Povezani analitski sistemi v biomedicinskih laboratorijih

Posamezni analizatorji
• Običajno vsak analizator uporablja en sam princip merjenja, izjemoma sta združena dva (npr.
plinska analiza z oksimetrijo).
• Vzorce z več preiskavami, ki zahtevajo več principov merjenja, moramo razdeliti na alikvote.

Naraščanje števila vzorcev

• Časi analiz se ne smejo podaljšati:
– potrebne so večje kapacitete za analizo vzorcev,
– zagotoviti moramo dobro sledljivost vzorcev.

Smer razvoja v velikih laboratorijih

• Povezani analitski sistemi
– Združujejo več principov merjenja.
– Na enem sistemu opravimo preiskave, ki jih sicer izvajamo ločeno na več posameznih
analizatorjih.
– Avtomatizirane so lahko tudi nekatere faze priprave vzorcev.

• Racionalizacija dela:
– avtomatizacija in združevanje posameznih faz dela,
– združevanje analizatorjev.

Povezovanje analizatorjev

Primer povezanega sistema

• Modularni analitski sistem, ki združuje potenciometrične, spektrofotometrične in
imunokemijske principe merjenja.

Pretok informacij
• Zanesljiva identifikacija in sledljivost vzorcev na osnovi črtne kode.
• Dvosmerna povezava analizatorjev z informacijskim sistemom.
• Računalniška podpora za enostavno in pregledno upravljanje z analizatorjem.

Avtomatizacija predanalitske faze

• Priprava vzorca za analizo je časovno zamudna. Možna je okužba zaradi stika z vzorci.
• Avtomatizirana priprava vzorcev obsega:
– centrifugiranje,
– odpiranje epruvet,
– razdeljevanje vzorca in označevanja alikvotov s črtno kodo,
– zapiranje in sortiranje epruvet.
 Značilnosti povezanih sistemov
– Velika kapaciteta
– Preiskave opravimo iz enega alikvota vzorca
– Krajši čas od sprejema vzorca do rezultata
– Manj zaposlenih v laboratoriju
– Manjša možnost človeške napake
– Nujna je povezava z LIS

– Dobro sledljiva pot vzorcev

– Nižji stroški analiz
– Za delo je potrebno dobro poznavanje sistema (šolanje osebja)
– Ob okvarah skupnih delov obstane cel sistem
– Manj možnosti za okužbo zaradi stika z vzorcem