doc. dr. P.

BANOVEC, - 49 - LETO DNI PO KATASTROFALNI

A. CVERLE POPLAVI V NOVEMBRU 2012

doc. dr. Primo BANOVEC*

**
Andrej CVERLE

POPLAVNI DOGODEK 2012 KOT VALIDACIJSKI DOGODEK ZA

MODELE POPLAVNE NEVARNOSTI

POVZETEK
Sodobneji pristopi, ki se uporabljajo pri modeliranju poplavne nevarnosti omogoajo izvajanje izredno
natannih analiz, hkrati pa so tudi bolj odvisni od ustreznosti izbora parametrov s katerimi se
opredeljuje tako uporabljeni hidroloki, kakor tudi hidravlini model. Zato smo kot izdelovalci tudij ob
samih poplavnih dogodkih e posebej pozorni na dejanski obseg poplavnega dogodka glede na
intenziteto in druge parametre padavin in s tem povezanim mehanizmom poplavljanja. Zato za interne
potrebe po poplavnih dogodkih izvajamo validacijo izdelanih modelov, kar bi verjetno morala postati
splono uveljavljena praksa.
V prispevku so predstavljene izkunje in principi, ki smo jih uporabili pri validaciji treh poplavnih
dogodkov, ki so se zgodili v preteklem letu (1) na obmoju Vrtojbice, (2) na obmoju Kamnike Bistrice
(Kamnik) in (3) na obmoju potoka rnec, obina Velika Polana. Pri tem smo analizirali izmerjene
padavine glede na maksimalne obsege poplav in v prvem koraku ocenili ustreznost hidrolokega
modela, povezano s tem pa tudi hidravlinega modela. V osnovi se zaradi pomanjkanja podatkov o
dejanskih pretokih hkrati validira oba modela.
Prednost navedenega postopka je v tem, da na tevilnih povodjih ni mogoe opredeljevati
kalibracijsko/validacijskih postopkov zaradi odsotnosti merilnih postaj za meritve pretokov. Tako je
potrebno modelno povezovati padavine (ki so dokaj natanno izmerjene) in maksimalni doseg poplav,
ki je prav tako dokaj natanno opredeljen. Izkazalo se je, da je ustreznost izvedenih modelov izredno
dobra, le v primeru ekstremno kompleksnih odvodnih sistemov, kot na primer obmoje Prekmurja
nastopajo veja odstopanja. Na tem obmoju je izrednega pomena e interakcija visokovodnega
dogodka z visoko podtalnico, oziroma taljenjem snega. Izkazalo se je, da bi bilo potrebno za
primerljive rezultate meritev in modela izdelati drugae zasnovan model, ki bi upoteval tudi interakcijo
visokovodnega dogodka z dinamiko podzemne vode.

UVOD
S sprejetjem Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na obmojih,
ogroenih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja ter Pravilnika o
metodologiji za doloanje obmoij, ogroenih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda
in morja, ter o nainu razvranja zemlji v razrede ogroenosti je v Sloveniji precej porastlo tevilo
matematinih modelov za simuliranje poplavnega toka.
Postopek potrjevanja teh tudij se tekom asa sreuje s tevilnimi spremembami in izzivi in tako je
sam postopek naina kalibracije in validacije dokaj pomanjkljivo izveden in so predvsem izvajalci
prepueni sami sebi glede tega ali bodo sploh izvajali kalibracijo in validacijo modelov in ob tem
reevali tudi vpraanje strokov, ki so povezani s tem.
Za potrebe izvajanja umerjanja in validacije je vsekakor potrebno veje tevilo meritev hidravlinih
spremenljivk. Najbolj zaelene so vsekakor meritve v asu poplavnih dogodkov, ki v zadnjih letih
nastopajo precej pogosto. Eden izmed taknih je bil tudi dogodek iz leta 2012, ko so med 4 in 6
novembrom celotno Slovenijo zajele moneje padavine in povzroile porast rek povsod po Sloveniji.
Po podatkih pristojnih institucij je med 4. in 6. novembrom v zahodni Sloveniji zapadlo okoli 280 mm
padavin, v osrednji Sloveniji med 30 in 100 mm ter cca. 40 mm v vzhodni Sloveniji. Slednje padavine
so kazale na nevarnost pojava obsenejih poplav predvsem v zahodni Sloveniji, za katero je bil e 4.
novembra izdan rde hidroalarm. 5. novembra je zaradi okrepljenih padavin na severu Slovenije in
spuanja meje sneenja (na okoli 900 m) prilo do veje poplavne ogroenosti na povodjih Drave,
Dravinje in Savinje ter srednje in spodnje Save. Za ta obmoja je bil 5. novembra popoldan izdan rdei
hidroalarm.

* doc. dr. Primo BANOVEC univ. dipl. in. grad., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbenitvo in geodezijo, Jamova cesta 2,
1000 Ljubljana , ** Andrej CVERLE univ. dipl. in. VKI, Intitut za vodarstvo, d.o.o., Hajdrihova 28a, 1000 Ljubljana

24. MIIEV VODARSKI DAN 2013

doc. dr. P. BANOVEC, - 50 - LETO DNI PO KATASTROFALNI
A. CVERLE POPLAVI V NOVEMBRU 2012
Glede na stanje razpololjivost hidravlinih modelov in potrebe po njihovi validaciji smo se osredotoili
na analizo treh obmoij, ki so v nadaljevanju predstavljena.

PADAVINSKE IN POPLAVNE RAZMERE NA POVODJIH KAMNIKE BISTRICE,

VRTOJBICE IN RNCA
Kot je bilo e omenjeno, so meritve, izvedene v asu poplavnih dogodkov, izrednega pomena, saj
tvorijo bazo podatkov za potrebe umerjanja matematinih modelov. Slednji predstavljajo osnovo za
ugotavljanje poplavnega stanja obmoja kot tudi osnovo za izvedbo ukrepov za izboljanje le-tega. V
naem primeru smo se osredotoili na tri izbrana obmoja, za katera smo v preteklosti e postavili
matematine modele, po poplavnem dogodku 2012 pa smo lahko doloena predvidevanja oziroma
kritina obmoja tudi potrdili oziroma ovrgli.

POVODJE KAMNIKE BISTRICE

V letu 2012 smo za obino Kamnik izdelali hidroloko-hidravlini elaborat Kamnike Bistrice, in sicer
od Mekinj do marce. Izveden hidravlini model je izpostavil nekaj kritinih obmoij, med katerimi
najbolj izstopata obmoje marce z obstojeim visokovodnim nasipom in obmoje Titana (sliki 1 in 2).
Po naih analizah sta obe obmoji ogroeni e pri pretokih z 10-letno povratno dobo, ki znaa cca.
163 m3/s.

SLIKA 1: PRIKAZ MODELIRANEGA DOSEGA 10-LETNEGA DOGODKA NA OBMOJU TITANA

marca

marca

SLIKA 2: PRIKAZ KRITINE ZOITVE STRUGE KAMNIKE BISTRICE (LEVO) IN MODELIRANEGA DOSEGA 10-LETNEGA
DOGODKA (DESNO)

24. MIIEV VODARSKI DAN 2013

doc. dr. P. BANOVEC, - 51 - LETO DNI PO KATASTROFALNI
A. CVERLE POPLAVI V NOVEMBRU 2012
Povianje pretoka Kamnike Bistrice novembra 2012 so povzroile obilne padavine v noi na
ponedeljek 5. novembra. Tako je Kamnika Bistrica v jutranjih urah dosegla velike pretoke, pri emer
je bil na vodomerni postaji Kamnik izmerjen pretok 163 m3/s, kar predstavlja 10 do 20-letni dogodek.
Stanje na terenu je bilo precej alarmantno, ekipam civilne zaite pa so se na obmoju marce in
Noic pridruile tudi gradbene enote, ki so pomagale pri utrditvi in zaiti nasipov. Zaradi prenizkega in
slabo vzdrevanega nasipa v marci je bil le-ta prelit, ekipe civilne zaite pa so z umetnim
nadvianjem kritinih mest nasipa v veji meri zajezile intenzivneje prelivanje Kamnike Bistrice izven
struge. Potrebno je poudariti, da je izvedena mobilna zaita zdrala predvsem zaradi hitrega upada
vrnih pretokov Kamnike Bistrice, ki so najbolj intenzivno naraali med 10. in 12. uro, nato pa zaeli
vidno upadati. Poleg utrditve in dviga nasipa so v sklopu intervencije izvedli tudi gradnjo kanala v
marci ter postavitev pregrad v Noicah. Prav tako je prilo do posredovanja na obmoju Titana in
Titanove mlinice, kjer je le-ta poplavljala. Slikovno gradivo opisanega je predstavljeno na sliki 3.

SLIKA 3: PRIKAZ GRADNJE KANALA V MARCI (ZGORAJ LEVO), PREGRADE V NOICAH (ZGORAJ DESNO) TER
POPLAVLJANJE TITANOVE MLINICE (SPODAJ) (VIR: HTTP://WWW.KAMNICAN.SI/OBCINO-KAMNIK-CEZ-
DAN-PRIZADELE-POPLAVE/)

Stanje visokih voda v asu poplavnega dogodka novembra 2012 je potrdilo ustreznost rezultatov
modela Kamnike Bistrice na obmoju marce in Noic ter Titana, ki je kazal na prelivanje e v
primeru nijih pretokov (pri Q10). Obmoji Noic in marce ter Titana v poplavnem dogodku 2012
nista utrpeli hujih poplav zaradi hitrega in uinkovitega posredovanja civilne zaite, ki je zajezila
veje razlivanje Kamnike Bistrice izven struge (utrditev in dodaten dvig nasipa, gradnja kanalov in
zaitnih pregrad ter postavitev protipoplavnih vre). Poplavni dogodki vijih povratnih dob bi
najverjetneje vodili do vejega obsega poplav, saj bi v tem primeru prilo do intenzivnejega prelivanja
poplavne vode izven strug Kamnike Bistrice in Titanove Mlinice. Prilo bi tudi do ruenja nasipa v
marci, kar bi e dodatno poslabalo poplavno stanje.

POVODJE VRTOJBICE
Vrtojbica pred letom 2005 ni resno ogroala okolike poselitve. Obasno poplavljenost so zabeleili le
na obmoju ukelj v Vrtojbi, zaradi neurejenega odvajanja zalednih in povrinskih voda pa tudi na
Kroni cesti v Vrtojbi in na elezniki postaji v empetru. Po 4. novembru 2005, ko so bile na
meteoroloki postaji Bilje zabeleene obilneje padavine, so se zaele moneje iniciative s strani
javnosti, naj se uredi zadrevalnik Pikol nad Rono Dolino. Zadrevalnik s koristnim volumnom
150.000 m3, poplavno povrino 10 ha in maksimalno viino nasipa 4 m, je bil sicer zgrajen e pred
letom 1999, a al ne obratuje, predvsem zaradi neurejenih lastnikih razmerij, nedokonane izvedbe
hidromehanske opreme na zadrevalniku, ter nesprejetja obratovalnega pravilnika (predvideno letos).
Jeseni 2012 je obilno deevje zajelo tudi obmoje povodja Vrtojbice. Po meritvah na vodomerni postaji
Bilje je iz 26. na 27. oktober (v 24-ih urah) zapadlo cca. 195 mm padavin, kar glede na izvrednoten
vzorec meritev predstavlja padavine s 25-letno povratno dobo za to asovno obdobje (slika 4). Poleg

24. MIIEV VODARSKI DAN 2013

doc. dr. P. BANOVEC, - 52 - LETO DN
NI PO KATAST
TROFALNI
A. CVERLE POPLA
AVI V NOVEMBBRU 2012
tega so bile padavine izredno neeugodno razp porejene, sajj je bil potekk podoben 24 4-urni brezdimenzijski
SCS razzporeditvi z vrhom
v na kon
ncu. Posledino je bil vpliv predhodne e navlaenossti tal zelo ve
elik. Tako
je v zadn
njih 5-ih oz. 6-ih
6 urah zap padlo ve ko
ot 60 % celottne koliine deja,
d aj 24-urnega dogodka
znotra
pa je v zadnjih 5-ih h urah padla
a koliina pa
adavin s pov vratno dobo o 10 do 25 let z oceno 13-letne
povratnee dobe.

SLIKA 4: PRIKAZ RAZPO

OREDITVE PAD
DAVIN, IZMERJ
JENIH NA VOD
DOMERNI POST
TAJI BILJE

Po poro oilih Civilne zaite je bilo

b tudi na obmoju e empetra pri Gorici in Vrrtojbe aktivirranih ve
gasilskih
h enot. Veliko o problemovv je povzroa ala meteorna a voda, ki je zalila teviln ne kleti, stannovanjske
objekte, poslovne prostore,
p podjetja, kletne prostore bolninice v empetru in zelo po omembno
energetssko enoto. 27.
2 oktobra je e bila okoli 20. ure zara adi poplavljenega cestia popolnom ma zaprta
cesta naa relaciji em
mpeter-Vrtojbba. Ker na vo odotoku Vrtojjbica ni merilnih postaj, p podatka o prretoku al
nimamo.. Zato se lah hko opremo le na zapis civilne
c zaitte o stanju vodostaja
v Vrttojbice, ki pravi, da je
bil nivo vode
v na ve mestih na meji izlitja, pri emer je e prilo tudi do posamezznih lokalnih prelivanj
(sicer v manjih koliinah). Iz omenjenega lahko sklepa amo, da je bila b v asu poplavnega dogodka
jeseni 20012 struga Vrtojbice
V polna, glede na a intenzitete padavin pa lahko popla avni dogodek k (pretok)
ocenimo o kot dogodek s povratno o dobo med 10 1 in 25 let, saj as konccentracije 24 4 ur, ki bi bil vezan na
25-50 letno povratno o dobo na po ovodju Vrtojb bice zaradi krajih
k asov zadrevanja a (za celotno o povodje
znaajo 7 ur) ni relevvanten.
Izdelan hidravlini model
m potoka a Vrtojbica, ki je bil izv veden za po otrebe izgrad dnje kanaliza acijskega
omreja in sprejema anja OPN, je v primeru u 100-letnega dogodka kazal na prrecejnje pop plavljanje
poseljenega obmoja a empetra pri
p Gorici in Vrtojbe.
V Gledde na model prihaja dolvodno od mejje z Italijo
do treh vejih prelivvanj na dessno stran vo odotoka, in sicer na ob bmoju boln ninice, gorv vodno od
eleznicee in gorvodn no od avtoceste. Na obm moju barier (eleznice
( in predvsem a avtoceste) prrihaja tudi
do zajezzitve poplavn ne vode in po osledino do o globin, vijih od 0,5 m.. Preko ostalih obmoij empetra
pri Goricci se steka plitek
p poplavn ni tok, tako da so v vejjem delu glo obine nije ood 0,5 m. Se everno od
avtocestte se zadran na voda na obmoje
o Vrto
ojbe steka po o treh linijah, in sicer prekko struge Vrttojbice ter
preko dvveh cest, ki delujeta kott kanal. Na obmoju
o nasselja Vrtojba a prihaja tudi do prelivan nja preko
desne breine, bolj intenzivno poplavo
p pa povzroa
p popplavni tok po o cesti. Na oobmoju pre evladujejo
globine, nije od 0,5 5 m, na obm moju ceste pa so globin ne ponekod tudi vije od d 0,5 metra. Lokalno,
predvsem m na obmoju cest, prihaja tudi do o hitrosti, ki so vije od 1 m/s. Po oplavni val z 10-letno
povratnoo struga Vrtojjbice v celotii prevaja.
Ker na vodotoku
v ni merilnih messt in ker Vrtojbica e ka ar nekaj asa ala (vsaj na obmoju
a ni poplavlja
empetrra pri Gorici in Vrtojbe), v vmesnem m asu pa je e bila regula acija potoka e izvedena, je bilo
umerjanjje modela v fazi njegovve izdelave praktino nemogoe n di doloenih ureditev
izzvesti. Zarad
struge Vrtojbice
V medd prebivalstvoom velja preprianje, da Vrtojba v ve ejem obsegu u ne more po oplavljati.
Posledino se je ob objavi izdela anih kart (pre edvsem za stanje
s Q100)) pojavilo ve vpraanj o dejanski
monostti pojava takknega dogo odka in usttreznosti mo odela. Dogod dek iz leta 2012 je opozoril na
ogroeno ost obmoja ob Vrtojbici, saj pride e e ob (sicer neugodno
n razzporejenih) p padavinah s povratno
dobo 10 0 do 25-let dod popolne zapolnitve
z struge z dolo oenimi lokalnimi preliva anji (pri emer je bila

24. MIIEV VODAR

RSKI DAN 2013
doc. dr. P. BANOVEC, - 53 - LETO DNI PO KATASTROFALNI
A. CVERLE POPLAVI V NOVEMBRU 2012
ocenjena povratna doba pretoka ob dogodku med 10 in 25 let; slika 5). Z analizo dogodka smo lahko
kljub deficitu podatkov o pretokih v doloeni meri potrdili izveden hidravlini izraun in posledino
izdelane karte. V primeru pojava padavin s podobno razporeditvijo (ki je za obmoje Primorske
znailna) in vijo intenziteto bi se dejansko poplavno stanje najverjetneje priblialo stanju Q100 in
Q500, ki ga prikazujejo izdelane karte.

SLIKA 5: PRIKAZ LOKALNIH RAZLIVANJ (GLEDE NA MODEL) MA OBMOJU EMPETRA PRI GORICI IN VRTOJBE V
PRIMERU PRETOKA Q10 LOKACIJE RAZLIVANJ SO BILA NA PODLAGI PRIEVANJA LOKALNEGA
PREBIVALSTVA POTRJENA, RNO SO OZNAENE LOKACIJE PRIJAVLJENE POPLAVNE KODE.

POVODJE RNCA
Povodje rnca predstavlja z vidika povrinskega odtoka in doloevanja maksimalnih pretokov precej
kompleksen sistem. To postane zaradi vejih razlivanj e bolj zapleteno v spodnjem delu povodja (na
obmoju obine Velika Polana, pred izlivom v reko Ledavo). Potok izvira v naselju Bratonci (blizu
Beltincev), v Lendavi pa se izliva v reko Ledavo. Pred naseljem Odranci se vanj steka e potok Dobl.
Povodje je s hidrolokega vidika precej neraziskano. Do leta 2012 se je za vodotok rnec uporabljala
hidroloka tudija, ki na podlagi nabora meritev doloa teoretine pretoke. Gre za tudijo Hidroloka
tudija Ledave in pritokov Mure z levega brega (obmoje Prekmurja) iz leta 2001, ki jo je izdelal
Vodnogospodarski intitut (C 1074). Omenjena tudija kot osrednji vodotok obravnava reko Ledavo.
Glede na tudijo znaa maksimalen teoretien pretok s 100-letno povratno dobo v spodnjem delu 15,5
m3/s, za Q10 pa 9,9 m3/s. Zaradi vejih razlivanj gorvodno je teoretini pretok precej vpraljiv.
Za doloitev bolj realnih pretokov sta bili v letu 2012 in 2013 izvedeni e dve tudiji, ki dejanske
pretoke doloata z eliminacijo doloenih prispevnih povrin in delnim upotevanjem gorvodnega
razbremenjevanja (na obmoju obine renovci). Obe tudiji sta prili do praktino enakih rezultatov,
pri emer je pretok z 10-letno povratno dobo znaal 6,77 m3/s, pretok s 100-letno povratno dobo pa
12,65 m3/s (Hidroloko-hidravlina tudija za potok rnec na obmoju Obine renovci, 2012;
Poplavna nevarnost v obini Velika Polana, 2013).
Zaradi specifinih topolokih znailnosti povodja rnca (nizki padci, velike razlivne povrine, majhna
prevodnost struge) so teoretini pretoki v spodnjem delu rnca pretirani. Kljub temu upotevanje samo
dejanskih pretokov ne zadostuje, saj prihaja v primeru tovrstnih povodij do druganega tipa poplav,

24. MIIEV VODARSKI DAN 2013

doc. dr. P. BANOVEC, - 54 - LETO DN
NI PO KATAST
TROFALNI
A. CVERLE POPLA
AVI V NOVEMBBRU 2012
povezannega z viino o podtalnice, lastno vodo in taljenjem snega. Slednje je priilo mono do d izraza
marca inn aprila 20133, kot posleddica pogostihh padavin sk kozi celoten mesec mare ec in snenih
h padavin
ob koncu meseca. Po P 28. marcu je zaradi povianih
p paadavin in taljjenja snega prilo do po onovnega
poveevvanja pretoko ov rek, ki so skozi celoten
n mesec niha ali. Poveana vodnatost rek je v kom mbinaciji z
visoko podzemno vo odo in taljenje
em snega po ovzroila popplavljanje irih obmoij PPrekmurja (p
predvsem
kmetijskih in urbanih povrin). Zaradi zassienosti tall je bilo inudacijskih p povrin vednno manj.
Posledino je mono o poplavljal tudi potok rrnec, kljub te
emu, da je biila intenziteta
a padavin niz
zka (med
30. in 31. marcem je j zapadlo cca.
c 24 mm padavin, ka ar predstavlja o padavin s povratno
a intentziteto
dobo nijo od 1 leta; slika 6).

S
SLIKA 6: PRIKAZ
Z RAZPOREDIT
TVE PADAVIN,, IZMERJENIH NA VODOMER
RNI POSTAJI MU
URSKA SOBOT
TA

Model ob bmoja rncca smo izved dli za spodnji del povodjaa, in sicer za obmoje obine Velika Polana.
P Iz
rezultato
ov modela je e razvidno, dad je analiziirano obmo je precej po oplavljeno, ppri emer prihaja
p do
poplavlja
anja kmetijskkih povrin e pri pretokkih z 10-letno o povratno dobo.
d Globinne lokalno (o
ob strugi)
presegajjo 1,5 m, hitrrosti pa nikje er niso vije od
o 1 m/s. Prri pretoku s 100-letno
1 povratno dobo je obseg
poplav veji,
v pri emmer so vein noma poplavvljene kmetijjske povrine e. Zaradi poomanjkanja meritev
m v
asu mo odeliranja mo odela ni bilo mogoe
m ustrezno kalibrirrati.
Med pop plavnim dogodkom je biilo izvedeno satelitsko snemanjes po
oplavnih obm moij Prekmu urja, ki je
zajemalo o tudi obmoje modeliran nja rnca. Re ezultat posnetkov in tere enskih ogledo ov kae na specifien
s
tip popla
av s prevladu ujoim vplivoom lastne vo ode (sneg, de)
d ter visokke podtalnice, ki je onem
mogoala
odtok voode. Iz posnetkov je razzvidno, da ttevilna popla avna obmoja nimajo stika s samim rncem,
ampak gre
g za podroja vejega zadrevanja
z lastne vode. Zaradi nizkke intenzitetee padavin je bil pretok
v strugi nizek
n oz. je glede
g na tereenski ogled predstavljal
p strugotvorno
s vrednost. Slednje so potrdile tudi
meritve (Poplavna nevarnost
n v obini Velikka Polana, t. projekta C-8, april 2 2013). Ob primerjavi
p
modeliraanega doseg ga poplav v primeru pojjava 10-letnega dogodkka in satelitsskih posnetk kov lahko
opazimo o doloena odstopanja,
o k so posledica naina obravnave
ki o poplavnega d dogodka (slik
ka 7). Pri
modelne em pristopu je lo za ana alizo priakovvanega 10-le etnega preto oka brez upotevanja lastnih voda
z modelo om podtalnicce, v primeru u dogodka izz leta 2013 pa p je bila glaavnina popla avnega obmo oja prav
posledica nezmono osti odtekanja lastne vod de (kombinacije deja in n snega) zarradi velike prredhodne
navlaen nosti in visokke podtalnicee.

Rezultati satelitskegaa posnetka dogodka

d iz le
eta 2013 govvorijo o tem, da se je klju
ub nizkim inte
enzitetam
in s tem povezanimi pretoki v sa ami strugi rrnca zgodil precej
p obseen poplavni dogodek, kii pa je bil
posledica kombinaciije vpliva lasstne vode, ta ga in visoke podtalnice. Evidentiran dogodek
aljenja sneg
kae na potrebo po prilagoditvi
p m
modelov za doloitev
d plavnih kart z vkljuevanje
pop em lastne vo
ode ter po
potrebi tu
udi podtalnicce in taljenja snega. Tak pristop je na
a obmoju Prrekmurja pravvzaprav nuje en.

24. MIIEV VODAR

RSKI DAN 2013
doc. dr. P. BANOVEC, - 55 - LETO DNI PO KATASTROFALNI
A. CVERLE POPLAVI V NOVEMBRU 2012

SLIKA 7: PRIMERJAVA MODELIRANEGA DOSEGA Z 10-LETNO POVRATNO DOBO (MODELIRAN SAMO PRETOK BREZ
UPOTEVANJA LASTNE VODE; RDEA BARVA) IN SATELITSKIH POSNETKOV Z DNE 31.3.2013
(MODRA BARVA)

DISKUSIJA Z ZAKLJUKI
V prispevku smo za obmoje Kamnike Bistrice (marca, Noice in Titan), Vrtojbice (empeter pri
Gorici, Vrtojba) in rnca (obina Velika Polana) analizirali stanje med poplavnim dogodkom novembra
2012 oz. marca 2013, za potrebe izboljave izdelanih hidravlinih modelov.
Analiza Kamnike Bistrice je bolj podrobno obravnavala del marce in Noic s pripadajoim nasipom
ter Titana s Titanovo mlinico. Obe obmoji sta bili glede na predhodno izdelan model preliti e v
primeru pretoka z 10-letno povratno dobo. Slednje je potrdil tudi dogodek iz leta 2012, ko se je na
Kamniki Bistrici zgodil cca. 10-letni dogodek (izmerjen pretok na VP Kamnik je znaal 163 m3/s, kar
predstavlja 10-letni pretok za obmoje Kamnike Bistrice med VP Kamnik in razbremenilnikom Pate).
V sklopu interventnega ukrepanja so z zaitnimi vreami uspeno zajezili veje prelivanje mlinice
na obmoju Titana. Z utrditvami in umetnim nadvianjem nasipa v marci je bil znotraj struge
Kamnike Bistrice uspeno zadran veji del vode.
Obmoje Vrtojbice je konec oktobra 2012 zajelo mono deevje, ki je povzroilo precejnje poveanje
njenega pretoka. Po zapisih civilne zaite je bila struga Vrtojbice polna in je na doloenih mestih
dosegla kritino gladino z manjim prelivanjem. Veliko problemov je povzroala tudi meteorna voda.
Glede na analizo padavinske postaje Bilje je na obmoju Vrtojbe zapadlo cca. 195 mm v 24 urah, kar
kae na dogodek z 10 do 25-letno povratno dobo. Razporeditev padavin je bila izredno neugodna (z
velikim vplivom predhodne navlaenosti) saj je 60 % padavin zapadlo v zadnjih 5-ih do 6-ih urah. Tako
se je znotraj 24-urnega dogodka zgodil e 5-urni dogodek z 10-25 letno povratno dobo (ocenjeno na
13 let). Zaradi pomanjkanja podatkov o pretokih teko sklepamo o koliini formiranega pretoka, glede
na predhodno izvedeno hidroloko-hidravlino analizo pa sklepamo, da je lo za pretoke s povratno
dobo med 10 in 25 let. Poplavni dogodek je v doloeni meri potrdil izdelane poplavne karte za
obmoje Vrtojbe, kjer pretoki z 10 do 25 letno povratno dobo ostajajo skoraj v celoti znotraj struge, viji
pretoki pa bi mono ogrozili obstojeo poselitev.
Povodje rnca je v primerjavi z ostalima dvema obmojema z vidika meritev najbolj deficitarno.
Analizirali smo spodnji del povodja (obmoje Velike Polane), za katerega je bilo v preteklosti izvedenih
le malo tudij. tudije iz zadnjih dve let so podajale priakovane dejanske pretoke, dogodek iz leta
2013 pa je osvetlil pomembnost obravnave lastne vode in viine podtalnice. Padavinski dogodek iz
leta 2013 (pri katerem je 24-urna intenziteta padavin kazala na povratno dobo manjo od enega leta)
ni napovedoval visokih pretokov, je pa zaradi dolgotrajnega deevja in topljenja snega prilo do
velikega vpliva lastne vode, ki je predstavljala glavnino poplavnega obmoja.
Poplavna dogodka, ki sta se zgodila v letih 2012 in 2013, sta osvetlila in potrdila dognanja, ki so bila
delno e ugotovljena z matematinimi modeli. Najbolje je bil evidentiran dogodek na Kamniki Bistrica,
nekoliko manj na Vrtojbici, najmanj pa na rncu. Problem Vrtojbice je vsekakor deficit meritev pretoka,
saj na podlagi obstojeih podatkov teko sklepamo o koliini formiranega pretoka. Zaradi neugodne
razporeditve padavin lahko sklepamo, da je bila povratna doba pretoka kljub 25-letnemu
padavinskemu dogodku med 10 in 25 let (gre za dogodek s 24 urno intenziteto, ki za obmoje
Vrtojbice ni kritien. Znotraj tega dogodka pa je zadnjih 5-6 ur zapadlo 60 % celotnih padavin, katerih
povratno dobo ocenjujemo na 13 let. Slednja intenziteta je z vidika odzivnosti povodja bolj kritina).

24. MIIEV VODARSKI DAN 2013

doc. dr. P. BANOVEC, - 56 - LETO DNI PO KATASTROFALNI
A. CVERLE POPLAVI V NOVEMBRU 2012
Ker nimamo meritev pretokov, tega ne moremo potrditi. Vsekakor leta 2012 ni lo za 100-letni
dogodek. Glede na to, da je bila struga polna, lahko v primeru hujega dogodka priakujemo podobno
stanje, kot ga napovedujejo izdelane karte. Dogodek iz leta 2013 na obmoju Prekmurja osvetljuje
nujnost vkljuitve lastne vode in modela podtalnice v raun hidravlike. Iz satelitski posnetkov in analize
padavin je razvidno, da v primeru obravnavanega poplavnega dogodka iz leta 2013 vpliv pretoka in
tuje vode ni bil kljuen, ampak je glavnino poplavljanja povzroila lastna voda v kombinaciji s taljenjem
snega in visoko podtalnico. Tudi primerjava rauna z 10- letnim pretokom (brez lastne vode) in
dejanske poplavljenosti iz satelitskih posnetkov ni pokazala ustreznega ujemanja. Pri oblikovanju kart
poplavne nevarnosti obmoja Prekmurja bi bilo poleg poplavljanja s strani tuje vode potrebno analizirat
tudi stanje z vplivom lastne vode in visoke podtalnice. Slednje bi imelo vpliv tudi na drenirane
dolvodne pretoke.
Predstavljena kalibracija iz tehninega vidika predstavlja postopek, kjer celo z dokaj omejenimi
podatki o lokalnem stanju poplavljanja na kritinih tokah prepoznavamo ustreznost hidravlinih
modelov, tudi za ire obmoje, pri emer se validacija in po potrebi korekcija izdelanih modelov
izpostavlja kot nujno potrebni postopek.
Glede na dokaj neorganiziran pristop k izdelavi in potrjevanju modelov poplavne nevarnosti in
razredov poplavne nevarnosti pa ob tem nimamo jasne vizije kako sistemsko usmerjati poleg tega e
vpraanje umerjanja in validacije izdelanih modelov, ter seveda tudi financiranje teh procesov.

LITERATURA
ARSO, Atlas okolja. Dostopno na spletu: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja
ARSO, Urad za meteorologijo. 2009. Povratne dobe za ekstremne padavine po Gumbelovi metodi.
Ljubljana, 66 str.
ARSO, Sektor za analize in prognoze povrinskih voda, Urad za hidrologijo in stanje okolja. 2012.
Hidroloko poroilo o poplavah v dneh med 4. in 6. novembrom 2012. Ljubljana, 15 str.
Geopedia. Dostopno na spletu: http://www.geopedia.si/
Hidroloka tudija Ledave in pritokov Mure z levega brega (obmoje Prekmurja). Naronik: RS,
Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave. Izdelovalec: Vodnogospodarski
intitut, druba za gospodarjenje z vodami, d.o.o.. t. projekta: C 1074. Ljubljana, december
2001.
Hidroloko hidravlina presoja in karte poplavne nevarnosti za doloitev poplavnih obmoij Vrtojbice
za potrebe posodobitve kanalizacijskega omreja na obmoju obine empeter Vrtojba ter
presoja vpliva predvidene infrastrukture na poplavno ogroenost. Naronik: Vodovodi in
kanalizacija Nova Gorica. Izdelovalec: Intitut za vodarstvo, d.o.o. t. projekta: P84/1. Ljubljana,
september 2012.
Hidroloko hidravlina presoja obmoja Kamnike Bistrice za potrebe OPN Kamnik. Naronik:
Obina Kamnik. Izdelovalec: Intitut za vodarstvo, d.o.o. t. projekta: P153/2012. Ljubljana, maj
2012.
Hidroloko-hidravlina tudija za potok rnec na obmoju Obine renovci. Naronik: Obina
renovci. Izdelovalec: T-PRING, d.o.o. Koper, april 2012.
Hidroloko hidravline presoje in karte poplavne nevarnosti za doloitev poplavnih obmoij potoka
rnec novelacija kart. Naronik: IPSUM, okoljske investicije, d.o.o. Izdelovalec: Intitut za
vodarstvo, d.o.o. t. projekta: P79/1a. Ljubljana, junij 2013.
Poplavna nevarnost v obini Velika Polana. Naronik: Obina Velika Polana. Izdelovalec: TC Vode,
d.o.o. t. projekta: C-8. Ljubljana, april 2013.
Slikopedia. Dostopno na spletu: http://www.evon.si/slikopedia

24. MIIEV VODARSKI DAN 2013