3.

TOKOVNO POLJE
Kazalo

3. TOKOVNO POLJE
Elektrini tok Gostota elektrinega toka Elektrina poljska jakost

........................................................2

3.1 Veliine in osnovne zakonitosti ......................................2

........................................................2 ........................................................3 ........................................................4

Ohmov zakon v diferencialni obliki - svojska prevodnost......................4 Ohmov zakon v integralni obliki - ohmska prevodnost..........................4 Ohmski upor ........................................................5 Temperaturna odvisnost ohmske upornosti..........................................5 Jouleov zakon v diferencialni obliki.......................................................6 Jouleov zakon v integralni obliki ........................................................6 Strukturna povezanost osnovnih zakonov tokovnega polja ..................7

3.2 Zakonitosti elektrinih vezij .............................................8

Elektrini viri ........................................................8 Pasivni elementi elektrinih vezij ........................................................9 Kirchhoffov zakon vozlia (vase zakljuene ploskve) .......................10 Kirchhoffov zakon zanke ......................................................10 Vezave elementov v elektrinih vezjih ................................................11

3.3 Metode za razreevanje elektrinih vezij.................13

3. TOKOVNO POLJE

Tokovno polje je prostor, v katerem imamo gibane elektrine. Pogoj obstoja tokovnega polja: a) b) Prostor izpolnjuje snov, ki ima gibljive elektrine (prevodna snov), v prevodni snovi mora biti prisotno elektrino polje.

Po Coulombovem zakonu deluje zaradi prisotnosti elektrinega polja na elektrine sila, gibljive se premikajo, to pa je elektrini tok.

3.1 Veliine in osnovne zakonitosti Elektrini tok

Elektrini tok je definiran kot usmerjeno gibanje elektrin. Njegova velikost je podana z elektrino, ki stee skozi prerez vodnika v enoti asa.

i=

Q A t

3.1

e je le mogoe oznaimo asovno konstantno veliino z veliko rko I - enosmerni tok trenutno vrednost asovno spremenljive veliine pa z malo rko: i - trenutna vrednost toka, Pri nekaterih veliinah male rke pomenijo nekaj drugega (q pomeni premo elektrino!), zato bi trenutno vrednost elektrine morali oznaiti s Q(t).

Tok v prevodni snovi nazivamo kondukcijski tok. Tok, ki se sklene skozi kondenzator pa poljski tok. Za enosmerni tok predstavlja kondenzator prekinjen tokokrog. e pa se napetost na kondenzatorju s asom menja, elektrina na elektrodi kondenzatorja priteka in odteka, to pa je poljski tok. Za zadnjega velja zaradi Q(t ) = Cu tudi

i =C

u t

3.1a

Gostota elektrinega toka

Gostota elektrinega toka J je elektrini tok na enoto ploskve. Ker bomo obravnavali le vodnike s konstantnim presekom A, dobimo tam kondukcijsko gostoto (gostoto toka v prevodni snovi):

Jk = J =

I A A m2

ali I = JA

3.2

za tok skozi kondenzator pa zaradi Q = DA gostoto poljskega toka

i=

Q D = A = Jp A t t

in odtod gostoto poljskega toka (gostoto toka v dielektriku)

Jp =

D t

3.2a

V nadaljevanju se bomo ukvarjali le s kondukcijskim tokom. Poljski tok se sklene skozi kondenzator le v asovno spremenljivih tokovnih poljih, zato se bomo nanj vrnili v izmeninih vezjih. Za enosmerni tok I in konstantni presek A, je gostota toka po vsem preseku in na vsakem mestu vodnika konstantna.

Elektrina poljska jakost

V vodniku jo dobimo, e imamo med obema koncema vodnika potencialno razliko - napetost U. Za konstantni presek A je tudi elektrina poljska jakost povsod konstantna:

E=

U V l m

3.3

Ohmov zakon v diferencialni obliki - svojska prevodnost

V prevodni snovi je razmerje gostote elektrinega toka J in elektrine poljske jakosti E odvisno le od snovne lastnosti snovi

J A , E Vm

3.4

ki jo imenujemo svojska prevodnost, zapisani osnovni zakon pa Ohmov zakon v diferencialni obliki. To zakonitost je mogoe relativno enostavno dokazati, njeno izpeljavo sem podal v Dodatku k temu poglavju. V zgodovini razvoja elektrotehnike so namesto svojske prevodnosti najprej uporabljali njeno reciprono vrednost

E Vm J A

3.4a

svojsko upornost.

J A E Vm

je tokovni ekvivalent (analogon) izraza

D . E

Ohmov zakon v integralni obliki - ohmska prevodnost

V tokovnem polju je razmerje toka I skozi vodnik in napetosti U prikljuene na vodnik konstantno

G=

I A = S, U V

3.5

kjer je G snovno-geometrijska lastnost tokovnega polja - ohmska prevodnost, zapisani osnovni zakon pa Ohmov zakon v integralni obliki . V zgodovini elektrotehnike so najprej uporabljali reciprono veliino

R=

1 U V = = G I A

3.5a

ohmsko upornost.

Ohmski upor
Elektrini element elektrinega vezja, za katerega je ohmska upornost najbolj izrazita lastnost, imenujemo ohmski upor. Za vsako zakljueno tokovno polje lahko ohmsko upornost (prevodnost) izraunamo ali izmerimo. Izraunamo tako, da tok I izrazimo z napetostjo (ali obratno) in odtod poiemo kvocient obeh. Vrednosti I in U pa lahko tudi izmerimo. Tako je ohmska prevodnost l metrov dolgega, ravnega kovinskega vodnika s konstantnim prerezom A iz snovi s svojsko prevodnostjo

G=

I JA A = = S U El l

3.6

Temperaturna odvisnost ohmske upornosti

Svojska upornost kovinskih vodnikov ni povsem konstantna, saj zavisi od temperature. e svojsko upornost 0 pri izhodini temperaturi 0 (O0 ali 200) poznamo, je svojska upornost pri temperaturi = 0 + za oje temperaturno obmoje:

= 0 (1 + )
za ire temperaturno obmoje pa

3.7

= 0 (1 + + 2 + 3 ) ,
5

3.7a

kjer so , in temperaturni koliniki podani v tabelah. Enabi temperaturne odvisnosti ohmske upornosti R sta enako oblikovani.

Jouleov zakon v diferencialni obliki

Elektrini tok je v prevodnih snoveh povezan s pretvorbo elektrine energije v joulsko toploto. Mo, ki se v tokovnem polju pretvarja v enoti prostornine, imenujemo prostorsko gostoto moi

p = JE =

J2

= J 2 = E 2 =

E2 W m3

3.8

samo zakonitost pa Joule-ov zakon v diferencialni obliki. Metodini napotek za izpeljavo tega zakona bomo podali v Dodatku tega poglavja.

Jouleov zakon v integralni obliki

V ravnem vodniku s konstantnim presekom A je prostorska gostota moi povsod enaka. Zato je celotna elektrina mo v prostornini V :

P = pV = JE Al = JA El = IU = UI W
in z upotevanjem Ohmovega zakona:

3.9a

P = IU =

I2 U2 = I 2R = U 2G = W G R

3.9

Strukturna povezanost osnovnih zakonov tokovnega polja

Dobljenih 9 odvisnosti predstavlja povezave med osnovnimi veliinami tokovnih polj. Za skoraj vse od njih od njih najdemo analogen izraz tudi v elektrostatinem polju, le temperaturna odvisnost ohmske upornosti in specifine upornosti tam nima analognega izraza.

G=

I U J E E U

=
I J

p = JE

P = UI
Slika 3.1 Strukturna povezanost osnovnih zakonov tokovnega polja Ostale zakonitosti tokovnih polj bomo navedli v naslednjih dveh podpoglavjih. Je pa potrebno ugotoviti, da izpeljani zakoni v tej preprosti obliki veljajo le za kovinske prevodnike, ki razpolagajo z zelo velikim tevilom gibljivih elektrin in se moramo zavedati, da povsem splono delimo prevodne snovi v: a) b) c) d) a) kovine, v katerih so gibljivi nosilci elektrin prosti elektroni; elektrolite, v katerih so gibljivi nosilci elektrin pozitivni in negativni ioni; ionizirane pline v katerih so gibljivi nosilci elektrin pozitivni in negativni ioni in prosti elektroni; prazen prostor, v katerem smo s termoelektronsko, fotoelektronsko ali hladno emisijo ustvarili elektronski oblak; polprevodnike, v katerih smo z dopiranjem silicija ali germanija poveali koncentracijo gibljivih nosilcev elektrin.

3.2 Zakonitosti elektrinih vezij

Elektrino vezje je neka vezava aktivnih in pasivnih elementov tokovnega polja. Aktivni elementi elektrinega vezja so napetostni in/ali tokovni viri. Pasivni elementi enosmernega elektrinega vezja so ohmski upori (lako tudi kondenzatorji).

Elektrini viri
Elektrini viri pretvarjajo druge vrste energij v elektrino. Poznamo dve vrsti elektrinih virov: vire elektrine napetosti in vire elektrinega toka.

Vir elektrine napetosti ali napetostni generator

Nadomestna vezava Veliine in odvisnosti: U0 - Lastna napetost ali napetost na odprtih sponkah Rn - Notranja upornost vira I - Tok skozi porabnik U - Napetost na porabniku ali delovna napetost R - Ohmska upornost porabnika

+
U0

I
U
Rn

R
-

U = U0 IRn = IR

3.10

Slika 3.2 Napetostni generator

Idealni napetostni vir ima notranjo upornost enako ni ali tako malo, da je lastna napetost enaka delovni napetosti vira. Realni napetostni viri so enosmerni generatorji in galvanski leni. Kvaliteten napetostni generator mora imeti im manjo notranjo upornost.

Vir elektrinega toka ali tokovni generator

Nadomestna vezava Veliine in odvisnosti: Ik - Lastni tok ali tok skozi kratko sklenjene sponke Gn - Notranja prevodnost vira I - Tok skozi porabnik

I
Ik
U

Gn

G -

U - Napetost na porabniku ali delovna napetost G - Ohmska prevodnost porabnika

I = Ik UGn = UG

3.11

Slika 3.3 Tokovni generator

Idealni tokovni vir bi moral imeti Gn = 0 , realiziramo ga lahko le s krmiljenimi vezji. Kvaliteten tokovni generator mora imeti im manjo notranjo prevodnost.

Ekvivalentni napetostni in tokovni generatorji

Vsak napetostni generator lahko nadomestimo z ekvivalentnim tokovnim generatorjem in obratno. Pretvorba napetostnega generatorja ( U0 , Rn ) v tokovni:

Gn =

U 1 , Ik = 0 Rn Rn

3.12

Pretvorba tokovnega generatorja ( Ik ,Gn ) v napetostni:

Rn =

1 , U0 = Ik Rn Gn

3.13

Pasivni elementi elektrinih vezij

Na pasivnih elementih se elektrina energija porablja ali pretvarja v druge oblike energij. Pasivna elementa sta tudi kondenzator in tuljava, kjer pa se dovodena energija ne porablja temve le kopii v energiji elektrine oz. magnetnega polja.

Vsak porabnik elektrine energije ali vezavo porabnikov lahko nadomestimo z nadomestnim ohmskim uporom.

Kirchhoffov zakon vozlia (vase zakljuene ploskve)

I
k

=0

3.14a

Ker se v vozliu elektrina ne more kopiiti, mora biti vsota tokov v vozliu enaka ni. Toke, ki iz vozlia odtekajo tejemo pozitivno in toke, ki iz vozlia odtekajo negativno (ali obratno).

pr

= Iod

3.14b

Vsota tokov, ki iz vozlia odteka, je enaka vsoti tokov, ki v vozlie priteka. e sta dva elementa vezana zaporedno, mora biti tok skozi oba elementa enak! Za dva zaporedno vezana ohmska upora zato velja:

U1 R1 G2 = = U 2 R2 G1

3.15

Napetost se na dva zaporedno vezana ohmska upora razdeli v premem sorazmerju njunih upornosti oz. v obratnem sorazmerju njunih prevodnosti!

Kirchhoffov zakon zanke

Ker se po zakljueni poti v elektrinem vezju povrnemo v izhodie, mora biti sprememba elektrinih potencialov (napetosti) po zakljueni poti enaka ni. Napetost tejemo pozitivno, e gremo v izbrani smeri obhoda od sponke elementa z nijim potencialom (-) proti sponki z vijim potencialom (+), sicer pa negativno.

10

U
j

=0

3.16a

Alternativna definicija zakona zanke je: V zakljueni zanki je vsota napetosti virov enaka vsoti padcev napetosti na porabnikih. Napetosti virov tejemo pozitivno, e delujejo v izbrani smeri obhoda zanke, padce napetosti tejemo pozitivno, e toki, ki jih povzroajo teejo v izbrani smeri obhoda, sicer pa negativno.

= UR

3.16b

e sta dva elementa vezana vzporedno, mora biti napetost na obeh elementih enaka. Zato za dva vzporedno vezana ohmska upora velja:

I1 R2 G1 = = I2 R1 G2

3.17

Tok se na dva vzporedno vezana ohmska upora deli v obratnem sorazmerju njunih upornosti oz. premem sorazmerju njunih prevodnosti!

Vezave elementov v elektrinih vezjih

Poznamo dve osnovni vezavi elementov: zaporedno in vzporedno. V zaporedni vezavi napetostnih generatorjev direktno setevamo v nadomestni napetostni generator lastne napetosti in notranje upornosti:

U0 = U01 + U02 + ... Rn = Rn1 + Rn 2 + ..

in zaporedno vezane ohmske upore v nadomestni ohmski upor:

3.18a

UR = UR1 + UR2 + .. Rn = R1 + R2 + ..

3.18b

11

V zaporedni vezavi se setevajo upornosti in napetosti. Ker je ohmska prevodnost reciprona vrednost ohmske upornosti, za zaporedno vezane ohmske prevodnosti velja:

1 1 1 = + + .. G G1 G2

3.18c

V vzporedni vezavi tokovnih generatorjev setevamo v nadomestni tokovni generator lastne toke in notranje prevodnosti:

Ik = Ik 1 + Ik 2 + .. Gn = Gn1 + Gn 2 + ..

3.19a

in ohmske prevodnosti vzporedno vezanih ohmskih uporov v nadomestno ohmsko prevodnost:

I = I1 + I2 + .. G = G1 + G2 + ..
V vzporedni vezavi se setevajo toki in prevodosti !

3.19b

e so ohmski upori podani z ohmskimi upornostmi, za vzporedno vezavo velja:

1 1 1 = + + .. R R R

3.19c

Moi izvorov in porabnikov setevamo ne glede na vezavo. Na pravilu zaporedne vezave elementov sloni delovanje delilnika napetosti, na principu vzporedne vezave elementov pa delilnika tokov. Uporabo delilnika napetosti in delilnika tokov bo podana v seminarskih nalogah za poklicno olo. Poleg vezij, v katerih nastopajo pri reevanje le iste zaporedne in/ali vzporedne vezave, poznamo tudi take vezave, ki jih reujemo z uporabo transformacije trikot - zvezda ali obratno.

12

3.3 Metode za razreevanje elektrinih vezij

Pod pojmom razreitev elektrinega vezja razumemo doloitev tokov (in/ali napetosti) na vseh elementih vezja. V nadaljevanju bomo navedli vse pomembneje metode za razreevanje elektrinih vezij:

a)

Direktna metoda uporabe Kirchhoffovih zakonov

Postavimo toliko neodvisnih enab zakona vozlia in zakona zank, kot je v elektrinem vezju neznank (tokov). Iz nabora enab izraunamo neznane toke.

b)

Metoda zannih tokov

Neodvisnim zankam priredimo zanne toke ter zapiemo pripadajoe zanne enabe. Iz izraunanih zannih tokov potem doloimo toke skozi veje. Ker je metoda zannih tokov ena od osnovnih metod za razreevanje elektrinih vezij (enosmernih in izmeninih!), bomo izpeljavo metode razloili v Dodatku tega poglavja. Uporabili jo bomo v eni od seminarskih nalog.

c)

Metoda vozlinih potencialov

Enemu vozliu potencial predpiemo (navadno ni). Za ostala vozlia napiemo nabor enab za vozline potenciale in te izraunamo. Iz znanih potencialov doloimo vejne toke. Izpeljavo metode bomo razloili v Dodatku tega poglavja. Uporabili jo bomo v eni od seminarskih nalog.

d)

Metoda poenostavljanja
doloimo

Metodo uporabljamo, e imamo v vezju en sam vir. Najprej

nadomestno upornost vezja, nato nadomestni tok vezja. Po pravilu zaporednih in vzporednih vezav doloimo toke in/ali napetosti na vseh pasivnih elementih vezja. Uporaba te metode bo vsebina ene od seminarskih nalog.

13

e)

Metoda dvopolov

Metodo uporabljamo, kadar nas zanima tok skozi en sam element (lahko tudi s spremenljivo ohmsko upornostjo). Iskani pasivni element izberem kot pasivni dvopol, preostali del vezja pa predstavlja aktivni dvopol. Za aktivni dvopol nato izraunamo nadomestni napetostni generator (U0 in Rn), tok skozi iskani pasivni element z ohmsko upornostjo Rn je:

Ia =

U0 Ra + Rn

3.20

Na splono lahko trdimo naslednje: a) Direktna metoda je lahko izhod v sili (rezerva). b) Metodo zannih tokov uporabljamo, kadar imamo malo neodvisnih zank. c) Metodo vozlinih potencialov uporabljamo, kadar imamo malo neodvisnih vozli. d) Metodo poenostavljanja uporabljamo, kadar imamo en sam vir. e) Metodo dvopolov uporabljamo, kadar nas zanima tok skozi en sam element.

14