VODNE TURBINE

DELITEV TURBIN
1. Nain pretvarjanja vodne energije:
Akcijske ali enotlane (Peltonove, Bankijeve)
Reakcijske ali nadtlane (Francisove, Kaplanove,
Propelerske)

Pri akcijskih se vsa kinetina energija pretvori v
potencialno v vodilniku.
Pri reakcijski se spremeni samo en del, drugi pa na
gonilniku.
2. Glede na lego osi:
Vertikalne
Horizontalne,
Poevne

3. Smer pretoka vode
Radialne (Francisove)
Aksialne (Kaplanove)
Diagonalne
Tangencialne (Peltonova)


BANKIJEVE TURBINE
Primerne so za male hidroelektrarne
Padci so od 2 150 m
Pretoki so lahko 20 2.000 litrov/sek
Ugodno je, ker gre voda dvakrat ez gonilnik

PELTONOVE TURBINE
Primerne so za majhne pretoke in velike padce
(od 40 do 2000 m)
Os turbine je lahko vertikalna ali horizontalna
Pretoki so lahko 20 2.000 litrov/sek
Najveje moi so 250 kW

FRANCISOVE TURBINE
Te so najpogosteje v naih HE ker jih lahko
uporabljamo za:
srednje padce: 5 200 m
Velike padce: 50 500 m
Glede na hitrost obremenitve poznamo:
Poasne (hitrost 50 150 min
-1
in padce do 500 m)
Srednje hitre (hitrost 150 250 min
-1
in padce do
100 m)
Hitre (hitrost 250 500 min
-1
in padce do 50 m)

KAPLANOVE TURBINE
Uporabljamo jo za padce do 70 m in za velike
koliine vode
Hitrosti so od 125 do 600 min
-1

Statorski del je kot pri Francisovi, rotor pa ima
obliko ladijskega vijaka (2 7 lopatic),
e so lopatice fiksne, je to propelerska turbina


IZKORISTKI TURBIN
1, 2, 3 - Francisova
turbina
4 Propelerska
turbina
5 peltonova
turbina
6 bankijeva
turbina
KOLNE KRIVULJE