14.

KRATENKI I SIMBOLI

14.

KRATENKI I
SIMBOLI

14.1. OP[TO ZA KRATENKI

I SIMBOLI
Kratenka e skratena verzija na zbor ili
izraz sozdadena so ispu{tawe bukvi ili
zborovi.
Akronim e zbor koj se sozdava od
po~etnite bukvi na sekoj sostaven del od
slo`eniot izraz ili na negovite najva`ni delovi, kako kombiniran poim.
Iako te{ko se pravi razlika me|u ovie
dva poimi pri nivnata upotreba niz
tekstot, na~inot na nivnoto sozdavawe
se razlikuva i postojat pravila spored
koi tie treba da se sozdavaat.
Simbol e proizvolen ili dogovoren znak
vo opredelena oblast i se upotrebuva da
prika`e postapki, koli~ini, sostavni
elementi, odnosi ili kvaliteti.
Kratenkata se sozdava na toj na~in {to se
upotrebuva prvata bukva od zborot ili,
ako ima pove}e poimi so ista po~etna
bukva so dodavawe vtorata bukva od
zborot, no so mala bukva. Pr.: leukocit
mo`e da se skrati so golema bukva L, no
bidej}i vo me|unarodniot sistem za merni
edinici so golema bukva L se ozna~uva
litar, neophodno e zborot leukocit da se
skrati so Le. Sli~no na ova limfocit }e
bide Li, i t.n. Dokolku ima i so dve bukvi
Institut za imunobiologija i humana genetika

sli~ni zborovi toga{ e dopu{teno da se

dodade i treta bukva, no da bide ozna~ena
so mala bukva. Pr.: T-Li, B-Li ...
Vtor na~in za sozdavawe kratenka e koga
se ispu{taat delovi od zborot (obi~no
vo sredinata). Vo Britanija kratenkite
koi se sozdavaat so ispu{tawe se bele`at
bez to~ka na krajot (Mr, Dr), no vo drugite
evropski zemji ili se stava na krajot
to~ka ili se vnesuva crti~ka vo sredinata
(m-r, d-r). Na{iot pravopis go prifa}a
vtoriot na~in za sodavawe kratenki (20).
Sozdavaweto akronimi naj~esto gi
koristi prvite bukvi od slo`eniot izraz
i toa sekoga{ kako zbir od golemi bukvi
nezavisno od izrazot. Poretko mo`e da
se ispu{ti del od izrazot vo akronimot
ili pak ako akronimite se identi~ni da
se dodade dopolnitelna bukva, no ovoj pat
mala bukva od del od zborot. Toga{
akronimot }e bide kombinacija od
kratenki so edna odnosno so dve bukvi.
Primer: od adrenokortikotropen hormon
pravilno e da se sozdade akronim AKTH.
Mnogu e sme{no, neprifatlivo i neobrazovano da se vr{i prevod na akronimite
od drugite jazici zatoa {to vo toj slu~aj
}e bide zna~itelno naru{eno praviloto
za sozdavawe akronimi. Na primer: adreno
cortico tropic hormone vo angliskiot jazik
sozdava akronim ASTN {to vo prevod bi
151

Spiroski M@: NAU^NIOT TRUD - Da se napi{e i da se objavi

trebalo da glasi ACTH (ili adreno

cortiko tropen hormon).
Ponekoga{ akronimite tolku se koristat {to se zaborava nivnoto originalno
zna~ewe i se prifa}aat kako zbor so
opredeleno zna~ewe. Ima pove}e takvi
primeri, no najrazbirliv e primerot so
programskiot jazik "BASIC" koj e akronim
od beginners allpurpose symbolic instruction
code ili akronimot "laser" koj e sozdaden
od light amplification by stimulated emission of
radiation. Vtoriot primer za akronim e
tolku prifaten {to ve}e se pi{uva kako
zbor so mali bukvi i skoro da ne mu se znae
vistinskoto ime na akronimot od koj
poteknuva.
Kratenki vo tekstot: Treba da se
zapamti edno osnovno pravilo - koga

kratenkite se pojavuvaat prv pat, treba

da se navede celiot izraz i kratenkata da
se stavi vo zagrada. Vo ponatamo{niot
tekst mo`e da se naveduva kratenkata. Ne
treba da se upotrebuvaat premnogu
kratenki. Ako nekoj izraz se spomnuva
samo nekolku pati vo tekstot, ne e
potrebno toj da se skratuva.
Kratenki vo naslovot, izvadokot,
slikite i tabelite: Kratenkite ne se
pi{uvaat vo naslovot na tekstot, a treba
osobeno da se izbegnuvaat vo izvadokot,
bidej}i toj ~esto pati se pojavuva kako
odvoena celina. Ako ureduva~kata
politika na edno spisanie e takva {to
dozvoluva upotreba na kratenki vo
slikite i tabelite, toga{ e neophodno
tie da se navedat vo podno`jata (ang. footnote) ili legendite za slikite i tabelite.

Tabela 9: Kratenki na standardnite edinici za merka

Edinica
za merka

Kirilica

Latinica

amper

angstrem

b
Vt
V
vvv
G
god
g
Ek
eV
ivm
ivs

b
W
V
rpm
G
yr
g
Eq
eV
cpm
cps

IE
kd
sm2
K
kg
Ki
Ko

IU
cd
cm2
K
kg
Ci
C

barn
vat
volt
vrtewa vo minuta
gaus
godina
gram
ekvivalent
elektron volt
impulsi vo minuta
impulsi vo sekunda
internacionalna
edinica
kandela
kvadraten santimetar
kelvin
kilogram
kiri
kolomb

152

Edinica
za merka
litar, litro
metar, metro
minuta
mol
molaren
nedela
normalna koncentracija
wuton
om
osmol
paskal
raspadi vo minuta
raspadi vo sekunda
sekunda
stepeni Celziusovi
farad
henri
herc
~as
xul

Kirilica

Latinica

L
m
min
mol
M
ned

L
m
min
mol
M
wk

N
W
Om
osmol
Pa
rvm
rvs
s
o
C
F
H
Hc
~
X

N
N

osmol
Pa
dpm
dps
s
o
C
F
H
Hz
h
J

Institut za imunobiologija i humana genetika

14. KRATENKI I SIMBOLI

Tabela 10: Kratenki na kombiniranite
prefiksi od edinicite za merka.
Prefiks
eksa
peta
tera
giga
mega
kilo
hekto
deka
deci
centi
mili
mikro
nano
piko
femto
ato

(1018)
(1015)
(1012)
(109)
(106)
(103)
(102)
(101)
(10-1)
(10-2)
(10-3)
(10-6)
(10-9)
(10-12)
(10-15)
(10-18)

Kirilica Latinica
E
P
T
G
M
k
h
da
d
c
m
mk
n
p
f
a

E
P
T
G
M
k
h
da
d
c
m
, mc
n
p
f
a

Vo sekoj slu~aj, od golema polza e spisok

na upotrebenite kratenki vo deloto da se
navede oddelno, na po~etok na tekstot.

14.2. EDINICI ZA MERKA

I NIVNI KRATENKI
Merkite za dol`ina, viso~ina, te`ina i
volumen treba da bidat dadeni vo
metri~ki edinici (metar, kilogram,
litar) ili vo nivnite decimalni delovi
(Tabela 9). Kombiniranite prefiksi se
upotrebuvaat so edna kratenka (golema
ili mala), osven deka i mikro (Tabela
10). Site kratenki na kirilica i na
latinica se ednakvi, osven mikro kade
{to se koristat razli~ni kratenki: na
latinica se koristi gr~kata bukva ili
latini~nata kratenka mc, {to odgovara
na makedonskata kratenka mk.
Temperaturata treba da bide dadena vo
stepeni celziusovi. Krvniot pritisok
treba da bide daden vo mm `iva. Za te~nost
da se koristi litar ili litro so golema
bukva L. Malata latini~na bukva l ne se
razlikuva od brojot 1 poradi {to se
Institut za imunobiologija i humana genetika

prepora~uva upotreba na golemata bukva

L. Drugite edinici treba da bidat dadeni
vo tie vo koi se iska`ani vo Me|unarodniot sistem na merni edinici (SI).
Vo mnogu zemji Internacionalniot
sistem na merni edinici e sandard ili
postanal takov (43). Spisanijata mo`at
da gi upotrebuvaat ovie edinici ili da gi
preina~at niv vo drugi edinici za merka
spored nivnite pravila. Urednicite
mo`at da pobaraat alternativnite
edinici (SI ili ne-SI edinici) da bidat
dodadeni od samite avtori pred objavuvaweto na trudot.

14.3. OP[TI KRATENKI I

SIMBOLI
Vo tekstot se upotrebuvaat samo standardni kratenki. Kratenkite od statisti~kite poimi se dadeni na tabela 11,
dodeka op{tite kratenki se dadeni na
tabelata 12. Upotrebata na drugite
kratenki se dadeni vo specijalni dokumenti za kratenki i simboli, kako i vo
kratenkite i simbolite vo specijalnite
oblasti (vidi podolu).

Tabela 11: Kratenki i simboli na statisti~kite poimi

Poim

Kirilica Latinica

broj na slu~ai
n
verojatnost
p
koeficient
na korelacija
r
nezna~ajno
NZ
odnos na varijansa
F
sredna vrednost
SV
standardna gre{ka
SG
standardna devijacija SD
stepeni na sloboda
ss
Student-ov t-test
t-test

n
p
r
NS
F
X
SEM
SD
df
t-test
153

Spiroski M@: NAU^NIOT TRUD - Da se napi{e i da se objavi

Tabela 12: Op{to prifateni kratenki i simboli koi mo`at da se upotrebuvaat vo tekstot

Poim
adenozin 5'-difosfat
adenozindifosfataza
adenozin 5'-monofosfat
adenozin 5'-trifosfat
adenozintrifosfataza
adrenokortikotropen hormon
bazalna metabolna koli~ina
bacilot na Kalmet-@erin
volumen
volumenski soodnos
gas-te~na hromatografija
gvanozin 5'monofosfat
deoksiribonukleinska kiselina
dihidroksifenetilamin
di{en kvocient
elektroencefalogram
elektrokardiogram
entero citopatigeni
humani orfan (virusi)
etil
etilendiamintetra-acetat
koenzim A
metil
Mihaelisova konstanta
na (per)
negativen logaritam od
vodorodnite joni
op{t logaritam (od osnova 10)
parcijalen pritisoka na O2
priroden logaritam
procent
radijacija (adsorbirana doza)
specifi~na gustina
standardna atmosfera
standardna temeperatura
i pritisok
telesna temperatura, pritisok,
zasiten vozduh
te`ina
te`ina na volumen
te`inski odnos
ultravioletno
hemoglobin
centralen nerven sistem
154

Kirilica

Latinica

ADF
ADFaza
AMF
ATF
ATFaza
AKTH
BMK
BK@
vol
vol/vol
GTH`
GMF
DNK
dopamin
DKv
EEG
EKG

ADP
ADPasa
AMP
ATP
ATPasa
ACTH
BMR
BCG
vol
vol/vol
GLC
GMP
DNA
dopamin
RQ
EEG
ECG

ECHO
Et
EDTA
koA
Me
KM
/

ECHO
Et
EDTA
coA
Me
KM
/

log
pO2
ln
%
rad
sp gu
atm

pH
log
pO2
ln
%
rad
sp gr
atm

STP

STP

TTPZ
te
te/vol
te/te
uv
Hb
CNS

BTPS
wt
wt/vol
wt/wt
uv
Hb
CNS

Institut za imunobiologija i humana genetika

14. KRATENKI I SIMBOLI

14.4. DOKUMENTI ZA
UPOTREBA NA
KRATENKI
I SIMBOLI
Postojat me|unarodno zadol`eni tela i
institucii koi gi definiraat kratenkite, simbolite i akronimite vo razli~ni oblasti od naukata i tehnikata.
Me|unarodnite dokumenti za upotreba
na kratenki i simboli se koristat na dva
na~ini: kako akronimi i kako brojki vo
zagrada. Akronimite na me|unarodnite
institucii se:
CGPM: Conference Generale des Poids et

Measures. The International System of

Units (SI). Washington, DC: National
Bereau of Standards (Special Publication
330); 1974.

CGPMa: General General Conference on

Weights and Measures. Fifteenth Meeting. May 27-June 3, 1975. U.S. Metric
Assoc. Newsletter 10(3):5;1975.
CGPM*: Ne-SI edinica zadr`ana od
CGPM za op{ta upotreba so SI
(poradi nejzinata va`nost i {iroka
upotreba).
CGPM**: Ne-SI edinica koja e
sozdadena od CGPM za privremena
upotreba so SI.
CBN: International Union of Pure and
Applied Chemistry and Intenrational Union of Biochemistry (IUPAC-IUB)
Commision on Biochemical Nomenclature (CBN). Collected tentative rules and
recomendations. Bethesda, MD: American Society of Biological Chemists; 1975.
CBNa: IUPAC-IUB Commision on Biochemical Nomenclature (CBN). Recomendations (1972) of the Commision on
Biochemical Nomenclature and Classification of Enzymes together with their
units and the symbols of enzyme kinetics.
New York: American Elsevier PublishInstitut za imunobiologija i humana genetika

ing Co.; 1973. Supplement 1: Corrections

and additions; 1975.
OBN: Compilations from the Office of
Biochemical Nomenclature, National Research Council, c/o Biology Division,
Oak Ridge National Laboratory, Oak
Ridge, TN; 1975.
Brojkite na me|unarodnite institucii
se koristat spored dolniov spisok:
(1) American Chemical Society. Handbook
for authors. Washington, DC: American
Chemical Society Publications; 1978.
(2) American Institute of Physics. Style
Manual. New York: American Institute
of Physics; 1978.
(3) American Society for Testing and Materials. Standard for metric practice, ANSI/
ASTM E 380-76. Philadelphia: American Society for Testing and Materials;
1976.
(4) BioScience Information Service. BIOSIS
guide to abstracts. Philadelphia: Biological Abstracts, Inc.; 1977.
(5) International Organization for Standardization. SI units and recomendations for
the use of their multiples and of certain
other units, ISO 1000-1973 (E). Geneva:
International Organization for Standardization; 1973.
(6) Lowe, D.A. (World Health Organization). A guide to international recomendations on names and symbols for quantities and on units of measurement. Geneva: World Health Organization; 1975.
Akronimite na poimite na makedonski
jazik se sozdadeni koristej}i gi pravilata za nivno sozdavawe, a ne so nivno
preveduvawe od latinica (Tabela 12).

155

Spiroski M@: NAU^NIOT TRUD - Da se napi{e i da se objavi

14.5. KRATENKI I
SIMBOLI VO
SPECIJALNITE
OBLASTI
Sekoja specijalna oblast ima svoi specifi~ni kratenki, simboli i akronimi.
Nivnoto predlagawe i usvojuvawe naj~esto go ostvaruvaat rabotni grupi vo
me|unarodnite asocijacii od soodvetnata oblast. Po opredeleno vreme spisokot

156

na kratenkite, simbolite i akronimite

se menuvaat i nadopolnuvaat i se objavuvaat vo specijaliziranite spisanija od
soodvetnata oblast. Nivniot obem i
specijaliziranost se nadvor od delokrugot na ovaa kniga.

Institut za imunobiologija i humana genetika