Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Številka: 510-01-1/2021/6 EPA 1699 -VIII

Ljubljana, 23. 3. 2021

Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na podlagi drugega

odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno
besedilo, 95/09 - odl. US, 21/13 - ZFDO-F in 81/18 - odl. US) in 16. ter 20. člena Poslovnika
Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09, 101/10, 6/14, 26/15, 55/20 in 123/20),
sprejela naslednje

MNENJE

k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-E) –

skrajšani postopek

Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na 26. seji, 19. 3. 2021,
obravnavala Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (v
nadaljevanju: predlog zakona), ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in
poslancev s prvopodpisano mag. Meiro Hot.

Komisija ne podpira predloga zakona.

Predlog zakona je predstavila in z odgovori na zastavljena vprašanja članov komisije dodatno

pojasnila predstavnica predlagateljev zakona poslanka Državnega zbora mag. Meira Hot.
Komisija se je seznanila z ustnim stališčem Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
ter Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (v nadaljevanju: KGZS).

Cilji predlaganih sprememb in dopolnitev predloga zakona so predvsem preprečiti, da se živali

izpostavlja neprimernim pogojem, omejiti in preprečiti omejevanje gibanja živali, prepovedati
ubijanje živali za namene pridobivanja kož in krzna ter prepovedati evtanazijo zdravih živali v
zavetiščih, prepovedati privez psov na verige, uveljaviti višje kazni za prekrške ter finančno
delno razbremeniti občine pri stroških za zapuščene živali v zavetiščih. Predlaga se
porazdelitev stroškov oskrbe živali v zavetišču, ki zdaj pretežno bremenijo občine, tako da bi
polovico stroškov oskrbe živali pokrivala Republika Slovenija, polovico pa občine. Predlog
zakona prepoveduje usmrtitev žival zaradi pridobivanja kož in krzna. Prav tako se predlaga
prepoved evtanazije zdravih živali v zavetiščih, kar se v praksi večine zavetišč že izvaja (no-
kill policy) in je zato po mnenju predlagatelja smiselno, da se takšne prakse tudi zakonsko
uredi na sistemski ravni. S težnjo k odgovornemu ravnanju in lastništvu domačih živali predlog
zakona med prepovedana ravnanja dodaja izpostavljanje neprimernim temperaturam in
vremenskim pogojem (npr. puščanje živali v zaprtih avtomobilih na žgočem soncu). Predlog
zakona tudi prepoveduje privez psov z verigo ali kakršnokoli drugo obliko priveza v
prehodnem obdobju do 1. 1. 2022, saj naj bi imelo dolgotrajno privezovanje na verige hude
posledice za pse. Predvidena je tudi sprememba sankcij tako, da se lahko izrečejo višje globe
za prekrške, saj so po mnenju predlagatelja veljavne kazni in sankcije bistveno prenizke ter
nimajo želenega odvračilnega učinka.
Predlog zakona predvideva obvezno označevanje psov že v leglu zaradi preprečevanja
oziroma omejevanja preprodaje psov in ilegalne trgovine s psi. Tako bo moral lastnik vse
pasje mladiče, ki se skotijo v Republiki Sloveniji, označiti do osmega tedna starosti, torej še v
leglu, saj je dovoljeno mladiča odvzeti od matere po dopolnjenem osmem tednu starosti.
Predvideva se tudi obvezno označevanje mačk z mikročipom in vpisom mačke ter njenega
lastnika v centralno bazo podatkov. Tak ukrep naj bi doprinesel k odgovornemu lastništvu
mačk, kar je tudi pogoj za zmanjševanje števila zapuščenih mačk v Sloveniji.

Po mnenju predstavnika Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano je predlog zakona v

mnogočem podoben vladnemu predlogu zakona, ki je trenutno v javni razpravi, vendar
celoviteje naslavlja problem zapuščenih živali in je bolj sistematičen. Vladni predlog zakona
tako predvideva označevanje psov že v leglu, označevanje mačk z mikročipi in vpis mačke ter
njenega lastnika v centralno bazo pa naj bi bil prostovoljen. Prav tako se predvideva izrecna
prepoved usmrtitev žival zaradi pridobivanja kož in krzna, kar sledi že veljavni prepovedi reje
in lovu živali zaradi krzna, kože ali perja. Tudi vladni predlog zakona prepoveduje privezovanje
psov na verige, vendar v daljšem prehodnem obdobju do 1. 1. 2023 z določenimi izjemami.
Nekoliko drugače je urejena prepoved evtanazije živali v zavetiščih, predvsem s finančnega
vidika. Podobno je predvideno sankcioniranje z višjimi kazni.

Na KGZS v predlogu zakona pogrešajo določilo o primernem prostoru za bivanje domačih

živali v smislu njihove dobrobiti, nasprotujejo ureditvi, na podlagi katere bi se na javne
(državne in občinske) stroške podaljševalo 30 dnevni rok oskrbe živali v zavetišču, saj so
stroški vzdrževanja živali v zavetišču že zdaj nerazumno visoki. Menijo, da je moč sredstva za
te živali pridobiti iz drugih naslovov. Glede nevarnih, strupenih živalih, o katerih obravnavani
predlog zakona ne govori, se zdi, da so zadeve ušle izpod nadzora in bo treba to področje
strogo regulirati in omejiti. Poudarjajo pomen odgovornega lastništva domačih živalih in
menijo, da je normalno bivanjsko okolje za domače živali - pes in mačka - kmečko dvorišče.
Nasprotujejo tudi obveznemu označevanje mačk. Komisija stališče in predloge KGZS v celoti
podpira.

V razpravi je bilo poudarjeno, da so spremembe potrebne, vendar je treba k upravljanju z

domačimi živalmi pristopiti celovito v duhu odgovornega ravnanja z domačimi živali kot dober
gospodar. Poleg skrbi za zaščito domačih živali, ki se na trenutke zdi pretirana in
obremenjujoča, je treba urediti tudi vprašanje zaščite kmetijskih zemljišč, predvsem pred
»hišnimi ljubljenčki« in njihovimi iztrebki. Treba je prepovedati sprehajanje psov po kmetijskih
zemljiščih in posledično onesnaževanje kmetijskih zemljišč s pasjimi iztrebki, ki imajo
negativne posledice na krmo domačih živali in vplivajo tudi na kakovost oziroma oporečnost
mleka ter mesa teh živali. Prav tako so iztrebki »hišnih ljubljenčkov« velik problem v urbanih
okoljih, predvsem na otroških igriščih.

Ob predlagani prepovedi privezovanja psov na verige se postavlja vprašanje primernega

okolja – bivanjskega prostora domačih živali – »hišnih ljubljenčkov« v stanovanjih. Ali so
stanovanja primeren bivanjski prostor za domače živali? Tega se ne da preveriti, saj je
stanovanje že po Ustavi Republike Slovenije nedotakljivo in vanj ne sme proti volji stanovalca
vstopiti in ga preiskovati nihče brez odločbe sodišča. Drugače je to pri nadzoru kmetij in
kmečkih dvorišč, kjer psi po predlagani ureditvi ne bi smeli biti več na verigah ali pa bi
obstoječi pesjaki naenkrat postali premajhni, ipd., saj so kmetije podvržene stalnim nadzorom.
Člani komisije se strinjajo, da je treba promovirati odgovorno lastništvo domačih živali, hkrati
pa izpostavljajo, da je velika večina kmetov odgovornih lastnikov, ki z živalmi dobro ravnajo,
saj so od njih tudi odvisni. Menijo, da ni mogoča enaka ureditev za vse domače živali, ampak

2
bi bilo smiselno razmisliti o drugačni ureditvi za »hišne ljubljenčke« v stanovanjih in urbanih
okoljih ter za domače živali na kmetijah. Ne gre namreč zanemariti dejstva, da so na kmetijah
predvsem delovni psi (pastirji, čuvaji) in ne »hišni ljubljenčki«, ki imajo veliko prostora za
gibanje. Prav tako je z mačkami, ki so na kmetiji z določenim namenom.

Zahteva po obveznem označevanju mačk se večini članov komisije zdi pretirana in ji

nasprotujejo. Poudarjeno je bilo, da so praktično vse domače živali na kmetijah že zdaj
označene (razen mačk) in če gre tendenca po označevanju naprej, je treba, že z vidika
varnosti, označevati in v register vpisati vse živali, ki jih ljudje posedujejo, predvsem tujerodne
nevarne živali (strupenjače – plazilci, pajki ipd.). Strinjajo se s stališčem KGZS, da je treba
posedovanje takih živali prepovedati oziroma strogo omejiti. V trendu označevanja domačih
živali je bil podan predlog, da se izenači domače in prostoživeče živali ter se vse označi, tako
da ne bo dilem, katere zveri (medved, volk, ris, itd.) so povzročile škodo. Podan je bil poziv
KGZS, da se do tega predloga opredeli. Izpostavila se je tudi problematika neavtohtonih
tujerodnih domačih živali v naravnem okolju (damjaki in šakali) in potreba pa vzdrževanju
naravnega ravnovesja. Večina članov komisije tako nasprotuje predlogu za obvezno
označevanje mačk.

Komisija nasprotuje tudi kakršnemukoli višanju (državnih in občinskih) javnih sredstev za

vzdrževanje živali v zavetiščih, saj so ta že zdaj pretirano visoka, zato je treba postaviti meje
tudi na tem področju. Med drugim je cena dnevne oskrbe hišnega ljubljenčka bistveno višja,
kot je prireja govejega mesa, kar je tudi eden izmed razlogov za tako slabo stanje kmetijstva.

***

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Cvetko Zupančič.

Predsednik
Cvetko Zupančič, l.r.