REŠITVE – DRUGI TEDEN (30. 3.–3. 4.

2020)

DELOVNI ZVEZEK – Sklanjanje samostalnikov srednjega spola

VAJE ZA UTRJEVANJE SAMOSTALNIKA

1. V povedih podčrtaj samostalnike ženskega spola.

 S prijatelji smo nestrpno čakali, da se bo prikazalo sonce, ki bo ogrelo vodo, saj je ta
imela le 16 stopinj.
 Čeprav se je Jure bal višine, je hrabro skočil s skakalnice.
 Premražen do kosti, se je usedel na brisačo, Tina pa mu je prinesla skodelico toplega
čaja.
 Mesto, ki ga je Pia obiskala, je bilo zanimivo, hiše v ulicah so bile namreč različnih barv.
 V naravnem parku so se živali prosto sprehajale, medtem ko smo jih občudovali na
vožnji z džipom.
 Na žalost smo se zjutraj vkrcali na ladjo, s katero smo se nato odpeljali do otoka, kjer
smo si ogledali nekaj
 znamenitosti.
 V restavraciji so starši raje kot polže jedli ribe in poskusili domače vino.

2. Iz povedi izpiši vse samostalnike srednjega spola.

 Vožnja z ladjico po podzemlju je bila za vse otroke pravo doživetje.
(podzemlju, doživetje)
 Okna so bila priprta, tako da sem slišal pogovor med dekletoma. (okna, dekletoma)
 Luka je imel občutek, kot da so debla, ki se spuščajo po reki. (debla)
 Miha se je prijel za veje drevesa in čakal, da ga bo rešil kdo od sorodstva.
(drevesa, sorodstva)
 Petra je na dnu videla nekaj sijočega, a zaradi blata ni vedela, kaj je to. (dnu, blata)
 Ko je letalo pristalo, je Žan prvič stopil na angleška tla. (letalo, tla)
 Z letališča so se prijatelji odpeljali v mesto, kjer so v najbližjem hotelu poiskali
prenočišče. (letališča, mesto, prenočišče)
 Vid je dedku prinesel drva, Nika pa je v kuhinji pomila tla. (drva, tla)

3. Ali so naslednje trditve o samostalnikih v povedih pravilne ali ne? Vsako trditev
(pravilno ali nepravilno) pojasni.

 Metla, s katero je teta zjutraj pometala dvorišče, je ležala pri vratih sobe.
1 trditev: V povedi je šest samostalnikov.
Ta trditev ni pravilna, saj v povedi ni 6 samostalnikov, ampak jih je 5, in sicer: metla, teta,
dvorišče, vratih, sobe.

2. trditev: Vsi samostalniki v povedi so v ednini.

 Ta trditev ni pravilna, saj je v povedi en samostalnik v množini, in sicer samostalnik
vratih./Ta trditev ni pravilna, saj so samostalniki metla, teta, dvorišče, sobe v ednini,
samostalnik vratih pa je v množini.
3. trditev: V povedi sta dva samostalnika srednjega spola.
Ta trditev je pravilna, to sta samostalnika dvorišče in vratih.

 Učitelj je učencem med razredno uro povedal, da morajo vsi, ki ne bodo odšli na pohod,
prinesti opravičila staršev.

1. trditev: V povedi je enako število samostalnikov v ednini in množini.

Ta trditev je pravilna, saj so v povedi 3 samostalniki v ednini (učitelj, uro, pohod) in trije
samostalniki v množini (učencem, opravičila, staršev).

2. trditev: V povedi je največ samostalnikov ženskega spola.

Ta trditev ni pravilna, saj je v povedi le en samostalnik ženskega spola, in sicer samostalnik
uro.

3. trditev: V povedi štirje samostalniki poimenujejo osebe.

Ta trditev ni pravilna, saj 3 samostalniki poimenujejo osebe, in to so učitelj, učencem,
staršev.

 Udeleženca likovne kolonije sta od organizatorja prejela priznanje za 10-letno

sodelovanje.

1.trditev: V povedi sta dva samostalnika v dvojini.

Trditev ni pravilna, saj je samo samostalnik udeleženca v dvojini(, vsi ostali pa so v ednini).

2. trditev: V povedi so samostalniki moškega, ženskega in srednjega spola.

Trditev je pravilna, saj sta sam. udeleženca, organizatorja moškega spola, sam. kolonije
ženskega spola in sam. priznanje in sodelovanje srednjega spola.

3. trditev: Trije samostalniki so v rodilniku.

Ta trditev ni pravilna, saj sta le dva samostalnika (kolonije, organizatorja) v rodilniku(, ostala
dva – priznanje, sodelovanje pa v tožilniku).

4. V povedih poišči samostalnike. Izpiši jih v preglednico. Pripiši jim vprašalnice, s katerimi
se sprašujemo po sklonih izpisanih samostalnikov.
 Stekli smo iz hiše, saj smo bili vsi popolnoma popikani od komarjev.
 Na otoku je Piko čakalo veliko presenečenje.
 Z ladjo so se turisti peljali k otoku.
 Po treh tednih potovanja iz kraja v kraj, sta se prijatelja z vlakom odpeljala domov.
SAMOSTALNIK VPRAŠALNICA
 hiše Iz česa?/Iz koga ali česa?
komarjev Od česa?/Od koga ali česa?
otoku Na čem?/Na kom ali čem?
Piko Koga?/Koga ali kaj?
presenečenje Kaj?/Kdo ali kaj?
ladjo S čim?/S kom ali čim?
turisti Kdo?/Kdo ali kaj?
otoku H čemu?/H komu ali čemu?
tednih Po čem?/Po kom ali čem?
potovanja Česa?/Koga ali česa?
kraja Iz česa?/Iz koga ali česa?
kraj V kaj?/V koga ali kaj?
prijatelja Kdo?/Kdo ali kaj?
vlakom S čim?/S kom ali čim?

5. V povedih poišči samostalnike, vprašaj se po sklonih samostalnikov in poimenuj sklon.

Samostalnike, vprašalnice in imena sklonov napiši na črte pod vsako povedjo.
 Pred gledališčem se je zbrala množica ljudi.
gledališčem – Pred čim?/Pred kom ali čim?, orodnik/or./O
množica – Kaj?/Kdo ali kaj?, imenovalnik/im./I
ljudi – Koga?/Koga ali česa?, rodilnik/rod./R

 Zaradi gneče na cesti smo prišli k teti z zamudo.

gneče – Zaradi česa?/Zaradi koga ali česa?/, rodilnik/rod./R
cesti – Na čem/Na kom ali čem?, mestnik/mest./M
teti – H komu?/H komu ali čemu?, dajalnik/daj./D
zamudo – S čim?/S kom ali čim?, orodnik/or./O

 S Timom sva za hišo zagledala starčka, ki je na rami nosil nekaj vreč.

Timom – S kom?/S kom ali čim?, orodnik/or./O
hišo – Za čim?/Za kom ali čim?, orodnik/or./O
starčka – Koga?/Koga ali kaj?, tožilnik/tož./T
rami – Na čem?/Na kom ali čem?, mestnik/mest./M
vreč – Česa?/Koga ali česa?, rodilnik/rod./R

6. Povedi preoblikuj tako, da bodo vsi samostalniki v ednini.

 Prijatelji so na policah našli škatle s trakovi.
Prijatelj je na polici našel škatlo s trakom.
 Natakarja sta na mize postavljala kozarce in krožnike za predjedi.
Natakar je na mizo postavljal kozarec in krožnik za predjed.
7. Samostalnike uporabi v smiselnih povedih, tako da bo vsak samostalnik v zahtevanem
sklonu in številu. Pazi tudi na jezikovno pravilnost.
Po smislu, npr.:
 SPOMENIK (rodilnik, množina)
Okoli obeh spomenikov se je zbrala velika množica radovednežev.
 ČASOPIS (tožilnik, ednina)
Odprl sem časopis in prebral športne novice.
 KNJIGA (orodnik, množina)
Pred knjigami o astronomiji sem zagledal še knjigo o izumih.
 HIŠA (dajalnik, dvojine)
Utrujeni pohodniki so odšli proti hišama.
 JEZERO (imenovalnik, dvojine)
Jezeri sta bili zaradi poletne vročine precej topli.
 ČEVELJ (rodilnik, dvojine)
Mama je bila huda, ker čevljev nisem pospravil v omaro.
GLEDALIŠČE (mestnik, ednine)
V torek zvečer so se pri gledališču zbrali ljubitelji Prešernove poezije.
 USPELO TI JE! 

Želiva vam prijeten teden, naj vas in vaše najbližje spremlja zdravje! 

Ana Markelj Karlič in Anton Virant