OSNOVE

HIDROSTATIKE
- vede, ki preuuje mirujoe
tekoine

HIDROSTATIKA
Znailnost, da je sila na katero koli toko v
tekoini enaka iz vseh smeri. e ta pogoj o
ravnovesju sil ne velja, se tekoina premakne v
smeri rezultante sil.
Sila, s katero tekoina pritiska na steno, je
vedno pravokotna na steno in seveda tudi
nasprotno zaradi tega je gladina pravokotna
na silo tee.
Osnovni zakon pravi, da tekoine nimajo lastne
oblike, ampak vedno zavzamejo obliko posode.

KAPLJEVINA
je snov v taknem agregatnem
stanju, v katerem zavzame
obliko posode, pri emer pa
ohranja stalno prostornino in
tvori gladino
zaradi povrinske napetosti
kapljevine tvorijo kapljice
VSE SKUPAJ SO TAKO
IMENOVANE TEKOINE

POVRINSKA NAPETOST
je pojav, da se gladina
kapljevine obnaa kot prona
ploa
posledica tega je, da lahko
nastanejo kapljice na
povrini razlite tekoine
zaradi tega tekoina pleza
po ozkih ceveh

STISLJIVOST
x je v fiziki snovna konstanta, doloena pri
deformaciji snovi kot razmerje med relativno
spremembo prostornine telesa (V/V) in
spremembo tlaka (p), ki je povzroil to
spremembo
KAJ TO POMENI?
- VODA je praktino nestisljiva
- e poi cev, je voda nenevarna (nevarne so
armature)

HIDROSTATINI TLAK
Pascalov zakon
je tlak v mirujoi tekoini zaradi njene lastne
tee
v nestisljivih tekoinah tlak naraa z globino:
10 m pod vodo je 1 bar
10 m visoka cev, napolnjena z vodo, ima na dnu tlak
1 bar

hidrostatini paradoks (hidrostatini tlak je

odvisen le od viine vodnega stolpca ter
gostote in ne od oblike)

MERJENJE
TLAKA
MANOMETER
- membranski
- Bourdonova cev
- kapljevinski
VAKUUMMETER
MANOVAKUUMMETER

OSNOVE
HIDRODINAMIKE
- vede, ki obravnava gibanje
tekoin

MERSKE ENOTE
pretok volumski

m/s

bar

100 000 Pa

liter

1 dm

gostota

kg/m

10 mVs

1 bar

viskoznost

m/s

STATINI IN DINAMINI
TLAK
dinamini tlak je vedno manji od statinega
tlaka
padec tlaka zaradi vejega tevila ronikov
padec tlaka zaradi omejilca tlaka
razlika tlaka pri razlinih dimenzijah cevi
B-C ali C-B

LAMINARNI TOK
je tok tekoine, pri katerem so tokovnice
urejene in gladke
pri laminarnem toku je pomembna viskoznost
tekoine
primer je znan pri zelo gladkih ceveh
Re < 2320
veja dimenzija cevi - veja je monost
laminarnega toka

TURBOLENTNI TOK
je nestacionarni tok tekoine, pri katerem se
tokovnice s asom premikajo, iz njih pa se
lahko ustvarjajo vrtinci
normalen pojav pri hrapavih ceveh
Re > 2320
turbolentni tok se ustvarja na vseh prehodih
in spojih (armature, spojke, zavite/zlomljene
cevi)

REYNOLDSOVO TEVILO
je kriterij, s katerim lahko napovemo, ali bo tok
tekoine laminaren ali turbolenten
VISKOZNOST
je odpor fluida (tekoine) proti tangencialnim
silam ali kotnim deformacijam delcev;
veja kot je, bolj se vlee voda 1m/s

TRENJE
je pojav, da deluje telo, po katerem drsi
drugo telo, na slednjega s silo trenja, ki
ima nasprotno smer od smeri gibanja
je odvisno od snovi in hrapavosti povrin
je odvisno tudi od hitrosti gibanja telesa

PRETONI UPOR ali IZGUBE

TLAKA NA VODU
izguba tlaka zaradi trenja med vodo in
cevjo
poveanje hitrosti vode v ceveh (kadar
rabimo ve vode, veji tlak - ve izgube)
ko hitrost presee 3m/s, uporabi veji
premer cevi

izgube zaradi gostote (pri vodi odvisno

od T in je 1000 pri 4 C)
izgube na armaturah 0,5 bara
izgube na viinsko razliko 10 m - 1 bar

IZGUBE V CEVEH NA 100 m

PRI RAZLINIH HITROSTIH

KOLIINA VODE NA RONIKU

PRI RAZLINIH USTNIKIH

DOMETI CURKOV

TLANA VIINA
ali viina vodnega stolpca, ki jo zmore rpalka
geodetska tlana viina od sredine ustja rpalke do izliva ronika
odvisna je od velikosti rpalke in moi motorja

SESALNA VIINA
je navpina razdalja med gladino vode in rpalko, ki rpa vodo
geodetska sesalna viina je od gladine do sredine ustja rpalke
teoretino 10 m, v Sloveniji praktino 8-9 m
Bolj, kot je topla voda, slabe je
(70 C dejansko ni ve sesalne viine)

MANOMETRINA TLANA
VIINA
razlika med sredino ustja rpalke in curkom
(curek se smatra vsaj 3 bare;
kae jo manometer)

MANOMETRINA SESALNA
VIINA
sesalna viina, ki jo pokae vakuummeter

DOBAVNA VIINA
manometrina sesalna viina
+
manometrina tlana viina

GEODETSKA DOBAVNA VIINA

je razlika med gladino vode in izlivom na
roniku
geodetska sesalna viina + geodetska tlana
viina

IZGUBE NA SESALNEM VODU

izgube zaradi slabo spetih spojk (zrani vlek)
zaradi trenja
zaradi nadmorske viine:
morje 0 m cca. 10 m / gore 2000m cca. 7,7 m

zaradi temperature vode:

segrevanje zmanjuje sesalno viino:
5 C - cca. 7 m sesalni stolpec
70 C - 0 m sesalni stolpec

VAJA 1
gasilec z ronikom v roki stoji oddaljen
15 m od rpalke (viinska razlika)
- na koncu so 3 roniki s premerom
ustnika 12 mm
- B-cevi do trojaka je 175 m
- C-cevi od trojaka je 3x45 m
KOLIKO MORA DATI RPALKA, E
ZELIMO 3,5 bara NA RONIKU?

VAJA 2
- bazen je od jezera oddaljen 1500 m
- pretok, ki se uporablja za polnjenje, je
800 l/min
- uporabljamo B-cevi
- viinska razlika je 0 m
Koliko rpalk 8/8 POTREBUJEMO, da v
bazen pritee voda s tlakom vsaj 3
bare?