Fr.

Kotnik

Blagoslov zelišč na kres in čar kresnic

I. Uvod
ž e od n e k d a j je človek zelo čislal r a s t l i n s t v o . P r e d s t a v l j a l si j e ,
d a j e n a r a v a živa, da so r a s t l i n e in k a m n i r a v n o t a k o govorili k a k o r
človek. A t a zlati v e k j e že d a v n o p r e š e l . F r . E r j a v e c j e zapisal o
govorečih r a s t l i n a h t o l e : »Sprva s o govorile vse r a s t l i n e . Ko je šel
človek po gozdu, b e s e d o v a l a so drevesa, i n če j e šel p o senožeti, pove­
d a l a m u j e v s a k a zel: j a z sem zato, j a z za t o ! Ko so se t a k o m e d
seboj m e n â l e ( p o g o v a r j a l e ) , za k a k o bolezen bo k a t e r a v zdravilo,
rekel j e ocet ( c i r s i u m a r v e n s e ) : j a z b o d e m za d r i s k o . T e m u so se
g l a s n o z a s m e j a l e vse r a s t l i n e . Bog j i h j e slišal, se r a z s r d i l in j i m vzel
besedo.«^ č e p a d a n e s h o č e š slišati, k a k o rože govorijo, m o r a š p o j e s t i
j u h o , v k a t e r i j e bila s k u h a n a bela kača.-
Bog j e dal r a s t l i n a m z d r a v i l n o m o č i n če j i h p o z n a š , ti l a h k o
m n o g o k o r i s t i j o , p a t u d i s t r u p e n e l a h k o u p o r a b l j a š sebi v p r i d , če
znaš z njimi prav ravnati. To je splošno mnenje ne samo našega
naroda, a m p a k skoraj vseh narodov. Posebno moč pa imajo rastline
o k r e s u ali p a m e d g o s p o j n i c a m a . I n o k r e s n i c a h b o m r a z p r a v l j a l .
Ne m i s l i m p a s t e m i z r a z o m n a k a k določen b o t a n i č e n p o j e m , t u d i
n e n a k r e s n i c e , ki s r e d i vasi k r e s k u r i j o , t o r e j k r e s u j e j o . P o j e m p o ­
m e n i vse one r a s t l i n e , ki so po n a r o d n e m izročilu že izza d a v n i h časov
o z k o p o v e z a n e z običaji o k r e s u .
Ko j e k r š č a n s k a c e r k e v določila 1. 354. po Kr. K r i s t u s o v o r o j s t v o
n a 2 5 . d e c e m b e r , ki je bil dies n a t a l i s soliš invicti ( z i m s k i s o l s t i c i j ) ,
j e p o I^uku I, 3, 6 24. j u n i j , letni solsticij s t a r e g a r i m s k e g a k o l e d a r j a ,
r o j s t n i d a n sv. J a n e z a K r s t n i k a , ki j e bil pol leta s t a r e j š i k a k o r J e z u s .
T a k o je bilo c e r k v e n o leto lepo r a z d e l j e n o n a 2 dela. Cerkev j e i z b r a l a
r o j s t n i d a n i n n e d a n s m r t i za glavni p r a z n i k , k e r obglavljenje sv.
J a n e z a K r s t n i k a p r a z n u j e 29. a v g u s t a . D a n r o j s t v a sv. J a n e z a K r s t ­
n i k a j e bil do 19. stoletja velik c e r k v e n praznik.^ Do p r v e svetovne

1 Iz potne torbe. LMS 1883, 334. Bajnščice.

- Kotlje na Koroškem.
" S c h n e e w e i s Edm., Grundriß des Volksglaubens und Volks­
brauchs der Serbokroaten. 193. 0 cerkvenih praznikih v srednjem veku
prim. Dr. A. V e i t , Volksfrommes Brauchtum und Kirche im deutschen
Mittelalter. 1936, 93 sl. Med zapovedanimi prazniki je tudi sv. Janez Krst-
nik. Prim. tudi HWDA IV, 705, in pa S t e g e n š e k , Dekanija gornje-
grajska 222 in 226, ki ga navaja v starejšem lučkem opravilniku iz prve
polovice 18. stoletja s procesijo k sv. Antonu, ki pa je bila v jožefinskem
lučkem opravilniku že odpravljena, a praznik je še ostal.
vojne s m o ga p o n e k o d še »ströjili«, to se p r a v i , d a j e n a ta d a n
počivalo delo ali p a se vsaj d o l o č e n a dela niso s m e l a o p r a v l j a t i . Kot
o s e b n o s t sv. J a n e z K r s t n i k v s l o v e n s k e m n a r o d o p i s j u n i m a večje
vloge. Slovenci ga p o n e k o d častijo kot z a š č i t n i k a zoper blisk in točo.^
P o s t i l j a j o m u n a k r e s n i večer po i z b a h in vežah s k r e s n i c a m i in p r a ­
protjo, d a bi ležal n a m e h k e m in o d v r a č a l n e s r e č o od hiše, k e r n a
k r e s n i večer p r i h a j a sv. J a n e z v n a š e h i š e p r e n o č e v a t .
Kot k r s t n o i m e pa j e sv. I v a n ali J a n e z pri n a s zelo r a z š i r j e n ,
m e d Ivani seveda t u d i sv. J a n e z K r s t n i k . N j e m u n a čast so n a š i
p r e d n i k i postavili m n o g o c e r k v a . Za sv. Miklavžem, ki i m a n a o z e m l j u
s a l c b u r š k e n a d š k o f i j e in n e k d a n j e o g l e j s k e c e r k v e n e p o k r a j i n e (gori­
ške n a d š k o t i j e ) 193 c e r k v a , t o d a od t e h 131 j u ž n o od D r a v e , k e r j e
z a v e t n i k l j u b l j a n s k e škofije, j i h i m a sv. J a n e z K r s t n i k največ, n a m r e č
1 6 2 " . R a z m e r j e s e v e r n o in j u ž n o od D r a v e je 8 P : 8V^.
I z m e d c e r k v a v l a v a n t i n s k i škofiji je p o s v e č e n a sv. J a n e z u K r s t -
niku tudi cerkvica pri S v . J a n ž u n a D r a v i n j s k e m vrhu
( T r a m b e r g u ) , p o d r u ž n i c a Sv. V i d a p r i P t u j u . To j e m a j h n a c e r k v i c a ,
12 m dolga, 8 m š i r o k a in 6 m visoka, ki j e bila z i d a n a okoli 1300.
Cerkev Sv. Vida p r i P t u j u p a je b i l a z i d a n a po l a v a n t i n s k e m š e m a -
t i z m u 1. 1445." T o d a že 1. 1426. se o m e n j a v g o r n j e g r a j s k e m u r b a r j u
5 h o č k i h v i k a r i j a t o v , m e d n j i m i t u d i Sv. Vid ob D r a v i n j i (in T r e e n ) . "
P o r e f o r m a c i j i je 1. 1617. cesar F e r d i n a n d II. k o t v r h o v n i p a t r o n
izročil ž u p n i j o sv. V i d a oo. m i n o r i t o m v G r a d c u , p a p e ž U r b a n V I I I .
j e i n k o r p o r a c i j o p o t r d i l 6. a v g u s t a 1623. ž u p n i j o so od tedaj u p r a v ­
ljali r e d o v n i d u h o v n i k i , i z m e n o m a t u d i s v e t n i . Ob jožefinski r a z ­
mejitvi ž u p n i j j e prišel Sv. Vid p r i P t u j u pod s e k o v s k o škofijo. L e t a
1934. j e bila f a r a i n k o r p o r i r a n a p t u j s k e m u m i n o r i t s k e m u s a m o s t a n u .
Ne gre t u za o d s t r a n j e v a n j e n e j a s n o s t i , k i n a s t a j a j o ob p r i m e r j a n j u
lav. š e m a t i z m a , Kovačičevih t r d i t e v in s p i s a v knjigi P a x et b o n u m
( 1 3 7 — 1 4 0 ) , ki ga je p o s n e l Avgust Kos po Slekovčevi r o k o p i s n i š e n t -
vidski k r o n i k i , a m p a k za dejstvo, da j e (podružnična c e r k e v sv. J a n e z a
zelo s t a r a in da so ž u p n i j o u p r a v l j a l i vsaj od 1. 1617. oo. m i n o r i t i .

II. Blagoslov rož na Janževo pri Sv. Janžu

O b i č a j n o j e s e d a j , d a c e r k e v blagoslavlja, kjer j e t a o b r e d še
n a v a d i , r a s t l i n e n a Veliko Gospojnico, t o d a p r i Sv. J a n ž u se vrši t a
blagoslov n a k r e s . T e d a j j e t a m t u d i p r o š č e n j e . D e k l e t a in žene
p r i n e s e j o k blagoslovu k o š a r e i n k o š a r i c e , p o l n e lepih cvetočih rož,
ki so j i h n a b r a l e po t r a v n i k i h p a t u d i p o d o m a č i h v r t o v i h . Ne s a m o
iz š e n t v i d s k e ž u p n i j e , a m p a k t u d i iz okolice, iz B u d i n e , B r s t j a in iz
vasi ob cesti n a Bori, celo iz Z a v r č a j i h p r i n a š a j o . V š e n t v i d s k i ž u p n i j i

* ZÖV = Zeitschrift für österr. Volkskunde IV, 145.

5 S t e g e n š e k 189, eksponenti pomenijo sopatrocinije.
8 Šematizem lav. knezoškofije za leti 1920 in 1921, str. 140. Takrat je
imela župnija 3979 duš.
' K o v a č i č , Zgodovina lavantinske škofije 1228 - 1 9 2 8 , str. 76.
p a nese od v s a k e h i š e dekle ali g o s p o d i n j a cvetlice b l a g o s l a v l j a t .
K a k r š n i h ž e n s k e n a b e r o , bodisi v r t n i h ali t r a v n i š k i h , t a k š n i h p r i n e s o .
Najbolj p r i l j u b l j e n e za blagoslov so š k o r e c e l j , l a p u h , k a m i l i c e , dušica,
r o ž m a r i n , v i n s k a r u t i c a in M a r i j i n i lasje. Glavna p a j e J a n ž e v a roža,
ki ji p r a v i j o p r i Sv. Vidu k r i ž e v a roža. Še več v r s t j i h n a b e r o , ki j i m
ljudje še i m e n a ne vedo in t u d i v r t n i h n a t r g a j o , da je šopek bolj
p i s a n . S t a r o u s t n o izročilo p r a v i , da se m o r a j o p o l j s k e rože n a b r a t i
n a m e j a h m e d n j i v a m i . T u d i žito, k a r p o m e n i t a m rž, nosijo blago­
slavljat, da bi j i m bila o b v a r o v a n a moljev in d r u g e t a k e golazni.
Poročilo iz B u d i n e p r a v i , da p r i n a š a j o različne v r s t e rož, m e d n j i m i
p a n e s m e m a n j k a t i J a n ž e v a roža, ki r u m e n o cveti. P a še d r u g e s t v a r i
nosijo k b l a g o s l o v u : pri Sv. Vidu m a s l o , ki ga r a b i j o p r o t i r a n a m
in t r g a n j u po udih,** iz B u d i n e p a baje poleg m a s l a t u d i m l e k o , sir
in s m o d n i k . T a je za zdravilo p r o t i r a z n i m b o l e z n i m , zlasti p r o t i
pljučnici." V ž u p n i j i sv. Vida p r i P t u j u u p o r a b l j a j o te blagoslovljene
rože za r a z n e s t v a r i in n a r a z n e n a č i n e . Za bolno živino n a r e d e iz
rož kadilo in ž n j i m p o k a d i j o , če j e bolezen bolj z a g o n e t n a . Za b o l n i k e
d e l a j o iz n j i h o b k l a d k e za r a z n e bolezni. Sicer se tega z d r a v l j e n j a
p o s l u ž u j e j o le s t a r e j š i ljudje, »mlajši p r i t e m pešajo, k a k o r pri v s e h
s t a r i h običajih,« p r a v i p o r o č e v a l e c . Ni m i z n a n o , da bi se vršil n a d a n
sv. J a n e z a K r s t n i k a p r i n a s še kje d r u g j e blagoslov zelišč. T u d i d r u g o d
ga n a t a d a n n i s e m zasledil. E d i n o v l a t e r a n s k i baziliki v R i m u so bla­
goslavljali n a vigilijo sv. J a n e z a K r s t n i k a n a g e l j n e . Z n a n o je, d a je
m o g o č n a l a t e r a n s k a bazilika, » o m n i u m e c c l e s i a r u m m a t e r et c a p u t « ,
p o s v e č e n a t e m u s v e t n i k u . — S. G i o v a n n i in E a t e r a n o . V l a t e r a n s k i
cerkvi j e b l a g o s l a v l j a l n a g e l j n e k a k k a r d i n a l . Blagoslov se j e vršil
slovesno in R i m l j a n i so n a k r e s nosili blagoslovljene nageljne.^" T u d i
p r i Sv. J a n ž u se vrši blagoslov slovesno, k e r je t a d a n t a m p r o š č e n j e
k a k o r v I..ateranu.

Ni i z k l j u č e n o , da se j e p r i n a s vršil n e k o č n a k r e s blagoslov rož

t u d i v d r u g i h c e r k v a h , p o s e b n o v t a k i h , ki so posvečene sv. J a n e z u
K r s t n i k u . Z a J a n ž e v o rožo, H y p e r i c u m p e r f o r a t u m , ki jo p r i blago­
slovu p r e d v s e m i čislajo, i m a m o m e d d r u g i m i nazivi t u d i t e l e : š e n t -
j a n ž e v k a , sv. J a n e z a roža ( T u š e k r k p . ) , j a n ž e v k a ( K o š i r - M o d e r n -
d o r t e r ) , k r v a v e č , sv. J a n e z a glavica ( D o b r n a ) . Če m a n e m o cvet,
p o r d e č i . I^egenda p r a v i , d a zato, k e r so sv. J a n e z a K r s t n i k a obglavili.
V Šent Vidu p r i P t u j u ji p r a v i j o k r i ž e v a roža. H i n k o T u m a n a v a j a
še i m e n a : križevec, i v a n o v k a in šentjanževica.^^ Z a k a j naziv k r i ž e v a
roža in križevec? L e g e n d a p r i p o v e d u j e : ko je Gospodov l j u b l j e n e c
sv. J a n e z žalosten stal pod sv. k r i ž e m , je s k r b n o zbiral r a s t l i n e , n a
k a t e r e j e k a p l j a l a Gospodova sv. k r i , da bi j i h kot d r a g s p o m i n n a

" Poročilo kaplana Antona V o g r i n c a , ki je rojen v župniji Sv. Vida

pri Ptuju, in drugih.
» Poročila iz Budine sedaj ne morem še enkrat preveriti, da bi mogel
določno trditi, da ustreza popolnoma resnici. ^
A. F r a n z , Die kirchlichen Benediktionen im Mittelalter 1. 416.
" Janko B a r l e : Prinosi slovenskim nazivima bilja (str. 111 pos. odt.).
O d r e š e n i k o v o s m r t razdelil p o b o ž n i m v e r n i k o m . L j u d s t v o j e z a m e ­
njalo sv. J a n e z a , Gospodovega u č e n c a , s sv. J a n e z o m K r s t n i k o m .
Nemci i m e n u j e j o r a s t l i n o t u d i Christi W u n d e r k r a u t , G o t t e s g n a d e n ­
k r a u t in H e r g o t t s b l u t . T u d i J o h a n n e s b l u t jo nazivljejo. P o izročilu
i m a p o s e b n o m o č , da o d g a n j a t e m n e sile, h u d i č a in blisk. H u d i č jo
p o s e b n o sovraži, zato j e liste te r a s t l i n e p r e b o d e l z i g l a m i ( p e r f o r a -
t u m ! ) . Zdi se pa, d a je k r š č a n s t v o p r e o b l i k o v a l o s t a r o i m e A n d r o -
s a i m o n ( m o š k a k r i ) , ki ga n a v a j a že D i o s k o r i d e s , v k r š č a n s k e m
s m i s l u , č e n a m r e č z m a n e m o r a s t l i n o , zlasti p a cvet, ]n-ikaplja r d e č
sok, ki j e p o d o b e n krvi.^'^ Ker je v t e k u stoletij l j u d s k a f a n t a z i j a ovila
to k o r i s t n o r a s t l i n o z l e g e n d a r n i m č a r o m , so ji p r i p i s o v a l i še večjo
z d r a v i l n o m o č , kot j o i m a . Z a t o je r a z u m l j i v o , z a k a j j e m o r a l a biti
t u d i med k r e s n i c a m i , ki j i h j e b l a g o s l a v l j a l a Cerkev n a k r e s .

lU. Blagoslov zelišč na Veliko Gospojnico in ob drugih dneh

N a v a d n o Cerkev b l a g o s l a v l j a r a z n a zelišča n a Veliko Gospojnico.
T a o b r e d j e v k a t . cerkvi zelo s t a r . Že v 10. stoletju i m a m o zanj
p o s e b n e blagoslove — b e n e d i k c i j e , ki n a j bi z d v e m a m o l i t v a m a
n a p r a v i l i zelišča k o r i s t n a za z d r a v e in b o l n e , za ljudi in živino, š o p e k
r a s t l i n , ki so ga p r i n a š a l i b l a g o s l a v l j a t , j e bil različno s e s t a v l j e n .
Splošno so m u p r i d e v a l i k v e č j e m u žitno k l a s j e in mogoče t u d i v r a t i č .
D o d a j a l i so besedilu še k o l e k t o za p r a z n i k Velike G o s p o j n i c e : M a r i j a
n a j bi še posebej izprosila blagoslov. Novi o b r a z e c p r i s t a v l j a 64. p s a l m u
z več v e r z i k u l i še 3 daljše m o l i t v e , v k a t e r i h so b l a g o d e j n e in zlo od-
v r a č u j o č e posledice še posebej o m e n j e n e . Blagoslovljena zelišča s h r a ­
n j u j e j o v h i š i kot s r e d s t v o zoper ogenj in strelo, z a t i k a j o j i h v njive
i n v hleve, m e š a j o j i h m e d živinsko k r m o in žito za seme, p o l a g a j o j i h
t u d i z a k o n c e m in o t r o k o m v postelje. R a z e n n a Veliko Gospojnico so
blagoslavljali zelišča t u d i n a V e h k o n o č ( M i n d e n ) , Sv. P e t r a vezi
( S t r a ß b u r g ) , n a vigilijo Sv. J a n e z a K r s t n i k a v l a t e r a n s k i c e r k v i , k a r
s m o že o m e n i l i , i n n a d a n sv. T i l n a v Španiji k o p r c . N e k a t e r i o b r e d -
n i k i (n. p r . s a m o s t a n Metten, 15./17. s t o l e t j e ) , i m a j o t u d i o b r a z e c za
b l a g o s l a v l j a n j e r u t i c e , ki j e zoper s t r u p i n za i z g a n j a n j e h u d o b n e g a
d u h a p o s e b n o p r i p r a v n a , m a n d r a g o r e in d r u g i h z d r a v i l n i h zelišč, s
k a t e r i m i so »literati« od 14.—15. stoletja d a l j e s e z n a n j a l i ljudstvo.^"
V l j u b l j a n s k i škofiji t a blagoslov ni običajen. N e m a r a p a j e bil
v s t a r i h časih t u d i m e d o b i č a j n i m i c e r k v e n i m i o b r e d i . V R i m s k e m
o b r e d n i k u ( s l o v e n s k e m ) je blagoslov zelišč n a 15. VIII. — n a Veliki
š m a r e n ( s t r . 4 6 2 ) . " B r ž k o n e je blagoslov n a p r a z n i k V n e b o v z e t j a BI.

!! P ' ? ' ' ^'Ottessegen der Kräuter einst und immerdar. 1936, 131.
l •• ?• ^ ^ J ^ ' l f ^ f ' I - T h . K. = Lexicon für Theologie und Kirche
s. V. Krautervveihe (Würz, Würz, Wischweihe).
1« Drugi blagoslovi v Rimskem obredniku. (Ljubljana 1932.) Str.- 271
sadežev in vmogradov, 459 blagoslov kruha, vina, vode in sadov zoper bo­
lezni v grlu n a dan sv. Blaža (novo iz I. 1883.), 499 bi. pašnikov, polj in
p l a n i n (novo iz 1. 1886.), 525 sira ali masla (staro), 663 bi. palm ali drugih
vej n a dan sv. mučenca Petra (lastno dominikanskemu redu) umrl muče-
niske smrti 6. IV. 1252. (Glej F r a n z , Benediktionen 1 106, 210 sq 215)
D . M. t u d i v zvezi z Marijo, ki j e »roža n a polju i n lilija dolin«, ki j e
»roža d u t i o v n a « . P r i m . t u d i k o n e c e p i s t u l e l V p r v e m r e s p o n s o r i j u p a :
» K a k o r cvetoče v r t n i c e v d n e h p o m l a d i , k a k o r lilije ob p o t o k i h . . .«
Marijo p r i m e r j a c e r k e v t u d i v r t u . L e g e n d a p r i p o v e d u j e , d a so n a š l i
apostoli v M a r i j i n e m g r o b u , k o so ga o d p r l i , rože, n e p a M a r i j i n o
m r t v o truplo.^s
L j u d s t v o p r a v i , da so m e d g o s p o j n i č n e zeli, n a b r a n e m e d Veliko
i n Malo Gospojnico, ki se p o s u š i j o za zimo, n a j b o l j e , k e r so t e d a j
blagoslovljene. T e s o : jagodičevje ( p e r e s a g o z d n i h j a g o d ) , š e n t j a n ž e v o
zelje, g o r n i r o ž m a r i n , m o d r i e n c i j a n , g o r n a r a b a r b a r a , žavbelj, p e l i n ,
ajbiš, š k r o c u t , č r n e češnje, črnice ( b o r o v n i c e ) , k a m i l i c e , m e t a ,
s m o l j e ( = b r i n j e ) , d o b r a misel, j e t i č n i k , m a l i s a , l u š t e k , k r a b u l j i c a ,
volčji k o r e n , e n c i j a n , k o l m e ž , a r n i k a , bezgovo listje, jelovo h o v j e ,
levrat, č r n o u p a n j e , l a p u h ( = belo u p a n j e ) , h a b a d , k r v a v i č j e , š k r p e c ,
č r n o b e l a , vanjgélika.^" P r i S t r u g a h n a b i r a j o ž e n s k e »mej m a š a m i « ,
t. j . m e d Veliko i n Malo m a š o , t u d i v s a k e v r s t e cvetlic (rož) za r a z l i č n e
bolezni, zato k e r i m a j o cvetlice t a k r a t n a j v e č j o m o č . P a t u d i v Mot-
n i k u s e to v r š i , k a r p o t r j u j e K r i ž n i k : »Med Š m a r n i m i m a š a m i « rože
n a b r a n e so potlej za v s a k o zdravilo. P r i m . t u d i V u k , ž i v o t i običaji,
s t r . 68 p . b . » M e d j u d n e v n i c a « , ki znači S r b o m p o s t a r e m k o l e d a r j u
m e d ali m e j m a š a m i . S r b s k i g r a n i č a r j i p r a v i j o » m e d j u gospojine«.^'
Iz Slovenske k r a j i n e n a m j e s k o p o poročilo o blagoslovu »na Velko
mešo« n a p i s a l Klekl ml.^^ : V e l k a Meša. Kaline, k o r i n e zvezane v u
p u š e l . J e i z m e s ščetalije, v a l e n t i n k e , s u n č a v n i c a . Blagoslovi s e n a
Velko Mešo. D o m a n a s t r e h o položijo. K a l i n e s k u č e n e , z melov, s
toplov vodov, s p l a v i š o m p o l e v a n e , k a k m o č n i k , n a otekle k o t r i g e
devajo. P r o t i š u s o m . O n e k o r i n e i ostale k a l i n e s e zosečejo, se vržejo
u k r o p . N a sveto n o č se ž njov m u j v a j o , d a j e n e glava bolela. —
T o r n i š č e . — Blagoslov rož n a Veliko Gospojnico j e i z p r i č a n m e d Slo­
venci v Slovenski k r a j i n i in p o n e k o d v lav. škofiji, n. p r . v m a k o l s k i
župniji.

IV. Razne rože in zelišča blagoslavljajo tudi kapucini

V C e l j u se vrši p r e d p r a z n i k o m P o r c i j u n k u l e 1. V I I I . blagoslov
zelišč n a s a m o s t a n s k i p o r t i . Na zato p r i p r a v l j e n i mizici se p o s t a v i j o
sv. k r i ž i n dvoje gorečih sveč. D u h o v n i k , oblečen v k o r e t e l j in s štolo,
blagoslovi in p o š k r o p i z blagoslovljeno vodo in o k a d i s k a d i l o m r a z n e
p r i p r a v l j e n e rože. L j u d j e č a k a j o s p r i m e r n i m i k o š a r i c a m i , s sešitimi
p l a t n e n i m i v r e č i c a m i in t u d i s p a p i r n a t i m i v r e č i c a m i t e r j i h t a k o j
r a z n e s o . N a v a d n o so ti ljudje z bližnjih ž u p n i j , iz m e s t a , p a t u d i iz
o d d a l j e n i h k r a j e v k a k o r iz L a š k e g a , od Sv. J e d e r t i , iz L o k e , Z i d a n e g a

A. S c h o t t , Das Meßbuch der hl. Kirche (16 izd.) 697.

" Dr. J o s. § a Š e 1, Slov. Plajberg.
" N a v r a t i l , Slovenske narodne vraže in prazne vere LMS 1892, 128.
Glej tam tudi gradivo pri drugih narodih!
1» Šatringe Slov. Krajine v Kalendarju 1929, 49.
m o s t u , R a d e č , š t . J u r j a ob j . ž., P o n i k v e i n iz S a v i n j s k e d o l i n e . Sicer
se p a r a z n o v r s t n e rože blagoslavljajo t u d i po v e č k r a t n a m e s e c n a
neslovesen n a č i n . L j u d s t v o j i h r a b i za p o d k a j e n j e v p r i m e r u bolezni
p r i živini, p a t u d i p r i b o l n i h o t r o c i h i n o n e m o g l i h s t a r i h l j u d e h .
T u d i v K r š k e m je t a c e r k v e n i o b r e d običajen. L j u d j e h o d i j o
vse leto iz vseh o k o l i š k i h far l j u b l j a n s k e k a k o r l a v a n t i n s k e škofije
(iz V i d m a , Zdol, R a j h e n b u r g a , K o p r i v n i c e , P o d č e t r t k a , P o d s r e d e ,
Sevnice, Kozjega, B o š t a n j a , R a k e , S t u d e n c a , Leskovca,' Cerkelj ob
K r k i , K o s t a n j e v i c e , B u č k e , Sv. K r i ž a p r i Kostanjevici, Škocijana,
T r ž i š č a i t d . po t a k e rože n a s a m o s t a n s k o p o r t o zlasti ob s h o d i h za
IIL red. Slovesen n a č i n blagoslovitve n i ne v K r š k e m n e v škofji L o k i
v navadi.
Isto se godi v š k o f j i L o k i . Rože in zelišča, zlasti z d r a v i l n a :
žajbelj, š e n t j a n ž e v e rože, g r i z e n j a k ( t a v ž e n t roža) i t d . se začno n a b i ­
r a t i t a k o j , čim so za t o g o d n e i n vse d o t l e j , d o k l e r s o . N a t o se p o b l a -
goslove i n delijo l j u d s t v u . T a običaj so baje p r i n e s l i iz Italije došli
r e d o v n i k i k a p u c i n i , ki j i h je v s l o v e n s k e k r a j e v z a č e t k u 17. stoletja
uvedel u s t a n o v i t e l j slov. k a p u c i n s k e p r o v i n c i j e , sv. L a v r e n c i j B r i n -
diški.
V G o r i c i blagoslavljajo r a z e n m n o g o v r s t n i h rož i n zelišč t u d i
o t r o b e , obleko, s p o d n j o obleko za b o l n i k e , t o p a n a j v e č za l j u d s t v o
iz J u l i j s k e Benečije, ki p r i n a š a k blagoslovu o m e n j e n e reči p o 8—10
u r daleč seboj v m e s t o . V M a r i b o r u in P t u j u n i tega obreda.^^ Mogoče
j e bil o b i č a j e n p r e d j o ž e f i n s k i m r a z p u s t o m t e h dveh s a m o s t a n o v .
Na d a n sv. B e n e d i k t a ( 2 1 . m a r c a ) , ko se p r i č n e m l a d o l e t j e , blagoslav­
ljajo p o n e k o d p o S p o d n j e m š t a j e r s k e m k a d i l o za krave.^" V Središču
p o s t a v i j o n a p r e d v e č e r sv. J u r i j a n a v r a t a , ki vodijo v dvor, t r n j a v k e ,
n a j raj še t a k o zvani ščipkovec. K r o g h r a m a k r o p i j o z blagoslovljeno
vodo. K r a v a m dajo blagoslovljene soli i n k r u h a j e s t i . K a d i j o j i h z
b l a g o s l o v l j e n i m k a d i l o m , k i je bilo n a god sv. T r e h k r a l j e v ali p a n a
god sv. B e n e d i k t a blagoslovljeno.^^ H r v a t j e ( k a j k a v c i ) v V a r a ž d i n u
in njegovi okolici nesejo n a B e n e d i k t o v o blagoslovit n e k a k o n a k o p a n o
korenje ter kade potem na Jurjevo s tem blagoslovljenim korenjem
vso živino in t o zato, da ne bi mogle živini n a š k o d i t i č a r o v n i c e . Va­
r a ž d i n s k e ž e n s k e , ki p r i n a š a j o t a k e g a k o r e n j a v s a k o leto k v a r a ž d i n ­
s k i m k a p u c i n o m n a blagoslov, so o t e m p r e v e r j e n e , d a j e to k o r e n j e
že s a m o ob sebi č u d o t v o r n o , p a m u je t r e b a p o j a č a t i m o č še bolj s
c e r k v e n i m blagoslovom.^-

" Te podatke je sporočil g. p . Dionizij Pristernik, ki je po več let služ­

boval v samostanih p r i Sv. Križu na Vipavskem, Škofji Loki, Krškem, Ce­
lju in v Ptuju Avgustu Kosu, ki mi jih je dal na razpolago.
20 P a j e k , Črtice 4.
" Ibid. 65.
22 N a v r a t i l , LMS 1890, 92.
 V. Benedictia herbarum in festo Nativitatis S. Joannis Babt."
A d j u t o r i u m n o s t r u m in n o m i n e D o m i n i , Dominus vobiscum.
Qui fecit c o e l u m et t e r r a m . Et cum špiritu tuo.
Oremus
Domine sancte Pater omnipotens aeterne Deus, qui dixisti: germinet
t e r r a h e r b a m v i r e n t e m et f a c i e n t e m s e m e n et l i g n u m p o m i f e r u m
faciens f r u c t u m j u x t a g e n u s s u u m , sic p r o p t e r n o m e n s a n c t u m t u u m
m a g n u m et g l o r i f i c a t u m in t e r r a et in caelo p o n e d e x t e r a m t u a m ,
p l e n a m l a r g a b e n e d i c t i o n e s u p e r h a s h e r b a s N. N. et r e p l e eas c u n c t i s
b e n e d i c t i o n i b u s , p r o u t ego P . N. s a c e r d o s t u u s in t u o s a n c t o n o m i n e
T e t r a g r a m a t o n et servi t u i Ubaldi et A n t o n i i de P a d u a eas exorcizo
t benedico t sanctifico t , u t u b i c u m q u e collocatae f u e r i n t , sive in do-
m i b u s sive in lectis vel in cubiculis, vel s u p e r se h a b u e r i t o b s s e s s u s
vel o d o r a v e r i t , vel si q u i s fuerit ex h i s f u m i g a t u s vel i n b a l n e o l o t u s ,
vel in q u i b u s c u m q u e locis fuerint p e r o m n i p o t e n t i a m t u a m et p a s -
s i o n e m Filli tui et D o m i n i n o s t r i J e s u Christi e l o n g e t u r ab eis o m n e

V izvodu obrednika »CoUectio Rituum dioecesis Lavantinae«, Marbur-

gi. Typis Typographiae S. Cyrilli 1896, ki ga je imela cerkev pri Sv. Vidu pri
Ptuju, je bil pridejan v rokopisu latinski blagoslov zelišč, ki sem si ga pre­
pisal in ga tu objavljam.
Prevod besedila.
Vaša pomoč je v imenu Gospodovem. Gospod z vami.
Ki je ustvaril nebo in zemljo. In s tvojim duhom.
Molimo.
Sveti Gospod, vsemogočni Oče, večni Bog, ki si rekel: naj požene
zemlja zelišče, ki zeleni in rodi seme in sadno drevje, ki rodi sad po
svoji vrsti: zaradi svojega svetega, velikega ter na zemlji in v nebesih
poveličanega imena, tako položi svojo desnico, polno obilnega blago­
slova na ta zelišča X. N. in jih napolni z vsem blagoslovom, kakor jih
jaz. P. X. Tvoj duhovnik v Tvojem svetem imenu Tetragramaton in
(v imenu) Tvojega služabnika Ubalda in Antona Padovanskega, ro­
tim t blagoslavljam t posvečujem t, : kamorkoli bodo položena, bo­
disi v hišah ali v posteljah ali v izbah ali jih bo na sebi imel obse­
denec ali jih vohal ali če bo kdoi z njimi pokajen ali v kopeli umit,
ali naj bodo na kakršnem koli kraju, naj se po Tvoji vsemogočnosti
in trpljenju Tvojega Sina in našega Gospoda Jezusa Kristusa oddalji
od njih vsako zlo, vsaka nevarnost, vse moči in dela satanova in po
njem, ki daje zelišča v službo ljudi, blagoslavljam t posvečujem t ta
zelišča X. X., da bi pregnala hudobne duhove, pokončala vsako zlo-
dejstvo (vraštvo) in uničila uroke, vezi in vsa satanova dejanja in
odvrnila od človeških teles in od katerega koli kraja vsako hudičevo
delo, ki se je izvršilo ali naj se bi izvršilo, tako da ne bo v teh zeli­
ščih nikakega bivanja, nikake moči hudičeve, marveč v imenu Jezu­
sovem in sv. Ubalda in sv. Antona Padovanskega, katerih ime in moč
kličem nad ta zelišča, naj se umaknejo osramočeni, prekleti in gredo
v brezno z vsemi svojimi krivo verskimi deli in prebivajo naj (v
njih = zeliščih) sveti angeli božji, da prejmejo zdravje (zdravilno
moč?)
V imenu Očeta in Sina in svetega Duha. Amen.
Poškropijo naj se z blagoslovljeno vodo in če mogoče pokadijo.
m a l u m , o m n e p e r i c u l u m , o m n e s v i r t u t e s et o p e r a s a t a n a e , et ego p e r
e u m , q u i d a t h e r b a m s e r v i t u t i h o m i n u m , h a s h e r b a s N. N. b e n e d i c o t
sanctifico t ad f u g a n d o s d a e m o n e s , ad d e s t r u e n d u m o m n e m a l e f i c i u m
et ad a n n i h i l a n d u m i n c a n t a m e n t u m , l i g a m e n , f a c t u r a s et o m n i a o p e r a
s a t a n a e a c o r p o r i b u s h o m i n u m et a q u i b u s v i s locis, o m n e o p u s d i a ­
boli f a c t u m vel f a c i e n d u m , i t a u t i n u l l a h a b i t a t i o , n u l l a v i r t u s diaboli
sit in h i s h e r b i s sed i n n o m i n e J e s u et S. U b a l d i ac S. A n t o n i i de P a d u a ,
q u o r u m n o m e n et v i r t u t e m invoco s u p e r h a s h e r b a s : r e c e d a n t c o n ­
fusi, m a l e d i c t i et v a d a n t i n b a r a t h r u m c u m o m n i b u s o p e r i b u s s u i s
h a e r e t i c a i i b u s et i n h a b i t e n t ss. Angeli Dei, u t r e c i p i a n t s a n i t a t e m : i n
n o m i n e F a t t r i s , et F i t lii, et S p i r i t u s t s a n o t i . A m e n .
A s p e r g a n t u r a q u a b e n e d i c t a et, si fieri p o t e s t , t h u r i f i c a n t u r .

VI. Nekaj komentarja k besedilu

Z a p a d n i r i m s k i slog c e r k v e n i h blagoslovov sestoji a) iz u v o d n e g a
p s a l m o v e g a v e r z a A d i u t o r i u m n o s t r u m ; b) iz m e d s e b o j n e g a p o z d r a ­
va D o m i n u s v o b i s c u m ; c) iz ene ali več b l a g o s l o v n i h m o l i t e v z z n a ­
m e n j i k r i ž a i n z blagoslovljeno v o d o ; p r i n e k a t e r i h slovesnih b l a g o ­
slovih s p o k a j e n j e m (n. p r . p r i blagoslovu sveč ob svečnici, p r i b l a ­
goslovu oljk in p e p e l a ) i n z m a z i l j e n j e m ( n . p r . p r i z v o n o v i h ) . B l a g o ­
slovi v k a t . c e r k v i i m a j o n a m e n , zemeljisko življenje in s t v a r i v n a ­
ravi blagosloviti in j i h p r i b l i ž a t i r a z m e r j u do Boga i n v e č n e g a cilja
( z a k r a m e n t a l i ) . C e r k v e n i blagoslovi so se b u j n o razvijali. N j i h u s t r o j
i n število j e p r o d u k t dolgega r a z v o j a i n p r e d s t a v l j a v ideji, slogu i n
o b r e d u t r a j n o t r a d i c i j o , ki j e v e r s k e , p r a k t i č n e , k u l t u r n o h i s t o r i č n e i n
n a r o d o p i s n e v a ž n o s t i . S č a s o m p a so se v c e r k v e n e blagoslove v r i n i l e
r a z n e s t v a r i , k i so z a h t e v a l e n a k o n c u s r e d n j e g a v e k a r e f o r m o . Bilo
j i h j e p r e v e č , v a n j e so p r o d r l e m o č n o l e g e n d a r n e i n m a g i č n e p r e d ­
s t a v e ( č a r o v n i blagoslovi) in p o d i v j a n e oblike, ki so se zdele t u j e .
T e m n e d o s t a t k o m j e d e l o m a o d p o m o g e l tisk, k e r so sprejeli v t i s k a n e
o b r e d n i k e le i z b r a n e blagoslove. 9. VII. 1548 j e izdal K a r e l V. o d r e d b o
o b l a g o s l o v i h . Izboljšalo p a se j e šele, k o j e p a p e ž P a v e l V. 1. 1614.
izdal R i t u a l e R o m a n u m . T a velja z d o d a t k i , ki so j i h z a h t e v a l e ča­
sovne r a z m e r e za različne dieceze, p r i delitvi blagoslovov poleg m i s a l a
i n p o n t i f i k a l a še danes.'-'''
N a š blagoslov zelišč f o r m a l n o gotovo u s t r e z a z a h o d n e m u r i m s k e ­
m u slogu, k a k r š e n j e o b i č a j e n v k a t . cerkvi, k e r sestoji iz a ) , b) i n c ) ,
le d a j e z d r u ž e n z n j i m i t u d i e k s o r c i z e m , ki se d a n e s p r i n a s m e n d a
r a b i le p r i sv. k r s t u , v P o d m i l j a č j u p r i J a j c u v Bosni p a so f r a n č i ­
š k a n i še p r e d n e d a v n i m č a s o m izganjali n a k r e s h u d i č a . ^ ' E k s o r c i ­
z e m p o m e n i z a r o t i t e v . P o g a n i iso d e m o n e klicali, zato i m a m o glagol
èxoQxit^siv = d e m o n e klicati, k r š č a n s t v o p a j i h j e o d g a n j a l o in j i h
o d g a n j a , zato j e p r e o b l i k o v a l o txoQxi^iiv v è§OQxiC,eiv d e m o n e izga-

2 4 LThK IX, 423—27.

25 S c h n e e w e i s 194; glej tudi sliko ibid. na str. 195.
njati, odvračati. Eksorcizem je v imenu božjem na hudobnega d u h a
s t a v l j e n u k a z , d a n a j z a p u s t i l j u d i ali s t v a r i , o z i r o m a da se vzdrži
škodljivega vpliva na nje.
B l a g o s l o v l j e n a zelišča n a j bi p r e g n a l a h u d o b n e d u h o v e , p o k o n ­
čala v s a k o zlodejstvo ( m a l e f i c i u m p o m e n i t u d i č a r o d e j s t v o — c o p r -
nijo)2^ in u n i č i l a u r o k e , vezi i n vsa s a t a n o v a d e j a n j a — k e r so zelišča
blagoslovljena, n a j bi i m e l a t a k o m o č .
Besedilo p a č d o k a z u j e , d a je bilo m e d l j u d s t v o m r a z š i r j e n o p o l n o
s t a r i h v r a ž in č a r o v n i j , ki j i h je u g a n j a l o z r a s t l i n a m i , p o s e b n o p a še
s k r e s n i c a m i . C e r k v e n o lat. besedilo p r i č a , d a j e to bilo povsod p o
Evropi razširjeno.
O m e n i l i s m o že, d a so f r a n č i š k a n i v Bosni izganjali n a k r e s , n a
p r a z n i k sv. J a n e z a K r s t n i k a , h u d o b n e g a d u h a . Z a k a j p r a v n a t a d a n ?
K a k o r p o r o č a sv. H i j e r o n i m , so se baje vršili n a o b s e d e n c i h n a g r o b u
sv. J a n e z a K r s t n i k a v Sebasti ( S a m a r i j i ) čudeži.^* č e so h o t e l i d o ­
g n a t i , ali j e k d o bil res o b s e d e n , so o b s e d e n c u m e d d r u g i m k a z a l i
sliko sv. J a n e z a K r s t n i k a , k e r o b s e d e n e c t a k e slike brez o b č u t k a b o ­
lečin ne m o r e gledati.^" Z a t o je n e m a r a t a blagoslov r a s t l i n , z d r u ž e n z
e k s o r c i z m o m , p o s t a v l j e n p r a v n a p r a z n i k sv. J a n e z a K r s t n i k a in zato
se j e vršil e k s o r c i z e m v Bosni n a k r e s .
K r e s je bil velik p r a z n i k , k a k o r n a božič, so n e n e k o č t u d i n a
J a n e z o v o d a r o v a l e t r i svete maše.^"
Čudno se n a m zdi, d a se r a b i za božje sveto i m e Tetragrainmaton,
p a še v zvezi s s v e t i m U b a l d o m in A n t o n o m P a d o v a n s k i m .
T e t r a g r a m m a t o n (JHVH = Jahve - Jehova) najdemo tudi v zaro-
titvi v K o l o m o n o v e m ž e g n u : »Ta s h t e r t e S a r o t e n i e . J a s N. N. t a b e sa-
r o t i m p e r bvegi A g i o s : A t h a n a t o s s o t h e r , t e t r a g r a m a t h o n d a se t i
p e k l e n s k a f u r i j a sopet p e r k a s h a s h v'lapei zhovieshzhei p o d v e b i ?
( s t r . 9 8 — 9 9 ) . « T o j e še p r v o t n i e k s o r c i z e m = e p o r k i z e m , le d a n a j
bi t u n a m e s t o d e m o n a n a s t o p i l a p e k l e n s k a furija, ki je t u d i de­
m o n . Hâgios — sveti, A t h a n a t o s — n e u m r j o č i i n Sother — o d r e š e n i k
so k r š č a n s k i p r i d e v k i božji. Grške besede, ki so l j u d s t v u t u j e , k a ž e j o
n e m a r a , po k a k i h p o t i h je h o d i l a t a z a r o t i t e v , p r e d e n j e p r i š l a p r e k o
N e m c e v k n a m . K e r p a so t u j e , i m a j o še p o s e b n o m o č . A isto i m e n a s
s r e č a t u d i že v blagoslovu r a s t l i n n a Veliko Gospojnico v r o k o p i s u
d u n a j s k e d r ž a v n e ( p r e j d v o r n e ) k n j i ž n i c e iz 14. s t o l e t j a : B e n e d i c ,
d o m i n e , et c o n s e c r a r e d i g n a r e b a s h e r b a s p e r n o m e n t u u n i i n c l i t u m ,
s a n c t u m a t q u e f o r t i s s i m u m , q u o d A d a m , t a r t a r e o d u m esset in s u p -
plicio, ad te c l a m a v i t , d o m i n u m s u u m f a c t o r e m p r o p r i u m , et p e r n o ­
m e n t e t r a g r a m m a t o n , q u o d in fronte t u l i t A a r o n J o t h ey w a y h e
( = J e h o v a b ) , p r i n c i p i u m et finis« . . . T a b l a g o s l o v n i oficielen, a m ­
p a k j e izmed t i s t i h blagoslovov, ki so bili r a z š i r j e n i p o željah, k a t e r e

26 LThK III, 916.

" HWDA IV, 678.
28 F r a n z , Benediktionen II. 543.
'0 Ib. 560.
R o g a č , Življenje svetnikov in svetnic božjih, 2. izd. I. 963.
j e izražalo l j u d s t v o , ki j e verovalo v m o g o č e n vpliv blagoslovljenih
zelišč. K a r j e l j u d s t v o p r i č a k o v a l o od zelišč, t o je želelo, d a bi bilo iz­
r a ž e n o t u d i v besedilu blagoslova.^^
V d r u g i h v K o l o m o n o v e m ž e g n u o b j a v l j e n i h p r i m e r i h p a služi n a
list ali n a k r u š n o s k o r j o , ki j o j e t r e b a n a tešče p o j e s t i , z a p i s a n o i m e
T e t r a g r a m a t o n v zvezi s t u j i m i b e s e d a m i kot a p o t o p r e j s k o s r e d s t v o
( h r a m b a ) p r o t i s o v r a ž n i k o m . ( K o l o m o n s t r . 22.) Da n e boš r a n j e n ,
v b o d e n ali p a strel j en, p o m a g a f i g u r a ali k a r a k t e r , ki j e n a s l i k a n n a
s t r . 31., in p a b e s e d e ; t agla t alfo t lega t k a d o n a i t E m a n a e l f
t e t r a g r a m a t h o n t ( s t r . 3 0 — 3 1 ) . Ali ti o z h a s h vedeti k a k o b o s h p r a d
t v o i m i f a i n t a m i s h i h r , t a k o s h r i b e i te besiede A l O R t T E T R A G R A ­
M A T H O N n a ano skorjo k r u h a ino snejo n a t e s h z h e ino nesi to figuro
sabo k a m e r ti p o i d a s h t a k o b o s h ti p r a d t v o i m i F a i n t a m i s h i h e r . (40.)
Sa vse b r a n v e shribei n a eno s k o r j o k r u h a te 3 besiede t Alga t E h o -
r a m t T e t r a g r a m a t h o n f noi n a t e s h z h e snei ( 4 3 ) . I m e s a m o ( b e s e d a ) ,
p o s e b n o še t u j e i m e , j e v t e h m a g i j s k i h č a r o v n i j a h b r a m b n o s r e d s t v o ,
listič z n a p i s a n i m i » č u d n i m i « t u j i m i b e s e d a m i p a j e a m u l e t , ki v a r u j e
s svojo m o č j o ter m o č j o n a p i s a n i h i m e n in p a , k e r se d o t i k a telesa,
pred nevarnostmi.
T u d i D u h o v n a b r a m b a n a v a j a v e č k r a t t e t r a g r a m a t o n . - ' - V zvezi
s t e t r a g r a m a t o m s e i m e n u j e t a v blagoslovu zelišč t u d i s v . U b a l d
in s v . A n t o n P a d o v a n s k i .
Sv. U b a l d j e bil vzgojen v m e s t u Gubbio. P a p e ž H o n o r i j II ga
j e i m e n o v a l za škofa v t e m k r a j u . U m r l j e 16. V. 1160. Velja p a za
vzor a p o s t o l s k e p r e p r o s t o s t i , k r o t k o s t i in p a s t i r s k e zvestobe. L. 1192.
j e bil p r o g l a š e n za s v e t n i k a . Njegov p r a z n i k slavi c e r k e v 16. m a j a .
P a t r o n m e s t a in dieceze Gubbio. Dolgo so ga z a m e n j a l i s sv. T e o b a l -
dom.^^ Ricci Elvira^'' p r a v i o n j e m : i n v o c a t o p e r gli i n d e m o n i a t i —
t o r e j za o b s e d e n c e . V b r e v i r j u 6. lekcija, 2. n o k t u r n a : »eius v i r t u s
p r a e c i p u e in effugandis s p i r i t i b u s i n i m u n d i s elucet«. V o r a c i j i : . . . »et
i n t e r c e s s i o n e b e a t i Ubaldi confessoris t u i a t q u e pontificis c o n t r a o m ­
n e s diaboil n e q u i t i a s d e x t e r a m s u p e r n o s t u a e p r o p i t i a t i o n i s e x t e n d e « .
— P r i n a s k u l t sv. U b a l d a n i bil s k o r a j čisto n i č r a z š i r j e n , le v go­
r i š k i škofiji m u je p o s v e č e n a ena ž u p n a cerkev.-'"' P r e k o N e m c e v s m o
se z n j i m s e z n a n i l i p o D u h o v n i h r a m b i , z n a n i p r a z n o v e r n i knjigi, ki
i m a v p r v e m delu t u d i blagoslov sv. U b a l d a , t u d i n a s e v e r u n a š e g a
j e z i k o v n e g a ozemlja. V e n d a r p a t e m u blagoslovu ni p r i p i s o v a t i p r a z -
n o v e r n o s t i , t u d i n e govori niti o o b s e d e n c i h niti o k a k i h r o ž a h . V

31 F r a n z , 1. 408—409.
•'2 G r a f e n a u e r , O Duhovni brambi in nje postanku. ČZN IV. med
objavljenimi teksti str. 55 in 56.
3-' A. Z i m m e r m a n v LThK s. v. Ubald.
R i c C i E 1 v i r a , Mille .santi nell'arte. Hoepli 1931. 652.
3^ S t e g e n š e k , n. d. 191.
Molitev se glasi v prepisu Drabosnjakovega molitvenika: Gospved Je­
sus Kriltus bodi per Tebe de tebe obarje on bodi v tabe de tebe resveseli bodi
pred tebo de tebe pele bodi sraven tabe da tebe poterdi bodi med (nad)
tabo de Tabei shegna te kier s ozhetam inu S. Duham shevi inoi kraluje od
vekoma do vekoma bodi vsole per tebei Amen.
p r e p i s u r o k o p i s a »Molitoune bukvize sa s a k i d a n j e p o t r i e b e od An­
d r e j a D r a b o s n j a k a n a p r a v l a n o « i m a m o : »Shegen S. S h e n t o s h b o v t a .
T e s h e g e n se m o r e p e r b o v n i z h a h is a n d o h t j o m o l i t i p e r n a s e n j e m
velko p o m v e z h « , p r a v i p r i p o m b a , m e d t e m k o n e m š k i original v Geist­
licher Schild n i m a tega p r i s t a v k a . " '
D a s v e t n i k sv. Ubald p r i n a s ni bil z n a n , d o k a z u j e j o t u d i D r a b o s -
n j a k i n njegovi p r e d n i k i , od k a t e r i h j e p r e p i s a l I. del D u h o v n e h r a m ­
be, ki g a v s e b u j e o m e n j e n i r o k o p i s n i m o l i t v e n i k . D r a b o s n j a k o v i p r e d ­
n i k i ali p a on s a m so s p r e m e n i l i n e z n a n e g a U b a l d a v š e n t Ožbovta
( U b a l d u s — O s w a l d u s ) , ki j e p r i n a s z n a n s v e t n i k . T e k s t molitve v
»Geistlicher Schild« se p o p o l n o m a u j e m a z o n i m p r i D r a b o s n j a k u . K e r
j e sv. Ubald z a v e t n i k obsedencev, j e p r i š e l t u d i v b e n e d i c t i o h e r b a ­
r u m , s k a t e r o je z d r u ž e n e k s o r c i z e m .
D u h o v n i k roti, b l a g o s l a v l j a in p o s v e č u j e r a s t l i n e t u d i v i m e n u
sv. A n t o n a P a d o v a n s k e g a .
Sv. A n t o n a P a d o v a n s k e g a (1195—1231) zelo častijo.
P o č e n š i od 15. stoletja se j e njegov k u l t zelo r a z š i r i l . P a d o v a n i ga
k r a t k o m a l o i m e n u j e j o : II Santo.-*** T u d i p r i n a s je bil njegov k u l t p r e ­
cej r a z š i r j e n in j e še. D r a b o s n j a k i m a v r o k o p i s n e m m o l i t v e n i k u t u d i
R a j m e o d sv. A n t o n a , ki v s e b i n s k o u s t r e z a j o lat. r e s p o n s o r i j u sv. Ber­
n a r d a : Si q u a e r i s m i r a c u l a . . . P o t e m spevu o d v r a č a sv. A n t o n t u d i
h u d o b n e g a d u h a , zato se j e odružil v e k s o r c i z m u v b l a g o s l o v u rož
sv. U b a l d u .
ž e besedilo blagoslova s a m e g a n a m pove, za k a t e r e n a m e n e so
rabili blagoslovljene rože. P o l a g a l i so j i h v h i š e , postelje, izbe in t u d i
d r u g a m . Z n j i m i so se u m i v a l i ( k o p a l i v k o p e l i h ) , kadili so z n j i m i
ljudi. Iz Sv. V i d a s a m e g a je poročilo o r a b i b l a g o s l o v l j e n i h rož bolj
s k o p o . Z a b o l n i k e delajo iz n j i h o b k l a d k e za r a z l i č n e bolezni. L j u d i
z n j i m i p o t e m p o r o č i l u n e k a d i j o , a m p a k živino. V g l a v n e m u s t r e z a
t o besedilu b l a g o s l o v a : »ali n a j j i h b o n a sebi imel o b s e d e n e c ali j i h
v o h a l ali če bo k d o z n j i m i p o k a j e n ali v kopeli u m i t « . Bolnik je p o
s t a r e m v e r o v a n j u t u d i obsedenec, ki ga t r p i n č i d e m o n - bolezen. P o
P o s a v j u in t u d i p o n e k a t e r i h k r a j i h D r a v s k e g a p o l j a in Slovenskih
g o r i c j e m e d l j u d s t v o m zelo r a z š i r j e n o b i č a j , d a k o p l j e j o obolele
o t r o k e , p o s e b n o r a h i t i č n e in škrofulozne, v š e n t j a n ž e v i h rožah (ki p a
n a v a d n o niso blagoslovljene) : »ali če bo k d o v kopeli umit«.""
V noči od 2 3 . n a 24. j u n i j , n a k r e s n i večer, so bili vsi vrelci, r e k e ,
r i b n i k i i n s t u d e n c i v s e g a k r š č a n s k e g a s v e t a blagoslovljeni. Z a t o so se
t a večer v v o d a h u m i v a l i , k a r se j e v r š i l o z v r a ž a r s k i m i m o l i t v a m i ,
k e r je to b a j e p r i n a š a l o z d r a v j e p a t u d i srečo, š e v z a č e t k u 14. s t o ­
letja se j e vršilo ob R e n u to, k a r j e g r a j a l že C a e s a r i u s iz A r l e s a

Izvod nemške Duhovne hrambe (Geistlicher Schild) je iz knjižnice

Valentina in Franca Lečnika, ki je še deloma ohranjena pri Lubasu. Prim.
Fr. Kotnik, O Valentinu Lečniku. Etnolog. 1942, 111.
O sv. Antonu glej L.Th.K. s. v. Antonius von Padua.
Poročilo upokojenega davčnega uradnika A v g u s t a K o s a.
(470—542) k o t » c u l t u r a diaboli«, češ d a j e prevzeto iz a n t i k e . P e ­
t r a r c a opisuje v p i s m u k a r d i n a l u G i o v a n n i j u Colonna, k a r j e doživel
v K e l m o r a j n u o k r e s u 1333. Zvečer j e prišel iz A a c h e n a v Köln i n
p r i j a t e l j i so ga t a k o j peljali iz gostilne k r e k i , kjer se m u j e n u d i l
lep p r i z o r . Ves b r e g j e bil p o l n ž e n s k . O b č u d o v a l j e n j i h lepoto i n
lepo p o s t a v o . N a b r a l o se j e t a m obilo l j u d s t v a , ž e n s k e so bile o k r a ­
šene z dišečimi zelišči, r o k a v c e so imele z a v i h a n e in so si p r i d n o
u m i v a l e r o k e v tekoči vodi t e r p r i t e m m r m r a l e n e k e n j e m u n e -
r a z u m l j v e f o r m u l e . T e m u se j e zelo čudil, a odgovorili so m u , d a j e
to zelo s t a r a v r a ž a , p o s e b n o p r i ž e n s k a h , ki mislijo, d a si s k o p a n j e m
n a t a d a n z m i j e j o za p r i h o d n j e leto vso n e s r e č o , z a r a d i česar to b l a g o ­
slova p o l n o kopel nikoli n e opuščajo."" O p o d o b n i h običajih m e d d r u ­
gimi N e m c i p o r o č a Martin.''^ Sv. A v g u š t i n j e videl v Libiji, d a so
k r i s t j a n i n a k r e s šli k m o r j u , d a bi se okopali, in d r u g o d piše, d a s e
v noči ali j u t r a n j i h u r a h I v a n o v e g a d n e u m i v a j o v vrelcih, m o č v i r j i h
i n r e k a h . To i m e n u j e p o g a n s k i običaj in n a s t o p a p r o t i n j e m u . O slič-
n e m običaju v N e a p l j u p o r o č a B e n e d i k t F a l k o 1580, k j e r so m o š k i
in ž e n s k e šli k m o r j u i n so se n a g i umivali.''^ Luigi Deffenu p r i p o v e ­
d u j e o p r a z n i k u sv. J a n e z a K r s t n i k a v Mores n a S a r d i n i j i . T a m j e
s k r o m n a cerkvica, za n j o p o t o k , k a t e r e g a v o d a i m a m o č , d a o z d r a v i
vse bolezni. L j u d j e p r i h a j a j o t j a v v e l i k e m številu, m n o g o j e b o l n i ­
kov. N e k a t e r i se čisto okopljejo, d r u g i p a p o m a k a j o v vodo s a m o
b o l n o s t r a n u d o v in se umivajo.*^ V Slovenski k r a j i n i se n a sv. v e č e r
p o n e k o d u m i v a j o z vodo, v k a t e r i so k u h a l i rože, ki so ostale od k r e s ­
n e g a večera, in o n e , ki so j i h n a Veliko Gospojnico nesli k b l a g o ­
slovu.** Mladeniči p r i k r e s u r a d i d e k l e t a z vodo polivajo. Z a t o g l e d a j o
d e k l e t a , ko h k r e s u p r i d e j o , kje j e voda. A dečki jo s k r i j e j o i n v h i p u
polijejo i z b r a n o d e k l i n o z vodo.*^
»In n o m i n e d o m i n i J e s u Christi a d i u r o te i n i m i c e . . . p e r J o r d a -
n e m f l u v i u m , h u b i d o m i n u s n o s t e r b a p t i z a t u s est, u b i Maria, m a t e r
d o m i n i p e d e s suos l a u v a b i t . ..« se glasi besedilo v s t a r i f o r m u l i , v
e k s o r c i z m u za obsedence.*" T u j e običaj p o j a s n j e n z b i b l i j s k e g a i n
apokrifnega vidika.
I k o p a n j e i u m i v a n j e n a k r e s n i večer, ki j e v r u d i m e n t i h t u d i
p r i n a s o h r a n j e n o , s p o m i n j a n a J a n e z a K r s t n i k a , ki j e v J o r d a n u k r ­
stil, p o d r u g i s t r a n i p a j e o s t a n e k p o g a n s k e l u s t r a c i j e , o č i š č e v a n j a

V e i t , 45—46 cit. Petrarca, De rebus familiaribus epistulae 11, ep. 4.

Tekst poročila je objavil L u i g i D e f f e n u , Reliquie virenti del drama
sacro in Sardegna. L a r e s VllI, 183—203.
" HWDA 1 817.
« Ibid. 819.
« L u i g i D e f f e n u (gl. op. 40.) Lares VIII 199.
V u r n i k rkp. menda po V. Novaku. Prim. K 1 e k 1 m L , Satringe
Slov. krajine Kol. 1929, 49. pod Velka Meša: One kaline i ostale kaline se
zasečejo, se vržejo u krop. Na sveto noč se ž njov mujvajo, da je ne glava
bolela. Tornišče.
«5 P a j e k , Črtice 57.
«» F r a n z , Benediktionen 11 591.
o b v a ž n e m l e t n e m času, ob l e t n e m solsticiju, k a k o r je s k a k a n j e črez
goreči k r e s l u s t r a c i j a z o g n j e m . Da je t o p o g a n s k i običaj, d o k a z u j e
p r e d v s e m sv. A v g u š t i n , ki ga j e kot t a k e g a označil, d o k a z u j e Caesa­
r i u s iz Arlesa, ki ga i m e n u j e c u l t u r a diaboli. R a s t l i n e , ki so blago­
slovljene, p a t u d i o n e , ki n i s o blagoslovljene, a cvetijo o k r e s u i n
i m a j o veliko z d r a v i l n o m o č v sebi, p o m a g a j o človeka očiščevati. V
o b i č a j u v K o l n u p a j e z d r u ž e n z l u s t r a c i j o t u d i o b r a m b n i č a r in čar
za p r i h o d n o s t , k e r si z m i j e j o z vodo vso n e s r e č o za p r i h o d n j e leto.
V P r e k m u r j u p a se vrši očiščevanje ob z i m s k e m solsticiju, o božiču,
a običaj j e zvezan s p o l e t j e m , k e r rabijo rože, ki so bile blagoslov­
l j e n e n a Vel. Gospojnico. Na š t a j e r s k e m j e smisel običaja že obledel
ali p a ga j e t r e b a d r u g a č e r a z l a g a t i . Ker j i m je n e r a z u m l j i v , se je
s p r e v r g e l v n a g a j a n j e fantov.
Ko j e d u h o v n i k blagoslavljal zelišča, j i h j e m o r a l d v a k r a t i m e ­
n o m a n a v e s t i . Z d i se n a m š k o d a , d a i m e n a v r o k o p i s u blagoslova n i s o
p r i p i s a n a . Z a t o s m o n a v e z a n i s a m o n a u g i b a n j a . K a t e r a n e k i so t a
zelišča? N e k o l i k o n a m n a to o d g o v a r j a s k r o m n o poročilo iz š e n t v i d -
s k e ž u p n i j e , ki p r a v i , d a p r i n a š a j o b l a g o s l a v l j a t : J a n ž e v o rožo, š k o r e ­
c e l j , beli skles, l a p u h , k a m i l i c e , dušico, r o ž m a r i n , v i n s k o r u t i c o in
M a r i j i n e lase. V e č i n o m a so t o z d r a v i l n e r a s t l i n e . Cerkev p a j e blago­
s l a v l j a l a in r o t i l a s t v a r i , ki so bile n e k o č v zvezi z a n t i k o in p o g a n ­
s t v o m . L j u d s t v o j e verovalo, d a p r e b i v a j o v n j i h d e m o n i . Z z a r o t i t \ i j o
i n b l a g o s l o v o m so j i h s k u š a l i storiti neškodljive.^' T u d i v n a š e m tek­
s t u i m a m o slične s t v a r i : b l a g o s l o v l j e n a zelišča n a j p r e ž e n e j o h u d o b n e
d u h o v e , p o k o n č a j o v s a k o zlodejstvo, uničijo n a j u r o k e , vezi in vsa
s a t a n o v a d e j a n j a . Če p a i m a j o t a k o m o č , so p a t u d i z d r a v i l n a in p r e ­
ženejo t u d i d e m o n a - bolezen. U p o š t e v a t i m o r a m o še d r u g o okoli­
š č i n o . P r i v s e h i n d o e v r o p s k i h n a r o d i h i m a j o zelišča, ki so n a b r a n a
n a k r e s n i v e č e r ali v k r e s n i noči, p o s e b n o č a r o v n o in z d r a v i l n o m o č .
Že določeni d a n , k r e s ( J a n ž e v o ) , ko se rože blagoslavljajo, k a ž e
n a to s t a r o n a r o d n o v e r o v a n j e . To ni blagoslov p o l j s k i h p r i d e l k o v ,
č e p r a v j e p o n e k o d m e d zelišči t u d i žitno k l a s j e . P a t u d i besedilo bla­
goslova p o t r j u j e , d a s o r a s t l i n e n a m e n j e n e p r e d v s e m o b i č a j e m , ki so
v zvezi s k r e s o m : polagajo j i h v h i š e , postelje in v izbe ( s p a l n i c e ) .
O o b o j e m p r i č a n a š blagoslov, o s t a r i h običajih z zelišči o k r e s u in
o z d r a v i l n i moči k r e s n i c .
N a s t a n e v p r a š a n j e , od kod j e š e n t v i d s k i blagoslov r a s t l i n in k a k o
s t a r j e . V u v o d u s e m že p o u d a r i l , da j e v a ž n o , da so ž u p n i j o sv. V i d a
p r i P t u j u vsaj že od leta 1617. u p r a v l j a l i m i n o r i t i , sinovi sv. F r a n ­
č i š k a . L e t a 1685. j e izšla v P r a g i k n j i g a : R i t u a l e Francisca­
n u m continens varias Absolutiones, Benedictiones, Conjurationes,
E x o r c i s m o s , R i t u s ac alias C a e r e m o n i a s ecclesiasticas, ad u t i l i t a t e m
C h r i s t i fidelium et p r a x i m S a c e r d o t u m , m a x i m e O r d i n i s S. F r a n c i s c i
ex v a r i j s R i t u a l i b u s c o o r d i n a t u m a f r . B e r n a r d o S a n n i g O r d .
S. F r a n c i s c i R e f o r m . P r o v i n c i a e B o h e m i c a e S. W e n c e s l a i D. et M. Sa-
c e r d o t e et I t e r a t o M i n i s t r o P r o v i n c i a l i dictae P r o v i n c i a e . Neo P r a g a e .

" V e i t , n. d. 66.
T y p i s Nicolai H a m p e i i i A n n o MDCLXXXV. Na s t r . 152—153 v s e b u j e
k n j i g a : Benedictio R o s a r u m , R u t a e , A b s i n t h i j et q u a r u m c u m q u e h e r -
b a r u m , e x t r a F e s t u m A s s u m p t i o n i s B. Virginis, ki po besedilu
p o p o l n o m a o d g o v a r j a n a š e m u blagoslovu. V 4. izdaji je k n j i g a izšla
1716 V e t u s P r a g a e , T y p i s Caroli J o a n n i s H r a b a . L. 1738. j e izšla v
B e n e t k a h z d r u g i m n a s l o v o m , a sestavi j avec j e S a n n i g . Vse te izdaje
so v f r a n č i š k a n s k i knjižnici v L j u b l j a n i , kjer sem j i h p r e g l e d a l . Od
kod j e dobil S a n n i g to b e n e d i k c i j o , bo p a v L j u b l j a n i težko d o g n a t i .
Z a t o o s t a r o s t i blagoslova za sedaj n e m o r e m o n i č določenega t r d i t i ,
le to v e m o , d a j e v t e j obliki že 1656 e k s i s t i r a l , k e r j e t a k r a t v Be­
n e t k a h (Venetiis) izšla m e n d a p r v a izdaja o m e n j e n e k n j i g e . Na s t r a ­
n i 273. i m a : b e n e d i c t i o r o s a r u m , R u t h a e , A b s i n t h i j . . . in se z a č n e z
O r e m u s , D o m i n e , S. P a t e r . . . qui d i x i s t i : . . . ( i s t o ) . Še s t a r e j š i j e :
C o m p l e m e n t u m Aftis E x o r c i s t i c a e cui simile n u m q u a m v i s u m est . . .
A u t h o r e F . Z a c h a r i a Vicecomitc, O r d i n i s S. B a r n a b a e et A m b r o s i j ad
N e m u s Mediolafi. e i u s d e m A r t i s prof essore. P r e d g o v o r je d a t i r a n Ve­
n e t i i s 10. Kal. F e b r . 1619. Na izvodu f r a n č i š k a n s k e b i b l i o t e k e j e
o p o m b a s s v i n č n i k o m : Hic liber est in indice l i b r o r u m p r o h i b i t o r u m
per d e c r e t u m R o m a n u m de a n n o 1709 4. m a r t i i . V r a z š i r j e n e m b e ­
sedilu blagoslova, ki nosi n a s l o v E x o r c i s m u s , j e t u d i v p l e t e n t e k s t ,
ki so ga rabili p r i Sv. Vidu. P o t e m t a k e m bi bil oficielni t e k s t izvleček
tega e k s o r c i z m a . — S a n n i g B e r n a r d j e u m r l v Z n o j m u okoli 1. 1700.

VII. Naša narodna tradicija o kresnicah

Na l j u b l j a n s k e m t r g u j e p r e d k r e s o m n a p r o d a j p o l n o »kresnic«
( a r u n c u s Silvester, k r e s n i č e v j e ) . V P r e v o r j u p r a v i j o tej cvetlici copr-
nica. L j u b l j a n č a n i j i h p o s t a v l j a j o »na o k n a n a čast sv. J a n e z u K r s t -
n i k u « ali j i h i m a j o t u d i v s o b a h . Z a k a j , tega m n o g i n e vedo več,
n a r o d n o izročilo je v m e s t u že obledelo. Na deželi p a se j e o h r a n i l o
m n o g o običajev, ki so v zvezi s k r e s n i c a m i . V Ziljski dolini p o p o l d n e
(23. j u n i j a ) n a t r g a j o n a t r a v n i k i h r a z l i č n e cvetlice, p o s e b n o k r e s n i c e ,
ki so n a n a č i n s o n c a n a s r e d i r u m e n e in o b r o b l j e n e z b e l i m i p e r e s i .
S t e m i cvetlicami p o t r e s e j o j i s p o in vežo in j i h p u s t e do d r u g e g a d n e .
T u d i v t a k n e j o n e k a m v d u r i toliko k r e s n i c , k o l i k o r je v h i š i ljudi, z a
v s a k e g a p o eno. K a t e r e g a cvetlica čez n o č najbolj ovene, o t e m govo­
rijo, d a b o p r v i u m r l . P r e d o k n a i n p r e d d u r i d r u g a č e o b p r a z n i k i h
n a t i k a j o lipove, brezove ali t r e p e t l i k i n e vejice, o k r e s u p a se n a m e s t o
n j i h p r i Zilji n a t a k n e v o k n a in v r a t a cvetje bele p r a p r o t i ( S p i e r s t a u
de s p i r e a i n n e F a r e n k r a u t ) , ki jo p u s t e p r e d o k n o m i n v r a t i vse
leto, d o k l e r s a m o n e odpade.*^
Na k r e s gredo v a š k i o t r o c i n a bližnje ledine. T a m si izbere v s a k
toliko k r e s n i c ( C h r y s a n t h e m u m L e u c a t h e m u m , w e i ß e W u c h e r b l u ­
m e , T u š e k : volovsko o k o ) , k o l i k o r j e v d r u ž i n i ali r o d o v i n i ljudi, i n
j i h drži v r o k a h , č a k a j e z v o n j e n j a k »Ave M a r i j i « . Ko zvon p r v i k r a t

" M. M a j a r . Slovenski običaji. Slov. Bčela 1851 (II) 1 2 1 - 2 .

Po blagoslovu rož ntt kres pri Sv. Vidu pri Ptuju
u d a r i , u t r g a j o otroci cvetlice in dirjajo ž n j i m i d o m o v , k a j t i še m e d
z v o n j e n j e m m o r a j o biti p o d s t r e h o . P o m r e ž i p r e d o k n o m r a z s t a v i j o
v s a k e m u u d u d r u ž i n e o d m e n j e n o . P r e d s o n č n i m v z h o d o m gredo d r u g o
j u t r o gledat. K a t e r e g a cvetlica j e ovenela, t a bo n a j p r e j umrl.'"' N a
k r e s n i večer položi v s a k v hiši po eno k r e s n i c o ( C h r y s a n t h e m u m ) n a
o k n o n a s u h o desko, č i g a r k r e s n i c a j e z j u t r a j najbolj »vedla« (ove­
n e l a ) , tisti bo n a j p r e j umrl.^" G o s p o d i n j a položi n a k r e s n i p r e d v e č e r
vzporedno kresnice ( C h r y s a n t h e m u m lencathenum). Vsak družinski
č l a n izbere svojo. O n i , ki si je izbral tisto, ki n a j d a l j e o s t a n e sveža,
b o n a j d a l j e živel. Na k r e s n i večer n a s t i l j a j o z n j i m i in s p r a p r o t j o
t u d i sobo.°^
»In der K a p p e l ( V e l l a c h ) , St. Veit i m J a u n t a l e u n d a n d e r e n
O r t e n b e s t e h t der B r a u c h , den F u ß b o d e n der H a u s f l u r u n d W o h n ­
s t u b e m i t O r a k e l b l u m e n za b e s t r e u e n . In den K a r a v a n k e n h e i ß e n sie
k r e s n i c e . . . E i n Teil der g e t r o c k n e t e n B l u m e n w i r d aufbewahrt.
W e n n Gewitter i m A n z ü g e sind, wirft m a n e i n i g e g e t r o c k n e t e J o h a n ­
n i s b l u m e n ins F e u e r , d a s h ä l t den im W e t t e r w i r k e n d e n Z a u b e r v o m
H a u s e ab.»^
»In S a g e r b e r g , Slovenj ah, W a k e n d o r f , Abtei, A b r i a c h w e r d e n
v o r der J o h a n n i s n a c h t a u s v e r s c h i e d e n e n S t r ä u c h e r n u n d K r ä u t e r n
F e u e r b u s c h e n oder D o n n e r b u s c h e n g e b u n d e n u n d u n t e r die D a c h ­
s p a r r e n des W o h n - u n d W i r t s c h a f t s g e b ä u d e s g e h ä n g t . Diese B u s c h e n
v e r m ö g e n den in den G e w i t t e r n v e r b o r g e n e n Z a u b e r v o m H a u s e a b z u ­
h a l t e n . Die Z u s a m m e n s e t z u n g d e r D o n n e r b u s c h e n ist eine w e c h s e l n d e .
M a n n i m m t hiezu die S p i e r s t a u d e ( F u c h s s c h w a n z ) die H a s e l n u ß ­
s t a u d e ( L i e s c h n i g g p i š e L ' E s t o c q = l e š n i k ) , Aglei oder O r l i t z ( = or­
l i c a ) , a u c h die e r w ä h n t e n k r e s n i c e oder Salbei ( S c h a u b e i = ž a v b e j ,
s a l v i a ) , die m a n m i t A d l e r f a r n k r a u t ( P r a p r o t oder P r a p r u d ! ) z u
e i n e m S t r a u ß vereinigt.^"
Na k r e s n i p r e d v e č e r n a j n a t r g a g o s p o d i n j a toliko i v a n j š č i č , k o ­
likor je ljudi p r i h i š i . Z a v s a k e g a n a j p o d k a p o m v s a d i en cvet. č i g a r
c v e t leži d r u g o j u t r o n a tleh, tisti bo še v t e m letu u m r l . M o r d a se
b o j i š g r o m a ? P o s l u š a j m e , v e m ti p o m o č i . K a d a r se kopičijo č r n i
o b l a k i i n že čuješ iz d a l j a v e g r o m , si n a t l a č i pod p a z d u h o šop šent­
j a n ž e v i h rož. S t r a h bo m i n u l .
V Središču naberejo na večer pred Ivanjem r u m e n i h kresnih
cvetlic. P r e d u ž i g a n j e m k r e s o v denejo toliko cvetlic, kot j e ljudi p r i
h i š i , n a o k n o in sicer si m o r a v s a k d o eno izmed n j i h o d b r a l i , ki j e
p o t e m njegova. K d o r n a j d e z j u t r a j , d a m u j e cvetlica ovenela in
glavo povesila, ve, d a bo m o r a l v k r a t k e m umreti."" Na p r e d v e č e r

« L. F e r č n i k , št. Ilj ob Dravi, Besednik 1871, 110.

50 Dr. J o s . S a s e l , Slov. Plajberg.
51 žel. Kapla. D r . A n g e l a P i s k e r n i k .
52 L ' E s t o c q ' , Unterkärntner Brauchtum, Carinthia 1930, 172.
53 Ibid.
54 Remšnik na Kobanskem.
5-' P a j e k , črtice 58.
s v . I v a n a devajo i n v a n j s k e rože n a v s k r i ž n a o k n o , d a s t r e l a n e u d a r i .
P a devajo t u d i toliko rož, k o l i k o r j e l j u d i p r i hiši, n a o k n a . K a t e r e g a
r o ž a n a j p r e j ovene, t a n a j p r e j umre.''*' N a k r e s n i večer p r i ž e n e j o
živino p r e d m r a k o m s p a š e . D a j o p a z a v a r u j e j o p r e d c o p r n i c a m i ,
o k r a s e ž i v i n s k e glave z g o z d n o k r e s n i c o ( a r u n c u s S i l v e s t e r ) , ki se p o
d o m a č e i m e n u j e c o p r n i c a . T u d i hlev z a v a r u j e j o i n p o t a k n e j o t o cvetje
v h l e v s k o streho."' ž i v i n o v a r u j e t u d i m a l i h l e b e c k r u h a , ki ga pečejo
n a L u c i j i n o i n ki se zove » l u c i j š č a k « . T a k e g a k r u h a , v k a t e r e g a j e
p o m e š a n o r a z n o s e m e n j e i n o I v a n j e m n a b r a n a zelišča, dobi t u d i
živina, da j i bolje tekne.^** N a k r e s n i večer položijo n a o k n o toliko
k r e s n i c , k o l i k o r j e ljudi p r i hiši. Kolikor k r e s n i c j e p o noči ovenelo,
t o l i k o ljudi bo to leto u m r l o . K r e s n i c e z a t i k a j o n a d a n k sv. J a n e z u
z a s t r e h o i n podboje."^
Zelo m n o g o o b i č a j e v o k r e s u n a m j e z b r a l m a r l j i v i 1. Navratil.""
D r a g o c e n o j e t u d i njegovo k o m p a r a t i v n o g r a d i v o , ki c i t i r a s t a r e j š e
t u j e slovstvo. Okoli Ž u ž e m b e r k a , Ribnice, L a š č i t d . h o d i j o ljudje
še o b e l e m d n e v u p r e d k r e s n i m v e č e r o m n a p o l j e k r o p i t t e r nosijo
s seboj t u d i b l a g o s l o v l j e n i h i n p o s u š e n i h šib c v e t n o n e d e l j s k i h ( n e k a t e r i
o v e n č a n i h s c v e t l i c a m i ) t e r zapičijo n a v s a k o njivo p o e n o šibo » m l a j -
ček« i n to zdaj s a m o »po s t a r i n a v a d i « , n e misleč, č e m u ali z a k a j ?
(Hinje, Male Lašče, R a t j e , Z a g o r i c a , K o m p o l j e , S t r u g e i t d . P o u s t n i h
p o r o č i l i h , p r i s t a v l j a N a v r a t i l ) . C v e t n o n e d e l j s k e šibe so bile o v e n č a n e
b r ž k o n e s k r e s n i c a m i . V Metliki »hitajo« p o s e b n o d e k l i c i že p o p o l d n e
(pod v e č e r ) p r e d k r e s o m ali I v a n j e m n a h i š n o s t r e h o š o p k e iz »žol-
tih« ( r u m e n i h ) cvetlic, t a k o z v a n i h » I v a n j s k i h rož«, isti d a n n a b r a ­
n i h , p a t u d i p o e d i n e cvetlice i n cele g r m i č e , t a k o i v e n c e iz t a k i h rož,
ki so dvoje v r s t e : 1. » I v a n j s k e rože« = p o T u š k u r o ž a sv. J a n e z a ali
n a v a d n a k r č n a zel, h y p e r i c u m p e r f o r a t u m ; 2. I v a n j s k e rože z » d r o b ­
n i m cvetom« ali »obročki« (po T u š k u r u m e n a l a k o t a ali s t r d e n k a ,
g a l i u m v e r u m ) . V R o s a l n i c a h p a r a b i j o štiri v r s t e s a m i h i v a n j s k i h
rož, p o l e g gori i m e n o v a n i h še 2 v r s t i , »belejih« p o i m e n u , i n 3. »bela
s t e l j a « , p o T u š k u o r l o v a p r a p r o t , p t e r i s a q u i l i n a , » I v a n j s k a roža bela«
( s p i r a e a a r n u n c u s ) . — K a t e r i dorasli deklici šopek ali p a v e n e c obvisi
n a s t r e h i m a h o m a p r v i č , d r u g i č ali t r e t j i č , o n a se omoži š e p r e d letom,
a k a t e r i p a d e š o p e k ali p a v e n e c t u d i t r e t j i č n a t l a , o n a bo m o r a l a
še č a k a t i .
V N a v r a t i l o v i m l a d o s t i so m e t a l i m o š k i i n ž e n s k e t a k e vence n a
s t r e h o . Če j e obvisel z g o r e n j o s t r a n j o ( n a d vezjo) g o r o b r n j e n o , j e
p o m e n i l o , d a bo o n i človek še živel t o leto, če j e p a v e n e c o b r n i l glavo
n a v z d o l , j e t o značilo, d a bo oni človek p r e d l e t o m m r t e v . S t a r a raz­
l a g a p a j e : »srečen, k o m u r p r v i č o b s t a n e , preživel b o , ali p a se poročil
t o leto.« N a r o b e t o l m a č i j o t o v Gorici v a s i p r i R i b n i c i : če p a d e š o p e k

K 1 a n j š č e k , Vučja vas.
Prevorje.
=8 P a j e k , Črtice 93.
M. O C v i r k , Sv. Lovrenc nad Prožinom.
LMS 1887, 88 si.
s s t r e h e n a tla, p r a v i j o , d a o n i , ki ga j e vrgel, tisto leto še živi; če p a
šopek o b s t a n e n a s t r e h i , u m r e tisti človek še p r e d l e t o m . V H i n j a h
m e č e j o n a m e s t o š o p k o v p r a p r o t n a s t r e h o i n če o b s t a n e h i t r o n a
s t r e h i , bo v hiši k m a l u s v a t b a . P o G o r i š k e m m e č e j o deklice, k a k o r
n a sv. večer, t a k o t u d i n a večer p r e d sv. I v a n o m , vence ali s v i t k e »od
zadaj« n a drevo, č e se u s t a v i p r v i č , bo še t o leto p o r o k a . V V i p a v i
in po G o r i š k e m so obešali p r i v s a k i h i š i p o d o k n o v e n e c , s p l e t e n iz
r a z l i č n i h cvetlic i n ga p u š č a l i t a m čez z i m o do d r u g e g a leta. V Metliki
s n e m a j o t e v e n c e n a P e t r o v o p r e d s o n c e m , a z n j i m i v r e d t u d i »belo
steljo«, ki se z a b a d a s t r e h i v k a p . S s p r a v l j e n i m i cvetlicami se k a d i
v h l e v u , k a d a r k r a v a n e d a m l e k a ali če oboli živinče, bela s t e l j a se
p a v r ž e v s v i n j a k , d a bodo svinje z d r a v e i n se bolj debelile. V H i n j a h
obešajo vence n a z u n a n j o s t e n o , p r e d o k n a , okoli o k e n j i n okoli v r a t ,
p r i p e n j a j o n a h i š o t u d i »kriščeke« iz rož.
V Metliki z a b a d a j o v s t r e h o »belo steljo« (orlovo p r a p r o t , p t e r i s
a q u i l i n a ) , v okolici n. p r . v R o s a l n i c a h r a z e n t e g a t u d i hebet i n oslad
(sipiraea). Hebet ali h a b â t j e s a m b u c u s e b u l u s i n j e d o b e r za p o -
k o s t n e bolezni, p o s e b n o za »divjačino«, (bolezen, ki se dobi n a p o t i h ,
v e t r i h ) za u r o k e i n za n a g l e n e v a r n e bolezni sploh, a k o se n a žerjavici
ž n j i m k a d i . D r u g o d z a t i k a j o v s t r e h o steljo ( p r a p r o t ) i n k r e s n i c e
(volovsko o k o , c h r y s a n t h e n u m l e u c a n t h e m u m ) , k a t a r i n č i c e ( m a r j e ­
t i c e ) . I n zopet vedežujejo, d a ovenela cvetlica p o m e n i s m r t še t i s t o
leto ali p r e d l e t o m . V H r v a č i p r i Ribnici j i h z a s a j a j o p r e d hišo v
z e m l j o . I n zopet d r u g i d a n v e d e ž e v a n j e . V D o b r e p o l j a h j i h devajo n a
okno in drugi d a n vedežujejo.
V K r a n j u s o v t i k a l i v s t r e h o » š e n t j a n ž e v i n e « , t. j . g o m o l j a s t i
oslad ( s p i r a e a l i l i p e n d u l a ) . N a K o b a r i d s k e m p o s t a v l j a j o p o o k n i h
z a sv. I v a n a š o p k e za v s a k e g a č l a n a v d r u ž i n i i n vedežujejo. P r a p r o t
i n d r u g e rože, m e d n j i m i sv. I v a n a rože ( h y p e r i c u m p.) p a v t i k a j o
p o d s t r e h o , za h o d n i k e ali p a v s k r a j n i r o b s l a m n a t i h s t r e h . Iz r o ž
sv. I v a n a n a p r a v i j o t u d i v e n e c n a č a s t sv. I v a n u . T u š e k p r i p o v e d u j e ,
d a n a b i r a j o n e k o d » š e n t j a n ž e v o rožo« ( h y p e r i c u m p e r f . ) n a k r e s n i
d a n i n j o v t i k a j o v m r e ž e v o k n i h , » š e zdaj se v e r j a m e p o S l o v e n s k e m ,
da je najbolji v a r u h pred strelo.«"
Iz n e k a t e r i h k r a j e v s m o že navedli, d a n a s t i l j a j o Slovenci n a
k r e s n i večer t l a p o hiši i n t u d i p o veži z zeleno p r a p r o t j o , češ d a bo
p r i š e l sv. J a n e z K r s t n i k p r e n o č i t in bo o d v r n i l od h i š e za tisto leto
v s a k o »nesrečo po o g n j u « . S p r a p r o t j o i n d r u g i m i k r e s n i c a m i m u
p o s t i l j a j o k a k o r n a P l a n i n i p r e d h i š a m i i n ipo h i š a h zato, d a bi m o g e l
sv. J a n e z K r s t n i k t a v e č e r ležati l a h k o i n m e h k o . V Malih L a š č a h ,
v Zagorici, v T a b o r u i n v P l a n i n i p r a v i j o cvetlicam, k i j i h t r o s i j o m e d
p r a p r o t j o p o h i š n i h tleh, k r e s n i c e . T u d i okoli h i š e m e č e j o p o n e k o d
praprot.*'^ V T u n j i c a h i n P o d g o r j u n a s t i l j a j o n a k r e s n i v e č e r sobe s

61 T u š e k , O čarovnih zehščih. Slov. Glasnik 1863, 83.

62 N a v r a t i l , LMS 1887, 8 8 - 9 6 .
p r a p r o t j o i n š e n t j a n ž e v i m i r o ž a m i . Sveti J a n e z p r i d e p o n o č i ležat
in j i m t u d i m a l o k o r e n i n i c odgrize. O t r o c i h o d i j o z j u t r a j gledat,
če j e res."^
V P o l j a n s k i dolini n a s t i l j a j o o k r e s u p o s h r a m b a h p r a p r o t i n
dušije. Dušije = t h y m u s s e r p y l l u m , b a b j a dušica."* N a p r e d v e č e r
J a n e z a K r s t n i k a se m o r a j o položiti p o d zglavje t r i j e ž i t n i klasi, p š e -
n i č e n , r ž e n i n j e č m e n o v . Z j u t r a j p o t e g n e š e n e g a izpod vzglavja. Če
j e p š e n i č e n , se ti bo dobro godilo, če j e ržen s r e d n j e , če p a j e j e č m e ­
n o v p a slabo."^ N a k r e s n i p r e d v e č e r se m o r a vleči ž e n s k a sredi z e l n i k a
in z a s p a t i . O n i , ki se j i p r i b l i ž a v s n u , d a j o z b u d i , j e b o d o č i ženin.""
N a k r e s n i v e č e r n a t r g a j o srebotja, s p l e t a j o v e n c e i n o b e s i j o z u n a j
n a h i š n a v r a t a , d a n o b e n a h i n a v š č i n a n e g r e n o t e r . Ko s o g o r n e g a
m o ž a ujeli, so ga zvezali s s r e b o t j e m , k e r ga edino t a vez drži, v s a k o
d r u g o raztrga."" V k r e s n i noči l a h k o greš n a kopice s e n a p o s l u š a t i n
se ti bo r a z o d e l a p r i h o d n j o s t . ( K o r o š k o ) . — B r ž k o n e , k e r j e t a m v m e s
t u d i » p r a p r o t n o s e m e « . K a k o r o k r e s u , m e č e j o d e k l e t a t u d i n a božični
večer vence i n rože v p o t o k e i n s t u d e n c e , d a zapazijo v vodi svojega
ženina."*^ K d o r b i imel p r i sebi s e m e bele p r a p r o t i ( s p i r a e a ) , bi se
l a h k o n a p r a v i l nevidljivega. K d o r bi ga h o t e l dobiti, b i m o r a l ob
s o n č n e m v z h o d u r a z p r o s t r e t i belo r u t o ( r o b e c ) p o d b e l o p r a p r o t . P a
p r e j o za r u t i c o bi m o r a l a s p r e s t i s e d e m l e t s t a r a deklica."^ Ovčjo
č r e d o j e mogoče n a p r a v i t i v o l k u n e v i d n o z d r o b n o p r a p r o t j o . K a d a r
se vleže j a g n j e , ga j e t r e b a d r g n i t i z d r o b n o p r a p r o t j o . N a t o m o r a
j a g n j e ležati t r i d n i n a n j e j . K d o r z v s a k i m j a g n j e t o m n a p r a v i t a k o ,
n a p r a v i v s o č r e d o v o l k u nevidno.™ ž e n s k e se v a l j a j o n a k r e s n i v e č e r
p o c v e t o č e m l a n u . V s a k a s e t r i k r a t zavali. Ko se j e zavalila t r e t j i č ,
seže z desnico čez glavo i n i z r u j e šop l a n u . č e so r a s t l i n e po p a r u ,
se bo še t i s t o leto p o r o č i l a , če p a n e , b o p a še o s t a l a sama.''^
V e č e r p r e d I v a n j i m j e za svetim v e č e r o m za Slovence n a j s k r i v -
n o s t n e j š i . N a K r a n j s k e m j e še bila o V a l v a s o r j e v e m č a s u n a v a d a ,
d a so d e k l e t a t a večer v s t u d e n c e i n p o t o k e v e n c e m e t a l e i n d a so iz
v o d n e g a z r c a l a s p o z n a v a l e svojega p r i h o d n j e g a ž e n i n a . Od š t a j e r s k i h
Slovencev m i j e z n a n a govorica, s k a t e r o se d e k l e t a m e d seboj dražijo,
če j e k a t e r i s p o d l e t e l o : »Saj si ga h o d i l a že v s t u d e n e c gledat, p a ga
le nisi zagledala.« O s t a l a j e še n a v a d a , p r i ž i g a t i v i s o k o p l a m t e č e k r e s e ,
p r i k a t e r i h se t u d i p r e p e v a . Nekaj v r s t t e h s k r i v n o s t n i h p e s m i s e m
si n a P o h o r j u z a p o m n i l :
»Kaj r a s t e brez k o r e n j a ?
K a m e n r a s t e brez k o r e n j a .

63 Dr. F r. S t e l e , (ustno).
«4 L. P i n t a r , Slovarski in besedoslovni paberki. LMS 1895, 8.
"a Ljubno p r i Podnartu. F o r t . L u ž a r .
"O Lobnik p r i Železni kapli. — Dr. A. P i s k e r n i k.
87 Dr. J o s . S a s e l , Slov. Plajberg.
»8 J. V i j a n s k i v Slov. Glasniku 1859 (III) 38.
»9 M. M a j a r . Slov. običajL Slov. Bčela 1851 (II) 122.
'» M. r k p .
'1 Dr. A. P i s k e r n i k , Lobnik pri Žel. Kapli.
 Kaj cvete brez cveta?
P r a p r o t cvete brez cveta.
L e t n i sneg, z i m s k i cvet.«"-

Žene m e č e j o o m e j ( A c o n i t u m N a p e l l u s ) v ogenj in govorijo pri

t e m : »Naj zgori m i n e s r e č a vsa, k a k o r o m e j t r a v i c a . « " Od J u r j e v e g a
d o k r e s a h o d i j o d e k l e t a p e v a t h k a k e m u k r i ž u ali p a si kje d r u g j e
n a p r a v i j o šotor iz h o j k i n i h ali b o r o v i h v e j , k i ga o k r a s i j o s h o j a m i
i n t r a k i . P r e d I v a n j e m , ko s l e d n j i k r a t izpojejo, z a k u r i j o ogenj in
zažgejo š o t o r . K a t e r o dekle z v r š i č e m v r o k i d o b r o skoči p r e k o o g n j a ,
se bo m o ž i l a še to leto — k a t e r o p a n e m o r e , bo brez z a k o n a p o r o d i l o
( R a d i s l a v c i ) V P r e k m u r j u m e č e j o š o p k e iz v r a t i č a , h a b a t a in k r e s ­
n i c n a k r e s , skačejo čezenj in se tolčejo, da bi bili bolj u r n i . ž e n s k e
j i h segrevajo in sedajo n a nje, d a bi lažje p o r o d i l e . Iz k o n o p l j e sple­
t a j o ž e n s k e vrvi in se z n j i m i o p a s u j e j o , k e r p o t e m vse leto n i m a j o
bolečin v b o k i h . S k a č e j o t u d i črez k r e s . K a t e r i se odreže k o n o p l j i n
p a s , t a bo rodila n e z a k o n s k o d e t e . ' "
Mnoge č a r o v n i j e o k r e s u so t u d i zvezane z bezgom ( k o r . bez ali
b e z o v e c ) . Njegov p o m e n v l j u d s k i m e d i c i n i j e z n a n . Že S l o m š e k ga
h v a l i v D o m a č i h zdravilih'''' in p r a v i o n j e m : » P r e d b e s g o m , ki bliso
v f a k i g a f t a n u r a i t e , fe o d k r i j ; s h l a h t n a rezh j e njega zvetje, p a t u d i
g r o s d j e . . .« Seveda ni mislil n a v r a ž e , ki so z n j i m v zvezi. V Rožu
t r e s e j o d e k l e t a n a k r e s n i večer bezovec, d a leti, a k o j e r a v n o v cvetu,
cvetje n a tla, a pri t e m p r a v i j o :
Bèz, beza
Daj m o ž a
Le m l a d a
Kar stara.

Z a p i s a l j e to 1. 1885. K. P e č n i k v L e š a h (pri š e n t J a k o b u v R o ­
ž u ) . " L ' E s t o c q p a p o r o č a : I n z a h l r e i c h e n O r t e n des J a u n t a l e s u n d
U n t e r e n R o s e n t a l e s finden w i r d a s H o U u n d e r b u s c h k l o p f e n . D a s Mäd­
c h e n m u ß in d e r J o h a n n i s n a c h t i m H e m d e v o r d e m H o l l u n d e r b u s c h
s t e h e n u n d auf d e n B u s c h k l o p f e n , wo sie n a c h s t e h e n d e n S p r u c h m u r ­
melt:
Bez, beza
daj moža
kar ena stara
koj ena srednjega.

" P a j e k , Črtice 56. Cit. Trstenjak, Steiermärkische Zeitschrift I

1845, 105.
" P a j e k , Crtice 57. Cit. Trstenjak, Novice 1857, 98.
'4 Ibid. cit. Razlagova Zora 1852, 103.
'5 V. N o v a k , Slov. krajina.
'8 Domazhe sdravila, posneto po P. heg. Jais: Guter Same auf ein gu­
tes Erdreich. B l a ž e i n N e ž i c a . V Celju 1842, 80—83.
" N a v r a t i l , LMS 1887, 100.
'9 Carinthia 1930, 173.
 S t e m bi bilo p r i m e r j a t i t u d i p r i p o v e d k o »Bezeg daj m o ž a . « ' *
K a k o r vedežujejo o z i m s k e m k r e s u (božiču) z l u k o m o v r e m e n u v
v s a k e m m e s c u p r i h o d n j e g a leta,**" t a k o ugibajo s č e s n o m o l e t n e m
k r e s u o p r i h o d n j o s t i . N a k r e s n i v e č e r : es w e r d e n die K n o b l a u c h - o d e r
Z w i e b e l p f l a n z e n ober der W u r z e l a b g e s c h n i t t e n u n d d a s S c h i c k s a l
e r g r ü n d e t . Die e i n e n b e d e u t e n Glück, die a n d e r e n U n g l ü c k . A m n ä c h ­
s t e n M o r g e n w i r d n a c h g e s e h e n , ob d a s Glück o d e r U n g l ü c k g r ö ß e r
ist. A u c h zwei G r a s h a l m e w e r d e n a b g e s c h n i t t e n u n d ä h n l i c h ver-
fahren.^i G o s p o d i n j e p r e r e ž e j o n a k r e s n o biljo t r i k u p č k e č e s n a —
e n e g a za veselje, d r u g e g a za žalost in t r e t j e g a za z a s m e h o v a n j e , vse
t r i p a v e n a k i višini i n n a j si d o b r o z a p o m n i j o , v k a k n a m e n so bili
posamezni kupčki prirezani. Potem naj opazujejo, kako rastejo po­
s a m e z n i k u p č k i , k a t e r i bo v r a s t i p r e h i t e l d r u g e g a in česa bo v p r i ­
h o d n j e m letu n a j v e č : veselja, žalosti ali p a z a s m e h o v a n j a . P o s e b n o
z a d n j e j e h u d a reč, k a j t i b r i d k a r e s n i c a j e : z a s m e h o v a n j e g r e k r i ž e m
v svet, čez s e d e m let p a p r i d e n a z a j v krilo sest.'^^ Na k r e s n i v e č e r o
m r a k u strižejo »slamo« ( = steblo) č e s n a . T a k o steblo p o t e m zopet
p o ž e n e . Tisti, k i ga j e p o r e z a l , h o d i gledat, k a k o r a s t e . A k o d o b r o
r a s t e , b o dolgo živel.**''
I n t a k o bi l a h k o n a v e d e l še m n o g o g r a d i v a o k r e s n i c a h , ki p a j e
podobno navedenemu.
VITI. Nekaj razlage
V t e h p o r o č i l i h o n a š i h običajih s k r e s n i c a m i se n a m je o h r a n i l o
t o l i k o r a z n o v r s t n e g a » n a r o d n e g a b l a g a « , da je t r e b a vsaj g l a v n e s t v a r i
s p r a v i t i v k a t e g o r i j e . T r e b a bi p a bilo v s a k običaj posebej p r e i s k a t i ,
k a j t i le t e m e l j i t e p o s a m e z n e š t u d i j e , o p r t e n a b o g a t o p r i m e r j a l n o
g r a d i v o , dovedejo do z a d o v o l j i v i h z a k l j u č k o v .
Zelo s t a r se m i zdi o b i č a j , ki se n a m je o h r a n i l v S l o v e n s k i k r a ­
j i n i . T a m m e č e j o š o p k e iz v r a t i č a , b a h a t a i n k r e s n i c n a goreči k r e s ,
s k a č e j o čezenj in se tolčejo, d a bi bili bolj u r n i . ž e n s k e p a jih
s e g r e v a j o in s e d a j o na nje, da bi l a ž j e porodile.
S e g r e v a n j e k r e s n i c in s e d a n j e n a s e g r e t e ( n a t l a ) , n a j p o m a g a p r i
p o r o d u in ga č a r o d e j n o lajša, slično k a k o r nevesti, bodoči p o r o d n i c i ,
sedenje n a koži v č a r o d e j n e m o b r e d u z nakolenčičem.** Ž e n s k e
skačejo opasane s konopljinim pasom črez kres
in k a t e r i se o d v e z e ta p a s , ta bo r o d i l a nezakonsko
d e t e . V R a d i s l a v c i h s k a č e j o d e k l e t a z v r š i č e m čez k r e s . K a t e r o d e k l e
z v r š i č e m v r o k i d o b r o skoči p r e k o o g n j a , se bo omožilo še i s t o leto,
k a t e r o p a n e m o r e , bo p o r o d i l o brez zakona.'*'' P a s je že v s t a r i dobi

79 Novice 1859, 14.

85 P a j e k , Crtice 57.
" L' E s t o c q', Car. 1930, 172—3.
82 M. rkp.
83 F o r t . L u ž a r , Št. Gothard pri Trojanah.
8* B o r i s O r e l , Čarodejni obred in mit n a k o l e n č i č a . . . Etnolog
XIV. 90.
P a j e k , črtice 57.
z n a k ž e n s k e n e d o t a k n j e n o s t i , odvezuje ga nevesti šele ženin, n j e n
mož.**" T u d i n a n a š i h ž e n i t o v a n j i h nosi n e v e s t a p a s . In če se ž e n s k i ,
k o skoči črez k r e s , razveže, j e to z n a k , d a bo rodila n e z a k o n s k o dete.
P a s se ji odveze p r e d z a k o n o m . D r u g običaj, ki se n a m je k o l i k o r
toliko o h r a n i l še v s t a r i obliki, j e iz P r e v o r j a , k r a j a , ki j e p r o m e t u
precej odmaknjen. N a k r e s n i v e č e r p r i ž e n e j o živino
p r e d m r a k o m s p a š e . D a j o p a z a v a r u j e j o p r e d co-
prnicami, okrase živinske glave z gozdno kresni­
co (aruncus Silvester), k i s e t a m imenuje c o p r n i c a.
Tudi hlev zavarujejo in p o t a k n e j o to c v e t j e v
hlevsko streho.
V s t a r e m R i m u so o b h a j a l i 2 1 . a p r i l a Palilije — P a r i l i j e . P a r i l i a
i z h a j a j o iz glagola p a r i o , »quod p r o p a r t u pecoris s a c r a fiebant.«*''
T a p r a z n i k se d e l o m a u j e m a z n a š i m i običaji in kresovi o veliki n o č i
in o Sv. J a n e z u K r s t n i k u . R a z l i k u j e m o p a d v o j n o p r a z n o v a n j e : 1. j a v ­
no, ki ga j e p r i r e j a l a d r ž a v a ali občina, i n 2. p r i v a t n o , ki so ga p r i r e ­
j a l a p o s a m e z n a g o s p o d a r s t v a n a deželi. V F a s t i h IV, 721—861 n a m
j e Ovidij opisal p r a z n i k . N a j p r e j o p i s u j e s v e č a n o s t v m e s t u , n a t o p a
p r i v a t n o p r a z n o v a n j e v p r e d m e s t j i h i n n a k m e t i h . To p a sestoji iz
6 d e l o v : 1. Ovčji hlev so o k r a s i l i z zelenimi v e j a m i , ki so j i h v a n j
z a t a k n i l i . Na v r a t a so obesili velik venec. 2. Ko se je m r a č i l o (ad
p r i m a c r e p u s c u l a ) , so z a k u r i l i iz s l a m e ogenj i n skozenj gonili ovce
( p e r f l a m m a s saluisse p e c u s v. 8 0 5 ) . P r i t e m so kadili z žveplom. 3 .
P r e j so p o m e t l i tla z l a v o r j e m in j i h p o š k r o p i l i z v o d o . N a o g n j i š č u
ali n a p r e n e s l j i v e m o l t a r j u so sežgali lavor j evo vejo, oljčne, s m r e č n e
vejice i n vejice J u n i p e r u s S a b i n a , ki jo T u š e k i m e n u j e » ž e g n a n o
d r e v c e « . 4. O b e n e m j e d a r o v a l p a s t i r boginji p a š e P a i e s v k o š a r i c i
k o l a č k e iz p r o s e n e m o k e in m l e k a i n jo j e v molitvi, k i j o j e t r i k r a t
ponovil, p r o s i l , n a j o d v r n e vse sile, ki p o v z r o č a j o bolezen, od o v č j i h
s t a j , p a š o v gozdu n a j p o m n o ž i z obilno t r a v o , živalim p a naj zagotovi
p o l n a v i m e n a i n obilen skot ( z a r o d ) . 5. P o molitvi si je u m i l r o k e v
sveži v e č e r n i r o s i . ' 6 . Ko se j e m e d t e m s l a v n o s t n a d r u ž b a p a s t i r j e v
o k r e p č a l a z m l e k o m i n m o š t o m , so začeli t u d i l j u d j e s k a k a t i črez
o g e n j , ki so ga n a p r a v i h n a t a n a č i n , d a so drgnili d v a k a m n a . Netili
p a so s l a m o i n seno.®^
K a k o r so bili v R i m u i n okolici zelenje, ki so ga z a t i k a l i v ovčje
s t a j e in v e n e c n a d v r a t m i , a p o t r o p e j s k i i n n a j bi o d v r a č a l i v s a k o zlo
o d h l e v a in d r o b n i c e , t a k o so t u d i r a z l i č n e r a s t l i n e , ki j i h z a t i k a m o v
o k n a , v s t r e h e , hleve a p o t r o p e j s k e in n a j o d v r a č a j o s t r e l o , a t u d i š k o d ­
ljive č a r e t e r bolezen od ljudi i n živine. P a t u d i » c o p m i c e « , s k a t e r i m i
s o o k r a š e n e živinske glave, so zlo o d v r a č u j o č e . So p a še d r u g e p a r a l e l e
2 n a š i m i običaji. Na o g n j i š č u ali o l t a r č k u so R i m l j a n i sežigali r a z l i č n e

8» O pasu glej lepo razpravo »Pojas« dr. M a r i j a n a S t o j k o v i ć a

v ZbNŽO knj. XXIX, 2 (1934).
8' D a r e n b e r g - S a g l i o , Dictionaire des antiquités Grecques et
romaines. Paris.
88 M a n n h a r d t , Antike Wald- und Feldkulte II. 309—313.
vejice. V Slov. k r a j i n i mečejo š o p k e iz h a b a t a , v r a t i č a in k r e s n i c n a
goreči k r e s . N a Š t a j e r s k e m m e č e j o žene o m e j v k r e s . Skozi goreči k r e s
so o k o l i č a n i R i m a gonili ovce in k o n č n o so t u d i ljudje s k a k a l i čez
o g e n j . P o v s o d p r i n a s s k a č e j o t u d i ljudje čez o g e n j , n e k o č p a so t u d i
govedo gonili čezenj.*** T o j e s t a r a l u s t r a c i j a , očiščevanje, ki je izpri­
č a n o že v s t a r i Indiji.*" P o s e b n o se j e to v r š i l o z živino, če je i z b r u h ­
n i l a ž i v i n s k a k u g a . Z a n i m i v a slika o »Volovski bogomolji« j e p r i o b -
č e n a n a s t r . 231 S c h n e e w e i s o v e g a G r u n d r i s s a . T u se o č i š č e v a n j e v r š i
skozi o d p r t i n o v zemlji in črez »živi ogenj«. Z d r u ž e n j e dvojen čar,
č a r h o j e skozi volilo stvar*^ i n skozi o g e n j . P a s t i r si j e po molitvi
u m i l r o k i v sveži v e č e r n i rosi. O č i š č e v a n j e z roso j e n a b i n k o š t n o
j u t r o t u d i p r i n a s o b i č a j n o . »Na b i n k o š t n o nedeljo j e d o b r o , če se
u m i j e š p r e d s o n č n i m v z h o d o m z roso, ki j e n a p š e n i c i ; ni se p o t e m
b a t i s o n č n i h peg — če j i h p a že i m a š , j i h gotovo izgubiš.« ( Š k a r n j i c e
p r i Dobjem.)''^ O očiščevanju t u j c e v n a vzhodu j e z n a n o t o l e ; g r š k i
c e s a r J u s t i n i j a n j e 568 p o s l a l Z e m a r h a za o d p o s l a n c a n a dvor t u r -
-škega k n e z a n a Z l a t e m b r d u E k t a t a v Aziji. Z e m a r h j e n a k r a t k o
opisal c e r e m o n i j e l ob svojem s p r e j e m u in s p r e j e m u g r š k i h s p r e m l j e ­
valcev. Slovesno so j i h p r i č a k o v a l i i n po s v o j e m o b i č a j u : l u p a š e u
b u b n j e v e , zvoniše i v a t r o m r a z g o n i š e vse m o g u ć e zle d u h o v e s p o s l a ­
n i k a , p r a t n j e i n j i h o v a p r t l j a g a i tek ih p o t o m p r i m i š e , p o š t o p r o d o š e
k r o z čistilišta."^ T r a g i č e n s l u č a j se j e dogodil z r u s k i m o d p o s l a n s t v o m .
K n e z Mihajlo č e r n i g o r s k i j e odšel z o d p o s l a n s t v o m k T a r t a r o m . R u s i
p a n i s o hoteli iti skozi ogenj k a k o r oni, zato so bili umorjeni.'-** K e r
j e k r e s važen letni čas — sonce j e p r i š l o »do v r h u n c a « — k e r je
t a k r a t l e t n i solsticij, se v r š i j o tedaj k a k o r ob z i m s k e m solsticiju, o
božiču, s k r e s n i c a m i r a z n i č a r i za p r i h o d n j o s t : če t v o j a r o ž a ovene,
boš u m r l . č e obvisi venec, boš še živel, če p a d e s s t r e h e , boš p a u m r l .
č a r za p r i h o d n j o s t j e z d r u ž e n t u d i z l j u b a v n i m č a r o m : če obvisi v e n e c
n a s t r e h i ali n a d r e v e s u , se boš p o r o č i l a . V Slov. k r a j i n i j e o b i č a j e n
t u d i č a r p o a n a l o g i j i : s k a č e j o čez ogenj i n se bijejo, d a ibi bili bolj
u r n i . P r a v za p r a v p a t u bitje p o v z r o č a u r n o s t .
Zanimiv je tudi o b i č a j z b e z g o m . O h r a n j e n j e v Rožu,
P o d j u n i i n Železni Kapli. B è z, b e z a , d a j m o ž a ! Dekle g a t r e s e ,
d a leti cvet n a tla, če j e r a v n o v cvetu, ali p a t r k a n a n j . P o L ' E s t o -
c q o v e m p o r o č i l u m o r a to delati oblečena v s a m o s r a j c o . I n n a g o v o r i
ga, k a k o r bi bil človek ali d u h . Ker j e bez d r e v o , p r e b i v a v n j e m d r e ­
v e s n i d u h . Bezeg j e živa k m e č k a d o m a č a a p o t e k a . Cvet, listje, k o r e ­
n i n e , s k o r j a , vse se r a b i v l j u d s k i m e d i c i n i . T u d i se p r e n a š a j o n a n j
bolezni. V p r e j š n j i h č a s i h so p a č v bezgu častili p l o d o n o s n e g a , človeku

"» P a j e k , Črtice 57.

«0 M a n n h a r d t 306.
"1 F r. K o t n i k , Skoz potegniti, skoz vleči, skoz iti ali lesti — kot
zdravilno in čarovno sredstvo. ČZN 1937 (Kovačičev Zbornik).
»2 P a j e k , Črtice 5.
"3 S. T r o j a n o v i Ć , Vatra u običajima i životu srpskoga naroda
SEZb XLV, 159.
8* N. d. 160.
p r i j a z n e g a d u h a , ki so ga o g o v a r j a l i s č a r o v n i m i c e r e m o n i j a m i . K o t
p l o d o n o s n i simbol j e v l j u d s k i e r o t i k i velikega p o m e n a . N e č i s t i m
d e k l i c a m so postavljali n a T h i i r i n š k e m o b i n k o š t i h bezgove veje n a
o k n o . — Dekle j e o b l e č e n a v s a m o s r a j c o . V d a n a š n j i h , sedaj še
o h r a n j e n i h običajih je n a g o t a le d e l n a , p r e j p a je bila c e l o t n a . O
n a g o t i j e m n o g o t e o r i j . E n a izmed n j i h je, d a golota povzroči, d a s e
o b l e k a v k u l t s k e m d e j a n j u n e t a b u i r a ; k e r s t e m j e za v s a k d a n j o
r a b o n e s p o s o b n a . Golota d a povzroči t u d i večji plodovitni č a r — v
t e m p r i m e r u z d o t i k a n j e m z bezovcem, v k a t e r e m je s k r i t p l o d o n o s n i
duh.''^^
Na k r e s n i večer n a s t i l j a j o izbe, veže pa tudi
tla p r e d hišo s p r a p r o t j o in r a z n i m i kresnicami,
d a bi sv. J a n e z lepo počival, k e r p r i h a j a t a večer v n a š e h i š e p r e n o ­
čevat. T a k o l j u d s k o v e r s k a r a z l a g a , ki j e p r i p o m o g l a , d a se je običaj
o h r a n i l do d a n a š n j e dobe. T u d i besedilo blagoslova zelišč m e r i ,
m i s l i m , n a t a o b i č a j : » . . . k a m o r k o l i b o d o ipoložene, bodisi v h i š a h
ali v p o s t e l j a h ali v i z b a h . . .« s a m o d a pri n a s l j u d s t v o n e p o l a g a
blagoslovljenih zelišč v sobe, a m p a k č a r o d e j n e k r e s n i c e in č a r o d e j n o
p r a p r o t , ki i m a j o v p r a v o k r e s u p o s e b n o m o č . N e h o t e se n a m v s i l j u j e
p a r a l e l a z božičem, ko po t l e h v sobi n a s t i l j a j o s l a m o ali p a j o v s a j
p o l a g a j o pod mizo ali n a m i z n i p r t . T a običaj ni s a m o o m e j e n n a
H r v a t e i n Srbe, p o z n a ga v e č i n a e v r o p s k i h n a r o d o v . O božiču — z i m ­
ski solsticij — o k r e s u letni solsticij. K a k o r s m o videli, so n e k a t e r i
običaji, n. p r . u m i v a n j e z vodo o k r e s u in božiču, povezani m e d seboj
po k r e s n i c a h . O božiču n i svežih zelišč, zato s l a m a , ki j o l j u d s k a
r a z l a g a t o l m a č i k o t b e t l e h e m s k o h l e v s k o s l a m o . In v p r a v z a t o se j e
t u d i t a običaj o h r a n i l do d a n a š n j i h d n i .
Razlaga običajev je k r š č a n s k a , t o d a n j i h izvor j e s t a r e j š i . H e -
r o d o t p o r o č a o P e r z i j c i h i n S k i t i h (I 132, IV 6 0 ) , d a so p o l a g a l i m e s o
n a p o s e b n o p r i p r a v l j e n o d a r i t v e n o n a s t e l j iz m e h k e t r a v e , n a k a t e r o
n a j bi se vsedli t u d i bogovi. T u d i s t a r i I n d i so d a r o v a l i b o g o v o m j e d i l a
n a d a r i t v e n i n a s t e l j i , »barhis« i m e n o v a n i , ki je s e s t a j a l a iz sveže p o k o ­
šene t r a v e . B a r h i s je s o r o d n a z » b l a z i n o«, k a r p o m e n i s p e r j e m
n a d e v a n o odejo, s t r n . b o l s t u r . O s n o v n i p o m e n p a j e s t e l j a ( n â s t e l j - i ) ,
s n o p s e n a . L j u d j e so v s t a r i h č a s i h res sedeli n a n a s t e l j i , p a t u d i
bogovi, če so j i h klicali, d a bi sprejeli človeške j e d i . ( S c h r ö d e r , R e a l .
Lex. s. v. O p f e r ) . G r k i so t r o s i l i n a j p r e j Hestiji, n a t o p a t u d i d r u g i m
b o g o v o m zelišča n a o l t a r . R i m l j a n i p a so devali n a o l t a r r u š o , d r u g a
p o r o č i l a p r a v i j o , d a so o l t a r j i bili iz zemlje, n a k a t e r o j e bila p o l o ž e n a
ruša.''*' T o je bila p r a z n i č n a d a r i t v e n a n a s t e l j . Božična s l a m a bi bila
o s t a n e k t e n a s t e l j i . Če p a drži t a S c h r ö d e r j e v a teorija, se n a š a k r e s n a

O bezgu in nagoti gl. O s w a l d \ . E r i c h i n R i c h a r d V e i 1 1 ,

Wörterbuch des deutschen Volkskunde 327—328 in 521. Razen tega o bezgu
W. M a n n h a r d t , Wald- u. Feldkulte I, str. 10—12 in še na mnogih me­
stih prim. 629 registra ter dr. H. M a r z e 1 1 , Unsere Heilpflanzen 188—193.
^" Dr. E d m . S c h n e e w e i s . Die Weihnachtsbräuche der Serbokroa­
ten. Wien 1925, 212—214.
n a s t e l j lažje t o l m a č i kot o s t a n e k s t a r i h d a r i t v e n i h običajev, k a k o r p a
božična s l a m a , ki j e s u h a , m e d t e m ko so k r e s n i c e sveže. In k a k o r
s m o videli, j e v s a d a r i t v e n a n a s t e l j b i l a sveža. — P o n e k o d se p r i n a s
t u d i n e k a t e r e r a s t l i n e i m e n u j e j o stelja, v Beli K r a j i n i p r a p r o t , N a v r a ­
til i m e n u j e p t e r i s a q u i l i n a steljo, d e m i n u t i v steljica ipa p o m e n i poly-
p o d i u m d r y o p t e r i s ( M ) , s l a d k a steljica p a p o l y p o d i u m v u l g a r e . (Plet.)
V d o l o č e n e m obsegu t e r a z p r a v e ni mogoče p o j a s n i t i vseh o b i č a j e v
in č a r o v n i j , ki s o v zvezi s k r e s n i c a m i i n k r e s o m . T o delo j e šele
n a č e t o . Videli p a s m o , d a n a m besedilo blagoslova r a s t l i n n a k r e s
p o j a s n j u j e m a r s i k a t e r o reč, ki j o j e n a r o d o h r a n i l k o t običaj i n i z r o ­
čilo do d a n a š n j i h d n i . T e s t v a r i so bile p o vsej E v r o p i r a z š i r j e n e in
so d e l o m a iz p r e d k r š č a n s k e dobe.

Boris Orel

Čarodejni obred in mit nakolenčiča ter

bosmana v slovenskih ženitovanjskih običajih
Začasno poročilo.

Bosman
I.
1. Vzhodna Sp. Štajerska. B o s m a n j e velika ž e n i t o v a n j s k a š t r u c a
kruha, ki j o p o z n a j o p r e d v s e m razni k r a j i n a v z h o d n e m S p . š t a j e r ­
skem. N a j s t a r e j š e t i s k a n o poročilo o š t a j e r s k e m b o s m a n u j e
iz leta 1858. T e g a leta j e D a v o r i n T r s t e n j a k p o d p s e v d o n i m o m
Vicko D r a g a n opisal v »Novicah«^ »Gostovanje v V e r b o v c u (t. j . v
Ver ž e j u ) t e r o b o s m a n u in n j e g o v e m o b r e d j u tole povedal :
»Drugi dan gostovanske kuharce že zgodaj klopočevo župo kuhajo, in
po zajutreku se začnejo igre. Zovčin je ravnatelj vseh iger. Lovijo tate in
jih pripeljajo pred sodnika, nesejo v procesiji b o s m a n od nevestinega
doma v hišo ženina, kjer je drugi dan gostija.
B o s m a n je pogača v podobi deteta, na kteri je viditi celo gospodar­
stvo, malih babik, petelinčkov, kravičk itd. Oče starešina bosman prej,
kakor mlada žena spat gre med godbo in pesmami nevesti v krilo položi.
Ženski spol peva:

Darujemo ti bosman. Darujemo ti bosman.

Zakona izgled, — Zakona izgled, —
Da bi bila srečna Da bi ti dobila
Dosti dosti let! Ljubeznih detet! •

1 N o v i c e 1858, ,str. 141.

Dr. Karel Š t r e k e 1 j , Slovenske narodne pesmi, III., str. 326/27.