Deponii Tendencijata na porast na naselenieto na planetata Zemja i osobeno na odelni kontinenti, regioni- podra~ja, predizvika rapidno zgolemuvawe na koli~estvoto

na otpad. Kako rezultat na migracijata selo-grad-dr`avi, vo periodot na industrijalizacija na gradovite-dr`avite (tehni~ko-tehnolo{ki bum), dojde do zgolemen, a nekade i do enormen pritisok vrz `ivotnata sredina so mnogu negativni posledici. Kako posledica na brziot tehnolo{ki i ekonomski razvoj vo Svetot, dojde do zagrozuvawe na potencijalot i kvalitetot na osnovnite prirodni resursi na planetata Zemja: vozduhot, vodata i po~vata. Razvitokot na industrtijata, zgolemuvaweto na brojot na `itelite, urbanizacijata i zgolemuvaweto na nivoto na standardot go sledi porastot na potro{uva~kata na site stoki, {to rezultira so zgolemuvawe na koli~estvoto na cvrstite otpadoci. Dokolku cvrstite otpadoci se odlagaat nekontrolirano na divi deponii (|ubri{ta) {to kaj nas e ~esta praktika, tie mesta stanuvaat izvori na zagaduvawe od site fizi~ki ~initeli na `ivotnata sredina. Do eskalacija na problemot so zgri`uvawe na cvrstiot komunalen otpad doa|a vo posledno vreme na mnogute odlo`uvali{ta zaradi vidnite manifestacii na | ubri{tata vo negativen smisol, kako {to se ~estite po`ari, eksplozii, {irewa na neprijatni mirizbi i raznesuvawa ne lesniot materijal na po{irok prostor. Deponiite prestavuvaat lokacii-mesta na koi se vr{i odlagawe na otpad. Vo zavisnost od toa dali odlagaweto se vr{i spored Zakon-legalno ili sprotvno na zakon-nelegalno, deponiite se delat na: Regularni-zakonski-planski i "divi-protivzakonski-neplanski. Na regularnite-zakonskite deponii, odlagaweto na otpadot i negovoto natamo{no tretirawe se vr{i spored Zakon i podzakonski akti. Na "divite-protivzakonskite deponii, odlagaweto na otpadot se vr{i sprotvno na Zakon-ilegalno.

Regularnoto tretirawe na otpadot podrazbira: Organizirano sobirawe i transport do deponijata, {to spored Zakonot za otpad e dejnost od javen interes; Odlagawe koe podrazbira smestuvawe na mesta predvideni za taa cel; Separirawe-razdvojuvawe po vidovi; Skladirawe i Prerabotka Prerabotkata pretstavuva iskoristuvawe na upotreblivite materii na otpadot za proizvodni, energetski ili drugi celi, namaluvawe na koli~estvoto i volumenot i delumno ili potpolno otstranuvawe na opasnite svojstva na otpadot; Divite deponii prete`no se locirani pokraj pati{ta, naj~esto sporedni, korita na prirodni vodoteci, regulacii na reki, grade`ni lokacii i dr. Tie se grda slika za slu~ajnite i redovnite minuva~i i posetiteli na lokaciite i deluvaat depresivno. Osven naru{eniot estetski izgled, divite deponii se izvor na zarazi (sobirali{te na razni `ivotni-ku~iwa, ma~ki, ptici i insekti koi se vektori za prenos na bolesti). Mnogu ~esto mestopolo`bata im e nepovolna i se izlo`eni na vlijanieto na veter.. Veterot so pojak intenzitet gi nosi otpadocite no i opasnite gasovi nastanati

od razgraduvaweto na otpadot kon lokalnite i podale~nite naselebi. Od niv se {iri neprijatna mirizba koja e posebno izrazena posle vrne`i i visoki temperaturi. Morfolo{kiot sostav na divite deponii se sostoi voglavno od otpad od: domakinstva, grade`en {ut, hartija, metal, plastika, tekstil, guma, ko`a, otpadoci od hrana, izumren dobitok, dotraeni ma{ini, havarisani avtomobili, dotraena bela tehnika i dr. elektri~ni aparati, i sl., gradinarski otpadoci i ostanti inertni otpadoci. ^esta e i pojavata na po`ari predizvikani od samozapaluvawe ili od ~ove~ki faktor. Pritoa se osloboduva ~ad i opasni gasovi nastanati kako proizvod od fermentacija na otpadot. ^esto pati paleweto na otpadot e pri~ina za predizvikuvawe na po`ari na otvoren prostor, mnogu rizi~ni i opasni {umski po`ari od golemi razmeri (kako po`arot vo 2007 god. vo Male{evijata). Problemite so koi se soo~uva gradot Skopje i drugite pogolemi gradovi vo Republikata, mo`at da se definirat preku slednite to~ki: nedostig na sistem za integralno upravuvawe so otpadot; nedostiga evidencija, nema deponija i soodveten tretman na opasniot otpad (so opasniot otpad ne se postapuva soglasno zakonot ); Neregularni-divi deponii, osobeno vo ruralnite predeli i prigradskite naselbi; nekontrolirano postapuvawe so inertniot otpad; nesaniranata deponija Vardari{te/trajno zagaduvawe na podzemnite vodi i rekata Vardar; tehni~ko - tehnolo{ki ne e zaokru`ena deponijata Drisla; nedostig od nadzor za postapuvawe so medicinskiot otpad vo privatniot sektor; necelosna kontrola vrz farmacevtskiot otpad; nesoodvetno postapuvawe so veterinarniot otpad; neorganizirano postapuvawe so nemedicinskiot organski otpad i dr. Problemi so otpadot Problemite so sobiraweto, transportot, skladiraweto i tretiraweto na otpadot se pojavile so razvitokot na gradovite. Pristapot kon re{avaweto na problemot zavisel od tehnolo{kata razvienost i gustinata na naselenosta i materijalnite mo`nosti. Razvitokot na industrijata, zgolemuvaweto na brojot na `itelite ubranizacijata i zgolemuvaweto na op{tiot standard se sledeni so porastot na potro{uva~kata na site stoki, {to kone~no rezultira so zgolemuvawe na koli~estvoto na cvrstiot otpad Podelba na cvrstiot otpad Cvrstiot otpad zavisno od potekloto, prirodata i sostavot, mo`e da se podeli na slednite grupi: Otpad od doma}instvata; Otpad od ulicite i drugite javni povr{ini; Industriski otpad i Poseben otpad

Vo grupata otpad od doma}instvata se otpadoci nastanati vo doma}instvata, ugostitelstvoto, hotelite i zanaet~iskite rabotilnici.

Ovoj vid na otpad ima sli~ni karakteristiki. Postoi razlika samo vo procentualnoto u~estvo na poedinite komponenti. Otpadocite od doma}instvata se sostojat voglavno od otpadoci od hrana, hartija, tekstil, ambala`a (karton, drvo, metal, staklo, plastika i drugo), pepel i drugi proizvodi na sogoruvaweto, staklo, porcelan, keramika i kabasti otpadoci (otfrlen mebel, sandaci, bela tehnika i sli~no); Otpad od ulicite i drugite javni povr{ini Ovoj otpad nastanuva po mieweto i ~isteweto na ulicite i drugite javni povr{ini i se sostoi od materijal za posipuvawe, pra{ina od tro{ewe na kolovozot, mil i drug istalo`en materijal od uli~nite slivnici, hartija, opu{oci, prav i sli~no; Industriski otpad Industriskiot otpad nastanuva vo procesot na proizvodstvoto i negoviot sostav zavisi od vidot na industrijata i primenetata tehnologija. Pogolem del od industriskiot otpad povtorno se vr}a vo proizvodniot proces i toj del ne mo`e da se tretira kako otpad, dodeka preostanatiot del, koj se pojavuva kako otpad, mo`e da bide hartija, tekstil, plastika, keramika, staklo, metal, pesok za oblikuvawe vo learstvoto, zgura, pepel, maslo i masti. Poseben otpad Posebniot otpad ja opfa}a {irokata lepeza/paleta na otpadnite materii koi zaradi svojot sostav, koli~estvoto i oblik se posebno opasni po `ivotnata sredina. Ovoj otpad se pojavuva vo zna~itelni koli~estva vo site sredini bez ogled na postignatoto nivo na razvitok na razgleduvanata sredina. Vo ovaa kategorija se slednite otpadoci: medicinski-bolni~ki, sanitarni, od zaginati `ivotni, boi, lakovi, otrovni, radioaktivni, eksplozivni, zapallivi, od galvanizacijata i elektrolizata, od masovnoto goewe i prerabotuva~ka na dobitokot, milevi i talozi od razli~ni uredi za pre~istuvawe na otpadnite vodi-posebno industriski otpadni vodi i specifi~ni od proizvodstvoto i potro{uva~kata koi sodr`ata koncentracii na opasni materii. Cvrst komunalen otpad Toa e otpad koj potteknuva od doma}instvata, proizvodstvoto, zanaet~istvoto, industrijata, javnite povr{ini (plo{tadi, re~ni i ezerski bregovi) i drugite mesta pod uslov da mo`e da se otstranuva bez posebna obrabotka Spored standardite na zapadno-evropskite zemji, komunalniot otpad se deli vo slednite grupi: Ku}en otpad; Opasen otpad od doma}instvata; Otpad vo golemi koli~estva; Otpad od javnite povr{ini

Ku}en otpad Vo ovaa grupa se site otpadoci od doma}instvata koi se sobiraat na voobi~aen na~in po pat na lokalni sistemi za sobirawe i otstranuvawe

Opasen otpad od doma}instvata Otpadoci od doma}instvata, koi zaradi nivnata opasnost po okolinata treba odvoeno od ku}nite otpadi da se sobiraat i otstranuvaat. Spa|aat vo grupata na opasni otpadoci od doma}instvata, me|u koi treba posebno da se istaknat sretstvata za za{tita na rastenijata, razni hemiski rastvori, istro{eni baterii, lekovi i drugo; Otpad vo golemi koli~estva Spored avstriskata podelba na nadle`nostite vo zgri`uvaweto na otpadot, vo otpadocite vo golemi koli~estva za ~ie zgri`uvawe e nadle`na edna op{tina spa|aat ku}nite otpadoci vo nevoobi~aeno golemi koli~estva, otpadoci od zemjodelskite pretprijatija, gradiniri, {umari, zemja, materijal od iskop, grade`en {ut, mil od septi~kite jami, gumi od vozila, olupini od vozila ili drugi ma{ini i nivni delovi Otpad od javnite povr{ini Toa se otpadoci koi nastanuvaat pri ~istewe na javnite povr{ini, a podlegnuvaat na voobi~aeniot na~in na otstranuvawe. Spored zakonot za otpad na Republika Makedonija, otpadot e podelen na: Komunalen cvrst otpad; Tehnolo{ki otpad; Opasen otpad; Inerten otpad; Poseben otpad i [tetni materii.

Komunalen cvrst otpad Vo ovoj vid na otpad spa|aat: razni ku}ni otpadoci, otpadoci od hrana, gradinarski, ovo{ni i dr.kulturi, hartija, kartonska ambala`a, krpi, razni drveni, metalni, stakleni, porcelanski, ko`ni, plasti~ni i gumeni predmeti i na niv sli~ni otpadoci; Tehnolo{ki otpad Tehnolo{ki otpad nastanuva kako rezultat na proizvodstvenite procesi vo industrijata, uslu`nite dejnosti, a po koli~inata, sostavot i svojstvata se razlikuva od komunalniot otpad;

Opasen otpad Opasniot otpad sodr`i supstancii koi imaat nekoi od ovie svojstva: eksplozivnost, reaktivnost, zapallivost, nadrazlivost, toksi~nost, infektivnost, kancerogenost, mutagenost, teratogenost, ekotoksi~nost i svojstva na ispu{tawe na otrovni gasovi preku hemiska reakcija ili biolo{ko razlo`uvawe;

Inerten otpad

Inerten otpad e otpad od hemiski i biolo{ki stabilizirana masa {to sodr`i supstancii na hemiski neaktivni materii od organsko i neorgansko poteklo, a organskite supstanci se podlo`nii na fizi~ka, hemiska i biolo{ka razlo`livost, no ne ja zagrozuvaat `ivotnata sredina;

Poseben otpad Poseben otpad e otpad {to se sozdava vo medicinski i zdravstveni ustanovi, nau~no istra`uva~ki i razvojni labaratorii, koj nastanuva kako produkt na upotrebeni sredstva i materijali za lekuvawe, istra`uvawe i kontrola, a po koli~inite i svojstvata se razlikuva od ostanatite otpadi; [tetni materii [tetni materii se hemiki supstancii {to go menuvaat prirodniot fizi~ki, hemiski, biolo{ki i bakteriolo{ki sostav, kako i radiolo{kiot sostev na zemji{teto, vodite i vozduhot Na svetskata konferencija za za{tita na `ivotnatasredina odr`ana vo Stokholm 1972 godina, organizirana od Generalnoto Sobranie na ON, kako glavna poraka be{e istaknato ,, Samo edna edinstvena zemja ima,, i na nea treba da `iveeme i rabotime taka {to treba da sozdademe uslovi na narednite generacii za blagoprijatno opstojuvawe ,,. Sega{nata generacija ne bi trebala da se ~usvuva kako naslednik na zemjata od predhodnite generacii, tuku so site vrednosti i ubavini ja pozajmuva od idnite generacii i mora da ja vrati vo zdrava i funkcionalna sostojba. ZGRI@UVAWE NA CVRSTIOT KOMUNALEN OTPAD Prioriteten problem na sovremeniot ~ovek e kako na brz, ekonomi~en i siguren na~in da go otstrani komunalniot otpad. Ovoj problem stanuva se ponaglasen so brziot razvitokot na gradovite. Zaradi nekontroliranoto i nesanitarnoto odlagawe na otpadot se zagrozuva ~ove~kovoto zdravje kako i `ivotnata sredina. Sobraniot cvrst komunalen otpad se donesuva na mesto opredeleno za zgri`uvawe na otpadot. Pod terminot zgri`uvawe na cvrstiot komunalen otpad se podrazbira primena na opredeleni tehnolo{ki sistemi-procesi vo koi na higienski ispraven na~in otpadot se tretira, a pri toa da ne se naru{uva i zagrozuva `ivotnata sredina.

Vo svetot se primenuva {iroka lepeza na tehnolo{ki re{enija za zgri`uvawe na cvrstiot komunalen otpad. Vo osnova, zgri`uvaweto-tretiraweto na cvrstiot komunalen otpad gi opfa}a slednite fazi-operacii: sobirawe i transport sanitarno odlagawe; kompostirawe; sogoruvawe; reciklirawe i

 proizvodstvo na goriva i piroliza Zastapenosta na poedini osnovni tehnolo{ki sistemi-procesi za zgri`uvawe na cvrstiot komunalen otpad vo poedini zemji e razli~na i zavisi od redica faktori od koi posebno se istaknuvaat: nivoto na tehnolo{kiot razvitok; op{testveno-ekonomskata razvienost na zemjata; nivoto na educiranost; zainteresiranosta na zemjite-dr`avite za ispolzuvawe na pridru`nite efekti od primenetata tehnologija (komposot, energija, sekundarni surovini i sli~no). Za za{tita na `ivotnata sredina od nesakani posledici, predizvikani so nesoodvetno tretirawe na cvrstiot komunalen otpad, Evropskata zaednica, donese Strategija za upravuvawe so otpadot i toa od tri aspekta: spre~uvawe na nastanuvawe na otpadot; reciklirawe i povtorno koristewe na otpadot i sigurno odlagawe na ostatocite koi pove}e ne mo`at da se upotrebat. Koli~estvoto na otpad mo`e da se namali so organizirano, ekonomi~no i racionalno upravuvawe, preku proces na reciklirawe i povtorna upotreba na otpadot. Otpadot povtorno se vra}a vo ekonomskiot ciklus, a obemot na vra}aweto e usloven od odnosot na tro{ocite za industriska obrabotka i site povrzani operacii (sobirawe, sortirawe, transport) i dobivkata od plasmanot na recikliranite proizvodi. Commission of the European Communities (Evropska komisija) smeta deka izborot na vidot na recikliraweto i povtornata upotreba ne smee da bide zasnovan samo vrz ekonomskata logika, tuku predimno na idejata za namaluvawe na koli~estvoto na otpadot i ~uvawe na surovinite i energijata. Bidejki kone~noto deponirawe na otpadot stanuva se poizrazen i poseriozen problem, od aspekt na za{tita na `ivotnata sredina, treba da se pronao|aat i izbiraat lokacii koi }e ispolnuvat strogi kriteriumi i }e imaat najmalo negativno vlijanie vrz `ivotnata sredina (se razbira preku izgradba na sovremena regularna sanitarna deponija) Sekoe tretirawe koe prethodi na deponiraweto, se prepora~uva so cel: koli~estvoto na otpadot da bide {to pomalo i sostavot {to pobezopasen. Se prepora~uva {iroka primena na fizi~ko-hemiski i biolo{ki procesi za tretirawe na otpadot (neutralizirawe, stabilizirawe, kompostirawe, fermentirawe i dr.). Za deponiraweto se propi{ani strogi standardi koi se odnesuvaat na izborot, razvitokot i funkcioniraweto na lokacijata, prethodno tretirawe na deponiraniot otpad, vidot na otpadot koj se prifa}a i nadzorot po zatvarawe na deponijata.

Koli~estva na komunalen otpad Koli~estvata na otpadot se vo direktna vrska so nivoto na razvojot za opredeleno podra~je, so postignatiot op{testven i li~en standard, navikite na `itelite, klimatskite karakteristiki i drugo. Prose~no koli~estvo na cvrstiot komunalen otpad izrazeno vo (kg) po `itel na del vo poedini razvieni zemji iznesuva, na primer: 19,50 (SAD), 1,88 (Avstralija), 1,45 (Kanada), 0,83 (Germanija), [vedska i [vajcarija) i 0,70 (Avstrija, Italija [panija).

 Stru~wacite na OCECD smetaat deka procentualnoto dnevnoto koli~estvo na otpad po `itel vo Makedonija iznesuva okolu 0,70 kilogrami vo pogolemite gradovi i okolu 0,50 kilogrami vo pomalite gradovi inaselbi Sega{nata praktika gi demantira ovie procenki i se poka`uva deka prose~nata produkcija na otpad vo Makedonija iznesuva i do 1,20 kilogrami po `itel na den. Spomnatite koli~estva, se vo postojan podem i se o~ekuva tie koli~estva da dostignat od 3.00 do 5.00 kilogrami/den.

Karakteristiki na cvrstiot komunalen otpad Za da mo`e da se definiraat, odnosno procenat vlijanijata od komunalniot otpad na okolinata i izborot na soodvetni na~ini na sobirawe, transport, obraborka, neutralizacija i eventualno iskoristuvawe vo vid na sekundarni surovini ili energenti, neophodno e da se poznavaat osnovnite karakteristiki na cvrstiot komunalen otpad: morfolo{kiot sostav, srednata gustina, vla`nosta, hemiskiot sostav i toplinskata podgotvenost. Spomenatite karakteristiki zavisat od: op{testveniot standar na `itelite, na~inot na greewe na stanbenite i javnite objekti, tehni~ko-tehnolo{kiot razvoj, tradicijata, nivoto na urbanata podgotvenost, klimata i drugite lokalni uslovi koi se specifi~ni za sekoe podra~je, odnosno grad.

Morfolo{ki sostav Pod morfolo{ki sostav se podrazbira: sodr`inata na poedini vidovi na otpadocite vo odnos na vkupnata masa, izrazena vo procenti. Morfolo{kikot sostav na komunalniot otpad e dinami~ka kategorija zatoa {to toj e podlo`en na postojani promeni. Postoi tendencija na zgolemuvawe na u~estvoto na hartijata, tekstilot, stakloto, metalot i plastikata, dodeka se namaluva koli~estvoto na pepelta, zgurata i ostatocite od hrana (statisti~ki infirmacii). Sredna gustina Srednata gustina e eden od osnovnite parametri pri presmetkata na potrebniot prostor za deponija, brojot i goleminata na kontejneri ili drugi sretstva vo koi se odlaga otpadot, brojot i vidot na transportni sretstva i izborot na mehanizacija za rabota vo deponijata. Se ispituva laboratoriski vrz osnova na prose~nata mostra/proba i se izrazuva vo (km/m3. Vla`nost Kaj cvrstiot komunalen otpad vla`nosta ima golemo zna~ewe vo biohemiskite pro-cesi na razgraduvawe na otpadot. Vla`nosta e va`no svojstvo za dimenzionirawe na: transportnite sretstva, sproveduvaweto na antikorozivnata za{tita i izborot na tehnologija za tretirawe na otpadot. Vla`nosta se utvrduva vo laboratorija. Hemiski sostav Poznavaweto na hemiskiot sostav na cvrstite otpadoci e neophodno za izbor na re{enija za tretirawe na otpadot i eventualno negovo koristewe kako sekundarna surovina.

 Hemiskiot sostav na cvrstiot komunalen otpad se utvrduva laboratoriski, a osnovni pokazateli se organskata materija, op{tiot, amowa~niot i nitratniot azot, op{tiot fosfor, kaliumot, kalcioumot, jaglenorodot, hloridite, sulfatite (rN) vrednostite. Sodr`inata na azotot, fosforot i kaliumot kaj otpadocite od doma}instvata e (2-4)%, na organskite materii (40-80)%, jaglenorodot (35-40)% so (rN=5-6,5). Toplinska (gorivna) mo} Od vkupnoto koli~estvo na cvrstiot komunalen otpad (50-80)% e dobro gorivo. Toplinskata mo} kaj gorivniot del od otpadot, zavisi od sostavot i e vo mnogu {iroki granici, {to mo`e da bide nepovolno od aspekt na energetska iskoristenost. Specifi~nata toplinska mo} se izrazuva vo (kJ/kg) od otpadot.

NA^INI NA ZGRI@UVAWE NA CVRSTIOT KOMUNALEN OTPAD Me|u osnovnite problemi na sovremeniot ~ovek e kako na brz, ekonomi~en i siguren na~in da se otstrani komunalniot otpad. Ovoj problem stanuva se poaktuelen i poakuten so razvitokot na gradovite, pred se od aspekt na opasnostite po ~ove~kovoto zdravje i zagrozuvaweto na `ivotnata sredina. Deponiite morale da bidat na rastojanie od 3 km od gradot. Podocna, vo sredniot vek, otpadot zavr{uval na ulicite, {to mo`e da se dovede vo vrska so golemite epidemii od te{ki zarazni bolesti koi odnele mnogu ~ove~ki `ivoti. Duri so po~etokot na industriskata era gradovite po~nale povtorno da se gri`at za otpadot. Pokraj gri`ata za zgri`uvawe i otstranuvawe na otpadot mnogu biten element za uredenosta na gradovite i bezbednosta na `itelite od nesakani vlijanija od komunalniot otpad e kulturata na `itelite i nivniot odnos kon higienata na gradot. ^istotata na sekoj grad zavisi od kulturata na domuvawe, redovnoto i efikasnoto otstranuvawe i zgri`uvawe na otpadot i od postojnite normativi za higienata i nivnoto po~ituvawe. Sobraniot cvrst komunalen otpad se donesuva na mesto opredeleno za zgri`uvawe na otpadot. Pod terminot zgri`uvawe na cvrstiot komunalen otpad se podrazbira primena na opredeleni tehnolo{ki sistemi vo koi na higienski ispraven na~in se osloboduva od otpadot, a pri toa da ne se naru{uva i zagrozuva `ivotnata sredina. Vo svetot se primenuva {iroka lepeza na tehnolo{ki re{enija za zgri`uvawe na cvrstiot komunalen otpad, koja, vo glavno, mo`e da se svede na slednive osnovni grupi: sanitarno odlagawe; kompostirawe; sogoruvawe; reciklirawe i proizvodstvo na goriva i piroliza.

 Zastapenosta na poedini osnovni tehnolo{ki sistemi za zgri`uvawe na cvrstiot komunalen otpad vo poedini zemji e razli~na i zavisi od redica faktori od koi posebno se istaknuvaat: nivoto na tehnolo{kiot razvitok; op{tata razvienost na zemjata, i zainteresiranosta na zemjata-dr`avata za ispolzuvawe na pridru`nite efekti od primenetata tehnologija (komposot, energija, sekundarni surovini i sli~no). Vo razvieniot svet se pove}e se vodi smetka za za{tita na `ivotnata sredina od nesakanite posledici, predizvikani so nesoodvetno tretirawe na cvrstiot komunalen otpad. Na takov zaklu~ok ne upatuva i anga`iraweto na Evropskata zaednica, koja ima strategija za upravuvawe so otpadot i toa od tri aspekta: spre~uvawe na nastanuvawe na otpadot, reciklirawe i povtorno koristewe na otpadot i sigurno odlagawe na ostatocite koi pove}e ne mo`at da se upotrebat. Eden od na~inite za spre~uvawe na nastanuvawe na otpadot e voveduvawe na vistinski ~ista tehnologija, a ne tehnologija na pre~istuvawe koja ne go re{ava problemot, tuku samo prostorno go dislocira na drugo mesto. Vo pristapot za namaluvawe na otpadot, karakteristi~ni se dve fazi: proizvodstvo (industriski otpad) i potro{uva~ka (komunalen otpad). Soglasno so navedenoto, postojat i dve tehniki za spre~uvawe i toa preku: tehnologija i proizvodstvo. Najdobra mo`nost za namaluvawe na koli~estvoto na otpadot imaat industriite. Sledniot aspekt na tehnika za upravuvawe so otpadot e reciklirawe i povtorna upotreba na otpadot. Otpadot povtorno se vra}a vo ekonomskiot-proizvodniot ciklus, a obemot na vra}aweto e usloven od odnosot na tro{ocite za industriska obrabotka i site povrzani operacii (sobirawe, sortirawe, transport) i dobivkata od plasmanot na recikliranite proizvodi. Commission of the European Communities (Evropska komisija) smeta deka izborot na vidot na reciklirawe i povtornata upotreba ne smee da bide zasnovan samo vrz ekonomskata logika, tuku predimno na idejata za namaluvawe na koli~estvoto na otpadot i ~uvaweto na surovinite i energijata. Recikliraweto i povtornata upotreba na proizvodite treba silno da bide promovirana preku istra`uvawa i razvitok na podra~nite tehniki za povtorna upotreba i reciklirawe, optimizacija na sistemot za sobirawe i sortirawe (selektivno sobirawe, elektro-mehani~ko sortirawe) i namaluvawe na nadvore{nite tro{oci za povtorna upotreba na proizvodite. Sretstva i instrumenti koi ja unapreduvaat povtornata upotreba i reciklirawe treba da bidat predmet na istra`uva~ki-komparativni studii. Tretiot aspekt od tehnikata za upravuvawe so otpadot se odnesuva na optimizacija na kone~noto deponirawe. Deponiraweto stanuva se poizrazen problem i od aspekt na vlijanieto vrz `ivotnata sredina. Osobeno zna~ajno e pronao|aweto-utvrduvawetodefiniraweto na najsoodvetni lokacii za deponirawe na otpadot. Sekoe tretirawe, koe prethodi na deponiraweto, se prepora~uva so cel koli~estvoto na otpadot da bide {to pomalo, a sostavot {to pobezopasen.

Se prepora~uva {iroka primena na fizi~ko-hemiski i biolo{ki procesi za tretirawe na otpadot (neutralizirawe, stabilizirawe, kompostirawe, fermentirawe i dr.). Za deponiraweto se propi{ani strogi standardi koi se odnesuvaat na izborot, razvitokot i funkcioniraweto na lokacijata, prethodno tretirawe na deponiraniot otpad, vidot na otpadot koj se prifa}a i nadzorot po zatvarawe na deponijata. JALOVI[TA I HIDROJALOVI[TA

ZAKONSKA REGULATIVA So postojnata zakonska regulativa na R. Makedonija, jalovi{tata, vklu~itelno i hidrojalovi{tata, ne se posebno tretirani, obraboteni-normirani. Generalno-na~elno, se opfateni so Zakonot za za{tita na `ivotnata sredina i Zakonot za otpad. So razvojot na industrtijata, brziot tehni~ko-tehnolo{ki progres, zgolemuvaweto na nivoto na standardot i sli~no, doa|a do zgolemuvawe na potrebata od se pogolemi koli~esta na mineralni surovini, nemetali i metali (jaglen, nafta, kamen, pesok, `elezo, olovo, cink, bakar, zlato i mn. drugi metali i skapoceni elementi). So ogromite kopovi vo rudnicite za nemetali i metali se vr{i celosna promena na postojniot-prirodniot reljef Tehnologijata na proizvodstvo kaj rudnicite, vo zavisnost od vidot na rudata, nivoto na razvoj na tehnologijata, mo}nosta na investitorot i dr. e razli~na, no vo osnova producira: Ruda, naj~esto surovina-polufabrikat i Jalovina. Rudata odi vo natamo{en tehnolo{ki proces, od koja niz slednite fazi na proizvodstvo, povtorno se sozdavaat novi i novi koli~estva na jalovina. Jalovinata vo zavisnost od nejzinite fizi~ki, hemiski, radiolo{ki i drugi karakteristiki se odlaga na specijalni lokacii za taa namena. Definicii i regulativa Jalovi{te prestavuva lokacija-mesto na koe se vr{i odlagawe na jalovina dobiena vo procesot na prerabotka na rudata. Vo zavisnost od toa dali odlagaweto se vr{i spored Zakon-legalno ili sprotvno na zakon-nelegalno, jalovi{tata se delat na: Regularni-zakonski-planski i "divi-protivzakonski-neplanski. Na regularnite-zakonskite jalovi{ta, odlagaweto na jalovinata i nejzinoto natamo{no tretirawe se vr{i spored Zakon i podzakonski akti. Na "divite-protivzakonskite jalovi{ta, odlagaweto na jalovinata se vr{i sprotvno na Zakon-ilegalno Vo ovaa kategorijata spa|aat site jalovi{ta obrazuvani vo procesot na proizvodstvo na jaglen i drugi nemetali i metali. Sloevite bogati so ruda, se na razli~no nivo pod povr{inata na Zemjata, so razli~na mo}nost i razli~en sostav. Nivnoto koristewe podrazbira otstranuvawe na nerudarskite sloevi i sozdavawe na deposoli i jalovi{ta.

 Skoro redovno koli~estvoto na ruda e mnogukratno pomalo od koli~estvoto na jalovina (Suvodol-Bitola, Oslomej-Ki~evo, Bu~im-Radovi{ i dr. Definicii i regulativa Hidrojalovi{tata se poseben vid na jalovi{ta. Se obrazuvaat vo rudnici, kade tehnolo{kiot proces na proizvodstvo se odviva vo prisustvo na te~nost, prvenstveno voda i drugi supstancii. Takvi se rudnicite: Bu~im-Radovi{, Zletovo-Probi{tip, Sasa-Makedonska Kamenica i dr. Vo procesot na flotacijata na mineralite pri proizvodstvoto na metali: bakar, olovo, cink i dr. metali vo rudnicite, kako otpad ostanuva flotaciska jalovina koja se deponira na soodvetna lokacija za taa namena. Deponiraweto se vr{i sukcesivno i sloevito vo dolg vremenski period (30-50 100 i pove}e godini) godini kako rezultat na {to se obrazuvaat ogromni deponii-hidrojalovi{ta. Hidrojalovi{tata naj~esto se locirani pokraj prirodni vodotci, vo prirodni ili ve{ta~ki sozdadeni hidroakumulacii. Za taa cel naj~esto se gradat brani so pridru`ni elementi i postrojki. Branata na hidrojalovi{teto na rudnikot " Bu~im" - Radovi{ e postavena na rekata Toplnica so pravec na prostirawe istok-zapad. Krunata na branata, vo momentov (2006 god), se nao|a na kota 636m, a najniskata to~ka e na kota 511 m.n.v., i se nao|a neposredno nad seloto Topolnica. Ju`nata padina na jalovi{teto-branata i krunata na branata go ~inat najgolemiot del od deponijata, koja predizvikuva i sozdava najgolemi ekolo{ki problemi

Karakteristiki na hidrojalovi{teto " Bu~im" Krunata na branata, vo momentov, se nao|a na kota 636m, a najniskata to~ka e na kota 511 m.n.v., i se nao|a neposredno nad seloto Topolnica. Apsolutnata viso~ina na branata vo momentov iznesuva 125m. Vkupnata povr{ina na hidrojalovi{teto iznesuva 43.62 ha, od koi {to na severnata strana od krunata pripa|aat 10,5 ha, na krunata na branata okolu 1,5 ha, a na ju`nata padina od jalovi{teto otpa|aat 31,62 ha. HIDROJALOVI[TE "ZLETOVO"- Probi{tip Staroto hidrojalovi{te na rudnikot "Zletovo" se sostoi od 5 (pet) platoa-ramni povr{ini-delovi na hidrojalovi{teto-poliwa 1, 2, 3, 4 i 5 kako i kosina sprema Kiseli~ka Reka. Prvobitnata morfologija na terenot e potpolo naru{ena. Platoata 1 (eden) i 2 (dva), na hidro-jalovi{teto se biolo{ki rekultivirani vo izminatite godini, so po{umuvawe i toa prete`no so bagrem. So ekspploatacija i deponiraweto na jalovinata, vo celost e izmenet prvobitniot reqef na terenot. Oformeni se ramni povr{ini-platoa vo 5 razli~ni nivo-poliwa 1-5 i kosina koja go sledi koritoto na Kiseli~ka Reka, od po~etokot na pole 1 do kraj na pole 5. Kosinata e so kontinuitet na prostirawe. Naklonot na kosinata, na razli~ni delnici (platoa-poliwa) e razli~en. Najgolem e kaj pole 1i 2, a najmal kaj pole 5.

IZBOR NA LOKACIJA ZA DEPONIJA ILI JALOVI[TE Najzna~ajna aktivnost pri planiraweto i izgradba na deponija ili jalovi{te e izborot na lokacijata. Izborot na lokacija za deponija ili jalovi{te e usloven od mnogu faktori-uslovi, a pred se: Prirodnite-ekolo{kite uslovi na lokacijata i nejzinata okolina; Socijalno-ekonomskata sostojba na naselenieto vo op{tinata-reginot-dr`avata; Nivoto na tehni~ko-tehnolo{ki razvoj; Neophodnosta od konzisentna politi~ka volja i dr. i Razvienosta i zrelosta na op{testveno-ekonomskiot sistem za re{avawe na ekolo{ki problemi. Pri izborot na lokacija za deponija ili jalovi{te, zaradi razli~nite interesi na zasegnatite strani- subjekti od ekonomska ili neekonomska priroda, neophodno e celiot proces na izrabotka i realizacija na tehni~kata dokumentacija da bide transparanten i javen. Samo takviot pristap i proces }e dovede do izbor na najsoodvetna lokacija, racionalno i ekonomi~no tehni~ko-tehnolo{ko re{enie i odr`liv razvoj na `ivotnata sredina. Bilo koja deponija ili jalovi{te, od tehni~ko-tehnolo{ki-ekolo{ki aspekt potrebno e da obezbedi: potpolna sanitarno-epidemiolo{ka sigurnost za `itelite od okolnite naseleni mesta-podra~ja i personalot koj raboti na deponijata; za{tita od zagaduvawe na po~vata, vozduhot, povr{inskite i podzemnata voda; racionalno koristewe i za{teda na zemji{teto na smetka na zgolemuvawe na zafatninata na deponijata-jalovi{teto (zgolemen stepen od nabivawe na otpadot so specijalni ma{ini i viso~ina na deponiraweto; pre~istuvawe na filtratot od deponijata ili jalovi{teto i maksimalna mehaniziranost na site vidovi raboti-procesi. Sanitarno-epidemiolo{ka sigurnost na deponiite i jalovi{tata Sekoja lokacija za deponija i jalovi{te treba da obezbedi potpolna sanitarnoepidemiolo{ka sigurnost za `itelite od okolnite naseleni mesta-podra~ja i personalot koj raboti na deponijata. Toa podrazbira obezbeduvawe na: Zdrava i ~ista voda vo dovolno koli~estvo; Zdrava i ~ista hrana; Nezgadena po~va i vozduh; Siguren i bezbeden pristap do lokaciite za deponija i jalovi{te; Nezgadena `ivotna sredina i dr. Za{tita od zagaduvawe na po~vata, vozduhot i vodata Pri izborot na lokacija za deponija i jalovi{te osobeno vnimanie treba da se posveti na za{titata od zagaduvawe na: Po~vata; Vozduhot; Vodata;

 Biolo{kata raznovidnost-biodiverzitetot (rastitelniot i `ivotinskiot svet); Geodiverzitetot i dr. prirodni i kulturno istoriski vrednosti. Za{tita na po~vata Za{titata na po~vata od zagaduvawe, podrazbira spre~uvawe na bilo kakva forma ili oblik na zagaduvawe na po~vata od: Fizi~ko-mehani~kia priroda; Hemiska priroda; Radioaktivna priroda i Drugi formi i oblici na zagaduvawe i degradacija i Obezbeduvawe odr`liv razvoj na po~vata i nejzinite proizvodstveni kapaciteti. Za{tita na vozduhot Pri izborot na lokacija za deponija i jalovi{te, od aspekt na za{tita na vozduhot, osobeno vnimanie treba da se posveti na ulogata i vlijanieto na: Klimatskiot faktor, pred se: veterot, temperaturite na vozduhot, vodata i po~vata, re`imot na vrne`i, relativnata vlaga na vozduhot; Razvienosta na reljefot i dr. Za{titata na vodata Za{titata na vodata od zagaduvawe, podrazbira za{titata na: Povr{inskite i Podzemnata voda od zagaduvawe so filtratot. Vo povr{inski vodi spa|aat site povr{inski izvori na voda i site vodoteci od postojanen ili povremen karakter, so razli~na izda{nost-{tedrost i protek na voda. Vo podzemni vodi spa|aat site izvori i nao|ali{ta na podzemni vodi. Hidrogeolo{ki najpovolni se vodonepropuslivite i slabovodopropuslivite geolo{ki formacii-litostratigrafski edinici, kakvi {to se: laporcite, glinata, deluvijalni drobini, glinesti ~akali, kompktni karpesti plo~i i dr. Karstnite podra~ja-predeli, izgradeni od varovnici i dolomiti, kako i aluvijalnite i deluvijalnite sedimenti, ne se pogodni za izbor na lokacija za izgradba na deponija i jalovi{te, pred se zaradi nivnata golema vodopropustlivost i mo`nosta i opasnosta od zagaduvawe na vodata i po~vata.. Za{tita na povr{inskite i podzemnata voda od zagaduvawe so filtratot Osnovna merka za za{tita na povr{inskite vodi od zagaduvaweto so filtratot od deponijata i jalovi{teto e spre~uvaweto na filtratot direktno da bide ispu{ten vo povr{inskite vodi. Ovaa cel se postignuva so opredeleni tehni~ko-tehnolo{ki merki i raboti, kako {to se: izgradbata na nasipi; Izgradba ili vgraduvawe na vododr`livi oblogi na dnoto i bregovite-stranite na deponijata; Izgradba na drena`en sistem za prifa}awe i odvod na filtratot vo sobiren bazen-talo`nik i izramnitel na kvalitet na vodata i sl. Koga stanuva zbor za za{titata na podzemnata voda od zagaduvawe so filtratot, osnovnata merka na za{tita se sveduva na popre~uvawe na dopirkontakt na filtratot so podzemnata voda. Vo slu~ai koga podzemnata voda koja e pod vlijanie na filtratot, nema posebno vodostopansko zna~ewe, filtratot mo`e da se ispu{ti (vpu{ti) vo

podzemnata voda, no e potrebno da se obezbedi opredeleno rastojanie od mestoto na nastanuvawe na filtratot do podzemnata voda, poznato kako zona na aeracija, koja {to ima uloga na priroden filtar pri tretiraweto na filtrat. Filtratot mo`e da se vpu{ti i vo podlaboki hidrogeolo{ki sloevi preku bunari za vpivawe, dokolku za toa postojat povolni uslovi. Vo princip, tehni~ko-tehnolo{kite merki i raboti za za{tita na povr{inskite i podzemnata voda od zagaduvawe so filtratot se sostojat vo slednoto: Izrabotka ili postavuvawe na obloga na dnoto i bregovite-stranite na deponijata ili jalovi{teto, koja }e go popre~i ili ograni~i pominuvaweto na filtratot do podzemnata voda i Izrabotka na drena`en sistem za sobirawe na filtratot i negovo odveduvawe do uredi za tretirawe Postojat redica tehni~ko-tehnolo{ki re{enija so koi se postignuva vododr`livosta na dnoto i bregovite-stranite na deponijata pri {to se koristat razli~ni materijali (glina, beton, asfalt i plasti~ni folii). Za koristewe na glinata kako materijal za zatnuvawe-vodozadr`livost, postojat propi{ani standardi za dopu{tenata vododr`livost. So standardite se propi{uvaat uslovi i kriteriumi za sigurnost na kvalitetot na izvedenata konstrukcija koj {to mora da bide ispolnet kaj zemjenite i glinestite oblogi Oblogata mora da ispolni opredeleni minimalni dolgoro~ni o~ekuvawa vo periodot na koristewe na deponijata. Kriteriumot za vrednuvawe na trajnosta na oblogata vklu~uva i to~no opredeluvawe na protekot i vremeto-dinamikata na dvi`ewe na na opredelena komponenta na filtratot do dolniot del od oblogata. Vremeto potrebno filtratot da stigne od vrvot do dnoto na oblogata, t.e. da ja probie oblogata, odnosno vremeto potrebno da sloj od vla`eweto so filtratot postigne dlabo~ina (L), se odreduva-presmetuva preku formuli ili modeli. Denes, vo golema primena se PVC i sli~ni folii koi vo osnova moraat da gi zadovolat slednive kriteriumi: da se otporni na temperaturnite vlijanija i da pod dejstvo na istite ne ja gubat svojata fleksibilnost i cvrstina, da se otporni na vlijanijata od ultravioletovite zra~ewa, da se otporni na dejstvoto na mikroorganizmite i gloda~ite, maksimalna dopu{tenata filtracija vo folijata da iznesuva 1 cm, {avovite koi se zavaruvaat da bidat {iroki najmalku 5 cm i da se silni kako i osnovniot materijal i foliite da moraat da bidat nepropusni za dvi`ewe na toplinata. Brzoto i ednostavnoto postavuvawe i visokata vodonepropusnost (10-9 cm/s) se osnovnite pri~ini foliite se po~esto da se koristat kako izolaciski materijal. Se proizveduvaat od polivinil-hlorid so soodvetna armatura, ili vo kombinacija so netkaen tekstil ili bitumen so poliesterska vlo{ka. Primenata na folii ne go isklu~uva koristeweto na drugite materijali. Folijata ~esto se primenuva vo kombinacija so laporec i glina. Mo`no re{enie za za{tita na `ivotnata sredina od vlijanieto na filtratot koj se proceduva od deponijata e so izgradba na nasip (brana) so soodvetna viso~ina, vodonepropusna obloga, vodonepropusen prsten (ekran i injekciska zavesa) i drena`en sistem. So drena`niot sistem se sobira pre~isteniot filtrat i se doveduva do edno centralno mesto za sobirawe. Sobraniot filtrat ponatamu se odveduva do uredot za tretirawe.

 Vakvoto re{enie mo`e da se primeni i vo slu~aite koga postoi o{tetuvawe na oblogata ili pote{ki havarii pri {to kako posledica doa|a do permanentno ispu{tawe na filtratot vo vodonosnite sloevi. Kontrola na rabotata na sistemot za za{tita Pokraj merkite za obezbeduvawe na vododr`livosta vo deponijata va`ni se i merkite i rabotite za kontrola na rabotata na sistemot za za{tita na povr{inskite i podzemnata voda. Kontrolata se sproveduva preku bunari vo teloto na deponijata. Bunarite pominuvaat niz vododr`livata konstrukcija i odat do podzemnata voda, odnosno do mati~niot supstrat. Od bunarot se zemaat mostri od podzemnata voda i se analiziraat. So analizite se opfa}aat fizi~ko-hemiskite parametri i se ocenuva ispravnosta na rabota na deponiskata obloga.

Tehnologija na sanitarno deponirawe Tehnologijata na sanitarnoto deponirawe se sostoi od slednite aktivnosti: podgotovka na lokacija na deponijata koja se sostoi od izgradba na kompletna infrastruktura (pat, elektri~na energija, vodovod, po mo`nost kanalizacija i drugo); obrabotka na deponinskiot prostor vo smisol na obezbeduvawe na vododr`livosta na filtratot; dovoz, rasprostirawe, nabivawe i sekojdnevno prekrivawe na otpadot; dezinfekcija vo deponijata,; sproveduvawe na merki za otplinuvawe na deponijata i zatvarawe na deponijata i vospostavuvawe na monitoring sistem.

PRIRODNITE-EKOLO[KITE KARAKTERISTIKI NA PODRA^JETO-REGIONOT KAKO USLOV-FAKTOR ZA IZBOR NA LOKACIJA ZA DEPONIJA I JALOVI[TE Primarni prirodni-ekolo{ki karakteristiki na podra~jeto-regionot koi {to se uslov za izbor na lokacija za deponija i jalovi{te se slednite: Reljef-morfologija na lokacijata; Klimatski karakteristiki; Geolo{ki i seizmolo{ki karakteristiki na lokacijata; Hidrografski i hidrolo{ki karakteristiki na lokacijata; Demografski karakteristiki; Socijalno-ekonomski karakteristiki; Infrastruktura i Struktura na zemji{teto spored namenata. Reljef-morfologija na lokacijata

 Po mo`nost lokacijata za deponija i jalovi{te treba da gi ispolnuva slednite uslovi: Da bide vo depresija i za{titena od {tetnoto vlijanie na dominantnite vetrovi; Da bide zadskriena od okoto na sekojdnevnite minuva~i; Da ne bide smestena vo dolini na postojani i golemi vodoteci i dr. Klimatski karakteristiki Od klimatski karakteristiki osobeno vnimanie treba da se posveti na: Prisuten-dominanten tip na klima; Re`im na vrne`ite, pri {to osobeno treba da se obrabotat slednite elementi: sredno godi{ni i sredno mese~ni sumi na vrne`i, maksimalna godi{na suma na vrne`i, minimalna godi{na suma na vrne`i, raspored na vrne`ite po sezoni so akcent na vrne`ite vo vegetacioniot period; Temperatura na vozduhot i po~vata, a osobeno da se obrabotat i prika`at slednite pokazateli: sredno godi{ni i sredno mese~ni temperatura na vozduhot, najtopol i najstuden mesec, sredno godi{ni i sredno mese~ni maksimalni i minimalni temperaturi na vozduhot, apsolutni maksimalni i minimalni temperaturi na vozduhot. Vremeto na pojava na rani esenski i docni proletni mrazevi i brojot na mrazni denovi i dr. Ekstremnite temperaturi na vozduhot, po~etokot na ranite esenski i zavr{etokot na docnite proletni mrazevi se preduslov za izbor na vidovite za po{umuvawe i zatrevuvawe i nivnoto odgledduvawe i za{tita. Dvi`eweto na vozduhot-vetrot e mnogu zna~aen klimatski element, posebno negovata za~estenost i brzina. Pod vlijanie na vetrot doa|a do isparuvawe na vodata od povr{inata na zemjata {to uslovuva mo`nost od nedostig na vlaga za rastenijata. Geolo{ki i seizmolo{ki karakteristiki na lokacijata Osoben akcent treba da se dade na: Geolo{kata, in`inerskogeolo{kata i hidrogeolo{kata gradba na terenot i Seizmolo{kite karakteristiki na lokacijata i po{irkata okolina i dr.

Hidrografski i hidrolo{ki karakteristiki na lokacijata Od posebno zna~ewe e pregledot, gustinata i sostojbata so hidrografskatare~nata mre`a na postojanite i povremenite vodoteci; Hidrolo{kite karakteristiki na lokacijata i okolinata so poseben osvrt na izvorite na voda, nivnata lokacija i {tedrost-izda{nost, prisutnite vodoteci i nivnite proteci, nivoto na podzemnite vodi i dr. Poznavaweto na sostojbata so vodite e pred se od aspekt na nivnata za{tita. Demografski karakteristiki Od osobeno zna~ewe se slednite informacii: Vkupen broj na naselenie; Gustina na naselenost;

 Struktura na naselenieto po vozrast, pol, rabotosposobnost, zanimawe, kvalifikacija, obrazovanie i sl . Socijalno-ekonomski karakteristiki Pri izgradba na deponijata se utvrduva dinamikatana na iznesuvawe, sobirawe, prezemawe i transport na otpadot. Definirawe upotreba na soodvetni sadovi za sobirawe na otpadot, kako: kanti, korpi i kontejneri so {to se podobruva standardot na `iveewe na naselenieto. Socijalno-ekonomskata sostojba na naselenieto vo najgolema mera go definra sistemot i procesot na tehni~ko-tehnolo{ko tretirawe na otpadot od faza na iznesuvawe do reciklirawe. Infrastruktura Do lokacijata treba da postoi ili da se izgradi pristapen pat; Da postoi sistem na dobri telekomunikaciski vrski; Obezbedi priklu~ok na elektri~na i druga energetska mre`a; Obezbedi tehnolo{ka i voda za piewe; Mo`nost za obezbeduvawe priklu~ok na fekalna kanalizacija i dr. Struktura na zemji{teto spored namenata Struktura na zemji{teto spored stopanskata-ekonomskata namena: Obrabotlivo zemji{te (oranici, bav~i, ovo{tarnici, lozovi nasadi i dr); Livadi i pasi{ta; [umi, {ikari i {umski kulturi; Golini, erozivno i dr. degradirano zemji{te; Urbanizirano zemji{te; Vodeni povr{ini i dr.

REKULTIVACIJA NA DEPONII I JALOVI[TA Proces na rekultivacija Procesot na rekultivacija na deponii i jalovi{ta e slo`en proces na aktivnosti od faza na proektirawe do faza na realizacija i natamo{no odr`uvawe. Aktivnostite se naso~eni kon obnovuvawe na reproduktivnite svojstva na o{tetenoto zemji{te i sozdavawe na novi zeleni povr{ini, nov urbaniziran prostor i sli~no koi }e bidat vo funkcija na za{titata i unapreduvaweto na `ivotnata sredina i razli~ni potrebi i nameni na ~ovekot. Postapkata za rekultivacija se deli na dve fazi:

tehni~ka-grade`na- rudarska i biolo{ka rekultivacija. Vo dosega{nite istra`uvawa najgolemo vnimanie e posveteno na biolo{kata rekultivacija, bidej}i taa pretstavuva najdelikatna faza pri obnovuvaweto na o{tetenite zemji{ta. Tehni~kata-grade`nata, odnosno, rudarskata faza, isto taka, ima mo{ne zna~ajno mesto i uloga vo kone~nata i uspe{na revitalizacija na jalovi{tata. Integralniot pristap i primenata na site fazi vo procesot, se garancija za upe{na i perspektivna rekultivacija. Na~inot-metodite i uspehot na rekultivacija, zavisat od specifi~nostite na deponijata i jalovi{teto, mikro prirodnite uslovi i sekako, raspolo`livite finansiski i tehni~ki sredstva. Procesot na rekultivacija na deponiite, jalovi{tata i hidrojalovi{tata, e slo`en i kompleksen problem, pri {to mora da se ispolnat i po~ituvat pove}e uslovi. Zemji{teto e organomineralen kompleks. Bez rabota na mikroflorata i obnova na biolo{kata aktivnost nema plodna po~va, bez mikroorganizmite taa e inerten supstrat. Procesot na sozdavawe na plodno zemji{te-po~va go ovozmo`uva organskatata materija koja se vnesuva preku vegetacijata. Zelenata masa e organski proizvod, koj {to predstavuva energetski materijal za rabota na heterotrofnata mikroflora i sozdavawe na humusniot sloj. Site postapki koi pridonesuvaat za priliv na organskata materija vo sterilniot supstrat, gi zabrzuvaat procesite koi doveduvaat do obrazuvawe na po~va So rekultivacija so po{umuvawe, se sozdavaat {umski i rastitelni zaednici, so {to vo procesot na obnovuvawe-revitalizacija na prostorot, se postignuvaat dve osnovni celi: brza obnova i zabrzuvawe na pedogenetskite procesi i priliv na kislorod. Vo tekot na procesot na rekultivacija so po{umuvawe se odvivaat dva procesa: rekultivacija so zasaduvawe na {umski drvenesti vidovi i grmu{ki i revitalizacija so spontano naseluvawe na avtohtona {umska i prizemna vegetacija. Vo procesot na fotosinteza, {umite sozdavaat golemi koli~ini na kislorod koj {to e neophoden vo site prostori kade {to e prisutno aerozagaduvaweto. Od tie pri~ini, potrebno e vegetaciskata pokrivka t.e. rastitelnata zaednica da bide {to pobujna za da proizveduva {to e mo`no pove}e kislorod. Samo tie dve osnovni koristi: sozdavaweto na golemi koli~ini na organska materija i golemi koli~ini na kislorod, se dovolno zna~ajni da pri rekultivacijata na prostorot prioritet se dade na po{umuvaweto. So ekspploatacija na deponiite, kopovite, jalovi{tata i hidrojalovi{tata vo celost se izmenuva prvobitniot reqef na terenot. Vo procesot na fizi~ka-grade`na rekultivacija se oformuvaat ramni povr{iniplatoa-terasi vo razli~ni nivoa-poliwa i so razli~ni kosini. Naklonot na kosinite na razli~ni delnici (platoa-poliwa) e razli~en i zavisi od:

 Prirodnite uslovi-naklonot na padonata i Prirodniot agol na triewe na materijalite. Kako posledica na fizi~kite-morfolo{kite i in`enersko-geolo{kite karakteristiki, kosinite na deponiite, jalovi{tata i hidrojalovi{tata naj~esto se izlo`eni na silni procesi na povr{inska i me{ovita erozija, odnosno ekstemno (ekscesivnio) povr{isko ispirawe-promivawe, brazdewe i jaru`ewe. Site tie i drugi negativni pojavi i procesi se reperkuiraat vrz re`imot na okolnite, pred se najbliskite vodoteci, rastitelniot i `ivotinskiot svet vo vodotecite, nivnoto krajbre`je i neposrnata okolina. So biolo{kata rekultivacija se tretiraat ve}e fizi~ki-rudarski-tehni~ki stabilizirani poliwata-platoa-terasi i kosini (deponii i jalovi{ta). So fizi~kata stabilizacija na terasite-platoata, osobeno kosinite, se sozdadat uslovi za biolo{ko tretirawe na site delovi na terasite i kosinite. So proektite, koncepciite za biolo{ka rekultivacija na deponiite, jalovi{tata i hidrojalovi{tata, se predviduva po{umuvawe-zatrevuvawe na platoata i kosinite na terasite. Isto taka, mo`e i treba da se predvidi po{umuvawe i zatrevuvawe na bregovite na neposrednite-najbliskite vodoteci. Vo osnova, uspehot i dolgove~nosta na biolo{kata rekultivacija, zavisi od: na~inot i efikasnosta na realizacija na fizi~kata rekultivacija, mikro prirodnite, pred se klimatskite i pedolo{kite uslovi i faktori, izborot na vidovi drvja i grmu{ki za po{umuvawe i trevni ili zeljasti vidovi za sadewe ili seewe, navremenoto i pravilno sproveduvawe na merkite i aktivnostite na nega, odgleduvawe i za{tita na kulturata.

Celi na biolo{kata rekultivacia uspehot i dolgove~nosta na biolo{kata rekultivacija, zavisi od : Ostvaruvawe na predvidenite zakonski normi; Odr`liv razvoj i unapreduvawe na `ivotnata sredina; Za{tita na zemji{teto od erozija; Zbogatuvawe na rastitelniot i `ivotinskiot svet; Podobruvawe na re`imot na povr{inskite i podpovr{inskite vodi (ottekuvaweto); Za{tita na naseleni mesta i drugi zna~ajni sistemi i objekti; Sozdavawe na novi zeleni i oblagorodeni povr{ini; Sozdavawe na novi pejsa`ni vrednosti; Sozdavawe na nova {umska kultura-{uma so psebna namena; Podobruvawe i unapreduvawe na mikro klimatskite, prirodnite uslovi i dr Fizi~kata-tehni~kata-rudarskata stabilizacija na kopovite, jalovi{tata i hidrojalovi{tata (terasiraweto, podyiduvaweto, okrepuvaweto so potporni sidovi i drugi grade`no tehni~ko-tehnolo{ki objekti i konsrukcii), e uredena i regulirana so posebni proekti t.n. rudarski proekti. Vo osnova, uspehot i dolgove~nosta na biolo{kata rekultivacija, zavisi od:

 na~inot i efikasnosta na realizacija na fizi~kata-rudarskata rekultivacijastabilizacija, mikro prirodnite, pred se klimatskite i pedolo{kite uslovi i faktori, izborot na vidovi drvja i grmu{ki za po{umuvawe i trevni ili zeljasti vidovi za sadewe ili seewe, kako i navremeno i pravilno sproveduvawe na merkite i aktivnostite na nega, odgleduvawe i za{tita na kulturata. Izbor na koncept-tehnika i tehnologija na rekultivacija Izbor na konceptot-tehnikata i tehnologijata na rekultivacija zavisi od: nepovolnite-naru{enite prirodni-ekolo{ki uslovi za biolo{ka rekultivacija, a pred se, nepovolnite pedolo{ko-geolo{ki i klimatski uslovi, kako za prifa}awe na zasadenite sadnici, taka za nivniot iden opstanok i razvoj. Raboti i merki za fizi~ka-grade`na-rudarska stabilizacija Rabotite i merkite za fizi~ka-grade`na-rudarska stabilizacija na kopovite, jalovi{tata, vo osnova, se sostojat vo slednite aktivnosti: Terasirawe na terenot; Stabilizacija na platoota-ramnite povr{ini i kosinite na terasite; Nanesuvawe na sloj od plodna-fertilna po~va vo sloevi ~ija dlabo~inaviso~ina zavisi od namenata-koncepcijata na biolo{kata rekultivacija; Primena na tehni~ko-tehnolo{ki procesi za odvodnuvawe i navodnuvawe; Primena na protiverozivni raboti i merki za fizi~ka stabilizacija na kosinite; Primena na tehni~ko-tehnolo{ki procesi za dekontaminacija i dr

BIOLO[KA REKULTIVACIJA Zo{to se sproveduva rekultivacijata Kako posledica od dolgogodi{noto koristewe na rudnicite-kopovite i deponiraweto na otpad, doa|a do zna~ajni fizi~ko-morfolo{ki naru{uvawa na mikro reljefot na lokacijata i uslovi i mo`nosti za zagaduvawe i zagrozuvawe na `ivotnata sredina. Od tie pri~ini, pri rekultivacijata, primarana zada~a e prezemawe na merki i sproveduvawe na aktivnosti za fizi~ka i biolo{ka stabilizacija na jalovi{teto So proektite za biolo{ka rekultivacija na deponiite i jalovi{tata, se predviduvaat merki i aktivnosti koi se isklu~ivo vo funkcija na biolo{kata rekultvacija. Rekultivacijata se obavuva na na~in, po postapki, tehnologii i so vidovi, predvideni so osnovnite-izvedbenite proekti. Eventualni izmeni i dopolnuvawa vo proektot, konstatirani od strana na investitoriot ili izvr{itelot se mo`ni, no samo dokolku se opravdani i odobreni od proektantot i revidentot. Spored zakonskata regulativa, obvrska na sekoj korisnik na nao|ali{ta na mineralnii i nemineralni sirovini i zatvoreni i aktuelni deponii vo dr`avata e, da po delumno ili celosno iskoristuvawe na nao|ali{teto i deponijata, se vospostavi prvobitnata sostojba ili da se izvr{i rekultivacija. Ovaa obvrska i merka, e vo funkcija na vospostavuvawe, za{tita, odr`liv razvoj i unapreduvawe na `ivotnata i rabotnata sredina.

Ekolo{ki naru{uvawa Vo osnova jalovinata kako frakcija ima mnogu fina peso~na struktura so svetlo-siva-`oltenikava-kaveava boja. Taa e sterilna, zaradi {to naseluvaweto na prirodnata vegetacija vrz nea mnogu te{ko ili voop{to ne se odviva i kako takva se razlikuva od neposrednata okolina. Jalovinata sozdava pustinski ambient so povej}e ekolo{ki i drugi nepogodnosti i naru{uvawa na prirodnata sredina. Procesot na prirodna-biolo{ka rekultivacija na jalovi{tata i kopovite e nmogu baven a ~esto i nevozmo`en proces, zaradi {to e neophodna intervencija od ~ovekot. Najzna~ajni ekolo{ki naru{uvawa od jalovi{tata i hidrojalovi{tata 1.Pra{inata od jalovi{tata i hidrojalovi{tata i pri najslabi struewa na vozduhot se prenesuva vo okolnata i predizvikuva golemi ekolo{ki naru{uvawa. Sozdava nepodnoslivi uslovi za `ivot, pred se na naselenieto vo okolnite naselbi, a potoa i na celiot `iv svet (rastenija i `ivotni) vo pobliskata i podale~na okolina. Eden od zna~ajnite efekti na biolo{kata rekultivacija e zapiraweto na pra{inata i ovozmo`uvawe pristojni prirodni uslovi za `ivot na okolnoto naselenie i celiot rastitelen i `ivotinski svet. 2. Zaradi specifi~nite fizi~ko-hemiski svojstva, pesokot-supstratot od jalovi{tata i hidrojalovi{tata, vo odnos na po~vite vo neposrednata okolina povr{inski pobrzo i pointenzivno se zagreva i ladi so {to se sozdavaat posebni mikroekolo{ki uslovi, a pred se izraziti temperaturni ekstremi, osobeno vo letniot period. Vakvite temperaturni ekstremi se mnogu nepovolni za opstanok i razvoj na vegetacijata. 3. Kapilarnite vrski pome|u povr{inskiot i podlabokite sloevi na supstratot ne se vospostaveni, zaradi {to povr{inskiot sloj e suv i lesno podvi`en, osobeno pod vlijanie na veterot i pointenzivnite povr{inski otekuvawa na vodata po padinata (pri intenzivni do`dovi). 4. Pri pogolemi seizmi~ki naru{uvawa i porojni nadoa|awa (zemjotresi, poroi i sl.) mo`e da dojde do pokrenuvawe i dvi`ewe na golema masa od deponijatajalovi{teto, so {to }e se zagrozi neposrednata okolina, a vo prv red vodotecite i `iviot svet vo niv i nivnata okolina. (Prmer: Sasa- Makedonska Kamenica) 5. So svojata svetlo-siva-`oltenikava-kafeava boja se razlikuva od okolnata prirodna sredina i sozdava atmosvera-sostojba na pustina. 6. Zaradi specifi~nite mikroekolo{ki uslovi, pred se, izrazenite ekstremi, prirodnata rekultivacija e nevozmo`na

PRIRODNI-EKOLO[KI USLOVI NA DEPONIJATA ILI JALOVI[TETO I NEPOSREDNATA OKOLINA Fizi~ki-morfolo{ki (geografski) karakteristiki na deponijta-jalovi{teto Primer: Rudnikot za bakar "Bu~im" se nao|a okolu 7,5 km zapadno od Radovi{, pome| u selata Topolnica i Bu~im, sprotivodno od seloto Toplnica, na leviot breg na r. Topolnica, pome|u 511 i 636 m nadmorska viso~ina. Branata na hidrojalovi{teto e postavena na rekata Toplnica so pravec na prostirawe istok-zapad, a gi povrzuva ridovite Ta{li Bair ( 629 m.n.v.) od zapad i Kartal (800 m.n.v) od istok. Severno od branata se nao|a akumulacija za voda, ~ie normalno nivo e na kota okolu 609 m.n.v. Ju`nata padina od branata zaedno so

krunata na branata go ~inat najgolemiot del od deponijata, koja gi predizvikuva i sozdava najte{kite ekolo{ki problemi. 1.2. Orografski uslovi Reljef; Topografija; Hidrografska-re~na mre`a; Nakloni na padini, vodoteci i sl; Izlo`enost-ekspozicija; Formi-oblici na nadol`en presek i dr.

1.3. Klimatski karakteristiki 1.4. 1.5. Prisuten-ni klimatski tipovi; Temperatura na vozduh; Temperatura na po~va; Vrne`i; Vetrovi; Relativna vla`nost na vozduhot i dr. klimatski elementi zna~ajni za prifa}aweto, opstanokot i razvojot na zasadenite-poseanite rastenija.

Geolo{ko - pedolo{ki uslovi-karakteristiki Geolo{ki uslovi; Pedolo{ki uslovi Svojstva na supstratot (hemiski, po potreba i drugi analizi) Hidrografsko-hidrolo{ki uslovi Hidrografski uslovi; Hidrolo{ki uslovi; Kvalitet na voda i dr.

1.6. Vegetaciski karakteristiki Avtohtona vegetacija na lokalitetot na deponijata-jalovi{teto; Prisutni rastitelni i {umski zaednici i dr informacii zna~ajni za izborot na vidovi za biolo{ka rekultivacija. 1.7. Antropogeni vlijanija Kratok istorijat; Demografija; Socijalno-ekonoska sostojba- uslovi

BIOLO[KA REKULTIVACIJA Poim, zna~ewe i celi na rekultivacijata Procesot na rekultivacija na deponii, kopovi i jalovi{ta, od faza na proektirawe do faza na realizacija i natamo{no odr`uvawe e slo`en proces na aktivnosti. Aktivnostite se naso~eni kon obnovuvawe na reproduktivnite svojstva na o{tetenoto zemji{te i sozdavawe na novi zeleni povr{ini koi }e bidat vo

funkcija na za{titata i unapreduvaweto na `ivotnata sredina i razli~ni potrebi i nameni na ~ovekot. Postapkata za rekultivacija se deli na dva fazi: tehni~ka-grade`na- rudarska i biolo{ka rekultivacija. Vo dosega{nite istra`uvawa najgolemo vnimanie e posveteno na biolo{kata rekultivacija, bidej}i taa pretstavuva najdelikatna faza pri obnovuvaweto na o{tetenite zemji{ta. Tehni~kata-grade`nata, odnosno, rudarskata faza, isto taka, ima mo{ne zna~ajno mesto i uloga vo kone~nata i uspe{na revitalizacija na jalovi{tata. Integralniot pristap i primenata na site fazi vo procesot, se garancija za upe{na i perspektivna rekultivacija. Na~inot-metodite i uspehot na rekultivacija, zavisat od specifi~nostite na jalovi{teto, mikro prirodnite uslovi i sekako, raspolo`livite finansiski i tehni~ki sredstva. Procesot na rekultivacija na kopovite, deponiite i jalovi{tata, naj~esto se realizira vo fazi, paralelno so eksploatacijata, a zavr{uva po zavr{uvaweto na eksploatacijata. Zemji{teto e organomineralen kompleks. Bez rabota na mikroflorata i obnova na biolo{kata aktivnost nema plodna po~va, bez mikroorganizmite taa e inerten supstrat ili karpa. Procesot na sozdavawe na plodno zemji{te-po~va go ovozmo`uva organskatata materija koja se vnesuva preku vegetacijata. Zelenata masa e organski proizvod, koj {to predstavuva energetski materijal za rabota na heterotrofnata mikroflora i sozdavawe na humusniot sloj. Site postapki koi pridonesuvaat za priliv na organskata materija vo sterilniot supstrat, gi zabrzuvaat procesite koi doveduvaat do obrazuvawe na po~va.

So rekultivacija so po{umuvawe, se sozdavaat {umski i rastitelni zaednici, so {to vo procesot na obnovuvawe-revitalizacija na prostorot, se postignuvaat dve osnovni celi: brza obnova i zabrzuvawe na pedogenetskite procesi i priliv na kislorod. Vo tekot na procesot na rekultivacija so po{umuvawe se odvivaat dva procesa: rekultivacija so zasaduvawe na {umski drvenesti vidovi i grmu{ki i revitalizacija so spontano naseluvawe na avtohtona {umska i prizemna vegetacija. So zgolemuvawe na prilivot na organsakata materija na rekultiviranata povr{ina se zabrzuva o`ivuvaweto na supstratot i pridvi`uvaweto na pedolo{kite procesi. Vo procesot na fotosinteza, {umite sozdavaat golemi koli~ini na kislorod koj {to e neophoden vo site prostori kade {to e prisutno aerozagaduvaweto. Od tie pri~ini, potrebno e vegetaciskata pokrivka t.e. rastitelnata zaednica da bide {to pobujna za da proizveduva {to e mo`no pove}e kislorod. Samo tie dve osnovni koristi: sozdavawe na golemi koli~ini na organska materija i golemi koli~ini na kislorod, se dovolno zna~ajni da pri rekultivacijata na prostorot prioritet se dade na po{umuvaweto.

Koncepcija na rekultivacija na kop, jalovi{te ili deponija

 Rekultivacijata na kopovite, deponiite i jalovi{tata e slo`ena i kompleksna zada~a. Toa se dol`i na naru{enata sostojba-morfologija na terenot, nepovolnite prirodni uslovi i faktori, vo prv red pedolo{kite, a potoa: klimatskite, orografskite i drugi. Osnovna cel na rekultivacijata na jalovi{teto e oblagoroduvawe- zatrvuvawe i po{umuvawe na platoata-planumite-ramnite povr{ini-delovi na na terasite, kako i nivnite kosini. Pri eksploatacijata na kopovite, jalovi{tata i deponiite, vo celost se menuva prvobitniot reqef na terenot. Zaradi nastanatite promeni na reljefot, primarno se pristapuva kon izrabotka i realizacija na rudarski-grade`ni proekti. Za da se ovozmo`i fizi~ka stabilizacija na kopovite, jalovi{tata i deponiite, so rudarskite proekti, naj~esto se predviduva i vr{i terasirawe na ternot.

Dimenziite na platoata i kosinite kaj terasite zavisi od vidot i fizi~komehani~kite karakteristiki na supsratot-geolo{kata podloga. Kaj sedimentite (pesok i ~akal), zaradi niskite vrednosti na agolot na prirodno triewe na materijalite, naklonot na kosinite na terasita e mal (blag), dodeka kaj kompaktnite karpi e golem, a mo`e da bide i 90 stepeni (vertikalni zaseci0 Kako posledica na fizi~ko-morfolo{kite karakteristiki na jalovi{tata i kopvite i i nivnata geolo{ka-litostratigrafska gradba (erodibilen supstrat), na oformenite kosini doa|a do pojava na procesi na brazdesta erozija od povr{inski i dlabo~inski tip (brazdi i jarugi), pomali odronuvawa i svlekuvawa. Kosinite se izlo`eni i na silni procesi na povr{inska erozija, od pluvijalendo`doven i eolski karakter. So koncepciite za biolo{ka rekultivacija na jalovi{tata, kopovite i deponiite, se predviduva zatrevuvawe i po{umuvawe na platoata i kosinite na terasite, odnosno celosen tretman na terasite. So fizi~kata stabilizacija na kosinata na jalovi{tata, kopovite i deponiite, odnosno, izrabotkata na terasite, se sozdavaat uslovi za biolo{ko tretirawe na site delovi na terasite. Rekultivacijata so po{umuvawe i zatrevuvawe, e sistem na aktivnosti, koj vo sebe integrira pove}e zna~ajni i me|usebno povrzani procesi. Vo osnova, uspehot i dolgove~nosta na biolo{kata rekultivacija, zavisi od: na~inot i efikasnosta na realizacija na fizi~kata-grade`nata rekultivacija, mikro prirodnite, pred se klimatskite i pedolo{kite uslovi i faktori, pravilniot izbor na vidovi drvja i grmu{ki za po{umuvawe i trevni ili zeljasti vidovi za sadewe ili seewe, i navremenoto i pravilnoto sproveduvawe na merkite i aktivnostite na nega, odgleduvawe i za{tita na kulturata.

Izbor na koncepcija-tehnika i tehnologija na rekultivacija So ogled na nepovolnite prirodni-ekolo{ki uslovi za biolo{ka rekultivacija, pred se po~veni, se predlagaat i sproveduvaat razli~ni koncepcii-tehnologiivarijanti, na biolo{ka rekultivacija:

1. Podgotovka i sadewe vo konturni brazdi ili dupki iskopani-podgotveni neposredno vo postojniot supstrat na dlabo~ina od 30-40cm, pri {to sadnicite }e se zasaduvaat vo postojniot supstrat, pri toa postojniot supstrat da ne bide oblagoroden so plodna po~va, smesa od plodna po~va i organsko |ubrivo i plodna po~va i treset. Brazdewe na podlogata-supstratot do dlabo~ina od 30-40cm i nanesuvawe na sloj od plodna-fertilna po~va vo koja {to }e se podgotvat-iskopat konturni brazdi ili dupki vo koi {to }e se vr{i zasaduvawe na sadnicite. (Brazdeweto na podlogata e vo funkcija na dobra vrska pome|u podlogata i plodnata po~va i sozdavawe na podobri uslovi za razvoj na korenoviot sistem na rastenijata). Sekoja sadnica, (vo konturna brazda ili dupka) }e bide zasadena vo plodna po~va ili vo me{avina od plodna po~va i organsko |ubrivo vo soodveten soodnos. Na povr{inata od podlogata-supstratot se nanesuva sloj na plodna po~va so debelina-mo}nost od 10-15 cm. Potoa se pristapuva kon podgotovka na po~vata za seewe na treva (obrabotka, |ubrewe, primena na isekticidi i ravnewe-planirawe). Po zasejuvaweto na semeto, vo zavisnost od vremenskite-klimatskite uslovi, permanentno trba da se vr{i navodnuvawe-polevawe (sistem, na ve{ta~ki do`d ili kapka po kapka). Predlo`enite varijanti nudat uspe{na biolo{ka rekultivacija, osobeno varijantite pod to~kata 2 (iako e ne{to poskapa), no pod uslov celosno da se ispolnat i sprovedat predvidenite aktivnosti: terasirawe, stabilizirawe na terasite, podgotovka na po~vata ({to podrazbira i nanesuvawe na plodna po~va), izbor na vidovi, tehnika i tehnologia na sadewe, sezona-vreme na sadewe, nega, za{tita i sl. Za predlo`enite koncepcii-varijanti 1 i 2, zna~ajno e i treba da se po~ituva slednoto: Od vremeto na izrabotka na terasata i nanesuvaweto na plodna po~va (soglasno proektot), do momentot na podgotovka na supstratot-podlogata za po{umuvawe (izrabotka na konturni brazdi ili kopawe na dupki) trba da pomine vreme od nekolku meseci (zavisno od klimatskite uslovi) kako neophoden period za slegnuvawe-stabilizacija na terasite i nanesenata po~va. Ovoj perod mo`e da se skrati dokolku pri nanesuvaweto na po~va se obezbedi vla`ewe kako uslov za {to pobrzo-slegnuvawe-stabilizirawe.

Tehni~ki karakteristiki na kopot, jalovi{teto ili deponijata Ovoj del od proektot za biolo{ka rekultivacija se povrzuva od proektot za fizi~ka-rudarska-grade`na stabilizacija na kopot, jalovi{teto ili deponijata. Od nego se zemat informaciite za: Agolot na prirodno triewe na materijalite; Agolot-naklonot na kosinite; Brojot na terasite; Po~etok i kraj na terasirawe (preku koti) i drugi informacii. Tehnika i tehnologija na izvedba na biolo{kata rekultivacija Za uspe{no izvr{uvawe na biolo{kata rekultivacija trba da se izvr{i analiza i obrabotka na se site relevantni prirodni i antropogeni faktori i vlijanija, a

osobeno: pedolo{kite, orografskite, hidrolo{kite i vegetaciskite, koi se od primarno zna~ewe za uspe{na realizacija na biolo{kata rekultivacija. Orografijata na terenot i sostavot na supstratot se vo direktna zavisnost od izvr{enata tehni~ka rekultivacija Pod tehni~ka-fizi~ka ili rudarska rekultivacija se podrazbira tehni~ka podgotovka na terenot, odnosno terasirawe na terenot, transport, odlagawe, planirawe i rasporeduvawe na plodna po~va. Tehni~kata rekultivacija e mnogu zna~ajna faza, a se realizira pred fazata na biolo{ka rekultivacija. Od nea zavisi kakov }e bide sostavot na po~vata i "novata" orografija na terenot, kako mnogu zna~aen faktor-uslov za uspe{na realizaciaj na biolo{kata rekultivacija. Postoi tesna funkcionalna vrska pome|u rudarskite i biolo{kite merki i aktivnosti-raboti, kako uslov za uspe{no izveduvawe na rekultivacijata. Soglasno prirodnite i novo nastanati morfolo{ki promeni- karakteristiki na terenot, tehni~kata rekultivacija podrazbira terasirawe na terenot i nanesuvawe sloj na kvalitetna-plodna po~va. Mo}nosta, dlabo~inata i kvalitetot-plodnosta na po~vata se primaren uslov za uspe{na i dolgove~na biolo{ka rekultivacija. Po{umuvaweto, odnosno sadeweto se vr{i vo konturni brazdi ili dupki (prvenstveno vo konturni brazdi) vo priroden supstrat, vo brazdi ili dupki vo me{avina od plodna po~va i supstrat, plodna po~va i organsko |ubre ili plodna po~va i treset. Biolo{kata rekultivacija vo osnova gi opfa}a slednite najzna~ajni fazipozicii: - priprema na podlogata za sadewe ili seidba, - izbor na vidovi za po{umuvawe-seewe, - tehnika i tehnologija na sadewe-seewe, - vreme-sezona na sadewe-seewe, - primena na za{titni sredstva i aditivi, - odgleduvawe i za{tita na kulturata i sl. Kriteriumi za izbor na vidovi za biolo{ka rekultivacijapo{umuvawe Za uspe{no izvr{uvawe na biolo{kata rekultivacija, po{umuvawe na platoata i kosinite na terasite, od osobeno zna~ewe e poznavaweto na prirodnataavtohtonata vegetacija. Poznavaweto na avtohtonata vegetacija e od golemo zna~ewe vo realizacijata na priodot i postapkata pri izborot na vidovi za biolo{kata rekultivacijapo{umuvawe i zatrevuvawe. Za taa cel, treba da se izvr{i rekognoscirawe-prospekcija na terenot i pribirawe na informacii za prisutnata avtohtona vegetacija, na lokacijata i vo neposrednata okolina. Treba da se napravi " snimawe " na postojnata vegetacija i registracija na prisutnite rastitelni, pred se {umski zaednici-asocijacii i prisutnite vidovi na trevni i zeljasti rastnija, grmu{ki i drvni vidovi. Primaren uslov za uspe{na biolo{ka rekultivacija e izborot na vidovi drvja i grmu{ki za po{umuvawe i vidovvi za zatrevuvawe. Na vakvi mestorastewa se

izbirat vidovi so skromni fiziolo{ki potrebi, odnosno vidovi koi mo`at da se zadovolat so poskromni koli~estva na hrana i voda. Izbranite vidovi i pri oskudni uslovi na mestorasteweto treba da mo`at da ja izvr{uvaat asimilacijata, a vo isto vreme da sozdavaat bogata lisna masa. Lisnata masa }e ja {titi po~vata od erozija, a podocna, kako organski otpad (listinec-{umska prostirka), pozitivno }e vlijae vrz pedogenezata i evolucijata na po~vata. Vidovite trba da razvivaat vitalen i razgranet korenov sistem, imaat sposobnost za prirodno razmno`uvawe, ovozmo`uvaat naseluvawe i razmno`uvawe na okolnata prirodnata vegetacija i dr. Pri toa se zemaat predvid: sostavot na supstratot i nanesenata po~va; reqefot na novoformiranite povr{ini; klimatskite i mikroklimatskite uslovi; prisutnite rastitelni vidovi vo sostavot na prirodnite rastitelni zaednici i dr. Zaradi nepovolnite prirodnite uslovi i oskudniot broj na avtohtoni vidovi na drvja i grmu{ki, vo procesot na biolo{ka rekultivacija, se koristat i alohtoni vidovi. Ovoj pristap i koncept, dava pozitivni rezultati. Zna~ajni efekti se postignuvaat i so brojni odoma}eni alohtoni vidovi (bagrem, ~empres i dr) koi vo dosega realiziranite biolo{ki rekultivaciii i protiverozivni po{umuvawa, dale pozitivni rezultati. So ogled na specifi~nite mikroekolo{ki uslovi na kopovite, deponiite i jalovi{tata, te{ki za opstanok na vegetacija od bilo kakov vid, pri izborot, drvenesti i grmu{esti vidovi, treba da gi poseduvaat i ispolnuvaat slednive karakteristiki i kriteriumi: Da poseduvaat {iroka norma na reakcija vo pogled na po~venite uslovi, osobeno vo pogled na po~venata reakcija (Ph); Da poseduvaat sna`en i razgranet koren koj }e formira gusta mre`a vo potraga po vlaga i hranlivi materii vo supstratot-jalovinata, a istovremeno }e vr{i mehani~ko stabilizirawe; Da imaat silna izbojna sila od koren so {to spontano }e se {irat i pouspe{no } e gi obavuvaat funkciite za koi se izbrani; So nadzemnite delovi (deblo, granki listovi i dr.) da go {titat povr{inskiot po~ven sloj od prekumerna insolacija so {to }e gi namalat letnite temperaturni ekstremi i }e sozdadat po blagoprijatni uslovi za opstanok na prizemnata vegetacijata. So nadzemnite delovi ( stebla i granki ) da go ubla`at dvi`eweto na vozdu{nite masi neposredno nad po~vata so {to }e go spre~at stvaraweto na pra{ina i namalat isparuvaweto. Da obezbedat za{tita od erozija i regulirawe na re`imot na ottekuvawe na padnatite vodi od vrne`ite, za{tita od aerozagaduvawe i bu~ava, ambient, pejsa`, i sl.); Vidovite da se odlikuvaat so meliorativni karakteristiki, odnosno preku formirawe na bogata lisna masa da vlijaat vrz podobruvawe na fizi~kite i hemiskite svojstva na po~vata; Da rastat relativno brzo i da postignuvaat {to pobrzo za{titen i meliorativen efekt; Da se odlikuvaat so visok regenerativen potencijal, odnosno lesno prirodno, generativno ili vegetativno da se razmno`uvaat; Da bidat po mo`nost rezistentni na biotski i abiotski {tetni vlijanija i da ne bidat prenositeli na zaboluvawa vrz avtohtonata flora

 Lesno da se proizveduvaat vo doma{nite rasadnici i dr. Zatrevuvawe Pri procesot na biolo{ka rekultivacija, pokrajpo{umuvaweto zna~ajna uloga i mesto ima i zatrevuvaweto. Zatrevuvaweto e biolo{ko meliorativna rabota i merka, koja vo protiverozivnoto ureduvawe i rekultivaciite ima {iroka primena. Posle po{umuvaweto, toa e najprimenuvana biolo{ka rabota i merka. Se primenuva na razli~ni po~vi i vo razli~ni klimatski uslovi. Trevnata pokrivka dobro go {titi zemji{teto od neposrednite udari (bombardirawe) na do`dovnite kapki. Osven toa, trevnata pokrivka povolno vlijae vrz procesite na sozdavawe na strukturni po~vi, kako rezultat na {to se zgolemuva infiltracioniot kapacitet na po~vata, odnosno se podobruva vodeniot i vozdu{niot re`im, a so toa i otpornosta na podlogata na procesi na erozija. Zaradi pobrzo postignuvawe na baraniot-o~ekuvaniot efekt, se prepora~uva celosna obrabotka na po~vata-podlogata, ili vo pojasi (pome|u po{umenite pojasi-redovi). Najzna~aen uslov pri zatrevuvaweto e dobrata priprema. Prvo se vr{i orawe na povr{inata (vo slu~ajot plitko), a potoa se vr{i frezirawe (sitnewe) na povr{inskiot "po~ven" sloj i poramnuvawe. Kaj kopovite, jalovi{tata I deponiite, zaradi nepovolnite pedolo{ki uslovi, treba da se nanese sloj na plodna po~va, vo sloj ne pomal-poplitok od 10-15 cm. Potoa, za da se podobri plodnosta na po~vata, se vr{i |ubrewe so mineralni |ubriva. Seewetto na trvnata smesa najdobro e da se realizira vo prolet ili esen, a vo uslovi na sistem za navodnuvawe, mo`e da se obavi vo tekot na celata godina, so isklu~ok na zimskite-mraznite meseci Pred seeweto, potrebno e povata-podlogata da se tretira so insekticid, so {to se za{tituva semeto od insekti. Seeweto treba da se vr{i vo dva pravci, nakrsno. Dokolku seeweto se vr{i vo eden navrat, se vr{i me{awe na semeto od leguminoznite i klasestite vidovi na edno mesto i na smesata i se dodava sitna zemja ili siten pesok. So cel semeto ranomerno da se zasee, seeweto se obavuva vo dva pravci. Dlabo~inata na seewe e 1-2 cm. Po izvr{enoto seewe, se vr{i greblawe, odnosno pokrivawe na semeto. Zaradi pobrzo i pouspe{no niknuvawe na semeto, treba da se izvr{i valawe na povr{inata, so gradinarski valjak. Navodnuvaweto e zadol`itelno.

Vidov sostav i gradba na {umskata kultura Sostavot, odnosno u~estvoto na vidovite vo podignatite po{umenirekultivirani povr{ini-terasi, e opredelen spored nivnata namena i uslovite na mestorastewe. Na prdmetnite objekti treba da se podignaat {umska kulturi so me{ovit sostav, pri {to dominacija }e imaat lisjarskite drvni vidovi i grmu{ki Spored iskustvoto od dosega realiziranite rekultivacii, protiv-erozivni po{umuvawa i drugi iskustva {irum Republikata, od iglolisnite vidovi predosnt

se dava na ~empresot (Cupressus arizonica), fojata (Juniperus excelsa), crvenata smreka (Juniperus oxycedrus) i dr. vidovi. Procentualnata zastapenost na listopadnite i iglolisnite drvni vidovi i grmu{ki e uslovena od specifi~nostite na uslovite na mestorastewe, no vo osnova, prednost se dava na listopadnite. Pri izborot na vidovi za rekultivacija, golemo vnimanie treba da se posveti na sostavot na kulturata-smesata od drvni i grmu{esti vidovi. Pri opredeluvawe na sostavot treba da se imaat predvid me|usebnite odnosi me|u razli~nite vidovi drvja i grmu{ki, odnosno tie da bidat pomagatelni, i kako celina da bidat vo funkcija na namenata, unapreduvaweto i oblagoroduvaweto na `ivotnata sredina i drugite potrebi na sovremenoto `iveewe. Gradbata na {umskata kultura, odnosno prostorniot raspored i gustinata na sadewe, isto taka, se diktirani od namenata, odnosno celta na podignuvawe na {umskata kultura. Pri biolo{kaite rekultivaci, a ~esto i pri po{umuvaweto na erodirani i degradirani zemji{ta, po{umuvaweto naj~esto e so pravilen raspored na sadnicite. Po{umuvaweto, zaradi klimatskite karakteristiki na Republikata, najdobro e da se vr{i vo konturni brazdi po izphipsa (vdol` izohipsa), so pravilen raspored na sadnicite, vo redovi i pojasi (nekolku redovi vo niz od eden vid) i pomali kompleksi (od eden vid). Gustinata na sadewe pretstavuva broj na sadnici koi }e se zasadat na edinica povr{ina, odnosno na 1ha. Imaj}i gi predvid uslovite na mestorastewe i namenata na biolo{kata rekultivacija, vo preden plan treba da se ostvari za{titna funkcija na kulturata. Za taa cel, gustinata na po{umuvawe, treba da iznesuva od 3.000 do 3.500 sadnici na 1 hektar, na silno nakloneti kosini 4.000 sadnici/ha. Podgotovka i obrabotka na po~vata (supstratot)

Podgotovkata na podlogata-po~vata za po{umuvawe, pretstavuva mo{ne zna~aen faktor vo procesot na prifa}awe, pre`ivuvawe i po~etniot razvoj na zasadenite sadnici. Pravilno izbraniot i sproveden na~in na podgotovka na podlogata-po~vata ima za cel da go podobri vozdu{niot, toplotniot i vodniot re`im na podlogata, nejzinata struktura i plodnost. Podgotovkata ima osobeno pozitivno vlijanie vrz razvojot na korenoviot sistem na sadnicite, {to e od golemo zna~ewe vo prvite nekolku nedeli posle sadeweto, koga sadnicite treba {to pobrzo da go nadomestat vodniot deficit i da doprat do po~venata vlaga (po~veniot rastvor). Osnovna zada~a pri po{umuvaweto e da se sozdadat povolni uslovi za priem na sadnicite i razvoj vo prvite godini po zasaduvaweto. Treba da se ovozmo`i procesot na priem i prilagoduvawe da bide prosleden bez ili so najmali {okovi za sadnicite i da trae {to pokratko. Osobeno e zna~ajno da se obezbedi supstrat-po~va so dobar kvalitet i uslovi za priem i razvoj na sadnicite. Ekolo{kite, pred se pedolo{kite i orografskite uslovi pri rekultivaciite, od aspekt na podgotovka na po~vata za po{umuvawe, nalagaat na platoata i kosinite na terasite da se izvr{i nanesuvae-"nasipuvawe" na plodna po~va so mo}nost-dlabo~ina zavisno od namenata (trevnik,{umska kultura, park ili dr.). So nanesuvaweto na po~va, se obezbeduvaat osnovni preduslovi i uslovi za prifa}awe i pre`ivuvawe kako i inicijalen prirast na zasadenite sadnici.

 Plodna po~va treba da se obezbedi- transportira od najbliskata okolina. Po~vata koja }e se donese i vo koja podocna }e se vr{i sadewe i seewe, trba da e dobro obezbedena so humusni materii, kako i so dostapni mineralni elementi. Nasipuvaweto i poramnuvaweto-rezistiraweto na nanesenata po~va, po mo`nost da se vr{i ma{inski, bidej}i e poekonomi~no od ra~noto. Po nanesuvaweto na plodniot po~ven sloj i negovo rezistirawe i poramnuvawe, vo zavisnost od vremenskite uslovi, potreben e period-vreme na slegnuvawe-"stabilizirawe" na po~veniot sloj. Posle podgotvitelnite raboti i stabiliziraweto na terasite i nanesenata po~va, se vr{i izrabotka na konturni brazdi ili kopawe na dupki. Za sadewe na sadnici so gol i so za{titen koren (kontejmer) potrebno e da se podgotvat konturni brazdi. Konturnite brazdi se so dlabo~ina i {iro~ina od 30 do 40 cm. Na toj na~in se sozdadavaat dobri uslovi za razvoj na korenoviot sistem na sadnicite. Konturnite brazdi se izrabotuvaat na rastojanie od 2,0 do 3,0 m, zavisno od vidot I namenata na kulturata. Dimenziite na dupkite iznesuvaat 30h30h30, odnosno 40h40h40 cm, {to zavisi od uslovite na sadewe-mestorastewe i vidovite (grmu{ki ili drvja). Na platoata na terasite, dupkite se kopaat na rastojanie 3,0m red od red i 1,5m dupka od dupka vo redot (sadnica od sadnica vo redot). Na kosinite od terasite, dupkite se kopaat na rastojanie 2,0m red od red i 1,0m dupka od dupka vo redot (sadnica od sadnica vo redot).

Manipulacija so sadnicite i tehnika na sadeweto Sadnicite nameneti za po{umuvawe mo`e da bidat so gol koren (klasi~ni) ili kontejnerski (sadnici so za{titen koren, odnosno koren oblo`en so treseten supstrat). Nezavisno koj tip saden materijal }e se koristi, potrebno e da se imaat predvid nekoi elementarni pravila na manipulacija so sadnicite od momentot na nivnoto vadewe od rasadnik do nivnoto sadewe na terenot. Najgolema opasnost za sadnicite, pred se iglolisnite, e isu{uvawe na korenoviot sistem, pod vlijanie na visokite temperaturi (sonceto), mrazot i veterot. Od ovaa opasnost, pri nestru~no rakuvawe, ne se po{tedeni nitu kontejnerskite sadnici. Zatoa e neophodno, korenoviot sistem na sadnicite postojano da bide za{titen od isu{uvawe, preku pakuvawe vo bali, kofi, korpi, sanda~iwa i sl., so koren oblo`en vo vla`en mov, treset, slama, po~va i sl. Kontejnerskite sadnici treba da imaat postojano vla`en treseten tampon, {to se postignuva so povremeno polivawe so voda. Sadnicite se transportiraat so dobro spakuvan koren, pod cerada, so kontejnerski vozila i sl., {to zavisi od dale~inata na transportot. Od istovaruvawe na terenot, do momentot na nasaduvawe, klasi~nite sadnici treba da se utrapat vo zemja (makar i na eden den), a kontejnerskite sadnici da se smestat vo zasen~eno mesto, za{titeno od veter, i povremeno da se polivaat so voda. Posledicite od isu{uvawe na korenot ne se vedna{ vidlivi, poradi {to mo`e da se zasadat morfolo{ki se u{te vitalni, no fiziolo{ki mrtvi sadnici. Pri

raznesuvaweto na sadnicite na terenot predviden za po{umuvawe (faza na sadewe) korenot treba da bide za{titen (vo kofa, korpa i sl.). Pred samoto sadewe, dokolku e neophodno, potrebno e da se izvr{i skratuvawe na korenoviot sistem na klasi~nite sadnici (ako toa ne e realizirano vo samiot rasadnik) na dol`ina 15-20 cm, so ostro se~ilo. Na sadeweto na sadnicite, isto kako i na manipulacija so niv, treba da se posveti najseriozno vnimanie, bidej}i toa mo`e da rezultira so odli~en uspeh ili totalen neuspeh od po{umuvaweto. Mo`e da se primenuvaat razli~ni na~ini na sadewe, no naj~esto vo: zasek i dupka. Sadeweto vo zasek mo`e da se primeni samo za kontejnetski sadnici, koi imaat korenov sistem oblo`en so treset i so mali dimenzii Tip i kvalitet na sadnici

Za sadewe na listopadni vidovi se koristat sadnici koi se proizvedeni na klasi~en na~in (so gol koren), dodeka iglolisnite vidovi, najdobro e da bidat proizvedeni na kontejnerski na~in. Za po{umuvawe se koristat potpolno zdravi sadnici, so dobar kvalitet i idealni morfolo{ki karakteristiki, povolen odnos pome|u nadzemniot i podzemniot del na sadnicata, odnosno pome|u debelinata na steblenceto vo nivo na korenoviot vrat i razvienost na korenoviot sistem. Sezona na sadewe Kako sezoni-vreme za po{umuvawe, odnosno sadewe na sadnicite, vo na{i uslovi, se praktikuva esenta (eventualno i zimskite meseci, dokolku uslovite toa go dozvoluvaat) i proletta. Dvete sezoni za sadewe, imat svoi pozitivni i negativni strani, a izborot na sezonata zavisi od konkretnite prirodni uslovi na mestorastewe, vidovite so koi se po{umuva i drugi specifi~nosti. Esenskoto sadewe na klasi~ni sadnici zapo~nuva po prestanokot na vegetacijata (po otfrluvawe na listovite, odnosno formirawe na zimskite pupki), a kaj kontejnerskite mo`e i ne{to porano, pod uslov da ima vlaga vo po~vata. Pri esenskoto sadewe se ovozmo`uva maksimalno koristewe na vlagata vo po~vata, koja se akumulira preku zima. Esenskoto sadewe e podobro za listopadnite vidovi, bidej}i kaj niv aktivnosta na korenot prodol`uva (iako so mal intenzitet) i preku zimata, {to pozitivno vlijae vrz regeneracija na korenoviot sistem. Iglolisnite sadnici, vo uslovi na suva i ostra-studena zima i na otvoreni, neza{titeni tereni, posle esenskoto sadewe, mo`at da izmrznat. Zatoa esenskoto sadewe se prepora~a za listopadnite vidovi, a za iglolisnite, samo na mesta-mestorastewa koi se za{titeni od ekstremni klimatski vlijanija. Proletnoto sadewe se prepora~uva za iglolisnite vidovi, osobeno na poizlo`eni mesta, kade esenskoto sadewe ne bi dalo zadovolitelni rezultati, no i za listopadni vidovi, dokolku so esenskoto sadewe vo celost ne se realizira planot za po{umuvawe. Proletnoto sadewe zavr{uva so po~etokot na vegetacijata, odnosno so nabubruvawe i otvorawe na pupkite. Izborot na sezonata na po{umuvawe vo konkretna kalendarska godina, prvenstveno zavisi od klimatskite uslovi, pred se niskite temperaturi na vozduhot i po~vata, odnosno ranite esenski i kasnite proletni mrazevi, koi naj~esto se pri~ina za neuspe{no po{umuvawe.

Odgleduva~ki merki i aktivnosti Zavr{etokot na po{umuvawe ne zna~i i sigurnost deka mladata kultura e osigurena, t.e. deka sadnicite }e pre`iveat vo visok procent i uspe{no ponatamu }e se razvivaat. Uspe{no izvr{enoto po{umuvawe, pretstavuva samo po~etok na gri`a i nega na mladata kultura, koja treba da trae vo tekot na celiot nejzin `ivot. Sproveduvaweto na soodvetnite odgleduva~kite merki i raboti vo prvite 4-5 godini ima isklu~itelno zna~ewe. Nenavremenoto, nekvalitetno i neredovno sproveduvawe na odgleduva~kite merki i raboti ili nivno izostanuvawe ima negativni posledici za razvojot na sadnicite. Vo tekot na prvite nekolku godini, na po{umenite povr{ini-kulturi, osobeno treba da se sproveduvaat slednite odgleduva~ki merki i raboti: popolnuvawe, pra{ewe i plevewe i prihranuvawe i polevawe. Za{tita Mladite kulturi treba da se {titat od mnogubrojni biotski i abiotski faktori: bolesti, {tetnici, po`ari, dobitok i drugi mo`ni o{tetuvawa i {teti. Sadnicite, t.e. mladite steblenca, treba redovno da se pregleduvaat i vo slu~aj na zabele`uvawe na pojava na nekoja bolest ili {tetnik, treba pravovremeno da se prezemat merki i aktivnosti za nivno suzbivawe. Vo prvite godini po podigaweto na kulturata, strogo se zabranuva napasuvawe na dobitok. Za taa cel treba da se obezbedi ~uvawe na kulturata ili prezemat merki i aktivnosti koi }e obezbedat za{tita na kulturata. Vo sprotivno, o~ekuvanite efektite }e izostanat.