Unirvezitet Sv.

Kiril i Metodij
Filozofski fakultet
Institut za Istorija

Semejstvata vo stariot Egipet

Starite semejstva vo Egipet

Va`no za site Egipjani bilo da se o`enat i da osnovaat familija.

Mo`elo da se predpostavi deka golemo vlijanie vrz odlukata za `enewe
imale i roditelite, no isto taka po ostanatite ljubovni pisma {to se
za~uvani vo London mo`e da se zaklu~i deka de~koto i devojkata
imale golema sloboda. Vo qubovnite pesni de~koto devojkata ja
narekuva sestra, a dodeka devojkata de~koto go narekuva brat. Vo
Egipet postojat slu~ai koga faraonot se o`enil so svojata sestra pa duri
i slu~ai koga se `eni i so svojata kerka. Eden sudija ka`uval deka zakon
protiv `eneweto so svojata sestra ne postoi, no postoi zakon {to mu
dozvoluva na faraonot da raboti {to saka. U{te nemalo utvrdeno dali
ima slu~ai kade nekoj od obi~niot narod se o`enil so svojata }erka ili
sestra no ima podatoci deka brakot pomegu vujko i vnuka bil
dopu{ten. Vo tekot na `eneweto spored staroegipedskata tradicija
svadbenata povorka bila mnogu golema, devojkata se preseluva kaj
mom~eto i na nejzinoto ime se dodava imeto na ma`ot. Mladiot
bra~en par bil registriran od strana na visok ~inovnik. Vo bra~nata
zaednica mom~eto noselo 2/3 od nasledstvoto, a devojkata 1/3. Vo
slu~aj na smrt na eden od parot, na drugiot ostanuva se no slobodno
raspolaga samo so svojot del. Isto taka i religijata imala udel vo brakot,
taka na primer bra~niot par bil obvrzan zaedno da odi vo hramovite na
molitva. Svadbata zavr{uva koga site }e si razotidat , a svatovite
mo`at da slavat do tolku kolku {to imalo mo`nosti.

@ena

Starite kipovi i sliki ni davaat edna dobra slika za starite

semejstva vo Egipet. Na slikite i kipovite se naslikani majkata i tatkoto
kako se fateni za raka zaedno so svoite deca. Za `enata starata
literatura i pisateli ne ni davaat nekoj primer na slika. Tie bile
predstavuvani kako lekomislena, nesposobna i najmnogu neverna,
skoro vo site Egipedski prikazni ne im se dava nekoe posebno zna~ewe
na `enite, dodeka ma`ite bile prika`ani kako verni, ne`ni, razumni,
dobri, hrabri i dr.
Vo star Egiped neverstvoto na `enite bilo kaznuvano so smrtna kazna
dodeka za neverstvoto na ma`ite nemalo nikakva kazna. Toj mo`el da
donese i druga `ena. Vo edna grobnica e najden sostav na edna
familija, a nego go so~inuvala tatko, majka, deca, prijatel, ortak, `ena,
mileni~e i sluga. Vo star Egiped ma`ot imal pravo da ja tepa `enata, no
toa da nego pravi bez pri~ina.

2
 Deca

Egipjanite bile narod koj mnogu gi sakale i im se raduvale na

decata. Tie sekoe slobodno vreme go koristele da u`ivaat so svojata
`ena i deca. Decata u{te kako mali bile ve`bani vo frlawe, bumerang i
harpun. Site se ponosele i gi sakale svoite deca. Ima mnogu podatoci
deka edna familija imala pogolem broj deca i site bile so ista privilegija.
Decata vo toa vreme ne bile i nekoi golemi potro{uva~i. Mom~iwata
nemali nitu obleka, nitu obuvki, tuku samo nekoja ogrlica, dodeka
devojkite imale samo eden ~e{el i pojas. Hranata im bila ednostavna:
stebla, koreni, papirus i ka{a. Vo star Egiped iako site bile isto sakani
no sepak preovladuvala `elbata da se ima sin koj ke go prodol`i
tatkovoto ime, da go pogrebe i da go odr`uva tatkoviot grob. Starite
Egipjani mislele deka so ragawe na deteto mo`ele da ja spoznaat
idninata. Se mislelo deka na novoroden~iwata sedum nevidlivi bo`ici
im proro~ile koe novoroden~e od {to ke umre. Vo Egiped sekoj tatko
znael da napravi horokop za svojot sin. Isto taka preovladuvale mislewa
na koi dati e dobro da se ra|a, vo kakva polo`ba trebalo da se rodi
novoroden~eto i {to trebalo prvo da re~e. Golema va`nost vo Egiped
im se davalo na imiwata bidejki starite egipjani nemale prezimiwa,
nekoi nivni imiwa se mnogu kratki dodeka drugi se mnogu golemi vo
zavisnost od toa od kade poteknuva imeto i dali e toa spored nekoj
bog, nekoja nadvore{na okolnost ili od nekoj son {to go sonile
roditelite. Koga se dade na deteto ime toa ime se upi{uvalo vo
slu`bena kniga. Za novoroden~iwata najmnogu se gri`ele nivnite
majki, dodeka kralskite deca gi odgleduvale posebni dadilki koi mu
slu`ele podolgo vreme na kralot. Koga dovolno ke porasne deteto na
mom~iwata im se dava pojas, a na devoj~iwata fustan~iwa {to zna~i
kraj na ranoto detstvo.

3
 Slugi i robovi

Ima poveke vidovi na slugi vo star Egiped. Slugite koi bile

narekuvani {emsa, nivnata rabota bila da gi pratat svoite gospodari i
za vreme na nivniot zastoj tie na gospodarot mu go davaat stapot i mu
ja stavaat nametkata, a drug {emsa mu gi nosi sandalite za vreme na
zastojot toj mu gi ~isti nozete i oblekuval sandalite. Slugite ubai
imale za cel da gi slu{aat doverlivite razgovori i da go potsetat svojot
gospodar koga zatreba. Peharnici, toa se slugi koi u~estvuvale vo site
istra`ni komisii. Slobodata na slugite vo star Egiped ne bila osporuvana
od gospodarite, tuku tie mo`ele koga sakaat da go napu{tat
gospodarot, da dojdat do nekoja podobra rabota i duri ako uspejat vo
rabotata tie da bidat slu`eni. Dodeka lugeto koi bile narekuvani hemu
ili behu so pravo mo`e da se narekuvaat pravi robovi spored novata
dr`ava. Tie bile strogo dr`ani, duri i ako pobegnale po niv se pra}alo
potraga i bile strogo kaznuvani. Robovite bile glavno od pokorenite
zemji. Faraonite gi poklonuvale na onie oficeri koi gi zarobile ili dokulku
bile zarobeni poveke robovi tie bile rasporedeni pomegu vojnicite.
Gospodarite mo`ele i da gi iznajmuvaat robovite ili da gi prodavaat bez
razlika potoa kakva rabota }e imaat robovite. Za vreme na kra`bite na
grobnicite mnogu robovi, kako i lu|e od najniskiot sloj bile strogo
kaznuvani taka da vo toa vreme i ne bila golema razlikata me|u robot i
lugeto od niskiot sloj. Snaodlivite robovi imale mo`nost da dobijat i
sloboda od svojot gospodar.

Ku}ni `ivotni

Ku~iwata bile pridru`nici na Egipjanite i pomo{nici vo lovot. Tie

imale sloboda da se {etaat po ku}ata i da {etaat na stolot na
gospodarot. Isto taka i ov~arskite ku~iwa ne go napu{tale i
sekoga{ mu pomagale na ov~arot. Tie ku~iwa bile golemi i so {ilesta

4
usta. Isto kako lugeto i ku~iwata si imale svoi imiwa koi imiwa
ozna~uvale ne{to. Egipjanite mnogu se ponosele na svoite ku~iwa no
nemalo nieden dokaz deka tie si igrale ili gi miluvale. Za razlika od niv,
majmunite predstavuvale glavna atrakcija kaj starite Egipjani. Tie so
svoite grimasi gi zabavuvale site okolu sebe. Za vreme na star Egipet
isto taka vo slu`ba bile i xuxiwa i grbavci koi bile glavni meta za
podignuvawe majmunite. Majmunite dobro se slagale so ku~iwata i
ma~kite, a pomalku so nilskite guski. Ma~kite najprvin nemale sloboda
kako ku~iwata i majmunite. Tie se kriele po gramu{kite i lovele ptici i
ribi, no podocna bile pripitomeni, najpoveke bidejki bile najgolem
neprijatel na gluvcite. Starite Egipjani mnogu rano ja pripitomile i
nilskata guska. Taa ne bila kako drugite ptici, koi bile loveni vo razni
zamki, tuku slobodno {etale po dvori{tata, pa duri i vo ku}ite na starite
Egipjani. Iako ponekoga{ pravele {teti kako uni{tuvaweto na zimskite
plodovi sepak ne bile zaplenuvani.