POJASNILO K PRIPRAVLJENIM OBRAZCEM ZA DOVOLITEV POSEGANJA NA VODNO

ALI PRIOBALNO ZEMLJIŠČE V LASTI REPUBLIKE SLOVENIJE

I. UVOD

Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/2002, 110/02–ZGO-1, 2/04–ZZdrl-A, 41/04–ZVO-1 in
57/2008, v nadaljevanju ZV-1) v 203. členu določa, da z dnem uveljavitve tega zakona upravljanje z
vodnimi in priobalnimi zemljišči v lasti države preide na ministrstvo, pristojno za vode. 12. člen
Uredbe o organih v sestavi ministrstev (Uradni list RS, št. 58/03, 45/04, 86/04–ZVOP-1, 138/04,
52/05, 82/05, 17/06, 76/06, 132/06, 41/07, 64/08-ZViS-F, 63/09 in 69/10) pa določa, da Agencija
RS za okolje (v nadaljevanju ARSO) kot organ v sestavi Ministrstva za okolje in prostor med drugim
izvaja strokovne in upravne naloge na področjih varstva voda, gospodarjenja z vodami in
vodnogospodarskimi objekti in napravami, v njeno pristojnost pa sodi tudi upravljanje z vodnimi in
priobalnimi zemljišči v lasti države.

ZV-1, ki je začel veljati z 10. 8. 2002 je uredil tudi lastninjenje vodnih zemljišč. V 182. členu določa,
da zemljišča, ki so na dan uveljavitve tega zakona vpisana v zemljiško knjigo kot vodna zemljišča,
voda, vodotok, jezero, reka, potok in podobno in so javno dobro, splošno ljudsko premoženje,
družbena last ali imajo na njih pravne osebe pravico uporabe, z dnem uveljavitve tega zakona (torej z
10. 8. 2002) preidejo v last Republike Slovenije. Slednje ugotovi ministrstvo z odločbo, izdano na
podlagi 185. člena tega zakona.

Tako ARSO ni pristojna za sklepanje pogodb za vsa vodna zemljišča na območju Republike Slovenije,
temveč le za tista, ki so v lasti Republike Slovenije. Lastništvo Republike Slovenije izhaja iz
podatkov v zemljiški knjigi, kjer je v B listu z.k. vložka naveden lastnik zemljišč: »Republika
Slovenija«. Ne glede na navedeno pa na podlagi ZV-1 ARSO upravlja tudi s tistimi vodnimi zemljišči,
ki so v zemljiški knjigi v B listu označena kot javno dobro, splošno ljudsko premoženje, družbena last
oz. na katerih imajo pravne osebe pravico uporabe.

ARSO tudi ni pristojna za sklepanje pogodb, ki niso vodna zemljišča. Da gre za vodno zemljišče,
izhaja iz zemljiškega katastra, in sicer je kot vrsta rabe navedeno: vodotok, voda, jezero, reka, potok
ali podobno. ARSO je pristojna za sklepanje pogodb tudi pri zemljiščih, ki so v zemljiškem katastru
označena kot neplodno, funkcionalni objekt, neraz. – nerodovitno, pod pogojem, da v naravi
predstavljajo vodno zemljišče. V slednjih primerih je potrebno na vlogi označiti, da gre v naravi za
vodotok ali pa celo pridobiti mnenje območnega oddelka Urada za upravljanje z vodami.

Izjemo od navedenega predstavlja le sklenitev pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij, s katero se

ureja uporaba oziroma gradnja vodne infrastrukture. V vlogi za sklenitev pogodbe o ureditvi
medsebojnih razmerij je namreč potrebno navesti vsa zemljišča, na katerih se bo izvedel poseg, tudi
tista, ki niso vodna zemljišča v lasti Republike Slovenije.

II. OPREDELITEV POSEGOV IN VRSTA POGODBE

Kadar želi pravna ali fizična oseba posegati na vodna ali priobalna zemljišča v lasti RS, je potrebno
skleniti eno izmed navedenih pogodb (odvisno od vsebine posega oziroma investitorja):

1. Pogodbo o ustanovitvi služnostne pravice, ki jo sklenemo za posege kot so: izgradnja kablovodov,
cevovodov, plinovodov, izpustnih glav, tudi za zračno prečkanje struge ali prečkanje navedenih
objektov po mostni konstrukciji, ipd.
2. Pogodba o ustanovitvi stavbne pravice, ki jo sklenemo za posege kot so: razni premostitveni
objekti (ceste, mostovi, propusti, brvi, kolesarske steze in pešpoti), pomoli, ipd.
3. Pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerjih glede uporabe in vzdrževanja vodne infrastrukture
za druge namene (48. člen ZV-1)
4. Pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerjih pri gradnji vodne infrastrukture, namenjene varstvu
pred škodljivim delovanjem voda (49. člen ZV-1)
5. Sporazum o uporabi vodnega zemljišča v upravljanju Agencije Republike Slovenije za okolje,
ki ga sklenemo za posege, katerih investitorji so državni organi oziroma pravne osebe, ki izvajajo
posege v imenu in za račun Republike Slovenije

Vlagateljem priporočamo, da vloge oddajajo na predvidenih obrazcih.

III. VLOGA ZA SKLENITEV POGODBE

Popolna vloga za ustanovitev služnosti, stavbne pravice, uporabo vodnega zemljišča oziroma za
ureditev medsebojnih razmerij, vsebuje naslednje sestavine:

1. Podatki upravičenca, investitorja in vlagatelja

Ime, Priimek (oziroma naziv ali firma pravne osebe), matična in davčna številka, funkcija
podpisnika1 ter kontaktni podatki (telefon in e-mail).

2. Navedba parcelne številke in katastrske občine za vodna zemljišča, ki so v lasti

Republike Slovenije

V vlogi za ustanovitev služnosti/stavbne pravice/uporabo vodnega zemljišča navajajte le

zemljišča, pri katerih sta izpolnjena oba, v uvodu navedena pogoja, in sicer da gre za vodno
zemljišče v lasti Republike Slovenije. Le v slednjem primeru je za upravljanje z določenim
zemljiščem ter posledično za sestavo in sklenitev pogodbe za ustanovitev služnosti ali stavbne
pravice oziroma Sporazuma o uporabi vodnega zemljišča v upravljanju Agencije Republike
Slovenije za okolje pristojna ARSO.

V vlogi za ureditev medsebojnih razmerij navedite vsa zemljišča, ki so predmet posega. Če se

gradnja vodne infrastrukture izvaja na zemljiščih, ki niso v lasti Republike Slovenije, je treba
navesti tudi slednja zemljišča.

3. Točna lokacija posega določena z Gauss-Krügerjevimi koordinatami posega

V vlogi za ustanovitev služnosti/stavbne pravice/uporabo vodnega zemljišča morajo biti točke

posega določene z Gauss-Krügerjevimi koordinatami tako, da je iz njih jasno razvidna lokacija
posega na vodnem zemljišču – gre za označitev preseka posega na vodnem zemljišču in ne
celotnega posega, ki poteka po drugih zemljiščih.

Priporočljivo je, da se označi celotno območje, ki se bo uporabljalo za namen posega (torej poleg
predvidenega objekta tudi območje potrebno za vzdrževanje in uporabljanje objekta), saj bo
investitor pridobil ustrezno pravico omejeno izključno na v vlogi navedeno območje.

1
Če podpisnik ni naveden v Poslovnem/Sodnem registru RS kot zakoniti zastopnik upravičenca, oz.
iz Poslovnega/ Sodnega registra drugače ne izhaja, da je ta upravičen zastopati upravičenca, je
potrebno navesti na kakšni podlagi je upravičen zastopati upravičenca (npr. na podlagi pooblastila
uprave…).
Primer:
pri gradnji mostu morajo biti označen s koordinatami tako posegi v strugo kot sam most z
robnimi točkami mostu na parceli vodnega zemljišča.

Če se bo poseg izvajal na več parcelah vodnega zemljišča hkrati, je potrebno navesti Gauss-
Krügerjeve koordinate, za vsako parcelo vodnega zemljišča posebej.

Koordinate naj bodo do metra in na 2 decimalni mesti natančne.

Primer:
vstop na parcelo y = 513905,67 x = 104643,62 in izstop s parcele y = 513934,82 x = 104667,84
…
robne točke mostu, začetek in konec ureditve struge, vstopna in izstopna točka kablovoda,
cevovoda, začetek in konec posega, pri čemer se mora s koordinatami označiti tudi vsak prelom,
jašek, ali druga sprememba.

Primer:
Most posega na parcelo 1000/1 k.o. Velika Vas na dolvodni strani: levo - y = 513905,67 x =
104643,62 in desno -y = 513934,82 x = 104667,84 in na gorvodni strani levo - y = 513905,67 x =
104643,62 in desno -y = 513934,82 x = 104667,84
Ureditev struge 5m gorvodno in 5 m dolvodno od roba mostu

Vse koordinate se morajo nanašati na parcelo vodnega zemljišča (ki je v lasti RS), koordinat na
preostalih zemljiščih ne potrebujemo.

V vlogi za sklenitev pogodbe za ureditev medsebojnih razmerij morajo biti točke posega
določene z Gauss-Krügerjevimi koordinatami tako, da je iz njih jasno razvidna lokacija posega.
Upoštevajte pa, da za pripravo pogodbe potrebujemo le koordinate začetka in konca
ureditvenega območja.

4. Površina posega

V vlogi za ustanovitev služnosti/stavbne pravice/uporabo vodnega zemljišča je treba navesti

površino posega na vodnem zemljišču, ki je omejena z zgoraj navedenimi GK koordinatami.

V vlogi za sklenitev pogodbe za ureditev medsebojnih razmerij je treba navesti skupno

površino posega na vseh zemljiščih, ki so predmet posega. Skupna površina je omejena z zgoraj
navedenimi GK koordinatami.

5. Skice – situacije, kopije katastrskega načrta

Iz skice v vlogi za ustanovitev služnosti/stavbne pravice/uporabo vodnega zemljišča mora biti

razvidno:
• Parcelne meje vodnega zemljišča v lasti RS ter označba zemljišča s parcelno številko,
• poseg – označena površina, in presek posega na vodnem zemljišču v lasti RS,
• GK koordinate posega (priporočljivo je, da so na skici koordinate točkovno označene,
priložena pa je tabela/seznam).
Iz skice v vlogi za sklenitev pogodbe za ureditev medsebojnih razmerij mora biti razvidno:
• Parcelne meje vseh zemljišč, ki so predmet posega, ter označba zemljišč s parcelno
številko,
• poseg – označena površina, in presek posega na vseh zemljiščih, ki so predmet posega,
• GK koordinate posega (priporočljivo je, da so na skici koordinate točkovno označene,
priložena pa je tabela/seznam).

Ne potrebujemo celotnega projekta.

6. Opis posega

Če je posegov več, morajo biti navedeni vsi posegi, razvidno pa mora biti, kateri poseg je na
kateri parceli.

Primeri:
- gradnja mostu/prepusta, gradnja zadrževalnega bazena, gradnja ceste na priobalnem
zemljišču, gradnja pešpoti, zidu, ograje,
- podzemno, nadzemno prečkanje, s podvrtavanjem, horizontalnim vrtanjem, vkop in
položitev električnega voda, cevi komunalne kanalizacije, cevi fekalne kanalizacija,
vodovodne cevi, plinovod,
- ureditev struge, ureditev ali utrditev brežin,…

7. Tehnično poročilo oziroma osnovni tehnični opis posega

Vsebuje tehnične podatke o predvidenem posegu: dolžina, širina konstrukcije, ter osnovni
tehnični elementi objekta.

Primeri: za most: AB plošča, montažna plošča, jekleni, betonski nosilci; ureditev struge: utrditev,
lomljenec v betonu, ureditev brežin…

Tehničnega poročila ne potrebujemo v primeru ustanovitve služnosti (torej v primeru prečkanja

vodnega zemljišča s komunalnim vodom). V teh primerih potrebujemo le opis posega, ki pa mora
vsebovati navedbe:
- ali gre za podzemno, ali zračno prečkanje, vkop v/ob breg, izpust,
- način podzemnega oziroma zračnega prečkanja (podvrtavanje, vkop in položitev, obešanje
na most, na drog, vgradnja v most…) in
- vrsta komunalnega voda (padavinska, fekalna kanalizacija, vodovod, plinovod, električni
vod…).

8. Navedbo projektne dokumentacije (številka, mesec in leto, projektant), na podlagi

katere se bo izvedel poseg in ki je tudi predmet Vodnega soglasja

9. Informacijo o pogojih gradnje na vodnem ali priobalnem zemljišču, Projektne pogoje

oz. Vodno soglasje

K vlogi je treba priložiti fotokopijo enega izmed navedenih dokumentov, ki ga izda pristojni
oddelek Urada za upravljanje z vodami. Iz teh dokumentov namreč izhaja, da je poseg, za
katerega potrebujete pogodbo, sploh dovoljen.
Za ustanovitev stavbne pravice investitor potrebuje dokončno Vodno soglasje (skladno s
153a. členom ZV-1).

10. Koncesijska pogodba ali Vodno dovoljenje

V primeru, da se predlaga ustanovitev služnostne pravice za posege, za katere je treba skleniti

koncesijsko pogodbo ali pridobiti vodno dovoljenje skladno z določili ZV-1 za izvajanje vodne
pravice (izgradnja vodnih objektov), je treba vlogi priložiti še kopijo koncesijske pogodbe ali
vodnega dovoljenja.

11. Predračun izvedenih del

Kadar je potrebno skleniti pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerjih, se vlogi priloži tudi
podatke o ocenjeni vrednosti del (t.i. projektantski predračun).