilnem mestu [18-23]. Metoda temelji na izraunu
vrednosti saprobnega indeksa ivljenjske zdrube [24, 25], njegova vrednost pa kae
saprobno stopnjo. Vrednost saprobnega indeksa (SI) s slabanjem ivljenjskih pogojev
naraa od 1 proti 4. Za ugotavljanje kakovosti povrinskih vodotokov v Sloveniji se uporablja
saprobni postopek po metodi Pantle in Buck [24] z modifikacijo po metodi Zelinka in Marvan
[25]. Poleg navedenih metod so pri ugotavljanju kakovosti povrinskih vodotokov vkljuene
tudi lastne izkunje [26,27].
6.4.1. Nain ocenjevanja kakovosti

Na merilnem mestu se oceni pogostost posameznih taksonov na osnovi tristopenjske lestvice
(tabela 10). V laboratoriju se mikroskopsko pregleda perifiton. Iz vzorca makrozoobentosa se
prebere ivali, ki se jih pod lupo, stereomikroskopom, po potrebi pa e pod svetlobnim
mikroskopom identificira. V laboratoriju se ponovno oceni relativno pogostost posameznih
bioindikatorjev, ki so podani v tabeli 10 [28, 29].
Tabela 10: Ocena pogostosti bioindikatorjev
ocena pogostosti
tevilo - opis
1 - posami - redko
3 - srednje
5 - pogosto - mnoino
perifiton
(takson prisoten v % vidnih polj)
1 - 15
>15 - 60
>60 - 100
makrozoobentos
(tevilo osebkov v vzorcu)
1 - 10
>10 - 100
>100
Konno oceno pogostosti posameznih bioindikatorjev za izraun saprobnega indeksa

doloi iz ocen pogostosti na merilnem mestu in v laboratoriju.
se
Seznam organizmov, ki je bil pripravljen skupaj s strokovnjaki iz Nacionalnega intituta za

biologijo, je osnova za izraun saprobnega indeksa. Seznam organizmov vsebuje saprobne
valence in indikacijsko teo.
Za vsak analiziran vzorec se izrauna saprobni indeks (SI) po Zelinki in Marvanu [25] po
naslednji formuli:
n
SI =
s a
i =1
gi
a
i =1
gi
si - saprobna valenca taksona i

ai - pogostost taksona i (1,3,5)
gi - indikacijska tea taksona i (1-5)
40
Glede na vrednost indeksa (tabela 11) se vodotok na posameznem merilnem mestu uvrsti v
ustrezen kakovostni razred [22].
Tabela 11: Kakovostni razredi po vrednosti saprobnega indeksa
trofina
stopnja
oligosaprobna
oligo do beta
betamezosaprobna
beta do alfa
alfamezosaprobna
alfa do poli
polisaprobna
vrednost
SI
1,0 - 1,5
1,51- 1,8
1,81- 2,3
2,31- 2,7
2,71- 3,2
3,21- 3,5
3,51- 4,0
kakovostni
razred
1
1-2
2
2-3
3
3-4
4
opis kakovosti
vodnega telesa
neobremenjen do zelo malo obremenjen
malo obremenjen
zmerno obremenjen
kritino obremenjen
mono onesnaen
zelo mono onesnaen
prekomerno onesnaen
V nekaterih primerih je potrebno oceno, po izraunu saprobnega indeksa, dopolniti z lastno

oceno. Le ta vkljuuje specifine razmere v vodi in v dnu merilnega mesta. Pri tem se
upoteva poveano kalnost, plavljenje organizmov (drift), prisotnost nitastih heterotrofnih
organizmov (Fungi, Beggiatoa, Sphaerotilus), anaerobne pogoje na dnu, izpadanje elezovega
sulfida (FeS), itd.
6.5.
BAKTERIOLOKE ANALIZE
Bakterioloka slika se v vodotokih nenehno spreminja. Rezultati bakterioloke analize

odraajo trenutno stanje in dajo informacijo o sanitarnih pogojih v vodi. Za natanneji prikaz
bakterioloke slike na preiskovanem odseku vodotoka bi bilo potrebno vekratno vzorenje,
saj nanjo vplivajo razlini dejavniki. Najpomembneji med njimi so obremenitve in
onesnaenja s komunalnimi odplakami, iztoki iz istilnih naprav ter odplake z vejimi
koliinami bioloko razgradljivih snovi, kakor tudi hidrometeoroloke razmere.
Organsko onesnaenje z odplakami spremeni, zavira ali pospeuje razvoj posameznih skupin
bakterij prisotnih v vodi. Stopnjo onesnaenosti v vodotokih so z metodo tetja vseh ivih
bakterij razdelili v tri tipe. Polisaprobne vode so tiste, kjer je ugotovljeno tevilo vseh
bakterijskih celic v 1 ml vode veje od 1,0E6, mezosaprobne vode vsebujejo od 1,0E4 do
1,0E5 bakterijskih celic v 1 ml, oligosaprobne pa tiste, ki imajo manj kot 1,0E3 bakterijskih
celic v 1 ml vode [21].
Med najpogosteje uporabljanimi je metoda najbolj verjetnega tevila doloenih bakterijskih
celic (MPN) v vzorcu. Predstavlja matematini izraun najverjetnejega tevila bakterij v
vzorcu in je obutljiva metoda za doloanje majhnega tevila indikatorskih organizmov,
eprav ne najbolj natanna. Uporablja se za analizo koliformnih bakterij (Escherichia,
Citrobacter, Enterobacter, Klebsiella, Shigella, Salmonella, Erwinia) v zemlji in v vodi.
Nekatere od natetih skupin so patogene, druge pa so patogene le v doloenih razmerah.
Koliformne bakterije se nahajajo v fecesu ivali in ljudi, kakor tudi v okolju (zemlja, vode
bogate s hranljivimi snovmi in razpadajoim rastlinskim materialom). Skupno tevilo
koliformnih bakterij e ne dokazuje prisotnosti fekalnega onesnaenja, pa pa prisotnost
fekalnih koli bakterij in prisotnost streptokokov fekalnega izvora.
Za ugotavljanje tevila mikroorganizmov posamezne vrste (skupne koliformne bakterije,
fekalne koliformne bakterije, fekalni streptokoki) v vzorcu, se uporablja metoda
mikrofitracije. Z njo se ugotavlja tevilo enot, ki tvorijo kolonije (Colony Forming Unit). Na
membranski filter s tono doloeno velikostjo por, se po filtraciji vzorca ujamejo bakterijske
celice. Te po prenosu filtra na trdno gojie in njegovi inkubaciji tvorijo kolonije. Metoda ni
primerna za vzorce vzorene v asu visokih voda zaradi moteih suspendiranih snovi.
41
Na bakterioloke razmere v vodotokih vplivajo tudi hidrometeoroloki pogoji. Po kratkih in

monih nalivih, ki sledijo daljim sunim obdobjem lahko vzorec vode vsebuje veje tevilo
bakterij kot obiajno, ker de spere e dodatno tevilo zemeljskih bakterij. Po dalj asa
trajajoem deevju se tevilo bakterij v vzorcu zaradi razredenja zmanja.
6.5.1. Nain ocenjevanja kakovosti

Za oceno kakovosti povrinskih voda glede na bakterioloke analize velja predpis [5], ki
razvra vode v tiri kakovostne razrede (tabela 12).
Tabela 12: Kakovostni razredi po najbolj verjetnem tevilu skupnih koliformnih bakterij
(MPN/l)
kakovostni
razred
1
2
3
4
7.
7.1.
opis kakovosti vodnega telesa
Neobremenjen - zelo malo obremenjen

zmerno obremenjen
mono onesnaen
prekomerno onesnaen
tevilo bakterij (Ex = 10x)
< 2,0E03
< 1,0E05
< 2,0E05
> 2,0E05
REZULTATI
ANALIZ,
OCENA
KEMIJSKEGA
STANJA
POVRINSKIH VODOTOKOV TER OCENA KAKOVOSTI
POVRINSKIH VODOTOKOV
V TIRI KAKOVOSTNE
RAZREDE PO STAREM NAINU
OCENA KEMIJSKEGA STANJA POVRINSKIH VODOTOKOV
V tabeli 13 so na podlagi rezultatov kemijskih analiz vzorcev podane ocene kemijskega stanja
za vsa merilna mesta v letu 2003. Na karti v prilogi 1 pa je shematino prikazano kemijsko
stanje na posameznem merilnem mestu vodotoka.
7.2.
KAKOVOST VODOTOKOV, OCENJENA PO STAREM, KOMBINIRANEM

NAINU V TIRI KAKOVOSTNE RAZREDE
Rezultati fizikalnih, kemijskih, bakteriolokih in saprobiolokih analiz so zbrani v prilogi 3 po

hidrografskem vrstnem redu (priloga 3 se nahaja v tiskani obliki poroila, ki je na voljo v
knjinici ARSO).
Pri doloitvi skupne ocene kakovosti so upotevane posamezne skupine parametrov (osnovni
parametri, mikroelementi in organske spojine), saprobni indeks in prisotnost bakterij. Nain
ocenjevanja in kriteriji za fizikalno-kemijske analize, za saprobioloke in bakterioloke analize
so opisani v poglavju 6.
Ocene kakovosti za posamezne vzorce in vrste analiz ter skupne ocene za posamezna merilna
mesta, doloene na podlagi opravljenih analiz v letu 2003, so podane v tabeli 14.
42
Skupna ocena kakovosti za posamezen vodotok je shematino prikazana na karti v prilogi 1.

Na posebni karti v prilogi 1 so shematino prikazane tudi ocene po saprobiolokih analizah.
V tabeli 15 so navedena merilna mesta, kjer so izmerjene vsebnosti osnovnih fizikalnih in
kemijskih parametrov presegale vrednosti doloene na podlagi normativov natetih v poglavju
5 in nemkih priporoil [10, 30]:
PARAMETER
MEJNA KONCENTRACIJA
KPK s K2Cr2O7
KPK s KMnO4
raztopljeni kisik
BPK5
amonij
nitrit
nitrat
orto fosfat
fenolne snovi
mineralna olja
detergenti
> 10 mg O2/l
> 10 mg O2/l
< 4 mg O2/l
> 7 mg O2/l
> 0.5 mg/l
> 0.1 mg/l
> 10 mg/l
> 0.4 mg/l
> 0.010 mg/l
> 0.010 mg/l
> 0.1 mg/l
Glede na vsebnosti, izmerjene v istih odsekih slovenskih vodotokov in delno po nizozemskih

normativih [8], so bile postavljene empirine meje za naslednje parametre:
PARAMETER
natrij
kalij
klorid
sulfat
MEJNA KONCENTRACIJA
> 5 mg/l
> 2 mg/l
> 10 mg/l
> 30 mg/l
Na podlagi dosedanjih rezultatov analiz so bile doloene vrednosti kovin in organskih spojin v
vodi, suspendiranih snoveh in sedimentu, ki po oceni razmejujejo iste vodotoke od
onesnaenih. V tabeli 16 so zbrana merilna mesta, kjer so izmerjene koncentracije kovin v
vodi, suspendiranih snoveh in sedimentu v letu 2003 presegle naslednje vrednosti:
Kovina
Cu
Cr
Ni
Zn
Pb
Cd
Hg
Voda+susp.snovi (g/l)
> 30
> 45
> 15
> 50
> 15
> 1.5
> 0.5
Sediment (mg/kg)
> 40
> 50
> 50
> 200
> 50
> 1
> 0.05
V tabeli 17 so zbrana tista merilna mesta, kjer so koncentracije organskih spojin ali skupine
organskih spojin izmerjene v letu 2003 presegle naslednje vrednosti:
hlapne organske snovi (vsota)
fenolne snovi (vsota)
pesticidi (vsota)
PAO (vsota)
vsota atrazinov
PCB
AOX
> 1 g/l
> 0.1 g/l
> 0.1 g/l
> 0.02 g/l
> 0.1 g/l
> 0.001 g/l
> 5 g Cl/l
V tabeli 18 so zbrane skupne ocene kakovosti za vsa merilna mesta od leta 1997 do 2003.
43
Tabela 13: Ocena kemijskega stanja za vsa merilna mesta po zahtevah iz Uredbe o kemijskem stanju
povrinskih voda za leto 2003
VODOTOK
Merilno mesto
MURA
MURA
MURA
AVNICA
LEDAVA
KOBILJSKI POTOK
DRAVA
DRAVA
DRAVA
DRAVA
DRAVA
DRAVA
DRAVA
MEA
MEA
MISLINJA
DRAVINJA
PESNICA
SAVA DOLINKA
SAVA
SAVA
SAVA
SAVA
SAVA
SAVA
SAVA
SAVA
SAVA
SAVA
SAVA
TRIKA BISTRICA
KOKRA
SORA
KAMNIKA BISTRICA
KAMNIKA BISTRICA
MIRNA
SOTLA
SOTLA
KOLPA
KOLPA
KOLPA
KOLPA
KOLPA
KOLPA
RINA
BILPA
LAHINJA
KRUPA
LJUBLJANICA
Cerak
Petanjci
Mota
Pristava
entiba
Mostje
Dravograd
Brezno
Mariborski otok
Duplek
Ptuj
Borl
Ormo
Podklanc
Otiki vrh
Otiki vrh
Videm pri Ptuju
Zamuani
Podkoren
Oto e
Preba evo
Medno
entjakob
Dolsko
Litija
Suhadol (Hrastnik)
Rade e nad Sopoto
Botanj
Breice
Jesenice na Dolenjskem
Podbrezje
Kranj
Medvode
izvir
Beri evo
Botanj
Rogaka Slatina
Rakovec
Osilnica
Petrina
Fara
Radenci
Radovi i (Metlika)
Kamanje
Ko evje
Spodnja Bilpa
Primostek
izvir
Livada
Kemijsko
stanje
dobro
dobro
dobro
SLABO
dobro
dobro
dobro
dobro
dobro
dobro
dobro
dobro
dobro
dobro
dobro
dobro
dobro
dobro
dobro
dobro
dobro
dobro
dobro
SLABO
dobro
dobro
dobro
dobro
SLABO
SLABO
dobro
dobro
dobro
dobro
SLABO
dobro
SLABO
SLABO
dobro
dobro
dobro
dobro
dobro
dobro
SLABO
dobro
dobro
dobro
dobro
44
asovna vrsta letnih

povpre nih vrednosti za PS
v sedimentu v zadnjih 5
letih (za Cd, Hg)
trend nara
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
trend nara
/
/
/
/
/
/
/
/
*
/
*
/
*
/
/
*
trend nara
/
/
/
/
/
/
trend nara
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
anja
anja
anja
anja
KEMIJSKO STANJE
kon na ocena
SLABO
dobro
dobro
SLABO
dobro
dobro
dobro
dobro
dobro
dobro
dobro
dobro
SLABO
dobro
dobro
dobro
dobro
dobro
dobro
dobro
dobro
dobro
dobro
SLABO
dobro
dobro
dobro
dobro
SLABO
SLABO
dobro
dobro
dobro
dobro
SLABO
dobro
SLABO
SLABO
dobro
dobro
dobro
dobro
dobro
dobro
SLABO
dobro
dobro
dobro
dobro
Tabela 13: Ocena kemijskega stanja za vsa merilna mesta po zahtevah iz Uredbe o kemijskem stanju
povrinskih voda za leto 2003
VODOTOK
Merilno mesto
LJUBLJANICA
VELIKA LJUBLJANICA
VELIKI MO ILNIK
GRAJSKI IZVIRI
CERKNIKO JEZERO (STREN)
CERKNI ICA
PIVKA
UNICA
LOGA ICA
SAVINJA
SAVINJA
SAVINJA
SAVINJA
SAVINJA
SAVINJA
PAKA
BOLSKA
VOGLAJNA
KRKA
KRKA
KRKA
KRKA
IZVIR KRKE POLTARICA
SO A
SO A
SO A
SO A
KORITNICA
TOLMINKA
IDRIJCA
IDRIJCA
KOREN
VIPAVA
HUBELJ
NADIA
REKA
REKA
REKA
RIANA
DRAGONJA
Zalog
Mirke
Vrhnika
Bistra
Dolenje jezero
Cerknica (Dolenja vas)
Postojna
Hasberk
Ja ka
Lu e
Male Braslov e
Medlog
Tremerje
Rimske Toplice
Veliko irje
Re ica
Dolenja vas
Celje
Podbukovje
Srebrni e
Gornja Gomila
Krka vas
Gradi ek
Trenta
pod Tolminom
Plave
Solkan
Kal
izliv
Podroteja
Hotek
Nova Gorica
Miren
Ajdov ina
Potoki
Topolc
Cerkvenikov mlin
Matavun
Dekani
Podkatel
Kemijsko
stanje
asovna vrsta letnih

povpre nih vrednosti za PS
v sedimentu v zadnjih 5
letih (za Cd, Hg)
dobro
dobro
dobro
dobro
dobro
dobro
dobro
dobro
SLABO
dobro
dobro
dobro
dobro
dobro
SLABO
dobro
dobro
SLABO
dobro
dobro
dobro
dobro
dobro
dobro
dobro
dobro
dobro
dobro
dobro
dobro
dobro
SLABO
dobro
dobro
dobro
SLABO
dobro
dobro
dobro
dobro
trend nara anja

/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
*
*
/
/
trend nara anja
*
*
/
/
/
/
trend nara anja
/
/
/
/
/
/
/
OPOMBE:
*
/
prekora ena mejna vrednost

trenda ni mogo e dolo iti
ni podatkov
45
KEMIJSKO STANJE
kon na ocena
SLABO
dobro
dobro
dobro
dobro
dobro
dobro
dobro
SLABO
dobro
dobro
dobro
dobro
dobro
SLABO
dobro
dobro
SLABO
dobro
dobro
dobro
dobro
dobro
dobro
dobro
SLABO
dobro
dobro
dobro
dobro
dobro
SLABO
SLABO
dobro
dobro
SLABO
dobro
dobro
dobro
dobro
Tabela 14: Ocena kakovosti povrinskih vodotokov v Sloveniji v letu 2003
VODOTOK
MERILNO MESTO
DATUM
osnovne
MURA
Cerak
Petanjci
Mota
AVNICA
LEDAVA
KOBILJSKI POTOK
DRAVA
Pristava
entiba
Mostje
Dravograd
Brezno
6.2.2003
15.4.2003
3.7.2003
10.11.2003
6.2.2003
15.4.2003
3.7.2003
10.11.2003
6.2.2003
15.4.2003
3.7.2003
10.11.2003
6.2.2003
15.4.2003
3.7.2003
10.11.2003
6.2.2003
15.4.2003
3.7.2003
10.11.2003
6.2.2003
15.4.2003
10.11.2003
27.1.2003
1.4.2003
9.7.2003
9.10.2003
27.1.2003
1.4.2003
9.7.2003
9.10.2003
2-3
3
(2) - 3
2-3
3
3
3
2 - (3)
3
(2) - 3
3
2-3
4
4
4
4
(3) - 4
(3) - 4
4
3-4
(2) - 3
2 - (3)
2
2
2
2
(1) - 2
2 - (3)
2
2 - (3)
2
OCENA KAKOVOSTI
BIOLOKE ANALIZE
SaproBakterioloke
organske spojine**
bioBakterije
kovine*
PCB FEN PEST AOX EOX
loke
MPN/l
fekalnega
v/s
v/s
izvora***
1/1
1/1
1
1
2
1
2
2
++
1/1
1
2
1/1
1
3
2
1
1
3
1
2
4
++
1
1
1
1/1
1/1
1
2
1
2
2
++
1/1
1/1
2
1
1/3
4
++
1
1/2-3
SKUPNA
OCENA
(2 )- 3
(2 )- 3
++
(3) - 4
4
1
++
2-3
1/2
1/1/1/-
1/1
46
1
1
1
1
1
1
1
1
1-2
2
2
++
++
2
2
++
++
2 - (3)
1-2
VODOTOK
DRAVA
MERILNO MESTO
Mariborski otok
Duplek
Ptuj
Borl
DRAVA
Ormo
OCENA KAKOVOSTI
BIOLOKE ANALIZE
DATUM
SaproBakterioloke
organske spojine**
osnovne kovine*
bioBakterije
loke
MPN/l
fekalnega
v/s
v/s
izvora***
27.1.2003
2
1/3
1/1
1
1
2
2
++
1.4.2003 2 - (3)
1/1
1
1
2
++
9.7.2003
2
1/1
1
1
9.10.2003
2
1/1
1
1
2
27.1.2003 (2) - 3
2
++
1.4.2003
2-3
2
++
9.7.2003 2 - (3)
2
9.10.2003
2-3
28.1.2003
2-3
4
++
2.4.2003 2 - (3)
4
++
10.7.2003 2 - (3)
8.10.2003
2
28.1.2003 (2) - 3
4
++
2.4.2003 (2) - 3
2
4
++
10.7.2003 (2) - 3
8.10.2003 (2) - 3
16.1.2003
2
1/2
++
28.1.2003
2
1/3
1/1
1
1
2
1
2
2
++
6.2.2003
2
1/3
++
24.2.2003
2
1/3
++
6.3.2003 2 - (3)
1/2
++
26.3.2003 2 - (3)
1/3
++
2.4.2003 2 - (3)
1/1
1
2
++
15.4.2003 2 - (3)
1/2
++
14.5.2003 2 - (3)
1/26.5.2003 2 - (3)
1/2
++
10.6.2003 2 - (3)
1/2
++
17.6.2003 2 - (3)
1/2
++
3.7.2003
2
1/2
++
10.7.2003
2
1/2
1
1
3
1
2
4
++
47
SKUPNA
OCENA
2 - (3)
2-3
2-3
(2) - 3
2 - (3)
VODOTOK
DRAVA
MERILNO MESTO
Ormo
Ormo - most
MEA
Podklanc
Otiki vrh
MISLINJA
DRAVINJA
Otiki vrh
Videm
OCENA KAKOVOSTI
BIOLOKE ANALIZE
DATUM
SaproBakterioloke
organske spojine**
osnovne kovine*
bioBakterije
loke
MPN/l
fekalnega
v/s
v/s
izvora***
13.8.2003 2 - (3)
1/2
++
19.8.2003 2 - (3)
1/2
++
4.9.2003
2
1/3
++
25.9.2003 (2) - 3
1/2
++
1.10.2003 2 - (3)
1/3
++
8.10.2003
2
1/1
1
4
++
10.11.2003
3
2/2
++
27.11.2003
2
1/2
++
2.12.2003
2
1/2
++
11.12.2003
2
1/2
++
15.4.2003
2-3
1/2
++
4.9.2003 2 - (3)
1/2
++
27.11.2003
2
1/2
++
27.1.2003
2-3
2/4
2
4
++
1.4.2003 (2) - 3
1/4
++
9.7.2003 (2) - 3
1/9.10.2003
2-3
1/27.1.2003
2-3
1/3
2
4
++
1.4.2003 (2) - 3
1/4
++
9.7.2003
2-3
1/9.10.2003
2-3
1/27.1.2003
2-3
1/2
4
++
1.4.2003
3
1/4
++
9.7.2003
2-3
1/9.10.2003
2-3
1/28.1.2003
3
1/1/1
1
2
++
2.4.2003
3
2
2
++
10.7.2003
3
1
8.10.2003
3
48
SKUPNA
OCENA
2 - (3)
2 - (3)
(2) - 3 / 4x
(2) - 3
2-3
VODOTOK
MERILNO MESTO
DATUM
osnovne
PESNICA
Zamuani
SAVA DOLINKA
Podkoren
SAVA
Oto e
Preba evo
Medno
entjakob
Dolsko
Litija
Suhadol (Hrastnik)
28.1.2003
2.4.2003
10.7.2003
8.10.2003
17.2.2003
14.7.2003
17.2.2003
8.4.2003
14.7.2003
17.11.2003
17.2.2003
8.4.2003
14.7.2003
17.11.2003
17.2.2003
8.4.2003
14.7.2003
17.11.2003
18.2.2003
15.7.2003
17.2.2003
8.4.2003
14.7.2003
18.11.2003
18.2.2003
9.4.2003
15.7.2003
19.11.2003
18.2.2003
9.4.2003
15.7.2003
19.11.2003
(2) - 3
3
(2) - 3
3
1 - (2)
1 - (2)
2 - (3)
2 - (3)
2
1
2 - (3)
2
3-4#
(1) - 2
2
2-3
2
2
2-3
2 - (3)
(2) - 3
2-3
3-4
2-3
(2) - 3
(2) - 3
(2) - 3
2-3
(2) - 3
3
(2) - 3
(2) - 3
OCENA KAKOVOSTI
BIOLOKE ANALIZE
SaproBakterioloke
organske spojine**
bioBakterije
kovine*
loke
MPN/l
fekalnega
v/s
v/s
izvora***
1/2
++
1/2
++
1/1/1/1
++
1/1
1/3
++
1
1/
1-2
1-2
4
++
1
1/1/1/2
1/-
1/2/1/1
1/-
1/1/1
1/1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
4
2
2
1-2
SKUPNA
OCENA
(2) - 3
1 - (2)
2 - (3)
2 - (3)
++
2 - (3)
2-3
++
++
2 - (3)
3
3
2
4
++
(2) - 3
1/1/1
1/1
49
1
1
1
1
1
1
1
1
++
(2) - 3
VODOTOK
SAVA
SAVA
MERILNO MESTO
Rade e nad Sopoto
Botanj
Breice
Jesenice na
Dolenjskem
OCENA KAKOVOSTI
BIOLOKE ANALIZE
DATUM
SaproBakterioloke
organske spojine**
osnovne kovine*
bioBakterije
loke
MPN/l
fekalnega
v/s
v/s
izvora***
18.2.2003 (2) - 3
2
4
++
9.4.2003 (2) - 3
2
15.7.2003
3
3
1
19.11.2003 (2) - 3
2
19.2.2003
2-3
3
++
10.4.2003 (2) - 3
16.7.2003
2-3
19.11.2003
2-3
19.2.2003 3 - (4)
1/4
2
++
10.4.2003
3-4
1/4
16.7.2003 3 - (4)
1/3
4
1
2
20.11.2003
3
1/4
2-3
16.1.2003
2-3
1/2
++
21.1.2003 (2) - 3
1/4
++
13.2.2003 (2) - 3
1/4
++
19.2.2003
3
1/2
2
1
4
1
2
4
++
5.3.2003
2-3
1/2
++
26.3.2003 (2) - 3
1/1
++
10.4.2003
3
1/1
1
4
2
++
22.4.2003 (2) - 3
1/2
++
8.5.2003
3
1/3
++
20.5.2003
3
1/2
++
3.6.2003 3 - (4)
1/2
++
17.6.2003 3 - (4)
1/2
++
16.7.2003
3
1/2
1/1
1
1
4
1
2
2
++
30.7.2003
3
1/2
++
13.8.2003 3 - (4)
1/2
++
26.8.2003 3 - (4)
1/2
++
9.9.2003
3
1/2
++
29.9.2003
3
1/2
++
7.10.2003
2-3
1/2
++
21.10.2003 (2) - 3
1/4
++
50
SKUPNA
OCENA
(2) - 3
2-3
3-4
VODOTOK
MERILNO MESTO
DATUM
osnovne
SAVA
TRIKA
BISTRICA
Podbrezje
KOKRA
Kranj
SORA
KAMNIKA
BISTRICA
Medvode
izvir
Beri evo
LJUBLJANICA
Livada
12.11.2003
20.11.2003
2.12.2003
11.12.2003
17.2.2003
8.4.2003
14.7.2003
17.11.2003
17.2.2003
8.4.2003
14.7.2003
17.11.2003
17.2.2003
8.4.2003
14.7.2003
17.11.2003
18.2.2003
8.4.2003
15.7.2003
18.11.2003
18.2.2003
9.4.2003
15.7.2003
18.11.2003
18.2.2003
8.4.2003
15.7.2003
18.11.2003
2-3
(2) - 3
2-3
2 - (3)
2 - (3)
2-3
2 - (3)
2
2-3
2
2
2
2 - (3)
2
2 - (3)
2-3
1 - (2)
1 - (2)
1
1 - (2)
4
3-4
4
(3) - 4
2
2 - (3)
3 - (4)
2-3
OCENA KAKOVOSTI
BIOLOKE ANALIZE
SaproBakterioloke
organske spojine**
bioBakterije
kovine*
loke
MPN/l
fekalnega
v/s
v/s
izvora***
1/3
++
1/1
1
4
4
++
1/3
++
1/4
++
2
4
++
2
1
2
1
2
2
++
2
2
2
1
1/3
++
SKUPNA
OCENA
2 - (3)
2 - (3)
2
1/1/-/1
1/2/1/-
1/1
1/1
1/1/1/1/-
1
1
1
1
1
1
1
1
1
3
-1 - (2)
1
2
2
4
3
1
1
4
++
(3) - 4
2-3
4
++
2-3
51
VODOTOK
LJUBLJANICA
MERILNO MESTO
Zalog
VELIKA
LJUBLJANICA
Mirke
VELIKI MO ILNIK
Vrhnika
GRAJSKI IZVIRI
Bistra
CERKNIKO J.
STREN -
Dolenje jezero
CERKNI ICA
Cerknica (Dol. vas)
PIVKA
UNICA
Postojna
Hasberk
OCENA KAKOVOSTI
BIOLOKE ANALIZE
DATUM
SaproBakterioloke
organske spojine**
bioBakterije
osnovne kovine*
loke
MPN/l
fekalnega
v/s
v/s
izvora***
17.2.2003 (2) - 3
1/1
1
2
3
4
++
9.4.2003
3
1/1
1
2
15.7.2003
4
1/4
1/1
1
1
2
1
3-4
18.11.2003
3
1/1
1
2
18.3.2003 1 - (2)
1
29.5.2003
2
2
1
1-2
14.10.2003
2
1
8.12.2003 1 - 2
3
18.3.2003 1 - 2
1
29.5.2003
2
1
1
1-2
14.10.2003 (1) - 2
1
8.12.2003 1 - 2
2
18.3.2003 (1) - 2
8.12.2003 (1) - 2
1-2
19.3.2003
2
2/1-2
1
28.5.2003 2 - 3
1/15.10.2003 2 - (3)
1/9.12.2003 2 - (3)
1/19.3.2003
2
2-3
28.5.2003 (2) - 3
1/1
2-3
1
14.10.2003
3
1/2-3
9.12.2003 2 - 3
1/2-3
18.3.2003 3 - (4)
29.5.2003
4
2
14.10.2003 (2) - 3
8.12.2003
2
18.3.2003 1 - (2)
29.5.2003
2
1
1-2
14.10.2003 (1) - 2
1/1
10.12.2003 1 - 2
1/-
52
SKUPNA
OCENA
3 - 4 / 4x
(1) - 2
2 - (3)
2-3
(1) - 2
VODOTOK
LOGA ICA
SAVINJA
SAVINJA
MERILNO MESTO
Ja ka
Lu e
Male Braslov e
Medlog
Tremerje
Rimske Toplice
Veliko irje
PAKA
Re ica
OCENA KAKOVOSTI
BIOLOKE ANALIZE
DATUM
SaproBakterioloke
organske spojine**
osnovne kovine*
bioBakterije
loke
MPN/l
fekalnega
v/s
v/s
izvora***
18.3.2003
3-4
1/2
3
29.5.2003 (3) - 4
1/2
2
2
1
14.10.2003
4
1/2
4
8.12.2003 3 - (4)
1/2
4
4.3.2003 1 - (2)
1/1
++
7.5.2003 (1) - 2
1/1
1
8.7.2003
1
1/1
1/1
1
1
1
1
25.11.2003
1
1/1
1
1
4.3.2003
2-3
4
++
7.5.2003
2-3
8.7.2003
2-3
25.11.2003 (2) - 3
5.3.2003 (2) - 3
1
1
1
2
++
8.5.2003 (2) - 3
1/1
1
1
2
8.7.2003 (2) - 3
1/1
1
1
1
1
26.11.2003 (2) - 3
1/1
1
1
5.3.2003 (2) - 3
4
++
8.5.2003
3
2
8.7.2003
3
26.11.2003 (2) - 3
5.3.2003 (2) - 3
4
++
8.5.2003
3
8.7.2003
3
26.11.2003
2-3
5.3.2003 (2) - 3
1/1
1
4
++
8.5.2003
3
1/1
1
2
8.7.2003
3
1/3
1/1
1
2
3
1
2-3
26.11.2003 (2) - 3
1/1
1
4.3.2003
3-4
3
++
7.5.2003 (3) - 4
2-3
8.7.2003 (3) - 4
25.11.2003
3-4
53
SKUPNA
OCENA
(3) - 4
1 - (2)
2-3
(2) - 3
(2) - 3
(2) - 3
(2) - 3
3-4
VODOTOK
BOLSKA
MERILNO MESTO
Dolenja vas
VOGLAJNA
S HUDINJO
Celje
MIRNA
Botanj
IZVIR KRKE
POLTARICA
Gradi ek
KRKA
Podbukovje
Srebrni e
Gornja Gomila
KRKA
SOTLA
Krka vas
Rogaka Slatina
DATUM
4.3.2003
7.5.2003
8.7.2003
25.11.2003
5.3.2003
8.5.2003
8.7.2003
26.11.2003
19.2.2003
10.4.2003
16.7.2003
19.11.2003
27.3.2003
3.6.2003
9.9.2003
12.11.2003
27.3.2003
3.6.2003
9.9.2003
12.11.2003
27.3.2003
3.6.2003
27.3.2003
3.6.2003
27.3.2003
3.6.2003
9.9.2003
12.11.2003
19.2.2003
10.4.2003
16.7.2003
20.11.2003
OCENA KAKOVOSTI
BIOLOKE ANALIZE
SaproBakterioloke
organske spojine**
osnovne kovine*
bioBakterije
loke
MPN/l
fekalnega
v/s
v/s
izvora***
(2) - 3
2
++
3
2
(2) - 3
2-3
2-3
1/4
++
3
2/2
3 - (4)
2/4
4
4/1-2
2
++
2
2
1-2
2 - (3)
1 - (2)
1/1
1
+2
1/1
1
1-2
2
1/1
1-2
1 - (2)
1/1
1-2
1/1
++
2
1/1
2
1/2
1/(1) - 2
2
++
2
2
2
++
2
2
1/1
1
2
++
2
1/1
1/1
1
2
2
1
2
2
1/1
1
2
2
1/1
2
3
2/1
2
4
++
3
2/2
3
4
2/3
1
3
1
2-3
3
1/3
3
54
SKUPNA
OCENA
(2) - 3
3 - (4) / 4x
1-2
2
2
3 - (4)
VODOTOK
SOTLA
KOLPA
KOLPA
MERILNO MESTO
Rakovec
Osilnica
Petrina
Fara
Radenci
KOLPA
KOLPA
LAHINJA
KRUPA
Radovi i (Metlika)
Kamanje
Primostek
izvir
OCENA KAKOVOSTI
BIOLOKE ANALIZE
DATUM
SaproBakterioloke
organske spojine**
osnovne kovine*
bioBakterije
loke
MPN/l
fekalnega
v/s
v/s
izvora***
19.2.2003
2-3
1/2
2
++
10.4.2003 2 - (3)
1/1
1
16.7.2003
2-3
1/1
1
1
1
3
1
2
20.11.2003
3-4
1/1
1
12.3.2003
2
1/1
1
1
1
++
5.6.2003
1-2
1/1
1/1
1
1
2
1
1-2
17.9.2003
2
1/1
1
1
15.12.2003
1
1/1
1
1
1-2
12.3.2003
1-2
1
++
12.3.2003
2
1
++
5.6.2003 (1) - 2
1-2
17.9.2003
2
15.12.2003
1-2
1/12.3.2003
1-2
1
++
5.6.2003
2
11.3.2003 (1) - 2
1/1/1
1
4
++
4.6.2003
2
1/1
1/1
1
1
2
1
2
4
++
17.9.2003
2
1/-/1
1
1
16.12.2003
2
1/1
1
1
2
2
++
11.3.2003
2
1/4
++
4.6.2003
2
1/1-2
3
++
16.12.2003
2
1/2
11.3.2003
1-2
1/2
++
4.6.2003 2 - (3)
1/1
1/4
1
1
2
1
2
17.9.2003
2
1/1
1
16.12.2003 (1) - 2
1/11.3.2003
2
1/1
++
4.6.2003
1
1/4
1-2
17.9.2003 (1) - 2
-/4
16.12.2003 1 - (2)
55
SKUPNA
OCENA
2-3
1-2
1-2
(1) - 2
(1) - 2
2 / 4
1 - 2 / 4
VODOTOK
BILPA
RINA
SO A
MERILNO MESTO
Spodnja Bilpa
Ko evje
Trenta
SO A
pod Tolminom
SO A
Plave
SO A
KORITNICA
Solkan
Kal
TOLMINKA
izliv
IDRIJCA
Podroteja
Hotek
OCENA KAKOVOSTI
BIOLOKE ANALIZE
DATUM
SaproBakterioloke
organske spojine**
osnovne kovine*
bioBakterije
loke
MPN/l
fekalnega
v/s
v/s
izvora***
12.3.2003
2
1/1
++
5.6.2003 (1) - 2
1/1
17.9.2003
2
1/15.12.2003 2 - (3)
1/12.3.2003 2 - (3)
1/4
++
5.6.2003
4
1/2
15.12.2003
4
1/25.2.2003 1 - (2)
1/1
1
1
-11.6.2003
1-2
1/1
1/1
1
1
2
1
1
23.9.2003
1-2
1/1
1
17.12.2003
1-2
1/1
1
1-2
25.2.2003
1-2
2
++
11.6.2003
2-3
26.2.2003
1
1/4
1
++
12.6.2003
2
1/4
23.9.2003
1
1/17.12.2003
1
1/26.2.2003 (1) - 2
1/1
1
1
-12.6.2003
2
1/4
1/1
1
1
1
1
2
23.9.2003
2
1/1
1
17.12.2003
1-2
1/1
1
25.2.2003
1-2
1/1
1
1
-11.6.2003
1
1/1
1/1
1
1
2
1
1
23.9.2003
2
1/1
1
17.12.2003
1
1/1
1
25.2.2003 1 - (2)
2
++
11.6.2003
1
1-2
25.2.2003
1-2
2
++
11.6.2003 (1) - 2
25.2.2003
2
1
++
11.6.2003
2
1-2
56
SKUPNA
OCENA
(3) - 4
1-2
1 - (2) / 4x
2 / 4x
1-2
1-2
(1) - 2
2
VODOTOK
KOREN
VIPAVA
HUBELJ
NADIA
REKA
REKA
MERILNO MESTO
Nova Gorica
Miren
Ajdov ina
Potoki
Topolc
Cerkvenikov mlin
OCENA KAKOVOSTI
BIOLOKE ANALIZE
DATUM
SaproBakterioloke
organske spojine**
osnovne kovine*
bioBakterije
loke
MPN/l
fekalnega
v/s
v/s
izvora***
26.2.2003
4
3/4
++
12.6.2003
4
2/13.11.2003
4
2/17.12.2003
4
4/26.2.2003 2 - (3)
1/1
1
1
2
++
12.6.2003
2-3
1/1
1/1
1
1
2
1
2
23.9.2003 (2) - 3
1/1
1
17.12.2003
2-3
1/1
1
1
26.2.2003 (2) - 3
4
++
12.6.2003
3-4
3
23.9.2003 (2) - 3
17.12.2003
2-3
25.2.2003 1 - (2)
1/1
1
1
-11.6.2003 1 - (2)
1/1
1/1
1
1
1
1
1-2
23.9.2003
2
1/1
1
17.12.2003
2
1/1
1
27.2.2003 3 - (4)
2
++
27.5.2003 (2) - 3
2
22.10.2003
3
18.12.2003
2
27.2.2003
2
1/1
1
1-2
1
++
27.5.2003 2 - (3)
1/1
1/1
1
1
2
1
2
22.10.2003
2-3
1/1
1
18.12.2003
2
1/1
1
57
SKUPNA
OCENA
2-3
(1) - 2
2 - (3)
VODOTOK
REKA
RIANA
DRAGONJA
Opombe:
MERILNO MESTO
Matavun
Dekani
Podkatel
OCENA KAKOVOSTI
BIOLOKE ANALIZE
DATUM
SaproBakterioloke
organske spojine**
bioBakterije
osnovne kovine*
loke
MPN/l
fekalnega
v/s
v/s
izvora***
27.2.2003
2
1/1
++
27.5.2003
2
1/1
1-2
22.10.2003 2 - (3)
1/18.12.2003 1 - 2
1/27.2.2003
2
1/3
++
27.5.2003 2 - 3
1/1/1
1
2
2
13.11.2003
2
18.12.2003 1 - 2
1/27.2.2003 1 - 2
1/1
1
1-2
1
++
27.5.2003 (1) - 2
1/1
1/1
1
1
2
1
1-2
1
++
13.11.2003 2 - (3)
1/1
1
1
++
18.12.2003 (1) - 2
1/1
1
* -ocena za kovine - v vodi in suspendiranih snoveh/sedimentu

** -PCB - poliklorirani bifenili (voda/sediment)
-FEN - fenolne spojine
-PEST - pesticidi
-AOX - adsorbirane organske halogenirane spojine
-EOX - ekstrahirane organske halogenirane spojine
*** -prvi znak + ali - pomeni prisotnost (ali odsotnost) koliformnih bakterij fekalnega izvora, naslednji znak + ali - pomeni prisotnost
(ali odsotnost) streptokokov fekalnega izvora
v/s -voda/sediment
- ocena po vsebnosti PCB v sedimentu
x - ocena po vsebnosti tekih kovin v sedimentu
# - v asu cvetenja alg
Primer skupnih ocen kakovosti, kot si sledijo od 1 do 2 kakovostnega razreda: 1; 1 - (2); 1 - 2; (1) - 2; 2
58
SKUPNA
OCENA
2 - (3)
Tabela 15: Merilna mesta z najvijimi izmerjenimi (max) in povprenimi (pov) koncentracijami biokemijske in kemijske potrebe
po kisiku, amonija, nitrita, nitrata, ortofosfata, fenolnih snovi, mineralnih olj in detergentov v letu 2003
Merilno mesto
Leto
BPK5
mgO2/l
max pov
Mura
avnica
Ledava
Kobiljski potok
Drava
Mea
Mislinja
Dravinja
Pesnica
Sava
Trika Bistrica
Sora
Kamnika Bistrica
Sotla
Kolpa
Rina
Bilpa
Cerak
Petanjci
Mota
Pristava
entiba
Mostje
Dravograd
Mariborski otok
Borl
Ormo - most
Ormo
Podklanc
Otiki vrh
Otiki vrh
Videm pri Ptuju
Zamuani
Prebaevo
Medno
Dolsko
Litija
Suhadol (Hrastnik)
Radee nad Sopoto
Botanj
Breice
Podbrezje
Medvode
Berievo
Rogaka Slatina
Rakovec
Radovii (Metlika)
Koevje
Spodnja Bilpa
2003
2003
2003
2003
2003
2003
2003
2003
2003
2003
2003
2003
2003
2003
2003
2003
2003
2003
2003
2003
2003
2003
2003
2003
2003
2003
2003
2003
2003
2003
2003
2003
2003
110.0 65.2
18.1 10.8
KPK K2Cr2O7 NH4

mgO2/l
max pov
15
13
20
14
16
13
99
73
45
30
14
10
10
7.0
7.6
2.6
4.6
10
mg/l
max pov
0.64 0.33
0.52 0.22
0.51 0.24
1.62 0.99
7.49 3.17
NO2
NO3
mg/l
mg/l
max pov max pov
0.200 0.115
0.339 0.148
0.200 0.112
0.247 0.154
0.743 0.333 21.0 11.0
13.1 8.3
0.64 0.50 0.191 0.143 11.8
13
11
12
13
18
25
39
6
8
9
10
16
17
12
15
13
15
13
13
36
25
15
12
10
12
9
9
21
15
7
1.21 0.58 0.215 0.090 12.7

0.65 0.45 0.600 0.206
0.97 0.51 0.140 0.114
0.255 0.139
0.112 0.078
0.103 0.075
0.210 0.083
0.106
0.128
0.182
0.265
0.137
orto-PO4
1.530
4.265
Detergenti
mg/l
max
pov
0.067 0.027
0.036 0.015
0.056 0.042
0.798 0.029 0.011 0.040 0.021
1.451
0.054 0.032
mg/l
max
pov
0.048
0.059
0.069
0.164 14.1 8.9
0.089 27.6 16.9
0.005
0.005
0.011
0.008
0.018
0.010
0.039
0.016
0.021
0.013
0.010
0.009
0.006
0.006
0.13
0.07
8.5
0.21
0.07
0.010 0.005
0.012 0.007
0.448
0.492
0.602
0.684
0.196
0.242
0.383
0.440
2.240
0.563
0.646
0.027 0.016 0.105

0.288 0.017 0.009 0.039
0.050
0.020
0.010
2.491 0.041 0.017 0.030
0.959
0.030
0.178 0.024 0.009
0.015
2.333
0.016
0.213
0.031
0.006
0.016
0.023
0.10
0.06
0.008
0.012
0.011
0.22
0.14
3.4
17.6
10.1
10.1
5.2
35
46
19
26
24
13
7.78 4.05 0.740 0.295 34.6 16.1

5.86 1.99 0.580 0.251 22.0 11.0
3.83 1.02 0.264 0.082 13.7 5.8
4.052
2.928
0.483
54.2
23.0
24
18
5.01 3.29 1.080 0.453
4.505
0.444
11.5
0.012
0.013
0.21
0.10
7.9
7.0
59
Mineralna olja
mg/l
max
pov
Fenolne
snovi
g/l
max pov
9.3
Tabela 15: Merilna mesta z najvijimi izmerjenimi (max) in povprenimi (pov) koncentracijami biokemijske in kemijske potrebe
po kisiku, amonija, nitrita, nitrata, ortofosfata, fenolnih snovi, mineralnih olj in detergentov v letu 2003
Merilno mesto
Leto
BPK5
KPK
K2Cr2O7
NH4
NO2
NO3
orto-PO4
Fenolne snovi
Mineralna
olja
Detergenti
mgO2/l
mgO2/l
mg/l
mg/l
mg/l
mg/l
g/l
mg/l
mg/l
max
Ljubljanica
Veliki Moilnik
Cerkniica
Pivka
Logaica
Savinja
Paka
Bolska
Voglajna
Soa
Koren
Vipava
Hubelj
Nadia
Reka
Riana
Dragonja
Livada
Zalog
Vrhnika
Cerknica (Dolenja
vas)
Postojna
Jaka
Braslove
Medlog
Tremerje
Rimske Toplice
Veliko irje
Reica
Dolenja vas
Celje
Pod Tolminom
Solkan
Nova Gorica
Miren
Ajdovina
Potoki
Topolc
Cerkvenikov mlin
Matavun
Dekani
Podkatel
2003
2003
2003
32.1
2003
5.9
2003
2003
2003
2003
2003
2003
2003
2003
2003
2003
2003
2003
2003
2003
2003
2003
2003
2003
2003
2003
2003
8.2
60.3
pov
12.6
3.8
21.4
9.2
7.5
20.2
9.1
8.1
5.4
max pov
pov
max
pov
max pov
15
48
10
23
0.53
1.07
0.36
0.66
0.392 0.126
1.500 0.433 13.3
11.0
27
14
0.89
0.58
0.198 0.089
31
121
10
10
15
18
13
27
15
31
16
17
44
8
9
12
13
11
23
11
21
11
4.24 1.50 0.283

50.25 15.20 1.070
0.54 0.50 0.200
0.184
0.53 0.40 0.176
0.310
0.280
5.22 3.43 0.940
0.104
1.93 0.65 0.325
408.0 332.2
879 566
14.2
19
13
20
15
11
20
10
12
8
7
8
6
5.7
max
0.52
0.21
60
0.111 0.060
pov
max
pov
7.7
7.9
0.112
0.360 12.3 6.3
0.109
0.135
0.128
0.202
0.189
0.508
0.508 12.8 11.7
0.231
40.55 31.79 0.866 0.480

0.167 0.095
0.60 0.25 0.284 0.117
max
2.155
0.655
1.371 0.635
11.685 3.651
max
pov
max
pov
0.038 0.013 0.23
0.09
0.016 0.006
0.010
0.035
0.006
0.014
0.050 0.018 0.20
0.08
0.017 0.009
0.019 0.111
0.469
0.621
2.008
0.243
0.321
1.269
0.017
0.007
15.100 10.013 0.212
0.111
0.062
0.020
0.013
0.006
0.076
0.021
0.011
0.090
0.027
0.011 0.13
0.008
0.030 0.12
0.012
1.460
0.013
0.030
0.013
0.013
0.024
0.006
0.795 3.00
0.009
0.019
0.007
0.008
0.011
0.10
0.06
2.46
Tabela 16: Merilna mesta z najvijimi izmerjenimi koncentracijami kovin v vodi, suspendiranih snoveh in sedimentu v letu 2003
Cu
Merilno mesto
Mura
Drava
Mea
Sava
Sotla
Kolpa
Rina
Bilpa
Lahinja
Ljubljanica
Cerkniko jezero
(Stren)
Logaica
Savinja
Datum
Cerak
Dravograd
Mariborski otok
Ormo
Ormo
Podklanc
Podklanc
Otiki vrh
Otiki vrh
Dolsko
Suhadol (Hrastnik)
Breice
Rogaka Slatina
Rogaka Slatina
Rogaka Slatina
Rogaka Slatina
Rakovec
Osilnica
Radovii (Metlika)
Koevje
Spodnja Bilpa
Primostek
Zalog
6.2.2003
28.1.2003
28.1.2003
28.1.2003
9.7.2003
27.1.2003
28.1.2003
27.1.2003
28.1.2003
15.7.2003
15.7.2003
15.7.2003
19.2.2003
15.7.2003
19.2.2003
10.4.2003
15.7.2003
16.7.2003
15.7.2003
4.6.2003
4.6.2003
4.6.2003
4.6.2003
4.6.2003
15.7.2003
Dolenje jezero
19.3.2003
Jaka
Lue
Veliko irje
29.5.2003
9.7.2003
8.7.2003
filt.+
sus.s.
g/l
Zn
Cd
sedifilt.+ sediment sus.s. ment

mg/kg g/l mg/kg
72
150
filt.+
sus.s.
g/l
Cr
Ni
Pb
sedifilt.+ sedifilt.+ sediment sus.s. ment sus.s. ment

mg/kg g/l mg/kg g/l mg/kg
1200
2800
950
400
1.1
2.9
9.7
4.1
1.8
63
90
6700
34
430
1600
7.9
filt.+
sus.s.
g/l
Hg
sedifilt.+
ment
sus.s.
mg/k
g/l
g
sediment
mg/kg
83
66
250
240
170
0.23
0.27
130
4400
0.11
130
160
51
70
570
60
55
54
63.8
61
55.4
42
43
220
230
280
45
1.2
1.2
0.18
0.13
0.93
0.35
0.58
30.22
28.28
1.5
1400
0.17
25.91
140
54
290
83
350
1000
1.2
312
1.8
890
5.4
160
54
130
120
0.06
0.14
0.49
0.12
0.08
5.1
67.1
48
53
63.1
61
53
0.42
0.22
0.48
Tabela 16: Merilna mesta z najvijimi izmerjenimi koncentracijami kovin v vodi, suspendiranih snoveh in sedimentu v letu 2003
Cu
Merilno mesto
Kamnika Bistrica
Voglajna
Krka
Soa
Koren
Vipava
Reka
Dragonja
Datum
izvir
Celje
Celje
Celje
Krka vas
Plave
Plave
Solkan
Nova Gorica
Nova Gorica
Nova Gorica
Miren
Cerkvenikov mlin
Matavun
Podkatel
filt.+
sus.s.
g/l
16.7.2003
8.5.2003
8.7.2003
26.11.2003
4.6.2003
25.2.2003
11.6.2003
11.6.2003
12.6.2003
13.11.2003
17.12.2003
11.6.2003
29.5.2003
29.5.2003
29.5.2003
Zn
sediment
mg/kg
filt.+
sus.s.
g/l
Cd
sediment
mg/kg
filt.+
sus.s.
g/l
Cr
Ni
sedifilt.+
sedifilt.+
ment sus.s
ment sus.s.
mg/k
.
mg/kg g/l
g
g/l
Pb
sediment
mg/k
g
filt.+
sus.s.
g/l
Hg
sedifilt.+ sediment sus.s. ment

mg/kg g/l mg/kg
130
15.07
150
180.6
205.7
11000
85
160
23.260
73
1.2
45
0.54
22.8
59
0.15
36
110
8.9
78
61.1
109.4
73.12
0.32
64
60
57
Opombe:
filt.
filtrat, koncentracija kovin v vodi
sus.s.
suspendirane snovi, koncentracija kovin v suspendiranih snoveh
62
68
140
0.06
Tabela 17: Merilna mesta z najvijimi izmerjenimi koncentracijami organskih spojin v vodi v
letu 2003
MERILNO MESTO
MURA
Datum
Cerak
Cerak
Cerak
Cerak
MURA
Mota
DRAVA
Ormo
Ormo
SAVA
Medno
Medno
Medno
Dolsko
Suhadol (Hrastnik)
Suhadol (Hrastnik)
Radee
Radee
Radee
Radee
Breice
Breice
Breice
Breice
Jesenice na
Dolenjskem
Jesenice na
Dolenjskem
Jesenice na
Dolenjskem
Jesenice na
Dolenjskem
Podbrezje
Podbrezje
PCB*
Fenolne
snovi
Vsota
pesticidov
Vsota
atrazinov
**
AOX
***
g/l
g/l
g/l
g/l
g Cl/l
6.2.2003
15.4.2003
3.7.2003
10.11.2003
13
14
27
26
6.2.2003
12
28.1.2003
9.7.2003
9.4.2003
16.7.2003
19.11.2003
15.7.2003
19.2.2003
15.7.2003
19.2.2003
9.4.2003
15.7.2003
18.11.2003
19.2.2003
9.4.2003
15.7.2003
18.11.2003
9
27
41
8
12
22
19.2.2003
0,24
10
8
13
35
9
110
120
220
300
0,16
140
9.4.2003
78
15.7.2003
160
18.11.2003
110
19.2.2003
9.4.2003
19.2.2003
9.4.2003
16.7.2003
10
20
15
8
18
Berievo
Berievo
Berievo
Berievo
19.2.2003
9.4.2003
16.7.2003
18.11.2003
15
19
61
31
Zalog
Zalog
Zalog
Zalog
19.2.2003
9.4.2003
15.7.2003
19.11.2003
17
13
20
12
VELIKA LJUBLJANICA
Mirke
Mirke
29.5.2003
9.12.2003
13
21
CERKNIICA
Cerknica
19.3.2003
Cerknica
29.5.2003
VELIKI MOILNIK
Cerknica
Cerknica
Vrhnika
14.10.2003
9.12.2003
9.12.2003
14
10
12
TRIKA BISTRICA
KOKRA
KAMNIKA BISTRICA
LJUBLJANICA
Kranj
Kranj
Kranj
63
0,17
0,17
Tabela 17: Merilna mesta z najvijimi izmerjenimi koncentracijami organskih spojin v vodi v
letu 2003
MERILNO MESTO
LOGAICA
SAVINJA
KRKA
Datum
Jaka
Jaka
Jaka
Jaka
19.3.2003
29.5.2003
14.10.2003
9.12.2003
Lue
Medlog
Veliko irje
Veliko irje
25.11.2003
25.11.2003
8.7.2003
27.11.2003
Krka Vas
SOTLA
KOLPA
PCB*
Fenolne
snovi
Vsota
pesticidov
Vsota
atrazinov
**
AOX
***
g/l
g/l
g/l
g/l
g Cl/l
22
15
78
54
0,15
0,15
0,14
0,36
21
0,12
4.6.2003
15
Rogaka Slatina
Rogaka Slatina
Rogaka Slatina
Rogaka Slatina
Rakovec
19.2.2003
9.4.2003
15.7.2003
18.11.2003
15.7.2003
7
28
26
36
22
Osilnica
Osilnica
Radovii (Metlika)
Radovii (Metlika)
4.6.2003
16.12.2003
4.6.2003
16.12.2003
LAHINJA
Primostek
KRUPA
izvir
SOA
Trenta
Solkan
0,3
8
0,24
0,12
0,36
4.6.2003
4.6.2003
11.6.2003
17.12.2003
0,21
18
8
0,003
7
0,19
KORITNICA
Kal
11.6.2003
10
VIPAVA
Miren
11.6.2003
17
NOTRANJSKA REKA
Cerkvenikov mlin
29.5.2003
12
RIANA
Dekani
29.5.2003
DRAGONJA
Podkatel
29.5.2003
12
Legenda
*
**
***
poliklorirani bifenili
vsota atrazinov = atrazin + desetil-atrazin + desizopropil-atrazin
halogenirani organski ogljikovodiki v vodi
64
VODOTOK
MURA
MERILNO
MESTO
Cerak
Petanjci
Mota
AVNICA
Pristava
LEDAVA
entiba
DRAVA
Dravograd
Brezno
Mariborski otok
Duplek
Ptuj
Borl
Ormo
Ormo - most
MEA
Podklanc
Otiki vrh
MISLINJA
Otiki vrh
DRAVINJA
Videm
PESNICA
Zamuani
SAVA DOLINKA
Podkoren
Blejski most
SAVA BOHINJKA
Sv. Janez
Bodee
BLEJSKO JEZERO
Mlino
SAVA
Otoe
Prebaevo
Medno
entjakob
Dolsko
Litija
Suhadol (Hrastnik)
Radee nad Sop.
Botanj
Breice
Jesenice na Dol.
KOKRA
Kranj
SELICA
elezniki
POLJANICA
iri
SORA
Medvode
KAMNIKA
Izvir
BISTRICA
Stranje
Kamnik
Domale
Berievo
LJUBLJANICA
Livada
Zalog
SKUPNA OCENA
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
(2) - 3
(2) - 3
(2) - 3
4
3
2
2 - (3)
2 - (3)
2 - (3)
2-3
2 - (3)
(2) - 3
2-3
(2) - 3
(2) - 3
(2) - 3
(2) - 3
(2) - 3
2 - (3)
2
2 - (3)
2 - (3)
2-3
2-3
2-3
3
3
3
3
2-3
3 - (4)
3
2 - (3)
2 - (3)
2 - (3)
1 - (2)
4
3
4
(2) - 3
2-3
(2) - 3
(3) - 4
3
2
2 - (3)
2 - (3)
2 - (3)
2-3
2 - (3)
(2) - 3
2-3
(2) - 3
(2) - 3
(2) - 3
(2) - 3
(2) - 3
1-2
2
2
2 - (3)
2-3
2-3
2 - (3)
3
3
3
3
2-3
3
(2) - 3
2-3
2-3
2-3
1
3-4
2-3
(3) - 4
(2) - 3
(2) - 3
(2) - 3
4
3
2-3
2 - (3)
2 - (3)
2 - (3)
2-3
2 - (3)
3
2-3
2-3
(2) - 3
(2) - 3
2-3
(2) - 3
1-2
1-2
2
2 - (3)
3
2 - (3)
2 - (3)
3 - (4)
3
(2) - 3
3
2-3
3
3
2-3
2-3
2-3
1
4
2-3
4
2-3
2-3
2-3
4
3
2
2 - (3)
2 - (3)
2 - (3)
2-3
2-3
(2) - 3
2 - (3)
2-3
(2) - 3
(2) - 3
(2) - 3
(2) - 3
(1) - 2
2
2
2
2 - (3)
2
2-3
2 - (3)
2 - (3)
3
3
3
3
(2) - 3
3
(2) - 3
2-3
2 - (3)
2
2
2 - (3)
1 - (2)
2
2-3
2 - (3)
3-4
(2) - 3
(3) - 4
2-3
2-3
(2) - 3
(3) - 4
(2) - 3
2
2
2
2
2-3
2 - (3)
2-3
2 - (3)
2 - (3)
(2) - 3
(2) - 3
2-3
(2) - 3
1-2
1-2
2 - (3)
2
2-3
2
2 - (3)
3
(2) - 3
(2) - 3
(2) - 3
(2) - 3
3
(2) - 3
2 - (3)
2 - (3)
2 - (3)
1
3 - (4)
2 - (3)
(3) - 4
(2) - 3
(2) - 3
(2) - 3
4
3 - (4)
2 - (3)
2
2 - (3)
2 - (3)
2-3
2-3
3
2 - (3)
2-3
(2) - 3
2-3
2-3
(2) - 3
(2) - 3
2
1-2
2
2
2 - (3)
2 - (3)
2 - (3)
(2) - 3
2-3
2 - 3/4x
(2) - 3
2-3
3
3
2 - (3)
2 - (3)
2
1 - (2)
(3) - 4
2-3
(3) - 4
(2 )- 3
3
(2 )- 3
4
(3) - 4
2-3
2
2 - (3)
2 - (3)
2-3
2-3
(2) - 3
2 - (3)
2 - (3)
(2) - 3 / 4
(2) - 3
2-3
3
(2) - 3
1 - (2)
2 - (3)
2 - (3)
2 - (3)
2 - (3)
3
(2) - 3
(2) - 3
(2) - 3
2-3
3-4
3
2 - (3)
2
2 - (3)
1 - (2)
(3) - 4
2-3
3 - 4 / 4
65
VODOTOK
VEL. LJUBLJANICA
VELIKI MOILNIK
GRAJSKI IZVIRI
CERKNIKO JEZERO
CERKNIICA
PIVKA
UNICA
MALENICA
LOGAICA
SAVINJA
PAKA
BOLSKA
VOGLAJNA
MIRNA
KRKA
IZVIR POLTARCA
IZVIR POD JAMO
SOTLA
KOLPA
RINA
LAHINJA
KRUPA
BILPA
SOA
KORITNICA
SKUPNA OCENA
MERILNO
MESTO
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
Mirke
Vrhnika
Bistra
Dolenje jezero
Dolenja vas
Postojna
Hasberg
Malni
Jaka
Lue
Letu
Braslove
Medlog
Tremerje
Rimske Toplice
Veliko irje
Reica
Dolenja vas
Celje
Botanj
2
2
2 - (3)
2
3
3 - (4)
2
2
3 - (4)
2
2 -3
3
3
3
(2) - 3
3-4
3
3-4
2 - (3)
2
2
2
2 - (3)
3-4
3
2
2
3-4
2
2-3
(2) - 3
(2) - 3
(2) - 3
(2) - 3
(3) - 4
(2) - 3
3-4
2
2
2
2
2-3
3
3
2
2
3-4
2
2-3
(2) - 3
3
(2) - 3
(2) - 3
3-4
3
3 - (4)
2-3
2
2
2
2
3
2-3
2
2
4
2
2-3
2-3
3
3
(2) - 3
4
3
4
2 - (3)
(1) - 2
(1) - 2
(1) - 2
2 - (3)
(2) - 3
(2) - 3
2
2
3-4
2
2-3
2-3
(2) - 3
(2) - 3
2-3
3 - (4)
3
3
2 - (3)
2
2
2
2-3
(2) - 3
(2) - 3
2
2
4
(1) - 2
2-3
2-3
(2) - 3
2-3
2 -3
3-4
2-3
3
2
2
2
(1) - 2
2 - (3)
2-3
3
(1) - 2
(3) - 4
1 - (2)
2-3
(2) - 3
(2) - 3
(2) - 3
(2) - 3
3-4
(2) - 3
3 - (4) / 4
2
(1) - 2
1- 2
1-2
2 - (3)
2
2
2
2-3
4
3
2
2
2
2
2
2 - (3)
2-3
3-4
(2) - 3
2
2
2
2
2
2 - (3)
2 - (3)
4
3
2
2
2
2
2
2
2
4
2-3
2
2
2
2
2
2
2
(3) - 4
2-3
(1) - 2
(1) - 2
2
2
2
2
2
3-4
2-3
(1) - 2
(1) - 2
(1) - 2
(1) - 2
2
2
2
2
3 - (4)
2-3
1-2
1-2
(1) - 2
(1) - 2
(2) - 3
2-3
2 - (3)
2 - (3)
2 - 3/4
3
2-3
3
2
2
2
2
2-3
2-3
2-3
2
2 - (3)
2 - (3)
1-2
3-4
2
2 / 4
2
2
2
1 - (2)
2
3
1-2
2
2
2 - (3)
2 - (3)
2
2
2
(3) - 4 3 - (4)
2
2
2 / 4 1 - 2/4
2
2
1 - (2)
1
(1) - 2 (1) - 2
2 / 4
2 / 4
2 / 4 (1)-2/ 4
1 - (2) 1 - (2)
Gradiek
Gradiek
Podbukovje
Srebrnie
Gornja Gomila
Krka vas
Rogaka Slatina
Rakovec
Osilnica
Petrina
Fara
Radenci
Metlika
(Radovii)
Kamanje
Koevje
Primostek
izvir
Spodnja Bilpa
Trenta
Trnovo
Tolmin
Plave
Solkan
Kal
66
2
(3) - 4
2 / 4
1 - 2 / 4
2
1-2
2
1 - (2) / 4
2 / 4
1-2
VODOTOK
TOLMINKA
IDRIJCA
KRAKI IZVIR
KOREN
VIPAVA
HUBELJ
NADIA
NOTRANJSKA
REKA
RIANA
DRAGONJA
SKUPNA OCENA
MERILNO
MESTO
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
Tolmin (izliv)
Podroteja
Hotek
Podroteja
Nova Gorica
Vipava
Miren
izvir
Ajdovina
Potoki
Topolc
Cerkvenikov mlin
Matavun
izvir
Dekani
Podkatel
2
2
2 / 4
2
4
2
(2) - 3
2
3 - (4)
(1) - 2
2-3
2-3
2
2 - (3)
3-4
2
2
2 - (3)
2 - (3)
2
4
2
2-3
1-2
3 - (4)
(1) - 2
(2) - 3
2 - (3)
2 - (3)
2
(2) - 3
2
2
2
2 / 4
2
4
2
2-3
(1) - 2
3
1-2
2-3
2 - (3)
2 - (3)
2
3
2
2
2
2
2
4
2
2-3
2
3
2
(2) - 3
2-3
2 - (3)
2
3
2
(1) - 2
2
2 / 4
1-2
4
1-2
2-3 / 4
1 - (2)
3
1-2
(2) - 3
2-3
2
1-2
2 - (3)
2
1-2
2
2 / 4
(1) - 2
4
2
2-3
1- 2
3 - (4)
1-2
2-3
2 - (3)
2
2
(2) - 3
2
1-2
(1) - 2
2
4
2-3
3
(1) - 2
3
2 - (3)
2
2 - (3)
2
ocena po vsebnosti kovin

ocena po vsebnosti PCB
67
8.
8.1.
KRATEK KOMENTAR K REZULTATOM ANALIZ

KEMIJSKO STANJE V LETU 2003
Ocena kemijskega stanja povrinskih vodotokov za leto 2003 kae na slabo kemijsko stanje
na 18 merilnih mestih, na 71 merilnih mestih pa je kemijsko stanje dobro. V tabeli 19 je za
merilna mesta, za katera je ugotovljeno slabo kemijsko stanje navedeno za katere parametre
letna povprena vrednost presega mejno vrednost ali za kateri parameter je ugotovljen trend
naraanja.
Letna povprena vrednost fizikalno-kemijskih parametrov v letu 2003 presega mejno vrednost
samo za parameter sulfat in sicer na merilnem mestu Voglajna Celje (158,4 mg/l). Preseene
so bile mejne vrednosti za anionaktivne detergente. Letna povprena vrednost anionaktivnih
detergentov je bila vija od mejne vrednosti v avnici v Pristavi, Rini v Koevju in Korenu
v Novi Gorici. Mejna vrednost za mineralna olja za ugotavljanje kemijskega stanja
povrinskih voda je bila preseena samo na merilnem mestu Koren v Novi Gorici.
Slabo kemijsko stanje zaradi preseganja predpisane mejne vrednosti za baker v vodi je bilo
ugotovljeno na merilnih mestih Kamnika Bistrica Berievo, Voglajna Celje in Koren Nova
Gorica. V Voglajni v Celju in v Korenu v Novi Gorici so bile preseene mejne vrednosti cinka
in kadmija v vodi, letna povprena vrednost niklja v vodi pa je bila veja od mejne vrednosti
na merilnem mestu Voglajna Celje. Na merilnih mestih Sotla-Rogaka Slatina in Koren Nova
Gorica pa je bila preseena mejna vrednost za svinec.
Kemijsko stanje povrinskih voda se ugotavlja za naslednje organske spojine definirane v
Uredbi o kemijskem stanju povrinskih voda: lahkohlapne organske snovi, pentaklorofenol,
heksaklorobenzen, heksaklorobutadien, heksaklorocikloheksan, alaklor, metolaklor, atrazin,
simazin, vsoto pesticidov, antracen, naftalen, policikline aromatske ogljikovodike, fluoranten,
benzen, poliklorirane bifenile, AOX (voda) in EOX (sediment). Analize antracena, naftalena,
policiklinih aromatskih ogljikovodikov, fluorantena, benzena se v letu 2003 niso izvajale.
Veinoma letne povprene vrednosti niso presegale doloenih mejnih vrednosti za organske
spojine, preseene pa so bile mejne vrednosti za fenolne snovi in AOX. Mejna vrednost za
fenolne snovi je 10 g/l. Letna povprena vrednost fenolnih snovi je presegala mejno vrednost
na 6 merilnih mestih od skupno 89-ih merilnih mest in sicer v avnici v Pristavi, Savi v
Breicah, Kamniki Bistrici v Berievem, Logaici v Jaki, Korenu v Novi Gorici ter v Reki
Topolc. V letu 2003 je bila letna povprena vrednost AOX na 8-ih merilnih mestih (Sava
Dolsko, Sava Breice in Jesenice na Dolenjskem, Kamnika Bistrica Berievo, Sotla Rogaka
Slatina in Rakovec, Logaica Jaka in Savinja Veliko irje) veja od mejne vrednosti 20 g
Cl/l. V letu 2003 se je izvedla analiza pesticidov na 37 preiskovanih merilnih mestih, mejna
vrednost za vsoto pesticidov (0.5 g/l) pa ni bila preseena v nobenem vzorcu vode. V
posameznih primerih se pojavljata predvsem atrazin in metolaklor, vendar povprene
vsebnosti na posameznih merilnih mestih nikjer ne presegajo mejno vrednost za posamezni
pesticid (0.1 g/l).
68
Tabela 19: Merilna mesta za katera je ugotovljeno slabo kemijsko stanje z navedbo
parametrov, ki presegajo mejne vrednosti oziroma je v sedimentu ugotovljen
trend naraanja za Cd in Hg
VODOTOK
Merilno mesto
MURA
AVNICA
Cerak
Pristava
DRAVA
SAVA
SAVA
Ormo
Dolsko
Breice
VOGLAJNA
Celje
SOA
KOREN
Plave
Nova Gorica
VIPAVA
REKA
Miren
Topolc
Parameter
Detergenti (mg MBAS/l)

Fenolne snovi (g/l)
AOX (g Cl/l)
Fenolne snovi (g/l)
AOX (g Cl/l)
SAVA
Jesenice na Dol. AOX (g Cl/l)
KAMNIKA
Berievo
Baker - voda (g/l)
BISTRICA
Fenolne snovi (g/l)
AOX (g Cl/l)
SOTLA
Rogaka Slatina Svinec - voda (g/l)
AOX (g Cl/l)
SOTLA
Rakovec
AOX (g Cl/l)
RINA
Koevje
LJUBLJANICA Zalog
LOGAICA
Jaka
Fenolne snovi (g/l)
AOX (g Cl/l)
SAVINJA
Veliko irje
AOX (g Cl/l)
Legenda:
*
/
Detergenti (mg MBAS/l):
Trend naraanja
Letna
Mejna
letnih povprenih
povprena
vrednost vrednosti v sedimentu
vrednost
v zadnjih 5 letih
kadmij
0.13
0.10
/
11.3
10
kadmij
22
20
*
15.5
10
*
188
20
122
20
kadmij, ivo srebro
13.3
5
/
16.5
10
32
20
26.7
10
kadmij, ivo srebro
24
20
22
20
/
0.14
0.10
/
kadmij, ivo srebro
14.0
10
/
42
20
21
20
/
Sulfat (mg SO42-/l)

Kadmij - voda (g/l)
Baker - voda (g/l)
Cink - voda (g/l)
Nikelj - voda (g/l)
158.4
6.03
5.9
110
10.5
150
1
5
100
10
Kadmij - voda (g/l)

Mineralna olja (mg/l)
Baker - voda (g/l)
Cink - voda (g/l)
Svinec - voda (g/l)
Fenolne snovi (g/l)
1.30
2.46
0.795
18.2
150
22.4
111.0
1
0.10
0.05
5
100
10
10
Fenolne snovi (g/l)
19.5
10
trenda ni mogoe doloiti

ni podatkov
Anionaktivni detergenti (mg MBAS/l)
69
kadmij, ivo srebro

/
kadmij, ivo srebro

/
8.2.
KAKOVOST POVRINSKIH VODOTOKOV V LETU 2003 OCENJENA PO

STAREM NAINU V TIRI KAKOVOSTNE RAZREDE
Tako kot v letu 2001 in 2002 je tudi v letu 2003 veina merilnih mest uvrenih med 2. in 3.
kakovostni razred. V najslabi, 4. kakovosti razred, sta uvreni 2 merilni mesti in sicer
Koren v Novi Gorici ter avnica v Pristavi, v letu 2002 pa so bila v etrti kakovostni razred
uvrena 3 merilna mesta. Sedemnajst merilnih mest je uvrenih v 3. in 3.- 4. kakovostni
razred, kar je za 4 ve kot v letu 2002, 15 merilnih mest pa je tako kot v letu 2002 uvrenih v
1. in 1.- 2. kakovostni razred, (slika 1).
100%
80%
60%
40%
20%
0%
1992
1993
1994
1995
1996
1 in 1-2 razred
Slika 1:
1997
2 in 2-3 razred
1998
1999
3 in 3-4 razred
2000
2001
2002
2003
4.razred
Uvrstitev merilnih mest v kakovostne razrede v letih 1992-2003
Osnovni fizikalni in kemijski parametri
Med najbolj onesnaena merilna mesta so uvrena avnica v Pristavi, Ledava v entibi,
Kamnika Bistrica v Berievem, Sotla v Rogaki Slatini, Rina v Koevju, Ljubljanica v
Zalogu, Logaica v Jaki, Paka v Reici, Voglajna v Celju, Sava v Breicah in Koren v Novi
Gorici.
Na teh mestih so najvije vsebnosti duikovih in fosforjevih spojin ter najvije vrednosti KPK
in BPK5. Med omenjenimi merilnimi mesti mono izstopa Koren z izjemno visokimi
vrednostmi. Vsebnost duikovih spojin v povrinskih vodotokih se je v letu 2003 zopet zviala
in je podobna povpreni vsebnosti duika v letu 1993 (1,95 mg/l), slika 2.
70
Povprena vsebnost duikovih spojin (mgN/l)
1.9
1.8
1.7
1.6
1.5
1.4
1.3
1.2
1992
Slika 2:
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
Povprene vsebnosti duikovih spojin v letih 1992-2003
Kovine
Vsebnosti kovin v vodi in suspendiranih snoveh so bile nizke, zato so povrinski vodotoki
glede na vsebnost kovin v vodi in suspendiranih snoveh uvreni veinoma v 1. kakovostni
razred. V 2. kakovostni razred so uvreni posamezni vzorci (po en vzorec na merilnih mestih
Drava Ormo, Mea Podklanc, Sava Dolsko, Kamnika Bistrica Berievo in Cerkniko jezero
Dolenje jezero). Vzorci na merilnem mestu Sotla Rogaka Slatina so uvreni enkrat v 1.,
trikrat pa v 2. kakovostni razred. Vzorci Korena v Novi Gorici so uvreni dvakrat v 2.
kakovostni razred, po enkrat pa v 3. in 4. kakovostni razred. V Voglajni Celje pa so vzorci
uvreni enkrat v 1., dvakrat v 2. in enkrat v 4. kakovostni razred predvsem zaradi visoke
vsebnosti cinka.
Glede na vsebnost kovin v sedimentu so povrinski vodotoki veinoma uvreni v 1. in 2.
kakovostni razred. V 3. kakovostni razred so uvreni po en vzorec na merilnih mestih Drave
v Mariborskem otoku in Ormou, Mea Otiki vrh, Savi Breice, Savinja Veliko irje ter
Sotla Rogaka Slatina. V 4. kakovostni razred so uvreni po en vzorec na merilnih mestih
Mea Podklanc, Ljubljanica Zalog, Voglajna s Hudinjo, Soa Plave (dva vzorca) in Solkan.
Poviane vsebnosti cinka in svinca v sedimentu Drave in Mee ter ivega srebra v sedimentu
Soe so prisotne e ve let.
Organske spojine
V analiziranih vzorcih vode, so bili pesticidi prisotni in uvreni v 3. kakovostni razred zaradi
preseganja mejne vrednosti za posamezni pesticid (0.1 g/l) na dveh merilnih mestih: v
Kamniki Bistrici v Berievem (v juliju je bila vsebnost desetil atrazina 0.12 g/l) in v Sotli v
Rogaki Slatini (v novembru je bila vsebnost atrazina 0.21 g/l). tirje vzorci v Logaici
Jaka so bili po vsebnosti pesticidov uvreni v 2. kakovostni razred, dva vzorca v Krki Krka
vas, po en vzorec pa na merilnem mestu Savinja Veliko irje in v Sotli v Rogaki Slatini.
V 64 vzorcih vode od skupno 91 doloitev AOX, je bila izmerjena vrednost AOX veja od 5
g Cl/l. Najvije vrednosti AOX so bile izmerjene v Savi na merilnem mestu Breice
71
(novembra 300 g Cl/l, julija 220 g Cl/l, aprila 120 g Cl/l in februarja 110 g Cl/l), na
Jesenicah na Dolenjskem (julija 160 g Cl/l, februarja 140 g Cl/l, novembra 110 g Cl/l in
aprila 78 g Cl/l), na merilnem mestu Dolsko (julija 22 g Cl/l), v Mednem (julija 41 g Cl/l),
v Radeah (julija 35 g Cl/l). Tudi v pritokih reke Save so bile izmerjene vrednosti AOX
visoke na merilnih mestih Kamnika Bistrica Berievo (julija 61 g Cl/l in novembra 31 g
Cl/l), Savinja Veliko irje (julija 21 g Cl/l), Sotla Rakovec (julija 22 g Cl/l) ter v Sotli
Rogaka Slatina (november 36 g Cl/l, april 28 g Cl/l, julij 26 g Cl/l). Visoke vsebnosti
organskih halogenih spojin so bile v letu 2003 prisotne tudi v Muri Cerak (julija 27 g Cl/l,
novembra 26 g Cl/l), Dravi Ormo (julija 27 g Cl/l) ter Logaici Jaka (oktobra 78 g
Cl/l, decembra 54 g Cl/l in marca 22 g Cl/l). Vrednost AOX je bila v mesecu decembru
visoka tudi v Veliki Ljubljanici Mirke in sicer 21 g Cl/l.
Na sliki 3 je prikazana vrednost AOX v Savi.
300
Vrednost AOX (mg Cl/l)
250
200
150
100
50
Breice
Radee nad Sopoto
Dolsko
Medno
0
1996
Slika 3:
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
Najvije vsebnosti AOX na merilnih mestih na Savi v letih 1996- 2003
Od 34-ih odvzetih vzorcev vode povrinskih vodotokov v letu 2003, nobena analiza ni
pokazala prisotnost posameznih izomer polikloriranih bifenilov (PCB). Vsi rezultati analiz so
bili pod mejno vrednostjo analizne metode (0,003 g/l) razen merilnega mesta Krupe izvir,
kjer je bila kvantificirana izomera 2.2'.4.5.5'-Pentaklorobifenila z vsebnostjo 0,003 g/l, kar
je na meji zaznavnosti analizne metode.
Visoke vsebnosti PCB v sedimentu so bile doloene na merilnih mestih Krupa izvir
(septembra 3520 g/kg in junija 814 g/kg). Rezultati analiz kaejo, da so v krakem
podzemlju reke Krupe e vedno prisotni poliklorirani bifenili, ki se poasi izpirajo in zato
predstavljajo dolgotrajno onesnaenje. Poviane vsebnosti PCB so bile doloene e v
sedimentu Lahinje na merilnem mestu Primostek (junija 323 g/kg) in v Kolpi na merilnem
mestu Radovii v mesecu septembru 26 g/kg in juniju 24 g/kg.
Vrednosti ekstrahiranih halogeniranih organskih spojin (EOX), ki so bile izmerjene v 35
vzorcih sedimenta slovenskih vodotokov, so bile veini vzorcev pod mejo zaznavnosti
analitske metode, ki znaa 1 mg Cl/kg. Ekstrahirane halogenirane organske spojine so bile
72
prisotne v sedimentu Save v Breicah (julija 3 mg Cl/l) in Jesenicah na Dolenjskem (februarja

3 mg Cl/l in julija 4 mg Cl/l).
Saprobioloke analize
V letu 2003 je na osnovi rezultatov saprobiolokih analiz dobrih 87 % merilnih mest na

vodotokih uvrenih med neobremenjene do zmerno obremenjene vodotoke, 8 % merilnih
mest med kritino obremenjene in dobrih 4 % merilnih mest med mono onesnaene. Med
mono onesnaena so uvrena merilna mesta avnica Pristava in Ljubljanica Zalog v
februarju in Hubelj Ajdovina v juniju. Med zelo mono onesnaena merilna mesta je bilo na
osnovi rezultatov saprobiolokih analiz uvrenih le 1% vseh merilnih mest in sicer
Ljubljanica Zalog v juliju. Prekomerno onesnaenih vodotokov v letu 2003 ni bilo.
Avtomatske merilne postaje
Rezultati neprekinjenih meritev na avtomatskih merilnih postajah v letu 2003 v povpreju

niso pokazali bistvenega odstopanja od veletnih znailnih vrednosti na merilnih mestih Save
v Mednem, Hrastniku in Jesenicah ter Savinje v Velikem irju in Medlogu.
V juniju, juliju in avgustu smo zaradi hidroloke sue, ob izredno nizkih vodostajih Save in
Savinje ter relativno visokih temperaturah vode, zabeleili ekstremno nizke vsebnosti
raztopljenega kisika. V asu nizkih vodostajev nespremenjene obremenitve vodotoka lahko
povzroajo negativne posledice, razmere pa e poslabujejo visoke temperature vode, saj z
naraajoo temperaturo topnost kisika v vodi pada. e tako nizke vsebnosti kisika, e
upadejo v nonem asu, ko poteka le bakterijska razgradnja in ni fotosintetske aktivnosti alg,
ki ob svetlobi proizvajajo kisik. V juniju in juliju smo tako v Savi v Jesenicah na Dolenjskem,
v nonih urah redno beleili vsebnosti raztopljenega kisika pod mejno vrednostjo predpisano
za ivljenje sladkovodnih vrst rib (4mg/l), v sredini junija smo podobno nizke vrednosti
nekajkrat izmerili tudi v Savinji v Medlogu.
Rezultati neprekinjenih meritev na posameznih merilnih mestih so redno objavljeni v
mesenih biltenih Agencije RS za okolje.
73
9.
LITERATURA
[1]
Zakon o varstvu okolja (ZVO, Uradni list RS, 32/93)
[2]
Uredba o kemijskem stanju povrinskih voda, Uradni list RS, t.11/2003
[3]
Pravilnik o monitoringu kemijskega stanja povrinskih voda, Uradni list RS, t 42/2003
[4]
DIRECTIVE 2000/60/EC OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE

COUNCIL of 23. October 2000; establishing a framework for community action in the
field of water policy; Official Journal of the European Communities, 22.12.2000,L
327/1
[5]
Uredba o klasifikaciji voda medrepublikih vodnih tokov, meddravnih voda in voda

obalnega morja Jugoslavije, Uradni list SFRJ, t. 6/78
[6]
Odlok o maksimalno dopustnih koncentracijah radionuklidov in nevarnih snovi v

medrepublikih vodnih tokovih, meddravnih vodah in vodah obalnega morja
Jugoslavije, Uradni list SFRJ, t. 8/78
[7]
Pravilnik o higienski neoporenosti pitne vode, Uradni list RS, t. 46/97 ter dopolnili
Uradni list RS, t. 52/97, Uradni list RS, t. 54/98 in Uradni list RS, t. 7/00
[8]
E/WKB1/08120a/Standards with relations to Dutch Surface Waters
[9]
80/778/EEC, Council Directive of 15. July 1980, relating on quality of water intended
for human consumption
[10] Allgemeine Gteanforderungen Ufer Fliessgewsser (AGA)-Entscheidungshilfe fr die

Wasserrechtbehrden in Wasser-rechtlichen Erlaubnisverfahren, Ministerium fr
Umwelt, Raumordnung und Landwirtschaft vom 14. Mai 1991 (MBI.NW S. 863)
[11] WHO (World Health Organization) Regional Office for Europe, Revision of the WHO
guidelines for drinking Water Quality, Report on the First Review Group Meeting on
Pesticides, Italy, June 1990
[12] Sigel H., Metal Ions in Biological Systems, Vol. 18, Circulations of Metals in the
Environmental, Marcel Decker, Inc, New York
[13] Turekian K.K., Distribution of the elements in some major units of the earth's crust,
Geological Society of America Bulletin 72 (1961) 175 - 192
[14] Raziskave kakovosti voda povrinskih vodotokov v Sloveniji 1986, 1987, 1988, 1989,
1990, 1991,1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997 in 1998 HMZ RS, Ljubljana
[15] Kankaampaa H., Tissari J., Background levels of EOX and AOX in sediments of the
Quaff of Finland, Chemo sphere 28 (1994) 99-116
[16] Commission of the European Communities; Organic micro pollutants in the aquatic
environment, 1988
[17] Cairns J. Jr., Albaugh D. W., Busey F., Duane Chanay M., The sequential comparison
index a simplified method for non-biologist to estimate relative differences in biological
diversity in stream pollution studies, WPCF 40 (1969) 1607-1613
[18] Sladeek V., Koel V., Indicator Value of Freshwater Leeches (Hirudinea) with a Key to
the Determination of European Species Acta Hydrochim. Hydrobiol. 12 (1984) 451-461
[19] Sladeek V., Diatoms as Indicators of Organic Pollution Acta Hydrochim. Hydrobiol. 14
(1986) 555-566
[20] Wegl R., Index fr die Limnosaprobitt, Wasser und Abwasser, Wien 26 (1983) 1-17
74
[21] Sladeek V., System of Water Quality from the Biological Point of View Arch.
Hydrobiol. 7 (1973) 1-218
[22] Liebmann H., Handbuch der Frischwasser und Abwasserbiologie, Bd. I, R.Oldenbourg,
Mnchen (1962)
[23] Wegl R., Das Leben im Abwasser, F.Hirthammer Verlag, Mnchen (1985)
[24] Pantle R., Buck H., Die biologische berwachung der Gewsser und die Darstellung der
Ergebnisse, GWF 96 (1955) 604
[25] Zelinka M., Marvan P., Zur Przisierung der biologischen Klassifikation der Reinheit
flieender Gewsser, Arch. Hydrobiol., 57 (1961) 389-407
[26] Grbovi J., Rejic M., Bioloka analiza kvaliteta odvodnika, Zbornik referata
konferencije o aktuelnim problemima Zatita voda '86, Kragujevac 28-30.05.1986,
(1986) 263-271
[27] Toman M., Grbovi J., Hidrobiologija in hidrokemija tekoih povrinskih voda,
Seminar Vodni dnevi 1989, Ljubljana (1989) 43-47
[28] Grbovi J., Toman M., Trontelj A., Analiza perifitona u hidrobiolokim ispitivanjima
povrinskih vodotokova, Konferencija o aktuelnim problemima zatite voda, Rovinj, 3.5.5. 1989, Zatita voda '89, knjiga 1 (1989) 466-471
[29] Grbovi J., Toman M., Kvantifikacija perifitona i makrozoobentosa u rutinskim
ispitivanjima kvalitete odvodnika, Konferencija o aktuelnim problemima zatite voda,
Bar, 23.-25.05.1990, Zatita voda '90, (1990)
[30] Bayerischer Landesanstalt fr Wasserforschung, Gefhrliche Stoffe im Abwasser und
Oberflchenwasser, Mnchener Beitrge zur Abwasser, Fischerei-und Flussbiologie,
Band 42 (1988)
75
PRILOGA 1
KARTA SLOVENIJE Z OCENO KEMIJSKEGA STANJA NA POSAMEZNIH

MERILNIH MESTIH POVRINSKIH VODOTOKOV
KARTA SLOVENIJE S SKUPNIMI OCENAMI KAKOVOSTI POVRINSKIH

VODOTOKOV
KARTA
SLOVENIJE
Z
OCENAMI
KAKOVOSTI
VODOTOKOV PO SAPROBIOLOKIH ANALIZAH
76
POVRINSKIH
77

Monitoring Kakovosti Površinskih Vodotokov V Sloveniji V Letu 2003

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Monitoring Kakovosti Površinskih Vodotokov V Sloveniji V Letu 2003

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

REPUBLIKA SLOVENIJA

MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR

Agencija Republike Slovenije za okolje

MONITORING KAKOVOSTI POVRINSKIH

LJUBLJANA, september 2005

Na osnovi rezultatov monitoringa povrinskih vodotokov v letu 2003 je bilo ocenjeno

Deskriptorji: Slovenija, povrinski vodotoki, onesnaenje, sedimenti, vzorenje, analize,

SEZNAM TABEL, SLIK IN PRILOG

Mrea in vrsta merilnih mest za doloevanje kemijskega stanja povrinskih

Merjeni parametri v programu monitoringa

Podatki o vodostajih in o pretokih v asu vzorenja v letu 2003

Merilni principi, standardi ali viri, meja zaznavnosti (LOD) in meja

Merilni principi in referenne metode za bakterioloke analize v letu 2003

Merilni principi in referenne metode za bakterioloke analize z

Mejne vrednosti fizikalno - kemijskih parametrov, parametrov iz

Normativi in smernice za uvrstitev vodotokov v kakovostne razrede po

Normativi in smernice za uvrstitev vodotokov v kakovostne razrede po

Tabela 10: Ocena pogostosti bioindikatorjev

Ocena kakovosti povrinskih vodotokov v Sloveniji v letu 2003

Tabela 15: Merilna mesta z najvijimi izmerjenimi (max) in povprenimi (pov)

Uvrstitev merilnih mest v kakovostne razrede v letih 1992-2003

Karta Slovenije z oceno kemijskega stanja na posameznih merilnih mestih povrinskih

1.1.1. Vrsta merilnih mest in merila za izbor ...........................................................................................................................................2

HIDROLOKO STANJE .........................................................................................................................................................................11

FIZIKALNE IN KEMIJSKE ANALIZE.................................................................................................................................................25

VZORENJE IN PRIPRAVA VZORCEV ......................................................................................................................................25

3.1.1. Osnovni fizikalni in kemijski parametri v vodi in suspendiranih snoveh .....................................................................................25

ANALIZNE METODE ....................................................................................................................................................................27

3.2.1. Merilni principi ............................................................................................................................................................................27

ZAGOTAVLJANJE IN KONTROLA KAKOVOSTI.......................................................................................................................33

4.1.1. Vzorenje in metode dela ............................................................................................................................................................34

BAKTERIOLOKE ANALIZE .......................................................................................................................................................34

4.2.1. Vzorenje in metode dela ............................................................................................................................................................34

PREDPISI ZA OCENO KEMIJSKEGA STANJA POVRINSKIH VODOTOKOV .........................................................................35

6. PREDPISI ZA OCENO KAKOVOSTI POVRINSKIH VODOTOKOV V TIRI KAKOVOSTNE RAZREDE PO STAREM

OSNOVNE FIZIKALNE IN KEMIJSKE ANALIZE ........................................................................................................................37

KOVINE V VODI, SUSPENDIRANIH SNOVEH IN SEDIMENTU ...............................................................................................37

6.4.1. Nain ocenjevanja kakovosti .......................................................................................................................................................40

BAKTERIOLOKE ANALIZE .......................................................................................................................................................41

6.5.1. Nain ocenjevanja kakovosti .......................................................................................................................................................42

OCENA KEMIJSKEGA STANJA POVRINSKIH VODOTOKOV................................................................................................42

KAKOVOST VODOTOKOV, OCENJENA PO STAREM, KOMBINIRANEM NAINU V TIRI KAKOVOSTNE RAZREDE......

KRATEK KOMENTAR K REZULTATOM ANALIZ..........................................................................................................................68

KEMIJSKO STANJE V LETU 2003................................................................................................................................................68

ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO NOVO MESTO, Mikrobioloki laboratorij

PROGRAM MONITORINGA KAKOVOSTI POVRINSKIH VODOTOKOV

Pri izdelavi programa monitoringa kakovosti povrinskih vodotokov v letu 2003, so

1.1.1. Vrsta merilnih mest in merila za izbor

1.1.2. Mrea merilnih mest

1.1.3. Letni nart pogostosti vzorenja in obseg analiz

se na podlagi meritev monitoringa ugotavlja, da za vrednost tega parametra v vodnem

koncentracija 0.3 * MVK

letna koliina snovi, ki so jo z odvajanjem odpadnih voda izpustili v vodno

1.1.4. Realizacija programa monitoringa

Videm pri Ptuju

Cerknica (Dolenja vas)

IZVIR KRKE - POLTARICA

osnovno merilno mesto

pesticidi, seznam je razviden iz tabele 2

GC/MS identifikacija organskih spojin z metodo

V tabeli 2 so navedeni parametri, analizirani v okviru programa dravnega monitoringa

Merjeni parametri v programu monitoringa kakovosti povrinskih vodotokov

SPLONI FIZIKALNO-KEMIJSKI PARAMETRI