BOJ ZA HLAČE

Prispevek k motiviki slovenskih panjskih končnic

Boris Orel

M e d slovenskimi p a n j s k i m i k o n č n i c a m i , p o s l i k a n i m i z raznimi p r o ­
fanimi snovmi, v z b u j a j o p o s e b n o p o z o r n o s t k o n č n i c e , na katerih j e na­
slikan b o j žensk za m o š k e hlače. K o Stanko V u r n i k v svoji r a z p r a v i
» S l o v e n s k e panjske k o n č n i c e « o b r a v n a v a v p o s e b n e m p o g l a v j u »snovnosti
iz k m e č k e g a ž i v l j e n j a « , u g o t a v l j a m e d d r u g i m , da so ženske k o t ljubi­
teljice m o š k i h h l a č o z i r o m a da j e l o v žensk za m o š k i m i h l a č a m i tudi zelo
priljubljena téma na naših panjskih končnicah.^ V u r n i k navaja 5 p a n j -
skih k o n č n i c s t a k š n o t e m o : 3 iz z b i r k e E t n o g r a f s k e g a m u z e j a v L j u b ­
ljani, 2 p a iz z b i r k e tedanjega Slovenskega čebelarskega d r u š t v a v
L j u b l j a n i , m e d t e m k o se n j e g o v k r a t k i opis nanaša le na 4 take k o n č n i c e .
V u v o d u p o g l a v j a o snovnostih iz k m e č k e g a življenja p r a v i V u r n i k , da
b o o p i s a l n a j p r e j »snovi iz življenja žensk ter one, v katerih se h u d o ­
m u š n o d r a ž i j o ženske«, in dalje, da »slovenski kmet smeši žensko n i č e -
m u r n o s t . . . njih l o v za h l a č a m i , n j i h o v o nagnjenje k ljubosumju itd.«.^
V svoji r a z p r a v i » N a š e panjske k o n č n i c e « p o z n a tudi A v g u s t B u ­
k o v e c k o n č n i c e z m o t i v o m žensk kot ljubiteljic hlač, k o p r a v i , da n a m
m n o g o k o n č n i c g o v o r i , » d a so ženske že v starih časih znale ceniti m o š k e
h l a č e , p a naj so bile iz irhovine ali iz d o m a č e g a h o d n i k a , s a m o d a j e
vanje lahko zlezel d e d e c in pol«, in da j e »ta Snovnost na k o n č n i c a h p r a v
pogosto o b d e l a n a v raznih inačicah«.^ Zatem j e B u k o v e c na kratko opisal
3 panjske k o n č n i c e s tem m o t i v o m , pri čemer p a j e treba upoštevati, da
g o v o r i n j e g o v o p i s o d v e h k o n č n i c a h , ki j i h n a j d e m o že pri V u r n i k u .
B u k o v e c in V u r n i k sta p o t e m t a k e m u g o t o v i l a s k u p n o 6 takih panjskih
končnic.
Že p r e d m n o g i m i leti m e j e iz d o l o č e n e g a razloga zamikalo, d a b i
raziskal m e d d r u g i m še d o k a j n e p r e g l e d a n o in n e o b d e l a n o humoristično-
satirično snov na naših p a n j s k i h k o n č n i c a h , k a k o r j e r a v n o b o j m e d

1 Etnolog III/1929, str. 170—171.

2 Etnolog III/1929, str.170.
^ Slovenski čebelar, št. 1—2/1943, str. 5 in 6.

10 SloTenski etnograf ;[45

Ženskami za hlače ali ženske k o t ljubiteljice m o š k i h hlač. O d vsega
začetka m o j e g a zanimanja za tovrstne panjske k o n č n i c e mi j e do danes
uspelo v naših muzejskih in zasebnih z b i r k a h ugotoviti p o l e g 6 k o n č n i c ,
ki j i h navajata Y u r n i k in B u k o v e c , še 15 takšnih k o n č n i c , kar daje
skupaj 21 panjskih k o n č n i c z m o t i v o m b o j a žensk za hlače oziroma žensk
kot ljubiteljic moških hlač. Res j e tolikšno število razmeroma presenet­
l j i v o in v e č k o t zadostno za o b r a v n a v o predmetne snovi, vendar ga ne
smemo jemati kot d o k o n č n e g a , zakaj v marsikateri neznani ali n e d o ­
stopni nam zasebni zbirki panjskih k o n č n i c ali p a kje v naših č e b e l ­
njakih bi verjetno utegnili najti še kateri p r i m e r e k k o n č n i c z b o j e m
žensk za m o š k e hlače. K o l i k o je b i l o takih k o n č n i c v preteklem stoletju
dejansko na naših čebelnih panjih, tega vsekakor ne b o m o mogli nikoli
ugotoviti, p a č p a na p o d l a g i zgoraj ugotovljenega števila u p r a v i č e n o
d o m n e v a m o , da j e b i l o k o n č n i c s t e m m o t i v o m p r e c e j v e č kot samo 21,
m o r d a še enkrat t o l i k o ali pa c e l o v e č . Že n a v e d e n o število p a n a m
p r i č a , da m o r e m o b o j žensk za hlače ali ženske kot ljubiteljice m o š k i h
h l a č prištevati m e d zelo priljubljene p r o f a n e motive na naših panjskih
končnicah.
D o s l e j u g o t o v l j e n e panjske k o n č n i c e z m o t i v o m b o j a žensk za hlače
oziroma žensk k o t ljubiteljic m o š k i h h l a č p a so naslednje:*
1. Etnografski muzej v Ljubljani, inv. št. 3064, 32,4 X 16,4 c m . D v e
ženski v ljudski delovni noši iz preteklega stoletja, ena z r d e č o n a g l a v n o
ruto, druga b r e z nje, se pulita vsaka z eno r o k o za d o l g e m o š k e h l a č e ;
v drugi roki vihti ena d v a velika k l j u č a v o b r o č k u , druga p a k u h a l n i c o .
2. Krajeona muzejska zbirka v Mengšu, inv. št. 41 L S , 45,7 X 12,9 c m ,
d v e žreli. N a levi držita d v e k m e č k i ženski v roki d o l g e m o š k e hlače.
Y drugi roki p a ima ena debelo p a l i c o , druga p a b r ž č a s železno p o n e v
ali čevljarski stol (slika je na tem mestu zelo izprana in zato nejasna).
N a sredi je d r e v o , na deSni p a čebelnjak s p s o m .
3. Mestni muzej v Kranju, inv. št. E-501, 32,7 X 13,5 c m , datirana z
letnico 1823 ( ? ) . D v e k m e č k i ženski se p r e p i r a t a za d o l g e m o š k e h l a č e ,
ena ima v roki p a l i c o . — Prvotna starejša p o d o b a b o j a za hlače j e b i l a
v novejšem času preslikana, tedaj je bila s črno b a r v o napisana tudi
letnica 1823, k i j e p o t e m t a k e m zelo dvomljiva."
4. Etnografski muzej v Ljubljani, iz zbirke Slovenskega čebelarskega
društva, št. 101, 33,2 X 14,4 c m . D v e k m e č k i ženski se m e d d r e v e s o m a
takole borita za moške h l a č e : vsaka ima eno n o g o v t a k n j e n o v h l a č n i c o ,
z eno r o k o držita za hlače, z drugo p a se lasata."

* Vsem, ki so mi posodili panjske končnice z motivom boja za hlače ali mi

na kakršenkoli način pomagali, se na tem mestu najlepše zahvaljujem. Zlasti
velja iskrena zahvala za pomoč raznim etnografom in ustanovam v inozemstvu.
^ To mi je potrdil prof. Mirko Š u b i c , vodja restavratorske delavnice pri
Zavodu za spomeniško varstvo LRS.
* Avgust B u k o v e c omenja v svojem spisu o panjskih končnicah, da ga
je F. R o j ina opozoril na posebno varianto tega motiva (Slov. čebelar, 1—2/1945,
str. 6).
 5. Etnografski muzej v Ljubljani, inv. št. 2351, 28 X 13,1 c m , datirana
z letnico 1878. Tri k m e č k e ženske se t e p e j o za m o š k e hlače. D v e m e d
njimi se z eno r o k o pulita zanje, v drugi roki ima ena d v i g n j e n o kuhal-
n i c o , druga p a vihti dva ključa, m e d t e m k o tretja stoji z d v i g n j e n o
m e t l i c o v roki na desni o b strani, k a k o r da b o vsak čas posegla v b o j
(si. p r i l o g a Y , zgoraj — l e v o ) . '
6. Etnografski muzej v Ljubljani, inv. št. 11701, 32,2 X 12,6 c m , dati­
rana z letnico 1863. B o j treh k m e č k i h žensk za m o š k e h l a č e : d v e se z e n o
r o k o trgata zanje, tretja p a stoji na desni o b strani; ena ima v roki k l j u č ,
druga kuhalnico, tretja pa metlico.
7. Etnografski muzej v Ljubljani, inv. št. 8828, 27,8 X 11,6 c m ; k o n č ­
nica j e z e l o izprana, tako da j e figure m o č ugotoviti le p o ohranjenih
obrisih. B o j treh k m e č k i h žensk za m o š k e hlače je p o v s e m enak b o j u na
zgoraj navedeni k o n č n i c i št. 5, le p r v a ženska drži v dvignjeni desnici
d v a k l j u č a namesto enega.
8. Zasebna zbirka Lojzeta Gostiše D Ljubljani, št. 5 L, 27,4 X 13,2 c m ,
datirana z letnico 1891. D v e k m e č k i ženski se borita za d o l g e m o š k e
hlače. Ena vihti v roki sveženj ključev, druga k u h a l n i c o , tretja p a stoji
na levi z d v i g n j e n o metlico o b strani. K o n č n i c a sodi m e d variante gornjih
treh k o n č n i c št. 5, 6 in 7.
9. Etnografski muzej o Ljubljani, inv. št. 2352, 26,9 X 15,3 c m . Štiri
k m e č k e ženske v b o j u za irhaste hlače, obešene na kljuki. D v e ženski se
trgata za h l a č e (ena ima v roki m e t l i c o ) , m e d t e m k o ostali krajni d v e
ženski lasata svoji sosedi (si. p r i l o g a V, zgoraj — desno).
10. Čebelnjak Matije Sušnika, Coricane 24 pri Medvodah, 26 X 14 c m .
Štiri k m e č k e ženske se b o r i j o za m o š k e hlače. D v e j i h imata v rokah,
tretja stoji na desni o b strani z dvignjenimi vilami na d v a roglja (morda
z burklami) v rokah, četrta, na levi, p a steguje obe roki proti hlačam.^
11. Etnografski muzej v Ljubljani, inv. št. 11702, 24,5 X 13,5 c m , da­
tirana z letnico 1868. D v e k m e č k i ženski se pulita za irhaste h l a č e ; ena
grozi z d v i g n j e n o p a l i c o v roki. Na desni p a stoji o b strani m o ž v sami
srajci, z o z k o k r a j n i m k l o b u k o m na glavi in z n a v z d o l na p o l razpro­
strtima rokama, češ glejte, z d a j se b i j e zame b o j (si. p r i l o g a V, s p o d a j —
levo).
12. Mestni muzej D Celju, inv. št. 405, 31 X 12,6 c m , datirana z let­
n i c o 1885. Štiri k m e č k e ženske se b o r i j o za m o š k e hlače. D v e j i h držita
z o b e m a r o k a m a za gornji r o b , ostali d v e p a na vsaki strani z eno r o k o
lasata svoji sosedi; pri tem i m a ena v drugi roki d v a k l j u č a , d r u g a p a

' Stanko V u r n i k navaja v svoji razpravi (Etnolog III/1929, str. 178) tudi j
navedeno panjsko končnico z inv. številko 2351, vendar na koncu odstavka po- ]
motoma omenja štiri ženske s kuhalnicami, svežnji ključev in metlami na- '
mesto treh. j
' Po pripovedovanju lastnika Matije S u š n i k a , p. d. pri Knapč, Coricane i
pri Medvodah, je končnico konec 19. stoletja poslikal z bojem za hlače neki
Grapar iz Pungerla. (Po podatkih Gorazda Makaroviča, konservatorja EM.)

1°* 147
k u h a l n i c o . N a levi sedi p o d d r e v e s o m m o ž v sami srajci in telovniku,
z l e v o r o k o si p o d p i r a g l a v o , z desno p a si zakriva obraz, k a k o r da bi
j o k a l (si. p r i l o g a V I , zgoraj — levo).
13. Mestni muzej v Celju, inv. št. 415, 51,5 X 12,6 c m . B o j m e d štirimi
k m e č k i m i ženskami za m o š k e hlače. M o ž sedi v sami srajci in telovniku
p o d drevesom. M n o g o kasnejša k o p i j a gornje k o n č n i c e št. 12.
14. Mestni muzej v Kranju, inv. št. E-32, 25,2 X 12 c m , datirana z let­
n i c o 1878. K o n č n i c a j e že skoraj p o v s e m izprana. Štiri ženske v b o j u za
m o š k e h l a č e : d v e ženski se z o b e m a r o k a m a rujeta zanje, ostali krajni
d v e p a z e n o roko lasata svoji sosedi, v drugi roki p a imata kuhalnico.
M o ž sedi na levi p o d drevesom.
15. Zasebna zbirka Rudolfa Galoba D Mežici, št. 178, 32,6 X 13 c m ,
datirana z letnico 1882. B o j m e d štirimi ženskami za m o š k e hlače. D v e
ženski držita z o b e m a r o k a m a za naramnice na hlačah, p o eno nogo p a
ima vsaka vtaknjeno v zgornji del hlač, m e d t e m k o krajni d v e ženski
lasata svoji sosedi; desna nosi v r e č o na hrbtu. M o ž v telovniku in sami
srajci ter s k l o b u k o m na glavi in s torbo, obešeno č e z rame, stoji na levi
o b strani in naslonjen na d r e v o č a k a na izid b o j a .
16. Sadnikarjeo muzej v Kamniku, 28 X 13,2 c m . Stiri ženske v b o j u
z a m o š k e hlače v m a l o drugačni razporeditvi k o doslej. Stranski d v e
ženski se trgata z o b e m a r o k a m a za dolge m o š k e hlače, v t e m k o si n o ­
tranji, m a l c e v ozadju stoječi visoki ženski dajeta o p r a v k a z lasanjem
svojih sosed. M o ž j e na levi v telovniku in sami srajci obrnjen v stran
ter si z o b e m a r o k a m a zakriva obraz, k a k o r da bi j o k a l .
17. Zasebna zbirka Marije Makarooič D Ljubljani, 34 X 12,9 c m , da­
tirana z letnico 1880. D v e mlajši ženski in fant v b o j u za hlače. N a levi
z m a g o v i t o teče ženska z nazaj obrnjenim o b r a z o m in s priborjenimi
h l a č a m i v roki, za n j o hiti fant v sami srajci in telovniku, za njim p a
steguje roki d r u g a ženska (si. p r i l o g a V , s p o d a j — desno).
18. Etnografski muzej o Ljubljani, iz zbirke Slov. čebelarskega dru­
štva, št. 161 (35), 28,8 X 15,3 c m , datirana z letnico 1868. P o d drevesom na
b r e g u o b v o d i sedi fant v sami srajci, telovniku in k l o b u k u . N a palici
ima obešene svoje hlače, ki j i h k a k o r ribič drži nad v o d o ; zanje se p u l i j o
v v o d i tri dekleta (si. p r i l o g a V I , zgoraj — desno).
19. Sadnikarjev muzej v Kamniku, 26,5 X 15 c m , datirana z letnico
1869. Fant-ribič sedi v sami srajci in telovniku na b r e g u o b v o d i , v rokah
drži nad v o d o p a l i c o , na kateri so obešene n j e g o v e hlače. Zanje se b o r i j o
dekleta, stoječa v vodi. D v e dekleti grabita z o b e m a r o k a m a za hlače,
tretje d e k l e p a lasa svojo sosedo.
20. Etnografski muzej D Ljubljani, iz zbirke Slov. čebelarskega dru­
štva, št. 304, 27,6 X 13,4 c m , datirana z letnico 187?. V kotlu k u h a j o na
ognju štiri k m e č k e ženske irhaste hlače, se p r a v i irhovo j u h o . Ženski na
desni o b kotlu si oblizujeta prste, k a k o r da irhovo j u h o že pokušata.
Ženski na levi p a stojita o b kotlu s sklonjeno g l a v o (si. p r i l o g a V I , s p o d a j
— levo).
21. Etnografski muzej v Ljubljani, iz zbirke Slovenskega č e b e l a r s k e g a
društva, št. 183, 29,7 X 13 c m . D v e k m e č k i ženski sedita m e d š o p k o m a rož
druga nasproti drugi na stolu, na sredi m e d njima so irhaste hlače, i z
katerih kadita z d o l g o c e v k o . Z g o r a j je na k o n č n i c i napisano s s v i n č ­
n i k o m : iz hlač t o b a k k a d e (si. p r i l o g a V I , s p o d a j — desno).

Č e p r e g l e d a m o kratke opise u p o d o b i t e v na zgoraj navedenih p a n j ­

skih k o n č n i c a h o d št. 1 d o 21, p o l e g tega p a 8 r e p r o d u k c i j njih n a j z n a ­
čilnejših p r i m e r k o v na slikovnih p r i l o g a h V in V I , j e t a k o j r a z v i d n o ,
da m o r a m o o p i s a n e k o n č n i c e na splošno deliti v d v e skupini. V p r v i ,
znatno p r e v l a d u j o č i skupini j e vsebina k o n č n i c o d št. 1 d o 19 b o j m e d
ženskami za m o š k e hlače, m e d t e m k o v drugi majhni skupini z d v e m a
k o n č n i c a m a št. 20 in 21 ni n o b e n e g a b o j a v e č za hlače, p a č p a ženske
d r u g a č e izkazujejo ljubezen d o m o š k i h hlač.
V p r v i skupini r a z l i k u j e m o glede na n a d r o b n e j š e i k o n o g r a f s k e se­
stavine kar v e č t i p o v k o n č n i c z m o t i v o m b o j a za m o š k e hlače. Prvi t i p
p r e d o č u j e j o tri variante, na katerih se b o r i j o za m o š k e hlače d v e ali tri
ali p a štiri same ženske z raznimi g o s p o d i n j s k i m i predmeti v roki ( k o n č ­
nice št. 1 d o 10). — V drugi tip A sodita d v e varianti k o n č n i c , na katerih
se v navzočnosti p a s i v n e g a m o ž a p u l i j o za hlače d v e ali štiri ženske
( k o n č n i c e št. 11 d o 16), drugi tip B p a p r i k a z u j e ženo k o t z m a g o v a l k o
s priborjenimi hlačami, m o ž a p a v aktivnejši vlogi k o t v tipu A ( k o n č ­
nica št. 17). N a z a d n j e j e treba v p r v i skupini ugotoviti še tretji tip z
d v e m a k o n č n i c a m a št. 18 in 19, na katerih se ženske v v o d i t e p o za h l a č e ;
le-te d r ž i fant-ribič na palici, k a k o r da bi nanje lovil ženske.
V drugi skupini opisanih p a n j s k i h k o n č n i c i m a m o sicer o p r a v i t i k a r
z d v e m a različnima t i p o m a , k i p a se nanašata samo na d v e k o n č n i c i . N a
k o n č n i c i št. 20 k o t p r v e m tipu k u h a j o štiri ženske v kotlu irhaste h l a č e ,
d v e m e d njimi celo pokušata i r h o v o j u h o , na k o n č n i c i št. 21 k o t d r u g e m
tipu p a d v e ženski k a d i t a t o b a k iz irhastih hlač. N a j se n a m n a v e d e n a
prizora na k o n č n i c a h zdita še tako č u d n a in nerazumljiva ter j u sku­
šamo tolmačiti t a k o ali d r u g a č e , v s e k a k o r velja, da bi tej drugi skupini
panjskih k o n č n i c , na katerih si dajejo ženske, pomirjene m e d seboj,
takšne n e n a v a d n e o p r a v k e s hlačami, najbolje ustrezal naslov: Ženske
k o t svojevrstne ljubiteljice m o š k i h hlač.

II

V veliki zmoti bi bili, č e bi imeli motiv b o j a za hlače z g o l j za n a š o

posebnost v ljudski umetnosti ali celo k o t snov, ki j e samostojno nastala
na našem ozemlju. B o j za hlače j e v E v r o p i že p r e c e j star motiv, saj ga
že v e č stoletij p o z n a j o v številnih u p o d o b i t v a h razni e v r o p s k i narodi.
R a z n o v r s t n o s l i k o v n o in d r u g o g r a d i v o iz m n o g i h e v r o p s k i h d e ž e l p a
nam odkriva dva bistveno različna motiva boja za hlače, in sicer: 1. boj
med možem in ženo za moške hlače, in 2. boj med ženskami za moške
hlače.
1. Motiv boja med možem in ženo za moške hlače je po doslej ugo­
tovljenem gradivu starejši od boja med ženskami za to oblačilo. Izobli­
koval se je v besedi, plastiki in sliki predvsem na Francoskem, kjer ga
najdemo že v 12. oziroma 13. stoletju v srednjeveški satirični zgodbici
v verzih: »De Sire Hain et de dame Anieuse.«^ Vsebina te satirične zgod­
bice je na kratko tale:

Gospod Hain in gospa Anieuse, mož in žena, sta se prepirala, kdo od njiju
bo gospodar v hiši. Ker nihče ni popustil, je slekel mož svoje hlače, jih nesel na
dvorišče in predlagal ženi, naj se z njim zanje bori s pogojem, da tisti, ki se jih
polasti, postane za vedno gospodar v hiši. In res se je na dvorišču razvil hud
boj med možem in ženo za hlače, pri katerem sta bila kot priči navzoča sosed
Simon in njegova žena. Po uvodnih psovkah in udarcih s pestmi sta se gospod
Hain in gospa Anieuse spopadla za hlače. Vsak jih je vlekel na svojo stran,
tako da so se kaj kmalu raztrgale. Nato sta se borila za obe hlačnici, ki so hitro
razpadle na več kosov. Potem sta se vrgla na preostali največji kos hlač, si ga
trgala iz rok, pri čemer so imeli svojo besedo tudi nohti in pesti. V tem pretepu
pa je padla gospa Anieuse vznak v čeber, poln vode. Gospod Hain jo je pustil
v čebru, hitel pobirat ostanke hlač in jih razprostrl pred pričama kot dokaz
svoje zmage.

Satirična zgodba o boju gospoda Haina in gospe Anieuse za hlače^"

je navdihovala med drugim kiparje srednjega veka, in verjetno najsta­
rejša upodobitev boja med možem in ženo za hlače je skulptura iz 14. sto­
letja na korni klopi v katedrali v Rouenu. Ta boj je upodobljen tudi na
dveh mizerikordijah sedeža korne klopi v cerkvi v Hoogstratenu v
Belgiji."
Zatem so se te ikonografske téme lotili še drugi podobarji, najprej
bakrorezci, kasneje pa lesorezci. Med najstarejše bakroreze z motivom
boja med možem in ženo za hlače sodi flamska karikatura iz 15. stoletja,
ki je njen avtor Israel von Meckenem.^^ Na tej podobi ščuva zmagujoče
ženo zoper moža hudič v fantastični polčloveški in polkačji podobi z
rogovi.
V Franciji je v 17., 18. in deloma še v 19. stoletju to snov v raznih
variantah upodabljala znana podobarska delavnica v ulici St. Jacques

' De Sire Hain et de dame Anieuse, par Hugues Piancelle, d'après Legrand
d'Aussy, Fabliaux au contes, fables et romans du XII« et du XIII" siècle tra­
duits . . . Paris 1829. — Za poslane izvlečke te zgodbe, kakor tudi za razne druge
informacije se najprisrčneje zahvaljujem gospodu Roger ju L e c o t t é j u , gene­
ralnemu sekretarju Fédération Folklorique d'Ile-de-France, Paris.
" Legrand d ' A u s s y navaja podobno zgodbo v »Novelle di Sacchetti«,
tom 1, str. 250, toda zgodba ni končana. (Obvestilo g. R. L e c o t t é j a , Paris.)
" J. A d h é m a r . L a dispute pour la culotte (Aesculape, March 1950).
>2 Eduard F u c h s , Die Frau in der Karikatur, München 1906, str. 55, si. 47.
Y Parizu, kasneje p a so j o p o v z e l e vse francoske p o d o b a r s k e delavnice.^^
Iz o m e n j e n e p o d o b a r s k e d e l a v n i c e v Parizu j e b r ž č a s b a k r o r e z »Presage
m a l h e u r e u x « (Slabo k a ž e ) , ki j e nastal okoli leta 1690/* N a tej slikovnici
se m o ž in žena p r e p i r a t a za hlače. Žena lasa m o ž a , m o ž j i grozi s pestjo,
oba p a imata p o e n o n o g o vtaknjeno v h l a č n i c o .
R e z a n j e p o d o b v baker j e bila posebnost omenjene francoske p o d o ­
barske dela\Tiice v ulici St. Jacques v Parizu, p a j e zategadelj tudi o
naslednjih treh b a k r o r e z i h iz 18. in 19. stoletja m o g o č e d o m n e v a t i , da so
bili izdelani v n a v e d e n i p o d o b a r s k i d e l a v n i c i v Parizu. M e d njimi j e
p r v i iz z a č e t k a 18. stoletja z n a s l o v o m : » A m b i t i o n de la f e m m e p o u r
p a r v e n i r à la Maîtrise p a r la C u l o t t e « ( P r i z a d e v a n j e žene za p r i d o b i t e v
oblasti s hlačami).^" N a t e m b a k r o r e z u se borita v sobi m o ž in žena za
hlače. M o ž drži k v i š k u bat, žena p a p r e s l i c o s k o d e l j o . Z a d a j na sredi sta
otrok in pes, za njima p a o d p r t o ognjišče s p r e v r n j e n i m v e d r o m v o d e .
T e m u b a k r o r e z u j e v m a r s i č e m p o d o b e n drugi b a k r o r e z iz leta 1810 z
m o t i v o m b o j a za h i š n o o b l a s t . T a b o j se b i j e kar v kuhinji z o d p r t i m
o g n j i š č e m na levi strani. O b a , m o ž in žena, vlečeta za hlače, p r i tem p a
ima žena v drugi roki d v i g n j e n o preslico s k o d e l j o , m o ž p a krajšo
d e b e l o p a l i c o . R v a n j e m e d m o ž e m in ž e n o za h l a č e a k t i v n o spremljajo
d v a otroka, p e s in m a č k a . P o l e g n a v e d e n i h s l i k o v n i c j e o m e m b e vreden
še tretji francoski b a k r o r e z iz leta 1818: » L a f e m m e maitresse d e la c u ­
lotte« (Žena g o s p o d a r i c a hlač).^' N a tej anonimni karikaturi j e m o ž b r e z
hlač, žena p a se j i h b o vsak čas polastila. Z a d a j na desni j e b o r b a za hlače
v m a l e m ; zanje se borita o b a otroka, sin in hči.

V 19. stoletju j e v F r a n c i j i že vsestransko razvila svojo dejavnost

p o d o b a r s k a d e l a v n i c a Pellerin v E p i n a l u ( L o r e n a ) , k i se p o n a š a zlasti
s svojimi slikovnicami-lesorezi. Iz o m e n j e n e d e l a v n i c e j e kolorirani leso­
rez » L a partage de la culotte« (Borba za h l a č e ) , ki ga j e leta 1840 n a p r a v i l
F r a n ç o i s G e o r g i n , znani lesorezec pri Pellerinu.^* T a slikovnica p a j e
b i l a n e d v o m n o izdelana p o zgoraj n a v e d e n e m b a k r o r e z u iz leta 1810.
Razvrstitev in v l o g a n a s t o p a j o č i h figur sta ostali v bistvu nespremenjeni,
d o l o č e n e razlike m e d o b e m a p o d o b a m a so le v noši m o ž a , žene in o b e h
otrok in v nekaterih p r e d m e t i h v kuhinji, v kateri j e o g n j i š č e na desni
strani, n e p a na levi k a k o r na p o d o b i iz leta 1810 (si. p r i l o g a V I I , s p o d a j
— d e s n o ) . — T o temo j e v Franciji kasneje p o v z e m a l o o b r t n o p o d o -

Pismeno obvestilo Musée national des arts et traditions populaires, Paris,

s posredovanjem prof. dr. Nika Kur e t a. Iskrena hvala!
" Alfred K i n d , Die Weiberherrschaft in der Geschichte, II. Bd., Wien-
Leipzig 1930, Str. 434, sl. 393.
" Eduard Fuchs, Die Frau in der Karikatur, n. d., str. 68, sl. 60.
" Alfred K i n d , n. d., str. 435, sl. 394.
" Altred K i n d , n. d., str. 445, sl. 403.
Arhiv Etnografskega muzeja v Ljubljani. Podobo mi je poslal g. Pierre-
Louis D u c h a r t r e , podpredsednik Francoskega etnografskega društva, Paris,
za kar se mu na tem mestu iskreno zahvaljujem, prav tako pa še za razne druge
informacije.
barstvo (stereotipi, litografije) d o p r i b l i ž n o leta 1880, razen tega p a se
ista snov p o j a v l j a k o t okras na fajanseriji, k i so j i rekli >govoreča«, b r ž
k o j e o b k o n c u 18. stoletja prišla v ljudsko rabo.^^
V N e m č i j i nahajamo to snov p r e d v s e m v starejši književnosti. T a k o
naj o m e n i m pustne igre n e m š k e g a čevljarja-pesnika Hansa Sachsa (1494
d o 1576), m e d katere sodi p o l e g d r u g i h » d e r b ö s e R a u c h « , to j e h u d o b n a
žena v hiši. V tej igri svetuje sosed m o ž u v stiski takole:

Beut ein kampff an deinem weyb.

Du wölst dich weidlich mit jr schlagen,
Weliches soll die Bruch tragen.^

T a k o tudi v s i m p l i c i j a n s k e m r o m a n u Hansa Jakoba Christoffla

Grimmelshausna » T r u t z S i m p l e x oder Lebensbeschreibung der E r z b e -
trügerin u n d Landstörtzerin C o u r a s c h e « (1669) p r i p o v e d u j e vagantinja
V 7. p o g l a v j u , k a k o se p r i p r a v l j a na tretji z a k o n , »schlägt sich mit ihrem
Leutenant u m b die Hosen mit Prügeln, u n d g e w i n n e t solche d u r c h ihre
t a p f f e r e Resolution u n d C o u r a s c h e « .
O s l i k o v n e m gradivu, ki se nanaša na temo b o j a m e d m o ž e m in
ženo za hlače, p a bi m o g l i reči, da ga pri N e m c i h ni najti v tolikšni meri
k a k o r pri F r a n c o z i h . P o d o b n o bi v e l j a l o tudi za A n g l e ž e . M e d r e d k i m i
nemškimi u p o d o b i t v a m i te téme b o d i n a v e d e n b a m b e r š k i b a k r o r e z
(letak), ki j e nastal okoli leta 1820, in ga pojasnjuje tale d o l g i n a s l o v :
»Grosser Z a n k , z w i s c h e n M a n n u. F r a u w e r v o n b e i d e n die Hosen
tragen u. i m Haus die O b e r - H e r r s c h a f t haben soll.«^^ P o l e g m o ž a in žene,
k i se borita za m o š k e hlače, j e na tem letaku u p o d o b l j e n i h še nekaj
drugih o s e b : sosed in soseda, sin in hčerka, razen tega p a z g o r a j na
sredi p o d ž i g a b o j p o o s e b l j e n a razprtija. N a skrajni levici ziblje m o ž d v a
otroka v z i b k i , na skrajni desnici p a sedi m o ž p r i mizi, a žena m u streže.
T a d v a p r i z o r a kažeta torej m o ž a p o i z g u b i h l a č in p o p r i d o b l j e n i zmagi.
Bakrorez j e o p r e m l j e n z r a z n i m b e s e d i l o m . — V A n g l i j i sta iz k o n c a
18. stoletja d v a b a k r o r e z a , ki j e njun avtor R . N e w t o n . P r v i b a k r o r e z
z n a s l o v o m » W e a r i n g the Breeches« (1794) (Tista, k i nosi hlače)^^ pri­
kazuje ženo k o t z m a g o v a l k o v m o š k i h hlačah, razsrjenega m o ž a p a
v sami srajci, m e d t e m k o se na d r u g e m b a k r o r e z u z n a s l o v o m » W h o
shall W e a r the Breeches!!« (1798) ( K d o b o nosil hlače?)^^ m o ž in žena
v n e t o p u l i t a za hlače.
T o snov so u p o d a b l j a l i b o l j ali m a n j p o d o b n o tudi d r u g o d v E v r o p i .
N a j se o m e j i m samo na Š v e d s k o , kjer j e iz leta 1845 znan kolorirani
lesorez z n a s l o v o m : » S t o r twist emellan äkta m a k a r o m h u s b o n d e - w ä l d e t «

Obvestilo g. P. L. D u eh ar tra, Paris.

Sporočilo g. prof. dr. Wilhelma F r a e n g e r j a , Berlin, s posredovanjem
ge. prof. Gertrud W e i n h o l d , Berlin. — Prim. še Sämtl. Fastnachtspiele (heraus­
gegeben vom Goetze, 1880/87). — Bruch — stara nemška označba za hlače.
21 Alfred K i n d , n. d., str. 444, si. 402.
22 Alfred K i n d , n. d., str. 437, si. 396
" Alfred K i n d , n. d., str 436, si. 395.
 Slovenske panjske končnice z motivom boja med ženskami za hlače
SI 1 in 2 (zgoraj). Iz zbirk Etnografskega muzeja v Ljubljani. ~ Sl 3 (spodaj levo). Iz zbirk Etnografskega muzeja. -
' ^ " 11, 4 (spodaj desno). Iz zasebne zbirke Marije Makarooic
 Slovenske panjske končnice z motivom boja med ženskami 7M hiače in y.enxk kot ljubiteljic lilač
Sl. 1 (zgoraj levo). Iz zbirk Mestnega muzeja v Celju. — Sl. 2 (zgoraj desno). Iz zbirk Etnografskega muzeja v Ljubljani.
Sl. 3 (spodaj levo) in 4 (spodaj desno). Iz zbirk Etnografskega muzeju v Ljubljani
(Velik spor z a k o n s k e d v o j i c e za hišno oblast).^* B o j m e d m o ž e m in ž e n o
za h l a č e spremljajo na tej p o d o b i sin in h č e r k a ter sosed brez h l a č in
soseda v hlačah. P o d sliko pojasnjuje d o g a j a n j e besedilo v verzih. —
P o u č n o j e , da so to snov u p o d a b l j a l i tudi na k m e č k i h p o h i š t v e n i h p r e d ­
metih, kar n a m potrjuje švedska k m e č k a skrinja iz M u n k t o r p a v Väst-
manlandu, datirana z letnico 1835.^^ N a notranji strani njenega p o k r o v a
j e naslikan b o j m e d m o ž e m in ženo za hlače.
2. P o v s e m d r u g a č n e g a značaja j e b o j za hlače m e d ženskami. N a
n o r v e š k i ročni skrinjici iz začetka 18. stoletja, na kateri j e ljudski slikar
u p o d o b i l b o j sedmih žensk za m o š k e hlače ( p r i m . sl. p r i l o g o V I I I , s p o ­
d a j ) , j e tale n a p i s : »Efter S p a a d o m skal s v y Q u i n d e r Traettes o m ens
maus b u x e « (Po p r e r o k o v a n j u se b o sedem žensk b o j e v a l o za h l a č e enega
moža).^" D a n s k a p r i p o v e d k a se izraža o tem b o j u še jasneje, k o n a p o ­
veduje, da se b l i ž a k o n e c sveta, če se sedem starih žensk b o j u j e za m o š k e
hlače.^' E n a o d najstarejših nemških pustnih iger se tiče tudi sedmih
žensk in že W a c k e r n a g e l j e groteskno zastrte maske v tej igri skušal
tolmačiti z z a d n j i m o d s t a v k o m 3. p o g l a v j a v knjigi p r e r o k a Izaije (Sveto
p i s m o stare z a v e z e ) , za njim p a j e m a l o kasneje A . W a r b u r g v s v o j e m
d e l u » A u s t a u s c h künstlerischer Kultur z w i s c h e n N o r d e n u n d Süden i m
15. Jahrhundert« zapisal, da j e n a v e d e n o svetopisemsko mesto osnova
p r e r o k o v a n j u o sedmih ženskah, zapisanem na norveški skrinjici iz za­
četka 18. stoletja.^* V z a d n j e m odstavku 3. p o g l a v j a v knjigi p r e r o k a
Izaije j e n a m r e č g o v o r o prevzetnih in pregrešnih sionskih ženah iz
Jeruzalema, ki j i m j e b i l o p o m a n j k a n j e m o š k i h za k a z e n takole n a p o ­
v e d a n o : » D a b o tedaj sedem žen z g r a b i l o enega m o ž a in d e j a l o : Same se
h o č e m o hraniti in oblačiti, pusti nas samo imenovati se p o t v o j e m imenu,
da n a m b o o d v z e t a naša sramota.«^"
S v o j o s o d b o o n o r v e š k e m p r e r o k o v a n j u o sedmih ženskah p a izraža
A . W a r b u r g , k o p r a v z a p r a v o b r a v n a v a d v e najstarejši p o d o b i b o j a m e d
ženskami za m o š k e hlače. T o sta d v a b a k r o r e z a iz d r u g e p o l o v i c e 15. sto-

2* Fotografijo lesoreza, shranjenega v Nordij^em muzeju v Stockholmu,

mi je poslal g. dr. Gosta B e r g , generalni ravnatelj Nordijskega muzeja v Stock­
holmu, za kar se mu najlepše zahvaljujem.
2» Fotografijo slike na pokrovu skrinje mi je poslal g. dr. Gosta B e r g ,
Stockholm. Skrinja je v zasebni lasti.
2« A. W a r b u r g , Gesammelte Schriften, Bd.I, 1932, Tafel XXV, sl. 45 in
str. 180.
" Sporočilo g. prof. dr. Ericha S e e m a n n a , Freiburg i. Br., za kar se mu
prav lepo zahvaljujem.
2^ A. W a r b u r g , n. d., str. 180. Stara nemška pustna igra o sedmih ženskah
je verjetno istovetna s srednjeveško dolnjererisko igro, v kateri se sedem žensk
bojuje za moža. Igra s podobno vsebino (Comœdia Eunuchus aus dem Teren-
tio) je bila o pustu leta 1518 uprizorjena v mestu Zwickau v Nemčiji (Kleinere
Schriften zur erzählenden Dichtung des Mittelalters von R.Köhler, hrsgb. von
Joh. Bolte, II. Bd., Berlin 1900, str. 476/7).
2» A. W a r b ü r g , n. d., str. 180. Prim. še Sveto pismo stare in nove zareze,
Ljubljana 1925, str. 588.
letja. P r v e g a j e n a p r a v i l florentinski mojster B a c c i o Baldini p r e d le­
t o m 1464,^° avtor d r u g e g a b a k r o r e z a p a j e nemški mojster »mit B a n d -
rollen« (si. p r i l o g a V I I , z g o r a j — levo).'i Z n a č i l n o j e , d a se na o b e h
p o d o b a h bori za m o š k e h l a č e kar dvanajst žensk. D e j a n s k o p a j e na
florentinskem b a k r o r e z u p r i k a z a n b o j samo m e d štirimi o z i r o m a petimi
ženskimi figurami, zakaj v e č i n a žensk steguje roke proti l o v o r j e v e m u
v e n c u , ki ga držita d v a putta, na katerem vise na trakovih m o š k e h l a č e
in na sredi katerega p l a v a s p u š č i c o prestreljeno srce. V o z a d j u na levi
stoji smrt s koso, na desni p a b u r k e ž s flavto. N a n e m š k e m b a k r o r e z u j e
neznani mojster izrazil v e č b o j a za hlače, ki j i h zadaj na sredi d r ž e
k v i š k u tri ženske. V o z a d j u na desni strani o p a z u j e b o j b u r k e ž , ki ima
m e n d a d u d e v rokah.
Res j e b o j žensk za h l a č e p r i k a z a n na florentinskem b a k r o r e z u v
p r e c e j blažji o b l i k i : ženske na njem b o l j o b o ž u j e j o in časte hlače, k a k o r
p a se zanje t e p e j o , ali n a v z l i c temu so p o d o b n o s t i m e d o b e m a b a k r o ­
r e z o m a precejšnje. V e n d a r p o mnenju W a r b u r g a nemški mojster ni
p o s n e m a l florentinskega, m a r v e č o b e d v e p o d o b i izhajata o d nekega sta­
rejšega izgubljenega nordijskega v z o r c a . Za to bi g o v o r i l a že čista
formalna okolnost, p r i p o m i n j a dalje W a r b u r g , da j e o m i n o z n e h l a č e na
florentinskem b a k r o r e z u b r e z oslona na n o r d i j s k o verzijo k o m a j s p o -
znati.^2 N e g l e d e na to, d a W a r b u r g o b poslikani norveški skrinjici,
datirani z letnico 1702, torej o b p r i b l i ž n o d v e in p o l stoletji mlajšem
p r e d m e t u , d o k o n č n o ugotavlja, da j e izvirna pristnost m o t i v a b o j a žensk
za h l a č e d o m a v n o r d i j s k e m svetu, j e v s e k a k o r zelo verjetno, d a so ta
m o t i v pričeli p r e j u p o d a b l j a t i na severu k a k o r na j u g u . N o b e n e g a d v o m a
p a ni o tem, k a k o r b o m o p o z n e j e videli, d a j e ta snov m n o g o b o l j k o
d r u g o d posebnost dežel na severu in s e v e r o z a h o d u . Pri tem k o n č n o t u d i
n e s m e m o prezreti dejstva, d a se na o b e h najstarejših doslej znanih
p o d o b a h iz 15. stoletja b o r i za m o š k e h l a č e dvanajst žensk, ne p a sedem,
k a k o r na poslikani n o r v e š k i skrinjici iz začetka 18. stoletja. S p r i č o tega
b i b i l a u p r a v i č e n a d o m n e v a , d a ima m o t i v b o j a m e d ženskami za h l a č e
verjetno d r u g o osnovo, n a v e d e n o svetopisemsko mesto p a da j e k d a j
kasneje v p l i v a l o na ta m o t i v , m e d d r u g i m na r e d u k c i j o in ustalitev
števila b o j e v n i c na sedem, dalje na r a z l a g o m o t i v a in v tej zvezi na
sestavo naslova v ljudsko-umetnostnih verzijah.
Z d a j p a p o g l e j m o , k a k o j e z u p o d a b l j a n j e m tega m o t i v a v naslednjih
stoletjih! Iz 16. stoletja m o r e m o navesti v e č u p o d o b i t e v b o j a m e d žen­
skami za hlače. Lesorez S. Boussyja (1560),^' m e n d a francoski, j e p o u č ^

»» A. W a r b u r g , n.d., Tafel XXVI, si. 47.

»1 A. W a r b u r g , n. d., Tafel XXVI, si. 46. Prim. še Eduard F u c h s , Die
Frau in der Karikatur, n. d., str. 54, si. 48.
'2 A. W a r b u r g , n. d., str. 180.
" Fotografijo lesoreza mi je poslal The Warburg Institut. London. Lesorez
je bil objavljen v reviji Aesculape, March 1950. Za poslane fotografije, kakor
tudi za razne podatke se imenovanemu inštitutu, zlasti njegovemu kuratorju
L. D. Ettlingerju, najlepše zahvaljujem.
p r e d v s e m zategadelj, ker se na njem tudi še nadalje dvanajst žensk b o r i
za m o š k e hlače, p r a v z a p r a v za hlačne n o g a v i c e , ki j i h d v e ali tri ženske
d r ž e k v i š k u , nekatere p a proti njim stegujejo r o k e . V tem p o g l e d u
ohranja B o u s s y j e v lesorez kontinuiteto z b a k r o r e z o m a iz druge p o l o v i c e
15. stoletja. D r u g a č e p a se j e na f r a n c o s k e m lesorezu r a z v n e l hujši b o j
m e d ženskami. V g n e č i so redke b l i z u h l a č ali pri njih, in ena, ki ne
m o r e d o njih, j e v svoji vnemi tako iznajdljiva, d a skuša hlačne n o g a v i c e
potegniti k sebi s kljukasto p a l i c o . Ena ženska j e p a d l a na tla in si z d a j
p r i z a d e v a , da bi vstala, v t e m k o so se nekatere lotile lasanja. O b strani
n a desni strani stoječa figura fantiča m e n d a ni važna.
Iz istega leta, to j e 1560, j e nemški b a k r o r e z F r a n z a Bruna.^* N a n j e m
p a se tepe za m o š k e hlače, dejansko za h l a č n e n o g a v i c e in vrhnje k r a t k e
h l a č e , že sedem žensk. M e d njimi ena leže na tleh v l e č e za h l a č n e n o g a ­
v i c e , d r u g e p a se b o r e s škarjami za striženje o v a c , s š l a p o (čevljem za
natikanje), s preslico z v e l i k o k o d e l j o itd. V o z a d j u na desni j e samo na
p o l videti m o ž a , o p a z u j o č e g a b o j . — P o l e g F. Bruna b o d i iz tistega sto­
letja omenjen še N e m e c Jost A m m a n (1539—91), k i j e v risbi u p o d o b i l
b o j sedmih žensk za hlače.^°
V 16. stoletje sodi t u d i b a r o č n i b a k r o r e z F l a m c a Martina de Vosa
(1532—1603),^^ ki p a j e zanj značilno, d a p r i k a z u j e b o j za hlače m e d
šestimi ženskami, kajti figura v k l o b u k u in z d v i g n j e n o d e s n o r o k o j e
b r ž č a s m o ž , za čigar h l a č e se ženske b o j u j e j o . T r i ženske drže za vrhnje
k r a t k e hlače, d v e p a vlečeta h l a č n e n o g a v i c e vsaksebi, sicer se p a b o j
plete m e d p o s a m e z n i m i p a r i žensk. S k o z i vrata na levi o d h a j a verjetno
sedma ženska z b u r k e ž e v o k a p o na glavi ( p r i m . sl. p r i l o g o V I I , zgoraj —
desno). Bakrorez j e zgoraj o p r e m l j e n z n a p i s o m : V E T I B I SI C O N -
S V E T A C O L I S N V N C T E C T A P R I A P E ( G o r j e tebi, P r i a p , č e b i v a š
sedaj v s v o j e m o b i č a j n e m d o m o v a n j u ) , s p o d a j p a z d v e m a kiticama
pöfemi.
V 17. stoletju j e ta. m o t i v še nadalje p o g o s t n a b a r o č n a téma. Iz tega
o b d o b j a j e zlasti znan holandski satirični letak Cornelisa Visscherja.'"
S e d e m imenitnih g o s p o s k i h žensk, m e d njimi d v e že p r e c e j priletni, se
b o j u j e za m o š k e hlače, ki njih lastnik stoji z d v i g n j e n o r o k o d a l e č na
desni v o z a d j u . P o d b a k r o r e z o m j e šest kitic pesmi, ki m e d d r u g i m p o ­
jasnjuje, d a j e m e d ženskami na sliki velika zavist in zaradi tega v e l i k
p r e p i r , na k o n c u p a o p o z a r j a device, ki g l e d a j o to sliko b o j a za hlače,
naj ne tratijo časa in naj se d o b r o p o t r u d i j o , d a se j i m ne p r i p e t i e n a k o
k a k o r na sliki b o j u j o č i m se ženskam. » C e k d o s v o j o p r i l i k o z a m u d i , naj

Eduard F u c h s , Illustrierte Sittengeschichte vom Mittelalter bis zur

Gegenwart (Renaissance), München 1909, str. 217, sl. 191.
35 A. P i g i e r , Barockthemen, Bd. IL Budapest 1956, str. 558. — Za opozo­
rilo iskrena hvala univ. prof. dr. Stanetu M i k u ž u !
Fotografijo bakroreza mi je poslal The Warburg Institut, London. Ba­
krorez je bil objavljen v reviji Aescu ape. March 1950, Paris.
Eduard F u c h s , Illustr. Sittengeschichte, n. d., med str. 320 in 321.
ne misli, d a j e v e č ne dobi.« — V 17. stoletju so na H o l a n d s k e m še tile
u p o d a b l j a l i b o j žensk za h l a č e : Jan Israel de B r y , C h r i s t o p h Jacobsz,
Leendert Cornelisz in H i e r o n y m u s Janssens.^*
N e m š k i letak Paulusa Fiirsta iz 17. stoletja'" p r i k a z u j e sedem žensk,
ki v b o j u za m o š k e h l a č e u p o r a b l j a j o vsakovrstne p r e d m e t e : sveženj
k l j u č e v , vile na d v a roglja, š l a p o in likalnik. V o s p r e d j u na sredi sedi n a
tleh z d v i g n j e n o n o g o ženska, druga p a se j e b o vsak h i p lotila. N a l e v i
sedi na stolu m o ž s k u p o v roki. P o d sliko j e p e s e m s 14 verzi. Le-ti m e d
d r u g i m takole p o j a s n j u j e j o b o j sedmih žensk v p o s e b n i h deželnih n o š a h :

Ein iede will sein Herr und schauen an das Glück

daß sie mag sein die Braut...

N a nemški karikaturi v b a k r o r e z u »Curieuser W e i b e r Krieg«,*" p r a v

t a k o iz 17. stoletja, j e u p o d o b l j e n a na prostem o b i č a j n a skupina sedmih
žensk v b o j u za m o š k e hlače, ki njih lastnik stoji z d v i g n j e n o r o k o na
levi v ozadju. E n a ženska vihti v roki sveženj k l j u č e v , druga p a š l a p o .
P o d b a k r o r e z o m je p e s e m o slabih ženskah, ki imajo m e č s a m o v ustih,
ne p a v pesteh, in ki se trgajo za h l a č e k a k o r psi za kost. M e d d r u g i m
pravi :
wann sieben Weiber sich um ein paar ließen schlagen
so schlügen 100 sich gewiß um einen Mann.

Na naslednjem a n o n i m n e m n e m š k e m b a k r o r e z u iz 17. stoletja*^ se

sedem žensk b o j u j e za m o š k e h l a č e na p r o s t e m p r e d hišo (si. p r i l o g a V I I ,
s p o d a j — l e v o ) . H l a č e v r o k a h štirih žensk p l a p o l a j o nad njimi; ena o d
njih vihti v roki sveženj k l j u č e v , d r u g a pa šlapo. O d ostalih treh b o ­
j e v n i c lasa ena s v o j o p r e d n j o sosedo, drugi d v e pa sta se s p o p a d l i
spredaj na tleh. Skozi o k n o na desni g l e d a b u r k e ž in s p r s t o m k a ž e na
b o j . P o d o k n o je b a k r o r e z e c napisal tole p e s e m : *

Ihr venus knaben all

haltet euch wert vnd klug
dan Siben weiber ietz
sich rauffen vmb ein brug.

N e k a j p o s e b n e g a j e nemški letak iz 17. stoletja z d o l g i m n a s l o v o m :

»Beschreibung v n d F i g u r der zukiinfftigen b ö s e n v n d M a n n t h e w r e n Zeit:
N e m l i c h / d a ß sich Sieben W e i b e r v m b ein p a r M a n n h o s e n schlagen
werden.«*2 N a tem letaku-bakrorezu se na prostem, na p l a n e m p u s t e m

38 A. P i g l e r , n. d., str. 558.

'» Eduard F u c h s , Illustr. Sittengeschichte, n. d., str. 319, si. 275.
Eduard F u c h s , Die Frau in der Karikatur, n. d., str. 71, si. 62.
" Eduard F u c h s , Illustr. Sittengeschichte, n. d., str. 218, si. 192.
*2 Eduard F u c h s , Illustr. Sittengeschichte vom Mittelalter bis zur Gegen­
wart (Renaissance), Ergänzungsband, München 1909, str. 91, si. 83. V Nemčiji je
v 17. stoletju ta motiv upodobil med drugim Jaspar Isac (okoli 1620).
svetu bori za d v o j e m o š k i h h l a č d e v e t žensk v d v e h skupinah p o štiri
in pet žensk. Predmeti, ki se z njimi ženske obdelujejo, so n a m v e č i d e l
že znani: preslica s k o d e l j o , sveženj k l j u č e v , slapa; n o v a p r e d m e t a p a
sta l o p u č a in nazadnje, č e se ne motim, n o ž , ki zelo preseneča. N a desni
sta b u r k e ž in o d h a j a j o č i m o ž . D a l e č v o z a d j u na p l a n e m j e v e č p o s a ­
m e z n i h p a r o v b o j u j o č i h se žensk, p o l e g njih p a leže nagi m o š k i , k a k o r
d a bi bili mrtvi. P o d p o d o b o j e dvanajst kitic pesmi s štirivrstičnimi
verzi. V deveti kitici p r a v i ena i z m e d b o j u j o č h se žensk tole:

Ich gleub ihr Weiber all seyd toll /

Gefalln euch nun die Hosn so wohl?
Last mir doch nur ein Stück darvon /
Da ich eins Manns bey dencken kan.

N a z a d n j e preostajata iz 17. stoletja še d v e oljnati sliki z b o j e m žensk

za hlače, ki mi j e njihovi fotografiji p o s l a l W a r b u r g o v inštitut v L o n ­
d o n u in so o njih znani le tile p o d a t k i : 1. A. v. d. V e n n e , P o m m e r s f e l d e n ;
2. Tanssens ( p r o d a n a v Christie j u 9. junija 1949). N a o b e h n a v e d e n i h
oljnatih slikah se bori na prostem o z i r o m a v sobi za m o š k e h l a č e sedem
žensk v bližnji o z i r o m a daljni navzočnosti m o ž a brez hlač. Razvrstitev
ženskih figur v b o j u se na o b e h slikah b o l j ali m a n j razlikuje o d doslej
znanih, v e n d a r j e ena ženska k o t o b i č a j n o z m e r o m na tleh in tudi
p r e d m e t o v v r o k a h b o j e v n i c ni n o b e n i h takšnih, ki bi j i h ne p o z n a l i že
s prejšnjih u p o d o b i t e v .
V 18. stoletju*' postajajo s l i k o v n i c e vse b o l j in b o l j stvar preprostega
ljudstva, p a zategadelj ni p r a v n i č presenetljivo, če r a v n o v tem r a z d o b j u
začenja m o t i v b o j a m e d ženskami za hlače prehajati v l j u d s k o umetnost,
toda ne samo na slikovnice ljudsko-umetnostnega značaja, t e m v e č tudi
na ljudske u p o r a b n e p r e d m e t e . N o r v e š k o p o s l i k a n o skrinjico iz leta 1702
(sl. p r i l o g a V I I I , spodaj)** smo že omenili v začetku o b r a v n a v a n j a tovrst­
nega motiva. N a tej skrinjici se bori za m o š k e hlače sedem žensk. H l a č e ,
p r a v z a p r a v njihovi trije deli, so v r o k a h d v e h o z i r o m a treh žensk, v t e m
k o so druge v e č i d e l razvrščene na desni druga p o l e g druge. M e d njimi
ni sledu o takšnih m e d s e b o j n i h o b r a č u n a v a n j i h k a k o r na u p o d o b i t v a h ,
ki smo j i h imeli p r i l i k o doslej spoznati. — P o l e g p o s l i k a n e n o r v e š k e skri­
njice naj n a v e d e m dalje danski kolorirani lesorez iz 18. stoletja » D e r
B u r e n - K r i e g « , o p r e m l j e n s p o d a j s p e s m i j o v treh kiticah.*" N a tej ljudski
slikovnici se sedem k m e č k i h žensk trga na prostem za m o š k e hlače na
doslej znani n a č i n (sl. p r i l o g a V I I I , zgoraj). Ena ženska leži na tleh ter
z eno r o k o grabi za hlače pri ž e p u , druga drži v roki metlico in hkrati
lasa svojo sosedo, tretja ima v roki n e k o široko rezilo, četrta vihti v roki

Običajnih upodoBitev tega motiva v 18. stoletju seveda ne manjka. Tako

je med drugim treba navesti Nemca Januariusa Zicka ter Angleža Johna Smitha
in R. Newtona, ki so upodobili ta motiv (A. P i g i er, n. d., str. 558).
" A. W a r b u r g , n. d., Tafel X X V , sl. 45.
" Fotografijo lesoreza mi je poslal The Warburg Institute, London.
k l j u č e itd., m o ž p a v dolgi suknji in sami srajci stoji na desni v o z a d j u .
Č e p r i m e r j a m o dansko s l i k o v n i c o in sliko na norveški skrinjici z u p o d o ­
b i t v a m i iz prejšnjih stoletij, m o r e m o ugotoviti razne njune posebnosti
v ljudsko-umetnostnem p o g l e d u .
V 19. stoletju n a j d e m o b o j m e d ženskami za hlače u p o d o b l j e n še n a
raznih drugih u p o r a b n i h predmetih. T a k o j e ta b o j izrezljan na m o d e l u
za medenjak iz Zgornje Štajerske (prim. n j e g o v m a v č n i odlitek na sl.
prilogi V I I I , na sredi — levo)*** in na štajerski p i p i , vrezan p a na zunanji
strani k o š č e n e žlice iz S c h l a d m i n g a z r e k o m : » J e z t g i b es w o h l k a r j o ß e
Zeiten, das z w e i Menschen u m ein H o o ß e streiten« (sl. p r i l o g a V I I I , n a
sredi — d e s n o ) . N a vseh teh p r e d m e t i h j e p r i k a z a n b o j za m o š k e hlače
samo m e d d v e m a ženskama. D a l j e j e treba navesti p o s l i k a n o k m e č k o
stensko p r e p r o g o iz F l o d e v D a l a r n i na Švedskem.*** N a tej p r e p r o g i v i ­
d i m o v b o j u za m o š k e h l a č e pet žensk, m o ž , ki j e hlače izgubil, p a m o r a
pobegniti.
S l i k o v n i c ne manjka v tem času tudi v Rusiji, kjer j i h j e o b j a v i l in
opisal v s v o j e m v e l i k e m delu D . Rovinskij.*^ N a teh ruskih ljudskih » k a r -
tinkah« j e našel svoje mesto m e d d r u g i m tudi m o t i v b o j a za m o š k e h l a č e .
Z a d e v n a slikovnica (lesorez) p r i k a z u j e šest žensk v d v e h s k u p i n a h p o tri
d r u g o p o l e g druge.°" Srednji d v e ženski držita v roki okvirjen naslov sli­
k o v n i c e »Register d a m in p r e l e p i h deklet«, s p o d a j p a vise na o k v i r u
miniaturne m o š k e hlače k o t nekakšen okrasni sestavni del tega okvira z
n a s l o v o m . P o d p o d o b o j e obširno besedilo, ki našteva d o b r e in slabe last­
nosti n i č m a n j k o t 49 žensk z raznimi imeni.
O d o b i č a j n i h u p o d o b i t e v tega m o t i v a , ki v 19. stoletju v d o l o č e n i h
p o g l e d i h v z d r ž u j e j o z v e z o z bakrorezi oziroma lesorezi iz prejšnjih sto­
letij, j e omeniti n. pr. litografijo iz D r e s d e n a »Böse Sieben« (1845).^^ N a
tej litografiji se bori za m o š k e hlače sedem žensk; ena m e d njimi se j i h
ležeča na tleh skuša polastiti z o b e m a r o k a m a . Predmeti v r o k a h b o j u -
j o č i h se žensk p a so tile: slapa, ključi, žvrklja in m e n d a meter. M o ž o d ­
haja brez hlač p o stopnicah na desni v o z a d j u .
3. T a k o bi bili pri kraju s k r a t k i m k r o n o l o š k i m p r e g l e d o m u p o d a b ­
ljanja d v e h različnih m o t i v o v b o j a za m o š k e h l a č e : a) m e d m o ž e m in
ž e n o in b) m e d samimi ženskami. T a p r e g l e d p a nikakor ni p o p o l n , kajti
p o d o b s tem ali o n i m m o t i v o m j e verjetno v e l i k o v e č , n e g o sem j i h tu
navedel. V e n d a r d v o m i m , če bi nas ti nenavedeni o z i r o m a neznani pri-

*^ Mavčni odlitek modela mi je poslal g. dr. Adolf M a i s , Wien, za kar mu

izražam svojo prisrčno zahvalo.
*' Pipa in koščena žlica sta shranjeni v zbirkah Steier. Volkskundemuseum,
Graz. Za podatke o teh predmetih velja moja iskrena zahvala g. prof. dr. Leo­
poldu K r e t z e n b a c h e r j u , ravnatelju omenjenega muzeja.
Pismeno sporočilo g. dr. Gosta B e r g a , gen. ravnatelja Nordijskega mu­
zeja v Stockholmu.
" Prim. N. K u r e t , Babji mlin. Slov. etnograf VIIL str. 175, op. 22.
^ Odtis slikovnice mi je poslal g. prof. dr. Wilhelm F r a e n g e r , Berlin, s.
posredovanjem ge. prof. Gertrud W e i n h o l d , Berlin.
" Alfred K i n d , n. d., str. 447, sl. 405.
merki seznanili s katerimi b i s t v e n o n o v i m i m o m e n t i v v s e b i n s k e m p o ­
gledu.
M e d u p o d o b i t v a m i b o j a za hlače m e d m o ž e m in ž e n o razlikujemo v e č
t i p o v , in sicer: 1. m o ž in žena se borita za hlače v prisotnosti h u d i č a k o t
p o d p i h o v a l c a tega b o j a ; 2. m o ž in žena se bojujeta za hlače v navzočnosti
sina in hčerke, p a tudi soseda in sosede, v čemer se k a ž e j o v p l i v i fran­
coske satirične z g o d b e iz srednjega v e k a ; 3. m o ž in žena sama v b o r b i za
h l a č e ; 4. žena kot z m a g o v a l k a v posesti hlač.
P o d o b e b o j a m e d samimi ženskami za m o š k e hlače b i p r a v t a k o
m o g l i deliti v v e č t i p o v z raznimi variantami, m e d katerimi p a ni k a k i h
bistveno v e l i k i h razlik. T a k o m o r e m o uvrstiti v p r v i tip s tremi varian­
tami b o j m e d dvanajstimi ženskami za h l a č e v n a v z o č n o s t i smrti, b u r k e ž a
ali samo fantiča. D r u g i tip j e še n a j b o l j splošnega z n a č a j a in tja bi sodil
b o j m e d sedmimi ženskami za h l a č e ; . b o j u j e p o r e d k o n a v z o č b u r k e ž ,
a zelo p o g o s t o v ozadju m o ž brez hlač. Tretji tip se nanaša na eno samo
i z j e m n o p o d o b o , na kateri se b o j u j e za d v o j e h l a č d e v e t žensk v d v e h
skupinah, n a v z o č a sta b u r k e ž in kmet, v o z a d j u p a j e v e č p o s a m e z n i h
ženskih p a r o v v b o j u za hlače. Četrti tip se tiče ljudsko-umetnostne ver­
zije, kjer se borita za hlače največkrat s a m o d v e ženski, i z j e m o m a p a tudi
pet, šest ali sedem žensk. D a n s k a varianta tega t i p a s sedmimi ženskami
in m o š k i m v o z a d j u j e seveda istovetna z d r u g i m t i p o m .
C e i z v z a m e m o izrazite ljudsko-umetniške s l i k o v n i c e in ljudske u p o ­
rabne predmete, se na vseh n a v e d e n i h p o d o b a h b o j u j e j o za m o š k e h l a č e
v e č i d e l g o s p o s k e ženske, s p r v a f e v d a l k e , k a j k m a l u za njimi p a m e ­
ščanke. V e č i n a žensk j e mlajših, na nekaterih p o d o b a h p a j e videti m e d
njimi tudi starejše in celo zelo stare ženske. P o n e k o d j e v manjši meri
zastopan preprostejši ženski svet.
O d o b e h m o t i v o v b o j a za m o š k e h l a č e j e še n a j b o l j jasen in razložljiv
b o j m e d m o ž e m in ženo za hlače. Za k a j gre v tem b o j u , n a m zelo d o b r o
pojasnjuje francoska srednjeveška satirična z g o d b a o g o s p o d u Hainu in
gospe Anieuse. M o ž in žena se v znamenju b o j a za m o š k e h l a č e dejansko
bojujeta za oblast v zakonu, v družini. Iz življenja so n a m d o b r o znane
različne o z n a č b e o ženah, ki imajo p r v o b e s e d o v hiši, k a k o r na p r i l i k o :
žena rada nosi h l a č e i p d . M e d N e m c i j e razširjena p r i s l o v i č n a r e č e n i c a :

Weiber lieben Komandieren,

Haben an die Hosen gern,^^

v t e m k o slovenska ljudska p e s e m takole svari p r e d ž e n a m i :

Ne dajte ženam, da bi hlače nosile,

da bi proti nam oblast zadobile.^'

'^Pismeno sporočilo ge. prof. Gertrud W e i n h o l d , Berlin.

53 Iz nepopolne ljudske pesmi »Pesem od hlač«, ki jo je zložil Andrej Kanč-
nik (?), Organist, Dobrepolje na Dolenjskem. Povedal pok. Franc K r a m a r ,
Strahomer 35 pri Igu.
Vsekakor bi bilo p o v r š n o in enostransko, če bi razmerje m e d m o ž e m in
ženo v zakonu, zlasti p a v p r a š a n j e p r e m o č i žene ali m o ž a v družini, pre­
sojali samo p o m o č n e j š e m , k r e p k e j š e m , o d l o č n e j š e m o z i r o m a p o slabot-
nejšem, m e h k e j š e m značaju enega ali d r u g e g a spola, da bi torej, k o l i k o r
j e p o značaju m o ž slabotnejši, žena p a m o č n e j š a in o d l o č n e j š a , imela žena
p r v o besedo v z a k o n u in bi o n a nosila hlače, in nasprotno, d a bi, č e j e
m o ž m o č n e j š i , imela žena b o l j ali manj p o d r e j e n o v l o g o v družini. Pri
m o t i v u b o j a m e d m o ž e m in ženo za m o š k e hlače, za oblast v družini, j e
treba p r e d v s e m upoštevati razmerje m e d m o ž e m in ženo, ki j e nanj v
preteklih stoletjih še m o č n o v p l i v a l a r i m s k o p r a v n a patriarhalna ureditev
zakona, p o kateri j e m o ž o z n a č e n za n e o m e j e n e g a p o g l a v a r j a družine.
O e k o n o m s k i enakopravnosti m e d z a k o n c e m a v meščanski kapitalistični
d r u ž b i v e m o na p r i l i k o , d a j e b i l a ta e n a k o p r a v n o s t b o l j ali m a n j formal­
nega z n a č a j a in j e bila žena dostikrat e k o n o m s k o in p o l i t i č n o b r e z p r a v n a
ter p o v s e m p o d r e j e n a m o ž u , p o l e g tega p a se ta njena b r e z p r a v n o s t p o ­
vezuje o b i č a j n o tudi z njeno d r u ž b e n o n e e n a k o p r a v n o s t j o in m a n j v r e d ­
nostjo v meščanski družbi.''* In p r a v zaradi takšnega b r e z p r a v n e g a p o l o ­
žaja žene v z a k o n u j e v preteklosti p o g o s t o k r a t nastala hišna v o j n a m e d
m o ž e m in ženo, v kateri j e velikokrat z m a g a l a žena v nasprotju z j a v n i m
z a k o n o m o z i r o m a p r a v i l o m o m o ž u k o t n e o m e j e n e m p o g l a v a r j u in g o s p o ­
darju v družini. T o stran d r u ž b e n e g a življenja p a si j e družbena satira
p o svoje p r i v o š č i l a in j o p r i k a z a l a v p o d o b i b o j a m e d m o ž e m in ženo za
m o š k e hlače, ki naj bi p o t e m t a k e m bile n e k a k š n o znamenje družinskega
m o š k e g a gospostva. K d o r se j i h v b o j u polasti, postane g o s p o d a r v hiši.
V socialistični družbeni ureditvi sta m o ž in žena v vseh p o g l e d i h p o v s e m
e n a k o p r a v n a , p a zategadelj v takšni ureditvi ne more biti v e č n o b e n e
o s n o v e za tako satirično temo, k a k o r j e ravno b o j m e d m o ž e m in ženo za
m o š k e hlače.

Z d r u g a č n i m p o m e n o m i m a m o opraviti pri d r u g e m motivu, pri b o j u

m e d ženskami za m o š k e hlače. M o r d a bi k d o p o v r š n o menil, d a se ženske
tudi v tem b o j u p o t e g u j e j o za oblast v z a k o n u , p a č e p r a v se m e d seboj
b o j u j e j o za m o š k e hlače. T o d a ravno s p r i č o b o j a za h l a č e m e d samimi
ženskami m o r a m o ta m o t i v d r u g a č e ocenjati, se pravi, drugje iskati nje­
g o v p o m e n . N e glede na vprašanje, ali j e svetopisemsko mesto o pregreš­
nih sedmih ženah o s n o v a tega motiva ali ne, j e vsekakor i m e l o pri nje­
g o v e m u p o d a b l j a n j u skozi v e č stoletji tudi življenje samo s v o j o v e l i k o
o d l o č i l n o b e s e d o . M e d t e m k o b o j m e d m o ž e m in ž e n o za m o š k e h l a č e
p o m e n i b o j za oblast v družini, ali še d o l o č n e j e p o v e d a n o , b o j žene za
e n a k o p r a v e û p o l o ž a j v z a k o n u , p a m o t i v b o j a m e d samimi ženskami za
h l a č e meri na n e p o r o č e n e ženske, ki se šele p o g a n j a j o za z a k o n z m o ž e m .
T a m o t i v p r a v z a p r a v zasmehuje norenje za p o r o k o g o d n i h žensk za m o ­
š k i m in n j i h o v o veliko čutno hrepenenje p o z a k o n s k e m stanu. M o r d a j e
t o zasmehovanje vsaj v starejših časih veljalo ne toliko p r i z a d e v a n j u
žensk za zakon, k o l i k o r njihovi sli p o s p o l n e m življenju. B o j m e d žen-

51 Prim. Jože C o r i c a r , Sociologija, Ljubljana 1959, str. 179 in 180.

 Tuje upodobitve boja za hlače
Sl 1 (zgoraj levo). Bakrorez nemškega mojstra ymit Bandrollen« iz 1 j. stoletja. — Sl. 2 (zgoraj desno). Flamski
bakrorez Martina de Vosa iz 16. stoletja. — Sl. 5 (spodaj levo). Anonimni nemški bakrorez iz 17. stoletja. —
vil

SI 4 (spodaj desno). Francoski lesorez Fr. Georgina (1840) iz podobarske delavnice Pellerin v hpmalu
 v i l i

MotÌD boju za hlače med

ženskami v tuji ljudski
umetnosti
Sl. 1 (zgoraj). Danski
lesorez iz 18. stoletja.
~ Sl. 2 (sredi levo).
Mavčni odlitek modela
za medenjak iz Zgor­
nje Štajerske v Avstriji
(19. stoletje). - ~ Sl. 3
(sredi desno). Zunanja
stran koščene žlice iz
Schladminga v Avstriji.
Sl. i (spodaj). Norveška
ročna skrinjica iz L 1702
skami za moža je torej v tem motivu predstavljen v prispodobi nekega
boja žensk za moške hlače kot znamenje moža. Tista, ki osvoji hlače, si
z njimi pridobi tudi moža.
Na mnogih podobah s tem motivom je v ozadju navzoč mož brez
hlač, ki običajno dviga v razburjenosti roko ali pa odhaja s prizorišča,
kar naj bi pomenilo, da se je zgrozil nad bojem tolikšnega števila žensk
za njegove hlače, se pravi zanj, zlasti pa nad tem, da se njegova usoda
odloča na tako nenavaden način. Na nemškem letaku iz 17. stoletja, kjer
se bori za dvoje hlač devet žensk v dveh skupinah, pravi kmet (mož) :

O grosse Noth geht all hieran /

Hie schlagn sie sich vmb Hosn vnd Mann
In gross Gefahr ist mein Person /
Narren die bleibn / ich lauff davon.

Burkež pa na tej podobi takole opravičuje svojo navzočnost:

Ihr Weiber schlagt euch nicht so sehr /

Hier sind auch Hosn / vnd sonst was mehr.
Ich will bey euch stehn als ein Han /
Der Bawer reist aus von dem Plan.''

Ce si burkež na tem letaku s takšno zbadljivo besedo privošči ženske

in hkrati s svojim penisom hudobno namiguje na enega od smotrov boja
za moške hlače, potem pomeni smrt s svojo navzočnostjo premisleka
va-edno opozorilo, morebiti v tem smislu, da je v boju za hlače misliti ne
samo na moža, na zakon in s tem na življenje, temveč tudi na smrt in
v zvezi z njo na minljivost vsega posvetnega. Prav v 15. stoletju se je zelo
razširilo upodabljanje smrti v podobi okostnjaka s koso in zato ni nič
čudnega, če njeno podobo z določenim pomenom najdemo na florentin-
skem bakrorezu iz druge polovice 15. stoletja, pri čemer pa je poučno, da
na vseh drugih podobah, ki sem jih navedel, smrt zaman iščemo.
Seveda je posebno vprašanje, kdaj neki je tekmovalni boj med žen­
skami za moške hlače, z drugimi besedami za moža, bil v preteklih dobah
izredno aktualen. Morda bi bilo mogoče zagovarjati nujnost tega boja
v prehodnem obdobju od fevdalizma h kapitalističnemu gospodarsko-
družbenemu redu, recimo v renesansi, ko je bilo veliko pomanjkanje
moških in je družbena morala omogočala ženi preskrbljenost ter naravno
in trajno utešitev njenih čutov edinole znotraj z a k o n a . Y preteklosti je
bilo ženskih poklicev še bore malo, zaradi česar se je žena v gospodar­
skem pogledu težko osamosvojila in je bila mnogo bolj navezana na
zakon z moškim, kakor pa na priliko v današnjem času, ko je zanjo
položaj v raznih pogledih dokaj drugačen. Boj med ženskami za moške

55 Eduard F u c h s , Illustr. Sittengeschichte, Ergänzungsband, München 1909,

str. 91, sl. 83.
5' Prim. Ed. F u c h s , Illustr. Sittengeschichte (Renaissance), München 1909,
Str. 270/1.

11 Slovenski etnograf \()]_

h l a č e m o r e m o torej šteti za eno najstarejših, zelo priljubljenih d r u ž b e n i h
satir z d o l o č e n o tendenco, m i m o tega p a tudi za d o k u m e n t o p o s e b n i h
stiskah n e p o r o č e n e g a ženskega sveta v preteklih fevdalnih in meščanskih
d r u ž b e n i h razmerah. P r v a p r i m e r k a tega d o k u m e n t a sta v drugi p o l o v i c i
15. stoletja izšla v bakrotisku, eni najstarejših g r a f i č n i h umetnosti, ki
njeni začetki p r i b l i ž n o s o v p a d a j o z začetki tiskarstva ter niso m n o g o o d ­
daljeni o d časa, k o j e meščanstvo p r e v z e l o oblast v g o s p o d a r s k e m in
kulturnem pogledu.

III

C e j e g o v o r o razširjenosti o b r a v n a v a n e snovi v tej ali oni o b l i k i na

slovenskem ozemlju, p o t e m j e treba n a j p r e j ugotoviti, da na naših p a n j ­
skih k o n č n i c a h sploh ne n a j d e m o m o t i v a b o j a m e d m o ž e m in ženo za
h l a č e u p o d o b l j e n e g a , p r a v tako p a tudi drugje ni b i l o m o g o č e pri nas
doslej zaslediti u p o d o b i t e v tega m o t i v a . P a č p a p o z n a to snov v raznih
variantah naša ljudska pesem. V mislih i m a m p r e d v s e m ljudsko p e s e m
» B o j za h l a č e « , zapisano v P o d l i p o v i c a h pri Izlakah in o b j a v l j e n o v
I V . z v e z k u Štrekeljeve z b i r k e » S l o v e n s k e narodne pesmi«.'*' V tej pesmi
j e b o j m e d m o ž e m in ž e n o za h l a č e t a k o svojevrstno prikazan, d a ni
m o g o č e reči, d a bi nanj v p l i v a l e katerekoli tuje u p o d o b i t v e te snovi, ki
sem jih n a v e d e l v prejšnjem p o g l a v j u . T o si ni težko pojasniti, č e p o ­
mislimo, da j e b i l o u p o d a b l j a n j e tega m o t i v a p r e d v s e m francoska p o s e b ­
nost, ki ni dosegla našega ozemlja. O m o š k i h hlačah in ženskah, ki bi
j i h rade nosile, in tako d o b i l e oblast nad m o ž e m , p a se j i h j e treba zato
varovati ali svariti p r e d njimi, j e verjetno razširjenih m e d našim l j u d ­
stvom, zlasti na D o l e n j s k e m , še p r e c e j pesmi, ki p a niso zapisane o z i r o m a
objavljene. E n a takih p e s m i bi bila na p r i m e r »Pesem o d h l a č « , ki mi j o
j e v zelo fragmentarni obliki p o s r e d o v a l p o k . F r a n c K r a m a r iz Straho-
merja pri Igu.

D r u g a č e j e s tujim m o t i v o m b o j a m e d ženskami za h l a č e na n a š e m
ozemlju, zakaj o njem vsekakor velja, da j e imel svoj d o l o č e n i o d m e v
v n a š e m l j u d s k e m pesništvu, zlasti p a v l j u d s k e m slikarstvu. Še p r e d e n
so začeli v 2. p o l . 19. stol. u p o d a b l j a t i ta m o t i v na naših panjskih k o n č ­
nicah, j e nastala pri nas ljudska p e s e m » B o l n o dekle se ozdravi s hla­
č a m i « , ki j o v treh variantah n a j d e m o v I V . z v e z k u Štrekljeve z b i r k e
»Slovenske n a r o d n e pesmi«.'** P r v a varianta (Kranjska) j e bila p r v i č o b ­
j a v l j e n a leta 1841 v III. knjigi z b i r k e E m i l a K o r y t k a »Slovenske pesmi
krajnskiga n a r o d a « , v e n d a r nam ni znan kraj njenega zapisa. D r u g a v a ­
rianta j e iz Š k o f j e L o k e , tretja p a b r ž č a s iz K a m n i k a ali njegove o k o l i c e .
T e m variantam m o r e m o priključiti še četrto iz okolice Senovega pri Bre-

" Str. 605, št. 8394.

58 Str. 508—510, št. 8234—8236.
stanici, ki sta mi j o poslala D a v o r i n R a v l j e n in M i l k o Škoberne.'^
» K r a n j s k a « varianta te pesmi, o b j a v l j e n a p r v i č v K o r y t k o v i zbirki, se
v Strekljevih Slovenskih n a r o d n i h p e s m i h glasi takole

Sim eno čudo vidil. Glej, stara skoči gori,

To je bil velik špas; V lokajovo spavnico gré.
Toljk' dolg' ga bom pravu. In tamkaj hlače vkrade,
De bo gotovo res. Nobenimu nič ne pove.
Veliko ženskih sim jez vidil Močno se je smejala,
v podobi upodobljene. K' je hlače pregledvala;
So bile stare in mlade Drugi deklici za to zvedo.
Néke tud' gosposke š e . Hitro mi gledat gredo.

Narpred pri néki stari, Tud kuharca priteče,

K' je močno bolna bla. Serdito se derži.
Zdravila so ji dali, Za hlače prijet hoče,
Pa vzeti jih ni 'tla. Keršenca ne pusti.
Za hlače je prosila. Začele so se bojvati
De b' se jih dotaknila: Ino za hlače cukati.
»Pa jez pred zdrava ne bom. Storile so en velik punt
De hlače dobila bom!« Za ta častitliv gvant.

Za hlače je prosila, »Preljubi vi deklici.

Pa jih ni nobeden dal; Kaj pa zdaj za vas bo.
Je ž e prestara bila, Ce ne bote skor' jenjale?«
Se je je vsaki bal. »Pri nas bo ravn' tako:
Vunder je z zvijačo storila. Bo prišla nadloga taka.
De hlače je dobila. — Stokrat je srečna ta.
Kaj se mu enkrat zgodi. Ki ga že zdaj ima!«
Kadar lokaj zaspi?

N a v e d e n a varianta p e s m i » B o l n o dekle se o z d r a v i s h l a č a m i « j e
nastala verjetno v drugi p o l o v i c i 18., najkasneje p a v z a č e t k u 19. stoletja
in z ostalimi tremi variantami p o v s e m očitno kaže, d a j e nastanek te
pesmi p o v z r o č i l a ena od o b i č a j n i h tujih u p o d o b i t e v b o j a m e d ženskami
za hlače. A l i da se še d o l o č n e j e i z r a z i m : Z g o d b a o b o l n i ženski, ki želi, d a
bi j o h l a č e o z d r a v i l e in j i h zato u k r a d e lokaju, p o t e m p a se zanje v n a m e
b o j ali » v e l i k p u n t « m e d n j o in deklici, ta z g o d b a j e d e j a n s k o v pesemski
obliki nastala o b neki tuji p o d o b i , ki p r i k a z u j e b o j m e d ženskami za
m o š k e hlače. Z g o d b a o b o l n e m dekletu torej "pojasnjuje, z a k a j j e prišlo
d o tega b o j a za hlače na u p o d o b i t v i . T u j e slikovnice ali letaki s to snovjo
so verjetno krožili tudi p o n a š e m ozemlju in nato n a v d i h n i l i neznanega
l j u d s k e g a pesnika, da j e nastanek b o j a m e d ženskami za h l a č e p o svoje
razložil v p e s m i o b o l n e m dekletu. M o r e m o p a tudi računati z možnostjo,
d a se j e neznani p e s n i k seznanil s p o d o b a m i tega m o t i v a k j e d r u g o d p o
svetu. D a j e v s e b i n a te p e s m i nastala o b n e k i tuji p o d o b i b o j a m e d žen-

5* Milko Š k o b e r n e mi je poslal tudi melodijo te pesmi, ki je o njej na

mojo prošnjo napisal krajše poročilo prof. dr. Radoslav Hr o vat in. Melodijo
pesmi in poročilo prof. dr. H r o v a t i n a bom iz določenih razlogov objavil v
dodatnem spisu k moji razpravi o boju za moške hlače.
•» Str. 508/9, št. 8254.
skami za hlače, nam potrjujejo že tile verzi v prvi kitici :>kranjske«
variante:
Veliko ženskih sim jez vidil
V podobi upodobljene,

medtem ko varianta iz okolice Senovega pri Brestanici vsebuje podobne

verze:
Veliko bab sem vidu
namalanih na enem pildu...

V tej zvezi so med drugim zelo poučni tile verzi v škofjeloški va­
rianti:
Dekleta so se vprla.
Ta staro na tla podrla;
Ta stara zdaj na tleh leži.
Pa še za hlače fest drži.
Navedeni verzi o ženski, ki so jo dekleta podrla na tla, nas še po­
sebej močno spomnijo tujih podob, na katerih je ena ženska običajno
vedno na tleh, grabi za hlače ali steguje roke za njimi. Takisto je važno,
da so v uvodni kitici omenjene gosposke ženske, ki jih je pesnik videl
na podobi.
V pesmi nastopajo tele figure, ki si jih j.e pesnik izmislil: lokaj ali
luka j (== lakaj, strežaj, v škofjeloški varianti je Luka), ki je na njegov
pojav bržčas vplival mož brez hlač na neki tuji podobi, dalje keršenca
(krščenica = dekla, služkinja), kuharca idr. Vse te figure predočujejo
pravzaprav osebje v gradu ali graščini ali vsaj v imovitejši meščanski
družini.
Ce je po eni strani nesporno, da je neka tuja podoba boja med žen­
skami za moške hlače spodbudila pri nas neznanega ljudskega pesnika,
da je zložil pesem o bolnem dekletu, ki se ozdravi s hlačami, tako je po
drugi strani treba priznati, da tekstni deli tujih slikovnic ali letakov s to
snovjo ne vsebujejo nobene take zgodbe o bolnem dekletu, mimo tega pa
tudi med ljudskimi pesmimi raznih evropskih narodov ni bilo mogoče
doslej ugotoviti nobene pesmi s takšno ali podobno vsebino. Zategadelj
j e treba pesem o bolnem dekletu oziroma o boju žensk za hlače obrav­
navati kot našo izvirno ljudsko stvaritev, nastalo kajpada ob neki tuji
podobi s to temo.

IV

Že kmalu v drugi polovici 19. stoletja so vplivi tujih podob z bojem

med ženskami za moške hlače prišli do izraza tudi v našem ljudskem
slikarstvu, in sicer na naših panjskih končnicah. Kakor vemo iz drugega
poglavja, prehaja v Evropi ta snov v 18. in 19. stoletju v ljudsko likovno
umetnost, zlasti na razne ljudske uporabne predmete, pa spričo tega
upodabljanje boja med ženskami za hlače na naših panjskih končnicah
nikakor ni brez zveze s splošnim razvojem zadevnega motiva in njego­
vega oblikovanja v tem obdobju. Poleg tega je treba posebej upoštevati
r a z v o j m o t i v n e g a sveta na naših panjskih k o n č n i c a h v 19. stoletju. N a
naših panjskih k o n č n i c a h res p r e v l a d u j e na splošno religiozna snovnost,
v e n d a r če p r e g l e d u j e m o raznovrstno n j i h o v o m o t i v i k o p o p o s a m e z n i h
o b d o b j i h , m o r a m o priznati, d a so ljudski slikarji p r a v v 19. stoletju u p o ­
dabljali razne p r o f a n e snovi na naših k o n č n i c a h v m n o g o v e č j e m o b s e g u
k a k o r p a v 18. stoletju, v k a t e r e m so te snovi m e d religioznimi b o l j ali
m a n j redkost. V tem p o v e č a n j u m o t i v n e g a sveta s p r o f a n i m i motivi j e
bila m e d d r u g i m na naših p a n j s k i h k o n č n i c a h sčasoma zajeta t u d i t a k a
p r o f a n a satirična snov, k a k o r j e b o j m e d ženskami za m o š k e hlače. T o
se j e z g o d i l o v drugi p o l o v i c i 19. stoletja, z a k a j kar enajst datiranih
k o n č n i c s tem m o t i v o m j e iz tega časa, razen tega p a za ta čas g o v o r e
tudi u p o d o b l j e n e noše in druge nadrobnosti na vseh k o n č n i c a h z b o j e m
za hlače. V tem času j e b i l o p o s l i k o v a n j e p a n j s k i h k o n č n i c z r a z n i m i
temami, zlasti s p r o f a n i m i , r a z m e r o m a še d o v o l j ž i v o , res p a j e tudi, d a
se j e tedaj ta naša edinstvena umetnost že nagibala p r o t i s v o j e m u k o n c u .
V tej poslednji fazi svojega razvoja, trajajoči štiri d o pet desetletij v
drugi p o l o v i c i 19. stoletja, j e zares še ravno o p r a v e m času našel svoje
mesto na panjskih k o n č n i c a h m e d d r u g i m nordijski satirični m o t i v b o j a
m e d ženskami za m o š k e hlače, ki d r u g o d p o svetu že d o l g o ni u ž i v a l v e č
takšne p o p u l a r n o s t i , slave in zanimanja, k a k o r n e k d a j .
Za p r i m e r j a l n o o b r a v n a v o prihajajo v p o š t e v p r e d v s e m p a n j s k e
k o n č n i c e št. 1 d o 16, to se p r a v i k o n č n i c e p r v e g a in drugega t i p a A v
p r v i skupini. N a k o n č n i c a h , ki sodijo m e d n a v e d e n a tipa, se b o r i j o za
m o š k e h l a č e d v e , tri ali štiri ženske z raznimi g o s p o d i n j s k i m i p r e d m e t i
ali p a se zanje p u l i j o d v e ali štiri ženske v n a v z o č n o s t i m o ž a brez h l a č .
T a m o t i v k a j p a d a ni samostojno nastal na n a š e m ozemlju, p a č p a j e b i l
na naše p a n j s k e k o n č n i c e prenesen z d o l o č e n i h tujih u p o d o b i t e v . O b
s v o j e m prenosu na naše panjske k o n č n i c e j e m o t i v b o j a m e d ženskami za
h l a č e ostal v i k o n o g r a f s k e m p o g l e d u b i s t v e n o nespremenjen, hkrati p a
j e d o ž i v e l vse tiste o b l i k o v n e s p r e m e m b e , ki p o v s e m naravno nastanejo
tedaj, k a d a r se d o l o č e n a snov iz umetnosti s v o b o d n e j š e g a u p o d a b l j a n j a
prenaša v l j u d s k o umetnost, m e d d r u g i m zlasti na raznovrstne u p o r a b n e
predmete. K a k š n e so te o b l i k o v n e s p r e m e m b e , se m o r e m o p r e p r i č a t i , č e
p r i m e r j a m o razne b a k r o r e z e iz 16. in 17. stoletja z našimi p a n j s k i m i
k o n č n i c a m i p r v e g a in drugega A tipa, razen tega p a z u p o d o b i t v a m i
tega m o t i v a na takih u p o r a b n i h predmetih, k a k o r so n o r v e š k a skrinjica,
žlica, p i p a ali m o d e l za p e c i v o ( p r i m . sl. p r i l o g o VIII). P o l e g o b l i k o v n i h
s p r e m e m b j e zmanjšanje števila b o j u j o č i h se žensk na naših panjskih
k o n č n i c a h ena o d nadaljnjih p o s l e d i c prenašanja tega m o t i v a na ljudski
u p o r a b n i p r e d m e t . Število žensk, ki se b o j u j e j o na panjskih k o n č n i c a h
za hlače, j e r a z l i č n o . O b i č a j n o j e o m e j e n o samo na d v e ali tri, n a j v e č na
štiri ženske. D a l j e j e m o g o č e ugotoviti, d a se na naših k o n č n i c a h b o r i j o
za h l a č e d v e ali tri same ženske ali p a d v e ali štiri ženske v n a v z o č n o s t i
m o ž a . N a d a l j n j e s p r e m e m b e , nastale o b prenosu tujega m o t i v a v našo
ljudsko l i k o v n o umetnost, v i d i m o tudi v tem, da so ženske na naših
p a n j s k i h k o n č n i c a h o b l e č e n e v k m e č k o d e l o v n o n o š o iz druge p o l o v i c e
19. stoletja. T o v e č i d e l niso g o s p o s k e ženske, f e v d a l k e ali meščanke,
t e m v e č preproste ženske z našega p o d e ž e l j a . G l e d e p r e d m e t o v v r o k a h
b o j u j o č i h se žensk tudi ne s m e m o prezreti, da so ključi ( p r a v z a p r a v en
k l j u č ali d v a ) eno i z m e d redkih očitnih znamenj, ki p r i č a o v p l i v i h tujih
p r e d l o g na u p o d o b i t v e na naših panjskih k o n č n i c a h . Vse ostalo b o j n o
orožje, kakor kuhalnica, metlica idr., sodi m e d značilne p r e d m e t e naših
k m e č k i h g o s p o d i n j . — N a p o s l e d velja še o m o ž u brez hlač ugotoviti, d a
j e na naših k o n č n i c a h b o l j v ospredju k a k o r na tujih p o d o b a h , kar j e
r a z u m l j i v o pri ljudsko-umetniškem u p o d a b l j a n j u tega motiva. N a d a l j e
se m o ž na k o n č n i c a h d r u g a č e v e d e : j o k a , j e b o l j žalosten k a k o r p a o g o r ­
čen, in j e tudi v tem razlika m e d našimi in tujimi u p o d o b i t v a m i .
K a k o p a j e b i l o s tujimi s l i k o v n i c a m i in letaki z u p o d o b i t v a m i tega
m o t i v a in n j i h o v i m razširjenjem na našem o z e m l j u , o tem doslej ne raz­
p o l a g a m o z nobenimi stvarnimi p o d a t k i . Z a t o bi glede tega v p r a š a n j a
veljale naše d o m n e v e , izražene v o b r a v n a v i ljudske pesmi o b o l n e m d e ­
kletu. M o r d a bi b i l o umestno, č e bi upoštevali še razne humoristične liste
iz 19. stoletja, p r e d v s e m sosedne nemške, v katerih j e b i l o verjetno
objavljenega k a j slikovnega g r a d i v a s to snovjo. K o l i k o p a naj bi na
u p o d a b l j a n j e tega m o t i v a na naših panjskih k o n č n i c a h v p l i v a l a naša
ljudska p e s e m o b o l n e m dekletu, ki se o z d r a v i s hlačami, j e zelo t e ž k o
reči. R a z n i utemeljeni razlogi bi d o p u š č a l i mnenje, d a so tako na na­
stanek pesmi o b o l n e m dekletu, k a k o r tudi na u p o d a b l j a n j e tega m o t i v a
na panjskih k o n č n i c a h v p l i v a l e tuje slikovne p r e d l o g e .
M o t i v b o j a m e d ženskami za m o š k e h l a č e se j e na naših panjskih
k o n č n i c a h tudi p o v s e m samostojno razvijal. V tem razvoju so prišle d o
izraza n o v e i k o n o g r a f s k e posebnosti, ki jih n e n a j d e m o na tujih slikov-
n i c a h in letakih. Z njimi se m o r e m o seznaniti na k o n č n i c a h drugega B
in tretjega t i p a v p r v i skupini. Pri tem gre n a j p r e j za k o n č n i c o št. 17
(drugi B t i p ) , na kateri ženska z m a g o v i t o odnaša osvojene m o š k e hlače,
m o š k i p a leti za njo, nadalje za d v e k o n č n i c i tretjega t i p a (št. 18 in 19),
na katerih se dekleta v v o d i p u l i j o za hlače, ki j i h fant-ribič drži
na palici.
K o t p o s e b n a i k o n o g r a f s k a s k u p i n a se o d k o n č n i c p r v e s k u p i n e s
tremi tipi ločita d v e panjski k o n č n i c i št. 20 in 21 : na eni kuhajo ženske
v kotlu irhaste hlače in p o k u š a j o i r h o v o j u h o , na drugi p a d v e ženski
k a d i t a tobak iz irhastih hlač. T o sta v i k o n o g r a f s k e m p o g l e d u p o v s e m
d r u g a č n a motiva, ki j u doslej ni b i l o zaslediti d r u g o d p o svetu. N a teh
d v e h k o n č n i c a h , ki na njih o b o j u samem ni v e č n o b e n e g a sledu, se j e
ljudski slikar pošalil z ženskami in n j i h o v i m n o r č u j e m za m o š k i m i na
d r u g a č e n način, v vsebinsko in p o m e n s k o p o v s e m d r u g a č n i h motivih, ki
s prejšnjimi, to j e z b o j e m za hlače, nimajo n i č v e č skupnega. V teh d v e h
m o t i v i h i m a m o opraviti z ženskami, ki na poseben, m a l c e n e n a v a d e n
n a č i n izkazujejo svojo ljubezen d o hlač, se p r a v i d o moških. O b e n a v e ­
d e n i panjski k o n č n i c i v d r u g i skupini o b e n e m s k o n č n i c a m i drugega B
in tretjega t i p a v p r v i skupini dokazujeta, d a j e téma b o j a m e d ženskami
za hlače v tolikšni meri z a p o s l o v a l a naše ljudske slikarje, da j i h j e
s p o d b u d i l a k u p o d a b l j a n j u n o v i h m o t i v o v o ženskah in njihovi ljubezni
d o hlač.
' Iz vsega tega bi mogli z a k l j u č n o p o v z e t i , da se m o t i v b o j a m e d
ženskami za h l a č e ni v 19. stoletju nikjer v E v r o p i v tolikšnem obsegu
u p o d a b l j a l in se v taki meri samostojno dalje razvijal, k a k o r p r a v na
naših p a n j s k i h k o n č n i c a h kot p o s e b n e m delu u p o r a b n e g a p r e d m e t a
v našem čebelarstvu.
V

Pri nas seveda ne bi imelo m n o g o smisla, da bi v z v e z i s slikanjem

b o j a za h l a č e na p a n j s k i h k o n č n i c a h poskušali o d k r i v a t i stike n e p o r o ­
čenega ženskega sveta v naših preteklih d r u ž b e n i h razmerah, ki naj bi
bile p o s r e d n o v p l i v a l e na u p o d a b l j a n j e tega m o t i v a . V s e k a k o r bi b i l o
neumestno in nesmiselno, č e bi iskali take razmere pri nas na kmetih. T a
motiv se j e kot m i k a v e n d o v t i p ali z a b a v l j i c a na r a č u n žensk in njihovega
hrepenenja p o m o ž u u d o m a č i l na naših panjskih k o n č n i c a h , kar m o ­
r a m o šteti p r e d v s e m v zaslugo a n o n i m n i m l j u d s k i m ali d r u g i m slikarjem,
k i so bili t o l i k o razgledani v o b r o b n e m l i k o v n e m svetu, da so se m e d
d r u g i m seznanili tudi s tem m o t i v o m na tujih s l i k o v n i c a h in letakih.
Pri tem j e z a n i m i v o samo še vprašanje, kakšen j e bil o d m e v panjskih
k o n č n i c z m o t i v o m b o j a m e d ženskami za hlače m e d našim ljudstvom,
zlasti m e d k m e č k i m . K a k o so naši kmetje sprejeli ta m o t i v in ga tol­
m a č i l i ? M e n i m , da so taka in p o d o b n a v p r a š a n j a zelo važna, saj se tičejo
zelo tehtne strani naših p a n j s k i h k o n č n i c , to j e v p r a š a n j a njih vse­
stranske ljudskosti.
K o se j e ta m o t i v p o j a v i l na naših p a n j s k i h k o n č n i c a h , ga j e
m a r s i k d o , ki j e b i l že p r e j seznanjen z n j i m v l j u d s k e m ustnem
izročilu ali v ljudski pesmi o b o l n e m dekletu, b o l j ali manj p r a ­
v i l n o razumel. E n o takšnih ljudskih izročil iz P o d o l š e v e pri Solčavi
p r a v i , d a se j e n e k o č d e v e t žensk t e p l o za en r o b m o š k i h hlač,
ker j e b i l o baje p r e m a l o m o š k i h . V e č i d e l p a j e bil ta m o t i v na k o n č n i c a h
deležen smeha in p o s e b n i h šaljivih o p a z k brez p r a v e g a razumevanja.
Š e danes j e m o č ujeti na našem p o d e ž e l j u razne g o v o r i c e , ki k a ž e j o na
nerazumevanje tega motiva. K o sem h o d i l p r e d leti p o Savinjski dolini,
so mi m n o g i starejši kmetje potrdili, da se d o b r o s p o m i n j a j o panjskih
k o n č n i c , na katerih se ženske b o j u j e j o za m o š k e hlače. Hkrati so mi
pojasnjevali, da so take slike na k o n č n i c a h bile ženskam b o l j v sramoto,
ker se za hlače t e p e j o namesto za č l o v e k a , za moža. Ti kmetje torej niso
p o j m o v a l i b o j a žensk za hlače kot njih l o v a za m o ž e m . C e l o v okolici
L j u b l j a n e so kmetje tolmačili ta m o t i v v o b l i k i p r e r o k o v a n j a , češ da b o
tak čas prišel, d a se b o d o b a b e za h l a č e teple, ne p a za »desce«."^ T a k e

Po podatkih Marije M a k a r o v i č , kustosa EM. — V tej zvezi naj ome­

nim, da so marsikje na našem podeželju razširjena tudi takšna prerokovanja:
Prišel bo čas, ko bo sedem bab letelo za enim dedcem; ko bodo pa babe do
njega prišle, bodo videle, da ni dedec, ampak štor. Za ta podatek iskrena hvala
dr. M. Matičetovu.
besede, taka ali p o d o b n a t o l m a č e n j a so zelo p o u č n a , saj n a m z g o v o r n o
pričajo, kako je k m e č k o ljudstvo v večini primerov razumelo motiv boja
m e d ženskami za hlače. Še n e p r i m e r n o b o l j p a sta bili n a š e m u k m e t u
tuji in n e r a z u m l j i v i p a n j s k i k o n č n i c i z ž e n s k a m i kot p o s e b n i m i ljubi­
teljicami m o š k i h h l a č o b kotlu in kaji. Z a r a d i tega se n i k a k o r ne b i m o g e l
strinjati s S t a n k o m V u r n i k o m , ki p r a v i v svoji r a z p r a v i o p a n j s k i h
k o n č n i c a h , d a slovenski k m e t smeši s tem m o t i v o m l o v žensk za h l a ­
č a m i . P r a v t a k o ne m o r e m o ta m o t i v p o V u r n i k o v e m z g l e d u uvrstiti
m e d »snovnosti iz k m e č k e g a življenja«,'^ ker b i sicer priznali, d a iiiia
m o t i v b o j a za h l a č e s v o j i z v o r p r i nas na k m e t i h o z i r o m a d a se t i č e
d o l o č e n e p l a t i našega k m e č k e g a življenja.
M o t i v b o j a m e d ženskami za m o š k e h l a č e j e bil z d o l o č e n e o b r o b n e
umetnostne k u l t u r e k o t d o k u m e n t o p r e t e k l i h stiskah n e p o r o č e n e g a ž e n ­
skega sveta p r e v z e t z d o l o č e n i m i s p r e m e m b a m i v našo l j u d s k o umetnost,
na naše p a n j s k e k o n č n i c e , in s tem našemu k m e č k e m u ljudstvu z g o l j na
o g l e d in v z a b a v o . N i č v e č in n i č m a n j ne b i m o g l i k t e m u d e j s t v u d o ­
dati, n a j m a n j p a seveda, da b i bil b o j m e d ž e n s k a m i za h l a č e neka
z n a č i l n a snov iz našega k m e č k e g a življenja ali k m e č k e g a dela naše
ljudske kulture, p a č e p r a v so ga ljudski slikarji na svojih u p o d o b i t v a h
na k o n č n i c a h naprtili k m e č k e m u ženskemu svetu.

Résumé

LA DISPUTE POUR LA CULOTTE

Le sujet du présent traoaiî est surtout le motif des femmes qui se disputent
la culotte. Après un précis chronologique du matériel iconographique des 15'^, 16^,
17^, 18» et 19e siècles, traitant le motif dans les différents pays de l'Europe, et
ayant caractérisé son importance, l'auteur constate: 1" que la chanson populaire
slovène <Une jeune fille malade guérit à l'aide d'une culotter a pris naissance,
d'une manière indépendante, d'après une image étrangère représentant des
femmes se disputant une culotte, et 2" que les images représentant ce motif dans
les devants de ruche Slovènes de la seconde moitié du 19^ siècle ont été influen-
cées par des images étrangères représentant le même sujet.
Parmi les devants de ruche Slovènes, où la dispute pour la culotte est re-
présentée, il faut distinguer plusieurs types. Il s'en ensuit que le motif de la dispute
pour la culotte entre femmes n'a pas été simplement transplanté d'images étran-
gères dans l'art populaire slovène, mais s'est développé, en grande partie, indé-
pendamment d'elles, ce que prouvent surtout les devants représentant la femme
avec la culotte-trophée et le garçon pêcheur, et d'une manière tout à fait
exceptionnelle, les devants aux femmes étrangement avides de la culotte.
Dans la deuxième moitié du 19<! siècle, nulle part en Europe, le motif de
la dispute pour la culotte entre femmes ne s'est manifesté d'une telle ampleur
et ne s'est développée indépendamment dans une telle mesure qu'on ne le ren-
contre dans les devants de ruche Slovènes.

«2 Etnolog III/1929, str. 170.

"3 Etnolog III/1929, str. 169 (naslov poglavja b).