KOMASACIJA VO K.

O GOSTIVAR 1

VOVED

Vo dene{no vreme pra{awata povrzani so ureduvaweto na

zemjodelskoto zemji{te bazirano na sovremeni osnovi privlekuva
vnimanie na po{irok krug istra`uva~i od najrazli~ni oblasti. Poznato e
deka zemjodelskoto zemji{te, kako zna~aen, no i dragocen resurs za edna
dr`ava, vo procesot na op{testveno-ekonomskiot razvoj trpi {tetni
posledici koi ne sekoga{ se potrebni i op{testveno opravdani. Ovde
spa|aat odnosite na neplansko i nekontroliranoto gradewe kako i na drugi
vidovi na nenamensko iskoristuvawe na zemjodelskoto zemji{te so {to se
doveduva do najrazli~ni oblici na degradacija na zemji{teto. Vo na{ata
praksa, me|u toa, imalo malku obidi da pokompleksno se povrzat site
potrebni faktori za poracionalno iskoristuvawe na zemjodelskoto
zemji{te, negovo so~uvuvawe i podobra za{tita.

Vo domenot na racionalnata organizacija i koristewe na prostorot

zemjodelieto igra zna~ajna uloga, so site svoi specifi~nosti koi gi
sodr`i. Stepenot na zavisnost pome|u obemot i vidot na proizvodstvo
zna~itelno e istaknat vo zemjodelieto otkolku vo bilo koja druga oblast na
ekonomska aktivnost. Poto~no pokraj toa {to pretstavuva uslov za
proizvodstvo, zemji{teto vo zemjodelieto istovremeno pretstavuva i
sredstvo za rabota, svateno vo po{iroka smisla, kako i predmet za rabota.
So odredeni vlijanija na ~ovekot mo`at da se podobrat odredeni svojstva
na zemji{nite povr{ini, no ne i nivnata fizi~ka veli~ina, ili nivnoto
prostorno pomestuvawe i premestuvawe.Od tie pri~ini nivoto na
racionalnoto proizvodstvo i produktivnost vo golema mera zavisi od
organizacija na obrabotlivata zemji{na masa.

Kako merka so koja najoptimalno }e se zadovolat site potrebi okolu

planirawe i racionalnoto iskoristuvawe na zemji{teto (prostorot) se
istaknuva komasacijata, koja od kompleksot agrarni operacii najuspe{no
obezbeduva uslovi za ekonomsko i rentabilnoto koristewe na
zemjodelskite povr{ini.
KOMASACIJA VO K.O GOSTIVAR 2

DEFINICIJA I POTREBI OD KOMASACIJA

Kako {to be{e istaknato vo vovedniot del komasacijata

pretstavuva merka od oblasta na zemjodelieto so ~ija pomo{ se ovozmo`uva
poekonomi~no i poracionalno proizvodstvo, no isto taka re{ava i drugi
vidovi na problemi povrzani so ovaa oblast.
Komasacijata na zemji{te predstavuva vo izvesna smisla
op{testveno-politi~ka zada~a na na{eto vreme i kako takva ne e samo
instrument za prostorno ureduvawe, nitu pak kako denes se najavuva
fenomen na zemjodelieto, tuku proces koj gi opfa}a site problemi
povrzani so sovremenoto ureduvawe na odredeno podra~je. Taa ima za zada~a
da pomogne okolu tradicionalnite problemi vo zemjodelieto, a toa se
soedinuvawe na malite parceli i sozdavawe na pogolemi parceli, so
povolen i pravilen oblik, vospostavuvawe na kanalska i patna mre`a kako
i sproveduvawe na meliorativni dejnosti so cel da se podobri kvalitetot
na zemjodelskoto zemji{te vo sekoja smisla na zborot. Paralelno so toa se
vodi smetka i za obezbeduvawe na uslovi za lesno i nepre~eno koristewe na
zemjodelskata mehanizacija.
Od seto prethodno ka`ano okolu definicijata za komasacija treba
da se zaklu~i deka taa pretstavuva merka za ureduvawe na zemji{ni
teritorii zaradi poekonomi~na obrabotka i sozdavawe na povolni uslovi
za razvoj na naseleni mesta od zemjodelski karakter.
[to se odnesuva do potrebite od komasacijata, mnogu brojni se
pri~inite so koi se objasnuva potrebata od komasacija. Edna od osnovnite
pri~ini e sekako grupiraweto na zemji{teto i sozdavawe na pogolemi
parceli od poednostaven oblik za zemjodelska obrabotka. Me|u toa mnogu
se zna~ajni i drugite dejstvija koi se izveduvaat vo postapkata na
komasacija kako {to se: hidrotehni~kite melioracii, sozdavawe na novi
patni mre`i, ureduvawe na naselbi, obezbeduvawe na povr{ini za
zaedni~ki potrebi, zgolemuvawe na povr{inite za zemjodelska obrabotka,
premer na zemji{teto, po relaksirani imotno pravni odnosi itn.
Od golemo zna~ewe e da se istakne deka so komasacijata se otvaraat
mo`nosti za sorabotka pome|u privatniot sektor od edna strana i
op{testveniot sektor od druga strana.
KOMASACIJA VO K.O GOSTIVAR 3

TIPOVI NA KOMASACIJA

Postojat pove}e tipovi na komasacijata, no vo glavno tie se delat

spored goleminata na prostorot {to se zafa}a so taa merka i spored
celite koi treba da se postignat:

¾ UMERENA
¾ RADIKALNA
¾ NA PRINCIP NA PLANIRAN PLODORED
¾ EDNOSTAVNA (SKRATENA)
¾ KLASI^NA
¾ KOMASACIJA VO POSTAPKA NA EKSPROPRIJACIJA NA
NEDVI@NOSTI
¾ KOMASACIJA VO REGULACIJA NA GRADOVI I NASELBI
¾ INTEGRALNA KOMASACIJA

Vo ovaa seminarska rabota po detalno }e se zapoznaeme so

radikalnata komasacija, uslovite za nejzina primena, nejzinite merki itn.
Pod radikalna komasacija se podrazbira komasacija na cela
katastarska op{tina, vklu~uvaj }i gi naselbite i {umskite
kompleksi.Pokraj grupiraweto na parcelite se vr{at i slednite raboti:
- ureduvawe na naselbite i me|ite na {umskite kompleksi,
- izgradba na kanali za navodnuvawe i odvodnuvawe,
- obezbeduvawe na najfunkcionalna mre`a na polski
pati{ta,kako i obezbeduvawe na zemji{te za izgradba na
soobra}ajnici koi {to }e se gradat naskoro,
- vospostavuvawe na plan za realizacija na elektro,
telekomunikaciski i drugi vidovi na mre`i,
- grupirawe na posedite vrz baza na prethodno izgradenata
ekonomska osnova za primena na mehanizacija i kooperacija,
- izrabotka na plan za namena na povr{inite za dolgogodi{ni
kulturi, sadewe na {umi i nivno sovremeno eksploatirawe,
- sozdavawe na zemjodelsko za{titni pojasi,
- za{tita od erozija na ridesti tereni,
- za~uvuvawe na prirodniot izgled na ~ovekovata `ivotna
sredina,
- obezbeduvawe na zemji{te za sega{ni i idni potrebi na
naselbite,
- za~uvuvawe na rastitelniot i `ivotinskiot svet.

Kako napomena treba da se istakne deka na site ovie dejnosti im

prethodi edno iscrpno istra`uvawe i prou~uvawe so cel da se predvidat
site nesakani posledici.
KOMASACIJA VO K.O GOSTIVAR 4

Vrz baza na istra`uvawata i celosnoto prou~uvawe na problemot se

formira elaborat ili studija koj treba da gi sodr`i najosnovnite
karakteristiki na katastarskata op{tina kako {to se:

¾ reqefnite karakteristiki,
¾ klimatskite karakteristiki, a pod toa se podrazbira
- godi{ni vrne`i,
- temperatura na vozduh (datumi na ekstremni temperaturi)
- temperatura na po~va,
- vla`nost na vozduh,
¾ hidrografski karakteristiki,
- mo`nosti za navodnuvawe
¾ karakteristiki na podzemni vodi
- nivna dlabo~ina,
- golemina na voden basen,
¾ zemji{ni (katastarski) karakteristiki,
- golemina na op{testveno i privatno zemji{te
- vo prosek sekoj od sopstvenicite kolku parceli poseduva vo
broj i vo povr{ina
- izve{taj za soodnos na katastarskite kulturi vo
katastarskata op{tina,
¾ pedolo{ki karakteristiki,
- bonitetski i katastarski klasi
¾ karakteristi~ni rastenija i `ivotni, kako i
¾ op{testveni karakteristiki,
- postojana patna mre`a,
- infrastrukturni objekti,
- elektro i telekomunikaciski mre`i itn.
¾ demogravski karakteristiki, a pod toa se podrazbira
- broj na naselenie,
-gustina na naselenie po regioni (vo samata katastarska
op{tina)
- demogravski sostav na naselenieto i dr.
KOMASACIJA VO K.O GOSTIVAR 5

REQEFNI KARAKTERISTIKI ZA KATASTARSKA OP[TINA

-GOSTIVAR-

Vo severozapadniot del na Republika Makedonija na povr{ina od

1352 km2, se prostira Gostivarskata administrativna op{tina edna od
najgolemite op{tini vo Republikata.
Gostivarskata op{tina se prostira vo regionot na Polo{kata kotlina,
poto~no vo regionot na Gorni Polog, pazuvite na [ar planina od zapadna
strana, Suva Gora od isto~na strana, Bistra, Mavrovskiot kraj, Gorna,
Dolna i Mala reka od jugo-zapadniot, odnosno ju`niot del i od sever so
Dolni Polog, odnosno Tetovskata administrativna op{tina.
Na podra~jeto na op{tina Gostivar `iveat okolu 150000 `iteli,a
tie se od me{an etni~ki sostav i od me{an religiozen sostav, {to naveduva
na mislewe deka ovaa op{tina e multietni~ka i multireligiozna.
Okolu Gostivarskata op{tina gravitiraat 87 sela koi zaedno so
Katastarskata op{tina Gostivar gi obrazuvaat osumdeste i osum
katastarski op{tini vo Gostivarskiot reon.

Katastarskata op{tina Gostivar so 746,744 ha se nao|a vo

sredi{niot del na Gostivarskata administrativna op{tina, poto~no
samiot grad Gostivar koj pak se nao|a na 528 m nadmorska visina.
Katastarskata op{tina Gostivar se grani~i so slednite katastarski
op{tini:
¾ Od istok: K.O ^ajle so 1828,249 ha, K.O Balin Dol so 401,428 ha ,
K.O Belovi{te so 894,176 ha i K.O Malo Tur~ane so 146,483 ha
¾ Od zapad: K.O Debre{e so 1005,920 ha, K.O Zduwe so 325,127 ha,
¾ Od jug: K.O Su{ica so 1758,862 ha i K.O Mitroj Krsti so 402,57 ha
¾ Od sever: K.O Debre{e so 1005,920 ha, K.O ^ajle so 1828,249 ha.

Kako edna od reqefnite karakteristiki, a vo isto vreme i mnogu

va`na hidrografska karakteristika na Katastarskata op{tina Gostivar,
e toa deka vo neposredna blizina se nao|a izvorot na najgolemata reka vo
na{ata dr`ava- Vardar , poto~no vo seloto Vrutok.
KOMASACIJA VO K.O GOSTIVAR 6

KLIMATSKO VEGETACISKI KARAKTERISTIKI ZA

KATASTARSKA OP[TINA -GOSTIVAR-

Denes Republika Makedonija e podelena vo osum klimatsko-

vegetacisko - po~veni podra~ja, koi si imaat svoi karakteristiki i
faktori. Tie podra~ja se slednite:
∗ Submediteransko (modificirano mediteransko) podra~je, od
50-500 metri nadmorska visina,
∗ kotinentalno-submediteransko podra~je - do 600 metri
nadmorska visina; zaedno so prethodnoto podra~je iznesuva 897000
ha ili 34,9% od teritorijata na Republika Makedonija,
∗ toplo kontinentalno podra~je od 600-900 metri nadmorska
visina , a na povr{ina od 704000 ha ili 27,4% od teritorijata na
Republika Makedonija,
∗ ladno kontinentalno podra~je od 900-1100 metri nadmorska
visina, a na povr{ina od 342000 ha ili 13,3% od teritorijata na
Republika Makedonija,
∗ podgorsko kontinentalno - planinsko podra~je od 1100-1300
metri nadmorska visina, a na povr{ina od 250000 ha ili 9,7% od
teritorijata na Republika Makedonija,
∗ gorsko kontinentalno - planinsko podra~je od 1300-1650 metri
nadmorska visina, a na povr{ina od 269000 ha ili 10,4% od
teritorijata na Republika Makedonija,
∗ subalpsko planinsko podra~je od 1650-2250 metri nadmorska
visina, a na povr{ina od 97000 ha ili 3,8% od teritorijata na
Republika Makedonija,
∗ alpsko planinsko podra~je nad 2250 metri nadmorska visina, a na
povr{ina od 13000 ha ili 0,5% od teritorijata na Republika
Makedonija.
Granicite na ovie pojasi treba da se svatat kako pribli`ni, bidej}i
zavisat od geografskata polo`ba, goleminata na masivot na planinata i dr.
Vo toploto kontinentalno podra~je dominira toplata
kontinentalna klima, a karakteristikite se sledni: poniski temperaturi
za razlika od kontinentalnoto-submediteransko podra~je isto taka i
nagolemeno koli~estvo na vrne`i.
Spored gore navedenoto katastarskata op{tina Gostivar zaedno so
Polo{kata kotlina spa|a vo toploto kontinentalno podra~je, koe
izrazito e zastapeno vo zapadniot del na Republika Makedonija. Vo ovoj
del ima najgolem broj na meteorolo{ki stanici kako {to se vo Tetovo,
Gostivar, Makedonski Brod, Bitola, Struga, Ki~evo itn.
KOMASACIJA VO K.O GOSTIVAR 7

Koga stanuva zbor za temperaturata na vozduhot vo katastarskata

op{tina Gostivar, prilo`eni se podatoci vo tabelaren pregled za: sredni
mese~ni i godi{ni maksimalni temperaturi na vozduhot vo οS, sredni
mese~ni i godi{ni minimalni temperaturi na vozduhot vo οS,sredni
mese~ni i godi{en broj na letni denovi (tmax > 25οS), sredni mese~ni i
godi{en broj na mrazni denovi (tmin < 0οS).

Sredni mese~ni i godi{ni maksimalni temperaturi na vozduhot vo οS

Jan. Fev. Mart April Maj Juni Juli Avg. Sept. Okto. Noemv. Dekem.

3.1 5.8 11.0 16.5 21.5 26.0 27.5 27.4 23.3 17.3 10.5 5.2

sredna godi{na maksimalna temperatura vo οS = 16.3

Sredni mese~ni i godi{ni minimalni temperaturi na vozduhot vo οS

Jan. Fev. Mart April Maj Juni Juli Avg. Sept. Okto. Noemv. Dekem.

-5.5 -3.6 0.4 5.1 9.4 12.2 14.2 13.5 9.9 5.3 1.7 -2.2

sredna godi{na minimalna temperatura vo οS = 5.7

Sredni mese~ni i godi{en broj na letni denovi (tmax > 25οS)

Jan. Fev. Mart April Maj Juni Juli Avg. Sept. Okto. Noemv. Dekem.

* * 0.0 0.9 7.4 16.6 23.4 22.6 11.5 1.0 * *

Godi{na suma na letni denovi = 83.4

Sredni mese~ni i godi{en broj na mrazni denovi (tmin < 0οS)

Jan. Fev. Mart April Maj Juni Juli Avg. Sept. Okto. Noemv. Dekem.

26.0 19.0 13.0 1.0 * * * * * 3.0 4.0 22.0

Godi{na suma na mrazni denovi = 88.0

KOMASACIJA VO K.O GOSTIVAR 8

Koga stanuva zbor za do`dovite, odnosno prose~nite vrne`i i

nivnata suma za podra~jeto na Op{tina Gostivar treba da se napomene deka
vo toploto kontinentalno podra~je e nagolemeno koli~estvoto na vrne`i
vo sporedba so kotinentalno-submediteranskoto podra~je .
Vo ova podra~je ima sredno za 40% pove}e vrne`i otkolku vo
kotinentalno-submediteranskoto podra~je i tie iznesuvaat od 515 mm do
890 mm.

Prilo`eni se podatoci vo tabelaren pregled za: Sredni mese~ni i

godi{na suma na vrne`i, Sreden mese~en i godi{en broj na denovi so
koli~estvo na vrne`i > 0.1 mm i intenzitet na vrne`i.

Sredni mese~ni i godi{na suma na vrne`i vo mm

Jan. Fev. Mart April Maj Juni Juli Avg. Sept. Okto. Noemv. Dekem.

81.6 72.2 80.8 60.8 70.8 50.8 42.9 32.4 50.3 71.4 111.3 90.2

Godi{na suma na vrne`i = 810.0

Sredei mese~en i godi{en broj na denovi so koli~estvo na vrne`i > 0.1 mm

Jan. Fev. Mart April Maj Juni Juli Avg. Sept. Okto. Noemv. Dekem.

10.9 10.6 10.9 9.6 9.3 7.5 6.0 4.4 6.1 8.0 10.8 12.2

Godi{na suma na denovi = 106.3

Intenzitet na vrne`i
Jan. Fev. Mart April Maj Juni Juli Avg. Sept. Okto. Noemv. Dekem.

7.5 6.8 7.4 6.3 7.6 6.8 7.2 7.4 8.2 8.9 10.3 7.4

Godi{en prosek = 7.6

KOMASACIJA VO K.O GOSTIVAR 9

Kako edna od pova`nite klimatski karakteristiki e i intenzitetot

i ~estinata na vetrovite vo katastarskata op{tina.
Vo prodol`etok na slika 1, se prika`ani izotermite i ru`ata na vetrovi
za K.O. Gostivar

Slika 1
KOMASACIJA VO K.O GOSTIVAR 10

Vegetaciskite karakteristiki vo preden plan treba da se

istaknat kako mnogu zna~ajni, bidej}i tie imaat po{irok dijapazon na
mnogu va`ni elementi koi imaat pove}ekratno zna~ewe.
Kako takvi treba da se izdvojat {umskite kompleksi ~ie zna~ewe e
ogromno kako od ekolo{ki karakter, taka i od karakter na za{tita na
zemji{teto od erozija, za{tita od silni vetrovi itn.
Administrativnata op{tina Gostivar izobiluva so bogat
vegetaciski svet i kako takva, treba da se napomene deka vo nejzinite
granici se nao|a Nacionalniot Park “ MAVROVO ”, koj izobiluva so
raznovidna flora i fauna.
Treba da se napomene deka vo Op{tinata Gostivar se nao|aat i
pove}e vidovi na {umi kako {to se: bukata, dabot, jasenot, borot,
elata,kostenot, a isto taka vo mnogu golem broj se i grmu{estite rastenija
od tipot na :smreka, {ip itn.

Vo prilog na ova na slika 2 se prika`ani pasi{tata i {umite vo

K.O.Gostivar i toa so slednata Legenda:

LEGENDA ZA SLIKA 2

-SOJUZ FAGION ILLYRICUM

-AS QUERCETUM FRAINETTO CERRIS MACEDONICUM- {umi na ploska~

-SOJUZ ONOBRYCHIDI-FESTUCION

-SOJUZ POION VIOLACEAE

-SOJUZ PINION PEUCIS

-SOJUZ BRUCKENTHALION
KOMASACIJA VO K.O GOSTIVAR 11

Slika 2
KOMASACIJA VO K.O GOSTIVAR 12

HIDROGRAFSKI POGODNOSTI I MO@NOSTI

ZA NAVODNUVAWE VO
KATASTARSKA OP[TINA -GOSTIVAR-

Vo prethodnoto poglavie edna od navedenite geografski

karakteristiki e mestopolo`bata na rekata Vardar, ~ie izvori{te se
nao|a vo neposredna blizina na gradot Gostivar, poto~no vo seloto
Vrutok.
Rekata Vardar e najgolemata reka vo Makedonija i nejzinoto
prisustvo vo ovoj kraj pretstavuva navistina golemo bogatstvo, kako od
vizuelna gledna to~ka, taka i od hidrolo{ki potencijal, odnosno
kapacitet na voda. Samoto te~enie na Vardar koe pak se protega vo
pogolemiot del na Gorni Polog (del od Polo{kata kotlina) koj pripa|a na
Katastarskata Op{tina Gostivar, ima mo{ne interesna mestopolo`ba i e
dobredojden za melioratvni zafati.
Isto taka, vo zapadniot del od Katastarskata Op{tina Gostivar se
nao|a i edna od naj~istite reki vo Makedonija rekata Radika koja {to
nemo`e da se iskoristi od vakov aspekt poradi nejzinata mestopolo`ba, no
zatoa pak taa mo`e da poslu`i kako osnova za razvoj na tercijalniot
sektor poto~no turizmot i ribolovot vo ovoj del od Katastarskata
Op{tina Gostivar.
Kako najgolem hidrografski objekt vo ovaa Katastarska Op{tina se
izdvojuva Mavrovskoto Ezero koe isto taka so svojata ubavina pretstavuva
biser nesamo vo Katastarskata Op{tina Gostivar tuku i po{iroko.
Vo prv plan vodite od ova ve{ta~ko ezero se iskoristuvaat za dobivawe na
elektri~na energija, no treba da se napomene deka kapacitetot na voda na
ova ezero mo`e racionalno da se iskoristi i za navodnuvawe na pogolemiot
del na obrabotlivite povr{ini vo Polo{kata kotlina.(a za primer da se
zeme Tikve{koto Ezero i Tikve{koto pole).
[to se odnesuva do podzemnite vodi, tie se na zavidno nivo vo ovaa
Katastarska Op{tina poradi prisustvoto na prethodno istaknatite
hidrogravski objekti i se nao|aat relativno na povr{inata vo prosek od
5 - 35 m dlabo~ina- slika 3.
KOMASACIJA VO K.O GOSTIVAR 13

Slika 3

- Sredno nivo na podzemni vodi -glavnislivovi

- Crnodrimski sliv -izvori od 4- 10 l/sek

- povr{ini zagrozeni od plavewe -pogolemi slivovi

-izvori od 11 - 30 l/sek -izvori 30 l/sek

KOMASACIJA VO K.O GOSTIVAR 14

Poradi seto prethodno izlo`eno treba da se istakne deka

Katastarskata Op{tina Gostivar izobiluva so dovolni koli~ini na voda
koi {to treba racionalno i pravovremeno da se iskoristat za potrebite na
primarniot sektor- zemjodelieto.
Iskoristenosta na vodite vo ovoj sektor za Katastarska Op{tina
Gostivar se gledaat od Slika 4.

Slika 4
KOMASACIJA VO K.O GOSTIVAR 15

PEDOLO[KI KARAKTERISTIKI NA PO^VATA ZA

KATASTARSKA OP[TINA -GOSTIVAR-

Od gledi{teto na pedogenezata ima pove}e razliki me|u

kontinentalnoto-submediteransko podra~je i toploto kontinentalno
podra~je vo koe podra~je pripa|a i Katastarskata Op{tina Gostivar. Tie
razliki se sostojat vo slednoto:

™ Golemi razliki vo klimatskite uslovi, temperaturite se ne{to

poniski, a i stepenot na aridnosta e ponizok. Vo takvi uslovi namalen e
intenzitetot na mineralizacija i ovozmo`ena e pogolema akumulacija na
humus.

™ Se javuvaat razliki vo supstratot , poto~no toj vo ova podra~je

ima polesen mehani~ki sostav i dobro ja propu{ta vodata,

™ Za del od zonalnite po~vi vo dadenite klimatski uslovi se

potrebni poramni reqefski formi, koi ovozmo`uvaat {to pogolemo
vpivawe na vodata, so {to se intenziviraat pedogenetskite procesi na
obrazuvawe na ovie po~vi.

Koga stanuva zbor za Katastarskata Op{tina Gostivar vo nejzinite

ramki vo celost e zapazeno prethodno istaknatoto, no treba da se napomene
deka kaj zemji{teto, poto~no kaj po~vite se zastapeni slednite bonitetski
klasi i toa: I bonitetska klasa, III bonitetska klasa, V bonitetska klasa i
VI bonitetska klasa.
Prethodniot podatok naveduva deka Katastarskata Op{tina
Gostivar e bogata so raznovidni tipovi na po~vi koi {to pretstavuvaat
eden od osnovnite preduslovi za razvoj na primarniot sektor.Ova se na
veduva kako mnogu va`na karakteristika, bidej}i samiot pedolo{ki
kvalitet na po~vata vo ovaa op{tina gi zgolemuva uslovite za rentabilno
i poekonomi~no proizvodstvo, kako i za zgolemeni zemjodelski prinosi.
Razmestenosta na bonitetskite klasi vo K.O. Gostivar, kako i
pedolo{kite karakteristiki se prika`ani na slika 5
KOMASACIJA VO K.O GOSTIVAR 16

Slika 5
KOMASACIJA VO K.O GOSTIVAR 17

SOPSTVENI^KI KARAKTERISTIKI I RASPORED NA

ZEMJI[TETO PO KATASTARSKI KULTURI VO
KATASTARSKATA OP[TINA -GOSTIVAR-

Kako {to be{e vo po~etokot naglaseno, Gostivarskata

administrativna op{tina e so povr{ina od 1352 km2 i kako takva se
vbrojuva pome|u najgolemite administrativni op{tini vo Republika
Makedonija.
Zemji{teto vo ovaa op{tina e evidentirano vo 108442 posedovni
listovi vo koi 189230291 m2 , se evidentirani kako privatna sopstvenost,
a 1149251485 m2se evidentirani kako dr`avna sopstvenost.
Od ovoj podatok se gleda deka zastapenosta na privatniot sektor e
samo skromni 14.14%, dodeka pak zastapenosta na dr`avniot sektor e
daleku pogolema so 85.86%. Kako najgolema katastarska op{tina vo
administrativnata op{tina Gostivar se izdvojuva K.O. Brodec so
138232996 m2od koi 10482398 m2 se vo privatna sopstvenost i 127750598
m2se vo dr`avna sopstvenost. Dodeka pak K.O. Malo Tur~ane e najmalata
katastarska op{tina vo gostivarskiot reon so 1464829 m2.
Katastarska op{tina vo koja najmalku e zastapena privatnata sopstvenost e
K.O. Su{ica 2 vo koja privatnata sopstvenost e svedena na 0 m2, a dodeka
kako Katastarska op{tina vo koja pak dr`avnata sopstvenost e najmala e
K.O. Tum~evi{te so 227518 m2.

Izdvoenosta na katastarskite kulturi vo administrativnata

op{tina Gostivar se temeli vrz baza na zemjodelskite kulturi koi {to se
odgleduvaat vo ova podra~je, od prirodnite uslovi za nivno odgleduvawe,
kako i od pedolo{kite karakteristiki na samata po~va.

Pod katastarska kultura niva se evidentirani 122922376m2 od koi

114454445 m2 se vo privatna sopstvenost, a dodeka 8467931 m2se vo dr`avna
sopstvenost. Najgolema zastapenost na ovaa katastarska kultura e vo K.O.
^egrane vo povr{ina od 6508602 m2 , a najmala e vo Katastarskite op{tini
Gali~nik i Rosoki so 0 m2.
Pod katastarska kultura gradina se evidentirani 677817 m2 od koi
657899 m2 se vo privatna sopstvenost, a dodeka 19918 m2 se vo dr`avna
sopstvenost. Najgolema zastapenost na ovaa katastarska kultura e vo K.O.
Bawica vo povr{ina od 277376 m2, a najmala e vo Katastarskite op{tini
Axievci, Beli~ica, Bitu{e,Boletin, Brodec, Velebrdo, Vidu{e, Vrbjani,
Gali~nik, Gorna Volkovija, Duf, @irovnica, Jan~e, Ki~inica, Korito,
Kunovo, ]afa, Lazaropole, Leunovo, Mavrovo, Malo Tur~ane, Ni}iforovo,
Ni~pur,Or}u{e, Pe~kovo, Prisojnica, Rosoki, Selce, Simnica,Strajane,
KOMASACIJA VO K.O GOSTIVAR 18

Su{ica, Trebi{te, Treson~e, Tum~evi{te, Forino, Cerovo, ^ajle i

^egrane so 0 m2.
Pod katastarska kultura ovo{na gradina se evidentirani 3169505
m od koi 2696043 m2 se vo privatna sopstvenost, a dodeka 473462 m2 se vo
2

dr`avna sopstvenost. Najgolema zastapenost na ovaa katastarska kultura e

vo K.O. Debre{e vo povr{ina od 249041 m2, a najmala e vo Katastarskite
op{tini Beli~ica, Bibaj, Brodec, Vrben, Vrbjani, Gali~nik, Gorno
Jelovce, Ki~inica, Krakornica, ]afa, Leunovo, Rosoki i Su{ica 2, so 0 m2.
Pod katastarska kultura lozje se evidentirani 1326196 m2od koi
1095938 m2 se vo privatna sopstvenost, a dodeka 230258 m2 se vo dr`avna
sopstvenost. Najgolema zastapenost na ovaa katastarska kultura e vo K.O.
Debre{e vo povr{ina od 218260 m2, a najmala e vo Katastarskite op{tini
Beli~ica, Bibaj, Bogdevo, Bitu{e, Brodec, Vrben, Vrbjani, Gali~nik,
Gorna Volkovija, Gorna i Dolna \onovica, Gorno Jelovce, Gostivar,
Grekaj i Nivi{ta, \ur|evi{te, Duf, @irovnica, @u`we, Jan~e,
Ki~inica, Korito, Krakornica, ]afa, Lazaropole, Leunovo, Lomnica,
Mavrovo, Nistrovo, Ni}iforovo, Ni~pur, Or}u{e, Padali{te, Ribnica,
Rosoki, Selce, Sence, Skudriwe, Srbinovo, Strajane, Su{ica 2, Tanu{e,
Trnovo, Treson~e, Tum~evi{te so 0 m2.
Pod katastarska kultura livada se evidentirani 26191516 m2od koi
22185871 m2 se vo privatna sopstvenost, a dodeka 4005645 m2 se vo dr`avna
sopstvenost. Najgolema zastapenost na ovaa katastarska kultura e vo K.O.
Gorno Jelovce vo povr{ina od 1378670 m2, a najmala e vo Katastarskata
op{tina Su{ica 2, so 0 m2.
Pod katastarska kultura pasi{te se evidentirani 517394177 m2od
koi 23767820 m2 se vo privatna sopstvenost, a dodeka 493626357 m2 se vo
dr`avna sopstvenost. Najgolema zastapenost na ovaa katastarska kultura e
vo K.O. Brodec vo povr{ina od 105095413 m2, a najmala e vo Katastarskata
op{tina Novo Selo 1 vo povr{ina od 7500 m2.
Pod katastarska kultura intenziven ovo{tarnik se
evidentirani 600287380m2od koi 15069646 m2 se vo privatna sopstvenost, a
dodeka 585217734 m2 se vo dr`avna sopstvenost. Najgolema zastapenost na
ovaa katastarska kultura e vo K.O. Lazaropole vo povr{ina od 32721051
m2, a najmala e vo Katastarskata op{tina Malo Tur~ane vo povr{ina od
0 m2.
Pod katastarska kultura neplodno zemji{te se evidentirani
66504854m2od koi 9294950 m2 se vo privatna sopstvenost, a dodeka
57209904 m2 se vo dr`avna sopstvenost. Najgolema zastapenost na ovaa
katastarska kultura e vo K.O. Korito vo povr{ina od 9929458 m2, a
najmala e vo Katastarskata op{tina ]afa vo povr{ina od 43620 m2.

Zemji{te pod katastarskite kulturi intenzivno lozje, trstenik

i orizovi nivi vo ovaa op{tina ne e evidentirano.
KOMASACIJA VO K.O GOSTIVAR 19

Vo Katastarskata op{tina Gostivar evidencijata za katastarskite

kulturi e slednata:

¾ Katastarska kultura niva e evidentirana na 3406581m2 od

koi 3096175 m2 se vo privatna sopstvenost, a dodeka 310406 m2se vo
dr`avna sopstvenost.
¾ Katastarska kultura gradina e evidentirana na 679m2 koja
povr{ina e evidentirana kako privatna sopstvenost, a dodeka
dr`avna sopstvenost na taa kultura nema.
¾ Katastarska kultura ovo{na gradina e evidentirana na
169059m2 od koi 87036 m2 se vo privatna sopstvenost, a dodeka 82023
m2se vo dr`avna sopstvenost.
¾ Katastarska kultura livada e evidentirana na 201800 m2
od koi 200760 m2 se vo privatna sopstvenost, a dodeka 1040 m2se vo
dr`avna sopstvenost.
¾ Katastarska kultura pasi{te e evidentirana na 85845 m2
od koi 8728 m2 se vo privatna sopstvenost, a dodeka 77117 m2se vo
dr`avna sopstvenost.
¾ Katastarska kultura intenziven ovo{tarnik e
evidentirana na 52030 m2 od koi 9286 m2 se vo privatna sopstvenost,
a dodeka 42744 m2se vo dr`avna sopstvenost.
¾ [to se odnesuva do povr{ini pod katastarskite kulturi
lozje, intenzivno lozje, orizovi nivi, {uma i trstenik vo
ovaa katastarska op{tina ne se evidentirani.
¾ Neplodnoto zemji{te vo ovaa katastarska op{tina e
evidentirano na 3551441 m2 od koi 1736232 m2 se vo privatna
sopstvenost, a dodeka 1815209 m2se vo dr`avna sopstvenost.

Ovie podatoci ja odslikuvaat ovaa op{tina kako op{tina vo koja

mo{ne e razvien primarniot sektor, no za nesre}a toa ne e taka.
Vo dogledna idnina treba da se prevzemat energi~ni merki za
zgolemeno i rentabilno proizvodstvo, odnosno {to e mo`no po skoro da se
razvivaat site uslovi koi }e pridonesat navistina primarniot sektor da
bide “primaren”, a so toa da se ovozmo`i naselenieto koe {to ima
zemji{te da go obrabotuva istoto i da egzistira od nego.
Poslednovo najmnogu treba da se istakne, bidej}i site agrarni merki, pa i
komasacijata se prevzemaat zaradi podobruvawe na uslovite za `ivot na
~ovekot kako edinka za smetka na podobrenite kolektivni uslovi.