MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA

BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO

GIMNAZISKO OBRAZOVANIE
NASTAVNA PROGRAMA PO
M A T E M A T I ^ K A A N A L I Z A
IZBOREN PREDMET ZA IV GODINA

Skopje, noemvri 2003 godina
1. IDENTIFIKACIONI PODATOCI
1.1. Naziv na nasavni! "#$%&$' MATEMATI^KA ANALIZA
1.(. Vi% na s#$%n! !)#az!vani$' gimnazisko
1.*. G!%ina na iz+,+va-$' ~etvrta
1... B#!/ na ,as!vi'
broj na ~asovi nedelno: 3 ~asa
broj na ~asovi godi{no: 99 ~asa
1.0. Sa+s na nasavni! "#$%&$' izboren
2
(. CELI NA NASTAVNATA PROGRAMA
O"1a 2$3 na nastavata po predmetot &a$&ai,4a ana3iza vo gimnaziskoto obrazovanie e u~enikot:
da razvie stav koj vodi kon natamo{no izu~uvawe i primena na matematikata; da postigne samodoverba vo primena na steknatite
matemati~ki ve{tini za nao|awe, koristewe i prezentirawe na matemati~kite argumenti; da ja razbira zna~ajnosta i verodostojnosta na
dobienite rezutati; da ja !eni ubavinata, mo"ta, korisnosta i interna!ionanata dimenzija na matemati~kite dis!ipini i da izvekuva
zadovostvo od postignatite rezutati; da gi koristi steknatite ve{tini i znaewa vo sekojdnevni situa!ii kako i pri primena na
matemati~kata anaiza vo drugite predmeti; da razviva ogi~ko, kriti~ko i kreativno matemati~ko misewe#
C$3i na nasavaa v! IV 5!%ina s$'
u~enikot
$ da re{ava ravenki od tret i ~etvrti stepen;
$ da trans%ormira ra!ionani dropki vo pravini;
$ da razo&uva drobno$ra!ionani %unk!iii so primena na metodot na neopredeeni koe'!ienti;
$ da objasnuva za: gustina na mno&estvo, (edekindov presek i nizata na vo&eni intervai;
$ de'nira: gorna me|a, majorant i supremum;
$ ja iska&uva aksiomata na )r*imed i objasnuva {to zna~i podredenost i kompetnost;
$ gi doka&uva i koristi vo zada~i svojstvata na konvergentni nizi;
$ re{ava poso&eni zada~i od grani~ni vrednosti na %unk!ii;
$ odreduva izvod po de'ni!ija na nekoi %unk!ii, kako i izvod od: so&ena, inverzna, impi!itno i parametarski zadadena %unk!ija;
$ presmetuva integrai so: tabi!a na intagrai, metod na zamena i par!ijana integra!ija;
$ presmetuva integrai od ra!ionani, ira!ionani i trigonometriski %unk!ii;
6 primenuva integrai pri re{avawe na prakti~ni probemi od obasta na matematikata i drugite prirodni nauki#
*. POTREBNI PRET7ODNI ZNAE8A
Za realizacija na ovaa programa u~enikot treba da poseduva znaewa od slednite podra~ja:
+azo&uvawe na poinomi; doka&uvawe na identiteti; deivost; inearni ravenki i inearni %unk!ii; kvadratni ravenki i kvadratni
%unk!ii; eksponen!ijani ravenki i eksponen!ijani %unk!ii; ogaritamski ravenki i ogaritamski %unk!ii; trigonometriski ravenki i
trigonometriski %unk!ii; presikuvawa; ravenka na tangenta; ravenka na normaa; perimetar i po{tina na ramninski 'guri; po{tina
i voumen na geometriski tea; krivi od vtor red#
3
.. OBRAZOVEN PROCES
S#+4+#i#a-$ na s!%#9ini$ za +,$-$
Tema 1: RAVE!" #$ TRET " %ETVRT" &TE'E ( 1) ~asa *
Sodr&ini ,onkretni !ei (idakti~ki nasoki
,orea!ija me|u te$
mite i predmetite
4
!ubna ravenka+
specijalen vid
#p,t vid na kubna
ravenka so realni
koe-cienti i .ormuli
na !ardano
Razlo/uvawe na
polinomi na
ireducibilni .aktori
Ravenka od
~etvrti stepen
0ranici na koreni
na polinomi
-~enikot:
: prepoznava ravenka od tret stepen;
: sveduva ravenka vo kanonski vid;
: gi doka&uva ,ardanovite %ormui;
: gi koristi ,ardanovite %ormui za re{avawe na
ravenki od tret stepen;
: odreduva diskriminanta na kanonskiot obik na
ravenkata od tret stepen;
ja odreduva prirodata na re{enijata vo zavisnost od
znakot na diskriminantata
gi iska&uva .ietovite %ormui za ravenkite od tret
stepen;
re{ava zada~i so primena na .ietovite %ormui;
prepoznava ravenka od ~etvrti stepen;
razo&uva poinomi na iredu!ibini %aktori;
go objasnuva metodot na /erari;
re{ava ravenki od ~etvrti stepen so primena na
metodot na /erari;
objasnuva {to se grani!i na koreni na agebarski
ravenki;
odreduva interva vo koj se nao|aat reanite koreni
na daden poinom#
Nastavnikot gi rover!va
redznae"ata na !~eni#ite
za:
$ grani~na vrednost na %$
#ija&
$ nerekinatost na %!nk#ija&
$ oimot za izvod na %$#ija i
izvod na %$#ija o de'ni#ija&
$ izvod na slo(ena %!nk#ija&
$ inverzna %!nk#ija)
*e vr{i analiza na ostaki$
te za izvod na nekoi %!nk#ii
od ovisok red o de'ni#ija
ri gr!na rabota+
*e rover!va kolk!
!~eni#ite se ososobeni da
zakl!~!vaat ind!ktivno i
ded!ktivno i se rover!va
do koj steen gi oznavaat
logi~kite zakoni za
zakl!~!va"e) ,ritoa
!~eni#ite se !at!vaat na
razbira"e na ote{kotiite
ri izved!va"e zakl!~o#i)
*eto toa se koristi i ri
doka(!va"e na
redvidenite teoremi)
0atematika:
,vadratni
ravenki;
,ompeksni
broevi;
1oinomi;
.ietovi %ormui;
/izika
Tema 1: $R#2# RA3"#A4" 56!3"" ( 7 ~asa *
Sodr&ini ,onkretni !ei (idakti~ki nasoki
,orea!ija me|u te$
mite i predmetite
1repoznava pravini ra!ionani dropki; Nastavnikot gi rover!va +azo&uvawe na
5
'ravilni racionalni
dropki i nivno
pretstavuvawe vo
vid na elemntarni
sobiroci
8etod na
neopredeleni
koe-cienti
trans%ormira ra!ionani dropki od nepravini vo
pravini;
razo&uva imenitei na dropki vo proizvod na
mno&itei;
ja voo~uva prirodata na nuite na poinomot od
imeniteot na drobno ra!ionanata %unk!ija;
go razbira metodot na neopredeeni koe'!ienti;
pretstavuva drobno ra!ionani %unk!ii vo vid na
eementarni sobiro!i#
redznae"ata na !~eni#ite
za izvod na %!nk#ija i izvod
od ovisok red)
*e izrabot!va tabli#a na
integrali na nekoi %!nk#ii& se
istakn!va na vidno mesto i
se koristi vo odolg eriod)
Metodite zamena i ar#ijal$
na integra#ija se obrabot!$
vaat rete(no niz gr!na
rabota)
Za re{ava"e na vidovite
integrali se vr{i analiza na
sekoja ostaka {to e
karak$teristi~na za gr!a
zada~i od ist vid) Analizata
se vr{i& voglavno& gr!no)
poinomi na
prosti mno&itei;
23S; 23(;
)gebarski
dropki;
Tema 9: REA4" 2R#EV" ( 1) ~asa *
Sodr&ini ,onkretni !ei (idakti~ki nasoki
,orea!ija me|u te$
mite i predmetite
6
0ustina na Q
$edekindov
presek vo
operaciite so realni
broevi: 'rincip na
vlo/eni segmenti
8ajoranti:
&upremum
Ar;imedova
aksioma:
'odredenost:
!ompletnost
'ostoewe na
n
a ,
za a40
5bjasnuva {to zna~i gusto mno&estvo;
doka&uva deka mno&estvoto ra!ionani broevi e
gusto;
gi iska&uva trite mo&nosti za presek na kasite A i B
so koi se podeeni ra!ionanite broevi;
go objasnuva (edekindoviot presek;
ja objasnuva nizata na vo&eni intervai;
sogeduva deka na sekoja niza na vo&eni intervai
odgovara to~no edna to~ka na brojnata oska koja se
sodr&i vo sekoj interva;
de'nira ira!ionaen broj so to~ka od niza na
vo&eni intervai;
de'nira gorna me|a na SR;
de'nira majorant i supremum;
objasnuva majorant i supremum niz primeri;
ja iska&uva aksiomata na )r*imed;
ja koristi aksiomata na )r*imed za objasnuvawe na
nekoi svojstva na reanite broevi;
objasnuva {to zna~i podredenost;
sogeduva deka reanite broevi se podredeni;
objasnuva {to zna~i kometnost;
voo~uva deka R e kompetno podredeno poe, a Q
nekompetno podredeno poe;
diskutira za postoeweto na
n
a , za a40;
objasnuva so primeri koga nekoi koreni ne postojat#
*e naved!vaat rimeri na
mno(estva {to ne se g!sti)
,otoa& se de'nira oimot
gusto mno&estvo i se
naved!$vaat rimeri na g!sti
mno(es$tva)
,rek! %rontalna rabota se
objasn!vaat -edekindoviot
resek i nizata na vlo(eni
intervali)
Niz gr!na rabota se
objasn!vaat nekoi svojstva
na realnite broevi i se
sogled!va deka mno(estvoto
realni broevi e komletno
odredeno ole)
.~eni#ite& zaedno so
nastavnikot& naved!vaat
rimeri i objasnenija:
$ zo{to mno(estvoto
ra#ionalni broevi ne e
komletno&
$ na nekoi vrednosti na a za
koi
n
a ne ostoi)
0no&estvo na
prirodni, !ei,
ra!ionani,
ira!ionani i
reani broevi;
+ea!ii;
,oreni;
/izika
Tema <: E!#" "Z" " RE$#V" (11 ~asa*
Sodr&ini ,onkretni !ei (idakti~ki nasoki ,orea!ija me|u te$
7
mite i predmetite
ekoi svojstva na
konvergentni nizi
#peraciii so
konvergentni nizi
2eskrajni redovi
2eskraen
geometriski red
$ecimalno
pretstavuvawe na
realnite broevi
(oka&uva svojstva na konvergentna niza;
gi primenuva svojstvata na konvergentnite nizi;
doka&uva deka lim
n
678
n
1
9
n
: e+
gi doka&uva teoremite za opera!ii so konvergentni
nizi;
re{ava poednostavni zada~i so primena na
izu~enite teoremi za nizi;
de'nira beskraen geometriski red;
iska&uva potreben usov za konvergen!ija na red;
objasnuva so primer deka redot divergira pri
neisponet potreben usov;
doka&uva %ormua za zbir na beskraen geometriski
red;
re{ava poso&eni zada~i od zbir na beskraen
geometriski red;
go iska&uva de!imanoto pretstavuvawe na
reanite broevi;
re{ava zada~i povrzani so de!imano
pretstavuvawe na reanite broevi#
Nastavnikot gi dijagnosti#i$ra
oznava"ata na !~eni#ite za:
niza& red& nekoi teoremi za nizi&
konvergentni nizi& beskrajna
geo$metriska rogresija& rek!
test i nastavni liv~i"a& vo tekot
na eden do dva ~asa)
Niz gr!na rabota se
re{avaat zada~i za rimena
na:
$konvergentni nizi&
$ grani#ata
lim
n
678
n
1
9
n
:
e i
$ zbir na beskraen geometr)
red)
,oslo(eni zada~i od rimena
na zbir na beskraen
geometriski red i od de#imalno
retstav!va"e na realnite
broevi se re{avaat rete(no so
analiza na tekstot na zada~ite i
na oedini etai& voglavno niz
gr!na rabota)
)ritmeti~ka i
geometriska
progresija;
2izi; 0no&estvo
na reani broevi;
(okazi na
teoremi
Tema =: #$2RA" $E4#V" #$ 0RA"%" VRE$#&T" A 56!3""
" $"5ERE3">A4# &8ETA?E ( 1@ ~asa *
8
Sodr&ini ,onkretni !ei (idakti~ki nasoki
,orea!ija me|u te$
mite i predmetite
#peracii so
grani~ni vrednosti
na .unkcii
0rani~na vrednost
na odnosot sinx / x
2rojot e
&pecijalni limesi
eprekinatost
"zvod po de-nicija
"zvod od slo/enaA
inverznaA implicitna i
parametarski
zadadena .unkcija
Teorema na Rol
Teorema na 5erma
Teorema na !o,i
Teorema na
4agran/
ekoi primeni na
teoremata za sredna
vrednost
(oka&uva nekoi od teoremite za opera!ii so
grani~ni vrednosti na %unk!ii;
doka&uva deka lim
0 x
1
sin
=
x
x
;
re{ava zada~i so primena na lim
0 x
1
sin
=
x
x
;
doka&uva deka lim
x
678
x
1
9
x
= e ;
re{ava zada~i so primena na lim
x
678
x
1
9
x
= e ;
gi doka&uva spe!ijanite imesi
lim
0 x
x
x) 1 ln( +
: 7,
lim
0 x
x
e
x
1
:7,
x
a
x
x
1
lim
0

: lna;
re{ava zada~i so primena na pret*odnite imesi;
iska&uva ekvivaentni iskazi za neprekinatost na
%unk!ija;
ispituva neprekinatost na nekoi %unk!ii;
re{ava zada~i od neprekinatost;
odreduva izvod na %unk!iite
y = e
x
, y = a
x
, y = ln x, y = x
a
, aR , y = x
x
po
de'ni!ija;
izveduva %ormua za izvod od so&ena %unk!ija;
re{ava poso&eni zada~i od izvodi na so&eni
%unk!ii;
izveduva %ormua za izvod od inverzna %unk!ija,
impi!itno zadadena %unk!ija i parametarski zadadena
Nastavnikot gi rover!va
redznae"ata na !~eni#ite
za:
$ grani~na vrednost na %$
#ija&
$ nerekinatost na %!nk#ija&
$ oimot za izvod na %$#ija i
izvod na %$#ija o de'ni#ija&
$ izvod na slo(ena %!nk#ija&
$ inverzna %!nk#ija)
*e vr{i analiza na ostaki$
te za izvod na nekoi %!nk#ii
od ovisok red o de'ni#ija
ri gr!na rabota+
*e rover!va kolk!
!~eni#ite se ososobeni da
zakl!~!vaat ind!ktivno i
ded!ktivno i se rover!va
do koj steen gi oznavaat
logi~kite zakoni za
zakl!~!va"e) ,ritoa
!~eni#ite se !at!vaat na
razbira"e na ote{kotiite
ri izved!va"e zakl!~o#i)
*eto toa se koristi i ri
doka(!va"e na
redvidenite teoremi)
0atematika:
;rani~ni
vrednosti na
%unk!ii, izvodi
na %unk!ii i
dokazi na
teoremi#
/izika
9
%unk!ija;
re{ava poso&eni zada~i od izvodi;
demonstrira dokaz na teoremite na +o, /erma,
,o{i i <agran&;
Tema 7: E#'RE$E4E "TE0RA4 ( 11 ~asa *
Sodr&ini ,onkretni !ei (idakti~ki nasoki
,orea!ija me|u te$
mite i predmetite
'rimitivna
.unkcija i
neopredelen
integral
8etod na zamena
i metod na
parcijalna
integracija
"ntegrirawe na :
racionalniA
trigonometriski i
nekoi iracionalni
.unkcii
ekoi rekurzivni
.ormuli
;o de'nira i objasnuva poimot rimitivna %!nk#ija;
go de'nira i objasnuva poimot neoredelen integral;
voo~uva deka opera!ijata integrira"e e obratna opera!ija na
opera!ijata di%eren#ira"e;
voo~uva deka mno&estvoto na primitivni %unk!ii {to se
dobivaat od neopredeeniot integra za razi~ni vrednosti na
konstantata e beskone~no i geometriski pretstavuva
mno&estvo od beskone~no mnogu krivi;
gi prepoznava i nabrojuva tabi~nite integrai;
gi nabrojuva, primenuva vo zada~i osnovnite svojstva na
neopredeeniot integra;
go objasnuva i koristi vo zada~i metodot na zamena;
go objasnuva i koristi vo zada~i metodot na ar#ijalna
integra#ija;
re{ava integrai od vidot:

+ + c bx ax
dx
2
;

+ +
+
c bx ax
n mx
2
dx ;

+ k x
dx
2
;

+ k x
2
dx;

+ + c bx ax
dx
2
;

+ + c bx ax
2
dx;
re{ava integrai od ra!ionani %unk!ii od vidot:

r
x
Adx
) (
i
+ +
+
dx
c bx ax
B Ax
r
) (
2
;
re{ava integrai od ira!ionani %unk!ii od vidot:

dx x x x R
s
r
n
m
) ,...., , (
,
; ] ) ( ,..., ) ( , [ dx
d cx
b ax
d cx
b ax
x R
s
r
n
m
+
+
+
+

kade R e ra!ionana
%unk!ija od x i razi~ni stepeni od x++
re{ava integrai od vidot:
Nastavnikot gi rover!va
redznae"ata na !~eni#ite
za izvod na %!nk#ija i izvod
od ovisok red)
*e izrabot!va tabli#a na
integrali na nekoi %!nk#ii& se
istakn!va na vidno mesto i
se koristi vo odolg eriod)
Metodite zamena i ar#ijal$
na integra#ija se obrabot!$
vaat rete(no niz gr!na
rabota)
Za re{ava"e na vidovite
integrali se vr{i analiza na
sekoja ostaka {to e
karak$teristi~na za gr!a
zada~i od ist vid) Analizata
se vr{i& voglavno& gr!no)
0atematika:
=zvodi;
+a!ionani
%unk!ii;
=ra!ionani
%unk!ii;
,vadraten
trinom;
+azo&uvawe na
poinomi na
%aktori;
>rigonometriski
%unk!ii#
/izika
10

dx x a x R
2 2
, ( i dx x a x R ) , (
2 2

+ ;
re{ava integrai od trigonometriski %unk!ii od vidot:

, ) cos , (sin dx x x R

bxdx ax cos , sin
,
bxdx axsin sin

bxdx ax cos cos ,

izveduva nekoi rekurentni %ormui
Tema B: #'RE$E4E "TE0RA4 (1@ ~asa*
Sodr&ini ,onkretni !ei (idakti~ki nasoki
,orea!ija me|u te$
mite i predmetite
$e-nicija i
svojstva na
opredelen integral
5unkcii integrabilni
vo Rimanov smisol
'rimena na
opredelen integral
ja objasnuva potrebata od voveduvawe na opredeen
integra;
go de'nira poimot opredeen integra kako
narasnuvawe na primitivnata %unk!ija;
gi nabrojuva i primenuva vo zada~i osnovnite svojstva
na opredeeniot integra;
go de'nira poimot oredelen integral kako po{tina na
'gura;
go de'nira poimot za opredeen integra kako grani~na
vrednost na suma;
primenuva opredeen integra pri presmetuvawe na
po{tina;
primenuva opredeen integra pri presmetuvawe
voumen na vrtivi tea;
primenuva opredeen integra pri presmetuvawe
do&ina na ak;
primenuva opredeen integra pri presmetuvawe na
kineti~ka energija, moment na iner!ija, poten!ijana
energija, rabota, masa na teo, stati~en moment i
te&i{te na kriva#
*e rover!va nivoto na o$
znava"e na oimot
oredelen integral i
iz!~enite metodi za
re{ava"e na integrali ka$ko
i nekoi oimi i %orm!li vo
vrska so lo{tina i vol!$men
na tela)
,ako motiva!ija:
Za rimenata na oredelen
integral za resmet!va"e
na lo{tina i vol!men na
tela se redvid!vaat i
rimeri koi vo odolnite
klasovi se resmet!vale so
ostakite od elementarna
matematika)
0atematika:
;rani~ni
vrednosti na
%unk!ii;
2eopredeen
integra;
;ra'!i na
%unk!ii;
1animetrija;
Stereometrija#
/izika
..(. Nasavni &$!%i i a4ivn!si na +,$-$
3a postignuvaweto na !eite na 2astavnata programa po matematika 6steknuvawe na znaewa i ve{tini za primena na
matemati~kite znaewa i iskustva vo sekojdnevni situa!ii9, zado&iteno e da se primenuvaat sovremeni aktivni te*niki i metodi na
rabota kako: iustrativno$demonstrativniot metod, poretki verbano$tekstuaniot so pove"e raznovidni obi!i: razgovor, testovi,
11
nastavni iv~iwa i si~no# >e*nikite na aktivno u~ewe pottiknuvaat e'kasna primena na steknatite ve{tini i znaewa vo
identi'kuvawe, opi{uvawe, objasnuvawe, doka&uvawe, razvivawe na kriti~ko misewe pri donesuvawe oduki#
..(.1.A4ivn!si na nasavni4!
)ktivnoto u~ewe bara nastavnikot da prestane da bide samo trans%er na znaewe i ispra{uva~# 2astavnikot treba da postane:
organizator, koordinator, instruktor, voda~ i naso~uva~ za razmena na iskustva, ini!ijator za sozdavawe probemski situa!ii i si~no#
..(.(.A4ivn!si na +,$ni4!
)ktivnostite na u~enikot "e proizezat neposredno od te*nikite na u~ewe {to "e gi promovira nastavnikot vo ramkite na
grupnata, individuanata, %rontanata ii tandemskata %orma na rabota# -~enikot "e anaizira probem, samostojno "e re{ava
zada~a, "e objasnuva ii doka&uva stavovi, "e sproveduva istra&uvawa, i drugo# Site aktivnosti na u~enikot se so !e toj da
postane !entraen subjekt vo nastavata {to "e go motivira kon samou~ewe i samoo!enuvawe#
..*.O#5aniza2i/a i #$a3iza2i/a na nasavaa
2astavata po predmetot matematika e !"1!!)#az!vna i "e se bazira vrz aktivno u~estvo na u~enikot vo postavuvaweto,
vodeweto 6anaizata9 i razre{uvaweto na probemi i situa!ii {to se odnesuvaat na sodr&inite od nastavnata programa# >aa "e se
reaizira vo u~ii{te, na nastavni ~asovi, vo spe!ijaizirani u~ini!i i kabineti, spored odnapred izgotven nedeen raspored na ~asovi#
1o o!enka na nastavnikot, vo nasoka na postignuvawe na !eite na nastavata, u~enikot povremeno "e izrabotuva doma{ni
raboti vo vid na edna ii pove"e zada~i za re{avawe, izrabotka na mode na 'gura ii geometrisko teo, a "e u~estvuva i vo rabota
na odredeni proekti vo ramkite na nastavata po predmetot#
2astavnikot "e vr{i gobano, tematsko i dnevno panirawe na nastavata koe "e sod&i opis na negovite aktivnosti i na
aktivnostite na u~eni!ite# 1odgotovkata na nastavnikot za ~as, pokraj opisot na aktivnostite na nastavnikot i u~enikot, taa "e
podrazbira i doponiteni motiva!ioni komponenti za u~enikot preku osmiseni aktivnosti#
.... Nasavni s#$%sva i "!&a5a3a
....1. Nasavni s#$%sva
3a postignuvawe na !eite na nastavata po matematika neop*odno e stru~no osmisena i panirana primena na razi~ni
nastavni sredstva, a pred se: modei, siki, !rte&i, gra'koni, potoa pomagaata: taba, proektor, gra%oskop, >. priemnik so video$
rekorder, kompjuter so soodvetni programski paketi i dostap do internet i <?( proektor#
....(. U,$)ni2i i +,$)ni "!&a5a3a za +,$ni2i$
3a reaiza!ija na ovaa nastavna programa neop*odno e izgotvuvawe adekvaten u~ebnik, spored ,on!ep!ijata za u~ebni!i#
1repora~ivo e da se izgotvi i koristi i zbirka zada~i#
....*. D!"!3ni$3na 3i$#a+#a za nasavni2i$
12
,ako poddr{ka pri reaiza!ija na ovaa 2astavna programa, prepora~ivo e nastavnikot da go koristi u~ebnikot (idaktika na
nastavata po matematika# =sto taka neop*odno e u~ii{nata bibioteka da se opremi so soodvetna didakti~ko$metodska iteratura
za da se upati nastavnikot vo nekoi sovremeni te*niki za u~ewe i sovremeni te*niki za vrednuvawe na postigawata na u~enikot, a
isto taka i so univerzitetski u~ebni!i vo koi se tretiraat podra~ja od ovaa 2astavna programa#
0.OCENUVA8E NA POSTIGA8ATA NA U^ENIKOT
/#en!va"eto na nared!va"eto na !~enikot 0e se vr{i sored ,ravilnikot za na~inot na slede"e& rover!va"e i
o#en!va"e& olaga"e na isiti i nared!va"e na !~eni#ite vo sredno !~ili{te 1*l!(ben vesnik na 2M& br)34& str)5& od 66)75)8778
g)9) Za ovisok kvalitet i obem na !~enikovite znae"a i ve{tini nastavnikot treba da ostav!va dobro osmisleni ra{a"a i zada~i
{to gi okrivaat nastavnite sodr(ini) ,ritoa treba da vnimava o%atot na sodr(inite da bide sored objektivnite mo(nosti na
!~enikot) ,ra{a"eto ili zada~ata 1ili i dvete zaedno& ili i o{iroko9 treba da se odnes!vaat na steenot i kvalitetot na steknatite
znae"a i ve{tini od iz!~!va"eto na sodr(inite& so soodvetni karakteristiki na tie znae"a 1oznava"e& razbira"e& rimena& analiza&
sinteza i evalva#ija $ mo0 na ro#en!va"e9)
/#en!va"eto treba da bide kontin!irano i vo nasoka na motivira"e na !~enikot) Toa treba da gi o%ati& red se site !se{ni
1ozitivni9 ostaki& znae"a i odnes!va"a na !~enikot so #el da go stim!lira !~enikot za negovo nadgrad!va"e i
samoini#ijativa)
Za o%orm!va"e na o#enka na znae"ata i steknatite ve{tini kaj !~enikot& 0e se koristat ismeni raboti 1 vo sekoe ol!godie
o edna9 koi se odnes!vaat na materijalot na soodvetnoto ol!godie) :e se koristat i tematski testovi ili testovi na delovi od
tematska #elina i toa najmalk! o eden takov test vo edno ol!godie)
<. KADROVSKI I MATERIJALNI PREDUSLOVI ZA REALIZACIJA NA NASTAVNATA PROGRAMA
<.1. Osn!vni 4a#a4$#isi4i na nasavni4!
2astavnikot po matematika vo gimnazisko obrazovanie treba da gi poseduva visoki personani, pro%esionani i pedago{ki
karakteristiki:
$ stru~no kompetenten vo nastavata, partner i pedagog vo komunika!ijata so u~eni!ite, podgotven so soodvetni didakti~ki
re{enija za situa!iite vo u~ini!ata i vo u~ii{teto, predava~, motivator, objektiven o!enuva~ na znaewata i ve{tinite na u~enikot
i pro!enuva~ na objektivnite mo&nosti na u~enikot, dobronameren partner vo emo!ionanite odnosi, vospituva~, pozitvna i~nost#
<.(. San%a#% za nasav$n 4a%a#
2astavata po matematika mo&e da ja izveduva i!e so:
7# 3avr{eni studii po matematika, nastavna nasoka, VII-1;
13
2# 3avr{eni studii po matematika, teoriska nasoka, VII-1 ii primeneta nasoka i se stekna so pedago{ka, psi*oo{ka i metodska podgotovka
na soodveten %akutet, VII-1;
3# 3avr{eni studii po matematika $ in%ormatika, nastavna nasoka, VII-1.
<.*. San%a#% na "#!s!# i !"#$&a
1rostoriite i opremata za rabota so u~eni!ite vo ramkite na nastavata po matematika treba da bidat vo sogasnost so
2ormativot za nastavni srestva i pomagaa po nastavniot predmet matematika#
=. DATUM NA IZRABOTKA I NOSITELI NA IZRABOTKATA NA NASTAVNATA PROGRAMA
=.1. Da+& na iz#a)!4a' n!$&v#i> (??* 5!%ina
=.(. S!sav na #a)!naa 5#+"a'
7# 1ro%# ($r 2ovak =vanovski, pro%esor na 1rirodno$matemati~ki %akutet, rakovodite;
2# >raj~e @or|ijevski, sovetnik, Airo za razvoj na obrazovanieto, Skopje ;
3# ,ati!a Spasovska $ Ain~eva, sovetnik, Airo za razvoj na obrazovanieto, Skopje;
B# ;o!e Copkoski, sovetnik, Airo za razvoj na obrazovanieto, Skopje;
D# )gim +u{iti, sovetnik, Airo za razvoj na obrazovanieto, Skopje;
E# @or|i ,itanski, (S- F 5r!e 2ikoovF, Skopje#
@. PO^ETOK NA PRIMENA NA NASTAVNATA PROGRAMA' 07# 09# 200B godina
A. ODOBRUVA8E NA NASTAVNATA PROGRAMA
2astavnata programa po matematika ja odobri 6donese9 GGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGG
GGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGso re{enie brojGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGod GGGGGGGGGGGGGGGGGGGGgodina#
14