Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo

Fakulteta za naravoslovje in matematiko

Peter Krajnc

ORGANSKA KEMIJA I

2013/2014
GRADIVO ZA INTERNO RABO

Dodatna literatura: Pine Stanley H.; Organic Chemistry, McGraw-Hill, 1987 Fox, Whitesell; Organic Chemistry, Jones and Bartlett Publishers, 1997 Vollhardt, Schore; Organic chemistry, W.F. Freeman and Company, 1998 Tiler Miha; Organska kemija, DZS, 1982 Stanovnik Branko; IUPAC : nomenklatura organskih spojin : sekcije A, B, C in D, DZS, 1984 Poglavja: Tvorba vezi in hibridizacija Nomenklatura organskih spojin Izomerija organskih molekul Stereokemija Resonanca in vplivi skupin Kislost in bazinost Tavtomerija Tipi organskih reakcij Nukleofilne adicije na karbonilno skupino aldehidov in ketonov Nukleofilne substitucije na karbonilni skupini kislin in derivatov Nukleofilne substitucije in eliminacije na sp3 C atomu Elektrofilne adicije na nenasienih C atomih Seminar 1 Seminar 2 Seminar 3

1. poglavje: Tvorba vezi in hibridizacija

Ogljik: le 0.12 % (masni dele) v loveku dostopnem delu Zemlje Elektronska konfiguracija C (He) 2s2 2p2 Tvori 4 vezi. Ogljikov atom ima v osnovnem stanju izpolnjene 1s in 2s orbitale, preostala dva elektrona pa sta v 2p orbitalah. Z dodatkom energije lahko en elektron v 2s orbitali vzbudimo. Nastane razporeditev, kjer vsako orbitalo (2s, 2px, 2py, 2pz) zaseda po en elektron. Na razpolago imamo torej 4 elektrone za tvorbo vezi:
2p 2s 401kJ/mol 2p 2s

1s

1s

Energije vezi: C-C 347 kJ/mol C-H 414 kJ/mol Povezave ogljika

C-Cl 330 kJ/mol C-O 343 kJ/mol

C-F 485 kJ/mol C-Br 276 kJ/mol

grafit

diamant

fuleren C60

ogljikove nanocevke 2

Velika energija vezi C-C, C-H in ostalih omogoa nastanek velikega tevila organskih spojin. Teorija valenne vezi Elektroni se nahajajo v orbitalah. Orbitala je prostor, za katerega je 95% verjetnost nahajanja elektrona. Kovalentna kemijska vez je moneja pri intenzivnejem prekrivanju orbital obeh atomov (im veji je integral prekrivanja). vezi: elno prekrivanje vezi: bono prekrivanje Hibridizacija je raunski postopek, s katerim s kombinacijo atomskih orbital dobimo hibridne orbitale.

Atomske orbitale. Tvorba hibridnih orbital: sp3 orbitale

2s orbitala

2px orbitala

2py orbitala HIBRIDIZACIJA (vseh atomskih orbital)

2pz orbitala

tiri sp3 hibridizirane orbitale

Molekula metana sp3 hibridizacija.

Molekula etana sp3 hibridizacija.

sp2 orbitale

2s orbitala

2px orbitala

2py orbitala

2pz orbitala

HIBRIDIZACIJA (treh atomskih orbital (2s, 2px in 2py), 2pz orbitala ostane za vez)

tri sp2 hibridizirane orbitale ( in 2pz orbitala ostane za

vez)

Molekula etena sp2 hibridizacija.

sp orbitale

2s orbitala

2px orbitala

2py orbitala

2pz orbitala

HIBRIDIZACIJA (dveh atomskih orbital (2s in 2px), 2py in 2pz orbitali ostaneta za dve vezi bono prekrivanje)

dve sp hibridizirane orbitale (2py in 2pz orbitali ostaneta za dve

vezi)

Molekula etina sp hibridizacija. Tipi hibridizacije Hibridizacija orbital ogljikovega atoma je neposredno povezana s strukturo organskih spojin saj je od hibridizacije oziroma od delea s znaaja hibridne orbitale odvisna geometrija vezi. Tako je za sp hibridizirane ogljikove atome znailna linearna struktura, za sp2 hibridizirane ogljikove atome je znailna planarna struktura, za sp3 hibridizirane ogljikove atome pa je znailna piramidalna (tetraederska) struktura.

sp

sp2

sp3

sp hibridizirane orbitale; koti med njimi

sp2 hibridizirane orbitale; koti med njimi

sp3 hibridizirane orbitale; koti med njimi

Elektronegativnost Pauling (1932): sila, s katero atom v molekuli privlai elektrone 6

Mullikan (1934): povpreje ionizacijske energije in elektronske afinitete = 0.168 (IE+EA-1.23) (preraunano na Paulingovo skalo) Allred, Rochow (1958): = 0.359 Z/r +0.744 (Z-zasenitvena konstanta, r povprena razdalja elektrona od jedra; preraunano na Paulingovo skalo) Vpliv neveznih elektronskih parov Molekula ima takno strukturo, kjer so atomi okoli centralnega atoma razporejeni tako, da omogoajo maksimalni razmik elektronskih parov centralnega atoma (Sidgwick, Powell, 1940). Vendar: odboji med neveznimi elektronskimi pari so moneji kot med veznimi (Nyholm, Gillespie, 1957). Valence shell electron pair repulsion (Teorija o odboju valennih elektronskih parov). Jakost odboja nevezni nevezni

>

nevezni

vezni

>

vezni

vezni

O H H Kot H-O-H zmanjan iz 109 na 104,5 st

H Kot H-N-H zmanjan je 106,8 st

Vpraanja: 1. Zakaj tvori ogljik 4 vezi? 2. Kako se tvorijo kovalentne vezi? 3. Kaj je orbitala? 4. Kaj je hibridizacija? 5. Kakne so sigma in pi vezi glede na jakost in tip prekrivanja orbital? 6. Kako so prostorsko razporejene hibridne orbitale pri sp, sp2 in sp3 tipu hibridiziranega C atoma? 7. Narii strukture metana, etana, etena in etina! 7

2.poglavje: Nomenklatura organskih spojin

Zaradi velikega tevila organskih spojin je nujno potreben dogovor o pravilih, po katerih spojine poimenujemo. Za takna pravila so se dogovorili (in se e vedno sproti dogovarjajo o novostih in spremembah) na mednarodnem zdruenju za isto in uporabno kemijo. IUPAC (International Union of Pure and Applied Chemistry) nomenklatura organskih spojin prvi dogovor o poimenovanju spojin 1892 eneva od leta 1947 redna poroila o novih dodatkih pravilom Ogljikovodiki in spojine z enim tipom funkcionalne skupine Alkani So osnovni nasieni ogljikovodiki, vsi C atomi so sp3 hibridizirani. Grkemu tevniku dodamo konnico AN. Najdalja veriga ogljikovih atomov odloa o imenu. t. C-atomov 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Alkan metan etan propan butan i-butan (2-metilpropan) pentan heksan heptan oktan nonan dekan formula CH4 CH3CH3 CH3CH2CH3 CH3(CH2)2CH3 (CH3)3CH CH3(CH2)3CH3 CH3(CH2)4CH3 CH3(CH2)5CH3 CH3(CH2)6CH3 CH3(CH2)7CH3 CH3(CH2)8CH3 alkilna skupina metil etil 1-propil 2-propil 1-butil 2-metilprop-1-il 1-pentil 1-heksil 1-heptil 1-oktil 1-nonil 1-decil formula CH3 CH3CH2 CH3CH2CH2 CH3CHCH3 CH3(CH2)3 (CH3)2CHCH2 CH3(CH2)4 CH3(CH2)5 CH3(CH2)6 CH3(CH2)7 CH3(CH2)8 CH3(CH2)9

Stranske verige dobijo konnico IL. Mesto vezave stranske verige na glavno se oznai z najnijo mono tevilko . e je stranskih skupin ve, se oznaijo s tevniki (enake skupine) oz. tako, da so stranske skupine po abecedi. e je alkan ciklien, dodamo predpono CIKLO.

heptan

ciklopropan

etilciklobutan 4-metildekan 4-etil-5-propildekan

Alkeni So ogljikovodiki z vsaj eno C=C dvojno vezjo. Tradicionalno ime je olefini. Grkemu tevniku dodamo konnico EN. Najdalja veriga ogljikovih atomov, ki vsebuje dvojno vez, odloa o imenu (eprav bi bila alkanska veriga dalja). Verigo otevilimo tako, da dobi dvojna vez najnijo tevilko. Mesto dvojne vezi v verigi se oznai s tevilko. Stranske verige dobijo konnico IL. Mesto vezave stranske verige na glavno se oznai s tevilko (veriga je otevilena glede na dvojno vez). e je stranskih skupin ve, se oznaijo s tevniki (enake skupine) oz. tako, da so stranske skupine po abecedi. e je alken ciklien, dodamo predpono CIKLO. e ima tudi stranska skupina dvojno vez, se ji doda konnica ENIL. t. C-atomov 2 3 4 alken eten 1-propen 1-buten formula CH2=CH2 CH3CH=CH CH3CH2CH=CH2 alkenilna skupina etenil (vinil) propen-1-il propen2-il propen-3-il (alil) buten-1-il formula CH3CH CH3CH=CH CH3C=CH2 CH2CH=CH2 CH3CH2CH=CH

okt-2-en

ciklopenten 3-etenilciklopenten

5-propilnon-3-en

Alkini So ogljikovodiki z vsaj eno trojno vezjo med ogljikoma. Tradicionalno ime je acetileni. Grkemu tevniku dodamo konnico IN. Najdalja veriga ogljikovih atomov, ki vsebuje trojno vez, odloa o imenu (eprav bi bila alkanska veriga dalja). Verigo otevilimo tako, da dobi trojna vez najnijo tevilko. Mesto trojne vezi v verigi se oznai s tevilko. Stranske verige dobijo konnico IL. Mesto vezave stranske verige na glavno se oznai s tevilko (veriga je otevilena glede na trojno vez). e je stranskih skupin ve, se oznaijo s tevniki (enake skupine) oz. tako, da so stranske skupine po abecedi. e je alkin ciklien, dodamo predpono CIKLO. t. C-atomov 2 3 4 alkin etin propin 1-butin formula CHCH CH3CCH CH3CH2CCH alkinilna skupina etenil (vinil) propen-1-il buten-1-il formula CHC CH3CC CH3CH2CC

hept-2-in

nonan-2,6-diin

ciklodekin

4-etiniloktan

Alkoholi Grkemu tevniku dodamo konnico OL. Verigo otevilimo tako, da dobi hidroksi skupina najnijo tevilko. Stranske verige dobijo konnico IL. Mesto vezave stranske verige na glavno se oznai s tevilko (veriga je otevilena glede na hidroksi skupino). e je alkohol cilkien, dodamo predpono CIKLO.

10

OH

OH

oktanol
OH

nonan-3-ol
OH

3-etil-6-propildekanol Tioli Kot pri alkoholih, le da je namesto kisika veplo. Fenoli

2-cikloheksiletanol

e je hidroksi skupina vezana na benzenov obro, govorimo o fenolih. Oznaimo mesta vezave skupin na benzenov obro.

Etri in tioetri

R R

O S

R R

DIALKILETER DIALKILTIOETER

Dva naina poimenovanja: a) RO skupino poimenujemo alkoksi in jo obravnavamo kot substituent b) Kisik tejemo kot ogljik v verigi, imenu pa dodamo prepono OKSA. Poloaj kisika v verigi oznaimo s tevilko, ki jo postavimo pred prepono Manje etre lahko poimenujemo tudi kot dialkil etre. Ciklini etri dobijo za prepono OKSA e CIKLO. Tioetri: namesto prepone ALKOKSI je prepona ALKILTIO
O
O

dietileter (etoksietan)

etil metil eter (metoksietan) ciklopentil metil eter 11

Amini

H N H H
amonijak

H N H R
primarni amin

H N R R
sekundarni amin

R N R R
terciarni amin

H N H Me
metilamin

H N Me Me
dimetilamin

Me N Me Me
trimetilamin

Primarni amini: dodamo konnico AMIN, duikov atom se ne teje. Sekundarni in terciarni amini: alkilne skupine poimenujemo kot substituente, dodamo prepono N (ker je substituent vezan na duik). Drugi nain (substitucijski): dodamo konnico ILAMIN.

H H3C N H
H3C N
metanamin metilamin

H CH3
H3C N
N-metilmetanamin Dimetilamin

CH3 CH3

N,N-dimetilmetanamin Trimetilamin

H Et N CH2CH2CH3

Me Me N

Me CH2CH2C Me Me

N-etilpropanamin etilpropilamin

3,3,N,N-tetrametilbutanamin 3,3,N,N-tetrametilbutilamin

Aromatski amini

NH2

H3C

Pr N

Me N

Pr

benzenamin anilin

N,N-metilpropilbenzenamin N,N-metilpropilanilin

Me 4-metil-N,N-metilpropilbenzenamin 4-metil-N,N-metilpropilanilin

12

Aldehidi in ketoni

O C R
aldehid

O C R R

keton

Geometrija molekule: planarna, ogljik je sp2 hibridiziran. Ketoni: konnica ON Aldehidi: konnica AL Poloaj karbonilne skupine oznaimo s tevilko. Substitucijski nain: obe skupini ob karbonilni skupini poimenujemo kot alkilni in imenu dodamo besedo KETON.

O H
propanal

H O
3-metilbutanal

O
O
4-metilpentan-2-on ciklopentanon

pentan-3-on (dietil keton) Karboksilne kisline

O C R OH

Konnica: -OJSKA KISLINA Ogljik iz karboksilne skupine se teje!

CH3CH2CH2CH2COOH
pentanojska kislina

Br CH2CH2CH2CH2COOH
5-bromopentanojska kislina

Tradicionalno poimenovanje substituentov: z grkimi rkami (ogljik ob karboksilne m je ).

13

Derivati karboksilne kisline

O C R X R
kislinski halid

O C OR
ester

O C R N
amid

O C R O

O C R

anhidrid

Kislinski kloridi: verigi dodamo konnico OIL in dodamo besedo KLORID. Estri: alkoholni komponenti dodamo konnico IL, kislinskemu delu pa OAT. Amidi: verigi dodamo konnico AMID. Anhidridi: imenu ustrezne kisline dodamo (pred ime) besedo ANHIDRID.

O Cl
butanoil klorid

O O
etil propanoat

O H2N
butanamid

O O O

anhidrid etanojske kisline

Vpraanja / naloge: 1. Poimenujte spojine v skladu z IUPAC nomenklaturo!

O
O OH
O H

O O

Cl

NH2

2. Nariite strukturne formule naslednjih spojin! cikloheksanon, 5-etil-4,4-dimetildekan, prop-2-en-ol, etantiol, metoksimetan, pentan-3-on 14

IUPAC prioriteta funkcionalnih skupin (urejeno padajoe) skupina karboksilna k. anhidrid ester kislinski halid amid nitril aldehid keton alkohol tiol amin eter tioeter (sulfid) alken alkin halid nitro spojina alkan konnica -ojska kislina anhidrid -ojske kisline alkil -oat -oil halid amid nitril -al -on -ol -tiol -amin eter tioeter (sulfid) -en -in / / -an predpona karboksi / alkoksikarbonilhaloalkanoilkarbamoilcianoalkanoil -oksohidroksimerkaptoamino-oksa ali alkoksi-alkiltioalkenilalkinilhalonitroalkil

Skupina, vija po prioriteti, je v konnici imena. Torej: e poimenujemo spojino z ve funkcionalnimi skupinami, najprej doloimo prioriteto in spojino poimenujemo tako, da je konnica imena poimenovana po najviji skupini ; ostale damo v predpono imena.

15

3. poglavje: Izomerija organskih molekul

Izomeri so spojine z enako bruto formulo, a z razlino prostorsko razporeditvijo atomov ali funkcionalnih skupin. Tipi izomerije: STEREO (razlina prostorska razporeditev sekvenci) KONSTITUCIJSKA (razlina sekvenca atomov) konfiguracijska (R, S) konformacijska (rotacijska) geometrijska (cis, trans) ciklostereo poloajna tavtomerija pri isti

STEREO (prostorska):

KONSTITUCIJSKA:

Konformacijska (rotacijska) izomerija: Molekule se razlikujejo glede na razline rotacije okoli enojnih vezi. Razlikujemo razline konformacije (kot rotacije se spreminja).

Newmannova projekcija

palina projekcija

H H H H H

H
60

H H H H H H

H H H H H
rotacija okoli C-C vezi
60

HH

H H

H H

16

Energija molekule se spreminja v odvisnosti od kota rotacije.

Hitrost rotacije okrog enojne vezi je odvisna od temperature in od velikosti skupin, ki so vezane na atoma, ki tvorita enojno vez. Pri nizkih temperaturah (npr. pri 200C), je rotacija poasna in molekula se postavi v prostorsko najbolj ugodno konformacijo. Poznamo pa tudi primere spojin, pri katerih je rotacija poasna tudi pri sobni temperaturi. V teh primerih je rotacija upoasnjena predvsem zaradi velikosti substituentov in pa zaradi morebitnih interakcij substituentov (npr. tvorbavodikove vezi). Vzemimo za primer molekulo n-butana. Pri rotaciji okrog C(2)C(3) vezi, je monih ve razlinih konformacijskih izomerovrotamerov:

Konformacijska izomerija pri cikloalkanih Pri cikloalkanih je vrtljivost okoli C-C vezi omejena. Pri razlinih substituentih loimo ekvatorialne (ravninske) in aksialne (vzporedno z osjo molekule) poloaje. Stabilnost molekule je odvisna od sterinih interakcij, zato je v primeru cikloheksana konformacija stol stabilneja od konformacije kad. 17

Cikloheksan-konformaciji stol in kad

A E E A A A E E E A A E

Ekvatorialni substituenti leijo priblino v ravnini molekule.

Energija molekule v odvisnosti od konformacije pri cikloheksanu.

Geometrijska izomerija Gre za poloaj substituentov ob dvojni vezi (sp2 hibridizacija). Rotacija okoli dvojne vezi ni mona, ker bi se v tem primeru prekinila vez.

A C H
CIS

B C H

H C A
TRANS

B C H

18

Cis-trans izomerija je mona le, e sta vezana dva substituenta in dva vodika. V primeru vezave treh ali tirih sunstituentov se uporablja E, Z asignacija.

A C H C

B Y

H C A C

B Y

Z (zusammen)

E (entgegen)

Doloiti moramo prioriteto substituentov. Prioriteta se doloi po atomskem tevilu atoma, vezanem na sp2 ogljikov atom. Primer:

Br C H C

Cl CH3

Br C H C

CH3 Cl

Z (zusammen)

E (entgegen)

Prioriteta substituentov: Br, Cl, CH3. Pri Z izomeru sta na isti strani substituenta Br in Cl, ki imata vijo prioriteto od metilne skupine. e sta atoma, vezana na sp2 ogljik enaka, doloimo prioriteto z naslednjim atomom v funkcionalni skupini.

Vpraanja: 1. Poimenujte naslednje spojine v skladu z IUPAC nomenklaturo?

F
F

19

4. poglavje: Stereokemija

tudij prostorske razporeditve atomov v molekulah. Kiralna molekula ima vsaj en kiralni center in nima ravnine simetrije. Akiralna molekula ima ravnino simetrije. Molekuli, ki se razlikujeta po vezavi substituentov na kiralnem ogljikovem atomu, imenujemo enantiomera.

Risanje prostorskih formul

za ravnino A H D C

pred ravnino B B D

A C H

R-ENANTIOMER

S-ENANTIOMER

20

Fischerjeve projekcije

A H C D B H

A B D

Pravila pri manipulaciji s Fischerjevimi projekcijami Konfiguracije ne spremenimo, e: celo formulo zasuemo za 180 soasno zamenjamo mesta 3 skupin, v enakem vrstnem redu.

B A D C C

A B D B

C A D

Spojine z ve centri kiralnosti Razlikovanje na vseh centrih kiralnosti: enantiomeri Razlikovanje na enem centru kiralnosti: diastereoizomeri

Me H Cl S S Me diastereoizomeri Br H enant. Br H

Me R H R Cl Me

Me H H S Br enant. Br Cl

Me R S Me H H

R Cl Me

21

Doloanje absolutne konfiguracije iz Fischerjevih projekcij V skladu s pravili premikanja substituentov prevedemo formulo v obliko, da je substituent z najnijo prioriteto na vrhu. Razpored ostalih treh v ravnini lista nam da absolutno konfigu racijo.

a d c b b

d a c S

Stereokemija policikloalkanov

H
H

H
trans-dekalin Trans je stabilneji zaradi manjega odboja.

cis-dekalin

22

Mezo spojine in racemati Maksimalno tevilo stereoizomerov 2n (n= tevilo kiralnih centrov). Spojine z ravnino simetrije imajo manj stereoizomerov. Spojina z dvema ali ve centri kiralnosti in ravnino simetrije je mezo spojina. Ne sue polarizirane svetlobe.
CH3 H H CH3 1
CH3 H H CH3 Br Br H CH2 Br H CH2CH3 OH OH

CH3 Br Br H Br CH3 2
CH2CH3 Br H

CH3 Br H Br H CH3 3 H Br

Racemat je meanica R in S enantiomera (dveh spojin), obeh v enakih koliinah. Lastnosti stereoizomerov

Specifine interakcije Zaradi specifinih interakcij prepozna receptor le en enantiomer, ki se zato vee na receptorsko mesto. Tipien primer je par substrat-encim. Sunost polarizirane svetlobe

23

Kiralne molekule so optino aktivne. e en enantiomer zasue polarizirano svetlobo za doloen kot, jo njegov zrcalni enantiomer za enak kot v nasprotno smer. Molekule so lahko desnosune ali levosune. Desnosune oznaujemo z D ali +, levosune pa z L ali -. Oznaevanje absolutne konfiguracije (R ali S) nima zveze z D ali L, R enantiomer je lahko desno ali levosuen. Pri mezo spojinah ne opazimo kota zasuka, ker en del molekule sue v nasprotno smer kot drugi.

Stereokemija reakcij: regioselektivnost, stereoselektivnost in stereospecifinost

Regioselektivna reakcija

B+C

Tvori se ve enega produkta (B ali C); B in C sta konstitucijska izomera. Stereoselektivna reakcija

A B+C Tvori se ve enega produkta (B ali C); B in C sta stereoizomera.

Stereospecifina reakcija

A C

B D

A in C sta stereoizomera, B in D sta stereoizomera (iz A lahko nastane le B, iz C le D). Reakcije so lahko bolj ali manj stereo in regio selektivne. Primer: adicija HBr na alken. Ker lahko napade Br- karbokation iz obeh strani, reakcija ni stereoselektivna.
Br H3C CH2 H H3C CH2 C+ CH3 H3C H CH2 C CH3 Br C H

CH3 (S)-2-bromobutan

Br (R)-2-bromobutan

24

Regioselektivne reakcije

CH3 CH3CH CCH3 2-metil-2-buten HI

CH3 CH3CH2CCH3 I 2-iodo-2-metilbutan (prevladujo produkt) I

CH3 CH3CHCHCH3 2-iodo-3-metilbutan

CH3 HBr CH3 Br

CH3 Br

1-metilcikloheksen

1-bromo-2-metil-cikloheksan 1-bromo-1-metil-cikloheksan (prevladujo produkt)

Vpraanja / naloge: 1. Naslednjim spojinam poiite kiralne centre in jim doloite absolutno konfiguracijo (z deskriptorjema R oz. S)!
CH3
COOH H3C H OH

H Cl

Br H CH3

H3C

H Cl

Br

25

5. poglavje: Resonanca in vplivi skupin

Glavni tipi vplivov skupin na reaktivnost molekule so: induktivni (elektrostatini) sterini resonanni (konjugacijski) Resonanni vplivi Molekule niso natanno opisane z eno samo formulo. Za isto spojino lahko napiemo ve razlinih strukturnih formul. Primer:

O H3C C O H3C C

O O

Elektronski par lahko prispeva k vezavi ve kot dveh atomskih jeder (tvori ve kot eno vez). Tak elektronski par je delokaliziran. Elektronska delokalizacija je energetsko ugodna (znia energijo sistema). Resonanni hibrid je dejanska spojina z delokaliziranimi elektroni, resonanne oblike pa posamezne formule s popolnoma lokaliziranimi veznimi elektronskimi pari in predstavljajo prispevek k dejanski strukturi spojine. Resonanni hibrid ima ves as isto strukturo in se ne spreminja (ne skae od ene do druge resonanne strukture). Pravila pri pisanju resonannih struktur: Premikajo se le elektroni, nikoli jedra atomov.

CH2 CH C N

CH2 CH C N

CH2 CH C N

Resonanne strukture morajo imeti isto tevilo parnih in neparnih elektronov. Nevezni elektronski par se lahko donira v vez.

Me Me

N CH CH C

O H

Me Me

N CH CH C

O H

Moen je premik enega elektrona v primeru radikalov.

CH2 CH CH2

CH2 CH CH2

26

Lestvica resonannega efekta (-M, +M): NO2 > COR > CN > COOR > Ph > CH=CH2 > Ph > O- > R2N > OR > F > Cl > Br > I Prispevki resonannih oblik k hibridu

O H3C C OH A H3C C

O OH B

Resonanni hibrid ocetne kisline je precej bolj podoben strukturi A kot strukturi B. V strukturi B je naboj loen, poleg tega ima kisik pozitivni naboj, kar je energetsko neugodno (je elektronegativen). Coulombov zakon: loevanje nasprotnih nabojev zahteva energijo. Velja splono: oblike z loenim nabojem (dipolarne) zunanjega naboja. prispevajo manj kot oblike brez

Strukture z oktetom so bolj pomembne od tistih brez.

O C H A H H

O C H B

Pri strukturi B ima ogljik le tri zunanje elektrone, oktet ni izpolnjen, zato ta struktura prispeva manj kot struktura A. Strukture z negativnim nabojem na bolj elektronegativnih jedrih prispevajo bolj kot strukture z negativnim nabojem na manj elektronegativnih jedrih.

Induktivni vplivi Induktivni vpliv povzroi polarizacijo vezi zaradi sosednje polarne vezi ali funkcionalne skupine. Induktivni vpliv je najveji pri sosednjih vezeh in z razdaljo hitro upada. Primer:

Cl

CH2 CH3

Klor je elektronegativen (precej bolj od ogljika), zato pritegne elektrone iz vezi C-Cl, posledino pa tudi elektrone iz vezi C-C. Atomi in skupine, ki pritegnejo elektrone, imajo negativni (-I) induktivni efekt, skupine, ki jih odbijajo pa pozitivni (+I). Po definiciji ima vodikov atom induktivni efekt ni. 27

Lestvica induktivnega vpliva: F > NO2 > Cl > Br > I > OH> OMe > Ph > H > Me > Et > Me2CH > Me3C > C C > konjug. C=C > C=C Primer: -I efekt +I efekt

H H C H

H C H
propan

H C H H

H
+

H
+

H
+

CH3 CH3 CH3 H3C C C C H

C H

C H

C H

F -I

CH3 CH3 CH3

Izo-dekan metilne skupine donirajo elektrone v sistem; izo-dekan je elektronsko bogateji od propana

1-fluoropropan mono polarizirana CF vez inducira polarizacijo CC in CH vezi; celotna propilna skupina je elektronsko revneja kot propan

nepolarizirane CC in CH vezi

Induktivni vplivi na pKa vrednosti Moneji kot je induktivni (negativni) efekt substituenta, bolj ta stabilizira anion, ki nastane po odcepu protona, zato je taka kislina moneja. Primer: primerjava kislosti (pKa vrednosti) ocetne, kloroocetne in dikloroocetne kisline

H H C C H pKa=4.8

OH O

Cl H C C H pKa=2.9

OH O

Cl H C C Cl pKa=1.3

OH O

Sterini vplivi O sterinih vplivih govorimo takrat, kadar je potek reakcije pospeen, upoasnjen ali spremenjen zaradi prostorskih dimenzij funkcionalne skupine. Primer: pri substituiranem etanu je energetska razlika med sinklinalno in antiklinalno konformacijo veja, e so substituenti prostorsko veliki. Vpraanja / naloge: 1. Napiite razline resonanne strukture in jih razvrstite po prispevku k resonannemu hibridu!

H3C O

O CH3
28

6. poglavje: Kislost in bazinost

Brnsted: kislina je snov, ki donira proton(e), baza je snov, ki proton(e) sprejema.

HA + B
HA + H2O

A + BH
A + H3O

H3O Keq = H2O

A HA

Ka = Keq H2O =

H3O HA

Voda je lahko tudi kislina, npr. pri reakciji z amoniakom:

NH3 + H2O
pKa vrednosti pKa = -log Ka pH= -log [H3O+] Trije razredi kislin:

NH4 + OH

O-kisline

C2H5OH

pKa=16

Et

O H
pKa=35

N-kisline C2H5NH2 H Et N H C-kisline C2H6

pKa=50

H Me C H H

29

Uporaba pKa lestvice doloanje kislosti nija pKa vrednost > bolji proton donor

H H C C H pKa=4.8

OH O

Cl H C C H pKa=2.9

OH O

Cl H C C Cl pKa=1.3

OH O

doloanje bazinosti vija pKa vrednost konjugirane kisline > bolji proton akceptor

H N N NH3 pKa=5.2 NH4 pKa=9.2

izstopajoe skupine nija pKa vrednost pomeni boljo izstopajoo skupino

30

pKa lestvica kislina konjug.baza

31

32

33

Vpraanja / naloge: 2. Razvrstite spodnje spojine glede na kislost oz. bazinost! Razvrstitev utemeljite!

OH

OH

OH CF3COOH CH3COOH

NO2

Et
34

7. poglavje: Tavtomerija
Izomerizacija, ki vkljuuje soasno premestitev vodikovega atoma in dvojne vezi v sklopu treh atomov, je tavtomerija. Posamezne izomere imenujemo tavtomeri.

A B C H

A B C H

Primer: keto enol tavtomerija

O C C H C

OH C

Druge pogoste oblike tavtomerije:

N C C H C C

NH imin/enamin

H N C

O N C

OH laktam/laktim

S C C H C C

SH tioketon/tioenol

Vpraanja / naloge: 1. Za spodnjo spojino napiite razline tavtomerne oblike!

HN OH

SH

35

8. poglavje: Tipi organskih reakcij

REAKTANT (I) REAKTANT (I) PRODUKT (I) PRODUKT (I)

INTERMEDIAT (I)

SUBSTITUCIJA

ADICIJA

ELIMINACIJA

REDOKS PROCESI SINHRONE REAKCIJE (CIKLOADICIJE, PREMESTITVE)

Termodinamika reakcij

G=H-TS H entalpija (energija vezi) Tipi reakcij Adicija- hidracija dvojne vezi S entropija (red vs. nered)

H + H2O H

H H
+

OH H H

Adicija- katalitsko hidrogeniranje

H + H H2

H Pt H

H H
36

Eliminacija z mono bazo

H Br

NaOEt

- HBr

+ NaBr + HOEt
H

H
Eliminacija- dehidracija alkohola

OH H

H3O

+ H2O
H

H
Substitucija- fotokemino

H H + Br Br

hv

Br + HBr

Kombinacija- kondenzacija (adicija-substitucija)

O H3C C OH

+ HO CH3

O H3C C O CH3

+ H2O

Kombinacija- kondenzacija (aldolna kondenzacija)

O H3C
H3C C N H3C OH

O CH3

H3C
+

H CH3
O C N H3C H

CH3 O H3C C C CH3

+ H2O

Premestitev- Beckmannova premestitev

H3O

CH3

Premestitev- pinakolna premestitev

HO H3C C H3C

OH C CH

H3O

O H3C C

CH3 C CH3 CH3

+ H2O

CH3

Kinetski in termodinamski vpliv na potek reakcije: Termodinamsko kontrolirana reakcija- nastane bolj stabilen produkt (na stabilnost vplivajo resonanni, induktivni in sterini efekti). Kinetsko kontrolirana reakcija- nastane hitreji produkt (tisti, ki hitreje nastaja).

37

H
sobna temperatura

+
ciklopentadien furan

H O

endo izomer 80 C

O O

+
ciklopentadien furan

80 C

H H
ekso izomer

Ekso izomer je bolj stabilen, spodnja reakcija je TD kontrolirana. Reakcije so ponavadi TD kontrolirane, ko je razlika med aktivacijskima energijama za reakcijo v desno in levo majhna. Zato razlika v energiji produkta odloa o tipu produkta (v skladu z zakoni termodinamike). Reakcije so kinetsko kontrolirane, e je razlika med aktivacijskima energijama za reakcijo v desno in levo velika. V tem primeru ni ravnoteja, o tipu produkta pa odloa razlika v aktivacijski energiji.

38

Reaktant- spojina, ki vstopa v reakcijo Substrat- spojina, ki vstopa v reakcijo, ponavadi veja molekula Reagent- spojina, ki vstopa v reakcijo, ponavadi manja molekula Prehodno stanje- stanje reaktantov med zaetno in konno (ali vmesno) strukturo, ni dejanska spojina in ga ne moremo izolirati. Intermediat- vmesna, manj stabilna spojina, lahko ga izoliramo. Rate determining step- tista stopnja v vestopenjski reakciji, ki je najpoasneja in odloa o celotni hitrosti reakcije. Reaktivni intermediati

karbokation

karboanion

radikal

karben-singlet

karben triplet

-e
kation radikal 39

Mehanizem organske reakcije: natanen opis vseh sprememb reaktantov po stopnjah do produktov; opis toka elektronov. Zakaj tudirati mehanizem reakcije? Namesto da bi se uili na tisoe reakcij, se nauimo osnovne tipe mehanizmov in za novo reakcijo predvidevamo po kateri poti bo la. Smisel poznavanja mehanizmov reakcij je monost odgovoriti na 4 osnovna vpraanja: Pri znanih reaktantih in reakcijskih pogojih, kakni bodo produkti? Pri znanih reaktantih in produktih, kakni reakcijski pogoji so ugodni za to pretvorbo? Pri znanem produktu in razlinih reaktantih, kateri reaktanti bodo dali eljen produkt? Kateri intermediati so prisotni in s kaknim tokom elektronov razloimo njihov nastanek in pretvorbo v produkte? Organska sinteza: veja organske kemije, ki se ukvarja s problemi pridobitve eljene nove molekule iz enostavnejih, e znanih. Mehanistina organska kemija: tudij mehanizmov z metodami fizikalne in organske kemije. Retrosintetska analiza: zanemo z eljeno ciljno molekulo, ki jo razgrajujemo do enostavnih zaetnih molekul.
CH3CONH (CH3CO)2O H2N FGI NO2 NO2 OH NO2 FGI OH OH

Sn/HCl

SO3H

OH H2O vrenje

N2

NH2

H2SO4, SO3

KOH segrevanje

HONO

Kakne reakcije lahko poteejo med dvema reaktantoma? Analiza strukture obeh reaktantov: kje so moni nukleofilni in kje elektrofilni napadi? Nukleofil reagira z elektrofilom in obratno. 40

Nukleofil: reagent, bogat z elektroni (nabit ali nenabit). Npr. OH-, OR-, OAr-, SH-, S2-, RCOO-, CN-, X-, NH3, RNH2, R2NH, R3N, H2O, ROH, RSH, RCOOH, H2O2 Nukleofilnost ni direktno povezana z bazinostjo. Elektrofil: reagent, ki mu primanjkuje elektronov. Npr. karbokationi. Primer mehanizma: adicija amina na karbonilno skupino in sledea eliminacija klora.

O C Cl C2H5 + H N H

O C H N C2H5

Amini so nukleofili (prost elektronski par na duiku!). Elektrofilni del v kislinskem kloridu je karbonilni ogljik (delno pozitiven naboj zaradi elektronegativnosti kisika).

O C Cl C2H5 N H H O C H H

O C Cl N H C2H5

O C Cl N H C2H5

H N C2H5 Cl

O O C H H N C2H5 Cl C H N C2H5 H Cl

41

9. poglavje: Nukleofilne adicije na karbonilno skupino aldehidov in ketonov

O C H R R O C R

Reaktivnost ketonov in aldehidov vs. derivatov karboksilne kisline.

O C R L
Karbonilne spojine so polarne.

H3C

O
C O

C O
H3C

H3C C H
= 2.73 D

= 2.84 D

C O
A

C O

Poleg nenasienih spojin z multiplimi vezmi ogljik-ogljik so nenasiene spojine s polarnimi dvojnimi vezmi ogljik-heteroatom najveja skupina organskih spojin, s katerimi potekajo adicije. Aldehidi in ketoni so industrijsko pomembne spojine, uporabljajo se kot zaetne spojine v sintezah in kot topila, npr. 2-propanon (aceton) in 2-butanon. Metanal (formaldehid) se uporablja za konzervacijo ivalskih tkiv, benzaldehid pa je sestavina mnogih naravnih materialov. Aldehidi in ketoni se pojavljajo tudi kot funkcionalne skupine tevilnih kompleksnejih biolokih spojin, npr. ogljikovih hidratov in steroidnih hormonov. Aldehidi in ketoni so na oksidacijski lestvici organskih spojin med alkoholi in karboksilnimi kislinami, kar pomeni da jih lahko pridobimo z oksidacijo alkoholov ali redukcijo kislin.
redukcija oksidacija

O C OH

CHOH

C O

(CH3)3C

CH3 + Na2Cr2O7

CH3CO2H/H2O

(CH3)3C

4-tert-butilcikloheksanol

natrijev dikromat

4-tert-butilcikloheksanon 42

CH3(CH2)5CH2OH + CrO3Cl piridin

heptanol piridinijev klorokromat

CH2Cl2

O CH3(CH2)5C H
heptanal

CH3CO2H/H2O OH + NaOCl O

ciklopentanol

natrijev hipoklorid

ciklopentanon

Zaradi polarnosti karbonilne skupine sta moni tako nukleofilna kot elektrofilna adicija.

Nu:-

C O
(a)

Nu C O -

C O E C O
+

E+ C O E
(b)
+

Ker elektronegativnost kisika olaja nukleofilni napad na ogljik, se veina reakcij tako zane, kona pa z abstrakcijo protona iz topila. V primeru kislinske katalize se najprej zgodi reakcija b:
+
+

C O H C O
+

C O H Nu:
+ +

Nu C O H C O H

C O H

Induktivni in sterini faktorji pri adiciji na ketone/aldehide Aldehidna karbonilna skupina je bolj elektrofilna od ketonske. Vzrok je v rahlem pozitivnem induktivnem vplivu alkilnih skupin (v primerjavi z vodikom). Sterini vplivi so pomembneji pri ketonih. Nukleofil napade iz obeh strani enako verjetno, intermediat (sp3) pa je bolj sterino utesnjen pri ketonih. 43

Nu:

C O

Nu: - + R

C R
~120

Nu C R

O R

~109

trikotna

tetraedrina

Reakcije nukleofilne adicije so torej hireje z aldehidi. Cianhidrinska reakcija- adicija HCN

CN C O
+

HCN

C OH
2-hidroksinitril (cianohidrin)
CN H3C C O H

CN

O
+

H3C C H

Cianidni anion (nukleofil) se adira na karbonil, nastane alkoksid (mona baza).

CN H3C C O H
+

CN HCN H3C C OH H
+

CN-

Alkoksid abstrahira proton iz nove molekule HCN, nastane cianhidrin in nov anion. Cianohidrini v naravi

HO HO

CH2OH O

O HO HO

CH2

O OH

CN O CHC6H5 HO HO

CO2H

CN O CHC6H5

OH amigdalin

OH laetril

Ogljikohidratni derivat benzaldehidnega cianohidrina v semenih marelice amigladin je prekurzor laetrila, protitumorne uinkovine.
CN C6H5CHOH Encim C6H5CHO
+

HCN

Vrsta afrike stonoge se brani z izloanjem cianida. Skladii ga v obliki cianhidrina, ki ga ob nevarnosti encim pretvori nazaj v benzaldehid in sprosti se cianid.

44

Adicija drugih kislin

C O

HCl

Cl C OH K>>1

Energetsko neugodna, produkta ne moremo izolirati. Razlog: entalpije (energije vezi). Adicija alkoholov Tvorba polacetalov ali polketalov. Tvorba acetalov ali ketalov.
POLACETAL ACETAL

O C H R R1 OH

OR1 R C OH H OR1 R C OH R R
POLKETAL

OR1 R1 OH R C OR1 H OR1 R C OR1 R

KETAL

O C R

O C H Pr +

H H C OH H Pr

OH C OCH3 H 1-hidroksibutil metil eter

butanal

metanol

O C Me Et +

H H C OH H metanol

OH Me C OCH3 Et 2-hidroksi-2-butil metil eter

2-butanon

45

Mehanizem reakcije

CH3CH2CH2C CH3CH2CH2C O H
+

OH H OH H

CH3OH CH3CH2CH2C

1 OH CH3CH2CH2C H A
+

HOCH3 CH3OH CH3CH2CH2CHOH

OCH3 CH3CH2CH2CHOH
+

CH3CH2CH2C H B

OH

Adicija drugega mola alkohola vodi do acetalov in ketalov

OH H CH3CH2CH OCH3 OH CH3CH2CH OCH3 1-metoksi-1-propanol (propanal-metanol hemiacetal)

+

metoksi-protoniran H OH2 CH3CH2CH OCH3 hidroksi-protoniran

CH3CH2CHO + CH3OH propanal

CH3CH2CH OCH3
+

H2O

CH3CH2CH OCH3

CH3CH2CH OCH3
+ CH3OH

HOCH3 CH3CH2CH OCH3

OCH3 CH3CH2CH OCH3 1,1-dimetoksipropan (propanal-metanol acetal)

+

CH3CH2CH OCH3

Tvorba polacetalov in polketalov je energetsko neugodna, konstante ravnoteja so manj kot 1. Ciklini polacetali in polketali so bolj pogosti, konstante ravnoteja so vije zaradi entropijskega efekta. Primer: ogljikovi hidrati

46

H OH HOCH2 CH OH CH OH CH OH CH CHO HO HO

H CH2OH

O OH OH H

H H

Cikline polacetale ali cikline polketale lahko dobimo iz aldehidov in ketonov, ki imajo vezano OH skupino ali iz diolov.
O (CH3)2CHCCH3
+

CH3OH

OH (CH3)2CHC OCH3 CH3 K<1

3-metil-2butanon

metanol

2-hidroksi-3-metil-2-butil metil eter

HOCH2CH2CH2CHO

H OH 2-hidroksioksaciklopentan (2-hidroksitetrahidrofuran) O

K>1

4-hidroksibutanal

HOCH2CH2OH

O
+

H2O

Adicija vode
O CH3C H
+

OH H2O CH3CH OH

etanal

etan-1,1-diol hidrat

Sintetsko ni pomembna reakcija, ravnoteje je pomaknjeno v levo za veino aldehidov in ketonov. Formalin: hidrat formaldehida (metanala)

O HC H
+

H2O

Kf kr

OH H C OH H metandiol
Kf=2000

formaldehid

47

Adicija tiolov- tvorba tioacetalov in tioketalov

O C6H5CH2CCH3
+

2C2H5SH

HCl

CH3 H2O 2,2-dietiltio-1-fenilpropan thioketal

+

C6H5CH2C(SC2H5)2

1-fenil-2-propanon

etantiol (etil merkaptan)

Reagirajo hitreje kot alkoholi, ker je veplo bolj nukleofilno kot kisik. Tioketali so dovolj stabilni za izolacijo. Iz ustreznih ditiolov lahko dobimo cikline produkte (analogno kot pri adicij i diolov).

O C

H H+ + HSCH2CH2CH2SH

Adicija hidrida na ketone in aldehide- redukcija do alkoholov Uporaba kovinskih hidridov- vodik s parom elektronov in negativnim nabojem. LiAlH4, NaBH4

Li H3Al H

O C

H C O Li AlH3
C O

H C O AlH3Li
C O CHO 3AlHLi H3O

CHOAlH3Li

C O

CHO 2AlH2Li

CHO 4Al-Li
Uporaba brezvodnega medija! LiAlH4 + 4H2O 4H2 + LiOH + Al(OH)3

4 CHOH

Disproporcionacijske reakcije aldehidov (prenos hidrida z ogljika- Cannizzaro reakcija)

O 2 C H + KOH 1) 60%KOH 2) H3O+ C6H5CH2OH + C6H5COOH

48

O HO
+

O C6H5C H OH

C6H5C H

O C6H5C H OH
+

O C6H5C H O C6H5C O
+

O C6H5C OH
+

O C6H5CH2 H

C6H5CH2OH

C6H5CO2H

C6H5CH2OH

Organokovinske spojine- ogljik kot nukleofil

+

C M
Z vezavo kovine doseemo nukleofilni znaaj ogljika. vez kovina-ogljik C-K C-Na C-Li C-Mg C-Zn C-Cd C-Hg razlika v elektronegativnosti 1,8 1,7 1,6 1,3 0,9 0,8 0,6 ionski karakter 51% 47% 43% 34% 18% 15% 9%

Priprava organokovinskih spojin-alkil ali aril halogenidi in kovina

C6H5Br bromobenzen

Mg

Et2O

C6H5MgBr fenilmagnezijev bromid

CH3CH2CH2CH2Cl 1-klorobutan

2Li

THF

CH3CH2CH2CH2Li butil litij

LiCl

BrCH2CO2CH3 + Zn metilbromoacetat (metil 2-bromoetanoat)

Et2O

BrZnCH2CO2CH3 metil bromocink acetat

49

Organomagnezijevi halidi- Grignard-jevi reagenti RMgX Grignard-jeva reakcija z aldehidi in ketoni vodi do alkoholov in rezultira v tvorbi C-C vezi
1) Et2O HCHO 2) H3O formaldehid
+

CH3CH2CH2OH 1-propanol OH CH3CH2CHCH3 2-butanol OH CH3CH2C(CH3)2 2-metil-2-butanol

CH3CH2MgBr

CH3CHO 2) H3O acetaldehid

+

1) Et2O

O
+

CH3CCH3 aceton

1) Et2O 2) H3O

Mehanizem Grignard-jeve reakcije s keto skupino

C O

RMgX

C O R MgX

R C OMgX

H3O

R C OH

Magnezijev atom formira kompleks s karbonilnim kisikom in s tem povea elektrofilnost karbonilnega ogljika. Sledi napad nukleofilnega dela reagenta (ogljik!) na elektrofilni del keto skupine, t.j.ogljik, torej se tvori vez C-C. Po hidrolizi sledi tvorba alkohola.

Adicija aminov na karbonilno skupino Adicija primarnih aminov- tvorba iminov.

CH C O

NH2

CH C N

H2O

Adicija sekundarnih aminov- tvorba enaminov.

CH C O

NH

CH C N

H2O

50

Nukleofilne adicije na analoge karbonilov Nukleofilna adicija na nitril

Nu

C N

Nu C N

Nukleofilna adicija na imin

Nu

C N

Nu C N

Aldolna kondenzacija Reagirata dve karbonilni skupini (aldehid, keton) ena mora imeti na C atomu vodik. Kot katalizator se najvekrat uporablja baza reakcija lahko poteka tudi v kislem mediju. Reakcijo lahko razdelimo na tri osnovne stopnje: o Tvorba enolata
O H3C C CH2 H OH H3C O C CH2 H3C O C + CH2 H2O

o Nukleofilna adicija
O C H H3C O C CH2 O C H C CH3 O

CH2

o Prenos H protona aldol

H O C H C CH3 O OH OH C HC H H C CH3 O

CH2

o Aldoli niso vedno konni produkti. Mnogokrat potee dehidracija v

OH C HC H H C CH3 OH O OH C H C CH3 O + H2O

-nenasiene aldehide.
O CH CH C CH3

CH

51

Reakcije aldehidov in ketonov povzetek Cianhidrinska reakcija

O C R + HCN

OH R C CN

Tvorba polacetalov in polketalov

O C R + R'OH

H+ ali OH-

OH R C OR'

Tvorba acetalov in ketalov

O C R + 2 R'OH

H+

OR' R C OR' + H2O

Tvorba hidratov

O C R + H2O

H+ ali OH-

OH R C OH

Tvorba tioacetalov in tioketalov

O C R + 2 R'SH

H+

SR' R C SR' + H2O

Tvorba alkoholov (redukcija) s prenosom hidrida

O C + LiAlH4 R

OH R C H

Tvorba alkoholov (redukcija) z dodatkom Grignard-jevega reagenta

O C R
Tvorba iminov

OH + R'MgX R C R'

O C + R'NH2 R
52

R C N R' + H2O

10. poglavje: Nukleofilne substitucije na karbonilni skupini kislin in derivatov

O R C OH
O R C X O R C

O R C OR1
O O S R

O R C NH2

Substitucija vs. adicija

O Nu + R C L
Brez izstopajoe skupine

O R C Nu + L

O Nu + C

O Nu C E

OE Nu C

Z izstopajoo skupino

Nu

O L

O C L Nu C

O + L Nu

53

Pri aldehidih bi moral izstopiti hidrid, pri ketonih pa alkil (pKa!)

Nu

+R C

O H

O R C H Nu
nefavorizirano

O R C Nu + H

aldehid

O Nu +R C R
keton

O R C R Nu
nefavorizirano

O R C Nu + R

Izstopi Cl- (pKa!)

Nu

+R C

O Cl

O R C Cl Nu R C

O + Cl Nu

Reaktivnost karboksilnih kislin in derivatov za nukleofile Bolj stabilna izstopajoa skupina > bolj reaktivna spojina Kisik kot nukleofil- estri in karboksilne kisline

O R C + R1OH OH R C

O + H2O OR1

Estrenje je ravnotena reakcija.

CH3CO2H + C2H5OH

CH2CO2C2H5 + H2O

4
Mehanizem kislinsko kataliziranega estrenja

54

O C6H5C OH + H C6H5C

OH OH

OH CH3OH + C6H5C OH

OH C6H5 C OH CH3 OH A

OH C6H5 C OH2 CH3 O B + H3O

OH C6H5 C OCH3
Sinteza estra z oznaenim alkoholom

O + H2O C6H5C OCH3

O C6H5C OH

18 + CH3 OH

O C6H5C
18

+ OCH3

H2O

Sterini vplivi na hitrost estrenja

CH3 CH3CO2H > (CH3CH2)2CHCO2H > CH3

Veja sterina oviranost upoasni reakcijo

CH3 CO2H

Intramolekularno estrenje- tvorba laktonov (ciklinih estrov)

O HO
Hidroliza estrov kislinska: H+ je katalizator bazina: OH- je reagent

H+

OH

O R' C OR R' C

O OH
+

OR-

55

Bazina hidroliza estrov se imenuje tudi saponifikacija. Mila Mila so natrijeve ali kalijeve soli dolgih karboksilnih kislin (trivialno ime: maobne kisline).

RCO2CH2 RCO2CH RCO2CH2 + 3NaOH

CH2 OH H2O 3RCO2 Na + CH OH CH2 OH

Milna micela

Hidrofilnost

Lipofobnost

Hidrofobnost

Lipofilnost

56

Kislinski kloridi- sinteza iz kislin

O R' C OH

SOCl2

O R' C
+

Cl

SO2 + HCl

Reakcija kislinskega klorida in alkohola da ester.

O R' C Cl + ROH

O R' C OR + BH + Cl

Hidroliza kislinskih kloridov in anhidridov Kislinski kloridi burno reagirajo z vodo, zato se morajo ustrezno shranjevati.

O R' C Cl + H2O R' C

O OH + HCl

Iz anhidridov po hidrolizi nastaneta dve molekuli kisline.

O R' C R C O + H2O O
Iz ciklinih anhidridov nastanejo di-karboksi kisline

O R' C OH + R C

O OH

O O + H2O O
Reakcija med tioli in kislinskimi kloridi vodi do tioestrov.

HOOC

COOH

O R C Cl + R' SH R C

O SR' + HCl

57

Reakcija med H2S in anhidridi pa vodi do tio kisline in karboksi kisline.

O R O R O
Reakcije z duikovimi nukleofili- sinteza amidov

O + H2S R OH + R

O SH

O R C L + NH R C

O + N HL

Mehanizem tvorbe kislinskih kloridov

O R C OH + SOCl2 R C

O S Cl + HCl O

O Cl + R C O

O S Cl

O R C O S Cl

O Cl R C

O + SO2 + Cl Cl

Reaktivnost in medsebojne transformacije derivatov karboksilnih kislin

58

Sinteza amidov Iz kislinskih kloridov

O R C Cl
Iz kislin

O + R' NH2 R C + HCl NHR'

O R C + R' NH2 OH O R C O R' NH3 R C

O + O O R C NHR' R' NH3

segr. - H2O

59

Sinteza najlona- reakcija med dikarboksi kislino in diaminom

O HO n O O O n O H3N O HO O NH NH NH3 O segr. -H2O OH + n H2N NH2

O NH n-1 NH2

Laktami- ciklini amidi

NH2 O OH
Duikovi analogi anhidridov- imidi

H segr. - H2O Me N O

O H2O O + NH3 O anhidrid ftalne k.

O NH O ftalimid

60

Reakcije kislin in derivatov-povzetek

Sinteza estrov

O R C OH O R C Cl O R C O R C O
Sinteza tio kislin

H+ + R' OH R C

O + H2O OR' O

+ R' OH

R C OR'

+ R' OH

H+

O R C OR' + R C

O OH

O R C Cl
Sinteza tioestrov

O + H2S R C SH

O R C Cl

O + R' SH R C SR'

Sinteza amidov

O R C Cl O R C O R C O
Sinteza anhidridov

O + R'NH R C NHR'

O + R'NH R C NHR' + R C

O OH

O O R C Cl + R' C OH R' C O O R C O

61

11. poglavje: Nukleofilne substitucije in eliminacije na sp3 C atomu

C L

R + L Nu

Nu + L

Nu + L

Nu

Monomolekularna vs. bimolekularna

Nu

C C X H

pocasna stopnja

C C Nu H

SN2

C C X H

pocasna stopnja

C C H

SN1
C C H
+

Nu

hitra stopnja

C C Nu H

SN1 : unimolekularna nukleofilna substitucija Hitrost reakcije je odvisna le od koncetracije substrata.

Me Me C Cl + H2O Me

Me Me C OH + HCl Me
v= k1[Me3CCl]

62

Me Me C Cl Me Me Me C Me OH2 Me

Me Me C Me Me C OH2 Me -H Me Me C OH Me

Energetski diagram

SN2: bimolekularna nukleofilna substitucija Hitrost reakcije je odvisna od koncetracije substrata in reagenta.

CH3CH2

Cl + OH

CH3CH2
v= k2[Et3Cl][OH-]

OH + Cl-

63

Energetski diagram

Stereokemija SN2 Ohranitev konfiguracije

Nu :X
+

X Y C Nu Z
+

Y C L Z

L :-

Inverzija konfiguracije
Nu :X
+

X Nu C Y Z
+

Y C L Z

L :-

Racemizacija
Nu :X
+

X Y C Nu Z
+

X Nu C Y Z
+

Y C L Z

L :-

Inverzija prevladuje. Prehodno stanje:

Nu :-

X
+

Y C L Z

Y X Nu C L Z

X Nu C Y Z
+

L :-

64

Stereokemija SN1 Intermediat je karbokation, ki je planaren. Zaradi geometrije intermediata dobimo veinoma racemat. Do delne inverzije lahko pride zaradi solvatacije karbokationov.
Br C6H5CHCH3 CH3OH OCH3 C6H5CHCH3

1-bromo-1-feniletan (optino aktiven)

1-metoksi-1-feniletan (27 % inverzija, 73 % racemizacija)

Br CH3(CH2)4CHCH3 C2H5OH/H2O

OC2H5 CH3(CH2)4CHCH3
+

OH CH3(CH2)4CHCH3

2-bromoheptan (optino aktiven)

2-etoksiheptan (74 % inverzija, 26 % racemizacija)

2-heptanol (68 % inverzija, 32 % racemizacija)

Solvoliza: reakcija, pri kateri je nukleofil topilo. Pri simetrino solvatiranih karbokationih ne pride do stereospecifike.
H C6H5 C Br p-ClC6H4
+

CH3OH

CH3OH

H O CH3

H5C6 C

H O

CH3 H

p-ClC6H4

simetricno solvatiran karbokation

(-H+) H CH3O C C6H5 p-ClC6H4 H C6H5 C CH O 3 p-ClC6H4

racematni produkt

Karbokationi s kratko ivljensko dobo so nesimetrino solvatirani, zato nukleofil laje napade iz ene strani. Posledica je inverzija konfiguracije.

65

H nC5H11 C Br CH3
+

CH3OH

CH3OH

H CH3

nC5H11 H C O CH3

Br

nesimetricno solvatiran karbokation (- H ) H CH3O C nC5H11 CH3 invertni produkt

Vplivi na potek in hitrost SN reakcij Vpliv izstopajoe skupine: konjugirana baza moneje kisline je bolja izstopajoa skupina. Slaba izstopajoa skupina se lahko pretvori v dobro s protonacijo. Nukleofil: ne vpliva na hitrost reakcije SN1 (odloujo korak je tvorba karbokationa). Je izjemno pomemben pri SN2. Pri boljem nukleofilu so prosti elektroni laje dostopni; alkoholi so bolj nukleofilni kot fenoli (resonanna stabilizacija pri fenolih); duikov atom je bolj nukleofilen kot kisikov (je manj elektronegativen). Mesto substitucije: SN1- favorizirane na terciarnem ogljiku SN2- favorizirane na primarnem ogljiku Stabilnost karbokationov! Relativne hitrosti v odvisnosti od strukture substrata: SN1 R CH3 CH3CH2 (CH3)2CH (CH3)3C SN2 R CH3 CH3CH2 RCH2CH2 (CH3)2CH (CH3)3C (CH3)3CCH2 k1 (rel.) 1 1 12 1.200,000

RBr + H2O ROH

k1 (rel.) 30 1 0.4 0.002 0.001 0.00001 66

R X + Nu R Nu

Vplivi topila Polarnost topila vpliva predvsem na SN1 reakcije, kjer je poasna stopnja tvorba karbokationa. Polarna topila stabilizirajo karbokation, zato pospeijo reakcijo. Primer: solvoliza 2-metil-2-bromopropana Topilo 100% H2O 50% H2O, 50% EtOH 40% H2O, 60% EtOH 20% H2O, 80% EtOH 100% EtOH rel. hitrost 1200 60 29 10 1

SN1 vs. SN2 Reakcije potekajo velikokrat po vmesnem mehanizmu. SN1 in SN2 sta le opisa mejnih primerov. Substitucija vs. eliminacija

C C Nu + X C C X + Nu H C C + NuH + X H

e je nukleofil hkrati mona baza, lahko namesto substitucije potee eliminacija. 1,1-eliminacija- nastanek karbenov
H R C X R R C R + HX

1,2-eliminacija ( -eliminacija), 1,3-eliminacija ( -eliminacija ali cikloeliminacija)

H X R C C R H H H H H R C C C R X H H R R RCH CHR + HX

67

Mehanizmi eliminacij: E2 (bimolekularna, enostopenjska)

B H R H H R1 X RCH CH R1 + BH + X

R CH2 CHR1 + B X

E1 (monomolekularna, dvostopenjska)
RCH2CHR1 X RCH2CHR1 B RCH CHR1 + BH

Reagenti in pogoji za prednostno usmerjanje reakcij SN1 alkilhalogenid nukleofil Konc.nukl. temperatura topilo terc ibek nizka nija mono polarno SN2 Me, prim, sek moan visoka nija ibko polarno E1 terc mona baza nizka konc. baze visoka ibko polarno E2 terc, sek mona baza visoka konc. baze visoka ibko polarno

Stereokemijski potek eliminacij Monih ve produktov, e je ve vodikovih atomov.

Primer: eliminacija HBr iz 2-bromobutana

Br CH3CH2CHCH3 2-bromobutan NaOEt/EtOH CH3CH CHCH3 + CH3CH2CH CH2 2-buten 1-buten 81 % 19 %

Nastanek bolj razvejanega (2-buten) alkena: orientacija po pravilu Zajceva (Saytzeff). Nastanek manj razvejanega (1-buten) alkena: orientacija po pravilu Hofmanna. Tvorba bolj razvejanega alkena (bolj stabilnega; po pravilu Zajceva) Pri E1 mehanizmu odloa o hitrosti reakcije tvorba karbokationa. Tvorba produkta je hitra in tvori se bolj stabilen produkt.
Br CH3CH2CH2CHCH3 KOEt/EtOH CH3CH2 C C H CH3 H CH3CH2 CH3 + C C + CH3CH2CH2CH CH2 H H

2-bromopentan

E-2-penten (trans) 51 %

Z-2-penten (cis) 18 %

1-penten 31 % 68

CH3 (CH3)3CCH2CHOTs

HOAc 70C

(CH3)3C C C H

H + CH3

(CH3)3C C C H

CH3 + (CH3)3CCH2CH CH2 H

4,4-dimetil-2pentiltosilat

E-4-4-dimetil-2penten (trans) 75 %

Z-4-4-dimetil-2penten (cis) 1%

4-4-dimetil-1-penten 24 %

Br C2H5OH CH3CH2C(CH3)2 25C 2-bromo-2-metilbutan

CH3 CH3CH C(CH3)2 + CH3CH2C CH2

2-metil-2-buten 80 %

2-metil-1-buten 20 %

Tvorba manj razvejanega alkena (po pravilu Hofmanna) Pri E2 eliminaciji baza laje abstrahira
CH3CH2CHCH3

vodik z manj substituiranega ogljika (sterine interakcije).

CH3CH2CH CH2 + CH3CH CHCH3

N(CH3)3OH N,N,N-trimetil-2-butilamonijev hidroksid

1-buten 95 %

2-buten 5%

CH3CH2CHCH3 S(CH3)2Br dimetil-2-butilsulfonijev bromid

KOEt/EtOH

CH3CH2CH CH2 + CH3CH CHCH3

1-buten 74 %

2-buten 26 %

69

12. poglavje: Elektrofilne adicije na nenasienih C atomih

H H C C H H + H2O CH3CH2OH

Pomembni elektrofili
B H proton C karben boran karbokation NO2 SO3 C

nitronijev veplov trioksid ion

Mehanizem AdE2
CH3 C C CH3 H H + H Cl CH3 C CH3 + Cl CH3 Cl CH3 C CH3 CH3 + Cl CH3 C CH3 CH3

kinetika 2. reda v=k (CH3)2C=CH2 HCl

e bi se nukleofil adiral na dvojno vez:

Nu:-

C C

Nu C C:-

energetsko neugodno
Nu:-

C O

Nu C O

energetsko ugodno

70

Vpliv skupin ob dvojni vezi na hitrost reakcije

R H2C C
+

H2O

H+

OH H3C C R R* krel = 1,0 krel = 103

Br BrCH2 C R krel = 1,0 krel = 11 krel = 3 x 10-7

R = CH3; R* = H R = R* = CH3

H2C C R

Br2

HOAc 25 C

R=H R = CH3 R = CO2C2H5

Regioselektivnost adicij
X C C C C C C
+

HX H C C C X

X C C C C
+

C CH

HX X C CH C

Veinoma so popolnoma regiospecifine. Markovnikovo pravilo: proton (elektrofilni del reagenta) se adira na tisti ogljikov atom, ki e ima vezanih ve vodikov. Bolj splono: elektrofilni del reagenta se vee na dvojno vez tako, da nastane bolj stabilen karbokation.
Cl H3C CH CH2 + HCl H3CCHCH3

71

I CH3
+

HI CH3 Cl

H3C

CH

HCl

H3CC CH2
OH (H3C)2C CH3

(H3C)2C

CH2

H2O

H+

Stereokemija adicije

E+

C C

Sin adicija: elektrofil in nukleofil se adirata iz iste strani.

E+ Nu-

A C C B

Y Z

Nu

A C C Y B Z

Anti adicija: elektrofil in nukleofil se adirata iz nasprotnih strani.

E+

A C C B
Nu-

Y Z

Y A C C Nu B

72

SEMINAR 1 tvorba vezi, IUPAC nomenklatura, izomerija organskih molekul 1. Razloite strukturo naslednjih spojin s hibridizacijo atomskih orbital (nariite)! propan, buten, pentin, 3-metiloktan, etanol, metanal 2. Poimenujte naslednje spojine v skladu z IUPAC pravili!

a)

b)

c)

d)

e)

f)

O O
g) h)

Br

Cl
i)

Br

Br OH O

HO

OH

O O O

3. Nariite formule naslednjih spojin! a) 2-(N,N-dimetilamino)ciklopentanol d) ciklopropen g) 3-metilbutan-2-on b) metilfenilketon e) 2,4-dibromo-5-metil heksan h) cikloheksil propanoat c) anhidrid propanojske kisline f) 3-fluorociklopenten i) pentanoil bromid

4. Naslednje spojine nariite v Newmanovi projekciji!

Et Br H2N Me Cl
HS Cl F Me Et Br

HO

73

5. Naslednje spojine nariite v palini projekciji!

Me Me H Cl

Me F

Br Et

Cl

H Ph

6. Poimenujte spojine v skladu z IUPAC nomenklaturo (cis, trans, Z, E)! a) b) c)

H C Cl C

H C C

Cl

Cl C C

Cl

Cl

Cl

d)

e)

f)

F C Cl C

Br

F C C

CH3

F C C

CH3

Cl

Br

Cl

Br

74

SEMINAR 2 stereokemija, resonanca in vplivi skupin, kislost in bazinost, tavtomerija 1. Doloite absolutne konfiguracije kiralnih centrov v naslednjih spojinah!
H Et HO F H I I Ph Br F Me Cl Et F CN I Cl Ph Me Ph Et F Br Me H NH2 Ph Et

Ph Me

Ph Me

H Et Br Et Et

Et H

Me Ph

Et Cl

Ph H
Cl

Cl Me

Et H

Et

Cl

Cl Et

Et H

H Cl OH OH F CH3 Me Et H F H Cl Cl OH

F OH F CH3 Me F H Et H Cl Cl Cl

H OH OH H Cl F H Et Cl OH

H OH Cl H

H Me

2. Napiite razline resonanne strukture in jih razvrstite po prispevku k resonannemu hibridu!

H2N O NO2

OH O OMe O

OH

NO2

75

3. Razvrstite glede na kislost oz. bazinost ter napiite priblino pKa vrednosti! Razvrstitev utemeljite!
OH OH O2N OH NO2 NO2 NO2 NO2 OMe OH OH

OH N

H N CF3COOH CH3COOH

Et CH2ClCOOH

NH3

EtNH2

4. Napiite razline tavtomerne oblike!

HN OH

COOH

H2N OH

COOH

HN

COOH

H2N O

OH

OMe O O

OH

76

SEMINAR 3 Tipi organskih reakcij, Nukleofilne adicije na karbonilno skupino aldehidov in ketonov, Nukleofilne substitucije na karbonilni skupini kislin in derivatov, Nukleofilne substitucije in eliminacije na sp3 C atomu, Elektrofilne adicije na nenasienih C atomih 1. Napii produkte naslednjih reakcij s HCl in Br2!. Napii mehanizem 2. primera!
Me Me Me NO2 Br

Me

Cl Me Br I Cl

Me

Cl

Cl I

2. Napii prevladujo tip mehanizma in produkt za naslednje reakcije! produkt A tip mehanizma

Me Me C Cl Me

0.5M NaOH

Me Pr Cl

Et 0.5M NaOH

H3CCl

0.5M NaOH

77

Me H Cl
Me

Et 0.5M NaOH

Me C Cl Me

3M NaOH

3. Napiite strukture spojin A, B in C!

O O + CH3OH O A SOCl2 B CH3NH2 C

78

4. Napii produkte naslednjih reakcij. Napii mehanizem 2. in 6. primera!

MeOH, H+

PhMgBr,H3O+

H3O+

O OH

MeOH, H+

O OH

NaOHaq

O NaOHaq OEt

5. Iz katerih ketonov/aldehidov ter Grignardevih reagentov dobimo sledee produkte?

OH Et OH OH Et

OH Ph

OH

79

6. Napii produkte naslednjih reakcij!

O HOCH2CH2CH2OH

O HSCH2CH2CH2OH

O HSCH2CH2CH2SH

O HOCH2CH2OH

80