ODČITAVANJE EKG

1. Os

 ločimo normalno (-30 do 90°), levo (-30 do -90°) in desno (90–180 °) srčno os
 pri določanju si običajno pomagamo z odvodoma I in aVF
 spremembe v srčni osi nam lahko govorijo v prid bolezni:
o leva srčna os: levokračni blok, levi prednji hemiblok, spodnjestenski infarkt itd.
o desna srčna os: hipertrofija desnega prekata, pljučna embolija, sprednjestenski
infarkt, levi zadnji hemiblok itd.

2. Ritem

 reden/nereden?
 če je ritem reden – ali je sinusni?
o kriteriji za sinusni ritem: prisoten val P, ki je sinusnega izvora, traja manj kot 0,11 s in je pozitiven v II, III, aVF in
prekordialnih odvodih ter negativen v odvodu aVR, hkrati je lahko v odvodih V1 in V2 tudi dvofazen, oblika vala P mora
biti stalna v posameznem odvodu, prav tako mora biti stalen interval P–P oz. R–R
 ali vsakemu P valu sledi QRS kompleks in ali ima vsak QRS svoj P val?

3. Frekvenca

 normalno med 60 in 100/minuto

 pri bradikardijah lahko frekvenco določimo tako, da preštejemo vse
QRS komplekse na šestsekundnem intervalu in število množimo z 10

4. AV prevodnost (PQ interval)

 normalno trajanje PQ dobe je do 200 ms (en velik kvadratek) – če je PQ doba podaljšana ali je neenaka ali vsakemu P valu ne sledi
QRS kompleks, pomisli na AV bloke:
o AV blok I. stopnje: podaljšana PQ doba
o AV blok II. stopnje – Mobitz I (Wenkebach): postopno podaljševanje PQ dobe, nato en QRS kompleks izpade
o AV blok II. stopnje – Mobitz II: PQ doba je konstantna, občasen izpad QRS kompleksa
o AV blok III. stopnje: kompletni blok prevajanja, med P valovi in QRS kompleksi ni nobene povezave

5. QRS kompleks

 normalno od 60 do 120 ms – če je podaljšan, pomisli na kračne bloke ali elektrolitske motnje

o desnokračni blok: oblika »zajčjih ušes« v desnih in globoki S zobci v levih prekordialnih
odvodih
o levokračni blok: oblika črke »M« v levih in globoki S zobci v desnih prekordialnih odvodih
 prisotnost Q zobcev (so signifikantni, če trajajo več kot 0,04 sekunde in imajo amplitudo vsaj 1/3 QRS kompleksa)

6. ST spojnica

 je v izoliniji/dvignjena/spuščena?
 če gre za pomemben dvig/spust ST spojnice, pomisli na AKS

Lokalizacija miokardnega infarkta Odvodi z dvigom ST spojnice

sprednja stena (anteriorni) V1–V4
spodnja stena (inferiorni) II, III, aVF
stranska stena (lateralni) I, aVL, V5 in V6
zadnja stena (posteriorni) spust ST spojnice v V1–V3 in dvig v V7–V9
 za digitalis je značilna ST spojnica čolničaste oblike (t. i. Dalíjevi brki)

7. T val

 bodi pozoren na hiperakutne T valove pri AKS in visoke T valove pri hiperkaliemiji