S.O.U.

Gimnazija ,,Mir~e Acev Prilep

Proekt po Sociologija Tema: Kultura vo Afrika Svazilend

Izrabotila: Maja Karalioska II-7 klas

Voved: Definicija za kultura

Najstara ~ove~ka odlika {to go oddeluva ~ovekot od `ivotnite e kulturata. (izvori: Vikipedija - Slobodna enciklopedija) Se ona {to ~ovekot go sozdal sam vo tekot na negoviot razvitok se vika kultura. (izvori: Enciklopedija) Celovkupnoto dru{tveno nasledstvo na poedini grupi na lu|e, t.e. nau~noto mislewe, dejstvuvawe, zaednici ili dru{tva, na~in na odnesuvawe i izrazuvawe kako i materijalni ne{ta se podrazbira pod poimot kultura. (izvori: Slobodna enciklopedija)

Jazik:
Vo Svazilend `iveat okolu 1.100.000 `iteli, a naselenieto go so~inuvaat : Svazi, Zulu, Shangan Conga i Evropjani. 67% od populacijata na 15 godi{na vozrast znae da pi{uva i ~ita. Slu`beni jazici se Angliski i Sisvatski a slu`beno pismo e angliskoto pismo.

Religija:

Religijata vo Svazilend e hristijanska 60% i animizam 40%. Vo su{tina svazilendcite se monoteisti, veruvaat vo Eden Bog. No, iako go priznavaat kako vrhoven Gospodar, tie sepak gi po~ituvaat nivnite drevni obi~ai veruvaj}i vo duhovite na predcite. Kaj niv u{te postoi i tradicija da im se prinesuva `rtva na predcite vo vid na poseben ritual nosej}i im razni podaroci, `rtvuvaj}i `ivotni i mn. Drugi raboti so {to im se umilkuvaat na predcite za tie da gi islu{aat nivnite molitvi i da im pomognat. Postojat i odredeni obi~ai koi se sproveduvaat so tekot na vremeto a koi se povrzani so predcite. Na primer primawe na nov ~len vo semejstvoto odnosno doa|awe na nevesta vo semejstvoto i nejzino prifa}awe zatoa {to nejziniot duh e stran. Ven~avaweto e kako i sekade,posle toa mlado`enecot ja nosi nevestata doma. Rano nautro doma{nite ja razbuduvaat nevestata na grub na~in ( potpolno neo~ekuvano) i ja nosta do poiloto kade {to ja vre|aat so cel da ja raspla~at. Toa e taka nare~eno pottiknuva~ na duhot na mladata nevesta koja bi mo`ela da gi rasipe odnosite vo semejstvoto.

Obi~ai:

Ven~avawe - Semejstvoto na ma`ot ja menuva stokata i ostanatite `ivotni (otprilika 15 grla ili par~iwa), za devojkata. Ponekoga{ ako ne se vo mo`nost da platat odedna{, pla}aat na rati. Ceremonijata na tradicionalnoto ven~avawe obi~no se odviva za vreme na vikendot. Vo tek na suvata sezona koja vo Svazilend trae od Juni do Avgust. Vo petok na ve~er nevestata i nejzinite rodnini odat vo ku}ata na mlado`enecot. Vo sabota nautro po~nuva zabava koja se odviva kraj najbliskiot potok ili reka kade devojkata se predstavuva na predcite od familijata na ma`ot. Se slu`i meso od govedo i koza, a posle pladne po~nuva golema zabava vo imotot na mlado`enecot. Vo nedela nautro nevestata so svoite rodnini zaboduva kopje vo zemjata od mlado`enecot koja slu`i za terawe na stokata, a posle toa ja boi ko`ata so crvena zemjena boja. Toa boewe e najvisok ~in vo ven~avaweto i nitu edna `ena vo Svazilend ne mo`e da bide oboena pove}e od edna{. Pose toa sleduva otvoraweto na

poklonite {to gi dobile i nevestata gi poka`uva na svojot soprug. Koga edna{ }e stane ~len na semejstvoto, devojkata ne mo`e da go napu{ti osvem vo 3 slu~aevi: neverstvo, kra`ba i ma|iono~arstvo. Pod ovie okolnosti semejstvoto na ma`ot mo`e da ja istera ama nejzinoto semejstvo mo`e da stapi vo nejzina odbrana i da pregovara so ma`ot. Ra|awe - Neposredno po ra|aweto na deteto, roditelite i prisutnite rodnini, sobiraat rastenija i `ivotni koi se spcifi~ni za toj klan, pravat me{avina od nivnite delovi i gi palat. Toj ~ad mu nosi sre}a na deteto. Smrt - Umrenite se pogrebuvaat blisku do nivniot imot, odma pokraj ku}ite, a samo kralevite i ~lenovite na kralskite semejstva se pogrebuvaat vo planinskite pe{teri. Pogrebite se mnogu va`ni za niv, i im zna~at za po~esto me|usebno viduvawe. Tradicionalno nemaat pomeni kako pravoslavnite ama posle 30 dena se sre}avaat da ja is~istat zatrovanosta od smrtta.

Na~in na `ivot:
Osnovno obele`je na najva`nite kulturni ceremonii vo Svazilend se pesnite i igrite koi gi izveduvaat ma`i i `eni oble~eni vo tradicionalna obleka. Narodnata nosija e napadna i ~esto se nosi pogotovo za ceremoniite kade ma`ite nosat {titovi so koi se razlikuva nivnata pripadnost na razli~en pol. Ma{kite do 25 god. vozrast nosat crveni {titovi so ko`a zamotana okolu dr`a~ot. Zrelite ma`i nosat crna i bela ko`a koja gi pokriva {titovite, a gi

ukrasuvaat so ko`a od majmun. Starite se prepoznavaat so sivite {titovi ~ii dr`a~i se zamotani vo ko`a od {akal. Tradicionalnata obleka e zdolni{te koe se nosi pod nametka od lavova ko`a. @enite nosat ko`ni zdolni{ta. I ma`ite i `enite se ukrasuvaat so rakavici, lan~iwa i sl.

P~enkata e osnovna `itna kultura i vo glavno se konzumira kako ka{a so dodatok na masti, {to mo`ebi zvu~i neprivle~no, ama netreba da se zaboravi deka ovaa siroma{na zemja koja hroni~no boleduva od nedostatok na hrana vo regionot koj e sklon na su{a. Vo minatoto Svazite jadele mnogu meso, ama denes hranata e ograni~ena na p~enka, mleko i ovo{je. Peeweto i igraweto se najva`ni vo sekojdnevieto na Svazite.

Koristena literatura: Vikipedija - Slobodna Enciklopedija