SISTEM KRVNIH OBTOIL

Kardiovaskularni sistem (KVS) je glavni transportni sistem v telesu

Zaporedne strukture: dvoje src, zaporedne kapilarne mree Vzporedne strukture: ilne mree Visokotlani in nizkotlani sistem

FIZIOLOGIJA KRVNEGA OBTOKA sploni pregled

V. Starc Predavanja 2005/06, M+S

V. Starc, M+S 2005/06

Fiziologija: KVS - sploni pregled

Predstavitev KVS
Elemente KVS predstavimo z njihovimi lastnostmi - srce (rpalka):
odvisnost pretoka od polnitve srca, obremenitve srca, srne frekvence in kontraktilnosti

Podajnost ile kapacititeta posode

Volumen krvi v ili razdelimo na dva dela eden del napolni ilo do transmuralnega tlaka ni ta ne prispeva k tlaku = nielni volumen (unstressed volume, sub-zero volume) drugi del raztegne ilno steno in prispeva k tlaku = efektivni volumen krvi (stressed volume) odvisnost je nelinearna, podajnost (raztegljivost) ile je manja pri veji polnitvi Volumen krvi v posamezni posodi je odvisen od nielnega volumna (ki ne prispeva k tlaku) viine gladine (tlaka na dnu) in njene oblike (povezanost s podajnostjo il)
200 p [mmHg] 150 100 50 0 0 100 200 V [ml] 300 400

arterije: podajnost arteriole: upornost kapilare: lastnosti za izmenjavo vene: podajnost (rezervoar krvi)

V. Starc, M+S 2005/06

Fiziologija: KVS - sploni pregled

V. Starc, M+S 2005/06

Fiziologija: KVS - sploni pregled

KVS sistem rezervoarjev

Kri se porazdeli med posodami tako, da je v odsotnosti pretoka gladina povsod enako visoka. Pretok ustvari razlike med gladinami: tlana razlika (viina gladin) je sorazmerna uporu med posodama

Krvna obtoila so sklenjena

1. Ohranitveni zakon: volumen krvi se ohranja Posledica: pretok skozi vse preseke cirkulacijskega sistema je enak
V1 = V2

V1 V2 = t t

S1l1 S2 l2 = t t

Q1 = Q2
V. Starc, M+S 2005/06 Fiziologija: KVS - sploni pregled 5 V. Starc, M+S 2005/06 Fiziologija: KVS - sploni pregled

S1v1 = S2 v2
6

Porazdelitev hitrosti toka in volumna krvi

Porazdelitev vzdol krvnih obtoil Hitrost toka krvi (povprena) je obratno sorazmerna preseku skozi iste segmente:

Padec tlaka v verigi uporov

Pretok je doloen s tlano razliko (= perfuzijski tlak ) in celotnim uporom.

v = Q/S
Relativni volumen krvi

Q = ( pa pv ) Rt Rt = Ra + Rm + Rv
Padec tlaka preko posameznega upora je sorazmeren deleu upornosti napram celotni: Ri/Rt.

Porazdelitev volumna krvi Veina krvi je v venskem sistemu Vene + vv.: 70% Arterije: 10% Kapilare: 5% Srce + pljua: 15%
V. Starc, M+S 2005/06 Fiziologija: KVS - sploni pregled 7 V. Starc, M+S 2005/06

pi = ( pa pv ) pk = ( pa pv )
Fiziologija: KVS - sploni pregled

Ri Rt Rv Rt
8

Porazdelitev tlakov vzdol krvnih obtoil

Povpreni tlak (asovno povpreje), tlaki sicer pulzirajo

Srni ciklus diagram p-V

120 Pritisk [mmHg] 100 80 60 40 20

krivulja aktivnega stanja

ps C pd B
krivulja pasivne polnitve

D
utripni volumen

A: mitralna zaklopka se odpre prekat se polni = faza (doba) polnitve B: mitralna zaklopka se zapre prekat je zaprt = izovolumska faza kontrakcije C: aortna zaklopka se odpre prekat se prazni = iztisna doba D: aortna zaklopka se zapre prekat je zaprt = izovolumska faza relaksacije
V. Starc, M+S 2005/06 Fiziologija: KVS - sploni pregled 9 V. Starc, M+S 2005/06

A
20 40

60 80 100 120 Volumen [ml]

Fiziologija: KVS - sploni pregled

10

Srni ciklus asovna slika

asovna slika: signali pritiskov (levi prekat, aorta, atrij) volumnov pretokov EKG zvonih pojavov (srnih tonov)
EKG P 120 Pritisk [mmHg] 100 80 60 40 20 Volumen, Pretok a c v SISTOLA DIASTOLA pritisk v l. atriju QRS T

Konvekcijski prenos
t [ms]

pritisk v aorti pritisk v l. prekatu

2. Ohranitveni zakon: snov se ohranja Pretok snovi [mmol/min] je sorazmeren - koncentraciji snovi - pretoku transportnega sredstva

aortni pretok volumen l. prekata srni toni 4. 1.

150 60 150
V. Starc, M+S 2005/06 Fiziologija: KVS - sploni pregled

60 140

2.

3.

200
11 V. Starc, M+S 2005/06 Fiziologija: KVS - sploni pregled 12

Fickov princip
3. (Ohranitveni zakon): Snov se porablja (nastaja)

Stewartov princip
4. Nestacionarne razmere Proksimalno vbrizgamo znano snov in merimo distalno njeno c(t). Iz asovnega profila (integrala) krivulje in znane koliine vbrizgane snovi izraunamo celotni pretok

m1 m m2 + = t t t m c1Q1 + = c2Q2 t
e : Q1 = Q2 = Q, potem

Q =

m t c2 c1

V. Starc, M+S 2005/06

Fiziologija: KVS - sploni pregled

13

V. Starc, M+S 2005/06

Fiziologija: KVS - sploni pregled

14

Merjenje pretoka krvi

Pretok = najpomembneja spremenljivka, teko je je meriti. Celotni pretok: MINUTNI VOLUMEN SRCA (MV). Metode: Povpreni pretok (dalje asovno obdobje): Fickov princip Stewartov princip iz spremembe volumna dV/dt (volumen votline slikamo v doloenem asovnem zaporedju: z ultrazvokom, magnetno resonanco, rtg, ) Trenutne vrednosti (lokalno): - elektromagnetni merilnik pretoka (v elektrinem polju se gibajoi delci ioni odklonijo pravokotno na smer gibanja; merimo elektrini tok), - termodilucijski (hitreji je tok krvi, bolj se ohladi konica senzorja, ki jo ogrevamo) - doplerski ultrazvoni (Doplerjev pojav) merilnik - pletizmografija (merjenje izpodrinjenega volumna) - (elektrina) impedanna pletizmografija (pri veji komori je elektrina prevodnost veja, padec napetosti je zato manji)
V. Starc, M+S 2005/06 Fiziologija: KVS - sploni pregled 15

Ultrazvok srca
M-mode 2D ultrazvok doplerski ultrazvok (doloanje hitrosti) barvni ultrazvok (barvanje toka krvi razlinih hitrosti) tipizacija tkiv (barvanje strukture glede na razlike v hitrostih gibanja)

V. Starc, M+S 2005/06

Fiziologija: KVS - sploni pregled

16

Ultrazvok srca (2)

Doplerski ultrazvok

Dopplerjev pojav: hitrost odbitega valovanja (zvok) je odvisna od hitrosti od premikajoega objekta (eritrociti) Primer: zvezni doplerski signal iz brahialne arterije

V. Starc, M+S 2005/06

Fiziologija: KVS - sploni pregled

17

V. Starc, M+S 2005/06

Fiziologija: KVS - sploni pregled

18