INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA 2 VS B AVT+MO VAJA 4

VAJA 4: PRETVORNIK NAVZGOR (Boost Converter) Slika 1 prikazauje shemo pretvornika navzgor. Kot nam pove e ime pretvornika, je njegova izhodna napetost vija od vhodne napetosti (Ud = 5 V, UO = 12 V). V primeru, ko je tranzistor vkljuen, je dioda zaporno polarizirana, izhod pa je loen od vhodnega dela. Pri tem se energija pretaka od izvora k induktivnosti L. Ko je stikalo izkljueno, sprejema izhodna stopnja energijo iz izvora in tudi tisto energijo, ki je shranjena v induktivnosti.

Slika 1: Pretvornik navzgor (Boost converter). Podroje delovanja pretvornika navzgor pri zveznem toku duilke Slika 2 prikazuje asovna poteka toka skozi duilko in napetosti na njej v stacionarnem stanju pri zveznem toku, ki tee skozi duilko L.

Slika 2:

(a) Nadomestno vezje pretvornika navzgor pri vklopljenem stikalu. (b) Nadomestno vezje pretvornika navzgor pri izklopljenem stikalu.

To pomeni, da je trenutna vrednost toka skozi induktivnost ves as pozitivna (iL(t) > 0). Ker vemo, da v stacionarnem stanju ni spremembe srednje vrednosti toka skozi duilko, sklepamo, da je srednja vrednost napetosti na duilki v asu Ts enaka vrednosti ni. Povrini A in B sta torej enaki, tako da lahko napiemo enabo: (1) U d t on + (U d U O )t off = 0 Obe strani enabe delimo s Ts in jo nato uredimo:
U O Ts 1 = = U d toff 1 p

(2)

INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA 2 VS B AVT+MO VAJA 4

Pri pretvorniku navzgor se lahko med delovanjem pojavi tudi nelinearnost, ki se v statini karakteristiki odraa kot posledica prehoda iz zveznega naina delovanja pretvornika v nezvezni nain delovanja (Slika 3).

Slika 3: Potek toka duilke pretvornika navzgor na meji zveznosti. V mnogih primerih zahtevamo od pretvornika navzgor konstantno izhodno napetost UO. Iz tega razloga si bomo pri tem pogoju ogledali delovanje pretvornika pri nezveznem toku.
I LM ,max = I OM . max = TsU O 8L U 2 TsU O = 0.074 O 27 L fS L

(3) (4)

Nezvezno podroje delovanja pretvornika navzgor Analizo pretvornika navzgor v nezveznem podroju delovanja bomo opravili ob predpostavki, da se nam obremenitev pretvornika spreminja (Slika 4). Pri tem moramo zagotoviti, da ostaneta Ud in UO konstantni. Na izhodu pretvornika bo konstantna napetost le v primeru, da spreminjanje toka bremena korigiramo s prevajalnim razmerjem p.

Slika 4: asovni potek toka in napetosti na pretvorniku navzgor v nezveznem podroju delovanja. Po kraji analizi dobimo enabo za prevajalno razmerje, ki nam pove, kako moramo spreminjati p, da bi dobili konstantno izhodno napetost UO.
I 4 U O U O 1 O 27 U d U d I OM ,max

p =

(5)

Slika 5 prikazuje statino odvisnost p = f(IO/IOM,max) pri razlinih razmerjih UO/Ud. Meja med zveznim in nezveznim tokom je oznaena s rtkano linijo.

INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA 2 VS B AVT+MO VAJA 4

Slika 5: Statina odvisnost prevajalnega razmerja p od obremenitve IO/IOM,max in razmerja UO/Ud. Valovitost izhodne napetosti Valovitost izhodne napetosti lahko izraunamo s pomojo diagramo, ki jih prikazuje Slika 6. Obravnavo bomo omejili samo na podroje zveznega toka.

Slika 6: Poteki tokov in napetosti, potrebni za analizo valovitosti izhodne napetosti. Po kraji analizi lahko napiemo enabo za valovitost izhodne napetosti pri pretvorniku navzgor:
pTs U O = UO RC

(6)

S pomojo enabe (6) lahko napiemo tudi formulo za raunanje kapacitivnosti pri podani zahtevi o valovitosti izhodne napetosti.
C pTs U O R UO

(7)

Iz enabe (7) vidimo, da je vrednost kapacitivnosti filtrskega kondenzatorja odvisna od frekvence delovanja pretvornika, stacionarne delovne toke in obremenitve. Slika 7 prikazuje osnovno ploo pretvornika navzgor, medtem ko podatke o pretvorniku prikazuje Tabela 1.

INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA 2 VS B AVT+MO VAJA 4

Tabela 1: Podatki pretvornika navzgor. Ud UO fS TS L C R Slika 7: Osnovna ploa pretvornika navzgor. Za proenje pretvornika navzgor uporabite pulznoirinski modulator tako, da ustrezno prikljuite UPM. Za pretvornik navzgor potrebujemo krmilni signal s stikalno frekvenco fS = 25 kHz (oz. TS = 40 s), zato uporabite za nastavitev stikalne frekvence trimer potenciometer (P2 = 10 k). Vhodno sponko pulznoirinskega modulatorja USIN bomo uporabili pri meritvi frekvenne karakteristike. Ta vhod lahko pri meritvah statinih karakteristik veete proti masi. PRIKLJUITEV PRETVORNIKA NAVZGOR: Pulznoirinski modulator potrebuje napajalno napetost +12 V. Vhodno napetost Ud = 5 V pripeljite iz usmernika na sponko z oznako "Ud" (Slika 7, usmernik mora biti ustrezno tokovno obremenljiv do 3 A - odvisno od prikljuenega bremena). Spremenljivi del bremena (drsni upor P) prikljuite "od zunaj" kot kae Slika 7. MERITVE: 1. Izmerite statino karakteristiko pretvornika navzgor pri zveznem toku in pri nezveznem toku
UO I = f ( p , O ) , Ud I OM ,max U O = konst. . 2 TS U O 27 L

5V 12 V 25 kHz 40 s 824 H 220 F 33

Tok IoM,max doloite z izrazom 1 : I OM ,max =

S potencimetrom P1 na PM enoti nastavite izhodno napetost UO = 12 V. Napetosti USIN na PM modulatorju ne prikljuite. Kot dodatno breme uporabite nastavljivi upor P. S spreminjanjem upornosti bremena spreminjajte izhodni tok, pri tem korigirajte izhodno napetost nazaj na 12 V obenem pa z osciloskopom izmerite prevajalno razmerje p = ton/TS. Meritev ponovite pri razlinih vhodnih napetostih (pri izbrani meritvi je Ud konstantna).

2. Izmerite valovitost izhodne napetosti pretvornika ter verificirajte meritve z enabo (6). V tem delu vaje uporabite konstantno breme z upornostjo R = 33 (montirano na ploici). Vhodna napetost Ud naj bo 5 V, izhodna napetost UO pa 12 V. Vzporedno z bremenom prikljuujte kondenzatorje z razlinimi kapacitivnostmi ter z osciloskopom izmerite valovitost napetosti na bremenu. OPOZORILO: Elektrolitskim kondenzatorjem ne smemo zamenjati polarite prikljukov!

M. Milanovi, Monostna elektronika, FERI Maribor, 2007.

INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA 2 VS B AVT+MO VAJA 4

S pomojo metode povpreenja v prostoru stanj (uporabite ubenik 2 ) izraunajte prenosno funkcijo pretvornika navzgor ( F ( s ) = uO ( s ) / ( s ) ). Rezultat analize verificirajte z meritvijo dinamine karakteristike na modelu pretvornika navzgor. Ojaenje pri doloeni frekvenci lahko izraunate s pomojo izraza:
A(dBV ) = 20. log( uO .U ZAGA ) u SIN

kjer je U ZAGA amplituda agaste napetosti PM modulatorja (pri risanju frekvenne karakteristike upotevajte tudi izraz za krono frekvenco = 2 f ).
Vhodna napetost Ud naj bo 5 V, izhodna napetost UO pa 12 V. Na vhod "USIN" prikljuite izmenino napetost sinusne oblike z amplitudo 0.2 V, ker ima vezje pretvornika navzgor visoko ojaenje in lahko pride do prevelike valovitosti izhodne napetosti. Pri vijih frekvencah lahko amplitudo USIN poveate (do 2 V), saj je tam ojaenje manje. S pomojo osciloskopa oditajte amplitudo izmenine (sinusne) vrednosti izhodne napetosti Uo ter fazni zasuk med izmeninima vrednostima UO in USIN pri razlinih frekvencah (izmerjeni signal na izhodu morate na osciloskopu invertirati, saj smo signal USIN na vhodu odtevali!).

M. Milanovi, Monostna elektronika, FERI Maribor, 2007.