IZPITNA VPRAANJA IZ ELEKTROTEHNIKE

1. Kako definiramo elektrino napetost?

2. Kako definiramo elektrini potencial?
3. a) Kaj je kondenzator, b) kaken je njegov elektrini simbol in c) kaj je kapacitivnost
kondenzatorja?
4. a) Nariite osnovni elektrini tokokrog z napetostnim virom U in ohmsko upornostjo R ter oznaite
tok I v vezju. b) Napiite Ohmov zakon v vseh treh oblikah in podajte fizikalni pomen vsake
oblike z besedami. c) Kako podamo ohmsko upornost kot snovno-geometrijsko lastnost? d) Kako
vkljuimo v tokokrog ampermeter, e elimo izmeriti tok I in kako vkljuimo v tokokrog
voltmeter, e elimo izmeriti napetost U? e) Kaj moramo storiti, e elimo z ohmmetrom izmeriti
ohmsko upornost upora R?
5. Napiite in razloite prvi in drugi Kirchoffov zakon oziroma Kirchoffov zakon vozlia in Kirchoffov
zakon zanke, kot ta dva zakona e imenujemo.
6. Napiite in razloite Joulov (izg. Dulov) zakon.
7. Nariite in opiite magnetni uinek elektrinega toka.
8. Nariite a) zrano tuljavo, b) tuljavo z eleznim jedrom in pojasnite pojem induktivnosti tuljave!
Nariite tudi izgled magnetnega polja tuljave v prerezu!
9. Opiite Faradayev zakon elektromagnetne indukcije, napiite enabi inducirane napetosti pri a)
tuji in b) lastni indukciji ter podajte Lenzovo pravilo!
10. Napiite enabo prekalne inducirane napetosti!
11. Nariite in pojasnite model generatorja sinusne izmenine napetosti!
12. Pojasnite delovanje enofaznega transformatorja!
13. Na kakne naine lahko spreminjamo vrtilno hitrost enosmernim motorjem? Kako lahko
zmanjamo zagonski tok enosmernega motorja?
14. Nariite in razloite I-U karakteristiko polprevodnike diode.
IZPITNA VPRAANJA IZ ELEKTROTEHNIKE Z ODGOVORI
1. Kako definiramo elektrino napetost?
Odgovor: Elektrina napetost med dvema tokama elektrinega polja je definirana z delom, ki je
potrebno, da enoto elektrenine 1 C (izg. Kulon) prenesemo iz ene toke v drugo toko
elektrinega polja. Elektrino napetost oznaujemo s rko U in jo merimo v Voltih [V].
2. Kako definiramo elektrini potencial?
Odgovor: Elektrini potencial definiramo z delom, ki je potrebno, da ga opravimo proti
elektrinemu polju, e hoemo enoto elektrenine 1 C (izg. Kulon) prenesti iz izhodine toke do
toke, v kateri elektrini potencial doloujemo. Izhodina toka je na potencialu 0 Voltov,
elektrini potencial se torej tudi meri v Voltih *V+. Elektrini potencial oznaimo z grko rko .
Razlika elektrinih potencialov dveh tok nam da napetost U med tema dvema tokama:

1 2
U =
3. a) Kaj je kondenzator, b) kaken je njegov elektrini simbol in c) kaj je kapacitivnost
kondenzatorja?

Odgovor:
a) Kondenzator je elektrina naprava, ki jo sestavljata dve naelektreni ploi, med katerima se
nahaja izolator, ki ga pri kondenzatorju imenujemo tudi dielektrik. Razlini dielektriki se med
seboj razlikujejo po dielektrini konstanti =
0

r
. Ploi kondenzatorja sta neelektreni z enako
velikima, vendar po predznaku nasprotnima elektrinima nabojema Q oziroma Q.
Kondenzatorji se razlikujejo po obliki, e bolj pa po vrsti dielektrika, ki se nahaja med
ploama. Najpreprosteji kondenzator je ploni kondenzator, lahko pa je tudi valjasti, sferni
ali kakne druge oblike. Pri plonem kondenzatorju imata obe ploi enako povrino S, med
ploama pa vlada stalna razdalja d.
b) Elektrini simbol kondenzatorja sta dve enako dolgi (nekoliko debeleji) rti s prikljukoma.
Kondenzator oznaimo s rko C, ki pomeni kapacitivnost kondenzatorja.




c) Kapacitivnost C kondenzatorja oznauje njegovo lastnost, da na ploah kondenzatorja
shranjuje elektrini naboj pri doloeni napetosti U. im veja je kapacitivnost C, tem veji
naboj Q lahko shranimo na ploah kondenzatorja. To lastnost opisuje enaba:
Q C U =
Sama kapacitivnost C je snovno-geometrijska lastnost, ki je podana z enabo:
| |
0
je oznaka enote Farad, s katero merimo kapacitivnost
r
S
C F F
d
c c =
Pri tem pomenijo:
| |
12
0
2
8.85 10 dielektricna konstanta praznega prostora ali vakuuma
relativna dielektricnost snovi (neko stevilo)
povrsina posamezne plosce v
razdalja med ploscama v
C
Vm
r
S m
d m
c
c

C
4. a) Nariite osnovni elektrini tokokrog z napetostnim virom U in ohmsko upornostjo R ter oznaite
tok I v vezju. b) Napiite Ohmov zakon v vseh treh oblikah in podajte fizikalni pomen vsake oblike z
besedami. c) Kako podamo ohmsko upornost kot snovno-geometrijsko lastnost? d) Kako
vkljuimo v tokokrog ampermeter, e elimo izmeriti tok I in kako vkljuimo v tokokrog voltmeter,
e elimo izmeriti napetost U? e) Kaj moramo storiti, e elimo z ohmmetrom izmeriti ohmsko
upornost upora R?
Odgovor:
a)




b) Ohmov zakon v vseh treh oblikah zapiemo takole:

U
I
R
U I R
U
R
I
=
=
=

Prva oblika ima naslednji pomen: Jakost elektrinega toka I (na kratko reemo kar elektrini
tok I) je premosorazmerna pritisnjeni napetosti U in obratno sorazmerna ohmski upornosti R.
Druga oblika pomeni: Gonilni napetosti U dri ravnoteje padec napetosti IR na uporu R.
Tretja oblika ima naslednji pomen: Ohmsko upornost R lahko v zgoraj narisanem tokokrogu
izmerimo po tako-imenovani U-I metodi, v kateri uporabimo voltmeter za merjenje napetosti
U in ampermeter za merjenje toka I, pri emer oditka z obeh instrumentov vstavimo v tretjo
obliko Ohmovega zakona in neznano ohmsko upornost R izraunamo. Opozorimo na dejstvo,
da lahko ohmsko upornost izmerimo tudi direktno s pomojo ohmmetra . e posebej pa velja
opozoriti na napano tolmaenje tretje oblike Ohmovega zakona, ker ne velja, da bi bila
ohmska upornost premosorazmerna napetosti U in obratno sorazmerna toku I. V danih
razmerah (ko predpostavljamo, da se upor R praktino ne segreva, ko skozenj tee tok I) je
namre ohmska upornost R konstantna!
c) Ohmska upornost pri konstantni temperaturi je podobno kot kapacitivnost snovno-
geometrijska lastnost prevodnika. Doloa jo enaba:

( ) ( )
2 2 2
, , ,
, /
v oglatem oklepaju se nahajajo enote posameznih velicin
l R l S
R
S m m mm m m mm

(
= (
O O O
(


Pri tem imajo veliine v zgornji enabi naslednji pomen:
R
I
U






+
_
R - ohmska upornost prevodnika, ki se meri v Ohmih ().
- specifina ohmska upornost, ki je za vsako posamezno kovino ali zlitino drugana in se
meri v m oziroma v mm
2
/m. Specifina ohmska upornost se po dogovoru podaja pri
temperaturi 20C.
l - dolina prevodnika v metrih (m).
S - presek prevodnika, ki ga lahko merimo v m
2
, kar pa je nepraktino, zato ga obiajno
podajamo v mm
2
.
d) Ampermeter za merjenje elektrinega toka I moramo v tokokrog vezati zaporedno, ker mora
stei skozenj vsa elektrenina (prosti elektroni, ki prevajajo elektrini tok v kovinah).
Nasprotno, voltmeter moramo v tokokrog vezati vzporedno, kajti voltmeter prikae merjeno
napetost U kot razliko dveh potencialov po enabi:
1 2
U = .





e) Upornost R lahko izmerimo direktno z ohmmetrom. V ta namen odklopimo upor R od vira
napetosti U v zgornjih dveh vezavah in ga prikljuimo na ohmmeter kot kae spodnja vezava,
neznano ohmsko upornost R pa iz ohmmetra neposredno oditamo.




5. Napiite in razloite prvi in drugi Kirchoffov zakon oziroma Kirchoffov zakon vozlia in Kirchoffov
zakon zanke, kot ta dva zakona e imenujemo.
Odgovor:
Prvi Kirchoffov zakon ali zakon vozlia pravi, da je vsota pritekajoih tokov v nekem vozliu
enaka vsoti odtekajoih tokov iz vozlia. Ta zakon velja zaradi lastnosti, da se elektrenina obnaa
kot nestisljiv fluid. Kot vemo, teejo v kovinskem prevodniku negativno naelektreni prosti
elektroni, ki se med seboj odbijajo (istoimenske elektrenine se med seboj odbijajo, le
raznoimenske elektrenine se med seboj privlaijo). Zaradi odbojnega delovanja se prosti elektroni
ne morejo stisniti in se kopiiti v vozliu, temve mora vsa elektrenina, ki v vozlie pritee, iz
vozlia tudi odtei. Mnoina elektrenine, ki skozi nek prerez vodnika stee v asovni enoti, pa
R
I
U=
1
-
2







+
_
A V

1

2

R

pomeni jakost elektrinega toka: , ,
Q I Q t
I
t A C s
(
=
(

. Zaradi tega dobimo za vse tokovodnike, ki
se v vozliu sreujejo naslednjo enabo:

j k
pritekajocih odtekajocih
tokov tokov
I I =


Za spodaj narisani primer vozlia se prvi Kirchoffov zakon glasi:


1 2 3
I I I + =

Drugi Kirchoffov zakon ali zakon zanke je raziritev druge oblike Ohmovega zakona, kadar v
tokokrogu nastopa ve gonilnih napetosti in ve razlinih Ohmskih upornosti, na katerih nastajajo
posamezni padci napetosti. Gonilne napetosti so lahko usmerjene protismiselno in se lahko med
seboj celo uniijo, e so po absolutni vrednosti enake. Zato potrebujemo na levi strani razirjene
druge oblike Ohmovega zakona algebrajsko vsoto gonilnih napetosti (ki upoteva pozitivni ali
negativni predznak posameznega napetostnega vira), na desni strani enabe pa v splonem
algebrajsko vsoto padcev napetosti . Drugi Kirchoffov zakon povemo z besedami takole: Algebrajska
vsota gonilnih napetosti v zakljueni zanki je enaka algebrajski vsoti vseh padcev napetosti. Zanka
mora biti zakljuena, sicer bi utegnili iz enabe izpustiti kak element (napetostni vir ali pa ohmsko
upornost). Simbolino zapiemo drugi Kirchoffov zakon v obliki:

,
gonilnih padcev
napetosti napetosti
i j j k
U I R =


Za spodaj narisani primer zanke se drugi Kirchoffov zakon glasi:


1 2 3 1 2 3
U U U I R I R I R + = + +



6. Napiite in razloite Joulov (izg. Dulov) zakon!
Odgovor:
Joulov zakon je zakon o toplotnem uinku elektrinega toka. Ko elektrini tok tee skozi prevodnik, se
le-ta segreva. Govorimo o direktnem segrevanju z elektrinim tokom, toplotni uinek pa izkoriamo
v elektrinih peeh, tedilnikih, likalnikih in podobnih gospodinjskih aparatih, navsezadnje pa tudi v
arnicah z arilno nitko, ki se tako mono segreje, da ari in pri tem oddaja svetlobo, ki nam slui za
I
1

I
2

I
3

U
1

+
_
R
1

R
2

R
3

+ -
U
2

+
-
U
3

I
razsvetljavo. Prevajanje elektrinega toka po vodniku, ki je pod doloeno napetostjo opravlja
elektrino delo A in proizvaja elektrino energijo W
el
, ki jo merimo v Joulih [J], Volt-Amper-sekundah
[VAs] oziroma v Watnih sekundah [Ws] :

2
2
, , , , ,
el
el
U W U I R P t
W A U I t I R t t P t
R J VAs Ws V A W VA s
(
= = = = =
(
= = O =


V zgornji enabi je P elektrina mo, ki je definirana kot elektrina energija v asovni enoti. Merimo jo
v Wattih [W]. Formule za elektrino mo so naslednje:

2
2
, , ,
U P U I R
P U I I R
R W VA V A
(
= = =
(
= O


Elektrina energija se v vodniku direktno pretvarja v mnoino toplote:
| |
2
el
Q q W q P t q U I t q I R t J Ws = = = = = ,
kjer smo s q oznaili pretvorniki faktor.
Opozorilo! Mnoino toplote v termodinamiki oznaujejo s rko Q, ki je ne smemo zamenjati s rko Q
v elektrotehniki, kjer predstavlja mnoino elektrenine!
Za razliko od direktnega segrevanja, pri katerem se segreva vodnik, imamo pri indirektnem
segrevanju opravka s segrevanjem nekega sredstva (medija), ki obdaja elektrini vodnik. V vodniku
(grelcu) se pod vplivom elektrinega toka proizvede mnoina toplote:
| |
1 el
Q q W q P t J Ws = = =
kjer je P mo grelca. Proizvedena mnoina toplote Q
1
v grelcu se prenaa na medij (v bojlerju npr. na
vodo), vendar se pri tem nekaj toplote izgubi (v bojlerju npr. uide nekaj toplote skozi stene bojlerja v
okolico). Mnoina tolote, ki iz grelca prehaja v medij je:

2
Q m c 0 = A
kjer pomeni m maso sredstva, ki ga indirektno segrevamo (v kg), c pomeni specifino toploto
sredstva (v J/kgK) in 0 pomeni spremembo temperature (v Kelvinih, lahko pa tudi v C). Izgubljena
mnoina toplote je Q
izg
=Q
1
-Q
2
, izkoristek pa:

2
1
Q m c
Q q P t
0
q
A
= =


Ker velja tudi:

1
2
1 1 1
1
izg izg
Q Q Q
Q
Q Q Q
q

= = = ,
izhaja iz zgornje enabe, da je izkoristek q vselej manji od 1 (oziroma manji od 100 %), ker bi lahko
bil enak 1 samo v primeru, e bi bile toplotne izgube enake ni, 0
izg
Q = .
7. Nariite in opiite magnetni uinek elektrinega toka.
Odgovor:
Magnetni uinek elektrinega toka se kae v pojavu magnetnega polja okrog in v notranjosti
tokovodnika. Magnetno polje premega tokovodnika je krono in ga je prvi odkril vedski fizik Oersted
leta 1824. Magnetno polje doloata dve veliini (vektorja) v vsaki posamezni toki: magnetna poljska
jakost H in pripadajoa gostota magnetnega pretoka B H = . V magnetno izotropnih snoveh sta
oba vektorja H in B enako usmerjena.






Magnetno poljsko jakost H in pripadajoo gostoto magnetnega pretoka B H = doloa Biot-
Savartov zakon, ki ga po navadi zapiemo v skalarni obliki (to se pravi z uporabo absolutnih vrednosti,
ki pripadajo vektorjema H oziroma B ):
0 0 2
7
0
r r
2
2
4 10 permeabilnost brezzracnega prostora ali vakuuma
relativna permeabilnost snovi (neko stevilo, v zraku je =1)
r r
I A
H
r m
I Vs
B H H T
r m
Vs
Am
t

t
t

(
=
(

(
= = = =
(

(
=
(


8. Nariite a) zrano tuljavo, b) tuljavo z eleznim jedrom in pojasnite pojem induktivnosti tuljave!
Nariite tudi izgled magnetnega polja tuljave v prerezu!
Odgovor:
Zrano tuljavo obiajno tvori navitje v obliki vijanice, prikazane na spodnji levi sliki. Elektrini tok, ki
tee skozi navitje, povzroa magnetno polje tuljave. V prerezu tuljave imajo magnetne silnice obliko,
ki je prikazana na spodnji desni sliki. tevilo magnetnih silnic, ki oklepajo vse ovoje tuljave, je premo
sorazmerno tako imenovanim magnetnim sklepom tuljave, magnetne silnice, ki pa oklepajo samo
posamezne ovoje tuljave pa se imenujejo stresane magnetne silnice. Magnetne sklepe tuljave, ki jih
povzroi tok 1 A, imenujemo induktivnost tuljave. Fizikalni uinek induktivnosti tuljave je upiranje
vsakrni asovni spremembi elektrinega toka.
I
I
H(r)
H(r)
r
magnetne
silnice
Magnetni pretok tuljave u je premosorazmeren tevilu magnetnih silnic, ki prehaja skozi preni
prerez tuljave S. Doloimo ga s pomojo gostote magnetnega pretoka B (v tem primeru lahko
uporabimo skalarno vrednost, ki pripada vektorju B ), ki je definirana s tevilom magnetnih silnic, ki
prehajajo skozi enoto povrine prereza. Magnetni pretok tuljave u dobimo zaradi tega tako, da
gostoto magnetnega pretoka B pomnoimo s prerezom S, magnetne sklepe tuljave + pa tako, da
magnetni pretok u pomnoimo s tevilom ovojev tuljave N:
| |
| |
magnetni pretok
= magnetni sklepi
B S Vs
N Vs
u
+ u
=

Magnetna poljska jakost H je doloena s pomojo Amperovega zakona:
I N A
H
l m

(
=
(


Produkt I N imenujemo amperne ovoje tuljave, z l pa je oznaena dolina tuljave.
Induktivnost tuljave lahko sedaj izrazimo z magnetnimi sklepi tuljave, ki jih povzroa tok 1 A (glej
definicijo!) po enabi:
( ) Henry
Vs
L H
I A
+
(
= =
(


e upotevamo enabo za magnetne sklepe +, v njej izrazimo magnetni pretok u s pomojo gostote
magnetnega pretoka B, le-to pa izrazimo s pomojo s pomojo magnetne poljske jakosti H, dobimo
nasledjo enabo za induktivnost tuljave:
( )
0
2
0
I N
l
r
r
N S N N B S N H S
L
I I I I I
N S Vs
L H
l A
+ u

= = = = =

(
= =
(


Iz dobljene enabe sledi, da je induktivnost tuljave snovno-geometrijska lastnost, ker je odvisna od
permeabilnosti snovi
0 r
= , pa tudi od geometrije tuljave (dolina tuljave l, preni prerez tuljave
S).



I
I
Zrana tuljava
Magnetno polje zrane tuljave









Spodnja slika prikazuje uporabo induktivne zanke za signalizacijo vonje avtomobila preko
doloenega cestnega odseka. Ko avtomobil prevozi induktivno zanko v zgornji plasti asfaltnega
cestia, se induktivnost zanke povea. Spremembo induktivnosti zanke zaznamo z ustreznim
senzorjem, ki odda tokovni signal, ki ga nato uporabimo v avtomatski obdelavi za tetje prometa,
krmiljenje intervalov priiganja semaforjev itd.


9. Opiite Faradayev zakon elektromagnetne indukcije, napiite enabi inducirane napetosti pri a)
tuji in b) lastni indukciji ter podajte Lenzovo pravilo!
Odgovor:
V vsaki zanki ali tuljavi se inducira napetost, e se skozi prerez zanke oziroma preni prerez tuljave
s asom spreminja magnetni pretok. e se magnetni pretok s asom spreminja linearno, izrazimo
asovno spremembo magnetnega pretoka z diferennim kvocientom
t
Au
A
, pri poljubnih asovnih
spremembah pa v obliki limite diferennega kvocienta, to je z odvodom magnetnega pretoka po
asu:
( )
0
d
lim odvod magnetnega pretoka po casu
d
t
t t
A
u Au
A

=
Tuljava z eleznim jedrom
N
N S
S
ds
H=konst
=0


S
elezno jedro
O tuji indukciji govorimo takrat, kadar se skozi prerez zanke ali tuljave s asom spreminja neko tuje
oziroma zunanje magnetno polje, o lastni indukciji pa tedaj, e se skozi prerez zanke oziroma tuljave
s asom spreminja lastno magnetno polje zanke oziroma tuljave. Inducirana napetost v zanki oziroma
tuljavi se v teh dveh primerih loi po predznaku.

N
N S
S
H
d d
d d
i
U N
t t
u +
= =
Toroidna tuljava
t
asovni diagram
Toroidna tuljava
navitje
Magnetne
silnice

Pri tuji indukciji je inducirana napetost sorazmerna asovnemu pojemku magnetnih sklepov tuljave
oziroma asovnemu pojemku magnetnega pretoka, pomnoenim s tevilom ovojev tuljave N (v
primeru tokovne zanke imamo samo en ovoj, zato v enabi upotevamo N=1):

d d
d d
i
U N
t t
u +
= =
asovni pojemek magnetnih sklepov (oziroma magnetnega pretoka) ustreza negativni vrednosti
odvoda
d
dt
u
, zato v enabi inducirane napetosti tuje indukcije nastopa predznak minus.
Predznak minus pri tuji indukciji lahko razloimo s pomojo Lenzovega pravila, ki pravi:
V vsaki tuljavi ali tokovni zanki se inducira napetost takne smeri, da poene tok, ki z lastnim
magnetnim poljem nasprotuje asovni spremembi zunanjega magnetnega polja.
Na osnovi Lenzovega pravila sklepamo: e zunanje magnetno polje s asom naraa (predznak plus!),
potem lahko lastno magnetno polje tuljave oziroma tokovne zanke nasprotuje temu naraanju le, e
je usmerjeno v nasprotno smer, to se pravi, e ga povzroi negativna inducirana napetost (s
predznakom minus!).
Pri lastni indukciji je inducirana napetost sorazmerna asovnemu prirastku magnetnih sklepov
tuljave oziroma asovnemu prirastku magnetnega pretoka, pomnoenim s tevilom ovojev tuljave N
(tudi v tem primeru upotevamo pri tokovni zanki samo en ovoj in zato v enabi piemo N=1):
paliasti magnet
Premikanje paliastega magneta
levo in desno
Magnetna igla
G
galvanometer

d d
d d
i
U N
t t
u +
= + = +
asovni prirastek magnetnih sklepov (oziroma magnetnega pretoka) ustreza pozitivni vrednosti
odvoda
d
dt
u
, zato v enabi inducirane napetosti lastne indukcije nastopa predznak plus.
Ker lahko magnetne sklepe tuljave izrazimo s pomojo induktivnosti tuljave:
( ) N L i t + u = =
lahko inducirano napetost zaradi lastne indukcije izrazimo v obliki:

( ) d d d
d d d
i
L i
U N
t t t
u +
= + = + = +
Loiti moramo dva primera:
( )
d
a) konst. (zracna tuljava)
d
d d
) konst. (tuljava z zeleznim jedrom)
d d
i
i
i
L U L
t
i L
b L U L i t
t t
= =
= = +

10. Napiite enabo prekalne inducirane napetosti!
Odgovor:
Prekalna inducirana napetost nastane v tokovni zanki, pri kateri ne spreminjamo gostote zunanjega
magnetnega pretoka B s asom, temve spreminjamo geometrijo tokovne zanke in s tem tudi tevilo
silnic zunanjega magnetnega polja, ki prestopa skozi prerez tokovne zanke. Spremenljivo geometrijo
tokovne zanke lahko enostavno doseemo tako, da preko kovinskega okvirja premikamo gibljivi
vodnik. e vodnik pri tem gibanju preka silnice zunanjega magnetnega polja, se v vodniku pojavi
inducirana napetost, ki jo imenujemo prekalna inducirana napetost.
N
S
B
dx=vdt
l
U
i
+
-
I
e
F
e
I
F
F
m
Kovinski
okvir
Preni (premini)
vodnik
v
x

Trajni magnet
Prekalna inducirana
napetost
Napetost se namre ne inducira, e se premini vodnik po okvirju giblje vzporedno s silnicami
zunanjega magnetnega polja in jih pri tem ne preka (glej uno gradivo Mehanika in elektrotehnika v
logistiki na Moodlu). Viino prekalne inducirane napetosti izraunamo neposredno po
Faradayevem zakonu elektromagnetne indukcije, v katerem upotevamo, da ima tokovna zanka
samo en ovoj (N=1):
( ) Faradayev zakon elektromagnetne indukcije,
predznak minus zato, ker (Opomba:

se prerez tokovne zanke
pri giba
d
, 1
d
nju
d d
vodnika
i
U N
t
B S B S
u
u u
= =
= =
preko kovinskega okvirja zmanjsuje!
sprememba prereza tokovne zanke,
premik gibljivega vodnika po kovinskem okvirju,
sprememba (
)
zmanjsanje) magnetnega pretoka sko
d d
d d
zi
d
d
,
d
d
S x l
x v t S v t l
B v l t u
=
= =
=
( )
| |
prerez
tokovne
d
zanke
preckalna inducirana napetost
d
d d
i
B v l t
V
t t
U B v l
u


= = = +

11. Nariite in pojasnite model generatorja sinusne izmenine napetosti!
Odgovor:
Sinusno izmenino napetost proizvajamo z modelom tokovne zanke s konstantno geometrijo, ki pa jo
z doloeno kotno hitrostjo vrtimo okrog osi v zunanjem magnetnem polju s konstantno gostoto
magnetnega pretoka B.
N
S
l
S
xz
x
N
S
z
r
y
( ) ( )
d
, 1
d
2
:
:
UPORABIMO FARADAYEV ZAKON ELEKTROMAGNETNE INFDUKCIJE
Povrina (prerez) zanke je:
Zanka oklepa kot z osjo
Kotna hitrost je povezana z obodno hitrostjo
Magnetni pret
u t N
t
S r l
x
t
v
v r
u
o
o e
e
e
= =
=
=
=
( ) ( ) ( )
( ) ( )
:
cos 2 cos 2 cos
osnovna fo
ok se s asom spreminja skozi prerez,
ki ga tvori projekcija prereza zanke
Projekcija prereza zanke na ravnino je:
S tem lahko magne
rmula
tni
x
xz
z
z
x
S
x z
S t S r l r
t S
l t
B t u u
o o e

= =
=

=
=

( ) ( ) ( )
( )
( )
( ) ( )
2 cos
d 2 cos
d
2 sin sin
d d
pretok izrazimo v obliki:
Upotevamo Faradayev zakon elektromagnetne indukcije in dobimo inducira napetost:
xz
m
t B S t B r l t
B r l t
u t B r l t t
t t
u e
e
u
e e e
= =
(

= = = = U
( ) u t
t
m
U
T
T/4
T/2
3T/4


Pri vrtenju tokovne zanke v magnetnem polju dveh trajnih magnetov (eden je nameen nad tokovno
zanko, drugi pa pod njo) se prerez tokovne zanke ne spremeni, spreminja se le projekcija prereza na
horizontalno ravnino in sicer po kosinusnem zakonu. Po istem zakonu se spreminja tudi tevilo
magnetnih silnic oziroma magnetni pretok skozi tokovno zanko. Zaradi spreminjanja magnetnega
pretoka skozi prerez tokovne zanke se v tokovni zanki inducira napetost, ki je enaka negativnemu
odvodu (asovnemu pojemku) magnetnega pretoka po asu. Negativni odvod kosinusne funkcije po
asu je sinusna funkcija, zato se v tokovni zanki inducira sinusna napetost. Zanjo sta znailni dve
polperiodi, ena je pozitivna, druga pa negativna. Zaradi izmenjevanja pozitivne polperiode sinusne
napetosti z negativno polperiodo imenujemo takno napetost izmenino. e to napetost prikljuimo
na ohmsko breme (potronik z ohmsko upornostjo R), stee preko upora R sinusni izmenini tok.
Izmenjevanje pozitivne polperiode sinusnega izmeninega toka z negativno polperiodo fizikalno
pomeni, da tee tok v pozitivni polperiodi v eno smer, v negativni polperiodi pa v nasprotno smer.
Pri vrtenju tokovne zanke v magnetnem polju pomeni kotno hitrost, ta pa se pojavlja tudi v izrazu
( ) sin
m
u t t e =U za sinusno izmenino napetost. V primeru izmenine napetosti je nesmiselno
govoriti o kotni hitrosti, zato imenujemo tu krono frekvenco,
m
U pa pomeni amplitudo ali
maksimalno vrednost izmenine napetosti. Poleg krone frekvence imamo pri izmenini napetosti
opravka e s ponavljalno frekvenco f , ki je definirana kot tevilo nihajev izmenine napetosti v
asovni enoti (na sekundo) in je enaka reciproni vrednosti periode ali nihajnega asa izmenine
napetosti T . Merimo jo v Hertzih [Hz]:
| |
1
f Hz
T
=
Krona frekvenca se meri v [s
-1
] in je s ponavljalno frekvenco povezana z enabo:
( ) 2 , 2 f T e t e t = =
12. Pojasnite delovanje enofaznega transformatorja!
Odgovor:
Enofazni transformator je naprava (elektrini stroj brez vrteih se delov), ki pretvarja elektrino
energijo ene kvalitete v elektrino energijo druge kvalitete ob nespremenjeni frekvenci. Pri tem
razumemo pod pojmom kvalitete elektrine energije viino efektivnih vrednosti izmenine napetosti
in izmeninega toka na primarnem oziroma sekundarnem navitju transformatorja. Enofazni
transformator lahko ob isti frekvenci nizko napetost pretvori v visoko,vendar hkrati pretvori veji
izmenini tok v manjega. Velja pa tudi obratno, transformator lahko visoko napetost znia a hkrati
niji izmenini tok povea v vijega. To pretvarjanje transformatorja omogoa Faradayev zakon
elektromagnetne indukcije, na katerem temelji delovanje transformatorja.
Ko na primarno navitje transformatorja s tevilom ovojev N
1
prikljuimo sinusno izmenino napetost,
stee skozi navitje izmenini tok, ki povzroi izmenini magnetni pretok ( ) cos
m
t t u u e = . Ta
magnetni pretok se sklepa po lameliranem eleznem jedru transformatorja in magnetno povezuje
med seboj primarno in sekundarno navitje transformatorja. Imenujemo ga glavni magnetni pretok.
U
1
J
1
J
2
Z
b
N
1
N
2

glavni magnetni pretok

primarno navitje
sekundarno navitje
bremenska
impedanca
steber
jarem
elezno jedro (lamelirano)
U
2
steber
stresani magnetni pretok
s1
stresani magnetni pretok
s2

Glavni magnetni pretok u povzroa po Faradayevem zakonu inducirani napetosti v primarnem in
sekundarnem navitju:
( )
( )
( )
( )
( )
( )
1 1 1 1
1 1
2 2 2 2
2 2
(predznak plus zato, ker imamo lastno i
d cos d
sin
d d
s
ndukcijo)
(predznak minus zato, ker imamo tujo indukc
in
d cos d
sin
d d
sin
ijo)
m
i m
i m
m
i m
i m
t
u t N N N t
t t
u t t
t
u t N N N t
t t
u t t
u e u
e u e
e
u e u
e u e
e
= + = + =
=
= = =
=
U
U
Efektivna vrednost sinusne izmenine napetosti je definirana kot maksimalna vrednost sinusne
izmenine napetosti, ki je podeljena s 2 , v znakih:
2
m
=
U
U . Pri transformatorju nas zanima
razmerje efektivnih vrednosti napetosti na primarnem in sekundarnem navitju:
1
2
1 2
1 1 2 2
1 1 1 2
2 2 2
2
,
2 2
m
m
m m
i i
m
m
N N
p
N N
e u
e u
~ = ~ =
~ = = =
U
U
U U
U U U U
U
U

Kolinik p imenujemo prestavno razmerje transformatorja. Enaba prestavnega razmerja za
napetosti nam pove, da se primarna ( )
1
U in sekundarna napetost ( )
2
U transformatorja
transformirata v razmerju tevila ovojev primarnega in sekundarnega navitja.
Transformatorji so stroji, ki imajo majhne izgube (toplotne izgube v obeh navitjih, ki se segrevata, ko
teeta skozi navitji primarni tok
1
J oziroma sekundarni tok
2
J ter izgube v eleznem jedru zaradi
histereze in zaradi vrtinnih tokov) in zelo dober izkoristek. e izgube zanemarimo, sta navidezni
moi na primarni in sekundarni strani transformatorja skoraj enaki, kar zapiemo v obliki:
1 1 2 2
~ U U J J
Iz te enabe pa dobimo prestavno razmerje tokov transformatorja:
1 2 2
2 1 1
1 N
N p
~ = =
U
U
J
J

ki nam pove, da se primarni in sekundarni tok transformatorja transformirata v obratnem razmerju
tevila ovojev na primarnem in sekundarnem navitju.
13. Na kakne naine lahko spreminjamo vrtilno hitrost enosmernim motorjem? Kako lahko
zmanjamo zagonski tok enosmernega motorja?
Odgovor:
Vrtilno hitrost enosmernih motorjev doloimo iz osnovne enabe enosmernega motorja za
inducirano napetost v rotorskem navitju:
i
i u
u
U
U k n n
k
u
u
= =

Inducirana napetost
i
U je pri enosmernem motorju eden od treh padcev napetosti v rotorskem
tokokrogu enosmernega motorja. Drugi padec napetosti je ohmski padec napetosti
A A
I R , kjer je
A
I tok v rotorskem navitju (na kratko rotorski tok) in
A
R ohmska upornost rotorskega navitja, tretji
padec napetosti pa je padec napetosti na etkah U

, ki ga obiajno zanemarimo. Gonilna napetost v

rotorskem tokokrogu je prikljuena zunanja napetost U. Rotorski tokokrog predstavlja zanko, za
katero lahko zapiemo 2. Kirchoffov zakon:
( )
Opomba:V nadaljevanju bomo zan , emarili
i A A
i A A
U U I R U
U U R
U
I
= + +
=

e vstavimo dobljeno enabo v zgorji izraz za vrtilno hitrost, dobimo:
A A
u
U I R
n
k u

=

V tej enabi vidimo tri monosti, ki jih lahko uporabimo za spreminjanje vrtilne hitrosti n. Na rotorski
tok
A
I ne moremo vplivati, ker je odvisen od obremenitve motorja. Lahko pa spreminjamo omreno
napetost U, e imamo v omreju na razpolago ve razlinih napetosti. e je to mogoe storiti, je tak
nain spremembe vrtilne hitrosti zelo uinkovit, ker ne prinaa dodatnih izgub. Spremenimo lahko
tudi velikost inducirane napetosti
i
U , e v rotorski tokokrog veemo dodatne upornosti. Enaba
inducirane napetosti se v tem primeru spremeni takole:
( )
1 2 i A A d d dN
U U I R R R R = + + + +
vrtilna hitrost motorja pa se zmanja tem bolj, im vejo vrednost imajo dodatno vezane ohmske
upornosti v rotorskem tokokrogu:
( )
1 2 A A d d dN
u
U I R R R R
n
k u
+ + + +
=

Pri tem nainu lahko vrtilno hitrost le zmanjamo ob dodatnih toplotnih (Joulskih) izgubah v dodanih
upornostih.
Tretja monost nastavljanja vrtilne hitrosti je v spreminjanju magnetnega pretoka u . Magnetni
pretok spreminjamo z vzbujevalnim tokom
VZ
I , ki tee v vzbujevalnem navitju statorja, vendar
magnetnega pretoka ne moremo poljubno poveevati, ker nastopi nasienje magnetilne krivulje
statorskega eleza. Zato je z vidika gospodarnosti upravieno le zmanjevanje vzbujevalnega toka
VZ
I , to pa povzroa tudi zmanjevanje magnetnega pretoka u . Ob zmanjevanju magnetnega
pretoka se vrtilna hitrost enosmernega motorja n poveuje.
Zagonski tok motorja je lahko mnogo veji od nazivnega rotorskega toka pri obiajni obremenitvi
motorja, zato ga je potrebno zmanjati ali vsaj omejiti. Pri zagonu je vrtilna hitrost motorja enaka ni,
0 n = , velik zagonski tok pa posebej oznaimo kot
AZ
I . Ker se rotor e ne vrti, se v rotorskem navitju
ne inducira nobena napetost, zato je 0
i u
U k n u = = . Drugi Kirchoffov zakon zanke za rotorski
tokokrog se zato pri zagonu zapie takole:
0
AZ A AZ
A
U
U I R I
R
= + =
Dobljena enaba nam pove, kako lahko zmanjamo zagonski tok enosmernega motorja. Dve
monosti obstojata: prva je, da zmanjamo napajalno napetost U. Ker je v praksi omrena napetost
obiajno stalna, si lahko drugano vrednost napajalne napetosti U kot je omrena napetost
zagotovimo z uporabo krmiljenih tiristorskih usmernikov. Druga monost pa je, da uporabimo
rotorski uporovni zaganjalnik, s katerim ob zagonu vklopimo dodatne zagonske upornosti, ki jih med
poveevanjem vrtilne hitrosti motorja postopoma izklapljamo, tako da pri doseeni nazivni vrtilni
hitrosti ne povzroajo dodatnih toplotnih izgub.
14. Nariite in razloite I-U karakteristiko polprevodnike diode.
Odgovor:
Obnaanje polprevodnike diode med obratovanjem pojasnjuje I-U karakteristika polprevodnike
diode. V prevodni smeri (indeks F Forward) teejo razmeroma veliki tokovi reda mA, (pri diodah za
veje moi tudi reda A), kadar napetost na diodi U
F
presee napetost kolena U
B
. Napetost kolena U
B

je pri germanijevih diodah 0.3 V, pri silicijevih diodah pa 0.8 V. e je napetost U
F
na diodi

manja od
napetosti kolena, tee preko diode le majhen tok. V zaporni smeri (indeks R Reverse) pa tee preko
diode zanemarljivo majhen zaporni tok minoritetnih nosilcev (vrzeli), ki je reda stotinke A, kar je
potrebno upotevati v razlinih merilih za pozitivno oziroma negativno smer ordinatne osi. Zaporni
tok je zanemarljivo majhen vse do vrednosti prebojne napetosti na diodi U
Rm
, kjer zane neomejeno
naraati. e toka preko diode pri napetostih, ki so enake ali celo veje od prebojne napetosti U
Rm
ne
omejimo, dioda prebije. Tudi v prepustni smeri je delovanje diode omejeno z najvejim dopustnim
tokom in najvejo dopustno napetostjo na diodi. e katerokoli dopustno vrednost v propustni smeri
prekoraimo, pride do toplotnega unienja diode.

U
F
[V]
I
F
[mA]
U
B
U
Rm
I
R
[A]
1 mA
1 A