RESPIRATORNA FIZIOLOGIJA

1. Pljuni volumni in kapacitete

Pljuni volumni

IRV inspiratory reserve volume, je zrak, ki ga lahko vdihnemo po dihalnem volumnu ERV expiratory reserve volume, je zrak, ki ga e lahko izdihnemo po dihalnem volumnu RV residual volume, zrak ki ostane v pljuih po maksimalnem izdihu. Mrtvi prostor: anatomski volumen prevodnih poti (normalno 150 mL) fizioloki definiran kot volumen ki ne sodeluje pri izmenjavi plinov. Je priblino enak anatomskemu mrtvemu prostoru pri zdravih pljuih. Lahko pa postane veji od anatomskega pri nekaterih boleznih z spremembami v V/Q razmerju, npr. pri neprekrvljenih alveolih

VD fizioloki mrtvi prostor VT tidal volume Paco2 delni tlak CO2 v alveolih = delni tlak CO2 v arterijski krvi PECO2 delni tlak CO2 v izdihanem zraku e nimamo fiziolokega mrtvega prostora je delni tlak CO2 v izdihanem zraku enak delnemu tlaku CO2 v alveolu oz. v art krvi. e je fizioloki mrtvi prostor prisoten, bo delni tlak CO2 v izdihanem zraku manji od delnega tlaka CO2 v alveolu, ker je prilo do redenja zaradi mrtvega prostora. Minutna ventilacija Alveolna ventilacija 1

Volumen vdihanega zraka je navadno malo veji kot volumen izdihanega, ker se ve O2 porablja kot CO2 nastaja.

Pljune kapacitete
FRC = ERV + RV (funkcionalna rezidualna kapaciteta) je volumen ki ostane v pljuih po izdihanem dihalnem volumnu. VC ali FVC (vital capacity or forced vital capacity) je vsota dihalnega volumna, inspiratornega rezervnega in expiratornega rezervnega volumna. Drugae povedano je volumen zraka ki ga lahko na silo izdihnemo po maximalnem vdihu. TLC (total lung capacity) je vsota vseh 4 volumnov. Ne moremo jo izmeriti s spirometrijo ker vsebuje RV.

FEV1 ali forced expiratory volume

Je volumen zraka, ki ga izdihnemo v prvi sekundi med forced-maximal expiration. Hitrost izdiha je omejena z podajnostjo in upornostjo dihalne poti. Normalno lahko na silo izdihnemo 80% vitalne kapacitete v prvi sekundi FEV1/FVC = 0,8 Pri obstruktivni (zapora) bolezni (astma) FEV1 je bolj reducirana kot FVC, zato se FEV1/FVC zmanja. Pri restriktivni bolezni (fibroza zmanjana komplianca) se zmanjata FEV1 in FVC, zato je FEV1 / FVC normalen ali lahko tudi povian.

2. Mehanika dihanja
Podajnost plju
C = V/P *mL/mm Hg+ Je sprememba volumna pri doloeni spremembi tlaka. Je naklon pressure volume krivulje. Veji naklon -> veja podajnost

Transmuralni oz. transpulmonalni tlak je tlak v alveolu minus intraplevralni tlak. Poveanje tega tlaka vodi v poveanje volumna plju, pomanjanje pa v manjanje volumna plju.

Pri vdihu je drugana p-V krivulja kot pri izdihu (histereza), zaradi delovanja surfaktanta. Podajnost variira z volumnom. Pri vejih volumnih oz. vejih tlakih je podajnost najmanja (naklon je majhen). C pa je najveja nekje na sredini.

Specifina komplianca plju

Pri klininih meritvah se obiajno normira na FRK. Dobimo specifino komplianco = Cp/V ali raztegljivost plju v ojem pomenu besede. Omogoa primerjati elastine lastnosti pri razlino velikih pljuih ali opazovati regionalne razlike pri istih pljuih. Tipina vrednost pri odraslem loveku pri FRK: Cp=0.4 l/mmHg 0.2 l/cmH2O = 2 l/kPa.

Podajnost plju in prsnega koa

Je manja od podajnosti samih plju in od podajnosti samega prsnega koa. Intraplevralni tlak je v bistvu transtorakalni tlak, saj pri majhnih volumnih pljua sama vleejo navznoter (zaradi el. lastnosti in povrinske napetosti), prsni ko pa navzven. Posledica je tako neg. intraplevralni tlak

Ob FRC je tlak v dihalnih poteh (tudi alveolih) enak atmosferskemu tlaku ( po def. = 0). Takrat ni airflowa in Pip je negativen.

Povrinska napetost in surfaktant

Zaradi privlanih sil med molekulami tekoine, s katero so kot film obdani alveoli se ustvari sila (tlak) ki povzroi kolaps (atelektaza). Laplaceov zakon opisuje tlak, ki ga generira takna sfera: P = 2T/r (P=collapsing pressure, T=povrinska napetost, r=radij alveola) 3

Veji alveoli imajo manjo tendenco h kolapsu, manji pa vejo. Alveole prekriva sloj povrinsko

aktivne snovi (dipalmitoil lecitin), ki manja povrinsko napetost in vea podajnost ter prepreuje zlivanje alveolov.

Dihalni cikel
Alveolni tlak = transtorakalni +transpulmonalni tlak

Ob FRC je alveolarni tlak enak atmosferskemu (0). Takrat ni airflowa. Niji alveolarni tlak od atmosferskega, kar se zgodi tik pred vdihom, pomeni vdor zraka v pljua, torej vdih. Zrak namre potuje od vijih k nijim tlakom. Alveolarni tlak se spreminja zaradi sprememb intraplevralnega tlaka. Intraplevralni tlak pa se spreminja zaradi delovanja dihalnih miic (diafragme). Pri vdihu gre diafragma navzdol, kar povzroi e niji intraplevralni tlak. Pri izdihu se pa intraplevralni tlak spet via, pri forsiranem izdihu lahko celo postane pozitiven (to ni na sliki) in pride do dinamine kompresije bronhov.

Upornost dihalnih poti

Je opisana z Poiseuilleovim zakonom . Povea se z zmanjanjem radija poti. Mesto najvije upornosti so srednje veliki bronhusi. Faktorji ki vplivajo na upornost: Psy stimulacija oi dihalne poti Sy stimulacija in sy agonisti (isoproterenol) iri dihalne poti via 2 receptorjev Veji volumen zraka v pljuih pomeni manjo upornost saj so dihalne poti razirjene (astmatiki se nauijo dihati pri vejih dihalnih volumnih), manji volumni v pljuih pa vejo upornost. Prevodnost torej raste linearno z volumnom plju. Viskoznost plina (helij ima majhno viskoznost)

Dinamina kompresija bronhiolov: *Lumen pri bronhih vzdruje hrustanec, lumen bronhiolov pa transmuralni tlak.
Alveolni tlak = transtorakalni (intraplevralni) +transpulmonalni tlak(transmuralni plju)

A - V mirovanju (FRC torej), pred vdihom, je intraplevralni tlak negativen (-5), alveolarni je izenaen z atmosferskim (0). Transmuralni tlak dihalne poti je tedaj pozitiven (+5) po enabi (transmuralni P = Pairway Pintraplevralni) , in zato je pot razirjena. B Med inspirijem se intraplevralni tlak znia na 7, tlak v alveolu je takrat -2, zrak vdira in zato je malo vije od alveola tudi malo viji tlak, ker je blije zunanjem (tei k izenaitvi). Transmuralni tlak dihalne poti je e vedno pozitiven (+6). Pot je e bolj razirjena kot prej. C Po vdihu sta zunanji tlak in tlak v alveolu izenaena, transmuralni tlak dihalne poti je max. pozitiven in pot je najbolj razirjena. D Pri forsiranem izdihu lahko doseemo pozitivne intraplevralne tlake. Po enabi (transmuralni P = Pairway Pintraplevralni) izraunamo da je transmuralni tlak dihalne poti v danem trenutku negativen (-11). Kot e vemo, negativni transmuralni tlak povzroi kompresijo stene, v naem primeru bronhiolov in tako vejo upornost in zato manji tok.

Delo pri dihanju

Povrina, ki jo v diagramu p-V zajame zanka v dihalnem ciklusu, predstavlja delo. Na absciso nanaamo alveolni tlak (intraplevralni daje info le o delu, opravljenem na prsnem kou). Pri poveanem uporu ali pri forsiranem dihanju se zanka raziri. Poraba energije je veja, ker: . povrina ne zajame energije izometrine kontrakcije . elastina energija, pridobljena v inspiriju, se ne povrne . pri ko-kontrakciji (fiksacija prsnega koa)

3. Merjenje volumnov in kapacitet

A) Spirometrija - pljune volumne merimo s posodo, Pnevmotahografija - pljune volumne merimo preko pretokov (volumen = integral pretoka) Izmerimo dihalni volumen, vitalno kapaciteto Ne moremo izmeriti tistega, kar ostane v pljuih (RV), torej tudi tistih volumnov ki so sestavljeni iz RV: totalne pljune kapacitete, funkcionalne rezidualne kapacitete (FRK)

B) Z metodo razredenja helija pa lahko doloimo FRK. Helij je netopen v krvi. V spirometer damo doloen volumen helija z doloeno koncentracijo. Oseba nekaj asa diha in ez as se koncentracija helija v pljuih in spirometru enakomerno razporedi. Oseba izdihne TV in dobimo neko novo koncentracijo helija in lahko po ohranitvenem zakonu izraunamo FRK. c1 x V1=c2 x (V1+V2) C) Telesna pletzimografija je uporabna za meritev RV, FRK in npr. upora dihalnih poti. Temelji na Boylovem zakonu (P x V = konst, e je T=konst). e volumen pade se tlak povea in obratno. Preiskovanec je v nepropustnem prostoru, imenovanem pletzimograf. e npr. merimo FRK, preiskovanec izdihne TV in ustnik se zapre. Nato poskua vdihniti, volumen plju se povea in tlak v pljuih pade, volumen prostora se zato zmanja in tlak naraste. Ta porast tlaka v pletzimografu se izmeri in iz njega izraunamo FRC. V2 p2 = p2 V2

V2 = (p2/p1).V1.p1/p2

4. Enaba alveolne ventilacije in enaba plinov v alveolu

Enaba alveolne ventilacije
VA . alveolar ventilation (mL/min) VCO2 rate of CO2 production (mL/min) PACO2 Alveolar PCO2 (mm Hg) K Constant (863 mm Hg), ob BTPS Je fundamentalna v respiratorni fiziologiji. Opie obratno sorazmerje med alveolarno ventilacijo in alveolarnim PCO2. e je torej produkcija CO2 v telesu konstantna, je PCO2 v alveolu odvisna od ventilacije. Poveana ventilacija zmanja Pco2 v alveolu oz. arterijski krvi. Krivulji pravimo metabolina hiperbola. e obrnemo formulo, vidimo kaj vpliva na delni tlak CO2 v alveolu (=arterijski krvi)
Kaj pa e se povea produkcija CO2 v telesu npr. ob telesni dejavnosti ? Da telo vzdruje konstanten Pco2 v alveolu oz. art. krvi mora poviati alveolno ventilacijo.

Sedaj pa e enaba plinov v alveolu, ki predvidi Po2 v alveolu v odvisnosti od Pco2 v alveolu
PAO2 alveolar PO2 (mm Hg) PIO2 . PO2 in inspired air (mm Hg) PACO2 alveolar PCO2 (mm Hg) R respiratorni kolinik(CO2 production/O2 consumption), normalno je 0,8 ampak se spreminja Korekcijski faktor je majhen in zanemarljiv. Uporabimo ga ker dele izdihanega kisika ni ni.

a) V skladu z enabo alveolne ventilacije sledi da e je alveolna ventilacija razpolovljena, se PAco2 podvoji (saj ni zadosti odstranjen). Nadaljna posledica je pa tudi znianje Po2 v alveolu za malo ve kot polovico. b) Tudi spremembe v respiratornem koliniku vodijo do sprememb Po2 v alveolu. e se resp kolinik zmanja se tudi Po2 v alveolu zmanja. *(v atmosferi je 21% kisika, 78% duika, vse ostalo je zanemarljivo- torej ne vdihnemo ni CO2)

5. Difuzija plinov (gas exchange)

Fickov difuzijski zakon
Izmenjava plinov potee skozi steno alveola in kapilarno steno s preprosto difuzijo. VX - volume of gas transferred per unit time D - diffusion coefficient of the gas (odvisen od topnosti, pri transportu kisika je pomembna tudi hitrost vezave na Hb, od molske mase plina ta je za vse pline priblino enaka. )D za CO2 je 20x veji od D za O2 A - surface area P - partial pressure difference of the gas X - thickness of the membrane (1 mikrometer)

Nekaj zgornjih parametrov lahko skombiniramo v lastnost difuzijska kapaciteta plju (DL). Ta vsebuje D, A, X in tudi as vezave na doloene proteine (pri kisiku na Hb). Izmerimo jo lahko s pomojo CO(ogljikovega monoksida), ker je transport le-tega skozi alveolno-kapilarno steno odvisen samo od difuzije. Preiskovanec diha meanico plinov z zelo nizko koncentracijo CO. Izginjanje CO iz meanice je sorazmerno DL. pri emfizemu se DL zmanja zaradi zmanjanja povrine za izmenjavo pri fibrozi se DL zmanja zaradi zveanja debeline stene pri anemiji se DL zmanja ker je koliina Hb v eritrocitih zmanjana med telesno aktivnostjo se DL povea, ker je ve kapilar vkljuenih v perfuzijo, to pa povea surface area za izmenjavo

Difuzijska povrina (A) je okoli 70 m2, spreminja se z volumnom plju. Odvisna je od : tevila odprtih kapilar in polnjenosti kapilar tevila alveolov (kolabirani alveoli, alveoli brez septumov) efektivna povrina za izmenjavo je odvisna tudi od hitrosti toka krvi. Pri telesnem naporu se povea do 2 krat, pri emfizemu (unienje alveolov) pa je manja zaradi zlivanja alveolov.

6. Plini v krvi
a) Raztopljeni plin vsi plini se delno tudi raztopijo v krvi. Henryjev zakon nam poda zvezo med koncentracijo in parcialnim tlakom (c = k p , k=topnost). V krvi samo raztopljen plin povzroa parcialni tlak tega plina. N2 je edini ki je vedno samo raztopljen. 2% O2 in 5% CO2 se tako prenaa. b) Vezan na proteine O2 (98%), CO2-karbaminohemoglobin(3%) in CO-karboksihemoglobin se prenaajo vezani na proteine. Kisik in CO na Hb, CO2 pa na Hb in druge plazemske proteine. Tak plin ne vpliva na parcialni tlak tega plina v krvi. c) Kemino spremenjen plin to je CO2, ki se v eritrocitu spremeni v HCO3. Veina oglj. dioksida (ve kot 90%) se v tej obliki prenaa po krvi. Tudi ta oblika ne vpliva na parcialni tlak tega plina v krvi.

Suh vdihnjen p O2 [mmHg] P CO2 [mmHg] 160 0

Ovlaen trahealni 150 0

Alveolarni 100 40

Sistemski arterijski 100 40

Meana venska kri 40 46

Izmenjava plinov (omejitev z difuzijo, omejitev s perfuzijo-tokom)

Omejitev z difuzijo pomeni da je totalna koliina transportiranega plina omejena s procesom difuzije. To pomeni, da as long as the partial pressure gradient is maintained, diffusion will continue along the length of the capillary. Primer: difuzija CO, O2 med telesno vadbo, fibroza, emfizem 8

Omejiev z perfuzijo pomeni da je koliina transportiranega plina omejena z tokom krvi. Tukaj ne gre za ohranjanje gradienta parcialnega tlaka. Koliina transportiranega plina se bo poveala le, e se bo poveal tok. Primer: N2O, O2 v normalnih pogojih v mirovanju, CO2

Rdea rta kae spreminjanje parcialnega tlaka z dolino kapilare (Pa) Prekinjena zelena rta kae parcialni tlak plina v alveolu, ki je konstanten (PA) Roza oseneno podroje kae torej razliko parcialnih tlakov (gradient). Ker je gradient parcialnega tlaka v bistvu driving force za transport plina skozi alveolno steno , pomeni da im veje je oseneno podroje, tem veji je gradient tlaka in ve plina se bo transportiralo. Ko plin prehaja skozi alveolo-kapilarno steno se njegov parcialni tlak v kapilari Pa vea in pribliuje PA. e dosee PA se je zgodila total equilibration z alveolnim plinom. Ko se izenaita P a in PA ni ve gradienta in ni ve driving force za difuzijo. A) Na zaetku ni ni CO v kapilari zato je Pa COja ni. Njegov Pa se via along the capillary, a ne dosee popolne izenaitve z PA, zato ker se skoraj ves CO vee na hemoglobin (spomni se da e je plin vezan na protein ne vpliva na parcialni tlak). Ravno zaradi te vezave je ohranjen nizek parcialni tlak Pa CO in zato visok gradient, ki spodbuja difuzijo plina skozi celotno kapilaro. B) N2O je uporabljen za klasino ponazoritev z perfuzijo omejene izmenjave. Na zaetku ga ni v kapilari ni, zato je visok gradient in N2O hitro difundira v kri. N2O se ne vee na noben protein, se samo raztopi v krvi (torej ves difundiran plin povzroi parcialni tlak)zato se zelo hitro priblia in izenai z PA. Ko se ta equilibration zgodi, ni ve gradienta za difuzijo in se le-ta ustavi e po 1/5 doline kapilare. e bi se tok krvi poveal, bi v kri lahko difundiralo ve N2O.

Transport O2

Omejitev z perfuzijo: Prenos kisika je v mirovanju omejen s perfuzijo, vendar ne tako ekstremno kot prenos N2O. Na zaetku imamo velik gradient (60mmHg) med Pa in PA , zato kisik difundira hitro v kapilaro in Pa se vea. Ker se pa kisik vee na hemoglobin, je na zaetku ohranjanje visokega gradienta za prenos. Do izenaenja pride nekje na 1/3 doline kapilare in zato se difuzija ustavi. e bi se poveal tok, bi lahko e ve kisika prenesli v kri. Temu reemo omejitev z perfuzijo. Z drugimi besedami tok krvi skozi pljua doloa net O2 transfer. Tok skozi pljua pa se povea pri telesni aktivnosti. Omejitev z difuzijo: Pri poveani telesni aktivnosti (tudi pri fibrozi) pa prenos kisika postane diffusion- limited ampak spet ne tako ekstremno kot za primer CO. V tem primeru je gradient za prenos ohranjen ez celotno dolino kapilare, ampak do izenaitve vseeno ne pride, kar se bo kazalo v zmanjanem Pa kisika v arterijski krvi in tudi v meani venozni krvi. Kako pa je s prenosom kisika v gorah? Na viinah je parcialni tlak kisika v atmosferi manji (namesto 100 mmHg je 50 mmHg) in zato je tudi v alveolu P A manji. Zaradi nezadostne oskrbe tkiv s kisikom bo tudi parcialni tlak kisika v venozni krvi manji (namesto 40 mmHg bo 25 mmHg). Zmanja se tudi gradient tlakov (namesto 60 mmHg je 25 mmHg) med Pa in PA za prenos.

Vsebnost kisika v krvi [mL O2/100 mL blood]

Je odvisna od koncentracije Hb, nasienosti Hb s kisikom (saturacija je 100%, e so 4 molekule kisika vezane na en Hb, to je pri visokih parcialnih tlakih) in od delea kisika ki se je raztopil v krvi.

CO2 = [Hb] s (pO2) + raztopljeni kisik

=1.39 ml O2/l

10

normalna [ Hb ]v krvi je 15g/100mL raztopljen ... 3 ml O2/l krvi pri pO2=100 mmHg vezan za Hb (A, F, S) ... pomembna je reducirana oblika (oksidirana = methemoglobin (Fe3+) ne prenaa O2) 1 g Hb vee 1.39 ml O2 150 g Hb vee 200 ml O2 poraba kisika znaa v mirovanju priblino 250 mL/min

Vsebnost O2 [ml O2/l krvi] =koncentracija kisika v krvi Maksimalna koliina vezanega O2 = kapaciteta Hb za O2

O2 delivery to the tissues

Koliina kisika transportiranega do tkiv je odvisna od blood flowa in vsebnosti kisika.

Krivulja disociacije hemoglobina

Saturacija hemoglobina je 100%, e so na en Hb vezane 4 molekule kisika. e ima vezane le 3 molekule kisika je saturacija 75%, e 2 je 50% in e eno je 25%. Saturacija je funkcija parcialnega tlaka PO2 kisika v krvi. Krivulja je sigmoidna, ker se afiniteta Hb za kisik z saturacijo spreminja pozitivni kooperativni efekt. Z vsakim vezanim kisikom se afiniteta za naslednjega poveuje. Najveja afiniteta je za zadnji, 4. kisik, in vezava se zgodi ob parc. tlaku med 60 in 100 mmHg. Pomembna toka na tej krivulji je P50. Po definiciji je ta toka takrat, ko je Hb 50% nasien. Sprememba vrednosti P50 pomeni spremembo v afiniteti Hb za kisik. e P50 pade pomeni vedjo afiniteto, e naraste pa manjo. Krivulja nam pomaga tudi razumeti zakaj pride v pljuih do loadinga in periferno do unloadinga kisika. Ob visokih parcialnih tlakih (100 mmHg) je afiniteta Hb za kisik najveja (to je v pljuih), ob nizkih parcialnih tlakih (40 mmHg, meana venska kri) pa najnija. 100 mmHg pomeni priblino 100% nasienost, 40mmHg pomeni priblino 75% nasienost. Zgornji, poloen del krivulje se razteza med 60-100mmHg, kar nam tudi pove da lahko lovek tolerira kar veliko spremembo v alveolarnem PO2. Npr. e je atmosferski parcialni tlak kisika 60 mmHg , se to ne bo veliko poznalo na stopnji nasienosti Hb.

11

Premiki disociacijske krivulje:

A) Premik v desno: Kadar je afiniteta kisika za Hb zmanjana, kar se odraa v poveanju P50. To pomeni da je 50% saturacija doseena pri vejih tlakih kot ponavadi. Kisik se oddaja v tkiva. V tkivih je povean PCO2, kar znia pH in zmanja afiniteto kisika za Hb (Bohrov efekt). Produkcija 2,3-BPG se povea ob hipoksiji, tudi v viinah. B) Premik v levo: Kaejo na zveanje afinitete Hb za kisik. Vejo afiniteto ima fetalni HbF kot HbA. Zastrupitev s CO CO zmanja koliino kisika vezano na Hb IN e premik krivulje v levo. CO ima 250 vejo afiniteto za Hb kot kisik, zato zasede vezavna mesta za kisik, tako da je na enem Hb vezanih pol CO in pol O2. CO pa povzroi tudi vejo afiniteto Hb za kisik, ki se je pa uspel vezati. Od tod premik krivulje v levo.

12

Ogljikov dioksid CO2

Po krvi se prenaa kot HCO3 (90%), kot karbaminohemoglobin vezan na amino konec Hb (3%) in raztopljen v krvi (5%). Topnost CO2 je veja od kisika in sicer 0,07 mL CO2/100mL krvi/mmHg. Produkcija CO2 je manja od porabe kisika - priblino 200mL/min Haldanov efekt im manj je kisikov vezanih na Hb, veja je njegova afiniteta za CO2 V tkivih CO2 vstopi v eritrocit s preprosto difuzijo , kjer karbonska anhidraza naredi HCO3 in H+. Vodikov ion je pufran s Hb. HCO3 zapusti eritrocit s klorovim antiportom . V pljuih HCO3 vtopi v eritrocit, nastane CO2 in H2O, ki ju izdihnemo.

Krivulja vezave CO2 -koncentracije CO2 so v krvi 3 veje kot koncentracije kisika -bolj linearna kot krivulja HbO2 -bolj strma

7. Pljuni obtok
Pljuni tok je enak CO (cardiac output) desnega srca, ta je pa v steady state-u enak CO levega srca. Je linearno sorazmeren z gradientom tlakov med pulmonarno arterijo in levim atrijem in obratno z upornostjo pljune vaskulature. (Q=P/R)

13

e primerjamo pljuni obtok z sistemskim ima pljuni bistveno manje tlake(manja obremenitev desnega srca) in manje upornosti, ile imajo manj GM in so bolj raztegljive. Razlog da je pljuni Q enak sistemskemu Q so zmanjani tlaki in upornosti. Pritiski okoli pljunih il Vpliv povrinske napetosti na kapilare: . omogoa, da so pljune ile odprte, . vendar pa velika povrinska napetost dela podtlak in tendenco k poveanju filtracije Vpliv volumna plju na kaliber pljunih il . ekstraalveolne ile: pri majhnem volumnu plju niso raztegnjene, zato kaliber velik . alveolne ile: pri velikem volumnu plju so stanjane.

Vpliv tenosti na porazdelitev pretoka (perfuzijo)

Ko oseba lei se priblia enakomerni porazdelitvi, ko pa stoji je velik vpliv gravitacije. Pretok krvi je najniji na apeksu in najviji na bazi. Arterijski tlak naraa od apeksa proti bazi (hidrostatski tlak). Zona 1 : alveolni tlak je veji ali enak od arterijskega (arteriol). e je enak, ile niso kolabirane, e pa je pa so kompresirane, ni perfuzije. Zona 2 : alveolni tlak je manji od arterijskega in veji od venskega . Pride do kolapsa il (kapilar)med arterijami in venami, pretok je sorazmeren razliki tlakov v arteriji in zunanjemu(alveolnemu) Zona 3: arterijski je tu najveji zaradi najvejega hidrostatskega uinka. Tudi venski je veji od alveolnega, ile (kapilare) so povsod odprte.

14

Obvozi tega Starc nima na slajdih ampak:

Delni tlak Pa kisika v arterijski krvi ne bo nikoli isto enak PA. Namre zaradi fiziolokih shuntov pride do meanja venske z arterijsko krvjo. Priblino 2% cardiac outputa obvozi alveole. En primer shunta je bronhialni krvni obtok, drugi pa del koronarnega, ki se drenira direkno v levi prekat.

Vpliv tenosti na ventilacijo

Ventilacija ni na vseh delih plju enaka zaradi gravitacije. Naraa od apeksa do baze plju, med dihanjem tidal volume-a. Alveoli na apeksu so veji (bolj razirjeni) kot na bazi, e lovek stoji. To je zaradi tega, ker je plevralni tlak pri apeksu niji (bolj negativen), saj gravitacija vlee pljua navzdol in jih odmika od prsne stene. Z vdihom plevralni tlak e bolj pade, tlak ez pljua pa naraste, kar raziri alveol. (PL=PA-Ppl). Med vdihom imajo alveoli torej razline volumne na razlinih lokacijah. Na bazi so alveoli manji in imajo vejo podajnost, zato lahko prejmejo ve dihalnega volumna in ve sveega zraka. Na apeksu so bili alveoli e prvotno bolj ekspandirani zato imajo manjo podajnost in sprejmejo manj dihalnega volumna. Torej: baza prejme ve TV kot apeks. Regionalne razlike v ventilaciji niso tako izrazite kot razlike v toku krvi.

Razmerje ventilacije s perfuzijo

V/Q razmerje je razmerje med alveolno ventilacijo VA in pljunim tokom krvi Q. Pravo razmerje je nujno za idealno izmenjavo plinov. Normalna vrednost V/Q je 0,8. To pomeni da je alveolna ventilacija (L/min) 80% blood flowa (L/min) skozi pljua. V/Q je normalen, e je Pao2 100 mmHg in PaCO2 40 mm Hg. e se bo razmerje V/Q spremenilo izmenjava plinov ne bo idealna, kar bo vplivalo na na parcialni tlak kisika in ogljikovega dioksida v krvi. Drugae povedano: pri danem delnem tlaku plina x v alveolu doloa koncentracijo tega plina v krvi.

15

V/Q vrednost 0,8 je povpreje razmerja V/Q vseh treh con. Te regionalne razlike v V/Q razmerju povzroajo razline Pao2 in PaCO2 v teh conah. Velik V/Q pomeni da je velika ventilacija in majhen pretok. PaO2 bo zato visok in PaCO2 nizek. Majhen V/Q ventilacija je majhna glede na perfuzijo. PaO2 tega podroja bo nizek in PaCO2 visok. V/Q je 0 e perfuzija je, ni pa ventilacije (airway obstruction) V/Q je - e je ventilacija je, ni pa perfuzije (dead space)

Regulacija pljunega obtoka

Kot v sistemski cirkulaciji je upornost veinoma regulirana s spremembami upornosti arteriol Hipoksina vazokonstrikcija zmanjanje PA v alveolu povzroi vazokonstrikcijo. Tako je tok krvi preusmerjen iz slabo ventiliranih alveolov k bolj ventiliranim. O2 je namre lipidotopna molekula in lahko difundira skozi celine membrane. Ko je PA med 70 in 100 mm Hg kisik difundira do GM arteriol in jih dri dilatirane. PA pod 70 mmHg sproi vazokonstrikcijo max odziv. Hipoksina vazokonstrikcija je tudi v fetalnih pljuih, zato se iz celotnih plju zaradi zviane upornosti preusmeri tok. Do hipox. vazokonstrikcije pride tudi na velikih nadmorskih viinah, ko je PA kisika majhen. Pretok krvi je torej odvisen od . volumna plju, . hitrosti toka . delnega tlaka kisika . hidrostatskega tlaka (vpliv viine)

8. Nadzor dihanja
Dihala vzdrujejo normalne vrednosti pCO2 in pO2 v arterijski krvi preko alveolne ventilacije.

Centralni nadzor dihanja

Mogansko deblo (medulla in pons) Imamo 3 jedra: Medularni respiratorni center v retikularni formaciji. Sestavljen je iz dveh skupin nevronov. Dorzalna skupina (inspiratorni center), kontrolira osnovni ritem dihanja. Senzorini imput dobi po IX (periferni kemoreceptorji) in X (mehanoreceptorji v pljuih). Motorini output pa odda via n. phrenicus za diafragmo. Ventralna skupina(ekspiratorni center) je inaktiven ko mirno dihamo, saj je izdih pasiven. Ta center postane aktiven med telesno aktivnostjo. Apnevstini center v distalnem ponsu. Stimulacija tega centra povzroi nepravilni vzorec dihanja apnejo (dolg vdih prekinjen z kratkimi izdihi) Pnevmotaksini center v prox. ponsu. Inhibira (ustavi) inspirij in tako doloi dihalni volumen.

Korteks Hoteno lahko zaasno povozimo aktivnost moganskega debla. (hiperventilacija, zadranje diha), e to predolgo traja omedlimo, da mogansko deblo ponovno vzpostavi normalni vzorec dihanja. 16

Kemoreceptorji
Centralni: Ventrolateralna povrina medulle. Komunicira z inspiratornim centrom. Obutljivi na premembe pH (pH se posredno spreminja z PaCO2) CSF. Znianje pH pomeni zvianje ventilacije. Krvno-moganska bariera ne prepua H+ ali HCO3, prepua pa CO2. Ta se v CSF zdrui z vodo in nastane H+ in HCO3. Vodikovi ioni poviajo pH in vzdraijo receptorje. Periferni: To so karotidni glomus in aortna telesca. Zaznavajo spremembe v arterijskem PO2, PCO2 in H+. Senzorna vlakna gredo po IX in X do medullarnega inspiratornega centra. e se PO2 arterijske krvi znia, bo prilo do zvianja frekvence dihanja. ele, ko PO2 <60 mmHg bo prilo do uinkovite hiperpneje. e se PCO2 arterijske krvi zvia bo spet zvianje frekvence dihanja. Od tu pride e do dodatne stimulacije dihanja pri hipoksemiji znianju PO2 v arterijski krvi. Zvianje v pH zaznavajo samo aortna telesca.

Mehanoreceptorji
Prisotni v gladki miinini zranih poti. Zaznavajo nateg, ko so stimulirani sproijo Hering-Breuerjev refleks. Refleks znia frekvenco dihanja, preko zvianja asa ekspirija. Z inhibicijo vagalnih centrov v meduli pa hkrati pride tudi do tahikardije.

Ventilacijski odziv na PCO2

a) Na pCO2 v dihalni zmesi. b) Na pCO2 v arterijski krvi

Delovno toko (pACO2 in VA ) doloata odziv osnovnega sistema (metabolina hiperbola) in nadzornega sistema (ventilacijski odziv na CO2).

17

Modulatorji ventilacijskega odziva

Signal iz perifernih kemoreceptorjev . pO2(hipoksemija: rotacija, bolj strmo) . acidemija (levo) - signal iz perifernih kemoreceptorjev Signal centralno . telesni napor (navzgor) . adaptacija na viino - alkaloza (levo) . spanje, narkotiki, kronina obstrukcija dihal (desno)

9. Integracija
Telesna aktivnost

18

Velike nadmorske viine

PAO2, torej parcialni tlak kisika v alveolu, je zmanjan na priblino 70mmHg, ker je tudi atmosferski tlak znian. Zato pride do hipoksemije. Hipoksemija stimulira periferne kemoreceptorje in tej spodbudijo hiperventilacijo. Hiperventilacija zaradi odstranjevanja CO2 iz alveola povzroi respiratorno alkalozo. Lahko jo zdravimo z inhibitorji karbonske anhidraze, in tako se povea ekskrecija HCO3 iz telesa. Respiratorno alkalozo torej kompenziramo z blago metabolno acidozo. Hipoksemija povzroi tudi policitemijo (zvianje tevila eritrocitov), zaradi eritropoetina. Splona pljuna vazokonstrikcija je tudi posledica hipoksemije. Posledica je poveanje upornosti in porast tlaka, zato nastane hipertrofija desnega prekata. Eritrociti proizvajajo ve 2,3-BPG, ki premakne krivuljo disociacije Hb v desno.

Hipoksemija / Hipoksija
Hipoksemija je zmanjanje PO2 arterijske krvi in jo lahko povzroi veliko stvari: Velika nadmorska viina (normalen A-a gradient) Hipoventilacija (normalen A-a gradient) Motnje v difuziji (fibroza, pljuni edem..), povea se namre difuzijska pot, povrina se pa zmanja (povean A-a gradient) V/Q motnja (povean A-a gradient) Right-to-left shunt (npr. odprt Bottalov vod), povean A-a gradient A-a gradient pomeni razliko med alveolarnim in arterijskim parcialnim tlakom kisika. Normalno je ni, saj pride do equilibracije alveolarnega in arterijskega PO2. Hipoksija je zmanjan O2 delivery do tkiv ali zmanjana poraba kisika v tkivih. Vzrokov hipoksije je ve (zmanjan cardiac output, hipoksemija, anemija, zastrupitev z CO, zastrupitev s cianidom)

19