VSRS Sodba in sklep II Ips 15/2023

Sodišče: Vrhovno sodišče

Oddelek: Civilni oddelek
ECLI: ECLI:SI:VSRS:2023:II.IPS.15.2023
Evidenčna številka: VS00068911
Datum odločbe: 05.07.2023
Opravilna številka II.stopnje: VSM Sodba I Cp 972/2021
Senat: dr. Ana Božič Penko (preds.), dr. Mateja Končina Peternel (poroč.), mag. Matej Čujovič, Vladimir
Horvat, Franc Seljak
Področje: CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO -
USTAVNO PRAVO - VODE
Institut: stvarna služnost pešpoti - zaščita pred vznemirjanjem služnostne pravice - vzpostavitev prejšnjega
stanja - brv - poseg na vodnem in priobalnem zemljišču - dopustnost posega - predhodno vprašanje - kršitev
prisilnih predpisov - omejitve javnopravne narave - vodno soglasje - matično področje - načelo delitve oblasti
- načelo pravne države - zmotna uporaba materialnega prava - delna ugoditev reviziji
Zveza: ZPP člen 13, 380, 380/2. SPZ člen 99, 99/2, 212. OZ člen 164, 164/1. ZV-1 člen 8, 11, 16, 37, 84,
86, 86/2,87, 87/2, 100, 150, 151a, 153, 201, 201/1. URS člen 2, 3, 3/2, 23, 67, 153, 158

Jedro
Sodišče mora paziti, da stranki ne naloži obveznosti, ki je pravno nemogoča, prepovedana oziroma ni v njeni
dispoziciji, saj bi s tem povzročilo pravno negotovost in nezaupanje v pravo ter tako kršilo načela pravne
države. Zato je vprašanje (ne)dopustnosti brvi preko obravnavanega dela ... z vidika javnopravnih omejitev
posegov na vodnih in priobalnih zemljiščih pomembno tudi v pravdnem postopku. Ker o tem vprašanju na
matičnem (upravnem) področju ni bilo odločeno in glede na ugovore tožencev, bi sodišči prve in druge
stopnje morali preveriti, ali ni morda izgradnja brvi, ki jo zahtevata tožnika, v nasprotju s prisilnimi
določbami ZV-1 o posegih na vodno in priobalno zemljišče.

Izrek
I. Reviziji se delno ugodi, sodbi sodišča druge in prve stopnje se razveljavita v delu, v katerem je tožencema
naložena obveznost zgraditi brv preko potoka ... in glede stroškov postopka ter se zadeva v tem obsegu vrne
sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Sicer se revizija zavrne.

III. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

1/9
 Obrazložitev

Dosedanji postopek

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da obstaja za potrebe gospodujočih nepremičnin z ID znaki: parcela
000 13/2 in parcela 000 12/4 na služeči nepremičnini z ID znakom: parcela 000 12/7 v korist
vsakokratnega lastnika gospodujočih nepremičnin in v breme vsakokratnega lastnika služeče nepremičnine
služnostna pravica peš hoje po pešpoti širine 0,50 m, kot je podrobneje opisana v I. točki izreka sodbe, pri
čemer pešpot preko struge potoka ... poteka po brvi, široki 80 cm in dolgi 6 m (I. točka izreka).
Tožencema je naložilo, da morata na služeči nepremičnini vzpostaviti stanje, kot je bilo pred
vznemirjanjem služnostne pravice, in sicer, da sta dolžna preko potoka ... na mestu 24. 6. 2019 podrte brvi
zgraditi brv iz dveh lesenih tramov preseka 12 x 14 cm, dolžine 6 m, v medsebojni razdalji 60 cm in ju
nato prekriti z lesenimi deskami, postavljenimi prečno na tramova v razmiku približno 2 cm, debeline 3
cm in širine 1 m in odstraniti na pot postavljeno vrhovino, debla in veje dreves ter tožnikoma omogočiti
neovirano hojo po služnostni poti (II. točka izreka). Tožencema je v bodoče prepovedalo s podiranjem brvi
in nastavljanjem vrhovine, debel in vej dreves ter podobnih preprek posegati v služnostno pravico, kot je
ugotovljena v I. točki izreka sodbe (III. točka izreka). Kar sta tožnika s tožbo zahtevala več ali drugače, je
zavrnilo (IV. točka izreka). Odločilo je še, da sta toženca dolžna tožnikoma povrniti njune pravdne stroške
(V. točka izreka). Presodilo je, da je bila služnost pešpoti priposestvovana že leta 1980 oziroma vsaj leta
2004, ter da toženca od 24. 6. 2019 dalje samovoljno in protipravno preprečujeta izvrševanje te služnostne
pravice. Štelo je, da ugovor tožencev, da je ponovna postavitev brvi v nasprotju z določbami Zakona o
vodah (v nadaljevanju ZV-1) o posegih na vodno in priobalno zemljišče, ni upošteven, ker je namen teh
določb varstvo javne koristi, ki se uveljavlja v upravnih postopkih, med tem ko je sodišče v pravdnem
postopku pristojno (v mejah postavljenega zahtevka) izreči (zgolj) ustrezno civilnopravno sankcijo
(konkretno vzpostavitev prejšnjega stanja), v javna (upravna razmerja) pa ne sme posegati.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožencev zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v I., II., III. in V.
točki izreka potrdilo (I. točka izreka). Odločilo je še, da pravdni stranki sami krijeta svoje stroške
pritožbenega postopka (II. točka izreka). Soglašalo je z razlogi sodišča prve stopnje in pojasnilo, da je zato
odveč zatrjevanje in dokazovanje dejstev, ki naj bi bila odločilna za uporabo določb ZV-1.

3. Vrhovno sodišče je zoper odločitev sodišča druge stopnje s sklepom II DoR 316/2022 z dne 7. 12. 2022
na predlog tožencev dopustilo revizijo glede vprašanja, ali so določbe Zakona o vodah (ZV-1) o posegih na
vodno in priobalno zemljišče del materialnega prava, ki bi ga sodišči prve in druge stopnje kot prisilni
predpis morali uporabiti pri odločanju (in posledično dajatveni tožbeni zahtevek zavrniti)?

Revizija

4. Na podlagi tega sklepa toženca zoper sodbo sodišča druge stopnje vlagata revizijo zaradi zmotne
uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlagata, naj revizijsko
sodišče reviziji ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v
novo sojenje. Priglašata revizijske stroške.

5. Navajata, da ju sodišči prve in druge stopnje s svojima odločitvama o postavitvi brvi čez nevaren
hudourniški potok, ki je v lasti države, silita v storitev prekrška po ZV-1 oziroma kaznivega dejanja

2/9
povzročitve splošne nevarnosti po 314. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Zatrjujeta, da
je z vidika poplavne varnosti protipravno in nevarno postavljati kakršnokoli brv čez sporni potok, saj se
lahko s tem povzroči nevarnost za ljudi in premoženje večje vrednosti. Pojasnjujeta, da bi v primeru
obilnega deževja zagozditev odtrgane brvi pod 50 m nižje ležeči most zaradi zastajanja večje količine vode
predstavljala nevarnost za sam most in nižje ležeče hiše.

6. Ob sklicevanju na priloženi dopis Direkcije Republike Slovenije za vode (v nadaljevanju Direkcija) z

dne 16. 11. 2021 (priloga B27 spisa) navajata, da je gradnja brvi in s tem poseg na vodno in priobalno
zemljišče v skladu s 37. členom ZV-1 možen le pod pogojem, da gre za objekt javne infrastrukture,
katerega investitor je lahko le lokalna skupnost. Nadalje izpostavljata, da je tako za gradnjo kot za
morebitno legalizacijo brvi treba pridobiti vodno soglasje, ker brv v nobenem primeru ne sme negativno
vplivati na vodni režim. V konkretnem primeru pa je negativen vpliv brvi na vodni režim nevarnega
hudourniškega potoka nedvomno podan. Opozarjata še, da je vsaka gradnja, ki je v nasprotju z Gradbenim
zakonom (v nadaljevanju GZ-1) in ZV-1, predmet inšpekcijskega postopka Inšpektorata RS za okolje in
prostor.

7. Sodiščema prve in druge stopnje očitata tudi absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 6.
točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sta ugodili dajatvenemu zahtevku, ki nasprotuje prisilnim
predpisom. Na slednje sta opozarjala že v pripravljalni vlogi z dne 3. 11. 2020, vlogi pa sta priložila tudi
CD s posnetkom in fotografijami divjanja vode naraslega potoka .... Tako ne drži zapis sodišča prve
stopnje, da o protipravnosti poseganja v vodotoke nista predlagala nobenih dokazov. Ker pa se sodišče
prve stopnje do teh dokazov ni opredelilo, prvostopenjska sodba tudi nima razlogov o odločilnih dejstvih.

Odgovor na revizijo

8. Sodišče je revizijo vročilo tožnikoma, ki sta nanjo odgovorila. Predlagata, naj revizijsko sodišče
revizijo zavrne in tožencema naloži plačilo njunih stroškov odgovora na revizijo.

9. Opozarjata, da toženca izpodbijata le del sodbe, ki jima nalaga ponovno postavitev brvi, ne pa tudi dela,
ki jima nalaga odstranitev ovir na poti. Tako že iz samih revizijskih navedb ne izhaja, da bi bilo treba
dajatveni zahtevek v celoti zavrniti.

10. Nadalje izpostavljata, da toženca nista navedla, katerih določb ZV-1 sodišči prve in druge stopnje nista
upoštevali. Pojasnjujeta, da ZV-1 nima nobenih posebnih določb glede pridobitve služnostne pravice hoje
preko vodnega zemljišča. Tako velja splošni režim, kot ga vzpostavlja Stvarnopravni zakonik (v
nadaljevanju SPZ). Sodišči prve in druge stopnje sta tožencema naložili ukrepe za vzpostavitev stanja,
kakršno je bilo pred vznemirjanjem njune služnosti. Gre za zahtevek po 212. v zvezi z 99. členom SPZ.
ZV-1 ne prepoveduje izgradnje brvi preko potoka. V 37. členu dopušča gradnjo javne infrastrukture,
kamor po njunem mnenju brv sodi. Pot in brv so uporabljali tudi drugi vaščani. Ne drži, da bi bil lahko
investitor le lokalna skupnost.

11. Opozarjata, da toženca v postopku pred sodiščem prve stopnje nista zatrjevala, da bi bilo za postavitev
brvi treba pridobiti kakršnokoli soglasje ali drug upravni akt. Prav tako toženca prilagata nove dokaze
(dopis Direkcije) in podajata nove navedbe o negativnem vplivu na vodni režim. Kršitve določb pravdnega
postopka zaradi neizvedbe dokaza z vpogledom v CD toženca nista grajala v postopku pred sodiščem prve
stopnje. Menita, da sta toženca, s tem ko sta posegla v njuno služnostno pravico, nase prevzela tudi breme
morebitnega pridobivanja upravnih aktov za vzpostavitev stanja pred omenjenim posegom. Navajata, da je

3/9
bila prvotna brv zgrajena že pred letom 1967, torej preden sta sploh začela veljati GZ-1 in ZV-1 in da se
že po zakonu šteje, da je ob rušitvi imela pridobljeno gradbeno dovoljenje. Ugotavljanje negativnega
vpliva na vodni režim pa ni v pristojnosti sodišča, saj se v tem postopku ne odloča o izdaji vodnega
soglasja in vodnega dovoljenja, zato so navedbe tožencev v zvezi s tem nerelevantne.

Ugotovljeno dejansko stanje

12. Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano (drugi
odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP), izhaja:

- tožnika sta vsak do 1/2 solastnika nepremičnin z ID znaki: parcela 000 13/2 in parcela 000 12/4, na
katerih stoji stanovanjska hiša z naslovom ...; toženca sta vsak do 1/2 solastnika nepremičnine z ID
znakom: parcela 000 12/7, ki v naravi predstavlja strugo in brežino ob potoku ...; navedene nepremičnine
mejijo druga na drugo, nepremičnina tožencev pa (na drugi strani) meji na javno cesto št. LC ...; dostop do
nepremičnin tožnikov je mogoč (tudi) po poti preko mostu, ki poteka z glavne ceste in jo tožnika (tudi)
uporabljata za dostop do njunih nepremičnin;

- pot, podrobneje opisana v izreku sodbe sodišča prve stopnje, ki poteka po nepremičnini tožencev in
katere ključni del je brv preko potoka ..., se je v korist nepremičnin, ki so sedaj v lasti tožnikov,
uporabljala od leta 1960 oziroma vsaj od leta 1984 dalje (ko se je tja priselil tožnik), in sicer kot bližnjica
za dostop do mlina, osnovne šole, cerkve, župnišča, pokopališča, trgovine in gostilne, pa tudi za dostop
obiskovalcev in drugih uporabnikov nepremičnin tožnikov;

- ta pot je bila v vaški skupnosti dobro znana in jasno vidna; z uporabo poti sta bila vsaj od nakupa
nepremičnin na tem območju v letu 1971 seznanjena tudi toženca; do leta 2019 uporabi te poti ni nihče
nasprotoval;

- toženec je z A. A. 24. 6. 2019 odstranil brv preko potoka ..., v februarju 2021 pa je toženec na predel
poti, ki poteka preko nabrežine, naložil vrhovino, debla in veje dreves; s takšnim samovoljnim ravnanjem
toženca je toženka soglašala; na tak način je bila tožnikoma uporaba obravnavane poti onemogočena;

- brv, ki jo je toženec podrl, je bila zgrajena iz dveh tramov dolžine 6 m in preseka 12 x 14 cm; razdalja
med tramovoma je bila 60 cm; deske, položene prečno na tramova, so bile debele 3 cm in široke 1 m,
razmik med njimi pa je bil približno 2 cm; (upravna) odločba pristojnega organa o soglasju k tej brvi ali o
njeni protipravnosti oziroma rušenju ni bila izdana.

Presoja utemeljenosti revizije

13. Revizija je delno utemeljena.

Uvodno pojasnilo

14. Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede
tistih konkretnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena. Vrhovno sodišče zato izpodbijane
sodbe ne bo preizkušalo glede odločitve o ugotovitvenem zahtevku. Prav tako ne bo odgovarjalo na
uveljavljane procesne kršitve, kolikor niso neločljivo povezane z dopuščenim vprašanjem. Glede na
določbo drugega odstavka 370. člena ZPP dejstev, navedenih v reviziji in dopisu Direkcije z dne 16. 11.

4/9
2021 (priloga B27 spisa), ki jih sodišči prve in druge stopnje nista ugotovili (in so torej drugačna od tistih,
povzetih v 12. točki obrazložitve te odločbe), v revizijskem postopku ni mogoče upoštevati. Če se izkaže,
da gre za dejstva, ki bi ob pravilni uporabi materialnega prava morala biti raziskana v tej pravdi, pa bo to
predmet ponovljenega sojenja pred sodiščem prve oziroma druge stopnje (drugi odstavek 380. člena ZPP).
Pravna stališča v dopisu Direkcije z dne 16. 11. 2021, ki jih toženca povzemata in se nanje sklicujeta, je
Vrhovno sodišče v okviru dopuščenega revizijskega vprašanja upoštevalo kot njuna lastna pravna stališča.
V celoti pa je neupošteven dopis Direkcije z dne 1. 6. 2023, saj sta ga toženca predložila po izteku
prekluzivnega roka iz prvega odstavka 367. člena ZPP.1

Ustavnopravna izhodišča presoje

15. V 2. členu Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS) zapisano načelo pravne države je
univerzalne narave. Razsežnost njegovega učinkovanja je zelo široka, saj posega na vsa področja pravnega
urejanja oziroma na vsa področja delovanja države. Kot eno od temeljnih ustavnih načel ga mora
upoštevati tako zakonodajalec pri oblikovanju pravnega reda, kakor tudi izvršilna oblast pri njegovem
izvrševanju ter sodna oblast pri uporabi in interpretaciji predpisov. V pravni državi mora biti delovanje
vseh oblastvenih organov v skladu z zakonom ter podrejeno ustavi (t. i. vladavina prava). S tem postaja
njihovo delovanje za državljane znano, pregledno in tudi predvidljivo, to pa povečuje njihovo pravno
varnost in krepi zaupanje v pravo.

16. S konceptom demokratične pravne države (2. člen URS) je neločljivo povezano načelo delitve oblasti
(drugi odstavek 3. člena URS). Slednje med posameznimi vejami oblasti prek sistema zavor in ravnovesij
vzpostavlja medsebojno odvisnost in zagotavlja, da vsaka od njih izvršuje funkcije, ki so po svoji naravi
izvršilne, zakonodajne in sodne, pri čemer pa je pomembno tudi njihovo sodelovanje, saj si sicer ni
mogoče predstavljati sistema državne oblasti kot celote. Po tem načelu so sodišča in drugi državni organi,
kadar odločajo o pravicah in pravnih razmerjih v mejah svojih pristojnosti, med seboj v položaju
prirejenosti, vezani pa so na pravnomočno odločbo, sprejeto na matičnem področju (načeli prirejenosti
postopkov in pravnomočnosti). Pri tem z vidika načela delitve oblasti ni bistveno le, da nobena od vej
oblasti ne posega v pristojnost druge, temveč tudi, da nobena ne opušča dejavnosti, ki jih je znotraj
svojega delokroga dolžna opraviti.

17. V 153. členu URS je zagotovljeno izvajanje načela pravne države skozi zahtevo pravne pravilnosti
vseh pravnih aktov, urejen pa je tudi bistven element razmerja med zakonodajno vejo oblasti na eni strani
ter izvršilno in sodno vejo na drugi strani. Tako morajo konkretni oziroma posamični pravni akti ter realna
dejanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil temeljiti na zakonu ali
zakonitem predpisu. S tem je podana tudi pomembna garancija za varstvo in uveljavljanje človekovih
pravic in temeljnih svoboščin.

18. Pomemben del načela pravne države pa je tudi učinkovito sodno varstvo (23. člen URS) ter s tem
povezan institut pravnomočnosti (158. člen URS), pri čemer je namen in cilj sodnega varstva praviloma
dokončno dosežen šele z uresničitvijo določene pravice oziroma pravnega razmerja in ne le z odločitvijo o
njegovem obstoju. Sodno varstvo je tako lahko učinkovito le, če se s sodno odločbo ne odpravlja samo
negotovost, ki je obstajala do njene izdaje, temveč mora ta biti tudi trden temelj za bodoči razvoj pravnih
razmerij.2

O ZV-1 kot materialnopravni podlagi v konkretnem primeru

5/9
19. Nepremičnine niso zgolj predmet civilnega, temveč tudi javnega (upravnega) prava. Navedeno je
posledica ustavne zahteve o socialni in ekološki funkciji lastnine (67. člen URS). Tako pri urejanju
človekovega življenja oziroma dejavnosti na nepremičninah nujno prihaja do stika ter včasih tudi
prekrivanja obeh pravnih področij.3 Ustrezna razčlemba njunih stičnih točk pri reševanju posameznih
vprašanj pa je bistvena z vidika ustavne vrednote pravne države.

20. Toženca glede zahtevka za ponovno postavitev brvi vseskozi trdita, da je z vidika poplavne varnosti
protipravno in nevarno postavljati kakršnokoli brv čez ..., saj je ta hudourniški potok in bi lahko ob hudih
nalivih brv predstavljala zamašek oziroma oviro za prost pretok vode, s tem pa nevarnost za nižje ležeče
hiše. V zvezi s tem sta predložila tudi CD z videoposnetkom in fotografijami deroče ....4 5 Menita tudi, da
vodotoki in obalni pasovi niso v zasebni lasti in da lahko brv postavi le občina kot del javne infrastrukture,
pri čemer potrebuje ustrezno soglasje oziroma dovoljenje.6 Pristojni upravni organ o vprašanju
(ne)dopustnosti brvi na obravnavanem območju ni odločal.

21. Res je sicer, da v primeru, ko je toženi stranki naložena civilnopravna obveznost, za izpolnitev katere
je (morda) treba pridobiti še ustrezna upravna dovoljenja oziroma soglasja, slednje bremeni njo in da
sodišče v pravdnem postopku ne more nadomestiti teh upravnih dovoljenj oziroma soglasij.7 Vendar mora
sodišče paziti, da stranki ne naloži obveznosti, ki je pravno nemogoča, prepovedana oziroma ni v
dispoziciji stranke,8 saj bi s tem povzročilo pravno negotovost in nezaupanje v pravo ter tako kršilo načela
pravne države. Zato je vprašanje (ne)dopustnosti brvi preko obravnavanega dela ... z vidika javnopravnih
omejitev posegov na vodnih in priobalnih zemljiščih pomembno tudi v pravdnem postopku. Ker o tem
vprašanju na matičnem (upravnem) področju ni bilo odločeno in glede na ugovore tožencev, bi sodišči
prve in druge stopnje morali preveriti, ali ni morda obravnavana izgradnja brvi v nasprotju s prisilnimi
določbami ZV-1 o posegih na vodno in priobalno zemljišče.

22. ZV-1 v 11. členu vodno zemljišče tekočih voda določa kot zemljišče, na katerem je celinska voda
trajno ali občasno prisotna ter obsega osnovno strugo, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke
spremembe. Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče celinskih voda in
pri vodah 2. reda (kamor glede na določbo 8. člena ZV-1 in Prilogo Seznam voda 1. reda sodi ...) sega 5
metrov od meje vodnega zemljišča. Glede na pojasnjeno ni dvoma, da bi bilo treba obravnavano brv
zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču. Ta so lahko v lasti oseb zasebnega ali javnega prava
(peti odstavek 11. člena ter prvi in drugi odstavek 16. člena ZV-1).

23. Skladno s 37. člena ZV-1 na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen v
primerih (izjemah), navedenih v prvem odstavku tega člena, in sicer za: 1.) gradnjo objektov javne
infrastrukture, komunalne infrastrukture in komunalnih priključkov na javno infrastrukturo ter z gradnjo
objektov javne infrastrukture neposredno povezane ureditve, ki se načrtujejo na podlagi predpisov s
področja umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, če izpolnjujejo pogoje iz tretjega
odstavka tega člena, 2.) gradnjo objektov grajenega javnega dobra po tem ali drugih zakonih, 3.) ukrepe,
ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, 4.) ukrepe, ki se
nanašajo na ohranjanje narave, 5.) gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje
posebne rabe vode nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali
izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, 6.)
gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, in 7.) gradnjo objektov, namenjenih
obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. Ne glede na to
je v drugem odstavku navedenega člena določena še izjema gradnje kmetijsko-gozdarskih objektov zunaj
območij naselja na priobalnem zemljišču v tlorisni širini 15 metrov od meje vodnega zemljišča do zunanje

6/9
meje priobalnega zemljišča voda 1. reda. V tretjem odstavku navedenega člena so podrobno določeni
pogoji, pod katerimi se lahko na vodnem in priobalnem zemljišču izvajajo posegi, ki so z gradnjo
objektov javne infrastrukture neposredno povezane ureditve, ki se načrtujejo na podlagi predpisov s
področja umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena v prostor.

24. V prehodni določbi prvega odstavka 201. člena ZV-1 določa še nadaljnjo izjemo, in sicer, da prepoved
iz 37. člena tega zakona ne velja za obstoječe objekte in naprave na vodnem in priobalnem zemljišču, če
gre za rekonstrukcijo, spremembo namembnosti ali nadomestno gradnjo, če: 1.) se s tem ne povečuje
poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost, 2.) se s tem ne poslabšuje stanja voda, 3.) je omogočeno
izvajanje javnih služb, 4.) se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda, 5.) to ni v nasprotju s cilji
upravljanja z vodami in 6.) se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega
zemljišča ne zmanjšuje.

25. Za vse navedene posege na vodnem in priobalnem zemljišču (tj. izjeme po 37. in 201. členu ZV-1)
mora pravna ali fizična oseba, ki jih namerava izvesti, pridobiti še vodno soglasje (členi 150. do 153.a
ZV-1).

26. V vsakem primeru pa so na vodnem in priobalnem zemljišču prepovedane dejavnosti in posegi v

prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih ali priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim
delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, ali onemogočili obstoj in razmnoževanje
vodnih in obvodnih organizmov. Nadalje so na poplavnem območju prepovedani vsi posegi in dejavnosti,
ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno
ogroženost območja ter na erozijskem območju poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in
oblikovanje hudournikov, ogoljevanje površin, krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje
zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja
pred škodljivimi vplivi erozije, zasipavanje izvirov, nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po
erozivnih ali plazljivih zemljiščih, omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči
voda in slabšanje ravnovesnih razmer, odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov, zasipavanje z
odkopnim ali odpadnim materialom, odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja
pretočne sposobnosti hudourniške struge, ali vlačenje lesa (84. člen ter drugi odstavek 86. in 87. člena
ZV-1). Za takšne posege oziroma dejavnosti torej izjeme iz 37. in 201. člena ZV-1 ne veljajo.

27. Brv, ki bi jo morala toženca zgraditi preko potoka ..., bi nadomestila prejšnjo, ki sta jo samovoljno
odstranila. Po presoji Vrhovnega sodišča bi tako lahko šlo za izjemo iz prvega odstavka 201. člena ZV-1,
seveda če je takšen poseg skladen z nadaljnjimi zahtevami iz navedene določbe kot tudi prepovedmi iz 84.
ter (odvisno od tega, ali gre za poplavno ali erozijsko območje) morebiti še 86. in 87. člena ZV-1. Z vidika
teh zahtev in prepovedi pa so pravno bistvene navedbe tožencev o hudourniku, o možnosti, da bi brv ob
hudih nalivih povzročila zamašitev oziroma ovirala prost pretok vode ter o poplavni nevarnosti za nižje
ležeče hiše. Ker sodišči prve in druge stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava teh dejstev nista
ugotavljali, je revizija v delu, v katerem toženca izpodbijata pravnomočno odločitev, da sta dolžna zgraditi
brv, utemeljena.

28. V preostalem delu pa revizija ni utemeljena. Toženca odločitvi sodišč prve in druge stopnje, da sta
dolžna odstraniti na služnostno pot nastavljeno vrhovino, debla in veje dreves, konkretizirano ne
nasprotujeta. Sicer pa ZV-1 v 100. členu določa, da lastnik ali drug posestnik vodnega ali priobalnega
zemljišča ob vodah 2. reda zagotavlja odstranjevanje prekomerne zarasti na bregovih, plavja, odpadkov in
drugih opuščenih ali odvrženih predmetov in snovi.

7/9
Odločitev o reviziji

29. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je torej dejansko stanje glede tožbenega zahtevka za
izgradnjo brvi preko potoka ... ostalo nepopolno ugotovljeno. Ker je do zmotne uporabe materialnega
prava prišlo že pred sodiščem prve stopnje in je bilo zaradi tega dejansko stanje že na tej stopnji
nepopolno ugotovljeno, je Vrhovno sodišče reviziji delno ugodilo in sodbi sodišč druge in prve stopnje
razveljavilo v delu, v katerem je tožencema naložena obveznost zgraditi brv preko potoka ... in glede
stroškov postopka ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (drugi odstavek 380.
člena ZPP). V preostalem delu pa je revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

Odločitev o stroških revizijskega postopka

30. Odločitev o revizijskih stroških temelji na določilih tretjega in četrtega odstavka 165. člena ZPP.

Sestava senata in glasovanje

31. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno
(sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------
1
Tožencema je bil sklep o dopustitvi revizije vročen dne 16. 12. 2022 (povratnica na red. št. 8 spisa II
DoR 316/2022), tako da se je 15 dnevni rok za vložitev revizije iztekel s 3. 1. 2023, navedeni dopis
Direkcije pa sta predložila dne 2. 6. 2023 (dohodni zaznamek na vlogi tožencev z dne 2. 6. 2023).
2
Npr. L. Šturm, KURS, 2002 in 2011, komentar k 2., 3. in 153. členu URS, M. Avbelj, L. Šturm, KURS,
2019, komentar k 2. členu URS, M. Avbelj, KURS, 2019, komentar k 3. členu URS, I. Kaučič, KURS,
2019, komentar k 3. členu URS, P. Jambrek, KURS, 2002, komentar k 23. členu URS, A. Galič, KURS,
2011, komentar k 23. členu URS, R. Pirnat, KURS, 2019, komentar k 153. členu URS, T. Jerovšek,
KURS, 2002, komentar k 158. členu URS, E. Kerševan, KURS, 2019, komentar k 158. členu URS in D.
Wedam Lukić, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2009, 3. knjiga, str. 146
do 185.
3
Npr. T. Pavčnik, Razmerje med upravnim in civilnim postopkom: nekatera nevralgična in/ali harmonična
stvarnopravna stičišča, Pravosodni bilten, št. 1/2016, str. 55 in 56.
4
Odgovor na tožbo z dne 3. 6. 2020 (red. št. 11 spisa) in pripravljalna vloga z dne 3. 11. 2020 (red. št. 19
spisa) s prilogo B16.
5
Na nevarnost za 50 m nižje ležeči most sta toženca opozorila šele v pritožbi (red. št. 61 spisa), pri čemer
niti ne pojasnita, zakaj teh navedb brez svoje krivde nista mogla podati najkasneje do konca glavne
obravnave (prvi odstavek 337. člena ZPP).
6
Pripravljalna vloga z dne 2. 4. 2021 (red. št. 37 spisa).
7
Smiselno npr. sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 369/2010 z dne 15. 12. 2011 (14. točka obrazložitve).
8
Npr. sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 167/2011 z dne 22. 5. 2014 (8. točka obrazložitve) ter J. Zobec
in D. Wedam Lukić, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2009, 3. knjiga,
str. 115 in 151.

8/9
 Datum zadnje spremembe: 01.09.2023

9/9

Powered by TCPDF (www.tcpdf.org)