1.

naloga
DIHALA
x.1 Dihalne površine so pri različnih organizmih različne. Pri nekaterih poteka izmenjava dihalnih plinov
prek celotne telesne površine. Zakaj nekaterim organizmom ta izmenjava zadošča?
_______________________________________________________________________________
x.2 Večina živali ima za izmenjavo dihalnih plinov razvite posebne dihalne površine. Vse te površine
imajo skupne značilnosti. Naštejte dve značilnosti dihalnih površin.
_______________________________________________________________________________
x.3 Kakšen tip dihal imajo posamezni organizmi na sliki?

Vodna želva:________________________ Žuželka: _____________________________________

Školjka: ____________________________

x.4 Opišite pot kisika iz okolja do celic pri žuželki.

x.5 Ribje škrge imajo razvit protitočni sistem, kar pomeni, da voda in kri tečeta v nasprotni smeri.
Utemeljite prednost protitočnega sistema v ribjih škrgah.
_______________________________________________________________________________
x.6 Shema prikazuje pljučni mehurček s kapilarnim prepletom, kjer poteka izmenjava plinov.

S katerim procesom prehaja kisik iz pljučnega mehurčka v kapilaro?

___________________________________
x.7 Pri laboratorijskem delu so dijaki ugotavljali količino CO 2 v izdihanem zraku pri človeku. Izdihani
zrak so uvajali v bromtimol modro. Ta se po uvajanju zraka spreminja od modre prek zelene v
rumeno. Barva bromtimol modrega se spreminja zaradi spremembe pH raztopine. Kako se spreminja
pH in zakaj?

Rešitev
1. naloga
DIHALA

© 2014 e-Banka nalog RIC. Vse pravice pridržane.

x.1 Ker imajo ugodno razmerje med telesno površino in volumnom. / Ker imajo majhne energijske
potrebe.
x.2 Vlažne, tanke, velike (dobro prekrvljene)
x.3 Vodna želva: pljuča
Žuželka: vzdušnice / traheje / zračnice / dihalne cevke
Školjka: škrge
x.4 Kisik potuje skozi stigme (dihalnice) v vzdušnice (traheje) in po njih neposredno do celic / v celice.
x.5 Več kisika preide iz vode v kri.
x.6 Difuzija
x.7 1. točka: pH se zniža.
1. točka : V vodi raztopljeni CO2 povzroči nastanek šibke ogljikove kisline (H2CO3 ).

3. Dihala in glasilke

3.1. Dihala omogočajo živalim izmenjavo dihalnih plinov. V katerem celičnem organelu se porabljajo in
sproščajo dihalni plini?
______________________________________________________________________________________

3.2. Kaj omogoča celicam dihalni plin, porabljen v organelu, ki ste ga navedli v odgovoru na vprašanje
3.1.?

3.3. V katero molekulo se veže dihalni plin, ki se porablja v organelu iz vprašanja 3.1.?
3.4. Razen sapnika in pljuč so del dihal tudi glasilke, ki nam omogočajo glasovno sporazumevanje. S
katero črko je na sliki dihal označeno mesto, kjer so glasilke?
______________________________________________________________________________________
3.5. Glasilki sta sluznični gubi, v katerih so mišice in ligamenti. Med govorom se mišici v glasilkah krčita
in med njima nastane govorna špranja. Zrak iz pljuč pa povzroči njuno nihanje/tresenje, katerega

© 2014 e-Banka nalog RIC. Vse pravice pridržane.

rezultat je jasen govor. Slika kaže glasilki med govorom in molčanjem. Delovanje katerega
organskega sistema je ob dihalih in mišicah pri govoru še nujno potrebno?

Slika 1: Glasilki od zgoraj

______________________________________________________________________________________

© 2014 e-Banka nalog RIC. Vse pravice pridržane.

Rešitev
3. Dihala in glasilke
Naloga Točke Rešitev D
3.1 1 
Dihalni plini se porabljajo in sproščajo v mitohondrijih.
3.2 1 
Dihalni plin/kisik, ki se porablja, omogoča sproščanje energije za sintezo/nastanek ATP iz
hranilnih molekul./Kisik omogoča potek celičnega dihanja.
3.3 1 
Dihalni plin se veže v vodo.
3.4 1 
C
3.5 1 
Nujno je potrebno še delovanje živčevja.
3.6 1 
Dolžina glasilk in s tem višina glasu se deduje intermediarno.
3.7 1 
oznake alelov: kratke glasilke: GK/K, dolge glasilke: GD/D G

p
Genotip gamet GD GK o
D D D
G G G G DG K
K D K
G G G GKGK
ali
Genotip gamet D K
D DD DK
K DK KK
3.8 1 
Pri hčerah lahko pričakujemo glasove: sopran, mezzosopran in alt.
3.9 1 
Verjetnost je 50 %/½.

4. Značilnost vseh dihalnih sistemov so:

A tanke in vlažne površine;
B velika površina in volumen;
C številni pljučni mešički;
D protitočni sistemi.
Rešitev: A

5. Izberite tisto trditev, ki pravilno opisuje način izmenjave plinov med živaljo in okoljem.
A Kača diha s kožo in pljuči.
B Deževnik diha s kožomišičnico.
C Hrošč diha z Malpighijevimi cevkami.
D Hobotnica diha z dobro prekrvljenim plaščem.
Rešitev: B

6. Katera vrsta organizmov nima specializiranih površin za izmenjavo plinov?

A Polip morske vetrnice.
B Veliki vrtni polž.
C Potočni rak.
D Hobotnica.
Rešitev: A

7. Na slikah so štiri vrste živali. V tabeli izberite kombinacijo, ki pravilno imenuje vrsto dihal
posameznih živali:

© 2014 e-Banka nalog RIC. Vse pravice pridržane.

 hobotnica delfin pingvin kenguru
A škrge mehurčasta pljuča cevasta pljuča mehurčasta pljuča
B vodna pljuča plaščeva votlina mehurčasta pljuča mehurčasta pljuča
C plaščeva votlina škrge škrge plaščeva votlina
D telesna površina vodna pljuča cevaste zračnice mehurčasta pljuča

Rešitev: A

8. Prek telesne površine sprejeti kisik parameciju zadostuje za aktivno življenje, žabi pa ne. Katera
razlaga tega dejstva je pravilna?
A Paramecij ima manjšo površino na enoto prostornine od žabe.
B Paramecij ima večjo površino na enoto prostornine od žabe.
C Paramecij je v primerjavi z žabo zelo neaktiven.
D Paramecij kisik sprejema tudi z utripajočo vakuolo.

Rešitev: B

9. Če nekaj časa zadržujemo sapo, kmalu začutimo potrebo po vdihu, ki postaja vse močnejša. Ta
potreba je posledica:
A pritiska zraka v pljučih;
B rahlo bazične reakcije krvi;
C pomanjkanja kisika v krvi;
D povečane koncentracije CO2 v krvi.

Rešitev: D

10. Izmenjava plinov v pljučih pri človeku je posledica:

A večanja in manjšanja volumna prsnega koša in difuzije v pljučnih mešičkih;
B krčenja in sproščanja pljučnega tkiva in difuzije v pljučnih mešičkih;
C raztezanja dihalnih mišic v pljučih in aktivnega transporta plinov skozi pljučni mešiček;
D večanja in manjšanja nosne votline in prenašanja plinov skozi sapnik.

Rešitev: A

11. Pljuča ptic in sesalcev se razlikujejo. Katera je glavna značilnost ptičjih pljuč?
A Pljuča ptic niso povezana s krvožiljem.

© 2014 e-Banka nalog RIC. Vse pravice pridržane.

 B Izmenjava plinov poteka v pljučih in dihalnih vrečah.
C Pljuča ptic so pretočna.
D Pljuča ptic niso povezana z dihalnimi vrečami.

Rešitev: C
12. Izmenjavo plinov v pljučih omogočajo medrebrne mišice in trebušna prepona, ki s krčenjem in
sproščanjem ožijo in širijo prsni koš. Vdih zraka v pljučne mešičke pri človeku je posledica

A povečanja tlaka zraka v pljučih zaradi skrčenja medrebrnih mišic in trebušne prepone.
B zmanjšanja tlaka zraka v pljučih zaradi skrčenja medrebrnih mišic in trebušne prepone.
C izenačenja tlaka zraka v pljučih zaradi skrčenja medrebrnih mišic in trebušne prepone.
D povečanja tlaka zraka v pljučih zaradi sprostitve medrebrnih mišic in trebušne prepone.

Rešitev: B

© 2014 e-Banka nalog RIC. Vse pravice pridržane.