Številka: 018-123/2021-7

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju:

Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v
postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju:
ZPVPJN) v senatu Andraža Žvana, kot predsednika senata, ter mag. Gregorja Šebenika in
Tadeje Pušnar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila
»Gradnja odlagališča NSRAO na lokaciji Vrbina, Krško«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki
ga je vložil vlagatelj POMGRAD d.d., Bakovska ulica 31, Murska Sobota, ki ga po
pooblastilu zastopa Odvetniška družba Cukrov o.p., d.o.o., Linhartova cesta 3, Ljubljana (v
nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ARAO - Agencija za radioaktivne odpadke,
Ljubljana Prevod firme: ARAO - Agency for Radwaste Management, Ljubljana, Litostrojska
cesta 58A, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 24. 8. 2021

o d l o č i l a:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o (ne)priznanju

sposobnosti skupini kandidatov POMGRAD d.d., Bakovska ulica 31, Murska Sobota,
KOSTAK d.d., Leskovška cesta 2A, Krško in GIC GRADNJE d.o.o., Sv. Florijan 120,
Rogaška Slatina, kot izhaja iz dokumenta »Sprememba odločitve o priznanju
sposobnosti z dne 25. 5. 2021« z dne 5. 7. 2021.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 3.225,28 EUR,
in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi
zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

3. Zahteva kandidata RIKO, d.o.o. Bizjanova ulica 2, Ljubljana, za povrnitev stroškov se

zavrne.

O b r a z l o ž i t e v:

Obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil 4. 2. 2021, pod št.
objave JN000609/2021-B01 (s popravkoma z dne 19. 2. 2021 in 9. 3. 2021), dne 5. 2. 2021 pa
tudi v Uradnem listu EU, pod št. objave 2021/S 025-057675. Naročnik izvaja omejeni
postopek [41. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v
nadaljevanju: ZJN-3)].

Naročnik je 25. 5. 2021 sprejel in na portalu javnih naročil (pod št. objave JN000609/2021-
ODL01) objavil »Odločitev o priznanju sposobnosti«, iz katere izhaja, da je prejel skupno tri
prijave kandidatov oz. skupin kandidatov, in sicer (1) POMGRAD d.d., Bakovska ulica 31,
Murska Sobota, s partnerjema KOSTAK d.d., Leskovška cesta 2A, Krško in GIC GRADNJE
d.o.o., Sv. Florijan 120, Rogaška Slatina, (2) STRABAG AG Ortenburgerstrasse 27 9800
Spittal an der Drau Republika Avstrija STRABAG AG, Podružnica Ljubljana, Letališka cesta
33, Ljubljana ter (3) RIKO, d.o.o., Bizjanova ulica 2, Ljubljana, s partnerjema KOLEKTOR
CPG d.o.o. Kromberk, Industrijska cesta 2, Nova Gorica, in CGP, d.d., Ljubljanska cesta 36,
Novo mesto. Naročnik je s to odločitvijo sposobnost priznal skupini kandidatov, v kateri
nastopa vlagatelj, ter skupini kandidatov z vodilnim partnerjem RIKO, d.o.o.

Naročnik je nato v zvezi z zahtevkom za revizijo z dne 4. 6. 2021, ki ga je po pooblaščencu

vložil kandidat RIKO, d.o.o., dne 15. 6. 2021 sprejel odločitev, s katero je tedanjemu
zahtevku za revizijo ugodil in razveljavil »Odločitev o priznanju sposobnosti« z dne 25. 5.
2021.

Naročnik je 5. 7. 2021 sprejel in na portalu javnih naročil (pod št. objave JN000609/2021-
ODL02) objavil »Sprememb[o] odločitve o priznanju sposobnosti z dne 25. 5. 2021« s katero
je sposobnost priznal le skupini kandidatov z vodilnim partnerjem RIKO, d.o.o. Glede prijave
skupine kandidatov, v kateri nastopa vlagatelj, je naročnik navedel, da je nedopustna, ker v
celoti ne ustreza razpisni dokumentaciji in tehničnim specifikacijam naročnika. Pojasnil je, da
je bila v prijavi predložena referenca, ki se nanaša na v ponudbi nominiranega podizvajalca
B., vendar ni ustrezala zahtevam razpisne dokumentacije, ker ni bila potrjena s strani
končnega investitorja posla. Kandidata je zato pozval na dopolnitev prijave, in sicer k
predložitvi novega referenčnega potrdila imenovanega podizvajalca za drug referenčni posel,
ki bi izkazoval izpolnjevanje pogoja v delu, na katerega kapacitete se sklicuje kandidat,
oziroma k zamenjavi navedenega podizvajalca na podlagi drugega odstavka 81. člena ZJN-3.
Kandidat je v dopolnitvi predložil novo referenčno potrdilo za nominiranega podizvajalca za
drug referenčni posel za izkazovanje referenčnega pogoja iz točke 6.2.4 razpisne
dokumentacije, vendar iz predloženega referenčnega potrdila ne izhaja, da je bila izvedena
diafragma tlorisno ukrivljene oblike, da je bilo 5.000 m2 tesnilne stene izvedeno v 180 dneh in
da je bila izvedena z vertikalno natančnostjo 0,3 %, v posledici česar je naročnik ugotovil, da
kandidat s predloženo dopolnitvijo ne izkazuje zahtev referenčnega pogoja iz točke 6.2.4.
Naročnik je tako zaključil, da v prijavi in dopolnitvi prijave predložene reference ne ustrezajo
razpisanemu pogoju in zahtevam razpisne dokumentacije, zaradi česar je prijavo označil kot
nedopustno in kandidatu usposobljenosti za sodelovanje v 2. fazi predmetnega postopka ni
priznal.

Vlagatelj je zoper spremenjeno odločitev o priznanju sposobnosti dne 15. 7. 2021 pravočasno
vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev te odločitve in povrnitev
priglašenih stroškov pravnega varstva. Uvodoma poudarja, da je že z v osnovi dano prijavo na
dopusten način izpolnil tudi zahteve naročnika glede izkazovanja referenc in zatorej naročnik
sploh ni imel pravne podlage za svoj poziv z dne 18. 6. 2021 k dopolnitvi njegove prijave;
izpodbijano odločitev že zgolj iz navedenega razloga označuje za nezakonito. Ocenjuje, da
ima podizvajalec B. kot vodilni svetovni izvajalec podobnih projektov in hkrati proizvajalec
strojev za tovrstne projekte več kot zadostne reference za izvedbo predmetnega javnega
naročila in jih je v predmetnem javnem naročilu tudi izkazal; s tem v zvezi predlaga

2
organizacijo fizičnega ogleda referenčnega objekta v Dubaju (priglašenega v prijavi), ki bo
ovrgla naročnikove dvome, da je podizvajalec B. subjekt, ki razpolaga z ustreznim znanjem in
izkušnjam, ki so potrebne za izvedbo predmetnega javnega naročila. Meni, da na to, ali je ta
subjekt sposoben izvesti javno naročilo, nima nikakršnega vpliva to, kdo je potrjevalec
reference (družba A. ali mesto Dubaj), saj je ključno to, da projekt obstaja, izvajal ga je B., na
lokaciji pa si ga je mogoče ogledati. Kot problematično in nejasno izpostavlja naročnikovo
zahtevo, da morajo biti dokazila (referenčna potrdila) potrjena s strani končnega naročnika oz.
investitorja, saj naročnik v razpisni dokumentaciji tega pojma niti ni opredelil, nejasnih
določil pa ni mogoče presojati v škodo vlagatelja. Dodaja, da je predloženo referenco podpisal
končni naročnik podizvajalca B., tj. družba A., ki je uspešno sprojektirala in izvedla celoten
projekt, del katerega predstavlja tudi referenca podizvajalca B. Ne glede na navedeno
vlagatelj meni, da je naročnik tudi s samim postopkom za dopolnitev oz. spremembo prijave
(glede na poziv z dne 18. 6. 2021) kršil vsa temeljna načela javnega naročanja, saj je
vlagatelja obravnaval izrazito diskriminatorno ter brez utemeljenih razlogov privilegiral
edinega kandidata, ki mu je priznal sposobnost. S tem v zvezi najprej kot problematično
izpostavlja, da je naročnik za dopolnitev prijave oz. za zamenjavo podizvajalca določil docela
neprimeren (prekratek) rok, tega pa ni podaljšal niti po zaprosilu za podaljšanje roka –
naročnik na zaprosilo sploh ni odgovoril, kar naj bi pomenilo, da se je s podaljšanjem roka
strinjal. Upoštevaje okoliščino, da v Sloveniji ni podizvajalca, ki bi pogoje iz razpisne
dokumentacije izpolnjeval (kar bi moralo biti znano tudi naročniku), in posledično udeležbo
tujega deležnika v ponudbi vlagatelja, bi moral naročnik pri določanju primernega roka
upoštevati nujnost komunikacije s tujino, faktor dosegljivost tujih kontaktnih oseb (tudi
pooblaščenih podpisnikov dokumentacije) v tem času, ko so se že začeli letni dopusti,
dostopnost njihovega arhiva, nujnost prevodov v slovenski jezik (in s tem povezano
dosegljivost ustreznih strokovnih prevajalcev) ter čas za organizacijo in usklajevanje vseh
aktivnosti. Vlagatelj navaja, da je bil prisiljen naročniku predložiti tisto dokumentacijo, s
katero je do izteka roka razpolagal. Dodaja, da je bila dopolnitev njegove prijave v velikem
delu primerljiva s časom, potrebnim za celotno pripravo ponudbe, saj je njegova celotna
ponudba temeljila na podizvajalcu B., ter da je že dne 30. 6. 2021 (torej le dan po izteku
naročnikovega roka za dopolnitev) iz Nemčije prejel nove reference glede novega
referenčnega dela iz Nemčije. Poudarja še, da je bila zagotovitev zahtevane dokumentacije
pogojena z objektivnimi okoliščinami, torej okoliščinami, ki so izven njegove sfere in na
katere ni mogel vplivati bolj prizadevno, kot je. V nadaljevanju vlagatelj zatrjuje, da je tudi iz
dokumentacije, ki jo je uspel predložiti v roku, razvidna ustreznost te reference (referenčni
objekt v Nemčiji), kar v nadaljevanju tudi podrobneje pojasnjuje. Upoštevaje navedeno
vlagatelj meni, da bi naročnik že ob minimalni skrbnosti ob pregledu njegove dopolnitve
lahko utemeljeno sklepal, da novo referenčno delo v celoti ustreza zahtevam razpisne
dokumentacije.

O navedbah vlagatelja se je z vlogo z dne 21. 7. 2021 izjasnil kandidat RIKO, d.o.o., ki ga v
tem postopku pravnega varstva po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Potočnik in Prebil
o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, Ljubljana (v nadaljevanju: kandidat RIKO, d.o.o.). Naročniku oz.
Državni revizijski komisiji predlaga, naj zahtevek za revizijo zavrne in ohrani izpodbijano
odločitev v veljavi, vlagatelju pa naloži povračilo stroškov kandidatu s priznano sposobnostjo
po priloženem stroškovniku. Pojasnjuje, zakaj je v prijavi predloženo referenčno potrdilo
naročnik utemeljeno štel kot neustrezno in zakaj tudi z dopolnitvijo prijave predloženo
referenčno potrdilo ni ustrezno. Meni, da je bil rok za dopolnitev prijave določen ustrezno in
da vlagatelj na navaja nobenih pravnorelevantnih dejstev, na podlagi katerih bi bil mogoč
zaključek o neprimernosti roka. Kandidat RIKO, d.o.o., še opozarja, da je vlagatelj istega dne
(tip pred potekom roka) zaprosil za podaljšanje roka, hkrati pa je pred iztekom roka naročniku

3
predložil listinsko dokumentacijo, ki jo je opredelil kot novo referenčno potrdilo (in ni
navajal, da gre le za uvodne podatke o novi referenci), v posledici česar naj bi bilo vendarle
jasno, da na strani naročnika ni prišlo do nikakršnih kršitev v zvezi z (ne)podaljšanjem roka.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev« z dne 27. 7. 2021, ki ga je vlagatelju posredoval prek

portala eRevizija dne 28. 7. 2021, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. V
bistvenem delu povzema navedbe kandidata RIKO, d.o.o., iz vloge z dne 21. 7. 2021. Meni,
da je vlagatelj očitno spregledal, da ZJN-3 kot dokaz o tehnični sposobnosti ponudnika za
izvedbo določene gradnje izrecno predvideva potrdilo o zadovoljivi izvedbi in izidu za
najpomembnejše gradnje, ki ga – razumljivo – lahko potrdi le naročnik referenčnega posla.
Pri tem je v izogib kakršnimkoli dvomom v odgovoru na portalu javnih naročil izrecno
poudaril, da morajo biti dokazila (tj. referenčna potrdila) potrjena s strani končnega
naročnika/investitorja. Kot napačno zato označuje mnenje vlagatelja, da je za izkaz tehnično-
strokovne usposobljenosti ključno zgolj dejstvo, da referenčni projekt obstaja ter da ga je
izvajal nosilec reference, oziroma, da je nepomembno, kdo je podpisnik obrazca, na katerem
je opis projekta, ki ga je v preteklosti gradil ponudnik, saj lahko le končni naročnik objekta, ki
ga tudi uporablja, potrdi, da je bil projekt kakovostno in v zahtevanih rokih izveden, česar ne
more potrditi nihče drug, zato pa je v razpisni dokumentaciji oz. z odgovorom na portalu
javnih naročil izrecno določil, kdo je lahko potrjevalec reference. Glavnega izvajalca (v tem
primeru: družbe A.) v nobenem primeru ni mogoče šteti za končnega naročnika oz.
investitorja objekta, saj le-ta referenčne gradnje ni niti naročil niti plačal. Naročnik opozarja,
da vlagatelj ni vložil zahtevka za revizijo, s katerim bi prerekal zadevno določbo razpisne
dokumentacije, in pojasnjuje, zakaj ne držijo navedbe vlagatelja o tem, da naj bi bila sporna
zahteva nejasna – definicija končnega naročnika/investitorja objekta naj bi bila popolnoma
jasna in je ni mogoče razlagati drugače, kot to izhaja iz same razpisne dokumentacije, kar
potrjuje tudi relevantna zakonodaja [Gradbeni zakon (Uradni list RS, št. 61/2017 s sprem.; v
nadaljevanju: GZ)] in praksa Državne revizijske komisije.

Glede očitkov o neprimernem roku za dopolnitev prijave naročnik poudarja, da ni dolžan niti
odgovoriti na morebitne zahteve za podaljšanje roka niti ugoditi takim zahtevam; po lastnem
preudarku je presodil, koliko znaša primeren rok, vlagatelj pa bi lahko že takoj po prejemu
poziva zaprosil za podaljšanje roka, namesto tega pa je iz lastne malomarnosti čakal vse do
zadnjega dne in zahtevo posredoval le nekaj ur pred iztekom roka – neupravičeno naj bi bilo
pričakovati od naročnika, da bi v tako kratkem času lahko urgiral. Ne strinja se z vlagateljem
o tem, da je z molkom prošnji za podaljšanje roka tiho pritrdil ter da naj bi bila zahtevana
dopolnitev njegove prijave primerljiva s časom, potrebnim za celotno pripravo prijave – rok
za oddajo prijave je za razliko od roka za dopolnitev prijave zakonsko določen, če pa bi
zakonodajalec predpostavljal, da je za dopolnitev prijave potreben enak čas kot za njeno
oddajo, bi to predvidel že v zakonu. Dodaja, da vlagatelj niti ni konkretiziral, katere so bile
tiste objektivne okoliščine, ki so mu onemogočile pravočasno pridobitev dokazil. Tudi sicer je
vlagatelj do predvidenega roka posredoval določene podatke, pri čemer je iz teh podatkov
razvidno, da so nekateri dokumenti datirani in bili potrjeni že v lanskem letu in tako za
njihovo pridobitev in predložitev ni bilo potrebno veliko časa. Vlagatelj šele v zahtevku za
revizijo zatrjuje, da je v dopolnitvi prijave posredoval zgolj uvodne podatke o novi referenci.
Tudi referenčna potrdila, ki jih je vlagatelj predložil po predvidenem roku za isti referenčni
posel, vsebujejo podatke, ki jih je vlagatelj naročniku že pravočasno dostavil, zato naj tudi v
primeru, če bi naročnik upošteval naknadno predložena dokazila, to ne bi spremenilo dejstva,
da v dopolnitvi predložena referenca ni ustrezna. Naročnik končno še navaja podrobnejše
razloge glede ugotovitve, da iz pravočasno predloženih uvodnih podatkov o novi referenci ne
izhajajo vsi relevantni podatki.

4
Naročnik je Državni revizijski komisiji 28. 7. 2021 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje
javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je do navedb naročnika opredelil z vlogo z dne 2. 8. 2021. Prereka vse navedbe,
trditve in dokaze naročnika. Dodaja, da ne držijo (popolnoma nedokazane) trditve naročnika,
da družba A. predmeta reference ni niti naročila niti plačala. Naročnik naj bi s predmetno
navedbo tej družbi dejansko potencialno, v primeru, da bi A. »naročil ali plačal« predmet
reference, priznaval vlogo končnega naročnika ali investitorja, nato pa brez preveritve
dejanskega stanja zgolj zaključil, da A. predmeta reference v dejanskosti ni niti naročil, niti
plačal – takšno sklepanje brez preveritve dejanskega stanja vlagatelj označuje za pravno
nedopustno. Meni, da pojem končnega naročnika lahko interpretiramo tako, da je končni
naročnik tisto podjetje, s katerim ima izvajalsko podjetje podpisano pogodbo o izvedbi
določenega gradbenega projekta. Končni naročnik je lahko tudi tisto podjetje, ki ima
minimalno obligacijsko vez z izvajalcem. Nikakor pa predmetne reference iz mesta Dubaj in
zavez vlagatelja iz tega naslova ni mogoče aplicirati na slovenske javno-naročniške predpise
in obligacijo do podizvajalcev zaradi direktnih plačil. Glede (ne)primernega roka za
dopolnitev prijave vlagatelj meni, da je v zadostni meri konkretiziral objektivne okoliščine, ki
so mu onemogočale pravočasno pridobitev dokazil; podal je tudi dokazne predloge, pa se
naročnik do navedenega ni ustrezno opredelil. Kot nerelevantno označuje dejstvo, da je za
podaljšanje roka zaprosil šele na zadnji dan roka, saj je bistveno, da je to storil pred iztekom
roka. Pojasnjuje še, da je za podaljšanje roka zaprosil na zadnji dan zato, ker je upal in si
močno prizadeval, da bo vsa potrebna in zahtevana dokazila prejel v roku, pa mu kljub
naporom zaradi objektivnih okoliščin to v roku (6 delovnih dni) ni uspelo. Vezano na očitek
neenakopravne obravnave še dodaja, da je naročnik podaljšal rok za dopolnitev prijave
drugemu kandidatu za precej manj kompleksno dopolnitev.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in

kandidata s priznano sposobnostjo, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz
izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je
vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN;
ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16.
člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega
odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena
ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik kršil določbe ZJN-3 in
dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila s tem, ko je ugotovil, da skupina kandidatov,
v kateri nastopa vlagatelj, ne izpolnjuje enega od pogojev za sodelovanje, v posledici česar je
skupino kandidatov najprej pozval na zamenjavo reference oz,. podizvajalca, nato pa prijavo
te skupine kandidatov označil kot nedopustno.

Kot že pojasnjeno, naročnik izvaja omejeni postopek, v katerem lahko vsak zainteresirani
gospodarski subjekt odda prijavo za sodelovanje na podlagi objavljenega povabila k
sodelovanju, prijavi za sodelovanje pa priloži informacije za ugotavljanje sposobnosti, ki jih
zahteva naročnik (prvi odstavek 41. člena ZJN-3). Ponudbo lahko oddajo le gospodarski
subjekti, ki jih na podlagi ocene v prijavi predloženih informacij k temu povabi naročnik
(četrti odstavek 41. člena ZJN-3). Skladno z navedenim je naročnik tudi v dokumentaciji v

5
zvezi z oddajo javnega naročila v poglavju »2.1 Vrsta postopka« dokumenta »Navodila za
pripravo prijave in ponudbe« (v nadaljevanju: Navodila) navedel, da prva faza javnega
naročila zajema predhodno ugotavljanje sposobnosti, v kateri bo strokovna komisija preverila,
ali prijave za sodelovanje izpolnjujejo vse pogoje in zahteve (razlogi za izključitev), ki jih je
naročnik določil v teh navodil za pripravo prijave in ponudbe, ter da bo naročnik vsem
kandidatom, ki bodo na podlagi tega javnega naročila oddali prijavo za sodelovanje in za
katere bo v postopku pregledovanja in ocenjevanja ugotovljeno, da izpolnjujejo vse zahteve
določene v teh navodilih za pripravo prijave in ponudbe, priznal sposobnost za izvajanje
javnega naročila.

Naročnik lahko gospodarskim subjektom kot zahtevo za sodelovanje naloži pogoje, ki so

določeni v 76. členu ZJN-3. V skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik
določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na (a) ustreznost za
opravljanje poklicne dejavnosti, (b) ekonomski in finančni položaj ter (c) tehnično in
strokovno sposobnost. V skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik v
postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima
ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za
izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s
predmetom javnega naročila.

Glede tehnične in strokovne sposobnosti deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko
naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške
in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom
kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki
jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Pri javnem naročanju gradenj,
storitev ali blaga, za katera je treba izvesti namestitvena ali inštalacijska dela, lahko naročnik
strokovno sposobnost gospodarskih subjektov za izvedbo gradenj, storitev ali inštalacijskih
del oceni glede na njihove veščine, učinkovitost, izkušnje in zanesljivost (enajsti odstavek 76.
člena ZJN-3). Možna dokazila za izkazovanje tehnične sposobnosti so navedena v osmem
odstavku 77. člena ZJN-3, v skladu s katerim lahko ponudnik kot dokaz za lastno tehnično
usposobljenost (med drugim) predloži seznam gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, oz.
seznam najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z
zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov ter potrdili o zadovoljivi izvedbi del
(točka a) in b) osmega odstavka 77. člena ZJN-3), navede tehnično osebje ali tehnične organe,
ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročil (točka c) osmega odstavka 77. člena ZJN-3), ali
predloži dokazilo o izobrazbi in strokovni usposobljenosti izvajalca storitev ali gradenj ali
vodstvenih delavcev podjetja (točka f) osmega odstavka 77. člena ZJN-3).

ZJN-3 v 76. in 77. členu določa le izhodišča za oblikovanje pogojev za priznanje tehnične in
strokovne oz. kadrovske sposobnosti oziroma možna dokazila za njeno izkazovanje, naročnik
pa je tisti, ki mora v vsakem konkretnem postopku oddaje javnega naročila, upoštevajoč
specifičnost predmeta javnega naročila in morebitne posebne okoliščine v zvezi z njegovo
izvedbo, določiti vsebinske, vrednostne in časovne kriterije posameznih pogojev ter način
izkazovanja v primeru skupne ponudbe ali ponudbe s podizvajalci. Naročnik mora torej, ob
upoštevanju predmeta naročila, v razpisni dokumentaciji določiti vsebinske kriterije, ki jih
mora izpolnjevati referenčni posel za presojo primerljivosti del, da lahko ponudnik z
izkazovanjem njegove uspešne izvedbe dokaže strokovno in kadrovsko usposobljenost za
izvedbo naročila, ter način dokazovanja, ki ga mora ponudnik upoštevati pri izkazovanju
ustreznosti referenc.

6
Naročnik je sporni pogoj za sodelovanje določil v poglavju »6.2 Pogoji za sodelovanje«
Navodil, pod točko 4.A) razdelka »Tehnična in strokovna sposobnost«:

»Da je gospodarski subjekt v zadnjih 10 (desetih) letih od datuma objave javnega naročila
izvedel vsaj 1 (eno) debelostensko diafragmo tlorisno ukrivljene oblike, minimalne globine 70
m, minimalne površine plašča 5000 m2 v času, ki ni daljši od 180 dni z opremo, ki omogoča
sprotno spremljanje vertikalnosti in ima možnostjo sprotne korekcije vertikalnosti v obeh
smereh. Iz reference mora izhajati tudi, da oprema za izvedbo diafragme zagotavlja
natančnost vertikalnosti z maksimalnim odstopanjem 0,3% ter da so bila dela opravljena
kvalitetno in v zahtevanih rokih.

[…]

Dokazilo: ESPD obrazec (Del IV_oddelek C) + Izpolnjeno Izjava o izpolnjevanju pogojev za

tehnično in strokovno sposobnost (OBRAZEC 9) + Potrjene reference (OBRAZEC 9.1,
OBRAZEC 9.2, OBRAZEC 9.3 in OBRAZEC 9.4)

[…]

Tehnično in strokovno sposobnost iz točke 4.A), 4.B), 4.C), 4.D), 5.A) in 5.B) lahko izpolnjuje
kandidat, vsak kandidat iz skupine kandidatov, in podizvajalci skupno.

Zadostitev pogoju se bo ugotavljala kot zbir zadostitev pogoja vsakega kandidata (vodilnega
kandidata in vsakega kandidata iz skupne prijave) oziroma samostojnega kandidata in
podizvajalcev, pri čemer morajo vsi kandidati oziroma kandidat in podizvajalci skupaj pogoju
zadostiti 100%, pod pogojem, da se nanaša na njihov obseg storitev, ki jih bodo dejansko
izvajali pri izvedbi javnega naročila.

[…]

V primeru, da bo kandidat nastopal s podizvajalci, morajo podizvajalci izpolnjevati pogoj za

izvajanje tistih storitev, ki jih bodo prevzeli v izvajanje in jih morajo vpisati v OBRAZEC 3.«

Na obrazcu 9.1 »POTRJENE REFERENCE« je med drugim navedeno:

»Navedene izkušnje mora potrditi investitor* projekta, za katerega se uveljavlja referenca. Za

investitorja se za potrebe izpolnjevanja tega obrazca šteje končni investitor referenčnega
objekta.«

Vezano na citirano določilo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je naročnik na

portalu javnih naročil objavil naslednje odgovore na opozorila in predloge potencialnih
ponudnikov:

»Datum objave: 11.02.2021 12:04

VPRAŠANJE
Pozdravljeni,

Naročnika prosimo naj kot ustrezna dokazila referenčnih pogojev navedenih v

poglavju Tehnična in strokovna sposobnost pod točkami 4. in 5. sprejme tudi dokazila,

7
ki niso izdana na obrazcih iz Razpisne dokumentacije, a z njimi izkažemo
izpolnjevanje referenčnih pogojev.

Hvala za razumevanje

ODGOVOR
Za naročnika so sprejemljiva tudi dokazila, ki niso izdana na obrazcih iz RD, a
morajo tudi ta biti vsebinsko skladna in potrjena s strani končnega naročnika
/investitorja ter dejansko izkazovati izpolnjevanje vseh zahtev, ki so opredeljene pod
točkami 4.A, 4. B, 4. C, 4.D in 5.A, 5.B pri pogojih za sodelovanje »Tehnična in
strokovna sposobnost« oz. navajati podatke kakor so ti opredeljeni v Obrazcih 9.1,
9.2, 9.3, 9.4, 9.5 in 9.6. Če bo ponudnik predložil dokazilo/a, ki ne bo/bodo vseboval/a
vseh podatkov iz zgoraj opredeljenih obrazcev, naročnik takih dokazil ne bo upošteval.
Ne glede na navedeno in iz vidika doslednosti izpolnjevanja ter navedbe in
izkazovanje vseh zahtevanih/relevantnih podatkov, vam predlagamo, da za dokazila
uporabite opredeljene obrazce.

Datum objave: 16.02.2021 10:22

VPRAŠANJE
Če naš portfelj vključuje podobne zmogljivosti kot zahteva 4A), tj
1) projekt ukrivljene stenske jaške - globina - 96 m, površina = 3384m2
2) projekt ukrivljene stenske jaške - globina 65m, površina = 1776m2

Kaj daje skupno površino 5160m2

Ali boste v tem primeru priznali naše kvalifikacije, če bodo izpolnjene vse druge
točke?

ODGOVOR

Naročnik od referenčne zahteve ne odstopa. Gre torej za referenco izvedbe vsaj enega
objekta debelostenske diafragme tlorisno ukrivljene oblike, minimalne globine 70 m,
minimalne površine plašča 5000 m2 v času, ki ni daljši od 180 dni z opremo, ki
omogoča sprotno spremljanje vertikalnosti in ima možnostjo sprotne korekcije
vertikalnosti v obeh smereh. Iz reference mora izhajati tudi, da oprema za izvedbo
diafragme zagotavlja natančnost vertikalnosti z maksimalnim odstopanjem 0,3% ter
da so bila dela opravljena kvalitetno in v zahtevanih rokih. Poleg globine in površine
enega referenčnega dela je potrebno dokazati tudi doseženo hitrost gradnje, 180 dni,
in uporabo primerne opreme, ki zagotavlje natančnost vertikalnosti z maksimalnim
odstopanjem 0,3 %.

Datum objave: 18.02.2021 07:16

VPRAŠANJE
Spoštovani,

Iz razpisne dokumentacije izhaja, da je potrebno podati referenco 4A za 1 (eno)

debelostensko diafragmo tlorisno ukrivljene oblike, minimalne globine 70 m. Na drugi
strani pa je iz priloženega naročnikovega projekta za pridobitev gradbenega
dovoljenja razvidno, da je planirana izgradnja diafragme v globini 62,30m. Menimo,

8
da je pogoj minimalne globine 70m neupravičeno postavljen nesorazmerno visoko in
bi lahko bil razumljen kot diskriminatoren do potencialnih ponudnikov.

Naročnika zato pozivamo, da referenco razpiše skladno s predvidenim projektom in za

referenco upošteva tudi ponudnike, ki so izvedli, vsaj eno 1 (eno) debelostensko
diafragmo tlorisno ukrivljene oblike, minimalne globine 62,5 m. V kolikor naročnik
tega ne bo upošteval, bomo primorani vložiti zahtevek za revizijo javnega naročila.

ODGOVOR

Naročnik spreminja predmetni referenčni pogoj iz točke 4.A) Tehnična in strokovna

sposobnost predmetne razpisne dokumentacije, ki se po spremembi glasi:
»Da je gospodarski subjekt v zadnjih 10 (desetih) letih od datuma objave javnega
naročila izvedel vsaj 1 (eno) debelostensko diafragmo tlorisno ukrivljene oblike,
minimalne globine 60 m, minimalne površine plašča 5000 m2 v času, ki ni daljši od
180 dni z opremo, ki omogoča sprotno spremljanje vertikalnosti in ima možnostjo
sprotne korekcije vertikalnosti v obeh smereh. Iz reference mora izhajati tudi, da
oprema za izvedbo diafragme zagotavlja natančnost vertikalnosti z maksimalnim
odstopanjem 0,3% ter da so bila dela opravljena kvalitetno in v zahtevanih rokih.«
[…]
Naročnik čistopisa obrazcev ne bo objavljal. Šteje se, da so ponudniki z oddajo
ponudbe seznanjeni s predmetno spremembo in z njo soglašajo.

Datum objave: 23.02.2021 10:59

VPRAŠANJE
Iz razpisne dokumentacije izhaja, da je potrebno podati referenco 4A in 5B za 1 (eno)
debelostensko diafragmo tlorisno ukrivljene oblike, minimalne globine 60 m,
minimalne površine plašča 5000 m2. Menimo, da je pogoj minimalne globine 60m
neupravičeno postavljen nesorazmerno visoko in bi lahko bil narobe razumljen in
diskriminatoren do potencialnih ponudnikov. Minimalna globina 60 m je lahko narobe
razumljena. Tovrstne diafragme se kopljejo v različnih globinah na enem projektu, ker
globino določa teren. V kolikor bi gospodarski subjekt izkazal, da razpolaga z
izkušnjami (referencami) izvedbe tovrstne diafragme v povprečni globini 60 m bi to
pomenilo, da ima izkušnje tudi z globljim izkopom in bi morali smatrati takšno
referenco vsaj za enakovredno tisti, ki bi bila v celoti izvedena na globino 60 m in bi
izpolnjevala pogoj minimalne globine 60 m. Naročnikova zahteva po nepotrebnem
omejuje konkurenco, kar bo imelo za posledico manjše število prejetih ponudb, javno
naročilo pa ne bo izvedeno v skladu z načelom gospodarnosti in učinkovitosti javnega
naročanja, pri čemer poudarjamo, da sprememba referenčnega pogoja v skladu s
predlaganim, naročnika ne bo postavila v položaj, da se ne bi mogel prepričati, da so
zainteresirani ponudniki v preteklosti že uspešno opravili primerljiva dela.

Naročnika pozivamo, da referenco spremeni in za referenco predpiše vsaj 1 (eno)

debelostensko diafragmo tlorisno ukrivljene oblike, povprečne globine 60 m,
minimalne površine plašča 5000m2. V kolikor naročnik tega ne bo upošteval, bomo
primorani vložiti zahtevek za revizijo javnega naročila.

ODGOVOR
Vsi pogoji podani v dokumentaciji v vezi z oddajo javnega naročila so sorazmerni oz.
objektivno utemeljeni in opravičljivi glede na predmet naročila in so z njim

9
 neposredno povezani. Prav tako, po vedenju naročnika, podano zahtevo izpolnjuje kar
nekaj kandidatov na evropskem trgu, iz česar izhaja, da je konkurenca podana.«

Skladno z drugo povedjo drugega odstavka 67. člena ZJN-3 se informacije, ki jih posreduje
naročnik gospodarskim subjektom na portalu javnih naročil ali prek njega, štejejo za
spremembo, dopolnitev ali pojasnilo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, če iz
vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje ta dokumentacija ali če se s
pojasnilom odpravlja dvoumnost navedbe v tej dokumentaciji. Iz citiranih odgovorov
naročnika je razvidno, da je naročnik sporni pogoj za sodelovanje spremenil v delu minimalne
zahtevane globine debelostenske diafragme tlorisno ukrivljene oblike (60 metrov namesto
prvotno določenih 70 metrov) ter dopustil izkazovanje referenc ne le na obrazcih iz
dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, temveč tudi z dokazili, ki niso izdana na teh
obrazcih, pri čemer je s tem v zvezi določil, da morajo tudi ta (poudarila Državna revizijska
komisija) biti vsebinsko skladna in potrjena s strani končnega naročnika/investitorja ter
dejansko izkazovati izpolnjevanje vseh zahtev. V nasprotju z zatrjevanjem vlagatelja gre
ugotoviti, da naročnik pojma končnega naročnika/investitorja ni uvedel šele z odgovorom na
portalu javnih naročil, pač pa je že s prvotno dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila
zahteval potrditev referenc s strani takega subjekta; v odgovoru na portalu javnih naročil je
zgolj določil, da morajo biti tudi morebitna drugačna dokazila (ki niso na obrazcih naročnika)
potrjena s strani končnega naročnika/investitorja.

Iz pregleda prijave skupine kandidatov, v kateri nastopa vlagatelj, je razvidno, da so – vezano

na sporni pogoj za sodelovanje – v prijavi predloženi:
- izpolnjen obrazec 9 »IZJAVA O IZPOLNJEVANJU POGOJEV ZA TEHNIČNO IN
STROKOVNO SPOSOBNOST«,
- izpolnjen, vendar nepodpisan obrazec 9.1 »POTRJENE REFERENCE« in
- dokument »CONFIRMED REFERENCES« (v angleškem jeziku).

Iz vsega navedenega je razvidno, da se je skupina kandidatov, v kateri nastopa vlagatelj, v

zvezi s spornim pogojem za sodelovanje sklicevala na referenco podizvajalca B. za gradnjo v
Dubaju, pri čemer je referenčno potrdilo v angleškem jeziku (brez prevoda v slovenski jezik)
ter potrjeno s strani družbe A., ki je za mesto Dubaj (kot izhaja iz navedb vlagatelja)
sprojektirala in izvedla celoten projekt, del katerega predstavlja tudi referenčni objekt
podizvajalca B.

Enako kot naročnik v izpodbijani odločitvi tudi vlagatelj v zahtevku za revizijo sprva kot
nesporno navaja, da referenčni obrazec ni bil podpisan na zahtevan način (tj. s strani
končnega naročnika); v nadaljevanju sicer meni, da enoznačne definicije končnega
investitorja ni, zato je posledično vsaka definicija arbitrarna ter diskriminatorna do vlagatelja.
V vsakem primeru pa vlagatelj uveljavlja, da na sposobnost izvesti javno naročilo nima
vpliva, kdo je potrjevalec reference – glede na namen referenc namreč zastopa stališče, da
referenca obstaja, če obstaja podoben projekt, ki ga je subjekt izvedel in če to lahko na
kakršenkoli način dokaže.

Z vlagateljevimi očitki v tem delu ni mogoče soglašati. Naročnik je kot način dokazovanja
nedvoumno zahteval s strani končnega naročnika/investitorja potrjeno referenco (bodisi na
obrazcu naročnika bodisi vsebinsko enakovredno potrdilo), pri čemer v obravnavanem
primeru tudi po presoji Državne revizijske komisije družbe A. ni mogoče šteti kot končnega
naročnika/investitorja zadevnega objekta; ne glede na drugačno stališče vlagatelja namreč ni
mogoče ugotoviti, da je družba A. referenčni objekt naročila in plačala za svoje potrebe, pač

10
pa je (kar izhaja že iz navedb vlagatelja) razvidno, da je objekt za svoje potrebe naročilo in
plačalo mesto Dubaj, pri čemer je bila družba A. izvajalec teh del, družba B. pa podizvajalec
družbe A. Ni utemeljen niti pomislek vlagatelja, da se družba A. šteje za (končnega)
investitorja oz. naročnika del že zato, ker je podizvajalcu B. plačala za izvedena dela –
Državna revizijska komisija pri tem opozarja še na GZ (ki ureja pogoje za graditev objektov
in druga vprašanja, povezana z graditvijo objektov), skladno s katerim je investitor
udeleženec pri graditvi objektov, ki vloži zahtevo za pridobitev gradbenega dovoljenja ali
prijavi gradnjo, jo naroči ali jo za lastne potrebe izvaja sam (11. točka prvega odstavka 3.
člena GZ). Glede na vse navedeno je tako treba pritrditi naročniku v tem, da je v konkretnem
primeru mogoče kot končnega naročnika/investitorja šteti (le) mesto Dubaj.

Če je navedbe vlagatelja v zahtevku za revizijo mogoče razumeti tudi kot nasprotovanje

določilom dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je vlagatelj s temi navedbami
prepozen, saj zahtevka za revizijo zoper vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega
naročila v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZPVPJN ni dopustno vložiti po roku za
prejem ponudb, razen če je naročnik v postopku javnega naročanja določil rok za prejem
ponudb, ki je krajši od desetih delovnih dni (v obravnavanem primeru je bil rok za prejem
ponudb daljši od navedenega roka). Vsebinska presoja revizijskih navedb, ki se nanašajo na
vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zato ni več mogoča. Ne glede na
navedeno Državna revizijska komisija pristavlja, da niti ni mogoče soglašati z vlagateljem v
tem, da je bistvo reference le v tem, da je objekt zgrajen in da stoji: že sam ZJN-3 v točki a)
osmega odstavka 77. člena kot način izkazovanja pogoja za sodelovanje določa potrdilo o
zadovoljivi izvedbi in izidu gradnje, kar torej predpostavlja izjavo zadevnega subjekta – v tem
primeru končnega naročnika/investitorja, ki je referenčno gradnjo naročil in plačal ter jo za
svoj namen tudi uporablja, in ki (lahko) potrdi, da je bila gradnja izvedena kvalitetno in v
zahtevanih rokih. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija kot nepotrebnega in
neprimernega zavrača vlagateljev dokazni predlog – fizični ogled referenčnega objekta.

V zvezi z navedbo vlagatelja, da zahtevanega dokazila oz. potrdila (končnega

naročnika/investitorja) niti ni mogoče pridobiti zaradi drugačne ureditve podizvajalstva v
državi, kjer je bil referenčni objekt grajen, Državna revizijska komisija še dodaja (kot je že
pojasnila npr. v sklepu št. 018-14/2020-7), da sicer lahko obstajajo objektivne okoliščine,
zaradi katerih ponudnik ne more predložiti dokazila o izpolnjevanju določene zahteve na
način, kot to določi naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddaji javnega naročila. Vendar pa od
naročnika ni mogoče pričakovati, da bo vnaprej predvidel vse možne objektivne okoliščine,
zaradi katerih posamezni ponudniki oz. kandidati morda ne bodo mogli predložiti zahtevanih
dokazil, in da bo na tej podlagi ponudnikom omogočil predložitev alternativnih dokazil,
prirejenih posebnim okoliščinam vsakega izmed ponudnikov. Zato je dolžnost ponudnikov, da
v primeru, ko po preučitvi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ugotovijo, da
določenih dokazil ne bodo mogli predložiti na način, kot ga je zahteval naročnik, slednjega na
to pravočasno opozorijo in v primeru, če naročnik v primeru izkazanih objektivnih okoliščin
ponudnikom ne omogoči dokazovanja na drugačen način oz. z drugimi dokazili, pravočasno
vložijo zahtevek za revizijo (argument prvega in tretjega odstavka 25. člena ZPVPJN). Po
preteku roka za prejem ponudb pa sprememba dokumentacije v zvezi z oddajo javnega
naročila ni več mogoča (drugi odstavek 67. člena ZJN-3), temveč jo mora naročnik upoštevati
tako, kot je zapisana. Državna revizijska komisija še pristavlja, da pa bi lahko vlagatelj
nenazadnje izpolnjevanje referenčnega pogoja izkazoval tudi tako, da bi poleg že
predloženega predložil še referenčno potrdilo končnega investitorja/naročnika družbi A., ter
tako z verigo referenčnih potrdil (od končnega investitorja/naročnika do podizvajalca B.)
izkazal, da so bila referenčna dela opravljena ustrezno (v smislu naročnikovih zahtev).

11
Upoštevaje vse navedeno ni mogoče ugotoviti, da je naročnik ravnal v nasprotju z
dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in ZJN-3 s tem, ko je glede v ponudbi
predložene reference podizvajalca B. ugotovil, da ta ni ustrezna, in je skladno z drugim
odstavkom 81. člena ZJN-3 (ki določa, da naročnik v skladu s 77., 79. in 80. členom tega
zakona preveri, ali subjekti, katerih zmogljivosti namerava uporabiti gospodarski subjekt,
izpolnjujejo ustrezne pogoje za sodelovanje in ali zanje obstajajo razlogi za izključitev, pri
čemer mora od gospodarskega subjekta zahtevati zamenjavo subjekta, ki ne izpolnjuje
pogojev za sodelovanje ali v zvezi s katerim obstajajo obvezni razlogi za izključitev – kar je
naročnik smiselno povzel v poglavju »2.5 Podizvajalci« Navodil) skupino kandidatov, v
kateri nastopa vlagatelj, pozval na zamenjavo tega podizvajalca ali na predložitev novega
referenčnega potrdila obstoječega podizvajalca.

Kot izhaja iz odstopljene dokumentacije, je naročnik »POZIV ZA DOPOLNITEV

PONUDBE« vlagatelju posredoval 18. 6. 2021, pri čemer je kot rok za dopolnitev prijave oz.
za zamenjavo podizvajalca in s tem povezano predložitev ustrezne dokumentacije določil 29.
6. 2021 do 12. ure. Vlagatelj je pri tem naročniku dne 29. 6. 2021 ob 8.08 najprej posredoval
zaprosilo za podaljšanje roka, v katerem je navedel, da pridobitev potrdil in prevodov zahteva
obsežno komunikacijo s tujimi gospodarskimi subjekti (in predvsem odzivnost z njihove
strani), ki bo trajala dalj časa, kot je bil postavljen rok (zaradi dopustov, dosegljivosti arhiva,
prevodov v slovenski jezik, organizacije vseh aktivnosti in usklajevanja); vlagatelj je še
navedel, da v pravočasnost pridobitve potrdil in izjav vlaga velike napore, vendar realno
pričakuje, da do postavljenega roka pridobitev navedenega ne možna. Vlagatelj tudi dokazuje,
da je naročnik sporočilo prebral ob 8.54, kar sicer med strankama niti ni sporno. Naročnik na
poziv ni odgovoril, česar v nasprotju z vlagateljevim zatrjevanjem v zahtevku za revizijo ni
mogoče razumeti, da je s tem prošnji ugodil. Vlagatelj je nato istega dne ob 11.55 (torej
neposredno prek iztekom roka) naročniku posredoval še dokument »Dopolnitev prijave za
javno naročilo […]«, v katerem je navedel, da prilaga novo referenčno potrdilo za
podizvajalca B. – po pregledu predloženega je razvidno, da gre za »Priporočilno pismo – Jez
[…]«, datirano na 29. 9. 2020, s katerim referenčni naročnik U. na splošno opisuje projekt, ki
ga je uspešno izvedel podizvajalec B.; glede na vsebino in datiranje dokumenta je razvidno,
da ne gre za dokument, ki bi bil pripravljen za konkretno javno naročilo.

Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo uveljavlja, da je naročnik določil neprimeren

(prekratek) rok, v posledici česar je bil prisiljen predložiti dokumentacijo, ki je do tistega
trenutka uspel pridobiti, na podlagi te (nezadostne, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju)
dokumentacije pa mu naročnik nato ni priznal sposobnosti za sodelovanje v drugi fazi
postopka.

V zvezi z navedbami vlagatelja o neprimernem roku Državna revizijska komisija pojasnjuje,

da ZJN-3 za primer zahteve (poziva) po drugem odstavku 81. člena ZJN-3 ne določa, kolikšen
rok naj naročnik za to določi gospodarskemu subjektu; naročnik je torej pri določitvi dolžine
roka načeloma avtonomen. Vendar pa je njegova avtonomija za določitev roka omejena z
dejanskimi okoliščinami posameznega primera, upoštevaje predvsem potreben čas bodisi za
pridobitev oziroma pripravo posameznega zahtevanega dokumenta bodisi za pridobitev
novega podizvajalca. Pri tem mora biti rok primeren, torej ustrezen glede na vsebino poziva,
in enak za vse ponudnike oz. kandidate v primerljivih položajih, načelo transparentnosti pa od
naročnika navsezadnje zahteva, da rok določi na jasen način in da tudi ustrezno in pravočasno
odloči o morebitni zahtevi ponudnika oz. kandidata za njegovo podaljšanje. Pri tem je
dokazno breme, da rok ni primeren oziroma je prekratek, glede na navedene okoliščine, na

12
vlagatelju. Skladno s pravilom o trditveno-dokaznem bremenu [drugi odstavek 15. člena
ZPVPJN v povezavi s 13. členom ZPVPJN in 7. in 212. členom Zakona o pravdnem postopku
(Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.)] mora namreč tista stranka, ki določeno dejstvo zatrjuje,
le-tega tudi dokazati, oziroma zanj predlagati dokaze.

V obravnavanem primeru ni mogoče soglašati z naročnikom v tem, da vlagatelj ni

konkretiziral in (poizkušal) dokazati okoliščin, ki so mu onemogočale pravočasno predložitev
dokazil. Vlagatelj tako najprej prepričljivo pojasnjuje, da je zaradi neobstoja slovenskega
izvajalca z ustrezno referenco udeležba tujega subjekta v prijavah kandidatov praktično
obvezna – temu argumentirano ne oporeka niti naročnik. Posledično je treba pritrditi
vlagatelju v tem, da tako zamenjava reference kot zamenjava podizvajalca terja (obsežno)
komunikacijo s tujino. Kot omejujoče dejavnike vlagatelj utemeljeno navaja tudi dosegljivost
kontaktnih oseb v času (konec junija), ko so se že začeli letni dopusti, ter čas, ki je potreben
za prevod dokumentacije v slovenski jezik.

V okoliščinah konkretnega primera Državna revizijska komisija še posebej poudarja, da je za

presojo (ne)primernosti roka potrebno upoštevati tudi specifičnost spornega referenčnega
pogoja, kar se je izkazalo tudi primeru predložene (nove) reference oz. priporočilnega pisma.
S spornim referenčnim pogojem je naročnik med drugim zahteval, da je potrebno izkazati, da
je zadevni subjekt (v tem primeru: podizvajalec B.) v največ 180 dneh zgradil vsaj eno
debelostensko diafragmo tlorisno ukrivljene oblike z minimalno površino plašča vsaj 5.000
m2; naročnik pri tem ni kot ustreznega sprejel referenčnega potrdila (priporočilnega pisma), iz
katerega izhaja, da je podizvajalec B. v 14 mesecih zgradil diafragmo s 13.500 m2 plašča – pri
tem je sicer mogoče sprejeti naročnikovo pojasnilo, da izkazana površina in čas gradnje še ne
pomeni nujno, da je subjekt v tem okviru izvedel 5.000 m2 plašča v največ 180 dneh, ker
hitrost gradnje ni linearna, kot bi bilo razumeti navedbe naročnika, in v posledici česar ni
mogoč enostaven preračun iz večjega na manjše, kot to v postopku pravnega varstva z
izračunom utemeljuje vlagatelj. Vse navedeno pa zato pomeni, da za izkaz izpolnjevanje tako
oblikovanega referenčnega pogoja ne zadostuje zgolj splošno priporočilno pismo oz. splošno
referenčno potrdilo z opisom objekta (npr. navedbo skupne – sicer znatno večje – površine
plašča in časa gradnje), kakršnega je v določenem roku uspela pridobiti in predložiti skupina
kandidatov, v kateri nastopa vlagatelj, ampak je (tudi po stališču naročnika) potrebno
specifično izkazati in določno potrditi, da je bilo zgrajenih 5.000 m2 plašča v največ 180 dneh.
Vse navedeno pa – kot gre razbrati tudi iz navedb vlagatelja – pomeni preverbo in preračun
zadevnih podatkov v ustreznih arhivih, kar nedvomno terja znaten angažma vpletenih
subjektov. Pri tem ne gre le za to, da se na referenčnega naročnika naslovi zaprosilo za
potrditev referenčnega obrazca; bistvo namreč je, da referenčni naročnik (lahko) verodostojno
potrdi resničnost navedb v takem obrazcu, kar pa – kot že predstavljeno – terja določen
angažma s pridobivanjem, izračunom in preverbo teh podatkov.

Naročnik se ne strinja z vlagateljevim zatrjevanjem o tem, da ni mogel ravnati bolj prizadevno

– pri tem vlagatelju očita, da prošnje za podaljšanja roka ni posredoval pravočasno, ampak iz
lastne malomarnosti šele zadnji dan, le nekaj ur pred iztekom roka. Državna revizijska
komisija argument nepravočasnosti zavrača: vlagatelj je namreč za podaljšanje roka vsekakor
zaprosil pravočasno, pred iztekom roka. Samega dejstva, da tega ni storil že takoj po prejemu
poziva (kot naj bi to moral storiti po prepričanju naročnika), pa vlagatelju ni mogoče šteti v
škodo; kot je mogoče razbrati iz navedb vlagatelja in iz predložene komunikacije po
elektronski pošti med vlagateljevima zaposlenima, je poizkušal do roka pridobiti ustrezna
dokazila, za podaljšanje pa je zaprosil še pravočasno, vendar po tem, ko je bilo že jasno, da
zahtevanih dokazil ne bo uspel pridobiti in posredovati naročniku znotraj za to določenega

13
roka; upoštevaje navedeno zato tudi ni izkazan naročnikov očitek o malomarnosti vlagatelja
glede trenutka posredovanja vloge, s katero je zaprosil za podaljšanja roka. Državna revizijska
komisija obenem še dodaja, da naročnik niti ne zatrjuje, da je imel namen podaljšati rok (v
smislu, da ga je vlagatelj s predložitvijo dokumenta »Dopolnitev prijave za javno naročilo
[…]« prehitel in ob čemer bi bilo podaljšanje roka nepotrebno) – ravno nasprotno: naročnik v
postopku pravnega varstva zagovarja stališče, da je bil rok primeren. Ob tem za rešitev
obravnavane zadeve torej niti ni ključno, da je vlagatelj prek iztekom roka predložil
nezadostno oz. neustrezno referenčno potrdilo.

Naročnik še izpostavlja, da so bili nekateri predloženi dokumenti datirani v letu 2020, zaradi
česar naj za njihovo pridobitev in predložitev ne bi bilo potrebno veliko časa, kar pa po
presoji Državne revizijske komisije ni bistveno, saj naročnik po drugi strani utemeljuje, da
ravno ti dokumenti (priporočilno pismo s prilogo) ne izkazujejo izpolnjevanja referenčnega
pogoja – tudi sicer je, kot že omenjeno, treba glede na vsebino in datum dokumenta ugotoviti,
da niti ni bil pripravljen za to konkretno javno naročilo. Prav tako na rešitev obravnavane
zadeve ne vplivajo navedbe naročnika o tem, kakšne dokumente mu je vlagatelj predložil po
izteku roka – vlagatelj ob tem v zahtevku za revizijo opozarja, da bi v primeru ustreznega
roka naročniku lahko posredoval (ustrezna) referenčna potrdila na obrazcih iz dokumentacije
v zvezi z oddajo javnega naročila.

Vlagatelj je v dokaz svojih navedb o neprimernosti roka, predlagal tudi zaslišanje

predstavnikov podizvajalca B., kar pa Državna revizijska komisija zavrača kot nepotrebno, saj
je že na podlagi obravnavanih okoliščin – zlasti specifičnosti oz. vsebinske kompleksnosti
referenčnega pogoja in dejstva, da imata nosilec reference in referenčni naročnik sedež v
tujini – ugotovila utemeljenost vlagateljevih navedb o neprimernosti s »POZIV[OM] ZA
DOPOLNITEV PONUDBE« določenega roka za zamenjavo podizvajalca oz. za predložitev
novih referenčnih potrdil za obstoječega podizvajalca, ki vlagatelju (oz. skupini kandidatov)
ni zagotavljal časa, potrebnega za uspešno izvedbo naloženih aktivnosti oz. predložitev
zahtevanih dokumentov.

Državna revizijska komisija je zato, v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN,
zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o nepriznanju sposobnosti
skupini kandidatov, v kateri nastopa vlagatelj, kot izhaja iz dokumenta »Sprememba odločitve
o priznanju sposobnosti z dne 25. 5. 2021« z dne 5. 7. 2021.

Na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročnika
napotuje, da predmetni postopek zaključi na enega izmed načinov, ki ga omogoča ZJN-3, pri
tem pa upošteva določila navedenega zakona ter predmetno odločitev Državne revizijske
komisije. Če se bo naročnik odločil, da bo postopek oddaje javnega naročila nadaljeval, naj v
primeru pozivov po dopolnitvah, popravkih ali pojasnilih prijav določi primeren rok,
upoštevajoč pri tem načelo enakopravne obravnave (7. člen ZJN-3) in okoliščine, ki so bile
obravnavane v obrazložitvi tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker je zahtevek
za revizijo utemeljen, je vlagatelj, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, upravičen
do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva.

14
Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN in skladno z
Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem.; v nadaljevanju: OT) kot potrebne
priznala naslednje priglašene stroške:
strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 1.000,00 EUR;
strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v višini 3.000 točk (prva točka
tarifne številke 40 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša
2.196,00 EUR;
izdatke v pavšalnem znesku po tretjem odstavku 11. člena OT (in sicer 2 % od skupne
vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk, tj. 2000 točk) v
višini 40 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 29,28 EUR.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenega stroška za sestavo vloge z dne
2. 8. 2021, saj ta v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v
povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Navedbe v
vlogi, s katero se je vlagatelj opredelil do navedb naročnika, niso bile bistvene in niso
pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Državna revizijska komisija
vlagatelju tudi ni priznala priglašenega presežka nad priznanimi stroški za izdatke v
pavšalnem znesku po 11. členu OT, saj upoštevajoč skupno priznano vrednost storitve za
njegovo priznanje ni pravne podlage.

Državna revizijska komisija je tako drugemu vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške
v višini 3.225,28 EUR, ki mu jih je dolžan naročnik povrniti v roku 15 dni od prejema tega
sklepa. Višjo stroškovno zahtevo je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Kandidat RIKO, d.o.o. je v izjasnitvi o zahtevku za revizijo priglasil povrnitev stroškov.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da v konkretnem primeru prispevek kandidata k rešitvi
zadeve ni bil bistven, zato je ocenila, da njegovi priglašeni stroški niso potrebni (četrti
odstavek 70. člena ZPVPJN) in je njegovo stroškovno zahtevo zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

Pravni pouk:
Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem
sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok
za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.

V Ljubljani, dne 24. 8. 2021

Predsednik senata:
Andraž Žvan, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije

15
Vročiti (prek portala e-Revizija):
vlagatelj,
pooblaščenec vlagatelja,
naročnik,
MJU.

Vložiti:
v spis zadeve.

16