Patot Na Obedinuvanjeto A5

PATOT NA OBEDINUVAWETO
2
PATOT NA
OBEDINUVAWETO
Pre~esen San Mjong Mun
Semejna federacija
za svetski mir i obedinuvawe
- Internacionalna
3
Semejna federacija za svetski mir i obedinuvawe -
Internacionalna
1600
SODR@INA
4
Glava 1
Glava 2
Glava 3
Glava 4
Glava 5
5
6
PREDGOVOR
7
8
Glava 1
OSNOVITE NA BO@JATA PROVIDENTNA ISTORIJA
9
Prv del
PROVIDENTNATA ISTORIJA
10
1. Sovr{eniot svet na sozdavaweto
Koja e Bo`jata Volja? Ova izgleda kako krajno

ednostavno pra{awe, no toa navistina e isklu~itelno te{ko.
Dokolku ova pra{awe mu go postavite na nekoj slaven teolog i
toj ne }e moè lesno da vi odgovori. No, so cel da se izgradi
Nebesnoto Kralstvo na Zemjata, nie mora jasno da ja razbereme
Bo`jata Volja, bidej}i taa vo istorijata na spasuvaweto e prvata
osnova, centar i presvrtnica. Zatoa, najva`no od sé e da se definira
Voljata.
Toga{, koja e Bo`jata Volja od gledna to~ka na
Obedinuva~kata crkva i spored razbiraweto na pre~esniot Mun?
Toa e da se ispolni idealot na sozdavaweto, a toa e celta na
sozdavaweto. Bog sozdal sé so nekoja cel, pa zatoa Bo`jata Volja
e da se ispolni Negovata cel na sozdavaweto. Koj e centarot na
taa cel? Adam i Eva. Zatoa celta na Bo`jeto sozdavawe e
ostvaruvawe na idealot za sozdavaweto, sosredoto~eno na Adam
i Eva.
Toga{ {to e ostvaruvawe na idealot? Toa e
vospostavuvawe na ~etiripozicionata osnova. êtiripozicionata
osnova e temel na semejstvoto sosredoto~eno kon Boga, vo koe
kon Boga naso~enite Adam i Eva, celosno obedineti vo qubov
kako sovr{ena dvojka, ra|aat deca.
[tom e sozdadena ~etiripozicionata osnova, Adam i Eva,
obedineti vo edno telo sosredoto~eno kon Boga, ne bi moèle da
go napu{tat svetot na Bo`jata qubov. Dokolku Adam i Eva, so
Bog vo centarot, sozdale sovr{eno semejstvo, toga{ Bo`jata Volja
bi bila ispolneta vo Adamovoto semejstvo. Tie bi go sledele
Nebesniot Tatko gore i bi zastanale vo pozicija na ~ovekovi
predci na svoite potomci dolu. Nivnoto semejstvo bi stanalo izvor
na qubovta. Ova semejstvo bi bilo osnova vrz koja Bog, Adam i
Eva bi stanale edno telo, obedineto vo qubov, na toj na~in
ispolnuvaj}i go Bo`jiot ideal.
Dokolku Bo`jata Volja bila ostvarena vrz ovaa osnova na
bra~na qubov i qubovta na decata, na zemjata bi bila sozdadena
edna kultura, so Adam kako centar. Ne bi bilo kako denes so
mnogu razli~ni kulturi i civilizacii sozdadeni od narodi od mnogu
11
zemji. Sosredoto~eno na Adam, bi imalo edna kultura, edna
ideologija i edna civilizacija. Ako ne{tata se odvivale na ovoj
na~in, bi bile obedineti site kulturi, cela istorija, site obi~ai,
jazici, tradicii itn.
Isto taka, vo krugot na Bo`jata qubov bi se sozdale
sovr{eni semejstva, sovr{eni rodovi i sovr{eni narodi,
pro{iruvaj}i se vo eden obedinet svet, vo koj bi bil ostvaren
Adamoviot ideal. Isto kako {to korenite, stebloto i listovite na
edno drvo se povrzani vo eden ìvot, site lu|e, so qubovta kako
centar, bi go sledele Nebesniot Tatko i bi ìveele vo harmonija
kako bra}a i sestri, za da vospostavat sovr{en svet sosredoto~en
na Bog. Ova bila izvornata Bo`ja gledna to~ka.
Na lu|eto od ovoj svet ne bi im bil potreben nitu spasitel
nitu Mesija. Zo{to? Bidej}i tie bi bile dobri Bo`ji sinovi i }erki.
2. Padot na ~ovekot bil gre{ka vo qubovta
Biblijata sodrì predupreduvawe da ne se jade od plodot

na drvoto na spoznanieto na dobroto i zloto, bidej}i vo nego leì
potencijalot da ja uni{ti vrskata pome|u Bog i ~ovekot. Ova e
izvorot na problemot. Boèstveniot Princip jasno go objasnuva
ovoj fakt. Boèstveniot Princip e veli~enstvena poraka do onie
koi ne gi razbiraat faktite od ~ovekoviot Pad. Toa e poraka koja
{to moè da gi spasi onie koi stradaat vo ovoj svet.
Ne smeeme da mislime deka plodot e vistinski plod na
nekoe drvo. Toa ne e plod od drvo. Zo{to Bog bi sozdal plod koj
{to moè da vodi kon ~ove~ka bitka i stradawa koi traat milioni
godini? U~eweto na pre~esniot Mun deka Padot se slu~il poradi
qubovta e pologi~no od koe bilo drugo. Kako rezultat na
~ovekoviot Pad se pojavile dva vida qubov: dobra qubov i zla
qubov.
Zrela li~nost e onaa koja ja znae vistinskata qubov.
Nasproti toa, gre{na li~nost e onaa koja ne ja znae vistinskata
qubov.
Prirodno e deka o~ite na Adam i Eva se otvorile za
sprotivniot pol na vozrast od 16, 17 ili 18 godini. Isto kako {to e
prirodno da sme obzemeni od mirisot na cve}eto dodeka cveta,
12
bilo prirodno Adam i Eva da bidat privle~eni eden od drug
dodeka zreele. Duri i Bog bil zafaten od ovoj miris. Adam i Eva,
obedineti so duhot i teloto sosredoto~no na Bo`jata qubov,
trebalo da stanat jadro na kosmosot. Tie trebalo da vlezat vo edna
orbita vo koja bi ja kontrolirale celata qubov.
Tokmu vo taa to~ka tie bile isfrleni od kolosek. Ako ne
bilo taka, Bog, Adam i Eva celosno }e se obedinele.
Dokolku tie se obedinele na vakov na~in, Bog, Adam i
Eva nikoga{ ne }e moèle da se oddelat eden od drug. Nivniot
podmladok, od generacija do generacija, }e se obedinuval vo
rodovi, dràvi i svet. Rezultat na ova }e bil eden prekrasen svet,
Nebesnoto Kralstvo na Zemjata.
Za~uduva~ki e deka pre~esniot Mun dojde i objavi deka
~ovekoviot Pad bil predizvikan od qubov. Nikoj ne moè da go
porekne ova ne{to, objasneto logi~no i sistematski, vrz osnova na
istoriska pozadina.
ôvekovite predci, Adam i Eva, trebalo da se razvivaat
preku adolescencijata odreden vremenski period. Tie trebalo da
razberat zo{to treba da ~ekaat na toa vreme. Zo{to trebalo da
~ekaat? Poradi qubovta. Nim im bil potreben izvesen vremenski
period za da sozreat i da se podgotvat sebesi za qubov.
Za vreme na ovoj period na rastewe tie zapadnale vo
nevolja poradi qubovta, i Bog moral da se povle~e. Samo edna
takva qubovna nesre}a moèla da go predizvika Padot na
~ovekot. Nikakov drug vid na nesre}a ne moèl da im donese na
Bog i na ~ovekot tolku mnogu maki, da predizvika tolku nevolji
niz istorijata i da ima takov {okanten efekt na kosmosot.
Padot na ~ovekovite predci ne bil predizvikan so jadewe
plod od drvo. Pri~inata ne bila tolku ednostavna. Bidej}i Padot
bil nesre}a povrzana so krvnata loza, koj rezultiral vo izvoren
grev {to se prenesuva do denes.
Preku edna nedozvolena qubovna vrska Eva se obedinila
so arhangelot, a potoa Adam se obedinil so Eva, koja ve}e bila
obedineta so arhangelot. Kako rezultat na toa, Adam i Eva stanale
soprug i sopruga i sozdale semejstvo, koe ne e sosredoto~eno na
Boga tuku na arhangelot. Poradi ova, site nivni potomci ja
nasledile Satanskata krvna loza.
13
Izvorno, prviot i vtoriot sin na Adam i Eva trebalo da
bidat Bo`ji sinovi. No, bidej}i Adam i Eva imale gre{na qubovna
vrska so arhangelot, nivnite prv i vtor sin mu pripadnale na
Satanata. Spored izvorniot ideal na sozdavaweto, qubovta ja
odreduva sopstvenosta. Vo edna qubovna vrska, spored Principot,
subjektot i objektot se poseduvaat eden so drug. Bidej}i Adam i
Eva zgre{ile preku nedozvolenata qubovna vrska so arhangelot,
spored ovoj Princip, nivnite potomci avtomatski moèle da bidat
prisvoeni od Satanata.
3. Pojavata na gre{niot ~ovek i na gre{niot svet
1) Kako rezultat na Padot ~ovekot ima dva gospodari
Bog trebalo denono}no da upravuva so sé preku qubov.

Bidej}i standardot na Negovoto upravuvawe e qubovta, zad
vremeto i prostorot, i na samiot Bog mu treba qubov za da
upravuva. Moème da zaklu~ime deka bez qubov postoeweto
nema zna~ewe. Ovoj ideal bil zaguben poradi Padot. Padot bil
predizvikan od qubovta. Izvorot na qubovta ne e okoto ili ustata.
Padot se slu~il preku polovite organi so koi se obedinuvaat ma` i
èna. Sé bilo uni{teno poradi Padot.
Qubovta se srtenuva na mestoto kade {to se obedinuvaat
site ~uvstva. No, poradi Padot ovoj standard bil uni{ten,
predizvikuvaj}i ja ogromnata zaguba vo kosmosot. So cel da se
vratime na izvornata pozicija, nie treba da pomineme niz procesot
na presozdavawe. Kako rezultat od Padot, ~ovekot ima dva
gospodari. Ako ima{e samo eden gospodar, }e be{e lesno da Mu
se vratime Nemu. No bidej}i se dva, toa ne e lesno.
Izvorno, sozdadenite su{testva lesno bi se harmonizirale
so svojot vistinski gospodar, Bog, bez kakov bilo konflikt. No,
sega nie imame eden minus i dva plusa, so eden plus, koj {to se
buntuva protiv Boga. Kako rezultat na toa se pojavila silna
protivstavena mo}. Satanata raboti so ovaa nadvore{na sila,
dodeka Bog raboti so vnatre{nata. Kako rezultat na toa, vo eden
~ovek ima dva konfliktni subjekti. Satanata stanal nadvore{niot
subjekt na ~ovekot, dodeka Bog ostanal vnatre{niot.
14
ôvekot e vo postojana polo`ba na koflikt pome|u ovie
sili, nadvore{na i vnatre{na. Zatoa postoi bitkata pome|u fizi~kiot
um i svesta.
Za vreme na ~ovekoviot ìvot, negovite duh i telo treba
da bidat obedineti; na ist na~in, treba da bidat obedineti i
negovite duh i svest. No, vo realnosta tie se buntuvaat eden
nasproti drug i se dviàt vo sprotivni nasoki. Ponekoga{ tie se
turkaat vo edna nasoka, a ponekoga{ gi gubat site ~uvstva za
nasokata. Adam i Eva ne samo {to stanale vakov vid na
su{testva, tuku i site nivni potomci se postaveni vo istata polo`ba.
Deset lu|e se dviàt vo deset razli~ni nasoki. Ova e gre{niot svet
koj se pojavi na zemjata.
2) Konfliktniot karakter na lu|eto e rezultat na Padot
Denes nie razbirame deka vo edna edinka duhot i teloto

~esto se vo konflikt, raskinati od sprotivni èlbi. Izvorniot um se
stremi kon dobra èlba, dodeka gre{niot um se stremi kon zla
èlba. Ovie dve èlbi me|usebno se borat surovo, sekoja so
razli~na cel. Od kade poteknuva ovoj konflikt - podelbata na
duhot i na teloto? Toj e rezultat na Padot na ~ovekovite predci.
Poradi Padot, duhot i teloto se vo postojana me|usebna bitka,
semejstvata stradaat, stradaat i op{testvata, dràvite vleguvaat vo
krvavi bitki, vojni itn. Ovie bitki i stradawa ne moàt da bidat
izbegnati.
[to e Padot? Duhot i teloto gi zagubile sopstvenite
pozicii. Dokolku postoe{e li~nost koja navistina go otelotvoruva
Bo`jiot ideal, }e zastane{e kako izvoren ~ovek pred kosmosot.
Negovite duh i telo }e bea vo vistinskite pozicii. Dokolku
postoe{e takva li~nost, sé {to ja okruùva }e tancuva{e vo sklad
so nea. Gubeweto na taa pozicija e rezultat na Padot.
Duhot saka da odi na istok, teloto saka da odi na zapad.
Toa e ~udno, zar ne? @elbata na duhot se razlikuva od èlbata na
teloto. Gledaj}i takva sostojba ne moème da go porekneme
faktot na ~ovekoviot Pad.
ôvekot e roden bez svesta za sopstvenoto ra|awe, vo
soglasnost so apsolutnata cel na Bog. Zatoa, iako ~ovekot trebalo
15
fizi~ki da bide podreden na Bo`jata cel, denes negovite duh i telo
baraat razli~ni nasoki. Ne moème da go porekneme ova.
Jas sum jas, mojot duh e jas, moeto telo e jas. No, vo
realnosta jas ne znam dali mojot duh e navistina moj duh ili dali
moeto telo e navistina moe telo. Izvorno mojot duh i moeto telo
treba{e da bidat nerazdelni, obedineti vo edna cel taka da duri ni
Bog ne moè da gi razdeli.
3) Gre{niot ~ovek i gre{niot svet
Sega da go pogledneme pojavuvaweto na gre{niot ~ovek

i gre{niot svet.
Vo Biblijata, vo Evangelieto po Jovan 8:44, Isus im rekol
na zlite lu|e: "Va{iot tatko e |avolot." Poradi ~ovekoviot Pad,
~ovekot moral da mu se predade na la`niot roditel, Satanata.
ôvekot gi zamenil svoite roditeli. Toj go otfrlil svojot vistinski
roditel, Bog, a se obedinil so la`niot roditel, Satanata. Taka,
prviot ma` i prvata èna stanale sin i }erka na Satanata. Pod ovoj
laèn tatko Adam i Eva, bez Bo`ja dozvola i blagoslov, stanale
nezakonska dvojka. Koga tie imale deca, decata avtomatski do{le
pod la`niot roditel. Tie bile rodeni ne kako deca na Bog, tuku
kako deca na Satanata. Adam i Eva rodile deca so izvoren grev, a
toa go sozdale gre{niot svet. Zo{to? Bidej}i Adam i Eva ne bile
sosredoto~ni na Bog.
Ottoga{ na{iot svet e svet na grev, nedoverba, kriminal,
omraza i vojna. Dràvite i op{testvata stanaa ne~uvstvitelni na
bolka i se uni{tuvaat edni so drugi. Ova e Pekol na Zemjata.
Gospodarot na zemjata e Satanata, a ne Bog. Zatoa vo Biblijata,
vo Evangelieto po Jovan 12:31, se veli: "Knezot na ovoj svet }e
bide isteran nadvor."
Site nie znaeme deka univerzumot e sozdaden od Bog.
Isto taka znaeme deka Bog go sozdal ~ovekot. No, Bog
nikoga{ ne stanal na{ Gospodar. Toa e zatoa {to ~ovekot go
smenil svojot gospodar. ôvekot go predal Boga i se obedinil so
la`niot gospodar, Satanata. Taka Satanata stanal roditel na celo
~ove{tvo.
16
Nebesnoto Kralstvo na zemjata e edno semejstvo
sosredoto~eno na Bog, vo koe site lu|e se bra}a i sestri. Vo ovoj
obedinet svet bi imalo samo edna tradicija i edna kultura. Ne bi
imalo rasna diskriminacija, maki so jazikot, podelba me|u
zemjite, ideolo{ki konflikti, ubivawa nitu vojni.
Koga ja gledame realnosta denes, po zamisluvaweto na
ovoj nebesen ideal, doa|ame do bolnoto osoznavawe deka svetot
vo koj ìveeme e sprotiven od Bo`jiot ideal. Denes gledame
podelba me|u duhot i teloto vo sekoja edinka.
Dene{niot svet e podelen. Niz ~ove~kata istorija, lu|eto
se borele i se ubivale me|usebno poradi podelbata me|u narodite,
jazicite, kulturite, tradiciite, rasite, ideologiite i qubovta. Bez
razlika kako gledate na ovoj svet, toj ne moè da se nare~e
Nebesno Kralstvo na Zemjata. Da, nie ìveeme vo Pekolot na
Zemjata. Ova e rezultat na Padot na na{ite predci, Adam i Eva.
Da se kaè deka tie zgre{ile zna~i deka tie se svrtele protiv Boga.
Toa zna~i deka tie otpadnale od Boga. Taka ~ove~kata istorija
zapo~nala bez Bog i prodolìla sé do denes kako istorija na
predavstvoto na Bog.
4) Pri~inata za ovoj nerazumen i borben svet
Koga gledate vo svetot denes, moète da vidite deka e

poln so konflikti, borbi, bitki, stradawa i taga. Zatoa budistite go
narekuvaat ovoj svet more od gor~ina. Osnova~ite na site religii,
kako i svetcite i mudrecite, se obidele da go spasat ~ove{tvoto od
ova more od gor~ina, no nikoj od niv ne uspeal i zada~ata
ostanuva.
Zo{to mora da ìveeme vo more od gor~ina? O~igledna e
protivre~nosta deka svetot e vakov iako lu|eto otsegoga{ sakale
da ìveat vo miren, sre}en i sovr{en svet. Ako Bog e seznaen i
semo}en, Toj sigurno nikoga{ ne bi sozdal vakov vid na
protivstaven svet. Bog e sovr{en i apsoluten. Zna~i, moème da
vidime deka lu|eto zgre{ile. Nikoj ne moè da go porekne ova.
Univerzalniot religiozen stav e prifa}aweto na
~ovekoviot Pad kako pri~ina za ovoj neprincipielen svet. Da se
kaè deka ~ovekot padnal, zna~i deka toj otpadnal od svojata
17
izvorna pozicija. Izvorno, lu|eto bile vo pozicija da odat kon Bog
vo stremeòt kon sovr{enstvo. Ona {to Bog go posakuval i go
planiral dodeka Toj gi sozdaval izvornite ~ove~ki su{testva, bilo
tie da pominat niz periodot na rastewe so cel da procvetaat i da
donesat plod. No, za àl, dodeka bile vo toj period na rastewe, tie
ne uspeale da procvetaat. Ednostavno, padnale.
Ako padnete, {to treba da storite? Morate da se iska~ite
nazad. Bog, isto taka, mora da go spasi ~ove{tvoto. Poradi Padot,
~ove{tvoto ìvee vo ovoj gre{en i protivre~en svet. Dokolku Bog
ne se grièl i gi napu{til lu|eto vo ovoj gre{en svet, toga{ Toj bi
bil nesposoben Bog. Zna~i Toj mora da go spasi ovoj svet i da gi
obnovi lu|eto do nivnata izvorna polo`ba.
Glavnite u~ewa na site religii se odnesuvaat na
spasuvaweto na ovoj svet i na obnovata na izvorniot sovr{en svet.
So cel da se donese dobrinata i pravednosta vo ovoj gre{en svet i
da se sozdade sovr{en svet vo koj ~ovekot }e uìva ve~na sre}a i
mir, site religii se napregaat da go predavaat principot na
spasuvaweto. Ova e su{tinata na religijata i nejzinata osnovna
zada~a i misija.
4. ôve~kata istorija e istorija na bitka pome|u dobroto i zloto
1) Bo`jeto providenie za obnova na gre{niot ~ovek
[to mislite {to }e stori Bog so ovoj gre{en svet? Kako

prvo, vie moèbi mislite deka bidej}i ~ovekot bil o{teten i ne go
pominal svojot test, Bog }e go otfrli. No, toa nikoga{ nema da se
slu~i. Bog gi sozdal lu|eto so ideal za ve~nost. Toj gi sozdal niv
kako Negovi ve~ni objekti na qubov. Zatoa nie moème da
zaklu~ime deka sé dodeka lu|eto ne uspevaat da bidat Negovi
sovr{eni objekti na qubov, Bog ostanuva nesovr{en Bog. Zo{to?
Bidej}i Bog moè da ja stekne titulata na Ve~en subjekt na
qubovta edinstveno preku ~ove~kite su{testva, negovite objekti
na qubov.
Zatoa, sé do denes Bog raboti preku religijata za da go
izvede Negovoto providenie za presozdavawe, so cel da ja ostvari
18
izvornata cel na qubovta. Toj ja naso~il providentnata istorija
preku koja moè da se pojavi vistinskata religija na qubovta.
Kako moè Bog da gi presozdade Svoite sovr{eni sin i }
erka od gre{nite sinovi i }erki?
Spasuvaweto na edna li~nost koja padnala vo voda zna~i
izvlekuvawe nazad na kopnoto, kade bila pred toa. Spasuvaweto
na gre{niot ~ovek, {to e presozdavawe, zna~i negovo
obnovuvawe do negovata izvorna polo`ba pred Padot. So drugi
zborovi, bidej}i lu|eto ne uspeale da go ostvarat Bo`jiot ideal na
qubovta, Bog, preku presozdavaweto vo soglasnost so Tvore~kiot
Princip, }e gi vrati vo nivnata izvorna pozicija. Tamu tie }e gi
ìveat svoite ìvoti so sovr{enata Bo`ja qubov vo centarot.
Zatoa na gre{niot ~ovek apsolutno mu e potrebna
religijata preku koja toj moè da go ostvari idealot na qubovta, a
site religii koi se pojavile od dlabo~inite na voljata na Bo`jeto
providenie }e podu~uvaat za prirodata na qubovta.
Poradi ~ovekoviot Pad ne postoel na~in da se postavi
nitu eden sovr{en standard. ôvekot e ve}e podelen vo dve
oddelni nasoki, pa bez razlika kolku e cvrsta li~nosta, taa ne moè
da go kontrolira svoeto telo so svojot duh i dvete da gi dviì vo
nasoka na dobrinata. Dokolku ~ovekot moè da sozdade edinstvo
me|u svoite duh i telo sosredoto~eno na qubovta, toj moè da
ìvee harmoni~no bez borba. Ako nema{e Pad, ~ove{tvoto }e se
obedine{e so Boga vo edno telo sosredoto~eno na Bo`jata qubov.
Bog ne e takov vid na boèstvo koe samo ~eka dodeka lu|
eto ìveat vo ovoj gre{en svet. Toj do denes raboti preku
religijata za da postavi osnova za presozdavawe, so cel da go
presozdade sovr{eniot svet kakov {to Toj go planiral od
po~etokot. Ova e Bo`jeto providenie za spasuvawe.
2) ôvekovata istorija e Bo`jeto providenie za spasuvawe
Denes, lu|eto koi ne se vernici ne ja razbiraat Bo`jata

intervencija vo ~ove~kata istorija. Istorijata ne e sozdadena samo
od ~ovekot; Bog go raboti Svoeto providenie zad scenata.
ôve~kata istorija sekoga{ bila protkaena so Bo`jeto providenie.
19
Zo{to Bog se vme{al vo ~ovekovata istorija? Da bi go
ostvaril Svojot ideal za sozdavaweto, Bog go sozdal ~ovekot i
mu dal ìvot. Zatoa, bez razlika kolku gre{ki pravi ~ovekot, Bog
ne moè da go ostvari Svojot ideal bez ~ovekot da e na scenata.
Zatoa, iako ~ovekot ne go znae toa, ~ove~kata istorija e
dvièwe kon ostvaruvaweto na Bo`jiot ideal za sozdavaweto. Toa
e ona {to go narekuvame spasuvawe.
Site religii zboruvaat za spasuvaweto. Nivnata cel e
spasuvaweto koe vodi do nov svet, koj go otvora sovr{eniot svet
i go povrzuva ~ovekot so ve~niot svet. Toga{ koj e patot na
spasuvaweto. Toa e vra}awe na izvornata polo`ba, pred ~ovekot
da se razboli. Nie vo Obedinuva~kata crkva velime deka istorijata
na spasuvaweto e istorija na obnovata. Toa e vra}awe
sosredoto~eno na izvorniot standard. Zo{to e potrebno da
zboruvame za spasuvawe i obnovuvawe? Poradi ~ovekoviot Pad.
[to e Padot? Padot ne bi postoel dokolku lu|eto bile pod
direktna Bo`ja vlast, postaveni vo ramkite na sovr{eno edinstvo
so Nego. Od samiot po~etok, lu|eto trebalo da gi naso~at svoite
ìvoti kon Boga, da se povrzat so Nego vo nerazdvojna vrska
tatko - sin.
Nivnoto mesto na ìveewe, sosredoto~eno na Boga, ne bi
bilo mesto na àl i taga, bolka i stradawe. Toa bi bilo mesto na
sre}a, radost i zadovolstvo. No, poradi Padot toa mesto bilo
zagubeno.
Koja bila pri~inata za ovaa zaguba? [to bilo pri~ina? Dali
Bog go predizvikal toa?
Dali Toj go napravil ~ovekot takov? Ne! Toa bilo poradi
arhangelot. Toa se slu~ilo bidej}i arhangelot gi zavel lu|eto. Koga
tie bile vo pozicija na rastewe kon sovr{enstvoto, Satanata,
arhangelot, gi siluval prvite ~ovekovi predci. Ta`nata, izopa~ena
istorija na ~ove{tvoto zapo~nala tokmu tamu. Zna~i, nie mora da
go obnovime toa.
[to bil Padot? Toa bilo potpa|aweto na ~ove{tvoto pod
Satanska kontrola. Satanata go kontroliral ~ove{tvoto. Zatoa,
istorijata e svrtena, dodeka potomcite na Adam i Eva se
zaklu~eni vo domenot na Satanskoto vladeewe.
20
ôvekovata sredina od nivoto na edinka, na semejstvo,
rod, narod, dràva i svet, nikoga{ ne bila pod Bo`ja vlast. Taa se
razvivala pod Satanska vlast. Ova ne bila izvornata Bo`ja Volja.
Ova ne bila idealnata ~ove~ka èlba. Bidej}i ova ne bilo Bo`jata
Volja ili idealot na ~ove{tvoto, Bog i ~ovekot zaedno mora da ja
prezemat istoriskata odgovornost za otfrlawe na ovaa gre{na
vlast.
Za da se stori ova, zad scenata Bog rabotel so mnogu
narodi, postavuvaj}i razli~ni religii. Zatoa na Istok vladee
Orientalna religija, a na Zapad e Zapadnata. Bog gi vodi do
svetsko nivo, kon edna svetska religija. Istovremeno Toj gi vodi
site ideologii kon edna obedineta svetska ideologija.
3) ôvekovata istorija e bitka pome|u dobroto i zloto
Dokolku nema{e Pad, nie sigurno }e imavme tatkovina

koja bi moèla da mu se dopa|a na Boga, za da ja saka i da bide
sre}en so nea. Ovaa zemja bi bila na{a Tatkovina i bi bila
nare~ena Nebesno Kralstvo na Zemjata. Bidej}i ovaa Tatkovina
trebalo da bide izgradena sosredoto~eno na Boga i povrzana so
Negovata qubov, Bog bi prestojuval tamu, a Negovata qubov bi
pretekuvala ottamu.
Zatoa bi bilo nevozmo`no lu|eto da ne go znaat Boga. So
iskusuvaweto na Bo`jata qubov, site nie bi znaele kakva e
qubovta. Site lu|e bi bile bra}a i sestri vo edno semejstvo. Ovoj
vid na lu|e koi ìveat vo Bo`jeto semejstvo vo Nebesnoto
Kralstvo na Zemjata bi odele vo Nebesnoto Kralstvo vo
duhovniot svet koga }e go zavr{at svojot fizi~ki ìvot na zemjata.
Nebesnoto Kralstvo na Zemjata trebalo da bide izvornata
tatkovina na ~ove{tvoto. No, poradi Padot ne e ostvarena na{ata
Tatkovina, Nebesnoto Kralstvo na Zemjata. Zatoa nikoj ne moèl
da odi vo Nebesnoto Kralstvo vo duhovniot svet po
zavr{uvaweto na ìvotot na zemjata.
Koj e rezultatot od Padot? ôvekovite duh i telo se
podeleni, sopruzite i soprugite se podeleni, roditelite i decata se
podeleni, pa taka site tie se borat edni nasproti drugi. Bidej}i ovoj
svet, so ~ovekot vo centarot, padnal pod vlasta na Satanata,
21
~ovekovata istorija e isprepletena so podelbi i borbi. Edinstvoto
so Bog bi im ovozmoìlo na lu|eto da vlezat vo Nebesnoto
Kralstvo, no bidej}i tie ne uspeale da se obedinat so Nego, bile
povle~eni od Satanata.
Gre{nite lu|e se rasfrlani niz celata zemja. Lu|eto koi
ìveat vo studena, umerena i tropska zona se podeleni vo bela,
òlta i crna rasa. Lu|eto, podeleni vo pet rasi, site gi sledat
sopstvenite interesi. Ova dovede do istorija na borbi na site
nivoa: pome|u edinkite, semejstvata, rodovite i zemjite i nasekade
niz svetot.
ôve~kata istorija se razviva poleka, niz procesot na
borba i vojna. Vojnata pretstavuva borba pome|u dobroto i zloto.
Satanata ja kontrolira zlata strana dodeka Bog ja kontrolira
dobrata strana. U{te od Padot, istorijata e istorija na vojna.
Pozadi seto toa, Bog i Satanata se vo vojna. Vo ovie bitki, ne
samo Bog i Satanata, tuku i dobrite i zlite duhovi vo duhovniot
svet se mobilizirani i vme{ani. Dobrite duhovi ja poddrùvaat
dobrata strana, a zlite duhovi ja poddrùvaat lo{ata strana.
Fizi~kiot i duhovniot svet se mobilizirani vo celost vo
Bo`jeto providenie za da go popravat gre{noto ~ove{tvo.
Niz ~ove~kata istorija se borat Kain i Avel, ili Satanskata
i Bo`jata strana. Moè da zaklu~ime deka ~ove~kata istorija e
istkaena od borbite pome|u dobroto i zloto.
Koga gledame vo tekot na istorijata moème da ja vidime
borbata me|u dobrata i zlata istorija. Ako nema{e Pad, nema{e da
ima borba me|u dobroto i zloto. No, ovaa borba postoi poradi
Padot.
Zloto stanalo centar iako, izvorno, dobrinata trebalo da
bide centar na istorijata. Iako trebalo prvo da se pojavi dobrinata,
prvo se pojavilo zloto. Dobrinata trebalo da e na poviska pozicija,
no zloto ja zelo povisokata pozicija. Taka, nie znaeme deka
izvorot na site istoriski borbi e borbata da se prevrtat site
nepravilni pozicii.
Toga{, {to treba da pravime sega? Obnovuvaweto na
na{ata izvorna pozicija e na{ata najvisoka cel i najgolamata cel
na Bog i na Negovoto providenie. So drugi zborovi, znaeme deka
22
obnovuvaweto na izvornata sostojba na zemjata e krajnata zada~a
i na Bog i na ~ovekot.
Li~nosta koja moè da ja ispolni ovaa zada~a }e ja ima
vlasta vo istorijata. Ovaa li~nost mora da ja izvede misijata na
edno novo vreme na providentniot pat i da ja svrti istorijata kon
vistinskata nasoka. Ovaa li~nost }e zapo~ne transformacija na
istorijata od zla vo dobra.
[to }e bide presvrtnica? Toa nema da bide ona {to vie
mislite. Toa nema da bide presvrtnica za edna edinka ili
presvrtnica na periodot; toa nema da bide presvrtnica za reìmot
vo edna zemja.
Toa }e bide presvrtnica vo Bo`jeto providenie, vo koe cel
svet }e bide svrten naopaku, so cel da ja obnovi svojata izvorna
sostojba. Bez da se pomine niz ovoj proces, svetot ne moè da
bide obnoven. Zatoa nie zboruvame za presvrtnica.
4) Istorijata na borbata me|u helenizmot i hebreizmot
Dami i gospoda, istorijata be{e bitka pome|u helenizmot i

hebreizmot. Zo{to se pojavi hebreizmot vo tekot na istorijata?
Zo{to toa predizvika tolku mnogu sporovi? Pome|u religiite
najdolga istorija ima teizmot, sosredoto~en na Boga.
Hristijanstvoto, koe ja nasledi najdolgata religiozna tradicija do
vremeto na Obedinuva~kata crkva, ja reformira{e istorijata i
stana nejzin glaven tek.
Toga{ zo{to helenizmot e sporen? Humanisti~kata misla
poteknuva od gr~kiot humanizam. Ova e najstarata forma na
takvo mislewe. Istorijata e borba pome|u humanisti~kata i
teisti~kata ideologija.
Koi se karakteristikite na hebreizmot? Toj gi naglasuva
tradicijata i kontinuitetot na istorijata. No, dodeka helenizmot se
menuva spored vremenskite okolnosti, judaizmot ja odràl svojata
tradicija do denes. Koga gledate filmovi za ranite katolici, isto
taka go slu{ate zborot tradicija. [to e tradicija? Toa zna~i
kontinuitet. Moè li da se promeni hristijanstvoto sosredoto~eno
na Isus? Ne, ne moè. Spored faktot deka hristijanstvoto go imalo
najgolemoto vlijanie na glavniot tek na istorijata od anti~kite
23
vremiwa, preku srednovekovieto do sega{nosta, moème da
kaème deka Bog bil so nego. Zatoa hristijanstvoto stanalo
dominantna svetska religija.
5. Bo`jata providentna istorija na spasuvawe preku religijata
1) Bo`jata providentna istorija na spasuvawe preku religijata
Koja e Bo`jata Volja? Toa e da se usovr{i Adam niz

procesot na presozdavawe na istorijata. Vrz pobedonosnata
osnova na sovr{eniot Adam, moè da bide usovr{ena Eva. Vrz
osnovata na sovr{enata Eva, moàt da bidat usovr{eni decata i
semejstvoto. So cel da se postavi osnova za da bidat usovr{eni
decata, mora da bide postaven supstancijalen krug koj }e gi
pretstavuva rodot i zemjata. Ova e su{tinata na providenieto za
spasuvawe.
Otkako zapo~nala ~ovekovata istorija, mnogu svetci i
mudreci do{le i oti{le. Nivnata rabota, na kuso, bila da
vospostavi i da razvie religii. Vo istorijata se pojavile mnogu
religii, a nekoi prodolìle do denes. Religijata se razvivala niz
nekolku nivoa: religijata na slugata, religijata na usvoeniot sin,
religijata na sinot i religijata na roditelite.
Kulturata na ~ovekot se razvivala vo ~etiri nasoki: istok,
jug, sever i zapad. Sli~no na toa, mnogu religii se pojavile vo
rali~ni regioni, soodvetno na svoite sopstveni sredini, vo ulogite
na religijata na slugata, religijata na usvoeniot sin i religijata na
sinot. Sekako, duri i religijata na slugata sodrì providentni rituali
i u~ewa za sinot i za roditelite.
Patot na ovie mnogu religii e pat za ispolnuvawe na
Bo`jiot ideal na sozdavaweto. Religijata na slugata go
vospostavila toj pat. Religijata na usvoeniot sin go prodolìla
istiot pat vrz osnova na religijata na slugata. Pozicijata na
usvoeniot sin se zamenuva so pozicijata na sinot, koj go iskusuva
Bo`jeto srce, Bo`jeto okruùvawe i Bo`jata Volja. Usvoeniot sin
go prima roditelskoto nasledstvo dokolku ne postoi sinot.
Po religijata na usvoeniot sin doa|a religijata na sinot. [to
se slu~uva koga se pojavuva religijata na sinot? Ovaa religija
24
jasno né u~i koi se na{ite roditeli. Taa ne samo {to ni kaùva koi
se na{ite roditeli tuku, isto taka, gradi edna obedineta sfera na
srceto.
Vo periodot na slugata i vo periodot na usvoeniot sin,
Bog ne moèl da go izgradi standardot na srceto na sinot. No,
koga sinot kone~no se pojavil, toj stanal centralen objekt vo
odnos na Roditelot, subjektot. Toa bil istoriskiot mig koga Bog,
Roditelot, Go dobil Negoviot prv sin i moèl da go saka. Vo toj
mig, za prv pat od sozdavaweto, Bog ja videl ispolneta negovata
o~ekuvana nade`.
Ova zavr{uvawe na providentnata istorija na obnovata ni
pokaùva deka hristijanstvoto, koe ja nasledilo evrejskata tradicija
i pominalo niz glavniot istoriski tek, e centralnata religija na site
religii.
Vo hristijanskata istorija, periodot na Stariot Zavet bil
vreme na slugata. Vleguvaj}i vo periodot na Noviot Zavet se
otvorilo vremeto na usvoeniot sin. Za da se nasledi pozicijata na
sinot ni treba ideologija na Mesija. Mesija e sinot koj moè da ja
primi Bo`jata qubov. Zatoa Isus Hristos e edinstveniot sin na
Bog. "Edinstven sin" zna~i edinstveniot pred Boga. Toa zna~i toj
e prviot sin sosredoto~en na Bo`jata qubov. Soredoto~eno na
hristijanstvoto i na negovata providentna pozadina, Bog moèl da
ja vodi istorijata do dene{no vreme i da go izgradi demokratskiot
svet koj dominira nad civilizacijata na dvaesettiot vek.
Sega ~ovekovata istorija zavr{uva. Tuka, na krajot na
~ovekovata istorija, nie zboruvame za Poslednite denovi. [to
zna~i toa? Po ispolnuvaweto na misijata na Mesijanskiot sin, so
cel da se povrze so Roditelskata misija, Isus e vo pozicijata na
mladoènec, a celoto ~ove{tvo e vo pozicijata na nevestata.
Mladoènecot i negovata nevesta zaedno ja nosat religijata na
Roditelite. Zatoa Poslednite denovi se vremeto koga zavr{uva
erata na decata i nie se selime vo roditelskata era.
Koja e nade`ta na decata? Toa e da gi baraat roditelite
koi nikoga{ ne gi videle, da gi najdat roditelite koi bile zagubeni,
da gi sretnat roditelite koi nikoga{ ne gi znaele. Toa zna~i da
primat qubov od svoite roditeli. Poslednite denovi ne se vreme na
ogan i destrukcija, kako {to denes veruvaat hristijanite.
25
Poslednite denovi se vreme koga detskata nade` e ispolneta i se
pojavuvaat roditelite i, posvetni na Bo`jata qubov, gradat Bo`je
semejstvo, op{testvo, dràva i svet. Lu|eto }e bidat obrazovani od
roditelite i povtorno obedineti so Bo`jata qubov, a vlasta na
zloto }e bide preobrazena vo vlast na dobroto. Ova vreme na
preobrazba se Poslednite denovi. Za da se izvede ovaa uloga i
misija treba da bide rodena nova religija, za da se vozdigne i
postepeno da se razvie.
[to e Obedinuva~ka crkva? Obedinuva~kata crkva
zboruva za Vistinskite roditeli i za vistinskite deca. Mnogu religii
se pojavija i is~eznaa. Site nivni u~ewa se ednostrani. No,
Obedinuva~kata crkva ja objavuva religijata na roditelite. Toa e
razlikata. Tuka, roditelite za koi nie zboruvame ne se samo
roditeli na drugite. Sosredoto~eno na Boga, tie se roditelite koi
stojat vo pozicija na predci preku nasleduvawe na osnovnata
roditelska tradicija. Tie ne se roditeli na edna generacija vo
dene{noto op{testvo. Tie se roditeli koi nosat prerodba na
gre{nite ~ove~ki su{testva, gi kalemat niv so sebesi i im davaat
titula na vistinski deca, se griàt za niv, sé dodeka sekoj ~ovek ne
bide spasen. Ova e pozicijata na roditelite za koi zboruvame vo
Obedinuva~kata crkva.
Toga{, {to }e se slu~i so marginalni religii? Tie nema da
propadnat. Koga izniknuva semeto, prvite listovi pa|aat koga se
pojavuvaat novite. Na ist na~in, ranite religii }e si zaminat.
Religijata na slugata }e is~ezne. Religijata na usvoeniot sin }e
is~ezne. Religijata na sinot }e bide povrzana so religijata na
roditelite kako nejzin koren, a }e se pojavi eden nov obedinet
svet.
2) Edinstvenata religija za koja se nadevale Bog, ~ovekot i

sesozdadenoto
ôve{tvoto beskarajno se bori so zlite sili. Niz tekot na

istorijata, lu|eto neprekinato se stremele da go promenat zliot svet
vo dobar, posveten na religioznite dvièwa. Iako sekoja zemja
26
ima svoj edinstven jazik, kultura, tradicija i istorija, nivnite religii
se stremat kon dobrinata i baraat spasuvawe za ovoj gre{en svet.
Bogot na dobrinata ja razvil istorijata na ~ove~kite kulturi
naso~eno na religiite koi ja sledat dobrinata i gi pro{iril istite na
svetsko nivo.
So drugi zborovi, Bog raboti na preobrazba na ovoj svet
vo svet na dobrina preku razvitokot na hristijanskata kultura vo
Evropa, muslimanskata kultura na Sredniot Istok, hinduizmot vo
Indija i kulturite na Dale~niot Istok, vo Korea, Kina i vo Japonija
sosredoto~eni na konfucionizmot i na taoizmot.
Dokolku postoi Bogot na dobrinata, na {to }e se nadeva
Toj? Toj ne moè beskrajno da raboti na Svoeto providenie
sosredoto~eno na tolku mnogu religii. So drugi zborovi, Bog
sakal da objavi edna religija na svetskata scena. Kone~no, Toj
sakal da objavi edna sovr{ena religija koja moè da ja pretstavuva
Negovata vistinska volja i da ja ostvari. Toa e Bo`jata nade`.
Ovaa nade` na Bog e isto taka nade`ta na ~ove{tvoto. Od
po~etokot na istorijata lu|eto kopneele za izvornata, normalna
vrska so Boga i se stremele da ja ostvarat. Vsu{nost, ova bila i
najdlabokata èlba i najgolemata zada~a na site periodi, koi lu|eto
o~ajni~ki gi presleduvale niz svojata dolga istorija. Edinstveno
edna obedineta religiozna kultura, koja ja pretstavuva Bo`jata
vistinska volja, moè da go spasi ~ove{tvoto od grevot.
Bog sakal edna religija i edna religiozna kultura koi
moàt da go ispolnat idealot na site lu|e. Edinstveno taa religija i
kultura moàt da go obedinat celiot svet i da ja obnovat izvornata
vrska tatko - sin me|u Bog i ~ovekot. Bog kopneel po ra|aweto na
ovaa kultura, za koja se nadevale site lu|e i kopneele site vernici.
Za ovaa edinstvena religiozna kultura ne kopneele samo Bog i
~ovekot, tuku istiot kopne` go deli celiot fizi~ki, sozdaden svet.
Kakov vid na religija treba da bide ovaa edinstvena
religija? Toa e u~ewe koe treba da bide vo soglasnost so Bo`jata
nade`, nade`ta na ~ove{tvoto i nade`ta na sé {to e sozdadeno.
Ovaa religija mora da zapo~ne od edna vistinska edinka koja e
obedineta so Boga i koja go odrùva vistinskiot religiozen ideal.
No, Bog ne bara samo edna vistinska edinka. Toj bara obedinet
svet, preku edna religija donesena od edna vistinska edinka.
27
Od edna vistinska edinka i vistinsko semejstvo, Bog saka
da izgradi vistinska dràva i vistinski svet.
Bog ne moè da go spasi svetot celiot odedna{, bidej}i
toa e gre{en svet, pod Satanska vlast. Zatoa Bog zapo~nal
poleka, po~nuvaj}i so edna li~nost, da razviva dvièwe kon
vistinski svet.
3) Krajnata cel na providenieto za spasuvawe
Vo ~ovekovata istorija, pred svetot da bide napadnat od

Satanata, bile napadnati narodite. Pred zemjata, crkvata. Pred
rodot, semejstvoto, a pred semejstvoto bila napadnata edinkata.
Zatoa, Bog treba da raboti na providenieto sosredoto~eno prvo na
edinkata. Dosega Bog ne moèl da raboti na Negovoto providenie
za spasuvawe naso~eno na semejstvoto. Bo`jeto providenie
sosredoto~eno na hristijanstvoto e providenie sosredoto~eno na
edinkata, a ne na semejstvoto. Zatoa hristijanstvoto go naglasuva
individualnoto spasuvawe preku verata vo Hrista. Nema
spasuvawe za semejstvoto, rodot, dràvata ili svetot.
Toga{ kako moè spasuvaweto da dojde do semejstvoto,
rodot, dràvata, svetot i duri do duhovniot svet? Apsolutno e
nevozmo`no lu|eto da go pronajdat ovoj pat preku sopstvenata
sposobnost. Toa e vozmo`no samo preku Gospodarot na Vtoroto
doa|awe.
Po ~ovekoviot Pad, {est iljadi godini Bog postavuval
osnova za providenieto za spasuvawe posveteno na spasuvaweto
na edinkata, bidej}i individualnoto spasuvawe mora da mu
prethodi na spasuvaweto na semejstvoto, rodot, zemjata i svetot.
Krajnata cel na providenieto za spasuvaweto odi
ponatamu od edinkata; taa e da go oslobodi i da go spasi
semejstvoto, rodot, dràvata i svetot. Dodeka ne se stori ova,
samiot Bog ne moè da bide osloboden. Koga }e bide dostignata
Bo`jata sovr{ena cel na providenieto za spasuvawe, so drugi
zborovi, koga duri i pekolot i celiot duhoven svet se oslobodeni,
na toj den Bog }e go objavi usovr{uvaweto na idealot,
objavuvaj}i: "Mojata volja e izvr{ena! Aleluja! Mar{irajte napred
vo Mojot svet, pod vlasta na Mojata qubov."
28
Vo tekot na providentnata istorija Bog ne bil sposoben da
go ispolni duri ni patot na individualnoto usovr{uvawe. Ova e
razjasneto so vetuvaweto deka Mesija treba da dojde povtorno.
Za ova svedo~i faktot deka hristijanite ja odràle svojata vera do
denes, o~ekuvaj}i Vtoro doa|awe na Mesija.
Istorijata na hristijanstvoto e istorija na podgotvuvawe na
osnovata da se primi Gospodarot na Vtoroto doa|awe. So
obedinuvaweto na mnogu rodovi, narodi i dràvi pod edna
hristijanska kultura, Bog postavil osnova za doa|awe na Mesija.
Vtor del
ISTORIJATA NA STARIOT ZAVET I MESIJATA
1. Providentnata istorija na oddeluvaweto sosredoto~eno na Kain

i Avel
1) Providenieto na oddeluvaweto sosredoto~eno na Kain i Avel
Poradi Padot na na{ite prvi ~ove~ki predci, nie ja

nasledivme Satanskata loza. Dokolku Adam i Eva ne zgre{ea, nie
}e bevme bezgre{ni Bo`ji deca. No, poradi Padot na Adam i Eva,
nie sme deca na Satanata.
Izvorno, ~ove{tvoto trbalo da bide pod Bo`ja vlast;
edinstveno Bog trebalo da ima vlast. No, poradi gre{nata vrska
pome|u Adam i Eva i Satanata, Satanata ja prezel vlasta nad ovoj
svet. Satanata go ima pravoto da go bara ovoj gre{en svet.
Spored Tvore~kiot Princip, Bog e izvorniot Gospodar.
No, po Padot, i Bog, i Satanata ja baraat vlasta nad ~ovekot. Bog
i Satanata ne moèle da go podelat Adam na dva dela za da go
baraat nego. Zatoa Bog, spored Principot, go podelil ~ovekot na
dve, pretstavuvaj}i gi vnatre{noto su{testvo, Boga, i
nadvore{noto su{testvo, sozdadenoto. Bog rabotel na
providenieto za oddeluvaweto preku dvata sina na gre{nite Adam
i Eva.
Bog go videl prviot sin vo pozicija da go pretstavuva
arhangelot, a vtoriot sin vo pozicija na bezgre{niot Adam pred
Padot.
29
Prviot sin, Kain, go pretstavuva prviot gre{en ~in na
qubovta pome|u Eva i nejziniot neprincipielen partner,
arhangelot. Vrskata me|u Eva i arhangelot bila vo celost
neprincipielena, dodeka onaa pome|u Eva i Adam bila
poprincipielna. Zatoa Bog go zamislil vtoriot sin, Avel, vo
pozicija kade go pretstavuva vtoriot gre{en ~in na qubovta pome|
u Eva i Adam, nejziniot principielen partner.
Izvorno, lanecot na zapoved trebalo da bide od Bog na
Adam i od Adam do arhangelot. Zatoa Bog postavil lanec na
zapoved od Sebe na Avel i od Avel na Kain. Ova bila formulata
za providenieto na obnovata. Bog sakal da go vrati zagubeniot
princip prvenstveno preku obnovuvawe na ovaa pozicija.
Poradi Padot ~ove~kata loza bila smeneta. Taa do{la pod
vlasta na Satanskata krv. Zatoa, obnovata morala da po~ne od
izvornata to~ka. Da se stori ova, vtoriot sin, Avel, trebalo da go
zeme prvorodstvoto od Kain.
Padot se slu~il vo utrobata na majkata. Zatoa, obnovata
morala da se slu~i vo utrobata na majkata. Utrobata stanala
izvornoto mesto na zloto. Ottuka, za obnova, nie mora da se
vratime do izvornata to~ka. Na toj na~in, Bog rabotel na
providenieto za obnova preku ovie dva brata. Kain trebalo da se
simne na pozicijata na Avel, a Avel trebalo da se iska~i na
Kainovata pozicija, pozicijata na prviot sin. No, Kain go ubil
Avela. Ovoj ~in go postavil nego vo pozicija na povtoruvawe na
Padot od Adam i Eva. Ne samo {to ne uspeal da zastane vo
obnovena pozicija, tuku toj go povtoril gre{niot ~in so koj
Satanata moèl povtorno da bara vlast nad Adam.
2) Bo`jata Volja e istorija na oddeluvawe
Kade i kako Bog moèl da gi bara sinot i }erkata koi bile

zemeni od Satanata? Nema na~in bez cena. Taka, istorijata na
oddeluvaweto zapo~nala so cel da se opredeli pra{aweto na
sopstvenosta me|u Boga i Satanata. Ova e ona {to hristijanstvoto
go narekuva istorija na `rtvuvawe.
30
Satanata ja bara sopstvenosta poradi negovata krvna
vrska so Adam i Eva. So cel da gi bara Negovite deca, Bog
predloìl uslov na `rtva. Ova e objasnuvaweto za istorijata na
Bo`jeto providenie za obnova na negovite sin i }erka. Bog go
prodolìl ova providenie do denes.
So drugi zborovi, poradi ~ovekoviot Pad, zapo~nala
istorijata na `rtvuvaweto. Iako poradi Padot tie mu pripa|ale na
Satanata, od gledna to~ka na Principot, Adam i Eva izvorno mu
pripa|aat na Boga, kako Negovi sin i }erka. Taka Bog, kako
Tvorec, ja zel pozicijata na roditel i sopstvenik. Satanata znael
deka Bog e Tvorecot na ~ovekot, pa ne moèl da bara isklu~iva
sopstvenost. Bog nemal izbor osven da go izveduva providenieto
na `rtvuvaweto i na oddeluvaweto. Taka, toj go zamislil prviot
sin na Satanaskata strana, a vtoriot sin na Bo`jata strana i gi
obvrzal da napravat ponudi za da go vospostavat uslovot za
opredeluvawe na sopstvenosta.
Zatoa Bog go videl Kain na Satanska strana, a vtoriot sin,
Avel, na Bo`ja strana. Spored redosledot na gre{nite ~inovi na
Eva, Kain go pretstavuval plodot na nejziniot, vo celost,
neprincipielen odnos so Satanata, a Avel go pretstavuval plodot
na nejziniot poprincipielen odnos so Adam.
3) Zo{to Bog ne ja prifatil `rtvata na Kain?
Sopred Biblijata, Bog ja prifatil `rtvata na Avel, no ja

odbil Kainovata. Zo{to? Dene{nite hristijani ne moàt jasno da
go odgovorat ova. O~igledno e deka hristijanite, bez vistinski da
znaat edna takva osnovna to~ka kako {to e istorijata na
oddeluvaweto, ne moàt da ja sfatat Bo`jata Volja. Dokolku
ponatamu ne ja objasnite teorijata so providentnata istorija na
oddeluvaweto, koja {to e osnovnata to~ka na providenieto, ne
moète da ja ostvarite Bo`jata Volja. Toga{ zo{to Bog ja odbil
Kainovata `rtva, a ja prifatil Avelovata?
Toa bilo za da ja vozobnovi vlasta nad sinot koj bil
ukraden od Satanata. Za da go obnovi ova, Bog go videl Avel na
Bo`ja strana, pa prirodno Toj moèl da ja prifati Avelovata `rtva.
Toga{ zo{to ne i Kainovata? Odbivaweto na Kainovata `rtva ne
31
bila Bo`ja Volja. Toj sakal da ja primi, no baral od Kain da ja
ponudi preku Avel. Toa bila Bo`jata Volja. Zo{to?
Izvorno, kako Bo`ji sin, Adam trebalo da ima vlast nad
arhangelot. No, poradi Padot, Adamovata pozicija na gospodar i
pozicijata na arhangelot na sluga bile smeneti. Ova bilo naopaku.
Bog ne moèl bezuslovno da gi obnovi Adamovite izvorni
pozicija i avtoritet.
Vo Obedinuva~kata crkava ima termin "obnova preku
nadomestuvawe." Pred da e obnovena izvornata pozicija, mora da
bidat vospostaveni izvesni uslovi. Obnovata preku
nadomestuvawe pokaùva postavuvawe na neophodnite uslovi za
vra}awe na izvornata pozicija i sostojbata pred Padot.
Adam, gospodarot, padnal na pozicijata na arhangelot,
slugata. Za da ja obnovi negovata izvorna pozicija toj moral da
vospostavi pravilen uslov za nadomestok.
Vo toa vreme Kain, koj bil vo pozicija na arhangelot,
trebalo da mu se vrati na Boga preku sledewe na Avel, koj bil na
Bo`jata strana. Kain trebalo da ja ponudi svojata `rtva preku
Avel. Dokolku go storel toa so pravilen stav, Bo`jeto providenie
na obnovata nemalo da bide prodolèno i nesre}nata istorija na
~ove{tvoto nemalo da prodolì do denes. Ako Kain ja napravel
svojata ponuda soredoto~eno na Avel, na toj na~in
vospostavuvaj}i uslov na nadomestuvawe na semejno nivo,
Bo`jeto providenie za obnovata bi se ispolnilo za tri generacii.
4) Avelovata pozicija i prvorodstvoto
Bidej}i Adam i Eva zgre{ile, tie ne moèle da se obnovat

sebesi. Nivnite deca trebalo da se obedinat kako edno i da ja
postavat osnovata vrz koja nivnite roditeli, Adam i Eva, bi
moèle da bidat spaseni. No, tie ne uspeale da go storat ova.
Edinstvoto na prviot i na vtoriot sin bil prviot uslov vo
providenieto na obnovata sosredoto~eno na Adamovoto
semejstvo.
32
Zo{to tie trebalo da se obedinat? Gledaj}i vo redot na
gre{nite ~inovi na Eva, plodot na neprincipielnata qubov e
pretstaven od Kain, a plodot na poprincipielnata qubov od Avel.
So ra|aweto bilo opredeleno prviot sin, Kain, da stoi na
Satanskata strana, a vtoriot sin, Avel, da stoi na Bo`jata strana.
Od gledna to~ka na Principot, prviot sin trebalo da ima
vlast nad vtoriot sin. No, poradi Padot, prviot sin se na{ol vo
pozicija na arhangelot. So cel da mu se vrati na Boga, Kain
trebalo da odi preku Avel. Toa zna~i deka Kain trebalo da ja
priznae vlasta na Avel.
Edinstveniot na~in da se obnovi pozicijata na prviot sin,
koj bil prisvoen od Satnata, bil preku vtoriot sin. Edinstvoto na
Kain i Avel trebalo da postavi osnova za edinstvo me|u nivnite
roditeli Adam i Eva, i tie site bi moèle da mu se vratat na Boga.
Idejata za Mesija poteknuva od ova providenie. Bidej}i
Bo`jeto providenie za spasuvawe se vodelo niz ovaa istorija na
oddeluvawe, toa predizvikalo golemi ogor~uvawa, a bile
vklu~eni mnogu epizodi koi bile neopislivo sloèni.
Nikoj vo istorijata ne ja razbral skrienata tajna na Bog
deka so cel da se vozobnovi izvornoto prvorodstvo, vtoriot sin
treba prirodno da go pot~ini prviot sin preku boèstvenata qubov.
Bez ovoj uslov, providenieto na obnovata ne moèlo da bide
ispolneto.
Bog sakal prvorodstvoto da bide vozobnoveno preku ova
prirodno pot~inuvawe. No, bidej}i Kain go ubil Avela, istorijata
na obnovata bila oddolèna. Na toj na~in Bog ja prodolìl
istorijata na oddeluvawe na semejstvoto na Noe, preku Sim i
Ham, a podocna na semejstvoto na Isak, preku Isav i Jakov.
2. Providenieto sosredoto~eno na Isav i na Jakov
1) Bo`jite providentni tajni skrieni vo Zapisite
Eva go izlaàla i go zavela svojot soprug, Adam. Potoa

taa go odbila duri i Boga. Zatoa, niz istorijata na obnovata preku
nadomestuvawe, lu|eto treba da platat nadomestuvawe za da gi
obnovat negativnite posledici koi se slu~ile vo procesot na Padot.
33
Vo procesot na Bo`jeto providenie na obnovata, kako {to
gledame vo Stariot i vo Noviot Zavet, ima mnogu nastani koi ne
moème da gi razbereme vo smisla na ednostavnata ~ove~ka
etika. Nikoj ne moèl da gi objasni providentnite tajni koi se
skrieni vo ovie zapisi. Ponekade gledame protivstaveni sodrìni
pome|u Stariot i Noviot Zavet.
Ponekoga{ e te{ko da se kaè deka toa e svet zapis.
Izgleda kako da nema vrska pome|u prikaznite vo Stariot Zavet i
onie od Noviot Zavet i ponekoga{ izgleda kako da nedostasuva
istoriska skladnost. I pokraj seto toa, Stariot i Noviot Zavet,
vsu{nost, se povrzani vo edno. Ova e tajnata na Bo`jeto
providenie. Po ispolnuvaweto na providenieto, site ovie tajni }e
bidat otkrieni. Dosega nikoj ne gi otkril providentnite tajni na
Bog, koi objasnuvaat kako Stariot i Noviot zavet se povrzani vo
edno.
Ako poglednete vo prvoto poglavje vo Evangelieto po
Matej, ima ~etiri gre{ni èni nare~eni Vetsaveja, Tamara, Rut i
Raav. Zo{to se pojavuvaat imiwata na takvi nemoralni èni? Ima
pri~ini. Evangelieto po Matej vo Noviot Zavet e paralelno so
Knigata Bitie vo Stariot Zavet. Matej povtorno né upatuva na
ta`nite istoriski epizodi koi se nabroeni vo Knigata Bitie. So
drugi zborovi, Biblijata gi povtoruva prikaznite so cel da otkrie
deka novata istorija gi ima svoite koreni vo ta`nite prikazni koi se
zapi{ani vo Bitieto.
2) Jakov go krade prvorodstvoto od Isav
Po neuspehot na Adamovoto semejstvo, Bog go prodolìl

providenieto na obnovata sosredoto~eno na semejstvoto na
Avraam. Od dvata sina na Avraam, Ismail i Isak, vtoriot sin, Isak,
ja pretstavuval Bo`jata strana. Istorijata na oddeluvaweto
zapo~nala sosredoto~eno na Isak. Isto kako {to Eva gi izmamila
svojot soprug i Boga, ènata na Isak, Rebeka, gi izmamila svojot
soprug, Isak, i svojot prv sin, Isav, i zastanala na strana na Jakov,
vtoriot sin. Ovaa istoriska prikazna za Rebeka, koja gi izmamila
svoite soprug i sin za da mu pomogne na Jakov, e zagatka vo
hristijanskata istorija koja nikoga{ ne bila objasneta.
34
Zo{to Rebeka go storila toa? Toa bilo za da go pobara
Bo`jeto potomstvo od Satanata. Rebeka bila izbrana da bide
dovedena vo pozicija da postavi osnova za Bo`jeto potomstvo i
da go razre{i Bo`jeto ogor~uvawe. Taa mnogu dobro ja razbrala
svojata pozicija. Taa znaela deka treba da mu pomogne na Jakov
toj prirodno da go pot~ini Satanata, so cel da go obnovi
prvorodstvoto.
Eden den Isav se vratil od lov i bil mnogu gladen. Jakov
go kupil prvorodstvoto od Isav za ~inija le}a. Vsu{nost,
prvorodstvoto trebalo da bide nezamenlivo. Toa e pozicijata vo
koja treba da se primi Bo`jata ve~na tradicija i da se prenese na
potomcite. Sepak, Isav go prodal ova prvorodstvo na negoviot
pomal brat za ~inija le}a. Za razlika od negoviot postar brat,
Jakov ja znael skapocenata vrednost na prvorodstvoto. Toj ja
znael vrednosta na lozata na Avraam, na koja í bile dadeni Bo`jite
blagoslov i qubov. Toj go nasledil prvorodstvoto od svojot postar
brat po cena na svojot ìvot. Kako go napravil ova? Kako {to
znaete, toj go kupil prvorodstvoto od svojot brat za ~inija le}a.
Pravej}i go toa, toj izjavil: "Sega jas sum tvojot postar brat."
Spored Bo`jeto providenie nemalo drug na~in da se
pot~ini Satanata i da se obnovi gre{niot svet, osven so svrtuvawe
na pozicijata na prviot i na vtoriot sin. Znaej}i go ova, Jakov ja
upotrebil svojata mudrost da go pot~ini svojot brat na priroden
na~in. Znaej}i deka treba da nadomesti za pozicijata na Eva, koja
gi izmamila svojot soprug i Bog, Rebeka gi izmamila svoite
soprug i sin. Bog zastanal na stranata na Jakov i na Rebeka.
Zo{to? Do denes hristijanite ne razbraa zo{to Bog bil na stranata
na Jakov i go blagoslovil otkako toj gi izmamil svoite tatko i
brat. Ova be{e zagatka koja {to nikoj ne moè{e da ja objasni.
Vsu{nost, Bo`jeto providenie za obnovata e da se
prodolì ostvaruvaweto na Negoviot ideal preku takvi mra~ni
metodi koi nikoj ne gi razbira.
3) Jakov od Boga go nasleduva svojot 21 godi{en ìvoten pat
35
Bog ne moèl da go prisili Jakov da go primi negovoto
nasledstvo. Ovaa osnova morala da bide postavena od samiot
Jakov.
Koga Isav se obidel da go ubie, Jakov go napu{til domot
i prebegal vo zemjata Haran, kade ostanal 21 godina so svojot
vujko Lavan i izdràl teòk ìvot na sluga. Jakov go pominal ovoj
21-godi{en ìvoten pat na stradawe za da postavi osnova za
rodovskiot blagoslov. Niz site negovi te{kotii Jakov odràl
nepromenliva opredelba da ja ispolni Bo`jata Volja. Na krajot toj
gi dobil Lija i Rahil i izvesno bogatstvo i se vratil vo svojata
tatkovina.
Toj se borel da ja postavi osnovata i za da se podgotvi
prirodno da go pokori svojot brat pri negovoto vra}awe.
Na vra}aweto kon doma, Jakov mu ponudil sé na svojot
brat. "Ne mi trebaat èni nitu imot; edinstveno mi treba tvojot
do~ek i sve~eno priznanie deka mi go dade tvoeto prvorodstvo i
blagoslov." Toa bile molitvata i stavot na Jakov.
Na ovoj na~in Jakov ponudil sé {to imal, a Isav go
do~ekal. Taka, sosredoto~eno na Jakov, Isav moèl da go primi
blagoslovot od Boga i tie moèle da vlezat vo granicite na
izbraniot narod na Izrael.
Poradi ovaa pobeda Bo`jata providentna istorija moèla
da prodolì niz generaciite, a Bog moèl da ja odrì Negovata
nade` i da go ~eka denot na osloboduvaweto, koga }e bide
razre{eno Negovoto ogor~uvawe.
3. Istorijata na obnovata na prvorodstvoto vo utrobata
1) Fares i Zara
Sinot na Jakov, Juda, imal tri sina: Ir, Onan i Silom.

Prviot sin Ir se oènil so Tamara, no umrel rano. Toga{ Tamara
ìveela so vtoriot sin Onan, no i toj umrel. Bo`jeto providenie
bilo vo kriza, bidej}i ova moèlo da bide kraj na lozata na Juda,
koja trebala da go nasledi blagoslovot od Avraam, Isak i Jakov.
Zatoa Tamara se maskirala i oti{la na ulica, go zavela Juda i
zabremenila. Taa go napravila ova bidej}i sakala da go prodolì
36
nasledstvoto na Bo`jiot blagoslov od Avraam, Isak i Jakov.
Tamara go rizikuvala svojot ìvot so cel da go prenese ova
nasledstvo na lozata na Juda.
Tamara bila bremena so bliznaci. Koga trebalo da rodi,
prvo izlegla rakata na ednoto dete. Sluginkata rekla: "Ova izleze
prvo, pa toa mora da bide postariot brat" i taa vrzala crvena vrvka
okolu negoviot zglob. Toga{ toa ja povleklo rakata vo utrobata i
vtoroto dete se rodilo prvo. Nego go narekle Fares, {to zna~i
"probivawe." Potoa, bilo rodeno deteto so crvenata vrvka na
zglobot i bilo nare~eno Zara.
Zo{to Bog go otturnal prviot sin, Fares, a Zara se rodil
prv? Koga Rebeka bila trudna, taa go pra{ala Boga zo{to dvete
deca se borat vo nejzinata utroba. Bog í kaàl deka dva naroda se
borat vo nejzinata utroba i deka postariot }e mu sluì na
pomladiot. Zo{to?
Sli~no na toa, dvata brata se borele vo utrobata na
Tamara. Koga Tamara go pra{ala Boga zo{to, Toj í go kaàl
istoto {to í go kaàl na Rebeka, deka dva naroda se borat vo
nejzinata utroba i deka postariot }e mu sluì na pomladiot.
Vo toa moème da vidime deka vo ovaa providentna
epizoda vtoriot sin go obnovil prvorodstvoto vo utrobata. Zo{to
se slu~ilo toa? Ova e tajna koja hristijanite nikoga{ ne ja doznale.
2) Providenieto vo utrobata
Providentnata slu~ka vo koja Jakov go zel prvorodstvoto

od Isav se slu~ila koga Jakov bil vo svoite triesetti godini. Imeno,
Bo`jata namera bila da go obnovi prvorodstvoto preku istorijata
na oddeluvawe od vremeto na utrobata. Inaku Satanata bi
prodolìl da gi prisvojuva lu|eto vrz osnova na negovata krvna
vrska so niv. Vo toj slu~aj, Bog ne bi moèl da gi bara lu|eto
kako Negova sopstvenost. Zatoa, toj go realiziral Svoeto
providenie na oddeluvawe vo utrobata.
Poradi ~ovekoviot Pad, istorijata zapo~nala so
oddeluvawe na lu|eto na Bo`ja strana i na Satanska strana,
po~nuvaj}i vo utrobata. Bidej}i Bog sakal da ja obnovi Svojata
izvorna blagoslovena loza, Toj moral da postavi osnova za da gi
37
obedini ovie dva sveta, isto taka, zapo~nuvaj}i vo utrobata. Toa
bil edinstveniot na~in da se isplati nadomestok za da napreduva
providenieto na obnovata.
Spored evrejskiot zakon vo toa vreme, koga vdovica }e
zabremeni ili e obvineta za prequba, taa moè da bide
kamenuvana do smrt. Sepak, so cel da se razre{i Bo`jeto
ogor~uvawe i da se obnovi prvorodstvoto, Tamara hrabro ja
ispolnila misijata koja nikoj drug ne moèl. [to mislite kakva
molitva taa mu ponudila na Boga?
Siguren sum deka Tamara se molela vaka: "O Boè, mi
nedostiga tvojot blagoslov. Jas samo sakam da prodolì Tvojata
blagoslovena loza, pa zatoa te molam prosti mi. Bez razlika kolku
pati se soo~uvam so smrtta, ako samo moàm da ja prodolàm
blagoslovenata loza na Juda preku ova prequbni~ko odnesuvawe,
nemam druga èlba".
So takov vid o~ajuvawe, Tamara bila spremna da se
soo~i duri i so smrtta so cel da ja ispolni Bo`jata Volja i da go
razre{i Negovoto ogor~uvawe. Predanosta na Tamara i
pokornosta kon Bo`jata Volja bile navistina za~uduva~ki. Bog
moral da raboti na Negovoto providenie preku vakov vid na
sloèni situacii.
Zna~i, Bog ja blagoslovil Tamara, a semejnata loza na
Juda moèla da bide prodolèna. So drugi zborovi, Bog moèl
kone~no, preku lozata na Tamara, vo utrobata da go nadomesti
gre{niot na~in na ìvot na Kain i na Avel i da ja postavi Negovata
dolgo o~ekuvana pobedonosna osnova na zemjata. Kako {to Bog
sakal i predopredelil, Toj moèl da go smeni prvorodstvoto i da ja
podgotvi lozata na Tamara za ra|aweto na Kralot na Kralevite,
Isus Hristos.
Od ova vreme bilo ovozmoèno edno novo ureduvawe vo
istorijata na Izrael. Dokolku ne se slu~ilo ova, iako Isus Hristos
bil roden od utrobata, sepak Satanata }e moèl da go obvini. So
drugi zborovi, Isus Hristos ne bi moèl da se rodi. Sega vrz ovaa
osnova moèla da se pojavi izraelskata dràva, so prvorodstvo i
avtoritet obnoveni vo utrobata. Poradi pobedonosnata osnova na
Tamara, od nejzinata loza moèl da se rodi Isus Hristos.
38
3) Koga moè da dojde Mesija?
Moèbi mislite deka vrz ovaa osnova Mesija moè da

dojde vedna{, no toa ne e realno.
Zo{to? Vo Satanskiot svet ve}e bile izgradeni dràvi, a
Izrael imal utvrdeno samo narod. Narodot na Izrael ne moèl da
se sprotivstavi na dràvite od Satanskiot svet. Zatoa Bog ja
prodolìl istorijata za 2.000 godini.
Toj gi blagoslovil Izraelcite, velej}i: "Razvijte se brzo!"
So ovoj blagoslov, Izraelcite se stremele da vospostavat dràva.
Ova ja prodolìlo istorijata na Izrael za 2.000 godini. Vo ova
vreme, sosredoto~eno na judaizmot, Izraelcite izgradile dràva.
Istovremeno Bog im dal vetuvawe na Izraelcite, velej}i: "]e vi
ispratam Mesija."
Koj e Mesija? Kakva li~nost e toj? Mesija e prviot Bo`ji
sin. Ottuka poteknuva terminot "edinoroden sin na Bog". Za Isus
Hristos zboruvate kako za "edinoroden sin na Bog" bez da ja
znaete ovaa istoriska pozadina. "Edinstveniot roden sin" zna~i
onoj koj ja prima prvata Bo`ja qubov. Toj go imal pravoto da
bide nare~en "edinoroden sin" bidej}i izvalkanata krv od Padot
bila pro~istena; toj stoel vo pozicija da saka i da prima qubov
direktno od Boga; i toj do{ol vo pozicija da go isplati celiot
nadomestok za da gi is~isti damkite ostaveni od Satanata. Zatoa
nie go narekuvame Bo`jiot edinoroden sin. Nikoj vo 2.000-
godi{nata istorija na hristijanstvoto ne go razbral ova.
Patot na hristijanstvoto trebalo da bide opredelen vrz
osnova na jasnoto razbirawe na ovie osnovni ne{ta. No,
hristijanstvoto denes ne e takvo. Bez da ja poznavate osnovnata
su{tina na nekoj problem, vie ne moète da najdete re{enie.
Sli~no na toa, dokolku hristijanstvoto denes saka da bide religija
na nade` koja moè da ponudi re{enija za ~ove~kite problemi, toa
mora da gi znae ovie osnovni ne{ta. Da, ona {to najmnogu mu
treba na hristijanstvoto e Bo`jata tradicija.
Mesijata e li~nost koja ja prima Bo`jata qubov i doa|a na
zemjata kako edinoroden Bo`ji sin, koj e osloboden od Satanata
preku nadomestok za pro~istuvawe od izvalkanata Satanska krv.
No, kako {to rekov porano, Mesijata sé u{te ne moèl da dojde.
39
Toj moè da dojde edinstveno otkako }e bide vospostavena
Izraelskata dràva. Toj mora da dojde vo domenot na Avel, so
Bo`jeto prvorodstvo, kako pretstavnik na narod.
4. Ra|aweto na Isus i mesijanskata misija
1) Ra|aweto na Bo`jiot sin, Isus Hristos
Koga se rodil Isus, Izraelcite go vospostavile judaizmot i

rabotele na obedinuvaweto na crkvata i dràvata. Tie se
podgotvuvale sebesi da se soo~at so Rimskata Imperija. Vo toa
vreme, kone~no, se rodil edinorodeniot Bo`ji sin.
So cel da go rodi Isusa, Marija go sledela ìvotniot pat so
koj nejzinite roditeli i nejziniot soprug ne se soglasuvale. Dali
nekoga{ ste pomislile zo{to Marija go storila toa? Eva gi
poreknala Boga, nejziniot tatko, i Adam, nejziniot soprug i
zgre{ila. Zatoa, soglasno so principot na obnovata, "oko za oko,
zab za zab i uvo za uvo," Bog moral da go zeme ova nazad od
Satanata.
Marija bila verena za Josif. Taa bila vo istata pozicija vo
koja bila Eva, verena za Adam. So cel da go obnovi Padot preku
nadomestok, Marija trebalo da go prifati opasniot na~in na ìvot,
odej}i tokmu po sprotiviot pat na Eva.
Spored evrejskiot zakon, gre{na èna moè da bide
kamenuva do smrt. I pokraj toa, Marija, za dobroto na Bo`jata
Volja, se opredelila da se ponudi sebesi kako `rtva. Odrekuvaj}i
deka e verena so Josif, taa zabremenila so Isus. Mora da go
znaete ova. Od momentot koga zabremenila, apsolutno nemalo
uslov Satanata da go obvini Isus ili da bara ostatok na kakva bilo
traga od negovata qubovna vrska vo nego.
Bidej}i Isus bil roden vrz osnova na nadomestokot
postaven od Tamara i od Izraelcite, Satanata ne moèl da tvrdi
deka ostanala nekakva traga od negovata qubov. Zatoa kone~no,
moèl da se pojavi noviot sin na Bo`jata nade`. Od prviot mig na
bremenosta na Marija, Isus bil Bo`ji sin.
Bidej}i Isus bil roden vo centarot na Bo`jata qubov,
zborovite "edinoroden sin" se to~ni. Mora da znaete deka nemalo
40
nikoj kako Isus Hristos, koj bil roden vrz takva osnova na obnova
preku nadomestuvawe.
Mora da znaete deka Isus bil svetec nad svetcite. Ne
smeete da imate slepa vera. Nema sovr{enstvo vo neznaeweto.
Tolku mnogu e te{ko da se ispolni Bo`jata Volja, duri otkako }e
ja razberete. I pokraj toa {to mo}niot i seznaen Bog sakal da go
vidi ispolnuvaweto na Svojata volja, Adam i Eva zgre{ile. Dali
mislite deka moète da ja ispolnite Bo`jata Volja so neznaewe?
Nikako!
Koga Marija bila bremena so Isus, taa bila vo pozicijata
na Eva, na Rebeka i na Tamara. Taa gi izlaàla svojot soprug,
svojot svekor i sopstveniot tatko. [to napravila taa? Zabremenila.
Nejzinata pozicija bila zabremenuvaj}i da ja nadomesti, na
Bo`jata strana, vrskata na Eva so arhangelot. Pre~esniot Mun ne
vi go dava proizvolno klu~ot na re{enieto na ovoj zagado~en
problem. Ovie ne{ta gi otkriv dodeka tragav po qubovta i po
srceto na Bog, koj raboti na Negovoto providenie za spasuvawe
na ~ove{tvoto.
Za svetot ovaa tema za ra|aweto na Isus Hristos e sporna
vo hristijanskoto op{testvo. Moèbi se ~udite kako go otkriv ova.
[to mislite, dali Isus Hristos e sin na ~ovek ili Bo`ji sin?
Tuka jas moàm jasno da vi kaàm, Isus Hristos moè da
bide Bo`ji sin bidej}i e roden od utroba vrz osnova na
nadomestokot, postavuvana niz istorijata na oddeluvaweto pome|
u Kain i Avel i me|u prviot i vtoriot sin. So drugi zborovi, koga
toj e roden po devet meseci vo utrobata, toj ve}e bil posveten
kako Bo`ji sin. Ova mora jasno da go znaete.
2) Semejnata loza na Isus Hristos, edinorodeniot Bo`ji sin
Evangelieto po Matej vo Noviot Zavet soodvetstvuva so

Knigata Bitie vo Stariot Zavet. Taka, Padot e zapi{an vo Bitieto,
a patot na obnovata e zapi{ana vo Evangelieto po Matej.
Vo Evangelieto po Matej moète da ja najdete lozata od
Avraam do Isus Hristos, zapi{ana kako "rodoslovot na Isusa
Hrista, sin Davidiv, sin Avraamov." Vo tretiot stih e zapi{ano ra|
aweto na Fares i Zara od Juda i Tamara. Zo{to mislite deka
41
zapisot za Tamara, edna prequbni~ka, se pojavuva na po~etokot
na Noviot Zavet? Isto taka, tamu se pojavuva faktot deka Vooz
bil roden od Raav, a deka David go rodil Solomon so
porane{nata Urieva èna. Vo 16 stih zapisot zboruva deka:
"Marija go rodi Isus, nare~en Hristos." Zo{to Biblijata gi
zapi{ala ovie nemoralni, nesveti i neprostlivi epizodi?
Jas mislam deka pisatelot na Evangelito po Matej mora
da ja znael pozadinata na Isusovoto ra|awe. Inaku, zo{to toj bi
zapi{al vakov vid na neprijatna prikazna? Vie mora da znaete
zo{to. Ne samo ova, ima mnogu pove}e ta`ni istoriski prikazni
vo Biblijata koi nie ne gi razbirame celosno. Nie mora da gi
otkrieme ovie skrieni ne{ta i da vospostavime cvrsta hristijanska
tradicija, inaku hristijanstvoto }e se rasee, }e stane Satanski plen
i na krajot }e is~ezne.
Isus Hristos bil roden od Marija, centralnata èna koja
moèla da go razre{i istoriskoto ogor~uvawe na Bog, preku
verata vo Bo`jata Volja koja gi nadminuva pra{awata za ìvotot
ili smrtta. Taka, preku 4.000 godi{nata evrejska istorija, Bog go
prona{ol obnoveniot Adam, neizvalkan, bez traga od gre{nata
loza. Vo Prvoto poslanie do Korintjanite 5:45, Isus se narekuva
"vtor Adam." Ovie zborovi "vtor Adam" go pretstavuvaat
obnoveniot sin na Bog koj moè da ja primi Bo`jata qubov kako
rezultat na Bo`jata 4.000 godi{na providentna istorija za
spasuvawe, za obnova i za presozdavawe. Ova nikoga{ porano ne
bilo razbrano. Mislam deka vie prv pat slu{ate takvo
objasnuvawe, zar ne?
3) Misijata na Mesija i pozicijata na Isus Hristos
Mesija bil vistinskiot ~ovek koj Bog, ~ove{tvoto i seto

sozdadeno go o~ekuvale. Toj do{ol kako otelotvoruvawe na
qubovta, za da ja zboruva vistinata vo sovr{eno edinstvo so
Bo`jata qubov. Sekoj negov ~in bil motiviran od qubov.
Toj go vodel svojot ìvot na nekonvencionalen na~in, no
vo soglasnost so standardot na vistinskata Bo`ja qubov. Toj se
stremel da go spasi ovoj svet ne so svetovni metodi i taktiki, tuku
sosredoto~uvaj}i se na vistinskata Bo`ja qubov. Toa bil Mesija.
42
Po~nuvaj}i od edna takva li~nost, niz celiot svet moèlo
da se pro{iri dvièweto na vistinskata qubov. Dokolku ovaa
vistinska edinka stapela vo brak i sozdala semejstvo, moèle da
bidat ispolneti rod, narod, dràva i svet sosredoto~eno na ova
semejstvo. Ova bila univerzalnata nade` koja ja spodeluvale Bog,
~ove{tvoto i seto sozdadeno.
Pred 2.000 godini Isus do{ol so ovoj mesijanski ideal, no
za àl ne moèl da ja ispolni ovaa misija. Iako toj bil prviot
vistinski Bo`ji sin, do{ol na ovoj svet i go zapo~nal dvièweto za
vistinska qubov sosredoto~eno na Bog, koga }e zememe predvid
deka mesijanskata misija bila da sozdade semejstvo na vistinska
qubov vrz osnova na individualnoto sovr{enstvo, a potoa da go
pro{iri na rodot, narodot i na svetot, ne moème da porekneme
deka taa ostanala neispolneta. Denes hristijanite koi veruvaat vo
Isus moè da ja otfrlat ovaa ideja, no nikoj ne moè da gi porekne
istoriskite fakti.
Sepak, Isus Hristos bil nesre}en zatoa {to, iako go
dostignal individualno sovr{enstvo, nemal mo`nost da vospostavi
tradicija na Bo`jata qubov na semejno nivo preku nao|aweto èna
za da ja prezemje pozicijata na objekt vo odnos na nego kako
subjekt. Zatoa do denes ne se pojavilo nitu edno semejstvo
sosredoto~eno na vistinskata Bo`ja qubov. Nikoga{ ne bile
vospostaveni tradicijata na vistinskata bra~na qubov vrz osnova
na mesijanskiot avtoritet, vistinskata roditelska qubov, priznata
od Bog i vistinskata detska qubov.
Dokolku bilo vospostaveno vakov vid na semejstvo,
toga{ prirodno, avtomatski, niz procesot na istorijata
sosredoto~en na ova semejstvo, vertikalno i horizontalno, }e se
pojavele rodot, narodot i eden svet na Bo`jata qubov.
No, bidej}i Isus ne moèl da izgradi semejna tradicija na
Bo`jata vistinska qubov, ne moèla da bide vospostavena
centralnata osnova koja moèla da go zadovoli Boga, ~ove{tvoto
i seto sozdadeno. Bidej}i ne bilo vospostaveno semejstvoto
sosredoto~eno na Bo`jata qubov, ne moèle da bidat vospostaveni
vistinskiot rod, narod, dràva i svet. (1981.5.10)
4) Kakvo su{testvo e sv. Duh?
43
Koja bila Bo`jata Volja? Prvo, bila da se postavi standard
na sovr{eni ma` i èna. Potoa, da se vospostavi Bo`je semejstvo
sosredoto~eno na negovata qubov.
Me|utoa, dali bilo vospostaveno Bo`jeto semejstvo? Ne,
ne bilo. Isus ja znael Bo`jata Volja i veruval vo nea. No, bidej}i
narodot na Izrael ne veruval vo Isus, judaizmot i 4.000 godi{nata
istoriska osnova za Isus Hristos propadnale, a toj bedno umrel na
krstot. Koj do denes ja razbral uàsnata sostojba na Isus? Nikoj.
Sega vie ja znaete bidej}i pre~esniot Mun vi ja kaùva.
Dokolku e ova vistina, kolku e golemo zadovolstvoto na Isus
poradi na{eto soznanie. Ispolnuvaweto na Bo`jeto semejstvo bilo
nevozmo`no osven dokolku Isus Hristos, mladoènecot, moèl da
najde nevesta za da stane Vistinska majka. Bez Isusovoto
semejstvo, Bo`jata Volja ne bila ispolneta.
Otkako umrel Isus, koga 120-te apostoli se sobrale na
molitva na denot na Pedesetnicata, se spu{til sv. Duh. Svetiot
Duh e duh Majka. Isus bil vo pozicija na Tatko, a sv. Duh bil
maj~inski duh. Onoj koj najdobro go poznava maòt e negovata
sopruga; nikoj ne e pocelosno obedinet so maòt od negovata
sopruga.
Poprcizno, kakov vid su{testvo bil sv. Duh? Dokolku
Eva se usovr{ela, taa bi stanala supstancijalna majka. No, poradi
Padot, su{tinata na Eva bila zemena nazad od Bog. Ovaa su{tina
trebalo da se vrati kako supstancijalna pretstava koga }e se oènel
Isus Hristos. No, bidej}i Isus ja zagubil osnovata da stane
mladoènec, duhot ne moèl da se spu{ti i Isus ne moèl da ja
zazeme pozicijata na supstancijalen roditel.
Taka, toj moral da ja zazeme pozicijata na duhoven
roditel zaedno so sv. Duh. Inaku toj ne bi imal nitu osnova za da
go vodi Bo`jeto providenie.
Zatoa hristijanskite vernici zboruvaat za neophodnosta od
primaweto na sv. Duh. Zo{to im e potreben sv. Duh? Bidej}i
Eva, soprugata, napravila grev, ènata mora da ja prezeme bolkata
na ra|aweto. Zatoa sv. Duh raboti da donese prerodba na
hristijanite. Za da bideme otkupeni, potrebna ni e qubovta od
44
Isus, a isto taka i qubovta od sv. Duh. Zatoa hristijanite zboruvaat
za primaweto na sv. Duh.
5) Duhovnoto obnovuvawe preku Vistinskite roditeli
Pred dve iljadi godini Isus Hristos do{ol kako vtor

Adam. Toj do{ol kako Mesija so misija na Vistinski tatko, za da
go spasi celoto ~ove{tvo. No, bidej}i oti{ol po patot na krstot,
Vistinskite roditeli ne moèle da se pojavat vo telo. Kako rezultat
na toa, bilo ovozmoèno duhovnoto otkupuvawe, no fizi~koto
spasuvawe nikoga{ ne se ostvarilo. Nakratko, do denes nema{e
Vistinski roditeli koi moèa da donesat i fizi~ko i duhovno
spasuvawe.
Zatoa nie mora da bideme rodeni povtorno preku Vtoro
doa|awe na Mesija, koj doa|a kako Vistinski roditel so telo i duh.
Sega, nie vernicite mora da bideme rodeni povtorno vo nov ìvot
od maj~inata utroba, uslovno ili simboli~no. Toa e patot po koj
odime. Sé do denes, sv. Duh ja igra{e ulogata na majka. Zatoa
nie mora da bideme rodeni povtorno preku maj~inskiot duh i
Isusoviot duh.
Sekako, nie sme rodeni od utrobata na na{ata majka, no
koga gledame nad toa, izvorot na na{ata loza e od na{iot tatko.
Nie moème da ja smenime i da ja obnovime na{ata loza so
vra}awe vo utrobata na na{ata majka, no sé u{te ne sme go
primile na{iot tatko. Do denes, so mo}ta na majkata - sv. Duh -
hristijanite go o~ekuvaat tatkoto, izvorot na ìvotot i se nadevaat
na vra}aweto na Isus. Pred Padot, ìvotot na sinovite i }erkite
ve}e postoel vo semeto vo teloto na Adam. Semeto koe {to }e
stane sin ili }erka postoi vo teloto na tatkoto.
Od osnovnata gledna to~ka, duhot i teloto mora da bidat
rodeni zaedno. Zatoa, za da zapo~nat povtorno, na{ite duh i telo
mora da se vratat vo pozicija na seme.
Za da se ispolni ova providenie, Hristos mora da dojde
kako roditel. Zatoa nie mora da bideme prerodeni kako obnoven
ìvot preku Gospodarot na Vtoroto doa|awe. Koga se navra}ate na
sodrìnata na predavawata na pre~esniot Mun, }e znaete jasno
dali vi e potreben Mesija ili ne.
45
Isus mu rekol na Nikodim: "Nema da go vidi{ Nebesnoto
kralstvo dokolku ne se rodi{ povtorno." Nikodim pra{al: "Kako
moàm da bidam roden povtorno? Moàm li da se vratam vo
utrobata na mojata majka?" Isus mu rekol: "Ti si dobro poznat
rabin, slaven u~itel vo Izrael. Kako moè{ da ne go znae{ ova?"
Isus navistina zboruval za ovoj princip.
Vo hristijanstvoto, voskresenieto i noviot ìvot se
odnesuvaat na ova. Krvnata loza e obnovena preku majkata.
Preku majkata mora da bide pro~isten izvorniot grev i da bide
obnovena izvalkanata krv vo Bo`ja loza.
Sepak, da se bide presozdaden kako eden sosema nov
ìvot i da se bide roden povtorno, edinstveno e vozmo`no preku
teloto na Vistinskiot tatko. Samo preku Vistinskiot tatko moè da
se slu~i celosnoto spasuvawe na duhot i na teloto. Na ovoj na~in
bezgre{nite deca moàt da bidat rodeni bez potreba od
spasuvawe, prifatlivi za vleguvawe vo Nebesnoto kralstvo.
Sega znaete kolku e teòk procesot na obnovata!
Pre~esniot Mun ne samo {to mora{e da ja otkrie ovaa vistina,
tuku i da ja ispolni. Sega jas ve u~am za ova besplatno. Vie ste
kako studenti koi primaat diploma bez studirawe! Mora da ja
znaete skapocenata pozicija vo koja se nao|ate.
6) Krajnata cel na providenieto e da se vospostavat Vistinski

roditeli
Pro{iruvaweto na edinkata e op{testvoto, dràvata i

svetot. Dokolku sakate da go oslobodite ~ove{tvoto, mora da
zapo~nete so edinkata. Edinkata, isto taka, e klu~ot na
osloboduvaweto na semejstvoto. Na krajot, dvièweto za
osloboduvawe na narodite i na svetot mora da bide vodeno od
grupa edinki. Za da ja ispolni ovaa cel Bog ja sozdal institucijata
religija za da gi dovede lu|eto poblisku do Boga.
46
Koja e krajnata cel na providenieto? Naj~esto lu|eto
razbiraat deka misijata na religijata e da stori ne{to dobro za
svetot. Vernicite mislat isto taka.
Od gledna to~ka na Bo`jata Volja, filantropijata e
sekundarnata cel na religijata. Prvata cel e da se vospostavat
Vistinski roditeli. So cel da se nadomesti istorijata na ~ove{tvoto
rodeno od zli roditeli, najgolemiot Bo`ji problem e kako da
postavi edna li~nost rodena od dobri roditeli.
Zliot svet zapo~nal od edinkata i se pro{iril na
semejstvoto, rodot, narodot, dràvata i svetot. So cel da se izgradi
istata osnova, Bog moral da go pro{iri domenot na arhangelot i
na rodot. Ottuka, postepeno, Toj moè da gi izgradi svetovite na
usvoeniot sin i na prirodeniot sin. Vo domenot na prirodeniot sin
se Kain i Avel. Kain i Avel, koi se rodeni od gre{ni roditeli, se
borele me|usebno i se oddelile. Dokolku ne se vospostavi
osnovata na celosnoto edinstvo me|u Kain i Avel, domenot na
Padot ne moè da bide nadminat.
Domenot na Padot moè da se nadmine edinstveno so
podgotvuvawe na supstancijalna osnova. duri i da moè
~ove{tvoto da dostigne nivo na sovr{enstvo, so toa ne bi se
pro~istila Satanskata gre{na loza.
Za da se pro~isti izvorniot grev potreben ni e Mesija.
Zatoa, za gre{niot ~ovek se apsolutno neophodni osnovata na
verata, supstancijalnata osnova i osnovata za Mesija. Krajniot
problem e da se ispolni promenata na krvnata loza preku primawe
na Mesija vrz podgotvenata osnova. Toga{ site lu|e }e moàt da
zastanat vo pozicija na vistinski Bo`ji deca. Poradi Padot na
Adam i Eva, ne postoel na~in kako Kain i Avel vertikalno da se
obedinat. Adam i Eva, koi isto taka nemaa vertikalna vrska so
Boga, bea vo pozicija da bidat obnoveni preku Kain i Avel.
Zatoa, nie koi go barame domenot na vistinskite Bo`ji
deca mora da gi sretneme Vistinskite roditeli koi moàt vertikalno
da né povrzat so Bog. Bez obnovuvaweto na pozicijata na decata
pred Padot, nie ne moème da vlezeme vo nivoto na sovr{enstvo
so Bog. Bez razlika kolku e cvrsta nivnata vera vo Boga, bez
razlika kolku Kain i Avel bile obedeineti, dokolku tie ne ja
47
obnovat osnovata na nivnite roditeli pred Padot, tie ne moàt da
najdat na~in da napreduvaat vertikalno.
Za da se nadmine ovoj problem nie mora da ja obnovime
pozicijata na Bog kako Vistinski roditel.
Tret del
TEKOT NA BO@JETO PROVIDENIE
1. Od Izrael do Rim
1) Izraelcite trebalo da se obedinat so Isus Hristos
Bo`jata Volja ne bila Isus da bide obvinet za eres i zatoa

da odi po patot na krstot. Dali mislite deka Bog gi izbral
Izraelcite i gi podgotvuval nad 4.000 godini preku vera i stradawe
za misijata za ubivawe na Isus Hristos? Ako navistina veruvate
deka ova bila misijata na izbraniot narod, moàm da kaàm deka
ste ludi. Ne, Bog ne go podgotvuval Izrael 4.000 godini za da go
ubie Isus. Bog ne gi podgotvil Izraelcite za da gi napravi
vinovnici za ubistvoto na Isus.
Iako Isus bil roden kako prv ~ove~ki sin, toj ja nemal
mo}ta i avtoritetot na prviot sin. Toj samo ja imal pozicijata na
Avel.
Avtoritetot i mo}ta na prviot sin mu bila odre~ena.
Bidej}i toj bil vo pozicija na Avel, koga nadvore{noto, svetot na
Kain (Izraelcite) go odrekle svetot na Avel (Isus), Isus nemal
izlez. Zatoa se slu~ile ta`nite slu~ki vo istorijata.
Koga Izrelcite go odbile, Isus Hristos bil odvraten od
Avelovata pozicija. Zatoa Isus í rekol na negovata majka Marija:
"[to ima taa so mene?" Ova bile bolni zborovi. Dali znaete zo{to
Isus gi rekol ovie zborovi? Nikoj ne znae nitu pak ja otkril
pri~inata. Koga Izraelcite do{le vo pozicija da ja pretstavuvaat
stranata na Kain, Isus, na stranata na Avel stanal neprijatel na
judaizmot. Toj stanal objekt na potsmev i kritika. Vo isto vreme,
Rimjanite na nego gledale kako na revolucioner protiv Rim.
Kako posledica na seto ova, Bo`jata Volja ne moèla da bide
48
ispolneta, vo osnova poradi toa {to svetot na Kain, Izraelcite, ne
se obedinile so nego.
Isus izvikal na krstot: "Moj Boè! Moj Boè! Zo{to me
nau{ti?" [to mislite zo{to se molel na vakov na~in? Dali mislite
deka toj bi se molel taka dokolku ja ispolnil Bo`jata Volja? Toj
ne moèl vo celost da ja izvede Bo`jata Volja.
Kolku toj kopneel da se obedini so Izraelcite! Isus do{ol
za da vospostavi eden narod i eden svet sosredoto~eni na Bo`jata
qubov. Iako toj kopneel Izraelcite da se obedinat so nego, tie ne
veruvale vo nego. Zatoa, prviot Izrael se sru{il i vtoriot Izrael,
hristijanstvoto, ja nasedilo lozata. So drugi zborovi, bidej}i Izrael
ne go prifatil Isus i negovata volja, Bog go vodel Svoeto
providenie slednite 2.000 godini.
2) [to }e se slu~elo dokolku Izrelcite go prifatele Isusa Hrista?
[to }e se slu~elo dokolu Isus ne umrel? ]e se ostvarela

negovata nade` za svetskoto obedinuvawe. Toj }e ja ispolnel
Bo`jata Volja.
Prvo, Isus }e go obedinel judaizmot, evrejskite rodovi i
narod so arapskiot region vo koj ìveele potomcite na dvanesette
rodovi. Zada~ata na Isus bila, sosredoto~eno na edna religija, da
im donese obedinuvawe na site rodovi, narodi i na svetot. Iako
ova bila misijata na Isus, toj bil ubien samo po tri godini otkako
ja zapo~nal. Toj ne trebalo da umre na vozrast od 33 godini.
Poto~no, toj trebalo da ìvee dodeka ne ja ispolni Bo`jata
Volja spasuvaj}i gi site lu|e i svetot i stanuvaj}i Kral na
Kralevite.
Biblijata jasno tvrdi deka Bog go ispratil negoviot
edinoroden sin Isus Hristos bidej}i Toj go sakal svetot. Dokolku
Izraelcite se obedinile so Isus, Bog sigurno }e ja ostvarel Svojata
Volja.
Da ja pogledneme sostojbata na Izrael vo vremeto na
Isus. Rimskata Imperija, najsilnata imperija na svetot, propa|ala i
duhovno osiroma{uvala. Bila vozmo`na pobuna ili radikalna
revolucionerna promena. Ova bila sostojbata vo vremeto na ra|
aweto na Isus. Vo toa vreme na Orientot se razvivale indiskata
49
civilizacija, sosredoto~ena na budizmot, i kineskata civilizacija,
sosredoto~ena na konfucionizmot.
Kako religiozen voda~, po koja nasoka trebalo da se dviì
Isus po obedinuvaweto na judaizmot? Toj trebalo da odi vo
zemjite na budizmot i na konfucionizmot. Dokolku Izraelcite go
prifatele Isusa, mesijanskata ideja lesno }e se pro{irela niz
Sredniot Istok, Indija i Dale~niot Istok, kako i vo Rimskata
Imperija i vo cela Evropa. Isus sigurno }e go obedinel svetot vo
sopstvenoto vreme.
So drugi zborovi, ako dvanaesette roda na Izrael se
obedinile so Isus odej}i po ovoj religiozen pat, celiot arapski svet
lesno }e se obedinel so nego. Vrz ovaa osnova toj }e ja pobedel
Rimskata Imperija, Evropa i cela Azija. Isus }e vospostavel nova
religiozna sfera i }e stanel Kral na Kralevite. Duri i ako Rimskata
Imperija mu se protivstavela, so poddr{kata od budisti~kite i od
konfucionisti~kite sili na Istok, Isus moèl da go obedini svetot
vo negovoto vreme.
Za àl, evrejskiot narod go odbil Isus i toj bil ispraten vo
smrt, a nade`ta za obedinet svet bila zagubena.
Da pomislime {to }e bilo vospostaveno dokolku
Izraelcite go prifatele i se obedinile so Isus. Ako se slu~ilo toa
Isus }e stanel Kral na Izrael, obedinet so negovite apostoli i }e
donel edinstvo pome|u site potomci na Avraam vklu~uvaj}i gi
dvanaesette roda na Jakov i na Arapite. Site tie }e stanele del od
semejstvoto na Bo`jite deca.
Isus }e ja obezbedel Bo`jata vlast sosredoto~eno na
narodot na Izrael i }e go vospostavel Ustavot na Nebesnoto
kralstvo. Vo toa vreme, koga Bo`jata vlast supstancijalno }e bila
ostvarena vo edna dràva, nikoj ne }e se osmelel da ja predizvika.
Dràvata koja Bog sakal da ja vospostavi preku Adam }e bila
ostvarena preku vtoriot Adam, Isus Hristos, Kralot. Rimskata
Imperija }e kleknela pred Boga, kako {to prorekol Isaija vo 9:7:
"Negovata vlast i mirot beskraen }e rastat vrz prestolot na Davida
i vo carstvoto negovo, za da go utvrdi On i da go zacvrsti preku
sud i pravda otsega pa doveka."
Otkako Isus oti{ol na krstot, negovite apostoli morale da
pominat niz site vidovi na krvavi progonuvawa i stradawa i da
50
mar{iraat kon Rim so goli race. Na krajot, po 400 godini,
Rimskata Imperija kleknala pred ovie goloraki lu|e. Dokolku Isus
ìveel da gi vodi ovie lu|e, toj sigurno }e moèl vo sopstvenoto
vreme da ja dovede Rimskata Imperija pod Bo`jata kontrola.
Vo toa vreme Rimskata Imperija bila centarot na svetot.
Bog ja podgotvil Rimskata Imperija za dobroto na obnovata na
celiot svet. [tom Rimskata Imperija }e bila preobrazena vo
Nebesno Kralstvo, za ostatokot od svetot }e bilo lesno da sledi.
Dokolku Isus go vospostavil Nebesnoto Kralstvo na
Zemjata vo Rim, rimskata mo} }e bila upotrebena vo
prenesuvaweto na porakata niz celiot svet. Isus }e go vospostavel
Nebesnoto Kralstvo na Zemjata niz celiot svet. Ako se slu~elo
toa, denes nemalo da postojat rimokatoli~ka, metodisti~ka,
prezviterijanska i drugite crkvi.
Nemalo da ima verski zaednici. Koga doa|ate do va{eto
odredi{te, pove}e ne vi e potrebna kola. Nie site bi bile ìteli na
Nebesnoto Kralstvo. Hristijanskata istorija nemalo da bide
zapi{ana so krv; nemalo da ima ma~enici i krstovi da visat vo
crkvite. Dokolku se slu~elo ova, Mesijanskata misija }e bila
ispolneta i nemalo da ima potreba Hristos povtorno da doa|a.
Predavaweto na Isus bilo nesre}na slu~ka. Poradi
nepokornosta na Adam i na Eva, Bog ne moèl da go ostvari
Negoviot ideal vo Edenskata gradina. Poradi predavaweto na Isus
Hristos od izbraniot narod, Bog ne moèl da go ostvari Bo`jeto
Kralstvo na Zemjata.
3) Izraelcite ne ja znaele Bo`jata Volja
Iako Izraelcite o~ekuvale Mesija, tie ne go prepoznale

koga do{ol. Zo{to tie ne uspeale da go sledat? Pri~inata e
ednostavna. Na zemjata do{ol Mesija za da go spasi svetot i
celoto ~ove{tvo. Bog ne gi izbral Izraelcite za niv samite. Mora
da go znaete ova. Toj ne ja izbral Obedinuva~kata crkva za nea
samata. Bog ne go izbra pre~esniot Mun za negovo dobro, tuku
za Boga i za svetot.
Vo Bilijata, vo Evangelieto po Jovan 3:16 se veli: "Bog
tolku go vozqubi svetot, {to Go dade Svojot Edinoroden Sin, ta
51
sekoj {to veruva vo Nego, da ne pogine, no da ima ìvot ve~en."
Bog ne go dal negoviot edinstven sin za dobroto na
hristijanstvoto. Hristijanite mora da bidat svesni za ova. Isus ne
do{ol za hristijanstvoto, toj do{ol za celoto ~ove{tvo. Isus ne bil
Mesija samo za hristijanite. Ako hristijanite ne se svesni za ova,
sigurno }e propadnat.
Izraelcite ne go razbrale ova. Tie mislele deka Mesijata,
Kralot na Kralevite }e dojde da im donese blagoslov i slava
otkako }e go pobedi rimskiot svet. No, toa ne bila Bo`jata Volja.
Bo`jata Volja bila da dojde Mesija i da gi `rtvuva Izraelcite za
dobroto na svetot, u~ej}i gi niv za Bo`jeto srce da go sluì celo
~ove{tvo. Edinstveno po pobedata nad celoto ~ove{tvo bi do{ol
denot na slavata kaj niv. Dali razbirate?
O~ekuvawata na Izraelcite se raziduvale so Bo`jata
Volja. Voljata na Bog i na Mesijata bila da go spasi svetot i
~ove{tvoto i da ja ispravi istorijata. Izraelcite mislele deka do{ol
Mesija za narodot i zemjata na Izrael i nivnata istorija. Zatoa tie
imale razli~ni celi. Koga Izraelcite poglednale vo Mesijata, tie ne
moèle da im veruvaat na svoite o~i, pa namesto da go do~ekaat
tie mu se sprotistavile. Tie o~ekuvale Mesija koj {to treba da
dobie poddr{ka od Rim i na krajot da vladee so Rim. No, tie ne
moèle da veruvaat deka ovoj Mesija moè da go stori toa.
Izraelcite go primile blagoslovot na Bo`ji izbran narod za
da go vodat svetot. No, zatoa {to imale nedorazbirawe so Bog tie
ne go dostignale svoeto odredi{te, a izbraniot narod koj trebalo
da go sledi i da í sluì na Bo`jata cel ne uspeal, bil kaznet. Tie
2.000 godini talkale niz svetot bez dràva.
4) Bo`jiot blagoslov se prenesuva na Italijanskiot Poluostrov
Zo{to mislite deka Bog vloìl tolku mnogu napor vo

postavuvaweto na judaizmot, kako i na budizmot i na
konfucionizmot na Orientot? Seto ova bilo za Mesija. Bog
postavil edna svetska sfera na religiozna kultura za da moè taa,
koga }e dojde Mesija, da obezbedi nadvore{na poddr{ka za nego.
Hristijanstvoto izdràlo 400 godini progonstvo i `rtvuvawe vo
52
Rim za da ja nadomesti istorijata i za da vospostavi hristijanska
kultura sosredoto~ena na Rimskata Imperija.
Pa, kade oti{ol Bo`jiot blagoslov koga im bil odzemen na
Izraelcite? Oti{ol na Italijanskiot Poluostrov.
Poradi smrtta na Isus, negovite duh i telo bile oddeleni.
Potoa se razvile dve glavni kulturni sferi: fizi~ka kultura na
humanisti~kiot helenizam i duhovnata kultura na teisti~kiot
hebreizam. Rimskata Imperija, pretstavuvaj}i go Isusovoto telo,
prvo go prifatila helenizmot, pod Satanskata vlast. Zatoa
hristijanstvoto vo Rim bilo progonuvano 400 godini.
Bog go postavil hristijanstvoto kako nacionalna religija
na Rim samo otkako hristijanite izdràle 400 godini progonstvo,
krvoprolevawe i nadomestuvawe, kone~no izvojuvaj}i pobeda
nad srcata na rimskiot narod. Otkako Rimskata Imperija go
priznala hristijanstvoto, zapo~nal periodot na Patrijarsite. Kako
Patrijarsite se spravile so taa sostojba? Tie bile dogmati~ni,
avtoritarni i podeleni i taka ne moèle da se vozdignat nad
nacionalnoto nivo i da ja prezemat nivnata svetska misija.
5) Istorijata na judaizmot i rimokatolo~kata crkva
Zo{to Izraelcite ne moèle da go prifatat Isus Hristos? Tie

mislele deka koga }e dojde Mesija, vedna{ }e ja pobedi Rimskata
Imperija i Izraelcite }e go kontroliraat celiot svet. No, toa ne bila
Bo`jata Volja.
Negovata volja ne bila izraelskiot narod duhovno da gi
osvoi Rim i sosednite zemji i da go kontrolira svetot. Poto~no
Bo`jata Volja bila da go upotrebi Izrael kako `rtva za dobroto na
Rim, sosednite zemji i na svetot. Bo`jata Volja ne bila
ograni~ena na eden narod; Negovata ideja e da se nadmine
narodot. Negovata Volja ne e ograni~ena na edna religiozna
zaednica; taa ja nadminuva verskata zaednica. Me|utoa, Izraelcite,
tvrdoglavo zagrièni za sopstvenite nacionalni interesi i avtoritet,
ne mu veruvale na Isus koj predlagal internacionalizam. Ova
dovelo do uàsna tragedija.
Kako vo Izrael, taka i vo Rim Bo`jata Volja ne ostanala
vo edna zemja. Taa bila da go spasi celoto ~ove{tvo. Dali Rim ja
53
ispolnil svojata misija? Ne, ne ja ispolnil. Poradi korupcijata vo
rimokatoli~kata crkva, taa ne moèla da go obedini svetot vo
edna hristijanska kultura. Dokolku vo toa vreme Rimskata
Imperija se obedinila so rimokatoli~kata crkva za da ja sledi
Bo`jata Volja, nepokoleblivo odej}i po stradalni~kiot pat na
krstot za da ja ispolni svojata misija, tie moèle da go spasat
svetot. Me|utoa, {to vsu{nost napravila rimokatoli~kata crkva?
Se sosredoto~ila na Papata i ja napu{tila Bo`jata Volja. Pot~inila
mnogu zemji i go isko~operila svojot avtoritet.
Vo Evangelieto po Jovan 3:16, Biblijata veli: "Bog tolku
go vozqubi svetot, {to Go dade Svojot Edinoroden Sin, ta sekoj
{to veruva vo Nego, da ne pogine, no da ima ìvot ve~en." Dali
mislite deka ovaa poraka ima namera da spasuva edinki? Ne, taa
imala namera da go spasi svetot. Bo`jata qubov ne bila samo za
edinki. Taa ne bila samo za hristijanstvoto. Bo`jata qubov bila za
svetot. Ovoj svet gi vklu~uval Rimskata Imperija i zemjite na
Orientot. [to planiral Bog da stori po prifa}aweto na Mesijata od
Izrael?
Toj sakal da go spasi svetot, a potoa Toj sakal da go
napravi Izrael centralna zemja na svetot, so celoto ~ove{tvo
objavuvj}i: "Aleluja". No, Izrael sakal direktna slava
vedna{ {tom }e dojde Mesija. Katolicite, isto taka, vedna{ sakale
slava i ekspanzija na papskiot avtoritet.
2. Od Italija vo Anglija
1) Bo`jiot blagoslov se prenesuva od Italija vo Anglija
Koga rimokatoli~kata crkva ne ja ispolnila svojata

odgovornost, Bo`jiot blagoslov neizbe`no moral da se preseli na
drugo mesto. Koga Bog go povlekol Negoviot blagoslov od Rim,
Srednovekovniot period stanal Mra~en period, a gordite
rimokatoli~ki avtoriteti se spu{tile vo sredi{teto na
humanisti~kata ideologija.
54
Toga{ Bog zapo~nal novo protestantsko dvièwe i u{te
edna{ go otvoril patot za svetskoto spasuvawe. Bog go podelil
Svojot blagoslov na angliskoto protestantsko dvièwe,
sosredoto~eno na Henri VIII, koj vodel dvièwe za promena na
ustavot na crkvata sprotivstavuvaj}i im se na katolicite. Bo`jata
Volja go napu{tila Rim i se preselila vo Anglija i taka zapo~nalo
novoto providenie za svetsko spasuvawe.
Zatoa ovaa mala ostrovska zemja Anglija, razvivaj}i gi
svoite prekuokeanski sposobnosti, brzo stanala svetska sila.
Svetot velel: "Sonceto nikoga{ ne zao|a vo Britanskata Imperija."
Bog ja blagoslovil Anglija, ne za samite Britanci,
dozvoluvaj}i im da go osvojat svetot i da se nasladuvaat so
kremot na civilizacijata samo za sebe samite, tuku za dobroto na
svetskoto spasuvawe. So drugi zborovi, Bog ja blagoslovil
Anglija bidej}i vrz nejzinata svetska osnova Toj sakal da go spasi
svetot. Vo toa vreme Anglija trebalo da bide svesna za Bo`jata
Volja i vnatre{no da se obedini so puritancite, koi sonuvale za
edna idealna zemja sosredoto~ena na Bo`jata Volja.
Toga{ Anglija trebalo da go pro{iri Bo`jiot zbor niz svetot vrz
osnova na svoite kolonii. Dokolku go storela toa, Anglija sigurno
}e moèla da se obedini i da go spasi svetot.
[to vsu{nost storila Anglija? Taa ne bila svesna za
svojata misija i gi kolonizirala drugite zemji za sopstvenite
interesi. Ne uspeala da stane zemja za dobroto na svetskoto
spasuvawe i go eksploatirala svetot za sopstveno dobro.
Anglikanskata crkava go zacvrstila svojot avtoritet, ja poddràla
vladata i zaboravila za svetskoto spasuvawe, a gi progonuvala
puritancite koi zastapuvale nova religiozna sloboda. Bo`jata Volja
da go spasi svetot sosredoto~eno na Anglija do{la do mrtva
to~ka.
Puritancite, koi zastapuvale religiozna sloboda, se borele
protiv avtoritarnata monarhija. Na krajot, tie preminale na noviot
kontinent Amerika, po cena na svoite ìvoti. Nadminuvaj}i gi
verskite zaednici, nadminuvaj}i ja nacionalnosta, ovie puritanci
ja predvodele Amerika sosredoto~eno na Bo`jiot protestantizam.
Tie kopneele da izgradat idealna Bo`ja zemja. Zad sebe gi
ostavile svoite tatkovini, koi gi progonuvale i im se
55
protivstavuvale poradi nivnata vera da go spasat svetot i da
izgradat idealen svet vo koj }e moàt slobodno da Mu sluàt na
Boga. Zatoa tie se obedinile i ja vodele Amerika postavuvaj}i
religiozna osnova koja soodvetstvuvala na angliskata. Tuka lu|eto
moèle da vospostavat hristijanska sfera od tipot na Avel na
svetsko nivo, nasproti hristijanskata sfera od tipot na Kain na
svetsko nivo, preku obedinuvaweto na protestantskite sili. Na
ovoj na~in Bog go zapo~nal providenieto na obnovuvaweto na
katolicite, koi bile vo pozicija na prvot sin, preku protestantite od
pozicija na Avel.
2) Anglikanskata crkva i puritanskoto dvièwe
Znaete {to se slu~ilo pome|u Henri VIII i Ana Bolan, zar,

ne? Henri nemal sin i sakal da se razvede od Ana, no se soo~il so
golemo sprotivstavuvawe. Katoli~kata crkva mu se
sprotivstavila, pa taka toj sakal da go izmeni zakonot so cel da go
potvrdi svojot razvod. Toj ja napu{til katoli~kata crkva i postavil
negova sopstvena anglikanska crkva. Ova e istorijata.
Henri ne trebalo da go stori ova. Toj trebalo da se pokae
poradi ova. Sepak toj otvoril novo providentno nivo preku
obedinuvawe so novoto protestantsko dvièwe na nacionalno
nivo. Kralicata Elizabeta bila protestant. Taa go prifatila
kalvinizmot. Preku Vestminsterskiot statut, ~len 33, kralicata
Elizabeta postavila osnova za Anglija da go prifati kalvinizmot.
Bo`ja Volja bila Anglija da ja pobedi [panija i da ja zajakne
svojata prekuokeanska mo}.
Anglija ja nasledila celata istoriska osnova na Bo`jiot
blagoslov na hristijanstvoto. Vo toa vreme, dokolku Anglija,
po~nuvaj}i so Henri VIII, gi opfatela site evropski protestanti, za
tri generacii Anglija }e stanela kralstvo na sloboda, zemja na
postariot brat i zemja na majkata. Taa trebalo da gi prifati site
Evropjani koi barale religiozna sloboda.
Imeto na Anglija e Obedineto Kralstvo. Bukvalno ova
ime ja nadminuva zemjata. Anglija, nekoga{ samo mal ostrov i
baza na piratski bandi, stanala mo}na Britanska Imperija. Sonceto
nikoga{ ne zao|a vo Britanskata Imperija. Toa ne bilo bidej}i tie
56
bile tolku sposobni. Toa bilo vozmo`no bidej}i, po padot na
Rimskata Imperija, na Bog Mu bila potrebna nova centralna
zemja kade moè da postavi nova tradicija i nov pat.
Zatoa Bog ja blagoslovil Anglija i í ovozmoìl da
osvojuva niz svetot. Dokolku Anglija se obedinela so Bo`jata
Volja nemalo da ima amerikanska zemja. Svetot }e bil obedinet
vo toa vreme. No, na~inot na koj Britancite ja kolonizirale i 300
godini ja eksploatirale Indija, ne bil Bo`ja Volja.
Bog napravil edna dobra osnova vrz koja Anglija moèla
da gi obedini svoite kolonii vo Azija. Zar ne e taka? Dokolku
Anglija ja znaela Bo`jata Volja i mar{irala napred so protestantite
za da gi obedini novite zemji za dobroto na svetskoto spasuvawe,
toga{ Anglija }e moèla da vospostavi nova svetska kultura.
Dene{nata Amerika nemalo da postoi. Zar ne e taka?
Puritancite se obidele da ja reformiraat Anglikanskata
crkva i da go vospostavat Bo`jiot ideal vo Anglija. Tie se
stremele da izgradat idealna Bo`ja crkva i zemja. No, bidej}i
Britanskata monarhija gi progonuvala, tie morale da odat vo
dale~nata zemja Amerika vo potraga po religiozna sloboda.
3. Bo`jiot blagoslov na Amerika
1) Protestanskoto dvièwe i amerikanskite pioneri
Moème da vidime deka srednovekovnoto papstvo ja

zaboravilo Bo`jata Volja da go spasi svetot, bidej}i bile rasipani i
obzemeni od sopstveniot eklezijalisti~ki avtoritet i od dogmata.
Toa go zaboravilo svetot, gledaj}i gi samo sopstvenite mo} i
osnova, i negiraj}i gi site sili koi mu se protivstavuvaat. Izvorno,
toa trebalo da misli deka e spremno da se `rtvuva sebesi za da go
spasi svetot. Namesto toa, toa mislelo samo na za{titata na
sopstvenite mo} i slava.
Bidej}i Bo`jata Volja bila da go spasi svetot, Bog ne
moèl da dozvoli da prodolì ovaa sostojba. Toj trebalo ili da go
uni{ti ili da go obnovi, pa go zapo~nal protestantskoto dvièwe.
Se pojavil Martin Luter i direktno se konfrontiral so papstvoto.
Negovata misla bila da go saka Boga i da go u~i svetot za ideite
57
na ednakvost i sloboda. Toj veruval deka toa bila Bo`jata èlba i
deka Bog }e mu pomogne.
Vo Anglija puritanskoto dvièwe se obidelo da vlijae na
Parlamentot i da sozdade nova vlada sosredoto~ena na Boga. No,
vladata ne go prifatila ova dvièwe i prodolìla da go ugnetuva.
Protestantite koi barale sloboda da mu sluàt na Boga bile
progonuvani niz cela Evropa.
Ovie dvièwa se pojavile prirodno. Liderite na
protestanskoto dvièwe sonuvale za crkva vo koja tie slobodno }e
mu sluàt na Boga i }e go nadminat srednovekovnoto rimsko
papstvo. Vo tekot na ova dvièwe tie stanale svesni za noviot
kontinent. Vo potraga po sloboda od dogmatskata, totalitarna
evropska crkva, Pilgrimite, sonuvaj}i za svet kade {to tie moàt
slobodno da ja praktikuvaat svojata vera, go pominale Atlanskiot
Okean i pristignale na Amerikanskiot Kontinent. Tie na ovoj nov,
sloboden kontinent do{le vo potraga po sloboda da go oboùvaat
Boga i da izgradat Nebesno kralstvo na Zemjata.
Vo toa vreme pominuvaweto na Atlanskiot Okean bilo
opasno prezemawe. Za da steknat religiozna sloboda, Pilgrimite
gi ostavile sakanite roditeli i domovi, napu{taj}i gi svoite
semejstva i tatkovina. Veruvaj}i edinstveno vo Boga i potpiraj}i
se na Negovata qubov, tie go zapo~nale svoeto patuvawe.
Nikoga{ ne go ogor~ile Boga, bez razlika so kakvi te{kotii i
maki se soo~ile. Tie lu|e ja so~uvale svojata vera i opredelba da
izgradat zemja kade tie slobodno }e ja praktikuvaat svojata vera;
apsolutno potpraj}i se na Bog.
Na brodot tie mu se molele na Boga koga bile bolni i
ostanale obediniti sosredoto~eno na Boga. Bog mora da bil
trognat od nivnata vera, gledaj}i gi kako nadminuvaat golemi
te{kotii i stradawa za Negovo dobro.
"Vie ste prviot narod od po~etokot na istorijata, koj
prezel takov rizik za Mene. Gi napu{tivte svoite semejstva i
zemji, pa jas }e vi dadam podobra zemja, podobri rodovi i narodi
od onie od koi se otkaàvte." Toa mora da bila Bo`jata opredelba.
Znaete deka "Majskiot cvet" pristignal vo Nova Anglija
vo zima. Bilo noemvri, vremeto bilo studeno i Pilgrimite nemale
dovolno hrana. Nekoi od niv umrele od glad. Sepak, iako ovie
58
neobi~ni lu|e umirale, tie so~uvale semiwa za da poseat za
slednata godina.
Tie sekako veruvale deka Bog }e im go otvori patot kon
idninata i deka preku niv }e izgradi zemja na sloboda i blagoslov.
Zatoa tie odele sre}no duri i po patot na smrtta, ostavaj}i pozadi
sebe seme da go posadat nivnite deca. Tie moèle da gi
blagoslovat svoite potomci dodeka samite odele po teòk
po`rtvuvan pat. Ova go storile samo poradi svojata vera vo Boga.
Moèbi znaete daka poslednite 41 preìveani napravile spogodba
vo ime na Boga. Faktot deka predcite na Amerika ja so~uvale
svojata vera do posledniot mig pred da umrat, bil istoriski nastan.
Bez vera, dali moèle da mu se molat na Boga so
blagodarnost so posledniot zdiv? Mora da znaete deka va{ite
predci sekoga{ se stremele da go sledat Boga, denono}no, kade i
da odele. Bog, znaej}i ja rasipanosta na rimskoto papstvo,
spremno go podelil Svojot blagoslov na ovie amerikanski predci.
Pilgrimite imale poinakov motiv od drugite emigranti za
napu{tawe na svojata tatkovina. Tie ja ostavile vo potraga po
zemja koja moè da go spasi svetot i da bide tatkovina na verata.
Ova bilo golemo ne{to. Ovaa ideja bila vo soglasnost so nade`ta
na Bog, koj sakal da go spasi svetot preku rimokatoli~kata crkva.
Zatoa Bog ne moèl da ne gi blagoslovi.
Amerikanski ìteli, Bog ja blagoslovil Amerika ne samo
za da moète da imate dobri obroci i dobar pomin. Bog ja
blagoslovil Amerika za da go spasi svetot. Amerika ne smee da ja
predade Bo`jata Volja. Bog sakal da raboti sosredoto~eno na
Amerika. Ako va{ite predci morale da dojdat vo Amerika za
sopstveno dobro, Bog nikoga{ ne bi gi blagoslovil na vakov
na~in. Ovie rani emigranti vo Severna Amerika do{le vo potraga
po sloboda za da go sluàt Boga, ni{to drugo. No, tie go na{le
Boga i slobodata, a i pari isto taka. Emigrantite vo Ju`na Amerika
bile poinakvi. Tie oti{le vo potraga po pari. Tie go napu{tile
Boga i oti{le samo vo potraga po pari. Tie oti{le vo isto vreme i
vo ista pozicija kako i severnite emigranti, no gi zagubile i Boga i
slobodata i parite. Sega tie zemji se nerazvieni.
ûdo e {to Amerika stana prvoklasna svetska dràva za
200 godini. Toa be{e mo`no samo so Bo`ja za{tita i pomo{.
59
2) Amerikanskata nezavisnost i Bo`jiot blagoslov
Dami i gospoda, se nabliùva dvestogodi{ninata od

amerikanskata nezavisnost. Za mig da pomislime za pozicijata na
lu|eto koi ja vodele kampawata za nezavisnost vo 1776 godina.
Voda~ite na ova dvièwe bile predavnici, od angliska gledna
to~ka. Kako moèle predavnici da donesat nezavisnost na ovaa
golema zemja, koja stana prvoklasna dràva? Dali mislite deka
Bog gi blagoslovil ovie predavnici?
Generalot Xorx Va{ington na po~etokot bil pobeduvan
vo sekoja bitka. Kone~no, vo presudnoto vreme kaj Veli Forx,
Va{ington mora da se molel na vakov na~in: "Boè, ne bi trebalo
ovie lu|e, koi dojdoa vo ovaa zamja da baraat verska sloboda, da
bidat vrateni nazad od totalitarnata vlast koja ne se razlikuva od
katolicite. Te molam blagoslovi né za da izgradime zemja so
religiozna sloboda i svet od Tvojot ideal."
Anglija bila gorda na svojot avtoritet i na voenata sila.
Xorx Va{ington nemal ni{to. Toj bil vo pozicija na David koj se
soo~uva so Golijat, veruvaj}i deka Bog e mnogu pomo}en otkolu
edna armija. Nikoj ne zamisluval deka Golijat moè da bide ubien
so kamen od pra~ka. Va{ington oti{ol vo bitka so svoite misli
fokusirani na Bog. Toj se molel dodeka mar{iral, se molel
dodeka se borel. Vojnicite na frontot mu se molele na Boga i lu|
eto zad frontot se molele, isto taka.
Religioznite voda~i ne í sluàt na Bo`jata Volja vo
svojata tatkovina. Bog sekoga{ bara od niv da go napu{tat
domot; Negova tradicija e da blagoslovi takvi lu|e. Na ist na~in,
toj gi blagoslovil i gi za{titil onie koi gi napu{tile svoite domovi
vo Anglija.
Bog gi vodel amerikanskite revolucioneri kon pobeda za
da moàt tie da gi izgradat Soedinetite Amerikanski Dràvi,
bidej}i nivniot son za zemja na religiozna sloboda bil vo
soglasnost so Negoviot ideal. Zar ne mislite deka Amerika pobedi
so Bo`ja pomo{?
Vo Anglija, britanskiot narod se obedinil so monarhijata i
se borel. Vo Amerika, Bo`jite sakani sinovi i }erki se obedinile
60
so Nego i se borele. Taka Amerika pobedila, za da izgradi edna
nova hristijanska zemja na religiozna sloboda. Amerikanskiot
narod, od kongresmenite do obi~nite lu|e, sekoga{ e gord i
blagodaren na Boga zatoa {to Toj gi vodel niv do pobeda.
Amerikanskiot Kongres, sekoga{ zapo~nuva so molitva.
Sigurno Amerika e zemja blagoslovena od Boga. Duri i na parite
e napi{ano: "Veruvame vo Boga." Dràvata e sozdadena kako
mikrokosmos na svetot, so cel da ja za{titi religioznata sloboda
sosredoto~ena na protestantizmot.
3) Bo`jiot blagoslov na Amerika niz svetskite vojni
Koga Bog ja blagoslovil Amerika taa bila sozdadena od

protestantite koi do{le od Anglija. Od toa vreme, amerikanskiot
narod trebalo da se obedini sosredoto~eno na Boga so cel da go
spasi svetot i da ja vospostavi Bo`jata vlast. Za dobroto na
nivnata misija i za svetskoto spasuvawe, tie trebalo da se
`rtvuvaat sebesi i da mu sluàt na svetot.
Bog ja izgradil Amerika vo svetska vode~ka dràva preku
pobedite vo Prvata i vo Vtorata svetska vojna.
Bidej}i Izrael go odbil Isus Hristos i ne uspeal vo svojata
odgovornost, aziskite dràvi Indija i Kina bile vo Satanskata
sfera. No, po Vtorata svetska vojna, zemjite koi bile pod
Satanskata vlast se vratile na Bo`ja strana.
Poradi amerikanskta pobeda vo dvete svetski vojni, bilo
vospostaveno duhovno kralstvo na svetsko nivo, sosredoto~eno
na hristijanskata kultura, kako vtor Izrael.
Toga{ kade trebalo da odi Amerika? Taa trebalo da
zaokruì nazad vo Azija i, sosredoto~eno na hristijanstvoto, da
sozdade edna mo}na kulturna sfera so obedinuvawe na zemjite
koi talkale so slaba nacionalna osnova. Vremiwata se smenile.
Periodot na dràvite pominuval, a se pribliùval periodot na
svetot. [to mislite koj í go dal ovoj blagoslov na Amerika? Bog í
go dal. Bog ja blagoslovil Amerika so cel da go osvoi svetot,
sosredoto~eno na hristijanstvoto. Dali Amerika ja ispolnila
svojata misija?
61
Izvorno, Soedinetite Dràvi trebalo da go storat ona {to
go prepora~al generalot Daglas Mek Artur. Tie trebalo da gi
uni{tat komunistite vo celost vo toa vreme. [tom Amerika go
vratila avtoritetot na totalitarna Germanija i na Japonija na Bo`ja
strana, trebalo da bide sposobna da go so~uva po sekoja cena.
Koj mislite deka bil odgovoren za podelbata na Korejskiot
Poluostrov? Amerika! Tuka Amerika trgnala protiv Bo`jata
Volja, a kako rezultat od nejzinata gre{ka Satanata se vovlekol
nazad.
Preku Vtorata svetska vojna hristijanskiot svet go primil
Bo`jiot blagoslov. Site vernici hristijani, blagodarni za ovoj
blagoslov, trebalo da se obedinat so cvrsta opredelba da ja
ispolnat Bo`jata Volja, nudej}i gi svoite solzi, krv i duri svoite
ìvoti. No, tie ne uspeale da go storat toa. Pod znameto na nivnata
pobeda vo Vtorata svetska vojna, Amerika obedineta i
sosredoto~ena na Boga, trebalo da sozdade edna nova kulturna
sfera i so site sili da se vpu{ti vo edna akcija za svetsko
spasuvawe.
No, Amerika ne mislela na Bo`jata Volja. Namesto toa,
porastot na individualizmot, kultot na parite i materijalizmot gi
odvelo lu|eto vo korumpiranost.
Amerika ja zagubi svojata vrednost, kako i misijata da go
vodi svetot, ja zaboravi Bo`jata Volja, po~na eti~ki da propa|a, a
edna{ blagoslovenoto hristijanstvo po~na da opa|a. Komunizmot,
koj go odre~e Boga i ja definira{e religijata kako "opijat", se
pro{iri nasekade niz svetot, na krajot ni{anej}i na Soedinetite
Dràvi. Denes na amerikanskite univerziteti, osobeno pome|u
mladite intelektualci, komunistite se mnogu aktivni vo ilegalnite
akcii.
4. Kon Korea preku Japonija
1) Cikli~niot princip vo razvitokot na ~ove~kata civilizacija
Kade moèl da se zafati plodot od amerikanskata kultura?

Toj ne trebalo da ostane vo Amerika, tuku da se pro{iri vo Azija,
na Sredniot Istok i Afrika i potoa da zaokruì nazad. Iako Bog ja
62
blagoslovil Amerika, koga Amerika ne uspeala, Bog o~ekuval
Azija da ja nasledi Negovata volja.
Kade moème da odime ottuka? Nie prvo treba da ja
pretopime Amerika, potoa da go premineme Tihiot Okean do
Azija. Mora da odime vo Azija. Od ovaa gledna to~ka, dene{nata
amerikanska strategija e naso~ena vo pogre{na nasoka. Nejzinata
evropski orientirana politika ne e pravilna.
Civilizacijata se dviì cikli~no od kontinent na
poluostrov i od poluostrov na kontinet, a potoa na ostrovite.
Zo{to Japonija se razvi tolku brzo? Vo Azija, Japonija e zamena
za Anglija, koja ne uspeala vo svojata misija. Japonija í se
sprotivstavi na zapadnata kultura i go prezede nejziniot
blagoslov. Vo Azija, Japonija e vo pozicija vo koja {to be{e
Anglija. Taa treba{e da se vozdigne i da go hrani ostatokot od
Azija. Koga Japonija se obide da zavladee so drugite zemji za
sopstveno dobro, taa stana Satanska dràva i opadna.
Japonija i Anglija se vo ista pozicija. Soedinetite Dràvi
ja nasledija angliskata civilizacija, a vo isto vreme Japonija ja
kopira{e i ja nasledi angliskata civilizacija.
Japonija go izostavi Bo`jeto ime, iako go zameni so ona
na sopstvenata boìca, Amateracu Omikami. Dali ovaa zemja
sosredoto~na na boìcata be{e na Bo`ja strana? Taa be{e na
Satanska strana. Znaej}i deka Bog e svrten kon Azija kako centar
na Negovoto providenie, Satanata se obide da ja iskoristi Japonija
za da ja prigrabi Azija.
No, najva`nata zemja vo Azija e Korea. Mora da go
znaete ova. Bog sakal preku Japonija da donese edna nova
pacifi~ka civilizacija na aziskiot kontinent. Za da se dojde do
kontinentot mora da se odi preku poluostrov. Ova e principot na
razvitokot na civilizacijata. Taa patuvala po obraten pat od
Evropa. Japonija be{e vo pozicija na Anglija, a Korea vo pozicija
na Italijanskiot Poluostrov.
Amerika morala da odi preku Japonija, Korea, Kina,
Sredniot Istok i Afrika so cel da go zaokruì svetot. Da go
zaokruì zna~i da go obedini. Potoa evropskata i aziskata
civilizacija trebalo da se obedinat i providentnata rabota }e bila
zavr{ena.
63
2) Bo`jata Volja da ja blagoslovi Japonija kako ekonomska
supersila
Bo`jata Volja, koja bila sosredoto~ena na Amerika, sega

se preselila vo Japonija. Koga go ~itete Boèstveniot princip, ja
nao|ate idejata za "paralelni providentni periodi". ôve~kata
istorija se dvièla spored trajnite providentni formuli postaveni od
ìviot Bog. Na toj na~in boèsvenoto providenie ja vodelo
istorijata niz ovie paralelni periodi. So drugi zborovi, istorijata
ponekoga{ se povtoruva sebesi, a ponekoga{ zema obraten tek.
Bo`jeto providenie, sosredoto~eno na amerikanskiot kontinent,
mora da odi preku edna zemja koja e ostrov kako Anglija; toa
bila ostrovskata zemja Japonija. Blagodarej}i na Bo`jiot
blagoslov Japonija stana svetska ekonomska supersila. Bog ja
blagoslovi Japonija za da go nadomesti neuspehot na Anglija.
Bog ja razvi Japonija kako ekonomska sila za da ja nadomesti
pozicijata na Anglija, za dobroto na svetskoto spasuvawe. No,
dali Japoncite razmisluvale na takov na~in?
Tie se sosredoto~ile pove}e na nivnata boìca Amateracu
Omikami, a gi progonuvale hristijanite. Po Vtorata svetska vojna
Japonija stanala lulka na komunisti~koto dvièwe.
Dokolku Japonija padnela vo komunisti~ki race, mirot na
Dale~niot Istok }e bil nevozmoèn, a }e bila zagrozena duri i
Amerika. Komunizacijata na Japonija bila tajnata strategija na
Rusija i Kim Il Sungovata Severna Koreja na Dale~niot Istok.
Pre~esniot Mun ja pro~ita ovaa strategija i zapo~na edno mo}no
anti-komunisti~ko dvièwe vo Japonija. Spored moeto razbirawe,
dokolku voda~ite i lu|eto ne se vooruèa sebesi so ideologijata za
Pobeda nad komunizmot, Japonija }e propadne{e. Koj moè{e da
go vodi ova dvièwe? Ova treba{e da go storat japonskite
hristijani. Dali go storija toa? Ne. Tie bea odvoeni od
komunistite. Vo ovaa situacija po cena na mojot ìvot jas se
borev protiv komunizmot, koj ima{e mo}na pozdina vo Japonija.
Sega vospostaviv pobedonosna osnova vo Japonija.
3) Bo`jeto providenie se seli na Korejskiot Poluostrov
64
Dali Japonija ja ispolni svojata misija za da go spasi
svetot? Ne, ne ja ispolni. Zatoa Bo`jeto providenie se preseli vo
Korea, za da dejstvuva sosredoto~eno na ovaa poluostrovska
civilizacija. Dokolku Isus ne go zagube{e svoeto telo, toj }e
postave{e civilizacija na Italijanskiot Poluostrov sosredoto~ena
na Boga. Sega Vtoroto Hristovo doa|awe e ovozmoèno na
Korejskiot Poluostrov.
Koreja e mnogu sli~na na Italija. Taa e poluostrov, a
nejzinata klima i ìvotna sredina se mnogu sli~ni na italijanskite.
Ne samo toa, tuku i Korea e paralelna so Rimskoto papstvo. Rim
ima{e samo duhovno papstvo, no Korea mora da vospostavi i
duhovno i fizi~ko papstvo.
Novite kulturi zapo~nale na kontinentite. Sega,
pretstavuvaj}i ja Satanskata vlast, komunisti~kata mo} e
pro{irena nad Indija i Kina. Korea, vo pozicija na Rim, e
podelena na Severna i Ju`na. Dami i gospoda, dali znaete na koja
vozrast Kim Il Sung stana premier? Ima{e 33 godini. Na taa
vozrast Isus Hristos treba{e da stane Kral na Izrael. Dali znaete
zo{to severnokoreancite go narekuvaat svojot voda~, Kim Il
Sung, "Abuxi", so zna~ewe "Tatko?" ^lenovite na
Obedinuva~kata crkva velat deka tie gi sledat "Vistinskite
roditeli." Ovaa sli~nost ne e slu~ajna. Iako mo`bi nema da gi
razberete ovie zborovi, toa e vo red. Duri i da mi se protivstavite,
toa nema da go zapre Bo`jeto providenie.
4) Bog í dava istoriska misija na Korea
Korea e zemja blagoslovena od Bog. Bidej}i Bog ima

o~ajni~ka èlba da go is~isti Negovoto istorisko ogor~uvawe,
Korea mora da ja ispolni misijata dadena od Bog. Site sloèni
istoriski zapleti mora da bidat obedineti na Korejskiot Poluostrov.
Karakteristi~nata istorija na oddeluvawe za dobroto na
Bo`jeto providenie se slu~uva na Korejskiot Poluostrov. Isto
kako {to Kain i Avel me|usebno se borele vo Adamovoto
semejstvo, taka Koreancite, koi se bra}a od edna loza, se borat,
ni{anej}i so pu{kite edni kon drugi. Koreanskata demilitarizirana
65
zona ne e samo linija na konfrontacija pome|u demokratskata
Ju`na Korea i komunisti~kata Severna Korea.
Toa e frontalnata linija na istoriskata konfrontacija me|u
Bog i Satanata. Severna Korea go pretsatvuva svetot na Kain;
Ju`na Korea go pretstavuva svetot na Avel.
Zatoa, dokolku Obedinuva~kata crkva od tipot na Avel i
vospostavenite crkvi od tipot na Kain se obedinat i gi izgradat
svoite supstancijalna mo} i osnova, toga{ Avel, Ju`na Korea, }e
moè da go pot~ini Kain, Severna Korea, ne so sila, tuku so
qubov. Nema da bide problem da se rasturi demilitariziranata
zona. Sekoj problem }e se razre{i vedna{.
Prostorot severno od demilitariziranata zona e
simboli~no osvoen od crveniot zmej. Jugot e osvoen od beliot
zmej. Dali znaete {to simboli~no zna~i Panmunxom? Gi
pretstavuva "dvanaesette biserni porti" od Biblijata. Panmunxom
e frontalnata linija na Bog i frontalnata linija na Satanata.
Ova e mestoto kade{to Bog moè da gi napravi Negovite
obvinuvawa, a Satanata moè, isto taka, da gi napravi svoite. Toa
e edinstvenoto mesto na svetot kade Bog i Satanata istovremeno
se obvinuvaat me|usebno.
Toga{, dami i gospoda, dali znaete zo{to
demilitariziranata zona e postvena na vakov na~in? Bidej}i
Korejskiot Poluostrov e mestoto na kone~nata pretstava, kade {to
}e bide razre{ena Bo`jata ta`na istorija. Tuka Satanata }e mu se
sprotivstavi na Boga so seta svoja mo}, do posledniot zdiv.
Dokolku Ju`na Korea ima supstancijalna ideolo{ka mo}
so koja celosno }e go primi Kim Il Sung vo Severna Korea, toga{
Korea }e zasluì titula na onoj koj go spasil svetot od
komunisti~kata sila. Na ovaa zemja od Bog í e dadena istoriska
zada~a da ja dobie ovaa titula. Zatoa, jas jasno objavuvam deka
nie hristijanite mora celosno da se obedinime za da ja ispolnime
istoriskata misija dadena od Boga na ovaa zemja.
Dokolku korejskata crkva i narod ne uspeat da pogotvat
osnova za da ja nasledat Bo`jata sre}a, Bog moè da ja napu{ti
Korea i korejskata crkva. Japonija i Amerika se, isto taka, Bo`ji
dràvi. Periodot na dràvite pominuva.
66
Dokolku Korea ne uspee da ja ispolni svojata misija, Bog
}e bara druga dràva. Istorijata ne ostanuva na edno mesto, taa
prodolùva da te~e.
5) Korea mora da zapo~ne nova akademska kultura
Korea e tretiot Izrael, koj ja nasledi providentnata misija

na prviot i na vtoriot Izrael. Korea, sekako, mora da go vidi
ispolnuvaweto na Bo`jeto providenie. Plodot na celata svetska
civilizacija treba da kulminira na Korjskiot Poluostrov. Nie mora
da bideme osnovata za vospostavuvawe na eden svet
sosredoto~en na Boga. Nie mora da zapo~neme nov period na
kulturata na Adam, tuka vo Korea.
Kako moè da bide vospostaven eden svet sosredoto~eno
na Boga? Eden svet, zna~i svetot vo koj e usovr{ena Bo`jata
Volja. Tamu }e bide ostvarena kulturata na Adam, koj gi
nadminuva rodovite i narodite, i sozdava eden sovr{en svet
sosredoto~en na Boga.
Ako vie i jas se obedinime, gi sakame na{ite neprijateli,
bezrezervno go sakame Boga, ja sakame i í sluìme na na{ata
dràva pove}e od nas samite i od na{ite semejstva i ako ova se
stori vo sekoe semejstvo i vo sekoja crkva, toga{ komunizmot }e
propadne avtomatski. Na relito: "Spasi go svetot" vo Joido, jas
barav ~lenovite na Obedinuva~kata crkva od 60 dràvi da se
molat za Korea. Ako nie site zaedno se molime naporno za
dobroto na Bo`jata Volja i za idninata na ovaa dràva,
toga{ Korea }e moè da ja ostvari kulturata na Adam
sosredoto~ena na Bo`jata Volja.
Preku nejzinata ta`na istorija na stradawe Bog mislel
ovaa zemja da go ~uvstvuva Negovoto srce i da ja nadmine
svojata nacionalna taga rabotej}i na ispolnuvaweto na Negovata
volja preku Obedinuva~kata crkva.
5. Misijata na hristijanstvoto od gledna to~ka na Bo`jata Volja
1) Koj }e ja prezeme odgovornosta za ovoj svet?
67
Koja e Bo`jata Volja? Sekako, Bo`jata Volja e da gi spasi
edinkite. Negovata volja e da go spasi svetot. Na edinkite im
treba spasuvawe, no na Boga mu trebaat edinki koi veruvaat vo
Nego i sakaat da bidat spaseni za dobroto na svetot.
Bog saka edno pretstavni~ko semejstvo, no Toj go saka
nego za dobroto na svetot. Bog saka eden pretstavni~ki rod, isto
taka za dobroto na svetot. Bog saka edna pretstavni~ka dràva
koja objavuva deka }e ja prezeme odgovornosta da gi spasi site
dràvi na svetot. Dali mislite deka Bog go saka ova?
Evrejskiot narod i dràvata Izrael veruvale deka Mesija }e
dojde samo za niv samite; zatoa tie ne uspeale da go prifatat. Tie
nemale ideja deka Mesija }e dojde da gi obedini za da go spasat
svetot. Bo`jata ideja i onaa na dràvata Izrael se raziduvale.
Od ovaa gledna to~ka, Jakov bil pretstavnik na
semejstvoto, Mojsej bil pretstavnik na rodot, a Isus do{ol kako
pretstavnik na dràvata i na svetot, so centralna misija za
spasuvawe na svetot. Neli e toa vistina?
Bo`jata Volja ne e samo za edna verska zaednica. Toj
saka da `rtvuva edna verska zaednica za dobroto na svetskoto
spasuvawe. Denes mnogu hristijani mislat: "Jas veruvam vo Isus,
pa jas moàm da odam vo Nebesnoto Kralstvo." Ako veruvate vo
Isus samo za sopstvenoto spasuvawe, toa ne e spored Bo`jata
providentna gledna to~ka. Nie nikoga{ ne mislime na celiot svet.
Mnogu malku lu|e mislat podaleku od spasuvaweto na
sopstvenoto semejstvo i na sopstvenata dràva.
Denes, od gledna to~ka na Bo`jata Volja, sekoj treba da
posakuva individualno spasuvawe za dobroto na svetot, i semejno
spasuvawe, isto taka, za dobroto na svetot. Rodovsko i
nacionalno spasuvawe isto taka treba da bidat za dobroto na
svetot.
Gledaj}i ja svetskata sostojba, komunisti~kata Kina se
vra}a na demokratskiot sistem. Ova e simptom za kolapsot na
komunizmot. Jasno vi kaùvam deka dokolku se obedinat
hristijanskite crkvi i Obedinuva~kata crkva, Kim Il Sung vo
Severna Korea sigurno }e umre za tri godini. Ako hristijanstvoto
ne go nadmine komunizmot, toa sigurno }e propadne.
68
Bez razlika kolku e silen demokratskiot svet, ako ne
moè da izvojuva pobeda nad komunizmot, demokratskiot
sistem }e propadne. Bo`jata Volja e kompletno da go eliminira
komunizmot na ovaa zemja i da izgradi dràva sosredoto~ena na
Boga. Od gledna to~ka na Bo`jata Volja, koja e misijata na
hristijanstvoto? Mora da se obedinite. Site hristijani mora da se
obedinat i da go iskorenat komunizmot od zemjata! Morate da
uspeete da priznaete deka ova dvièwe e zapo~nato tuka na
Korejskiot poluostrov.
Na krajot na istorijata na Bo`jeto ogor~uvawe, Bo`jata
providentna volja sega se razviva sosredoto~eno na Korejskiot
Poluostrov. So cel da se vospostavi dràva na kulturata na Adam,
tuka na Korejskiot poluostrov kako {to posakuval Bog, vie
hristijanite i Obedinuva~kata crkva mora da se obedinite! Ve
molam da razberete deka, od glednata to~ka na Bo`jata Volja,
ova e misijata na Isus Hristos i na hristijanstvoto. Se nadevam
deka koga }e se vratite vo va{ata crkva i vo va{eto semejstvo,
sekomu }e mu kaète za ova, pa taka na{ata zemja }e moè da ja
ispolni svojata misija kako izbran tret Izrael. Dokolku storite
taka, jas sum siguren deka granicite na vistinskata Bo`ja sre}a }e
se pro{irat za da go opfatat na{iot narod i celoto ~ove{tvo.
êtvrti del
OVOJ SVET SE SOOÛVA SO POSLEDNITE DENOVI
1. [to se poslednite denovi?
1) Pri~inata zo{to mora da dojdat Poslednite denovi
Vo istorijata na hristijanstvoto pra{aweto koga }e dojdat

Poslednite denovi bea mnogu sporni. Ova e mnogu ponaglaseno
sega od koga i da e porano. Znaeme deka vo Poslednite denovi }e
dojde Mesija za da né sudi. Kaàno ni e deka }e se slu~i mete`,
Sonceto i Mese~inata }e padnat od neboto, a Zemjata }e se
raspar~i.
Zborovite "Posledni denovi" doa|aat od religijata. Vo
budizmot Poslednite denovi se nare~eni Vreme bez zakon. Vo
69
hristijanstvoto gi narekuvame Poslednite denovi. [to }e bidat
Poslednite denovi na zemjata? Mora da go razgledame ova
osnovno pra{awe.
Svetot planiran od apsolutniot Bog mora da bide
apsoluten svet. [tom zapo~nal treba da trae zasekoga{. Moè da
mislime deka doa|aweto na Poslednite denovi na ovoj svet vodeni
od apsolutniot Bog ne e Bo`ji plan, tuku e rezultat od Padot.
Poslednite denovi }e dojdat bidej}i dobroto ne istrajalo, a zloto
go zamenilo. Adam i Eva, sozdadeni od Bogot na dobrinata,
ìveele vo Edenskata gradina na dobrinata. Dokolku tie ne
zgre{ele, izvornata dobrina }e traela zasekoga{. No, poradi
Padot, dobrinata ne moèla da ja pomine nitu po~etnata to~ka.
Mora da znaete deka, iako ~ove~kite predci bile vo
normalna pozicija da veruvaat vo Bo`jite zborovi, tie ne veruvale
i smrtta go zapo~nala postoeweto na zemjata. Se pojavilo
su{testvo i gi isku{uvalo Adam i Eva da ne go slu{aat Boga i da
gi prekr{at Negovite zborovi. Bidej}i Adam i Eva odgovorile na
ova isku{uvawe i ne se pokorile na Bo`jite zborovi, Satanata
stanal sopstvenik na ovoj svet. Gre{nite Adam i Eva stanale
objekti na Satanata. Kako rezultat na nivnata nepokornost
zapo~nal svetot na smrtta, koj nema vrska so Bog.
Bog ne moèl da go napu{ti gre{niot svet vo koj
dobrinata nikoga{ ne zapo~nala. Toj mora da go obnovi ovoj svet
i da ja vovede dobrinata.
Vo Knigata na prorok Isaija 46:11 Bog rekol: "Jas rekov
- i }e go izvr{am toa; zamisliv - i }e go napravam". Zloto
zapo~nalo poradi nepokornosta. Sosredoto~eno na Satanata, se
pojavile zlite lu|e i smrtta. Za da se napravi presvrt, lu|eto mora
da praktikuvaat apsolutna vera sosredoto~na na Bog. Na ovoj
na~in }e se rodi svetot na ìvotot.
2) Poslednite denovi se denovi na nova nade`
Koga se Poslednite denovi? Otkako po~nalo zloto,

Poslednite denovi se sekoga{ koga }e se pojavel ~ovek na
Bo`jata strana i }e se obidel da go uni{ti i da go vrati svetot na
dobrinata, bilo da e na individualno, semejno, rodovsko,
70
nacionalno, dràvno ili na svetsko nivo. So drugi zborovi, doa|a
edna centralna figura za da go poni{ti svetot na zloto, da gi
oslobodi lu|eto od gre{niot svet i od site Satanski obvinuvawa i
da vospostavi svet na dobrinata. Ako go nadminuvaat semejnoto
nivo, tie se Posledni denovi na semejno nivo; ako go
nadminuvaat rodovskoto nivo, tie se Posledni denovi na rodovsko
nivo, a isto e i za nacionalnoto i dràvnoto, sé do svetskoto nivo
na Poslednite denovi.
Spored toa, Poslednite denovi zna~at deka pominuva
eden period, a doa|a nov period. Dokolku vo Poslednite denovi,
poradi Satanata, Bog gi uni{ti sonceto i zemjata koj Samiot gi
sozdal, Toj bi bil neuspe{en Bog. Sonceto i mese~inata se ve}e
dovolno ogor~eni {to moraat sé dosega da go osvetluvaat zloto
~ove{tvo. Kolku bi bilo bedno ako Bog gi uni{ti niv vo
Poslednite denovi! Poradi ~ove~kata nepokornost na Bo`jite
zborovi smrtta se vovlekla vo Edenskata gradina. Za da go
obnovi ova Bog mora da pronajde li~nost koja apsolutno veruva
vo Nego, da se vseli vo domenot na ìvotot.
Ako pra{ate {to se Poslednite denovi, }e vi odgovoram
deka tie se momentot na re{avawe na noviot plod na istorijata,
noviot centar na sega{nosta i gordata nova era na idninata.
[to se Poslednite denovi? Tie ne se vreme vo koe Bo`jiot
povik e ograni~en na eden narod ili edno semejstvo. Tie se vreme
koga e povikana edna li~nost vo odnos na svetot. Tie se vreme
koga e povikano edno semejstvo vo odnos na svetot. Ova vreme
ne ostanuva stati~no, tuku se dviì kon sredbata so Bo`jata Volja.
Toa e vremeto na Posladnite denovi.
Koga e krajot? Toa e vremeto za letawe nagore, po
pro~istuvaweto i obnovuvaweto na celiot tek na istorijata i po
postavuvaweto na edna pobedonosna to~ka na krajot na
~ovekovata istorija.
Zborovite koi go vetuvaat doa|aweto na Poslednite
denovi se zborovi na blagoslov. Zborot "osuda" ne e lo{ zbor, toj
nosi dobri vesti. Poslednite denovi se vreme koga se razre{eni
iljadnici denovi ogor~uvawe i taga, zakopani tolku dolgo vo
srcata na decata. Zatoa mora da dojde Denot na soo~uvaweto.
71
Kako Vrhoven sudija, Bog mora da go objavi Denot na osudata.
Ova e dobra vest.
Obedinuva~kata crkava gi o~ekuva Poslednite denovi.
Istorijata preku nadomestuvawe mora da zavr{i. Vo ova vreme na
zavr{uvawe, mora da se vkrstat pati{tata na dobroto i na zloto.
Od ovaa to~ka dobroto }e se vozvi{uva, a zloto }e propa|a. Zatoa
edinstveno patot sosredoto~en kon Bog e patot na vistinska slava.
3) Poslednite denovi se vreme na nered
Poslednite denovi se vreme na nered, koga }e bide te{ko

da se pravi razlika pome|u den i no}, pome|u pravilno i pogre{no.
Ni{to nema da bide jasno.
Koga Adam i Eva zgre{ile vo Edenskata gradina, tie bile
zbuneti. Tie nemale ~uvstvo za pravilno i pogre{no, nemale
~uvstvo za cel, nemale ~uvstvo za osuda. Koga tie trebalo da se
svrtat kon desno, tie se svrtele kon levo. Toa bil Padot. Adam i
Eva se zbunile, ni{to ne znaej}i jasno.
Ako pra{ate koga }e dojdat Poslednite denovi, moè da
re~eme deka tie ve}e dojdoa. Poslednite denovi se opi{ani vo
Biblijata kako denovi koga ovcite i kozite }e bidat odvoeni.
Ovcite imaat sopstvenici, no kozite nemaat. Dami i gospoda,
komunizmot e pretstaven preku levata strana i preku kozite. Vo
Biblijata, onie od levo se kozite. Iako tie imaat sopstvenik, tie ne
go prepoznavaat.
Dali komunistite go priznavaat Boga? Demokratskiot
svet e pretstaven preku ovcite. Ovcite go prepoznavaat svojot
sopstvenik. Lu|eto od demokratskiot svet go zanaat Boga. Site
dene{ni fenomeni se opi{ani vo Biblijata kako fenomeni na
Poslednite denovi.
Poslednite denovi se vremeto koga celata istorija }e bide
nadomestena. Tie se vreme na golema zbrka. Religijata,
ekonomijata, kulturata, sé }e bide zafateno vo vrteòt na zbrkata.
Mnogu lu|e }e objavat: "Ova se Poslednite denovi!", "Gospodarot
doa|a!", "Mora da pominete preku nas!", "Bez nas nema
spasuvawe!"
72
Nadvore{no, ovie fenomeni izgledaat ednoli~ni i
ednodimenzionalni, no zad niv ima mnogu sloèna istorija. Celata
stvarnost e vo dlaboka zbrka. Vo ova vreme celta na religijata
stanuva nejasna, celta na filosofijata stanuva nejasna, celite na
semejstvoto, rodot i nacijata, site se nejasni. Is~eznuvaat site
stremeì i celi.
Ova e sloèna sostojba {to se slu~uva vo Poslednite
denovi. Isto e i vo religioznite i vo ideolo{kite krugovi. Vo
semejstvoto, isto taka. Konfucijanskata etika na predanost i
vernost i site drugi eti~ki principi se kr{at. "Kade e mojata
majka? Kade e mojot sopru`nik? Kade e mojot brat? O, ne mi e
grià." Ova se slu~uva.
Nevozmo`no e da se postavi kakov bilo standard za da se
popravi ovaa zbrka. Po~etokot bil mra~en, zatoa i krajot, isto
taka }e bide mra~en. Vo Poslednite denovi sé }e bide napadnato
od Satanata. Satanata }e pravi sé {to saka, a celiot svet }e bide vo
golema zbrka. Toga{ koga doa|a Gospodarot na Vtoroto doa|
awe, }e ima golem nemir i golem prevrat. Ovoj prevrat }e se
slu~i na individualno, semejno, rodovsko, nacionalno, dràvno i
na svetsko nivo.
Vo Poslednite denovi celiot socijalen poredok }e bide
uni{ten od Satanata. Roditelite nema da gi znaat svoite deca,
decata nema da gi znaat nivnite roditeli. Sopruzite nema da gi
znaat svoite soprugi, a soprugite nema da gi znaat svoite sopruzi.
Vladetelite nema da go znaat svojot narod, a narodot nema da go
znae svojot vladetel. Site }e bidat oddeleni.
Ova vreme doa|a. Ova e teoretski, no vo isto vreme
moème da zamislime takov vid na svet. Koga }e dojde ova
vreme? Koga }e dojde, ne samo edna tuku site dràvi }e bidat
zbrkani. Vsu{nost vremeto ve}e dojde. Pogledenete go
demokratskiot svet. Vo 1960 godina Amerikancite bile falbaxii,
no sega Amerikancite imaat rasipan stomak. Moète da gi
slu{nete tatneìte na gromovite vo stomakot na Amerika. Ne
znaete koga toa }e prsne. Koga }e prsne, }e bidete isto{teni i
ispruèni na zemjata. Sega Bog moèbi razmisluva kakov lek }e
mora da obezbedi.
73
Sé }e se raziduva. [to e vistina, {to e laga, {to e dobro,
{to e lo{o? Nema da ima na~in da se razbere. To~no? Toga{ se
pojavuva Obedinuva~kata crkva sosredoto~eno na
Obedinuva~kata misla. ]e stane zna~ajna na svetsko nivo i }e igra
glavna uloga vo ova vreme na mete`. Svetot }e se svrti i }e se
vrati. Kade? Na dnoto na pekolot. Toga{ }e dojde vreme da
preskokne vo Nebesnoto Kralstvo.
2. Fenomenot na Poslednite denovi
1) Sega{niot svet e rezultat na Padot
Ima edna Korejska pogovorka koja veli deka: "Ako

posadi{ òlt grav, }e porasne òlt grav. Ako posadi{ crven grav, }
e porasne crven grav." Toa zna~i deka }e `neete {to ste poseale.
Dene{niot svet e podelen vo dve grupi: teizam i materijalizam.
Postojat ovie dve protivstaveni ideologii. Na ovaa svetska
kofliktna scena, se pojavi problemot so mladinata kako
internacionalno pra{awe.
Kako moèl da se pojavi vakov vid na svet? Grubo
re~eno, nie `neeme {to sme poseale. Sega sme svedoci na ova.
Niz procesot na obnovata, mora da gi pro~istime site
rezultati od Padot na Adam i Eva. [to se slu~ilo so na{ite predci?
Poradi Padot, nivnite duhovi i tela se podeleni. So drugi zborovi,
edna li~nost e podelena na dve. Ova se slu~ilo na po~etokot, pa
zatoa i na krajot site se podeleni: edinkata, semejstvoto, rodot,
narodot i svetot. Toa vreme na podelba e vreme na Posledni
denovi.
Na{ite ~ove~ki predci poseale seme na podelena edinka i
razmnoìle takov vid na lu|e, zatoa lu|eto treba da bidat povtorno
obedineti. Na ist na~in, teizmot i materijalizmot mora povtorno
da se obedinat.
Niz istorijata na konfliktot lu|eto se naso~uvale na svoite
sopstveni umovi i tela. Tie ne poznavaat nitu eden den na mir i
edinstvo; tie nikoga{ ne odele kon jasna cel vo soglasnost so
Boèstveniot princip. Nakratko, ~ove~kata istorija napreduvala
74
dodeka duhot i teloto se borat; kako rezultat na toa svetot e
podelen na dve.
Seto ova e rezultat na Padot. Celata sostojba na dene{niot
svet e rezultat na Padot. Nakratko, dene{niot svet ne e ni{to
drugo osven izraz na individualnata borba na svetsko nivo.
Sega dojde vreme za vra}awe, da se `nee {to e poseano.
Sega e vreme na ètva na individualno nivo, da se `nee plodot od
borbata pome|u duhot i teloto. Komunisti~kiot svet go
pretstavuva teloto, a demokratskiot svet go pretstavuva duhot.
Podelbata e poseana na po~etokot, zatoa sega e vreme na ètva.
Ovaa sezona na ètva na ~ove~kata istorija e Posledni denovi.
Bog zapo~nal dvièwe sosredoto~eno na duhot za da
donese obedinuvawe na duhot i teloto na svetsko nivo. Na
zemjata mora da dojde vreme na ètva. Bog poseal, no vo isto
vreme poseal i Satanata. Poslednite denovi se vreme na ètva.
Vo Poslednite denovi }e se slu~at realni konflikti pome|u
duhot i teloto.
Zatoa komunisti~kiot i demokratskiot svet se vpu{teni vo
èstoka bitka. Ova e neizbe`no poradi pogre{noto seewe, koe se
pro{iri na svetskoto pole. So drugi zborovi, ova se Poslednite
denovi vo koi se `nee 6.000 godi{nata gre{na istorija. @neete {to
ste poseale.
2) Znacite na Poslednite denovi sosredoto~eni na qubovta
Zborot "obnova" se pojavil poradi Padot. Ova e

principielnoto gledi{te. Gre{niot ~ovek mora da bide obnoven.
Nakratko, nie mora da se vratime na izvornata to~ka pred Padot.
Ova e glavnata cel na Bo`jeto providenie.
Zo{to zgre{ile lu|eto? Poradi Satanskata qubov. [to e
Satanska qubov? Gre{na qubov. Toa e qubov na podelba.
[to se Posledni denovi? Tie se vreme vo koe ~ove{tvoto
ja tretira individualnata qubov kako potpolna. Nema qubov na
narodot, nema qubov na rodot, nema qubov na semejstvo. Site
ovie qubovi se odre~eni, a potvrdena e samo egocentri~nata
qubov. Nema moral vo qubovta; ìvotinskata qubov go obzema
svetot. Denes idejata za seksot e vovedena duri i pome|u mladite
75
adolescenti. Gledaj}i go ova znaeme deka ova se Poslednite
denovi.
Roditelite ne moàt da go spre~at neprobirlivoto
praktikuvawe na seksot pome|u mladite lu|e; nitu moè dràvata
ili svetot.
Zo{to Satanata gi vodi lu|eto vo ovaa destruktivna
sostojba? Bidej}i Bog raboti na Negovoto providenie na obnova
sosredoto~eno na qubovta. Za da go blokira Bo`jeto providenie,
Satanata gi vodi lu|eto vo qubov koja e sprotivna na Bo`jata
qubov, na individualno, semejno, rodovsko, nacionalno, dràvno i
na svetsko nivo. Krajnata cel na Satanata, koj go predizvikal
~ovekoviot Pad, e celosno da ja uni{ti ~ove~kata qubov. Od
druga strana Bog saka da gi vovede lu|eto vo izvorniot svet na
qubovta.
3) Problemot na mladite e rezultat od Padot
Denes se soo~uvame so problemot so na{ite mladi. Nikoj

ne moè da go odre~e ova. Mladite studenti na univerzitetite, i vo
svoiite tinejxerski i vo dvaesettite godini, site imaat seriozni
problemi. Tie ne se griàt za dràvata; tie se spremni vo sekoe
vreme da ja prodadat svojata dràva. Zar ne e taka? Koga mladite
lu|e buntuvaat, sudbinata na dràvata e vo opasnost. Duri i
gordata Amerika, so nosot vo vozduhot i nivnata visoka kultura,
ne e isklu~ok. Komunistite moàt da go zloupotrebat ova; mladite
lu|e na univerzitetite se vo opasnost. Ova e takov vid na vreme.
Demonstraciite i sabotaìte koi sega se slu~uvaat vo Francija, site
se izvedeni od mladi lu|e.
Sledniot problem e onoj me|u mladite maì i èni. Bez
dozvola na roditelite, tie pravat sé {to sakaat. Imaat slu~ajni i
povremeni vrski. Izvorno zakonot na qubovta e vtemelen vo
Boèstveniot princip. No, mladite lu|e go poreknuvaat ova i mu
prkosat na ovoj princip, izvorot na ìvotot, tancuvaj}i i igraj}i so
qubov po ulicite. So sigurnost Poslednite denovi dojdoa!
Adam i Eva zgre{ile dodeka bile adolescenti. Tie zgre{ile
sosredoto~eno na qubovta koga sé u{te ne bile zreli. Tie zgre{ile
sosredoto~eno na qubovta i go poseale semeto na podelbata.
76
Ovaa podelba bila predizvikana so invazijata na zloto. Po
invazijata na zloto, tie zapadnale vo nedozvolena qubov i go
poseale nejzinoto seme vo svetot. Ova postepeno se pro{irilo vo
svetot i zapo~nala bitkata me|u levo i desno.
Mora da znaeme deka Poslednite denovi se vreme koga
site dràvi, od najrazvienite do najnerazvienite, }e se soo~at so
tajfunot na rasipanata qubov.
Denes mladite lu|e vodat gre{na qubov pod drvjata, bez
dozvola od svoite roditeli, bidej}i toa e ona {to go storile Adam i
Eva. Toa e poseanoto seme, a ova e ètvata. Koga ovoj fenomen
se slu~uva nasekade niz svetot, nadminuvaj}i gi nacionalnite
granici, vreme i ideologija, toa se Poslednite denovi. Dali dojde
toa vreme? Da ili ne? Da! Ne samo mladite lu|e, tuku i postarite
se poneseni od istiot veter.
Koga odite vo Central Park vo Wujork moète da vidite
deka mnogu lu|e sedat na klupite. Kakvi lu|e se tie? Mnogu od
niv ìveat sami, tie namerno nemaat semejstva, tie samo sakaat da
uìvaat vo pohotni zadovolstva kako {to tie sakaat. Tie pra{uvaat:
"Zo{to mora da imame semejstva i da ìveeme vo ropstvo?
Podobro e da ne se bide vo brak, da se ìvee vo apartman i da se
uìva vo sladostrasni igri." Seto ova e rezultat na pogre{noto
seme poseano na po~etokot. Sega svetskiot veter go nosi sekogo
vo ovoj pravec. Ova ne se slu~uva samo vo Amerika, tuku i vo
Evrpa, isto taka; ne samo vo hristijanskite dràvi tuku i vo
budisti~kite. Site dràvi na svetot se podloèni na ovoj veter.
4) Identitetot na Satanata i zaveduvaweto vo Poslednite denovi
Koj e Satanata? Toj e bogot na prequbata. Vo Poslednite

denovi Satanata }e go porekne Boga, }e ja porekne crkvata i
Bo`jata tradicija na semejstvoto. Koga }e se slu~at vakvite
fenomeni, toa se Poslednite denovi.
Komunistite go poreknuvaat Boga i ja smetaat religijata
za "opijat". Komunizmot go odrekuva semejstvoto sosredoto~eno
na religijata. Ova e taka bidej}i Satanata znae deka }e bide
pot~inet od Boga, sosredoto~eno na religijata i od semejstvoto
sosredoto~eno na Boga. Zatoa Satanata preku komunizmot gi
77
odrekuva religijata i semejstvoto. Satanata znae deka {tom go
odrekuva Boga, i samiot na krajot }e bide odre~en od celoto
~ove{tvo. Toj znae deka ~ove{tvoto na krajot }e mu se vrati na
Bog. Toj isto taka znae deka ~ove{tvoto nema da go sledi. Ona
{to toj go saka e da go spre~i ~ove{tvoto da go sledi Boga. Mora
da znaete kolku mnogu e zol Satanata!
Satanata ja zavel Eva koga taa bila naivna. Sega, vo
periodot na Ispolnetiot Zavet, mladite lu|e ne smeat da bidat
privle~eni od atraktivnostite na nivnata okolina. Tie mora da
ostanat rezervirani, inaku Satanta }e im zgazne na srceto na site
lu|e.
Komunistite velat: "Ajde da igrame! Pejte i tancuvajte!
Vodete qubov!" Ova e destruktivnata strategija na komunistite.
Satanata saka da né uni{ti preku vakov vid na okruùvawe.
Organizacijata koja komunistite najmnogu ja mrazat e
Obedinuva~kata crkva. Tie gi zaveduvaat mladite lu|e so svojata
propaganda, ohrabruvaj}i gi da tancuvaat, da igraat i da vodat
qubov. No, bez razlika kolku glasno tie zboruvaat, ~lenovite na
Obedinuva~kata crkva gi ignoriraat niv. Pred sé treba da ja
iskusite Bo`jata vertikalna qubov.
3. Dene{niot svet e vo Poslednite denovi
1) Individualizmot vo dene{niot svet
Vo Edenskata gradina, poradi Padot, Eva, sosredoto~ena

na arhangelot, stanala neprijatel. Adam stanal neprijatel
sosredoto~en na Eva. Tie stanale neprijateli eden na drug. Site tie
bile neprijateli. Spored toa, va{ite deca se neprijateli, isto taka.
Ne moète da im veruvate. Vo Poslednite denovi duri i majkite i
tatkovcite se neprijateli. Bra}ata se neprijateli. Dràvite se
neprijateli. Site vrski se rasfrlani i raskinati. Vo ovaa sostojba,
kade se ~ove~kiot red i moral? Ova e svetski trend. Nikoj ne znae
{to e pravilno, {to e pogre{no, {to e vistina, {to e laga. Ova e
takov vid na vreme, Poslednite denovi.
78
Deca ubivaat roditeli, roditeli ubivaat deca. Vo crkvata
kade Bog podu~uva, sve{tenicite i vernicite se borat me|usebno
so noèvi.
Sé e podeleno. Ova se Poslednite denovi! Zo{to e vaka?
Adam i Eva bea neprijateli. Adam i arhangelot bea neprijateli.
Tie site mu bea neprijateli na Bog. Ova be{e semeto poseano vo
istorijata; rezultatot e vakov vid na bojno pole.
Vo ovoj gre{en svet nekoi lu|e gi ubivaat svoite roditeli.
Nekoi lu|e gi ubivaat svoite bra}a, rodnini, sosedi. Vo ovie
Posledni denovi, iljadnicite godini na istoriska bitka se slu~uvaat
site odedna{, horizontalno. Poradi vakviot fenomen, lu|eto se
zavladeani od individualizam. Za takvite lu|e Bog ne postoi, ne
postojat roditeli, bra}a, sosedi.
Tie site se ne~uvstvitelni individualisti. Ova e sostojbata
na svetot. Site vie ste individualisti. Kolku e porazviena zemjata,
tolku individualizmot e posilen. Individualistite se predvodnicite,
lokomotivata na Satanskiot svet.
Vo nivnite o~i nema dràva, nema semejstvo, nema
bra}a. Postojat samo tie samite. Individualistite se lu|e koi mislat
kako arhangelot koj go predizvikal padot na Adam i Eva.
Vo gre{niot angelski svet nema recipro~ni odnosi. Koga
go otslikuvate gre{niot arhangel vie }e bidete individualist,
zaboravaj}i na va{ata zemja i semejstvo. Vie znaete samo za
sebe. Na krajot }e zagubite sé {to imate. Koga individualizmot se
prodlabo~uva, ovaa podelba stanuva poseriozna.
[to se Poslednite denovi? Sé e svrteno naopaku. Vo
Poslednite denovi, dodeka Bog se podgotvuva za doa|aweto na
novata Bo`ja era, lu|eto gi zanemaruvaat svoite roditeli i
~ove~kata etika e napu{tena. Dali razbirate?
Ova e kraj na znaeweto. Koja e pridobivkata od
znaeweto? Ova e kraj na parite. Koja e polzata od parite? Koja e
korista od silata? Site ovie }e otpadnat kako lisjata vo esen, za tri
dena.
Site ne{ta koi lu|eto gi cenat kako skapoceni }e bidat
uni{teni. Roditelite gi zaboravaat svoite deca, decata gi
zaboravaat svoite roditeli, sopruzite gi zaboravaat svoite soprugi,
soprugite gi zaboravaat svoite sopruzi, narodot go zaborava
79
svojot lider, a liderite go zaboravaat narodot. Istovremeno, tie go
zaboravaat Boga.
Religioznite lu|e zaboravija sé. Ideologiite }e se
rasprsnat. Demokratijata }e propadne, komunizmot }e propadne,
sé }e propadne.
2) Dene{niot svet nema centar
Kako moème da go nare~eme dene{niot svet, nemiren

ili miren svet? (Nemiren.) Dali toj ima centar ili ne? (Nema
centar.) Dali ovoj svet e poln so nade` ili so o~aj? (O~aj.) Sé e
naopaku. Ova e takvo vreme.
Koga go gladate ovoj svet, toj nema centar. Ne znaeme
kade odi. Ne znaeme {to e dobro, {to e zlo. Ne go znaeme
mestoto koe {to e dobro za edinkata, za semejstvoto, za narodot
ili za svetot.
Ovoj svet nema centar. Zar ne e taka? Koga }e pra{ate
kade e centarot za edinkata, nema takov. Amerika dobi pozicija
na svetski lider. No, bidej}i nema centar taa propa|a. Seto ova e
poradi individualizmot. Amerikancite velat: "Jas ne ja sakam
ovaa kultura".
Zo{to ovoj gre{en svet e vo o~aj? Nema sopstvenik.
Nema glaven sopstvenik, zatoa. Koga }e se poglednete sebesi, ne
znaete kade e va{iot centar. Amerika ne go znae svojot centar.
Svetot ne go znae svojot centar. Centarot e tamu kade {to
horizontalnoto i vetikalnoto se sre}avaat za da sozdadat agol od
90 stepeni. No, celiot ovoj svet e me{anica. Ponekoga{ agolot e
45 ili 85 stepeni. Ponekoga{ e 270 stepeni. Sé e poinakvo.
Kako {to znaete, nikoj vo ova vreme ne moè da predloì
idealna forma kakva treba da zazeme ovoj svet. Vo ova vreme
moème samo da se nadevame za eden skok nanapred. Za da
skokneme ili da se vivneme, ni treba cel. Ne moème da
skokneme na slepo. Slednoto pra{awe e kade da odite otkako }e
skoknete. Nasokata e sledniot problem.
Kakov vid na svet e dene{niot? Toj nema centar. Mora da
go znaete ova. Nema ideolo{ki centar, nema centar na
op{testvoto. Nema centar na individualnoto, nema sopstvenik.
80
Dali mislite deka va{iot duh vi e sopstvenik vam?
Ponekoga{ teloto ja igra ulogata na sopstvenik.
Ova e zbrkan svet. Gledame deka celiot svet zapadna
vo }or sokak. Kako moème da go nadmineme ovoj problem?
Moè li re{enieto da dojde od filosof ili od nau~nik? Ne, toa e
nevozmo`no. Nitu od filosof, nitu od nau~nik. Nitu pak od
ekonomist. Moè da dojde samo od organizacija koja go
pretstavuva roditelskoto srce na ~ove{tvoto.
Vo Poslednite denovi edinstveno Bog moè da ja otvori
vratata. Nitu ideologija, nitu li~nost, edinstveno Bog. Zatoa mora
da znaete deka Gospodarot na Vtoroto doa|awe doa|a za da ja
otvori ovaa vrata. Gre{ni lu|e, bez razlika kolku se iskreni i kolku
predanost imaat, ne moàt da ja otvorat portata. Zatoa, mora da
dojde Mesija koj {to so pomo{ na Boèstveniot Princip moè da
go stori toa.
Mnogu predci do{le i oti{le niz istorijata. No, nikoj ne ja
ispolnil Bo`jata Volja. Zatoa Bog vetil eden svetski pretstavnik
koj moè da go pobedi Satanata i da vospostavi osnova za pobeda
na individualno, semejno, rodovsko, nacionalno i na svetsko
nivo. Toj e Mesija.
Koga toj doa|a ovoj gre{en svet, za prvpat vo istorijata, }
e bide celosno pro~isten i }e se pridviì nanapred kon svetot na
dobrinata.
3) Dvièweto vo Poslednite denovi
[to }e se slu~i vo Poslednite denovi? Sé }e se obedini.

Na krajot }e ima edinstvo. Dodeka se pribliùvavme kon krajot,
ima{e ~etirinaso~na bitka. Potoa tri strani se borea, a sega se
borat dve strani. Zatoa ova se Poslednite denovi. Mu prio|ame na
edinstvoto.
Nitu komunizmot, nitu demokratijata imaat pravo da odat
sami.
Koga }e odre~ete edno i se prefrlate na drugo, ne moète
da dostignete povisoka cel. Dokolku ne se odre~ete sebesi za
dobroto na povisoka dimenzija, ne moète da ja dostignete
81
edinstvenata vistinska cel. Dosega vernicite gi davale svoite ìvoti
vo celost i trgnuvale po edinstvenot pat da ja dostignat taa cel.
Na eden rod i na edna dràva im treba li~nost koja moè
da gi odre~e i nadmine rodovskite i nacionalnite nivoa i da
vospostavi povisoko nivo na patriotizam. Vo poleto na
ideologijata, isto taka, ni treba dvièwe za da gi negira i
komunizmot i demokratija, naso~eno na povisoka ideologija.
Poinaku ne moème da se stremime kon krajnata ~ove~ka cel.
Ova e vistina. Zatoa vo Poslednite denovi ona {to bilo najdobro
za vas ne moè da ve spasi. Mora da go znaete ova.
Sega znaeme {to se komunizmot i demokratijata. Bez
razlika kolku e dobra propagandata, svetot znae {to e
komunizam. Na ist na~in, ja znaeme demokratijata. Bez razlika
kolku e dobra propagandata, svetot znae {to e demokratija.
Sega zapo~nuva edno novo svetsko dvièwe. Toa }e bide
mnogu poinakvo dvièwe. Toa ne e komunizam; toa ne e
demokratija. Toga{ {to e toa? Toa }e bide Bo`ja ideologija, zatoa
najmnogu lu|e nema da go razberat ova.
Religiite se ideologii koi prose~nite lu|e ne gi razbiraat.
Vo Poslednite denovi }e ima edno novo istorisko dvièwe i edna
nova svetska kultura.
Bo`jata Volja ne e da spasi edna dràva, tuku da go spasi
svetot. Negovata volja e da `rtvuva edna dràva i nejzinite ìteli za
da go spasi svetot. Ako edna dràva se obedini sosredoto~eno na
dobrata nasoka vodena od Boga, a nejziniot narod se `rtvuva
sebesi za svetot nadminuvaj}i ja dràvnata vlast za dobroto na
Bo`jata Volja, }e ima na~in da se sozdade eden svet. No, dosega
nema ideologija {to go propoveda ova. Preku eksperiment
moème da zaklu~ime deka ova ne e mo`no nitu preku
demoktatija nitu preku komunizam. Ova e potvrdeno so
eksperiment.
Toga{ od kade }e dojde novoto dvièwe? Ne e potrebno
da se kaè, toa }e se pojavi od potragata po nova naso~enost kon
Boga.
Sé dodeka postoi Bog i go odrùva Negovoto vetuvawe
da isprati Mesija, ne e potreben o~aj i lu|eto u{te moàt da se
nadevaat, bez razlika kolku se o~ajni, zbuneti ili razo~arani.
82
Komunizmot nema da dejstvuva; demokratijata nema da
dejstvuva. Koga centralnata li~nost }e dojde so Bo`ja ideologija i
zapo~nuva su{tinsko dvièwe, site ~ove~ki umovi i misli }e
bidat prenaso~eni, a }e se materijalizira eden idealen svet.
4) Sega e sezonata na ètva
Usovr{uvaweto na celinata e vozmo`na preku

nadomestuvawe na celinata. Zatoa pre~esniot Mun zapo~na vo
pozicija na sakawe na neprijatelot.
Nebesnoto Kralstvo treba da zapo~ne od centralnata
to~ka na Satanskata vlast, od mestoto koe Satanata najmnogu go
saka. Nebesnoto Kralstvo moè da dojde samo po pot~inuvaweto
na Satanata od pozicija na progonetiot so srce polno so qubov.
Mora da platite o{teta dokolku napadnete nekogo koj ne zgre{il.
Ova e kosmi~ki princip. Bog go izveduva providenieto preku
nadomestuvawe vrz ovoj princip. Dokolku Bog vozvrati koga
Satanata napa|a, toga{ Satanata nema da plati o{teta. Zatoa koga
ste udreni, samo prifatete go toa. Preku ova }e se slu~i obnovata.
Ako prodolìte da go pravite ova za obnovata toga{ }e go
obnovite najdlabokoto mesto vo Satanata.
Toga{ }e po`neete {to ste poseale. Ako ste go poseale
semeto, sigurno }e imate ètva. Misijata na sopstvenikot e
stavaweto lo{i ne{ta vo lo{ sklad i dobri ne{ta vo dobar sklad.
Na zemjata ima poseano dva vida seme. Ednoto e dobro, drugoto
e lo{o. Zatoa dobroto seme i dobrata ètva }e odat vo nebesniot
sklad, dodeka lo{oto seme i lo{ata ètva treba da bide frleno vo
ogan.
Sega e sezona na ètva. Satanskite plodovi se rasfrlani.
Toj gi dostigna svoite granici. Nie mora da napravime edinstvo.
Obedinuva~kata crkva go izveduva ova dvièwe.
Ovoj svet e svet na individualizam. Semejstvoto,
roditelite, decata, bra}ata, rodovite i narodite se site rasfrluvani i
rasfrluvani.
Me|utoa, Obedinuva~kata crkva, pokraj narodot, rodot i
semejstvoto, ednoglasno objavuva eden svet. Obedinuva~kata
crkva dejstvuva sprotivno od Satanskite dejstva.
83
Koga stanuva zbor za brakot, vo minatoto lu|eto
stapuvale vo brak vo sopstvenata nacija. No, vo Obedinuva~kata
crkva lu|e od {est kontinenti i pet rasi se sobiraat zaedno. Japonci
se ven~avaat so Korejci, {to porano bilo nezamislivo. Crncite
stapuvaat vo brak so belci. Vo Obedinuva~kata crkva,
sosredoto~eno na Bo`jata qubov, mnogu ~esto se slu~uvaat ovoj
vid na prethodno nezamislivi ne{ta. Na ovoj na~in site se
obedinuvaat. Dodeka podeleniot Satanski svet se uni{tuva i
propa|a, Obedinuva~koto dvièwe go vodi svetot vo eden Bo`ji
svet.
Adam i Eva poseale so solzi, zatoa nie mora da `neeme
so solzi. Zatoa vo Poslednite denovi gre{noto ~ove{tvo mora da
moli so pla~no srce: "O, Boè, Te molam spasi me!" So cvrsta
opredelba, nie mora da leeme solzi i da prezememe odgovornost
so koja }e ja razre{ime Bo`jata istoriska taga. Lu|eto vo
nadvore{niot svet lipaat i àlat za sebe, no nie vo Obedinuva~kata
crkva leeme solzi za svetot. Bog saka da gi vidi onie lu|e koi leat
solzi za javnite celi pove}e od onie za svoite sopstveni
individualni èlbi. Koga Adam i Eva bea izbrkani od Edanskata
gradina po Padot, tie leele solzi na taga. Bog, so srce na pro{ka,
se vloìl eden den da moè da go vidi voskresenieto na nivnite
gre{ni potomci.
ôve{tvoto, koe {to bilo izbrkano od Boga, stana
apsolutno zlo. No, Bog poradi svojata vrska so ~ove{tvoto preku
srceto, go izveduva Negovoto providenie na spasuvaweto preku
Adam, Noe, Avraam, Mojsej i Isus, istrajuvaj}i sé do denes.
Namesto tolku da mislime na na{ata sega{nost, li~nite ~uvstva,
nie mora da mu se obratime na Boga so srce polno so istoriska
qubov i blagodarnost.
84
Petti del
PATOT PO KOJ ÔVE[TVOTO MORA DA ODI
1. îja odgovornost e ovoj svet?
1) Kakov vid na svet bara Bog?
Ova e krajot na svetot. Kakov vid na kraj? Kraj na eden

proces na sozdavawe na edna sovr{ena edinka, edno sovr{eno
semejstvo, sovr{en rod, sovr{ena dràva, sovr{en svet i kone~no,
sovr{eno Bo`je kralstvo. No, dene{noto ~ove{tvo ne go znae
ova. Ne ja znae Bo`jata misija vo ova.
Nesre}ata e vo toa {to Bo`jata 6.000 godi{na bitka da go
vodi ~ove{tvoto vo taa nasoka e presretnata so ~ovekovata
nesposobnost da znae za taa nasoka. Dene{niot svet ja ima celata
pravilna struktura, no Bog be{e spre~en da vlijae na nea.
Toga{, {to moè da se stori? Sakam da mu doviknam na
svetot: "Kade e ~ovekot sega, kade se onie koi Bog gi izvede od
Egipet? Kade se lu|eto koi Isus, Kralot na kralevite, dojde da gi
saka? [to moè da bide pote{ka nesre}a od toa da ne se pronajde
osnovata preku koja Bog sakal da gi drì na{ite race, peej}i
zaedno kako edno srce?"
No, Bog }e go najde ona {to go bara. Toj e na{iot
vistinski Bog. No, {to e toa {to na{iot vistinski Bog go bara? Toj
bara vistinska li~nost, vistinsko semejstvo, vistinsko op{testvo,
vistinska dràva, vistinski svet i kralstvo na pravednost vo koe
neboto i zemjata }e stanat edno srce. I Toj }e go pronajde toa.
Vie mora da gi prekinete site vrski koi ve vrzuvaat kako edinki,
kako semejstva, kako rodovi i kako tradicii, kako eden ~in na
pokajuvawe. Mora da vospostavite takov vid na osnova.
Kakov vid na svet bara Bog? Toa e vistinski svet so
vistinski roditeli. Poradi Padot, nie ja nasledivme na{ata krvna
loza, no ne Bo`jata ve~na qubov i vistinski roditeli. Va{ite
individualni zaslugi zna~at mnogu malku. Nema ni{to vo na{ata
sr` koga zastanuvame da go nasledime ~ovekoviot pad od na{ite
predci.
85
Kade se na{ite vistinski roditeli koi gi slavime i na koi
moàt da im peat site su{testva? Tie se zagubeni za nas. Ne
poradi istoriski proces, tuku na po~etokot na istorijata. Koj moè
da ne rastovari od ova optovaruvawe? Mora da go znaete ova.
Koi se na{ite vistinski roditeli? Vistinski roditeli se onie
koi go sledat Boga kako svoj Roditel za da nie moème da
ìveeme kako sinovi i }erki. Mora da gi pronajdeme na{ite
vistinski roditeli, bidej}i tie se zagubeni za nas.
Po~vata na koja stoime denes ne e na{a. Toa ne e
zemjata od na{ite ideali. Nema ni{to {to moè da né povrze so
na{ite vistinski roditeli. Poradi ova, unifikacionistite mora da
bidat onie koi jasno go razbiraat ova. Ne e va`na pojavata, tuku
sodrìnata. Vie mora da ja znaete vistinata. Koga ne moète da go
slu{nete glasot na sopstvenata sovest mora nasekade da ispratime
znaci koi ja kaùvaat vistinata. Toa }e bide krajot na gre{niot svet
koga site vistinski roditeli, site vistinski sopruzi i soprugi, site
vistinski sinovi i }erki, site vistinski gra|ani, site vistinski
su{testva, site vistinski prava i celiot vistinski univerzum }e
moàt da se obedinat so Boga vo misli i dejstva.
No, za kakov vid na vtoro doa|awe zboruvame?
Kataklizmi~ka promena vo na{iot svet za da moème site nie da
levitirame? Ne smeete da sonuvate za vakov vid na duhovni
fenomeni. I pre~esniot Mun nekoga{ razmisluva{e na takov
na~in. Zatoa toj moè da gi razbere ne{tata preku negovata li~na
bitka protiv vakov vid na o~ekuvawe.
Navistina, kakov vid na svet? Toa e isplatata na na{iot
nadomestok za site na{i zapletkani tragedii i gor~ini vo edinkata,
vo semejstvoto, vo op{testvoto, vo dràvata i vo celiot svet. Toa e
koga site vertikalni vrski stanuvaat horizontalni za da gi povrzat
site istoriski edinki, istoriski semejstva, istoriski op{testva,
istoriski zemji i istoriski svet. Dostigaweto na toj den e celta na
na{ata borba i misija.
2) Koj }e bide odgovoren za ovoj svet?
Koj }e ja prezeme odgovornosta za ovoj svet? Toa ne e

korejski problem. Nema li da go pra{ate Boga direkno: "Boè,
86
komu mu ja dava{ odgovornosta? Na koja dràva }e í go
dade{ ovoj svet?" Kako {to znaete, nie pominuvame niz period
na la`ni ideologii. Ima tolku mnogu svetski gledi{ta i vrednosti
tokmu pred na{ite o~i.
Koj e na{iot pat? Ova e golemo pra{awe. Kade nie treba
da odime? Dali e toa Amerika? Dali e toa komunizmot?
Komunizmot e problem, isto taka. Kade treba da odat 4 milijardi
lu|e? Ribarot duri ne moè da fati dovolno riba za vreme na
sezonata. Nie ne moème da sozdademe raspoloènie za mir koga
mora da se borime so nedostatok na prirodni resursi, problemi so
naselenieto, zagaduvawe i nedostatok na stamben prostor. Ottuka,
o~ajuvaweto e priroden rezultat.
Toga{, koj }e bide odgovoren za ovoj svet? Toa e
seriozna rabota. Korea e vo ista sostojba. Poglednete, komunistite
sakaat da go komuniziraat svetot, amerikancite sakaat da go
amerikaniziraat svetot. Ne moète da bidete vistinski svetski lider
dokolku, pod maskata na demokratijata, sakate da gi za{titite
li~nite interesi za smetka na svetot. Mora da imate rod ili
religiozna organizacija koja {to mnogupati se `rtvuva sebesi za da
go spasi svetot i da go vodi kon povisoko nivo na sovr{enstvo.
Nasekade barav takva religiozna institucija, no me|u postoe~kite
ne najdov nitu edna.
Ja soàluvam Amerika. Taa e propadnata vo dupka. Tie
moàt duri da go spomnuvaat Boga bez da ~uvstvuvaat sram.
Sve{tenicite go zgubile svoeto dostoinstvo. Koj moè da go
razre{i seto ova? Ne ~ovekot, tuku Bog moè da go stori toa. Toj
go odbra pre~esniot Mun da dojde i da gi organizira mladite lu|e
za kontranapad... spored negovite upatstva. Ova ne e moe
sopstveno dejstvo.
Koj e pre~esniot Mun od Obedinuva~kata crkva? Ni{to
posebno. Moète li da go sakate svojot neprijatel pove}e od
sopstveniot vid? Jas sum tolku ednostaven. Bo`ja Volja e {to sum
ovde. Toj go `rtvuva{e svojot edinstven sin za da gi spasi decata
na negoviot oponent, Satanata, koj mora da mu se pokloni na
Bog koj {to gi `rtvuva{e sopstvenite najlojalni slugi za da gi
spasi decata na |avolot. Duri ni Satanata ne moè da ja ve`ba
87
svojata mo} nad Boga, ~esto pokorno pla~ej}i: "O, Boè!" Mora
da ìveete so ova soznanie.
2) Edinstveno jas (~ovekot) moàm da go spasam ovoj haoti~en

svet denes
Navistina e tragi~no toa {to Bog mora da gi vidi

Negovite hristijani ma~eni, obespraveni i maltretirani nasekade
kade {to tie oti{le vo misija, samo zatoa {to veruvale vo Isus.
Kade Bog moè da se odmori koga go gleda svetot, koj
vo minatite 2.000 godini bil hristijanski, kako sozdava
demokratski svet, padnat vo moralna bezdna? Kolku pove}e
mislite za toa... Ova hristijanstvo koe Bog go sozdade i go pro{iri
niz svetot, zapadna vo siroma{tija. Samata crkva i dràvite koi go
usvoija hristijanstvoto kako svoja ideologija, gubej}i ja svojata
nasoka, go odrekuvaat Boga, go odrekuvaat Isus i gi iskrivuvaat
Bo`jite principi, duri velej}i deka nema Bog.
Zo{to Bog `rtvuva{e sé za da go podnesuva ovoj svet, za
kogo? Sekako ne za Amerika. Sekako ne za hristijanstvoto. Bog
se `rtvuva{e za da me spasi mene. Mesija be{e ispraten i raspnat
na krst ne samo za samiot Mesija, tuku za mene. Za sekoe
~ove~ko su{testvo Bog ja sozdade hristijanskata crkva i ja
vospostavi niz celiot svet sosredoto~eno na idejata za Vtoroto do|
awe i Toj se bore{e za toa do ovoj den.
îja odgovornost e toa {to demokratskoto op{testvo na
dene{nicata e zapadnato vo moralna bezdna? Toa e odgovornost
na celoto ~ove{tvo. Koj e pretstavnik na toa ~ove{tvo? Toa sum
jas, samiot, i tuka nema drug zaklu~ok. Mora da istapi nekoj
koj }e zastane za celoto ~ove{tvo i }e ja prezeme odgovornosta.
Site nie mora da ja prezememe odgovornosta. Site nie mora da
objavime: "Jas }e ja prezemam odgovornosta. Jas }e go platam
nadomestokot so koj e zadolèn Bog i jas }e ja zacvrstam mojata
sila za da ja napravam celata Bo`ja rabota". Bez ovaa samosvest
vo sekogo od nas, koj }e go spasi gre{niot narod vo ovoj
haoti~en svet? (77-46)
***
88
Kolku ~esto ste se molele za va{ata dràva, va{iot narod?
Dali nekoga{ ste pomislile za `rtvuvaweto na va{ite sinovi za 3
milijardi lu|e dodeka se molite? Ve pra{uvam: Dali nekoga{ ste
sakale da stradate pove}e od najgolemiot stradalnik, dali nekoga{
ste sakale da go oslobodite Boga od Negoviot tovar da go spasi
ova ~ove{tvo?
Vie ste zagubeni vo idei. No, vie ne moète da go platite
nadomestokot za obnovata dokolku ste zagubeni. Mora da
vospostavite nasoki. Mora da go `rtvuvate semejstvoto za rodot,
da go `rtvuvate rodot za narodot, narodot za dràvata, dràvata za
svetot. Ova e principot na nadomestokot. Kolku napor vloùvate
da se `rtvuvate sebesi za da go spasite svoeto semejstvo, svojot
rod, svojot narod, svojata dràva, svojot svet?
Ne moète da bidete uvereni so va{iot odgovor na ova.
Zatoa vi treba nekoj da zastane kako va{ pretstavnik. Toa e
Gospodarot na Vtoroto doa|awe, koj e na{ pretstavnik i
standardot za celoto ~ove{tvo.
2. Patot na ~ove{tvoto
1) Mesijanstvoto e apsolutno neophodno za svetot
Poradi ~ovekoviot Pad, Bog gi rasprsnal lu|eto, a potoa,

razvivaj}i posebno providenie, gi sobral vernicite i vospostavil
novi semejstva, rodovi i dràvi. Pome|u niv, Izrael bil dràvata,
koja pretstavuvaj}i gi drugite, ja prezela odgovornosta za Bo`jata
Volja. Zatoa Izrael stanal prvata dràva na svetot.
[to e su{testvenosta na istorijata na prvata dràva?
Istorijata na ~ove{tvoto trebalo da se razvie vrz osnovata na
idealniot standard na Adam i Eva, prvite predci na ~ove{tvoto.
No, vsu{nost, toa ne se slu~ilo. Zatoa mora da se pojavi izvesen
standard koj }e go go zameni nivniot gre{en. Ovoj standard mora
da e toj {to hristijanite sakale da go vostpstavat. Toa e
Mesijanstvoto. Od gledna to~ka na nevestata, toa e ideologijata
na nevestata.
Toga{ koja e celta na hristijanstvoto? Toa ne e
hristijanska dràva ili svet, tuku svet na vera. Edno drvo mora da
89
ima steblo. Ako drvoto ima premnogu granki so lisje, drvoto
moè da bide pre{iroko. Ako grankite se premnogu dolgi, drvoto
ne moè da stoi dobro. Na sli~en na~in, ako go simbolizirame
~ove{tvoto kako drvo, mnogute dràvi se lisje, a prvata dràva e
steblo. Ako stebloto e sovr{eno, drvoto e dobro. Zatoa,
sosredoto~eno na prvata dràva, Bog planiral da sozdade dobri
dràvi, a potoa i dobar svet. Podgotvuvaj}i cel stolb, Bog sakal da
go povrze zliot svet so Negovata qubov. Na toj na~in Bog sakal
da zapo~ne nova istorija.
Bog go razvival Negovoto providenie 6.000 godini so
edna cel, a nie sega ìveeme vo krajnata faza na providenieto.
Ako denot na Vistinskite roditeli moèl da bide vospostaven pred
6.000 godini i ako lu|eto, op{testvoto i svetot bile sozdadeni
spored izvorniot plan, toga{ denes zemjata }e be{e pod Bo`ja
vlast. Problemot e {to toa ne se slu~i.
Dokolku se pojavi edna centralna dràva, lu|eto od taa
dràva mora da mu go ponudat na Boga celoto srce, iako tie ne
moàt da go izbegnat konfrontiraweto so mnogu drugi dràvi.
Ideologijata na prvata dràva treba da e ispolneta. Isto taka,
ideologijata za svetot treba da bide ispolneta. Vrz osnova na ovaa
ideologija, nie treba da bideme netrpelivi da ja vidime novata
prva dràva. Bez razlika so kakov vid na te{kotii }e se soo~ime,
duri i da treba da vlezeme vo grupata na na{ite istoriski
neprijateli, nie mora da imame nepromenlivo srce. Izrael ne ja
nasledi ovaa tradicija, iako tie imaa mnogu skapocena misija.
Zatoa nivnata misija ja prodolìja hristijanite, vtoriot Izrael.
Toga{ {to e Mesijanstvo? Mesijanstvo e ideologija za
svetot. Centarot koj e sposoben da go obedini svetot, da go
obedini semejstvoto se Vistinskite roditeli.
Toga{, kako }e se pojavi plodot na hristijanstvoto?
Hristijanstvoto izdrà iljadnici razli~ni okolnosti za da vospostvi
standard na nevesta i mladoènec.
Iako ovoj svet e vo temnica i haos, i e pod vlast pove}e
na dekadentna otkolku na brilijantna kultura, dokolku sme
povrzani so Vistinskite roditeli, moème da ìveeme vo edno
mirno kralstvo. Zatoa u{te od po~etokot na istorijata mnogu
narodi gi fokusirale svoite misli, duhovi i ìvoti vo potraga po
90
Vistinskite roditeli. Bog rabotel da go dovede svetot do edinstvo,
nadvore{no, a preku religiite da go povrze svetot so eden
gospodar, vnatre{no.
Iako Isus gi zagubil Izrael i narodot na Izrael, toj ìveel za
Bo`jiot svet, Nebesnoto kralstvo, niz celiot svoj ìvot. Zatoa, iako
Izrael propadnal, predanite i verni lu|e go na{le Isus i vo
Poslednite denovi svetot }e se dviì sosredoto~eno na Bog i
Negoviot Hristos (Mesija).
Vie so va{eto srce treba da gi sakate va{ite bra}a, da go
sakate sozdadenoto i da ìveete spored voljata na Vistinskite
roditeli. Toga{, koja e voljata na Vistinskite roditeli? Tie sakaat
nie da pravime dobrina ne samo za Korea, ne samo za svetot,
tuku za celiot univerzum. Vo imeto na Vistinskite roditeli vie
mora da gi pretstavuvate site maì i èni, visoko i nisko. Vie mora
da zapo~nete od individualno nivo i da odite niz nivoata na
semejstvo, op{testvo, dràvata i da se pro{irite na svetsko nivo,
za da mu pokaète na ~ove{tvoto edna zaedni~ka vrednost.
Toga{ vie moète da bidete nare~eni Bo`ji sinovi i }erki.
3) @ivotot na Isus i ìvotniot pat na ~ove{tvoto
Kolku pove}e mora da ìveete rizikuvaj}i go svojot ìvot

za edna cel, tolku pove}e mora da imate nade` i uverenost za
pobeda i da vloìte sé {to imate. Mudra li~nost e onaa koja umira
zaedno so Neboto, no ne so svojot neprijatel.
Isus ìveel na takov na~in. Toj trgnal po patot na
sudbinata, zemaj}i ja na svoite ple}i celata odgovornost za
idninata na Izrael, davaj}i ja celata svoja mo}. Negovite apostoli
se rasprsnale vo site nasoki; zagrièni edinstveno da gi za{titat
sopstvnite ìvoti, tie go napu{tile Isus. Od druga strana, Isus
voop{to ne mislel za sopstveniot ìvot i oti{ol po patot na krstot,
so najsilna iskrenost i odgovornost pove}e od koja bilo druga
li~nost vo istorijata koja ìveela za Boga, nestrpliv da ja ispolni
Bo`jata cel. Toj ìveel zaedno so Bog.
Poradi Isusovata krajna sudbina po patot na krstot, vo
ovoj svet na smrt i neprijatelstvo mora{e da bide vkoreneta
novata tradicija i taa dozvoli da prodolì gre{nata istorija. Nie go
91
znaeme ovoj fakt. "O~e Moj, ako e mo`no, neka Me odmine ovaa
~a{a; no ne kako Jas {to sakam, tuku kako Ti." (Matej 26:39) Sé
e sodràno vo ovaa molitva na Isus. Toj ne oti{ol kaj Bog
ponizno. Toj oti{ol kaj Bog so standard na Bo`ji sin sledej}i ja
Negovata volja, ispolnuvaj}i ja Negovata èlba da go vidi Svojot
sin. Dosega ima{e mnogu lu|e koi sakaa da ìveat kako Isus, no
nema{e nikoj koj moè da go stori toa prakti~no.
***
Duri i na vrvot na svojot trnliv pat, Isus iskreno
prekolnuval za spasuvaweto na lu|eto koi go ubile. Iako Isus
moral toga{ da se vrati kaj Bog, toj bil siguren deka }e dojde
negovoto vreme i deka toj }e vladee so svetot pobednosno zaedno
so Bog i deka svetot na omrazata }e stane svet na pro{ka. Vo
samiot mig na smrtta, so uverenost vo pobedata vo idnina, Isus gi
blagoslovil progonitelite i Rimjanite, koi }e bidat porazeni pred
Isusovata pobeda vo idninata.
Koga gi gledame ovie fakti, moème da sfatime deka Isus
e navistina li~nost koja moè da ispolni sé, vnatre{no i
nadvore{no. Standardot na negovata vernost i predanost kon
Boga, istoriskata tradicija vrz osnova na toj standard, negoviot
odnos na trpelivost i pro{ka za neprijatelite, seto ova né
prinuduva da gi navedneme na{ite glavi pred Isusa; ne moème
da zapreme da mu se voshituvame. Navistina, Isus e li~nost koja
go ìveela svojot ìvot bez nitu edna damka vo sekoj pogled.
Negoviot ìvot ne zavr{il na zemjata koga imal samo 33 godini,
tuku prodolìl zaedno so istorijata. Istorijata te~ela za da ja
ispolni negovata cel. Bilo nevozmo`no istorijata da odi vo koja
bilo druga nasoka osven vo nasokata vo koja Isus sakal da ja
vodi. Zatoa hristijanstvoto stana svetska religija. Bez razlika
kolku nasilni bile progonitelite, hristijanstvoto ne otide po patot
na propasta, tuku po patot na napredokot. Kolku pove}e te{kotii i
progonuvawa izdràle hristijanite, tolku pocvrsta osnova za
pobeda i tradicija moèle da napravat i kone~no moèle od
hristijanstvoto da napravat svetska religija.
Denes, Obedinuva~kata crkva mora da odi po istiot pat.
Site vie mora da ìveete za Boga i da znaete deka ste rodeni da go
92
spasite svetot. Nie mora da gi podgotvime na{ite umovi da se
spravime so pra{aweto na ìvotot i smrtta vo svetot.
Mora da go znaeto ova jasno. Dokolku ima ~lenovi na
Obedinuva~kata crkva koi ìveat koncentrirano na samite sebe,
toga{ tie se vistinski neprijateli na Bo`jata Volja.
Na patot na obnovata vie treba da se griìte za dràvata
koga go napu{tate domot sekoe utro, treba da se griìte za
problemite na svetot pokraj dràvnite, treba da se griìte za
Bo`jata Volja. Mora da odime napred mislej}i kako moème da
go ispolnime providenieto kolku {to e mo`no pobrgu.
Toga{ nabrgu svetot }e se obedini.
3) Otsega natamu so svetot }e vladeat religioznite lu|e
Mora da znaeme deka otsega natamu, Soedinetite Dràvi,

kako razviena zemja, nema da moàt da vladeat so svetot. Koga
se menuvaat vremiwata, lu|eto na visokite pozicii }e odat dolu.
Spored komunisti~kata ideologija, rabotnicite i farmerite treba da
se izdignat na vode~ki pozicii. Porano intelektualcite imale
avtoritet i bile vo vode~ka pozicija. Sega mo}nite lu|e so golemi
tela moàt da napreduvaat vo svetot. Zar ne e taka? Vo ova
militaristi~ko vreme potrebna e fizi~kata mo}. Soo~eni so silata,
site se predavaat. No, ne e vo red {to nema ni{to pove}e od
pot~inuvawe so sila. Potoa }e dojde vreme na "dlanki i stapala."
Toa zna~i deka doa|a vremeto koga rabotnicite i farmerite }e
vladeat so svetot. Zar ne e taka? Prvo, intelegentnite lu|e vladele
so svetot. Vtoro, lu|eto so sila vladele so svetot. Potoa, lu|eto so
dobri dlanki i stapala }e vladeat so svetot. Sega site rabotnici i
farmeri se nestrplivi da se vozdignat.
Porano, umnite lu|e dominirale so svetot. Sega mo}nite
lu|e dominiraat so svetot. Duri i rabotnicite sakaat da dominiraat
so svetot. No, ima i eden drug vid lu|e: lu|e koi se potpolno
zamelu{eni i nemaat nikakva prednost. Toa se religioznite lu|e.
Religioznite lu|e nikoga{ ne se vozdignale vo svetot i
nikoga{ ne vladeele so svetot. No, ne ignorirajte gi. Iako, kako
otpadnici od svetot, tie bile tretirani so prezir, ~ii instrumenti
stanale tie?
93
Zna~i, ako tie ja zazemat svojata pozicija i se pojavat so
golemo dostoinstvo i smirenost i davaat naredbi na lu|eto, site
vidovi lu|e - intelektualni, silni, rabotnici, farmeri - }e bidat
mobilizirani od niv za da se borat protiv komunizmot.
Toga{ komunizmot ne }e moè pove}e da vladee i }e propadne.
Toga{ koj }e se vozdigne na vode~kata pozicija? Bog }e
se vozdigne. So kogo? So religioznite lu|e koi izgledaat kako
otpadnici od svetot. Dali razbirate? Takvo ne{to }e se slu~i.
Otsega natamu koj }e se vozdigne vo svetot? Periodot na
rabotnicite zavr{uva. Sega SSSR i Kina zapo~naa da se borat me|
usebno. Vo takvo vreme Obedinuva~kata crkva izleguva so
zname sovetuvaj}i: "Site religii na svetot, obedinete se." Toa e
dobra rabota.
Vo slu~aj Obedinuva~kata crkva da ne moè da gi
obedini religiite, faktot deka tie insistiraat na obedinuvawe pome|
u religiite i toa deka tie se obiduvaat da go ostvarat toa e ve}e
mnogu dobro. Korea treba da se gordee so toa. Toa e
edinstvenoto ne{to so koe Korea moè da se gordee. Tie treba da
go slavat pre~esniot Mun bidej}i toj go zapo~na ova dvièwe.
4) Celoto ~ove{tvo mora da ja pomine portata na Vistinskite

roditeli
Porano bile potrebni nekolku godini za ne{to {to se

slu~ilo vo Korea da mu bide poznato na svetot. No, denes
~uvstvuvame deka nekoi nastani vo Korea se od svetska va`nost i
svetskite nastani se na{i sopstveni.
Nie sme povrzani so pogolemiot svet preku na{ite
dnevni ~uvstva i okolnosti. Bidej}i celto ~ove{tvo mora da gi
deli istite okolnosti, nekoi nastani vo edna zemja moàt da stanat
svetski nastani, a na ovoj na~in svetot stanuva mesto kade {to lu|
eto moàt da spodelat izvesna ideja ili ~uvstvo kako sopstveni.
Toga{, na krajot, {to mora tie da spodelat kako svoe sopstveno?
Site lu|e mora da imaat vo svoite srca to~ka na sre}avawe so
Bo`jeto srce. Za ova, sekoj mora da ima vrska so Vistinskite
roditeli.
94
Naskoro }e dojde vreme koga svetot }e bide poln so
nade`. Sega istorijata moè da bide zavr{ena od edno Srce. Kako
moème da se povrzeme sebesi na ova Srce? Ne moème da go
spodelime ova Srce kako na{e sopstveno preku koi bilo
nadvore{ni okolnosti. Ne moème da go spodelime imaj}i nekoja
nade` ili ideologija. Za da go spodelime ova Srce, nie mora da
premineme niz portata koja {to e nare~ena Vistinski roditeli. Nie
mora da imame izvesen standard. Toj e nare~en Vistinski roditeli.
Denot koj Bog vetil deka }e go vospostavi vo Poslednite
denovi e denot na Roditelite. Na ovoj den nie moème da gi
do~ekame Vistinskite roditeli i da gi sledime. So drugi zborovi,
toa e denot koga celoto ~ove{tvo moè da se sretne so izvornite
roditeli koi se sposobni da go ispolnat Bo`jiot blagoslov na ovaa
zemja, kade site roditeli bile zagubeni poradi ~ovekoviot Pad.
[to neizbe`no se bara za da ~ove{tvoto se vrati na Bog za
celta na obnovata? Baraweto e da se pomine niz portata na
Vistinskite roditeli. Dodeka ne pomineme, ne moème da gi
povrzeme na{ite srca so Srceto. Ako sakate da se obedinite so
nekogo, va{ata volja treba da bide edna, okolnostite treba da
bidat isti i va{ite srca treba da bidat obedineti. Bog rabotel za
obedinuvaweto na celoto ~ove{tvo. Toj }e predizvika obedinet
svet.
Bez Vistinskite roditeli na ~ove{tvoto, svetot
nikoga{ nema da se obedini. Nikoj osven Vistinskite roditeli ne e
sposoben da ostvari obedinet svet. Zatoa Vistinskite roditeli se
otelotvoruvawe na site nadeì i èlbi vo istorijata na ~ove{tvoto.
Site pobedi se supstancijalizirani vo niv, bidej}i preku niv e
ispolnet celiot nadomestok. Zna~i, Vistinskite roditeli ne moàt
da bidat zameneti so ni{to; nivnata vrednost e najvisoka na
svetot.
3. Globalizmot sosredoto~en na Bog
1) Globalizam
Vremeto koga site lu|e na zemjata moàt da se ~uvstvuaat

sre}ni (a spored toa i Bog moè da ~uvstvuva deka do{lo
95
Negovoto vreme), ne e nitu erata na hristijanskata civilizacija nitu
erata na komuniti~kata civilizacija. I dvete ne moàt da gi
nadminat nacionalnite nivoa. Komunistite sakaat da go osvojat
svetot sosredoto~eno na slovenskite dràvi, a hristijanite sakaat
da vladeat so svetot sosredoto~eno na svojata religija. Judaizmot
e isto taka ograni~en. Zatoa e neophodno dvièwe koe gi
nadminuva naciite, koncentrirano na globalizmot. Takov trend
mora da se pojavi nekade vo svetot. Od ovaa gledna to~ka, mora
da znaeme kolku e va`no obedinuva~koto dvièwe.
Ova dvièwe mora da bide me|urasno. Ne treba da ima
diskriminacija pome|u belata, crnata i òltata rasa. Nie mora da go
obedinime svetot vo edno, a isto taka da gi obedinime i neboto i
zemjata. Od ovaa perspektiva, nema pozna~ajna ideologija od
ideologijata na koja insistirame. Komunizmot e ideologija
zasnovana na materijalniot svet. Religioznite lu|e se premnogu
zagrièni da gi nadminat sopstvenite duhovni problemi. I dvata
stava }e is~eznat.
Na{a vistinska zada~a e da go ostvarime Nebesnoto
Kralstvo. Samo potoa moème da bideme sre}ni pred Boga. Nad
sé, nie sakame da mu pomogneme na Bog i da go oslobodime.
Sakame da go napravime Bog sre}en. Dosega nemalo takva
doktrina. Zatoa, na{ata ideologija ima navistina odli~na i
vozvi{ena sodrìna.
Glavnata ideja na Obedinuva~kata crkva e: "Nie sme
podgotveni da odime nasekade." Nie sme podgotveni da odime
kade bilo, vo: komunisti~ka zemja, duhoven svet, duri i pekol.
Nie odime kaj Bog. Na Bog sigurno }e mu se dopadne ovaa
ideologija. Na lu|eto i na site ne{ta im se dopa|a. Ovaa ideologija
e premnogu dobra za zborovi.
Vo Obedinuva~kata crkva ima golemi ven~alni
ceremonii kade se ven~avaat lu|eto od razli~ni nacii, duri i so
razli~na boja na koàta. Duri i vo Soedinetite Dràvi, kade
rasizmot e seriozen, ima beli lu|e koi se nestrplivi da se ven~aat
so crni lu|e. Vakov vid na fenomen e vozmoèn samo vo
globalizmot koj gi nadminuva naciite i narodite: Bogizmot -
ideologija sosredoto~na na eden Bog.
96
Vo Amerika edna{ pra{av: "Na kakva rasa ili u~ili{te
pripa|ame nie?" ^lenovite na Obedinuva~kata crkva pripa|aat na
qubovnata rasa. Kakov vid na qubov? Nie sme obedineti so
Bo`jata qubov vo edna rasa. Koga rasata }e se pro{iri, kako }e ja
nerekuvame nea? Qubovna nacija.
Pretpostavuvam deka Korea sega ima okolu 40 milioni
ìteli. Ako ima pove}e od 40 milioni ~lenovi na Obedinuva~kata
crkva, nie so mo} }e bideme superiorni nad Korea. Dokolku gi
sobereme na{ite donacii, tie }e bidat pove}e od site taksi vo
Korea. Obedinuva~kata crkva e navistina tatkovina na verata,
duhovna tatkovina. Zatoa za ~lenovite taa e poskapocena od
nivnite semejstva, narodi, op{testva ili dràvi. Tie sozdavaat
qubovna rasa i }e sozdadat qubovna dràva vo neraskinlivo
edinstvo sosrdoto~eno na Boga. Kogo sakaat tie pove}e od svoite
ìvoti? Tie nemaat druga ideologija osven Bogizmot - ideologija
sosredoto~na na Boga, Roditelot, globalizam i bratstvo
sosredoto~eno na Boga.
Obi~no globalizmot zna~i da se razmisluva za celoto
~ove{tvo kako bra}a i svetot kako edna dràva bez razli~ni nacii.
No, globalizmot vo Obedinuva~kata crkva zna~i da se nadminat
site yidovi pome|u semejstvata. Zaedno so Bog, edinstveniot
Roditel na ~ove{tvoto, nie sozdavame eden svet vo koj site
~ove~ki su{testva }e bidat na{i bra}a i sestri, ne poinakvi od
na{ite fizi~ki bra}a i sestri. Bidej}i Obedinuva~kata crkva ima
takva ideologija, na{eto dvièwe kone~no stana svetsko dvièwe.
2) Nie mora da gi oslobodime Bog i svetot
Nie veruvame deka Bog ne e samo li~nost tuku isto taka

i Srce. Dosega nitu edna religija ne go znae{e toa. Nie otkrivme
deka Bog ìvee vo bolka. Nie otkrivme deka Bog e pod kontrola.
Samo koga }e moème da go oslobodime Boga nie }e
moème da zapo~neme da ìveeme sre}no. Ova e istoriskoto
obedinuva~ko gledi{te. Vernicite sé dosega, veruvale deka
edinstveno Bog né osloboduva nas.
[to mislite vie? Dali se oslobodeni dràvite koi veruavle
vo takva religija? Ne, ne se. Religiite vo koi vernicite sakaat da
97
bidat oslobodeni od Bog vo osnova se pogre{ni. No, nie go
pronajdovme vistinskiot poredok. Zatoa, {to i da kaàt lu|eto
protiv nas, nie mora da insistirame na na{ata ideologija i
dostoinstveno da odime napred.
Mora da bideme sigurni vo na{ata opredelba da go
spasime svetot i da go oslobodime Boga, rizikuvaj}i gi
sopstvenite ìvoti. Ako odime napred nasekade so takva
ubedenost, Bog sekoga{ }e bide so nas.
Bog ne vi pomaga dokolku se trudite da se oslobodite
sebesi. Koja e celta na Obedinuva~kata crkva? Dali ìveeme ìvot
na vernik za da primime spasuvawe? Ne. Nie imame vera pove}e
da ja spasime dràvata otkolku nas samite, pove}e da go spasime
svetot otkolku dràvata. Koga e ispolneto spasuvaweto na svetot,
na{ata dràva avtomatski }e bide spasena. Dokolku
hristijanstvoto ima{e takva ideja, }e be{e nevozmo`no da se
podeli vo stotici razli~ni denominacii. Jas go ponudiv celiot svoj
ìvot i naporno rabotev so edna cel: da go oslobodam Boga.
Dosega, glavno preku demokratijata, lu|eto insistiraa na slobodata
na ~ovekot ili na "osloboduvaweto na ~ovekot." Naprotiv, nie
insistirame na slobodata na Bog i na "osloboduvaweto na Bog."
Nie treba da go obnovime Bog do Negovata izvorna pozicija
kako vladetel na neboto i zemjata.
Ako ovoj problem e re{en, ~ove~koto osloboduvawe i
obnovata na ~ove~kata sloboda moè da bide ostvarena spontano.
Sekoj od vas mora da bide svesen deka e roden da gi oslobodi
Bog i svetot.
Sega hristijanite se soo~uvaat so Poslednite denovi.
Toga{ koj }e mu dade mir na Bog? Ovaa zada~a e vrz na{ite
ple}i i na{ite tela i duhovi. Nie sme odgovorni za ovaa
neverojatna misija za neboto i zemjata, stavaj}i go pred nas
centralniot uslov vo istorijata na ~ove{tvoto. Mora da se borime
so problemite na zemjata iako nemame mesto za sebe. Nie sé u{te
sme vo ovoj proces i ne moème da se obezbedime so udoben
ìvot.
Moè da se odmorime samo otkako }e ja vidime na{ata
pobeda. Mora da go pretstavime nebesniot zakon na zemjata. Nie
sme vo takva pozicija. Kade se slu~uva toa? Ima razvieni zemji
98
koi se gordi na nivnata superiornost kako dràvi. No, ako edna
dràva e blisku do Boga, toa e povredno otkolku da se bide gord
na dràvata.
Jas pripa|am na Bo`jata dràva. Jas sum od nebesnata
dràva. Jas sum Bo`je dete. Ako imate takva samosvest, ne
moète da izbegnete da odite niz ìvoten pat na borba. Bidej}i
ovoj svet e zol i ova op{testvo ima zla istorija, vie nema da
bidete celosno prifateni vo ovoj svet.
3) Da odime napred so nepokolebliv duh za da go oslobodime

Boga
Ima mnogu prepreki na patot na Obedinuva~kata crkva,

no nie ne moème da se vratime. Nie mora da odime napred
nadminuvaj}i gi site tie prepreki. Svetot moè da bide osloboden,
dokolku Soedinetite Dràvi moàt da bidat oslobodeni
sosredoto~eno na Bo`jata Volja. Amerika e zemja koja e
podgotvena od Bog i primi mnogu vidovi blagoslov. Bog ne saka
Amerika da bide vo nemilost. [to mislite vie? Koj moè da ja
spasi Amerika, koja vnatre{no e rasipana so nemoral, probiv na
komunizmot, rasizmot itn. Nevozmo`no e Amerikancite da ne
bidat razo~arani koga ja gledaat sopstvenata zemja.
Kako vo takva sostojba Amerika moè da go oslobodi
Boga? [to e so crkvite, koi is~eznuvaat? Dali tie moàt da go
oslobodat Boga? Toga{ Bog ne moè da ima o~ekuvawa od
Amerika. Bog nestrplivo ja o~ekuva{e pojavata na narod koj
moè da go nasledi idealot koj {to Toj sakal da go ostvari niz
Amerika. Nie sme objekti na Negovata nade`. Pre~esniot Mun, so
sru{en ugled, ignoriran i odbivan od Amerika, e objektot na
Bo`jata nade`.
Jas ne dojdov vo Amerika za da ja uni{tam. Vie mora da
posvedo~ite za ova pove}e od koj bilo drug. Vie mora da ja
sakate Amerika pove}e od mene. Jas dojdov da go opu{tam Boga
i da Mu dadam sloboda. "Jas se boram za dobroto na Amerika i
za svetot kako pravedna li~nost i jas }e go za{tituvam i
99
poddrùvam Boga." Vie treba da imate takvo ubeduvawe.
Dokolku odite na bojno pole, dali sakate da odite na te{ko bojno
pole ili vo zadnina, kade {to bitkata e pomalku nasilna? Koe
mesto }e go izberete?
Koga gi gledame vojnicite koi se vra}aat od Vietnam ili
Kamboxa, ne moème da ja sokrieme na{ata vozbuda. Da se
so~uva Bo`jiot blagoslov vo Amerika, vie mora cvrsto da se
opredelite hrabro da vodite kakov bilo vid na te{ka bitka i da
pobedite ~esno. Mora da vlezete na bojnoto pole, optovareno od
izmamni~kite komunisti, so novo oru`je koe e nare~eno
Obedinuva~ka misla. Dali ste ubedeni? Kako se ~uvstvuvate vo
Obedinuva~kata crkva? Samo vi se dopa|a? Ili ste ispla{eni koga
znaete {to e toa? Dali mislite deka toa e odli~no mesto?
Za Satanskiot svet Obedinuva~kata crkva e mnogu
zastra{uva~ko mesto. No, toa e odli~no mesto za Bo`jata strana.
Bez razlika so kolku nasilno protivstavuvawe mora da se
soo~ime, so nepokolebliv duh jas gi primam i gi rabiram. Baram
od vas zaedno so mene da mar{irate so nepokolebliv duh kon
osloboduvaweto i slobodata na Bog, znaej}i deka vie ste vo
poslednoto bojno pole. Dokolku dadete sé od sebe, ne dvoumej}i
se tuku posakuvaj}i da predvodite vo sekoja bitka ili na koj bilo
trnliv pat, }e dojde denot koga Amerika }e mu se vrati na Bog,
vo ne taka dale~na idnina. [tom sme pobedonosni vo Amerika,
site drugi dràvi prilagodeno }e sledat. No, ova ne e lesna zada~a.
Ne zaboravajte deka Neboto vi odredi sudbina da go
razviete znameto na pobedata zaedno so mene. Dali veruvate?
Dali go znaete toa? Dali mislite deka moète da ja ispolnite
dadenata misija? Vie ste onie koi moàt da go najdat
najpravedniot pat na zemjata. Dali ste spremni da se borite vo
ime na Boga? Dali se zavetuvate na Bog i na sebe?
Nie mora da rabotime naporno na na{ata misija nasekade
za svetot. Nie treba jasno da znaeme deka ìveeme vo tolku va`no
vreme. Koga ste ubedeni vo svojata misija, nikoga{ nema da
bidete razo~arani, nikoga{ nema da se dvoumite i nikoga{ nema
da bidete pobedeni. Samo }e prodolìte da odite napred.
Vie }e dostignete pobeda i }e mu ponudite slava na
Boga. Nie treba da se zdobieme so gordost i dostoinstvo od faktot
100
{to sme bile vo ~esna polo`ba. Nie mora da brzame da ja
ispolnime ovaa golema cel. Toga{ }e primime blagoslov od Bog
kako pobednici. Vie }e primite preplavuva~ka qubov od Boga.
Vie }e bidete dovolno kvalifikuvani da stanete ubavi Bo`ji sinovi
i }erki. (1975.7.13)
Glava 2
PROVIDENTEN POGLED NA KOREA
101
102
Prv del
CIKLUSOT NA ÔVE^KATA CIVILIZACIJA
1. Korea i ciklusot na ~ove~kata civilizacija
1) Ciklusot na civilizaciskite zoni i zada~ata koja stoi pred

~ove{tvoto
Dokolku se osvrneme na istorijata na ~ove~kata

civilizacija, sfa}ame deka site anti~ki civilizacii zapo~nale kako
tropski civilizacii. So drugi zborovi, rodnoto mesto na anti~kite
civilizacii bile tropskite regioni. Site civilizacii na Maite, Inkite,
Egipet, Mesopotamija, Indija i na Kineskata @olta Reka bile
anti~ki civilizacii, ~ii rodni mesta bile tropite ili suptropite.
Podocna, ovie civilizacii se preselile; no ako pra{ame kade se
preselile, mora da kaème deka tie se preselile vo regionot na
civilizaciite od studeniot pojas. Na{ata sega{na civilizacija na 20
vek nesomneno pripa|a na civilizaciite od studeniot pojas.
Ako e ova vistina, toga{ kako civilizaciite zapo~nale vo
tropskite, a potoa se preselile vo studenite pojasi? Ako go
pogledneme providenieto na prirodata, moè da vidime deka
proletta, letoto, esenta i zimata se sledat me|usebno po red, pa
duri ako pogledneme eden den moème da vidime deka toj e
103
podelen na utro, den, ve~er i no}. Spored toa, dokolku ~ove~kata
civilizacija trebalo, isto taka, da zapo~ne kako edna utrinska
(proletna) civilizacija i potoa da stane dnevna (letna) civilizacija,
pa ve~erna (esenska) civilizacija i toga{ no}na (zimska)
civilizacija, zo{to taa zapo~nala kako tropska civilizacija na
letoto i na denot, potoa se preselila vo esenskata sezona na
civilizaciite od studeniot pojas?
Ova se slu~ilo edinstveno poradi Padot na prvite
~ovekovi predci. Poradi Padot na predcite na ~ove{tvoto, nie
pretrpevme neiska`livo sloèni te{kotii. Kako rezultat na toa lu|
eto ne moèle da ne padnat na nivo na divjaci i primitivci. Od
ovaa pri~ina, ~ovekovite predci nemale izbor osven da ìveat na
primitiven na~in vo tropite. Iako izvorno ~ove{tvoto trebalo da
zapo~ne vo proletnata klima na civilizacijata od topliot pojas, toa
zapo~nalo vo tropska civilizacija i potoa se preselilo vo esenskata
klima na civilizaciite od studeniot pojas.
Se pra{uvame koja civilizacija }e dojde po civilizacijata
od studeniot pojas na esenta (zapadnata civilizacija)? Toa e
civilizacijata od polarniot pojas na zimata. Spored toa, severniot
veter od Sibir, ledeno-studen od civilizacijata na polarniot pojas,
so drugi zborovi, zdivot na komunizmot, nasilno duva nad
civilizacijata od studeniot pojas na 20 vek, koj sega otpa|a kako
{uma od esenski lisja.
Zatoa, bi bilo sre}a, dokolku eden plod na izvorno
sovr{eno su{testvo se sozdade vo ovaa civilizacija na studeniot
pojas i moè odnovo da sozdade ~ove~ka kultura i, isto taka, da
pretstavuva mo`nost od koja moè da zapo~ne nova istorija. Me|
utoa, za àl, ovaa kulturna sfera go dostigna svojot kraj bez da
donese plod. Dokolku eden plod be{e donesen od ovaa
civilizacija od studeniot pojas na 20 vek, toj }e ostane{e kako
seme na ìvotot koe bi moèlo da sobere duri pojaka ìvotna
energija i sila, bez razlika kolku e studena zimata. [tom }e
pomine zimata, toa moè da iznikne kako lastar na ìvotot i da
procveta kako cvet na civilizacijata od umereniot pojas. No,
civilizacijata od studeniot pojas na slobodniot svet na dene{nicata
ne dojde do o~ekuvaniot plod koj go sozdade, tuku toj krajno
iscrpen se nao|a pod udarot i suroviot nalet na èstokiot severen
104
veter na komunizmot. Neophodno e da obajvime doa|awe na
krajot. Zatoa, najitnata zada~a so koja se soo~uva celoto
~ove{tvo vo 20 vek denes e jasno, nadminuvaweto na
komunizmot.
Vo ovoj slu~aj, dodeka se soo~uvame so krizata na
civilizacijata od studeniot pojas, kade mora da ja barame
vistinskata civilizacija na proletta, imeno civilizacijata od
umereniot pojas, koja ~ove{tvoto ja bara od damnina? Izvorno
proletnata civilizacija trebalo da zapo~ne od semeto na izvornoto
sovr{eno su{testvo posakuvano od ~ove{tvoto. So drugi zborovi,
kade moè da pronajdeme sovr{ena proletna civilizacija koja Bog
i ~ove{tvoto izvorno ja posakuvale, Bo`jata sovr{ena gradina na
prirodata od koja }e izniknat proletnite novi lastari, potoa }e
procvetaat vo rasko{nata adolescencija na letnata sezona i,
kone~no, }e donesat plod vo periodot na esenskata sezona na
sovr{enstvoto? Najednostavno, ova e najva`niot problem so koj
se soo~uvame nie denes.
2) Bog koj ne moè{e da ja pre~eka proletta
Nie sega ja pre~ekuvame proletnata sezona. Koga

pra{uvame koi ne{ta ja sakaat proletta, prvo moème da gi
spomeneme trevata i drvjata. Potoa insektite ja sakaat proletta, a
potoa pticite i ìvotnite.
Osven ìvotnite, moème da kaème deka najmnogu ja
saka ~ovekot. ôve{tvoto ja saka proletta i posebeno ja
pre~ekuva duri i pove}e od ìvotnite. Koga }e gi pogledneme
pticite koi peat vo ova proletno utro moème da sfatime deka tie
se isto taka ~uvstvitelni na doa|aweto na proletta.
Dokolku postoi Bog, koga toj }e ja do~eka proletta? Ako
Bog gi sozdal site ne{ta {to se pojavuvaat naprolet, koga Toj gi
gleda kako ja pozdravuvaat proletta, moème da vidime deka i
Toj zapo~nuva da ja pozdravuva proletta vo toj mig. Ako treba
da kaème deka trevata i drvjata se najprvite koi ja pre~ekuvaat
proletta, toga{ tamu se slu~uva prvoto nivo na Bo`jeto
pre~ekuvawe na proletta. Potoa sekoga{ koga insektite i pticite ja
pozdravuvaat proletta, Bog isto taka ja pozdravuva. Dodeka
105
pominuva niz site tri nivoa, kade e mestoto koe {to Bog kone~no
go posakuva kako najdobroto mesto za da ja do~eka proletta?
Site treba da znaete kakvi vidovi fenomeni se slu~uvaat
vo proletta. Iako taa zapo~nuva od momentot koga rastenijata
dobivaat novi lastari, nad sé toa e vremeto koga ìvotnite se
sparuvaat i go za~nuvaat svojot podmladok. So peeweto pticite gi
nao|aat svoite partneri. Moème da znaeme deka tie zapo~nuvaat
da mrmorat qubov edna na druga. Peeweto na pticite vo proleten
den e so cel da se napravi nov po~etok i da se proizvede nov
podmladok.
Vo toj slu~aj, potrebno e da pomislime za migot koga
Bog e najradosen. Bez somnenie Bog, isto taka, posakuva mesto
kade toj bi moèl da pee vo harmonija zaedno so Svojot objekt.
Insektite peat. Trevata i drvjata peat i lu|eto peat pesni na proletta.
Toga{, iako e fakt deka Samiot Bog saka da pee proletni pesni,
koga }e pomislime kako da Mu go ovozmoìme toa na Bog, se
pojavuva seriozen problem. Na po~etokot Bog bil nemo}en da ja
do~eka normalnata prolet koja {to ja posakuval. Kako posledica
od ~ovekoviot Pad, Bog bil nemo}en da ja pre~eka proletta. Niz
minatata istorija iako proletta i letoto doa|ale, tie bile ta`ni sezoni.
Zatoa, nie povtorno mora da ja pre~ekame proletta. Koga }e se
osvrneme na ~ove~kovata istorija, od po~etokot nie
pre~ekuvavme ta`ni proletni sezoni. Namesto so pesna, nie
zapo~navme so solzi. Ova zna~i deka ~ove~kite predci Adam i
Eva go doìveale proteruvaweto od Edemskata gradina, kako
rezultat na Padot.
3) Semeto na novata civilizacija za do~ek na novata prolet
A. [to }e ostane po zaminuvaweto na civilizacijata na polarniot

pojas
Iako anti~kite civilizacii zapo~nale vo proletna klima,

poradi toa {to ~ove{tvoto ja zagubilo svojata pozicija, tie se
smenile i se locirale vo tropskite pojasi. Egipetskata kulturna
sfera zapo~nala so eden nalet na periodot na zemjodelieto.
Anti~kite civilizacii poteknuvaat od bregovite na rekata Eufrat.
106
Koga propa|ale takvite civilizacii od tropskite pojasi, tie
povtorno se preselile i stanale civilizacii na umereniot pojas.
Dene{nite Velika Britanija, Germanija i Soedinetite Dràvi, site
pripa|aat na civilizaciite na umereniot pojas. Site tie leàt severno
od 23-ta paralela. Ova zna~i deka site tie mu prio|aat na pojasot
na civilizaciite na esenskata sezona. Spored toa, vo ova vreme sé
mora da donese plod. Site vidovi na umetnost, kultura, literatura
itn., mora da gi pokaàt svoite plodovi. Toa e, isto taka, moment
koga filosofijata mora da donese plod. Demokratskiot svet,
sekako, mora sé da dovede do kraj.
Sega periodot na civilizacijata na umerenata zona
pominuva i nie moè da vidime deka doa|a vremeto koga
civilizaciite od polarniot pojas }e go pridviàt svetot. Sé se raspa|
a, dodeka doa|a vremeto vo koe demokratskiot svet e zastra{en od
komunisti~kiot svet sosredoto~en na Sovetskiot Sojuz. Svenatite
drvja ja zagubile svojata ìvotna energija i site se skr{eni, dodeka
ìvite drvja }e se so~uvaat sebesi.
Poradi ova, {tom zamine civilizacijata od polarniot pojas,
na ovoj svet na gre{ni lu|e }e ostanat samo dva vida na ne{ta. ]e
ostanat samo onie ne{ta koi ve}e imaat ìvot vo sebe i onie ne{ta
koi gi sodràt semiwata na ìvotot.
Vo toj slu~aj, koja e ìvotnata sila na ~ove{tvoto?
Korenot na ìvotot na ~ove{tvoto e Bog. Potoa se sozdava
stebloto, pa grankite. Isto kako i drvjata so korewa, }e ostanat
samo lu|eto koi go sodràt ìvotot koj mu pripa|a na Bog. Takvite
lu|e nikoga{ nema da otpadnat, bez razlika kolku silen veter duva,
tie kone~no }e bidat sposobni da ja nadminat zimata. Onie ne{ta
koi ja sodràt ìvotnata energija sposobni da ja pobedat zimata,
bez somnevawe }e opstanat. Ako semiwata koi {to pa|aat na
zemjata se cvrsti, koga doa|a zimata tie }e zamrznat i }e
raspuknat za da moàt naprolet niz puknatinite da se pojavat novi
lastari. Semiwata so vakov vid na ìvotna energija imaat kapacitet
povtorno da ja do~ekaat proletta. Vo semiwata se sodràni
korewata i stebloto, grankite i lisjeto. Moè da vidime deka
semeto go sodrì celoto su{testvo so koncentrirana ìvotna
energija.
107
Koga }e se osvrneme na istorijata na ~ove~kata
civilizacija, nesomneno e deka pristignalo vremeto koga
civilizacijata od polarniot pojas }e ja zameni civilizacijata od
umereniot pojas. Komunisti~kata sfera se pro{iri niz Evropa i,
sekako, duri i vo Afrika. Soedinetite Dràvi se, isto taka,
zagrozeni. Iako }e bide mnogu seriozno dokolku sekoj kontinent
dojde pod zakana, na ovoj na~in, novata prolet definitivno }e
pristigne. Bidej}i Bog go znae ova, Toj }e go isprati Gospodarot
na Vtoroto doa|awe da ja do~eka novata prolet. Bidej}i Bog znae
deka sovr{eniot period doa|a, razumno e da se zaklu~i deka Toj }
e isprati centralno su{testvo sposobno da se podgotvi za do~ek na
toj period.
B. Dali hristijanstvoto }e bide sposobno da ja do~eka novata

prolet?
Problemot so koj se soo~uvate site vie denes e dali

stanuvate semiwa ili granki na ìvoto drvo. Iako izgleda deka
judaizmot trebalo da se griì za taa misija, bidej}i Isus bil
zakovan na krstot pred 2.000 godini, judaizmot ne moèl da ja
ispolni misijata. Iako toga{ Bog sakal misijata da bide ostvarena
od hristijanstvoto, vo kakva sostojba e hristijanstvoto denes? Toa
e problemot. Ako ima suvi granki, problemot e dali tie ìveat ili
site tie umiraat. Dali mislite deka hristijanstvoto ìvee? Nie mora
da se zapra{ame sebesi dali mnogu religii se ìvi.
Bez razlika kolku moè da bide {iroka osnovata na
stebloto na drvoto, dokolku korewata umiraat, toa drvo nema
ìvotna energija. Edno drvo ne moè da ima dve stebla. Stebloto
mora da oìvee vo celost. Bez razlika kolku vetrot se zakanuva,
toa mora da go odbie i veli~enstveno da prodolì da ìvee.
Pra{aweto e dali hristijanstvoto e takvo. Problemot e vo toa {to
koga hristijanstvoto e nemo}no da ja ispolni svojata misija }e
bide tokmu kako drvo koe e iskornato i otfrleno koga umira
osnovata na negovoto steblo.
Hristijanstvoto e duhovniot koren na demokratskiot svet.
Sovetskiot sojuz e vo sferata na pravoslavnata crkva. Dali
Evropa, sosredoto~uvaj}i se na katoli~kata crkva sega stanuva
108
kako zimzeleno drvo? Udirano od vetrot, nema samo otkr{eni
granki, tuku celoto drvo umira i pa|a. I pokraj toa, nie mora da
obezbedime hrana za korenot so {to toa }e preìvee pu{taj}i novi
lastari.
Ako ne se pojavi nitu eden nov lastar povrzan na eden
koren, vo pogled na zakanata od komunisti~kiot blok, nema
nade`. Ostanuva samo o~aj. Ako toj lastar ne se oformi pravilno,
toga{ }e umre duri i korenot.
[to e toa {to }e bide podobno da ja pozdravi novata prolet
vo ovaa sezona na o~aj donesena od civilizacijata na polarniot
pojas, koja se pro{iruva preku nas? ]e mora da se pojavat novi
lastari. Nie mora da bideme sposobni da ja pozdravime novata
prolet duri ako tie se pojavat vo zimata. Nie mora da staneme
zimzeleni drvja. Potrebno ni e toa {to }e ovozmoì nadminuvawe
duri i na zakanata od komunizmot.
V. Ciklusot na ~ove~kata civilizacija i semeto na novata
civilizacija
ôve~kata kultura kruì. Anti~kite kulturi bile tropski

kulturi. Na tropskite ili suptropskite podra~ja pripa|ale site:
civilizaciite na Indija, na Egipet i na Grcija. Dene{nata
civilizacija e vo umereniot pojas. Na primer, takvite zemji kako
Soedinetite Dràvi, Zapadna Germanija, Japonija i Velika
Britanija, site se vo ramkite na umerenoto podra~je i kako
rezultat na toa site stanaa golemi sili vo svetot. Me|utoa, istorijata
nedvosmisleno se dviì kon polarniot pojas; imeno
komunisti~kiot Sovetski Sojuz. Zatoa, denovive, civilizacijata na
polarniot pojas predizvikuva rasplamtuvawe na meteòt niz celiot
svet.
No, ako se osvrneme na istorijata koja {to e objavena vo
Biblijata, izvornata ~ove~ka civilizacija zapo~nala kako
civilizacija na umereniot pojas vo proletnata klima na Edem,
potoa stanala tropska civilizacija na letna sezona. Civilizacijata
potoa se smenila vo civilizacija na umereniot pojas,
soodvetstvuvaj}i na esenskata sezona, a potoa se preselila vo
civilizacija na polarniot pojas na sega{nata komunisti~ka
imperija, soodvetstvuvaj}i na zimskata sezona. Nie sega ìveeme
109
vo studenata sezona na esenta. Komunizmot besnee vo ovaa
civilizacija na esenski pojas i ni kaùva deka doa|a zimata.
Site lisja ja menuvaat bojata i opa|aat. Istovremeno,
esenta e sezona na ètva. @etva zna~i postoewe na semiwa koi
{to go sodràt vetuvaweto na edna nova generacija. Iako drvjata
stanuvaat goli koga lisjeto i plodovite pa|aat, vo tie plodovi
postoi seme na ìvotot. Koga pominuva zimata, od tie raseani
semiwa, po nekoe vreme }e bide rodena novata civilizacija, koja
soodvetstvuva na proletta. Pa koj }e stane takvo seme na novoto
~ove{tvo?
Mislam deka so ova vi pokaùvam deka tekot na
~ove~kata civilizacija precizno soodvetstvuva so tekot na
obnovata. Vo obnovata ima osnovna struktura i logika. Ima
centralna to~ka. Toa e semeto. Su{tinskiot del na semeto e skrien
vo edna nadvore{na obvivka i bez razlika na vremeto, toa
nikoga{ ne propa|a. Toa e pocvrsto od {to bilo drugo. Dodeka
dojde noviot den, toa se so~uvuva sebesi, istrajuvaj}i vo ti{ina.
Iako semeto e malo i vo nekoja smisla bezvredno su{testvo, vo
sebe toa ima edna mo}na ìvotna energija. Bez razlika kolku
studena zima doa|a, edinstveno semeto ja pozdravuva proletta.
Ponatamu, suroviot veter stanuva edinstvenata pomo{ pri
zajaknuvaweto na semeto.
Ova ne e nekoja posebna teorija {to jas ja izmisliv, tuku e
osnoven princip na istorijata. Vo toj slu~aj, kade moè da ja
otkrieme ovaa vistina? Ovoj nov na~in na ìvot, ovoj na~in na
vera ne e nekoe slabo ne{to koe {to moè da bide napadnato od
komunizmot. Nitu komunizmot, nitu zapadnata kultura, nitu bilo
koja druga filosofija, religija ili ideologija moàt da bidat posilni
od ovoj na~in na ìvot. Bez da bide o{teteno od temperaturata na
koja bilo sezona, semeto trajno go so~uvuva svojot ìvot desetici
i stotici godini. Semeto ne e nikoj drug osven Obedinuva~kata
crkva.
Dali vie site imate realno ~uvstvo deka stanuvate semiwa
koi moàt da ostanat ìvi bez razlika kolku stanuva studeno i koi }
e bidat sposobni da ja pozdravat proletta? Sega prvpat nau~ivte i
stanavte svesni za vakov vid koncepcija, a ako ima nekoja li~nost
pome|u vas koja ima mudrost, veruvam deka ja sfati
110
veli~enstvenosta na ìvotot i na providenieto i deka ja prifati.
Dokolku, pak, site vie ovde ste apsolutno ubedeni deka }e bidete
sposobni uspe{no da stanete semiwa, toga{ toa e istoriski nastan.
Ako ima zna~aen problem vo dobroto ~uvstvo, toa stanuva
enormen izvor na energija za site vas.
G. Koj }e ja stopi zimskata sezona
Bog ja sozdal proletta, no ako se obidete da go zapra{ate

Boga dali Toj ja do~ekal proletta i ja doìveal qubovta, Toj }e
odgovori: "Jas ne znam za toa". Iako Toj ja sozdal proletta, Toj
ne ja poznava proletta sosrdoto~na na qubovta. Vo toj odnos Bog
e nesre}na li~nost. Ako ima nekoj koj znae da napravi da se slu~i
taa prolet, Bog }e saka da sorabotuva so taa li~nost.
Koga nekoj mu veli na Boga: "Ajde da igrame proletni
igri", Bog }e kaè deka ne moè da prifati. Toj e Bog koj ne e
sposoben da prifati. Ima nekoi vnatre{ni ne{ta koi go pravat
nemo}en da prifati. Dodeka ne se razre{i toj vnatre{en faktor, Toj
ne moè da prifati.
Dokolku ~ove{tvoto ne zgre{e{e, Bog }e be{e sposoben
da go pozdravi proletniot den. Kako rezultat na Padot na
~ove{tvoto, Bog naiduva na zimski den. Problemot e so koi
sredstva nie moème da go stopime zamrznatoto Bo`je srce i isto
taka da ja stopime zimata.
So cel da stopime ne{to {to e zamrznato, mora da ima
ne{to {to e toplo. Mora da ima ne{to {to e potoplo od
zamrznatoto. Koj }e ja stopi zamrznatata zima vo Boga?
ôve{tvoto i, sekako, site sozdadeni ne{ta koi go imaat
svoeto poteklo vo Boga kopneat da zavr{i Bo`jata zimska sezona
i da zapo~ne Bo`jata proletna sezona. No, problemot e koj }e ja
stopi taa zimska sezona? I Bog i ~ove{tvoto go sakaat toa, no nie
treba da se zapra{ame {to e potrebno da se stopi taa zimska
sezona. Edinstveno apsolutnata qubov, nepromenlivata qubov e
sposobna da go stori toa. Samo takva edinstvena qubov e
sposobna za toa.
Sledniot problem e: Koj }e ja stopi? Moè li Bog samiot
da ja stopi? Bog ne moè da go stori toa samiot za sebe. Bidej}i
111
~ove{tvoto zgre{ilo, Bog na toj na~in ostanal bez grià za
Negovata sopstvena èlba. Zatoa, mora da se pojavi nekoj od
~ove{tvoto koj go pridviùva Boga i koj e sopsoben da zapo~ne
dvièwe {to moè da ima vlijanie na Bog.
Onie koi pretstavuvaat takvo dvièwe se onie koi velat:
"Da odime i da go barame patot na nepromenlivata, direktna
qubov." Religijata postoi za da prezeme odgovornost za ovaa
oblast. Bidej}i ne e pravilno da postoi sudir sosredoto~en na
qubovta, site konflikti pome|u verskite zaednici se pogre{ni.
Kako rezultat na toa, nema na~in da se stopi zamrznatata zimska
sezona vo Bog.
Zatoa, {to treba da storime dokolku planirame da gi
stopime site smrznati stolbovi mraz vo Bo`jeto srce? Mora da se
opredelime da go stopime ne samo sever, jug, istok i zapad, tuku
site 360 stepeni vo tri dimenzii. Dokolku edinstveno
Amerikancite kaàt deka tie go sakaat Boga, tie ne moàt da go
stopat. Site rasi i site boi mora da dojdat. Nadminuvaj}i go
minatoto i sega{nosta, duri i onie lu|e koi oti{le vo duhovniot
svet mora da peat vo srceto na Bog, a i onie lu|e koi }e dojdat vo
idnina, peej}i za qubovta na Bog, mora da da dojdat vo fokusot i
da go donesat plodot vo pregratkata na Bog.
Dokolku nema religija koja moè da sozdade vakov vid
na dvièwe, }e bide nevozmo`no da se stopi Bo`jeto zamrznato
srce. Ako site religiozni organizacii se obedinat i po~nat da go
sakaat Boga, toga{ Bo`jto srce }e se stopi. Da moè samo da go
storime toa, toga{ e dobro ako samo da go slu{neme zborot, duri
i da sme nemo}ni da jademe. Duri i da sme prokolnati, e dobro, i
duri ako stradame, e dobro. Bez razlika kolku qubov moè da ima
pome|u lu|eto za da ìveat i da umiraat zaedno, koga }e im se kaè
da odat i da ja pronajdat Bo`jata qubov, tie }e zaprat sé za da
otidat pred Bog. Pred Bo`jata qubov, site vrski na profanata
qubov se izmivaat. Vie site ìveete na ovoj na~in.
4) Korea, rodnoto mesto na novata proletna civilizacija
Spored pregledot na istorijata na svetot, dràvata koja go

kontrolirala najgolemiot del na Evropa, Severna Afrika i duri i
112
del od Azija, dodeka cvetala vo brilijantna kultura kako
najgolema imperija vo anti~kata Evropa, bila dràvata na
anti~kiot Rim.
Kulturata na anti~kiot Rim ne samo {to stanala osnova
na zapadno-evropskata kultura, tuku isto taka prodolìla da ima
vlijanie na svetot denes. Koja e pri~inata za ova?
Italija e poluostrovska dràva locirana na bregovite na
Mediteranot. Sredozemnoto More bilo mestoto koe {to stanalo
izvor na anti~kite gr~ka i rimska kultura, pa taka duri e re~eno
deka: "evropskata anti~ka kultura e mediteranska kultura". Isto
taka, Italijanskiot Poluostrov, na bregovite na Sredozemnoto
More, kako umeren region so ~etiri razli~ni godi{ni vremiwa:
prolet, leto, esen i zima, e mesto kade prirodnoto providenie na
godi{nite vremiwa e jasno, isto kako vo na{ata zemja. So drugi
zborovi, edno od najdobrite mesta na zemjata za klima i prirodna
sredina e Italijanskiot Poluostrov.
Spored osnovniot princip vo koj se krie sozdavaweto na
~ove~kata kultura, mestoto vo koe moè da bide sozdadena
obedinetata sfera na civilizaciite na proletta, letoto, esenta i
zimata e mesto so klimatski uslovi kako italijanskite. Zna~i,
mestoto kade site vidovi pojasi na civilizaciite, kako {to se:
umereniot, tropskiot, studeniot i polarniot moàt da bidat
sozdadeni i obedineti e dràva kako Italija. Faktot deka kulturata
koja {to moè da go kontrolira svetot procvetala vo klimatskite
uslovi na Italija, {to e nebeski blagoslov, ne bilo istoriska
nesre}a, tuku pove}e neizbe`nost. No, Rim ne moèl da ja ispolni
istoriskata misija so koja bil obdaren od Bog, imeno, sozdavawe
civilizacija na umereniot pojas vo proletnata sezona, barana od
Bog i od ~ove{tvoto za obnovuvawe na celiot svet vo edinstvo
pod Bo`jata vlast, sosredoto~eno na Rimskata Imperija. Kako
rezultat na toa kulturata na umereniot pojas koja cvetala vo Rim
ne moèla da prodolì i ednostavno svenala po patot. Zatoa
kulturata na umereniot pojas ne procvetala i ne se realizirala vo
Rim.
Sega se vra}a civilizacijata od mediteranski tip, koja
veli~enstveno cvetala sosredot~eno na anti~kiot Rim, a koja na
krajot propadnala. Vo toj slu~aj, kade denes }e bide rodena takva
113
civilizacija na umereniot pojas? Toa e Korea, koja e
poluostrovska dràva kako Italija. Ako kulturniot trend se seli od
zapadnata hemisfera vo isto~nata, toga{ nema druga
poluostrovska dràva kako Italija koja {to ima sli~en blagoslov
vo odnos na klimata i na prirodnata sredina, osven Korejskiot
Poluostrov. Ova e mestoto vo koe novata civillizacija, sli~na na
mediteranskata, moè veli~enstveno da cveta.
Razmislete za toa! Korea e navistina ~udesna. êtirite
godi{ni vremiwa: prolet, leto, esen i zima se jasno opredleni, a
ubavinata na nivniot pejza` e takov {to pogovorkata: "navezeni
reki i planini" se upotrebuva za da ja opi{e ovaa zemja.
Ponatamu, tuka nie go imame duri i klimatskiot fenomen vo
zimata "po tri studeni dena da sledat ~etiri topli dena". Ne samo
toa, od anti~kite vremiwa na{ata zemja e narekuvana "zemja na
utrinskiot mir". Isto taka, ako se navratime na istorijata na svetot,
edinstveno na{ata zemja vo celiot svet ima sozdadeno "kulturna
sfera na utrinski obrok". Na ovoj na~in na{ata zemja e dovolno
obdarena so site vidovi na objektivni potencijali da bide rodno
mesto na proletnata civilizacija.
5) Korea e mestoto na sozdavaweto na novata kultura
Vo celiot svet, Korejskiot Poluostrov e edinstvenoto

mesto kade {to me|usebno se sre}avaat ekstremnostite od sever i
od jug. Dali nekoj znae kako se slu~i problemot na ovaa
konfrontacija na ekstremnite polovi na demokratijata i na
komunizmot na Korejskiot Poluostrov? Severot na Korejskiot
Poluostrov e krajnata to~ka vo koja duva èstok veter od
civilizacijata na polarniot pojas. Od druga strana, Ju`na Korea e
krajnata to~ka na civilizacijata na umereniot pojas.
Zatoa, vo ova vreme Korejskiot Poluostrov, koj e
krajnata to~ka na dva civilizaciski pojasi, ja nadminuva
civilizacijata na polarniot pojas duri i po bezmilosen, èstok veter
i istrajuva kako edno seme na ìvot, koe e sposobno da ja sfati taa
sostojba. So drugi zborovi, edinstveno koga se pojavuva
ideologija koja moè da go razbere i da go nadmine komunizmot
na teritorijata na Ju`na Korea, koja e ekstremna to~ka na
114
demokratskiot svet, }e bide rodena istoriskata civilizaciska sfera
na proletta na umereniot pojas.
Spored toa, na denot koga Korea, kako "zemja na
pobedata nad komunizmot", pravi cvrsta osnova i stanuva
vode~ka dràva vo svetot vo pobedata nad komunizmot, bez
somnevawe na Korejskiot Poluostrov }e bide rodena civilizacijata
na umereniot pojas, koja {to e bez istoriska paralela, imeno,
"civilizacija na harmoniziranata su{tina", sposobna da gi
harmonizira site ne{ta.
Ako go prifatime dvièweto na civilizacijata vo
kulturnata istorija i ja priznaeme negovata vrska so klimata kako i
so ostvaruvaweto na nasokata na razvitokot na kulturata,
toga{ bez dvoumewe Korea }e stane mestoto za sozdavawe na
edna nova civilizacija vo svetskata istorija. Zatoa krajnite to~ki
na komunizmot i na demokratijata se konfrontiraat edna so druga
na Korejskiot Poluostrov. Bidej}i civilizacijata na umereniot
pojas na demokratskiot svet i civilizacijata na polarniot pojas na
komunisti~kiot svet se konfrontiraat direktno na Korejskiot
Poluostrov, najva`nata zada~a na Republika Korea e kako da
bideme sposobni da go pot~inime komunizmot i da bideme
pobedonosni nad komunisti~kata civilizacija.
Bidej}i Korea e izbranoto mesto spored nebesnoto
providenie za 20 vek, mo}nite dràvi kao {to se Soedinetite
Dràvi ne moèa da ja ignoriraat Korea. Ponatamu, mo}nite dràvi
na svetot, isto taka, sakaa da da vladeat so Korea od sli~ni
pri~ini. Na Dale~niot Istok, zemjite koi ja imaat vlasta nad
Korejskiot Poluostrov moàt da ja kontroliraat cela Azija. Od
istorijata mnogu dobro znaeme deka poradi ovie geopoliti~ki i
klimatski uslovi, mnogu mo}ni dràvi se obidele da go osvojat
Korejskiot Poluostrov. Zatoa na ovaa teritorija izbuvnale [ino-
Japonskata vojna i Rusko-Japonskata vojna, a demokratijata i
komunizmot se konfrontiraat me|usebno po dolìnata na frontot,
koj go deli Korejskiot Poluostrov.
Kako i da e, bidej}i neboto go izbra ovoj narod i poradi
tajniot nebesen princip deka mestoto na novata istoriska
civilizacija mora da bide vospostaveno na ovaa treitorija i od ovoj
narod, Neboto né za{tituva niz site vidovi na stradawa i tragedii.
115
Po pominuvaweto na ~etiriesette godini stradawa pod Japonskata
imperija i osloboduvaweto, dojde providenieto na ma~nata
tragedija na brato-ubistvenata Korejska vojna, vo koja mladite na
na{ite sojuznici vo slobodniot svet ja proleaa svojata krv za ovaa
zemja. Po vojnata na{ta zemja ispolni ~udesno ekonomsko
voskresnuvawe. Vsu{nost, i ova be{e tajnoto providenie na
Neboto da rodi edna nova istorija i edna nova sfera na
civilizacijata sosredoto~ena na Korea. (1980.11.2)
Vtor del
KOREA KAKO TRET IZRAEL
1. Prviot Izrael i Bo`jata Volja
1) Po~etokot na domenot na Prviot Izrael
Sega, ona {to morame da go znaeme e zna~eweto na

Izrael vo Biblijata. [to zna~i Izrael? Izrael! "ôve~ko su{testvo"
vklu~uva ma` i èna. Izrael ne zna~i deka maòt ja pobeduva
ènata ili ènata maòt. Toa ne zna~i deka vie ste pobednik nad
koja bilo li~nost, semejstvo ili koja bilo sredina. Ako e taka,
zo{to go narekuvame pobeda? Toa zna~i deka nie sme
pobedonosni vo borbata so Satanata.
Zborot "Izrael" doa|a od vremeto na Jakov. Po stradaweto
vo tekot na dvaeset i ednogodi{noto sluguvawe, na svojot pat
nazad kon Hanan, Jakov triumfiral vo borbata so eden angel na
rekata Jabok. Toga{ zapo~nal zborot "domenot na Izrael". Nad
kogo triumfiral Jakov? Toj pobedil eden angel, koj bil zamena za
arhangelot. [to e Padot? Toa zna~i deka ~ovekot bil pobeden od
arhangelot. Od ovaa pri~ina, za da go ostvari spasuvaweto i
obnovata, ~ovekot mora da se bori so angelot, koj e zamena za
arhangelot i da go natera da se predade.
Pa, koj bil su{tinskiot plan na Jakov koj go primil imeto
"Izrael"? Toa e u{te eden problem. Jakov, koj triumfiral kako
edinka vo negovata borba so Isav da go dobie prvorodstvoto i
potoa pobegnal, znael deka Bog bil so Avraam, kogo go
blagoslovil, a toj imal verno srce da zastane na Bo`ja strana. I
116
pokraj toa {to bil vtor sin, Jakov se obidel da sozdade semejstvo
koe {to }e gi nasledi Bo`jite blagoslovi i, pred sé drugo, se
stremel kon takvo semejstvo. Od ovie pri~ini, ima nekoi
nemoralni anegdoti vo Biblijata. No, sudej}i od gledna to~ka na
providentnata istorija, takva bila prirodata na ne{tata.
Po stradaweto vo tekot na dvaesetiednogodi{noto
sluguvawe, za da ja ispolni Voljata, Jakov se vratil od Haran vo
Hanan. Koja e pri~inata zad toa? Toj mislel na novo semejstvo.
Semejstvoto ne bilo negovoto sopstveno semejstvo. Moèbi mu
nedostasuvalo gledaweto na semejstvoto na Isav i na Avraam i se
vratil. Sosredoto~eno na ovie blagosloveni semejstva i na
negovoto semejstvo i sakaj}i zemjata da stane teritorija na koja
moè da bide ispolneta univerzalnata Bo`ja Volja, na svojot pat
nazad kon Hanan toj triumfiral vo borabata so eden angel.
Motivacijata da go stekne imeto "Izrael" ne bila za da
ovozmoì na semejstvoto na Jakov da ìvee dobro. Jakov se vratil
sosredoto~eno na trite generacii na Avraam, Isak i Jakov. Nikoj
nemal pogolema nade` od Jakov na ovie blagosloveni semejstva
da napreduvaat. Dokolku semejstvoto stoi na Bo`ja strana,
Satanskiot svet e li{en od semejstvoto; spored toa, zemjata e vo
neizvesnost. Kako rezultat na toa, dokolku Satanskiot svet e
ukraden od dràvata, od svetot, vo pra{awe se neboto i zemjata.
Kako rezultat na toa, vrz osnova na celiot rod, so svoeto
semejstvo kako centar, Jakov se borel. Negovoto bogatstvo
malku mu zna~elo na Jakov, a negovite slugi ne mu zna~ele. Pri
`rtvuvaweto na ovie ne{ta toj se nadeval deka celiot rod }e
napreduva i deka trite generacii na Avraam, Isak i Jakov, vo
pokornost na Bo`jata zapoved, }e se koncentriraat na domenot na
Izrael koj pobedi so semo}nata Bo`ja Volja i toj sakal rodot da se
razvie vo svetski narod. Treba da znaete deka kako {to Bog go
blagoslovil Avraam deka negovite naslednici }e se namnoàt
kako bezbrojnite yvezdi na neboto, Jakov ja ~uval Voljata vo
svojot um i se nadeval svetskiot narod da bide vo Bo`jiot domen,
i taka pominal niz bojnoto pole.
Toga{ nad kogo triumfiral Jakov? Toj triumfral nad
Satanata. Ima mnogu semejstva i rodovi, no polo`bata vo koja se
tie postaveni... Jakov, koncentriraj}i se na svoeto semejstvo so
117
dvanaeset sina i }erki vodeni od nego, go zapo~nal ìvotniot pat.
Za da bide vtemelen vrz idealot na Bo`jata Volja vodena od
Avraamoviot, Isakoviot i Jakovoviot rod, kako i od semejstvoto
na Jakov, bil zapo~nat blagoslovot na Izrael. Za da se nagolemat,
kopneej}i da bidat pretstavni~ki narod koj moè da odi do
sovr{eniot svet, tie zapo~nale kako uspe{en narod odej}i kon
golemiot svet na idninata i kon Bo`jiot ideal. Bo`ja izvorna volja
i kralska odgovornost bila izbraniot narod na Izrael da moè da
bide model. Koga se obedinile Voljata i odgovornosta, bil
ovozmoèn po~etokot na izraelskiot domen. Neboto go razvilo
ovoj izraelski narod, so negovite dvanaeset rodovi, ja izgradilo
dràvata Izrael i religijata na Izrael - hebreizmot. Niz dolgata
istorija od ~etiristotini godini, Bog gi gradel religijata i dràvata
na Izrael i vetil doa|awe na Mesija. "]e vi ispratam Mesija. I da
zapadnete vo te{ka situacija, ako go primite, te{kotiite }e bidat
razre{eni." Ova bil mesijanizmot koj Bog go vetil na narodot na
Izrael. (168-301)
2) Nasokata na religijata i izborot na narodot na Izrael
Kako {to znaete, Izraelcite pretrpele nevoli vo Vavilon.

Begaj}i od ìvotot na zarobenici, Izrelcite se vratile vo Izrael vo
tri brana. Vratenite Izraelci izgradile hram so novi materijali.
Slu{aj}i gi prorocite, tie vloùvale zajaknuvaj}i ja religijata
vnatre{no i dràvata nadvore{no. Bog ja podgotvuval osnovata za
Mesija ~etiristotini godini.
[to }e se slu~elo dokolku Izraelcite primele Mesija?
Bo`jata Volja za doa|aweto na Mesija ne bila samo za Izraelcite,
tuku isto taka i za celiot svet. Mesija trebalo da bide prifaten ne
samo vo fizi~kiot svet tuku i vo duhovniot svet, isto taka. Zo{to
e toa taka? Od Padot na ~ovekot, Satanata vladee so fizi~kiot
svet, a pekolot e sozdaden vo duhovniot svet. Zapo~nalo
postoeweto na pekolot. Teritorijata vladeana od Satanata e
pro{irena od zemniot pekol do nebesniot pekol. Zatoa, nie treba
da se oslobodime po~nuvaj}i na zemjata. Ako ~ovekot ne
zgre{e{e, zemniot pekol nema{e da bide sozdaden. ]e be{e
sozdadeno sovr{eno nebo. No, poradi Padot, mora da gi
118
obnovime dvata sveta svrteni vo teritorii vladeani od Satanata.
Nie mora da pobedime.
Toga{, koj moè da pobedi? Za da go sovlada ìvotniot
pat sekoj mora da odi po stapkite na Izrael. Patot e eden, ne dva.
Koj e patot {to trebalo da go pominat izbraniot narod i religijata
na Izrael? Toj e univerzalen. Misijata e univerzalna. Iako Bog go
izbira posebniot narod na Izrael, toj mora da ja ispolni misijata ne
za sebe tuku za ~ove{tvoto.
Vklu~uvaj}i ja evrejskata religija, ima golem broj religii
vo svetot. Tie se: budizam, konficionizam i hinduizam. Religiite
se razli~ni, no tie ne smeat da se borat me|usebno. Otkako se
vospostaveni, tie mora da odat zaedno kon eden svet. Rasite od
celiot svet ne smeat da se borat me|usebno, tuku mora da se
obedinat. Mora da ima misla koja {to }e moè da gi vodi religiite
da ne se borat tuku da se obedinat.
Ni treba misla koja moè da gi obedini religiite i da go
sploti izbraniot narod. Bidej}i ostvaruvaweto na Bo`jiot ideal na
sozdavaweto e univerzalno, izbranata religija i izbraniot narod
mora da ja ~uvaat mislata koja soodvetstvuva na idealot na
sozdavaweto. (168-303)
3) Bo`jata Volja na osloboduvaweto za spasuvawe preku Prviot

Izrael
Narodot na Izrael bil postaven kako kolonija pod

tiranijata na Rimskata Imperija. No, tie mislele deka bidej}i se
izbran narod, dokolku dojde Mesija, tie odedna{ }e moàt da go
skr{at Rim, }e go nateraat celiot svet da se predade i }e go svrtat
celiot svet okolu maloto prste. Bidej}i Mesija doa|a za da go
osudi svetot i slobodno da se spravi so sé preku svojot avtoritet,
tie se nadevale deka Izrael moè da sozdade priviligirana osnova i
da dejstvuva kako lider. Zna~i, tie se se nadevale da vladeat so
svetot. Potoa, tie mislele deka tie }e stanat centar i najvisokata
klasa duri i preku `rtvuvawe na celiot svet.
No, Bo`jata Volja bila poinakva. Izrael e male~ka zemja.
Religijata na Izarael e male~ka. Sosredoto~eno na taa religija,
Bog sakal da vladee i da go napravi svetot edno. Bog sakal da go
119
spasi svetot. No, Izreael ne se grièl za svetot. Dokolku Izrael ne
se `rtvuval za svetot, svetot ne moèl da bide povrzan, a {tom
religijata na Izrael ne se `rtvuvala za svetskite religii, nemalo
na~in tie da se obedinat.
Izraelskiot narod trebalo da go obedini ~ove{tvoto i
religiite i da gi povrze kako edno telo so religijata kako
vnater{nost i narodot kako nadvore{nost. Izraelskata dràva i
izraelskiot narod bile vo takva polo`ba.
Toga{, kakva misija imal Mesijata koj doa|al vo
pokornost na Boga? Preku religijata i dràvata Izrael, duri i da
bidat `rtvuvani, misijata na Mesijata e isto taka da gi razre{i
okolnostite vo Azija, kako {to se: budizmot na Indija i
konfucionizmot na Kina. Bog go znael toa. Mesijata go znael toa
i do{ol. Ponatamu, Mesijata moral da ja spasi Rimskata Imperija,
neprijatelot.
Takva bila mislata na Bog i na Mesijata, a od druga
strana, narodot na Izrael i religijata na Izrael sakale da gi napravat
site od Istokot, isto kako i od Rim, svoi slugi sonuvaj}i za svetot
koj tie }e go vladeat. Kako takov, toa bilo dobar son. Otkako
granicite na Izrael bi se rasprostranile na svetsko nivo,
vospostavuvaj}i celosna Bo`ja religiozna teritorija, toa moèlo da
bide vozmo`no; no vo sostojbata na Izrael toa sé u{te ne bilo
vozmo`no. Bo`jeto providenie ne e takvo. Toa zna~elo preku
`rtvuvaweto na dràvata i religijata na Izrael, Bo`jeto providenie
da gi pobedi brojnite religiozni podra~ja na Orientot i rimskoto
podra~je na helenizmot. Toa e Bo`jeto providenie. Toa e
problemot.
Ako e taka, na {to se nadevale Izraelcite preku
obedinuvaweto na izraelskata dràva sosredoto~eno na
hebreizmot? Sve{tenicite i evrejskite voda~i go mislele istoto.
Tie mislele deka dokolku Gospod se spu{ti nad niv, tie }e bidat
namesteni na najvisokite pozicii i }e moàt da go svrtat svetot
okolu svoeto malo prste.
Taa misla e pogre{na. Bo`jeto providenie za spasuvawe e
globalno providenie. Providenieto za spasuvawe e providenie za
site lu|e. Toa ne e providenie za odreden narod vo odreden
120
religiozen domen sosredoto~en na odredena religija. Providenieto
za spasuvaweto gi osloboduva site narodi i site dràvi.
Zo{to Bog bi gi oslobodil site dràvi? Bog bi gi napravil
site edna dràva kade bi moèla da bide ispolneta Bo`jata Volja.
Zo{to Bog bi gi sobral site religii? Bog bi gi obedinil za da ja
ispolni Negovata volja. Zna~i treba da se vratime na svetot koj
{to Bog izvorno sakal da go ostvari. Toa e problemot. (168-304)
4) Pri~inata za neuspehot na Prviot Izrael
I pokraj doa|aweto na Mesija vo Izrael, zo{to dràvata i

religijata ne se obedinile so nego? Iako Isus pravel ~uda so
lojalno srce, napravil sredina vo koja nikoj ne bi moèl da í se
sprotivstavi na Bo`jata Volja i se obidel da gi vodi, zo{to
Izraelcite go ispratile Isusa na krstot? Bidej}i hebreizmot koj gi
vodel narodot i dràvata na Izrael, bil religija sosredoto~ena na
odreden narod. Narodot na Izrael e odreden narod, a preku
religijata so narodot kako centar trebalo da bide ostvaren odreden
svet. Toj e da go obnovi odredeniot svet.
Toga{, {to e odredeniot svet? Ima dràva i narod koi se
oslobodeni od Satanskiot svet i sekoga{ moàt da se obedinat
kako podra~je na Izrael. Odredeniot svet se sostoi od niv. Bo`jata
izvorna volja na ispra}aweto na Mesija e da napravi takov svet.
Taka, preku `rtvuvaweto na evrejskata religija, dràvata Judea e
pravilno vodena. Preku `rtvuvawe na religijata i dràvata, svetot e
pravilno voden. Bidej}i dràvata trebalo da se pokori na Bo`jata
Volja, taa ne smee da se koncenrtira na svoite semejstva i narod,
tuku da vodi so svetskata ideologija koja gi postavuva drugite lu|e
nad svojot narod. Zo{to Prviot Izrael ne moèl da ja ispolni
Bo`jata Volja? Bidej}i posveteni na sebe samite, tie ne mislele na
ni{to drugo osven na narodot i na religijata na Izrael. Ova bil
problemot. Tie mislele deka religijata i narodot na Izrael se nad
sé drugo. Toa e pogre{no. Nivnata prva grià e razli~na od
Bo`jata.
Bog misli deka najva`noto ne{to e obedinuvaweto na
svetot preku dràvata i narodot na Izrael, a obedinuvaweto na
religiite preku `rtvuvaweto na religijata na Izrael. Religijata i
121
narodot na Izrael trebalo da gi obedinat svetot i negovite religii.
Bog i Mesijata sakale ova dvièwe na zemniot svet da moè
spored ovoj standard da go oslobodi, isto taka, pekolot na
duhovniot svet.
Mesijata, koj e centarot na verata, se pojavil pred
izraelskiot narod. Imalo razlika. "Nie ne znaeme ni{to osven
Mojseevite zapovedi. Tie se najdobri", rekle Izraelcite.
Zapovedite na Mojsej bile samo za da zapo~nat vojna pome|u
Judea, Ju`noto kralstvo na dvata roda, i Izrael, Severnoto kralstvo
na desette roda. Toa bilo vojna za da go spasi narodot na Izrael.
Tie ja znaele Bo`jata Volja od Stariot Zavet, no na nikakov na~in
tie ne mislele na Bo`jata Volja, koja go nadminuva Stariot Zavet
za spasuvawe na svetot. Bidej}i Izraelcite ne moèle da go vidat
svetot zad Stariot Zavet, tie ne moèle da prifatat Mesija. Toa e
pri~inata Prviot Izrael da zavr{i neuspe{no. (168-306)
2. Vtoriot Izrael sosredoto~en na duhovniot standard
Isus do{ol kako Tatko, a sv. Duh se spu{til kako Majka

na ~ove{tvoto. No, tie ne stanale roditeli i so telo i so duh, tuku
rabotele kako duhovni roditeli. Smrtta na Isus na krstot ne bila
pobeda nad Satanata so obedineti telo i duh. Isus bil ubien od
Satanata. Teloto na Isus bilo dadeno na Satanata, a voskresnal
edinstveno duhot na Isus. Koga duhot na Isus voskresnal po 40
dena i gi sobral svoite apostoli, zapo~nal Vtoriot Izrael
sosredoto~en na duhovniot standard. Takva bila 2.000 godi{nata
istorija na hristijanstvoto do denes.
Toga{, kade e Prviot Izrael? Prviot Izreal propadnal.
Judea kako Prv Izrael propadnala poradi smrtta na Isus, a se
pojavil Vtoriot Izrael. Bog gi vodel, za{tituval i gi odgledal
Izraelcite koi o~ekuvale Mesija 4.000 godini, pa Bog ispratil
Mesija vrz taa osnova. No, narodot na Izrael ne go prifatil
Mesijata i go izbrkal po patot na smrtta na krstot. Taka ovoj
narod stoi so neprijatelite na Bog.
Izraelcite ottoga{ stanaa bezdràven narod i moàt da
stanat nezavisni samo po Vtoroto doa|awe na Mesijata. Vo
procesot na svetskoto nadomestuvawe na grevot za smrtta na
122
Isus, narodot na krajot dojde do toa da bide vo te{kotii 2.000
godini. Po obvinuvaweto na Isus, koj se spu{ti kako predok na
site lu|e, i predizvikuvaweto na negovata krvava smrt, narodot na
Izrael pomina niz mnogu te{kotii kako bezdràven narod.
Izrael vo toj period bil avtoritativen narod i vo duh i telo.
Vrz taa osnova, Isus imal odgovornost za osloboduvawe na
dràvata i za zakrepnuvawe na svetot; no Izraelcite ne go prifatija
svojot Mesija i go izbrkaa vo smrt. Zatoa Isus moral da odi vo
duhovniot svet.
Me|utoa, Isus lojalno i predano ja izvel svojata dol`nost,
koja moèla da ja vospostavi Bojàta volja. Odej}i po patot na
smrtta isto taka, kako zamena za site lu|e, Mesijata se obidel da ja
ispolni svojata misija i odgovornosta na nebesnite obvrski i da
vospostavi moral na vernost i predanost: "O~e Moj, ako e mo`no,
neka Me odmine ovaa ~a{a; no ne kako Jas {to sakam, tuku kako
Ti." (Matej 26:39) Od ovaa pri~ina, i pokraj toa {to Isus umrel,
Satanata ne moèl da go pobedi negoviot standard na posvetenost
i duhovniot standard na Izrael bil vozdignat poradi negovoto
duhovno voskresenie.
Hristijanstvoto e duhovniot Vtor Izrael, ne onoj na duhot
i teloto. Spored toa, hristijanite bile nasekade progonuvani.
Izraelskiot narod stanal skitni~ki narod, bezdràven narod, a se
nadeval da stane supstancijalna dràva so duhovna osnova. Ova e
2.000 godi{nata istorija na hristijanskiot svet dosega. (19-207)
3. Korea e izbrana kako Tret Izrael
Orientot moè{e da bide obedinet. Ima{e osnova vrz koja

judaizmot moè{e da gi opfati religiite, kako {to se: budizmot,
konfucijanizmot, hinduizmot i zaratustrizmot na Sredniot Istok.
Bo`jeto providenie e da ja obnovi teritorijata, spasuvaj}i gi
podra~jata na religiite i da se koncentrira na Istok, preku deloto
na Isus. No, poradi smrtta na Isus i `rtvuvaweto na negovoto
telo, toa trgnalo po sprotivna nasoka. Toa trebalo da vleze vo
Rim, da go obikoli svetot i da se vrati na Istok.
Od Vatikan, Bo`jeto providenie se preseli vo Amerika
preku Anglija. Toa trae{e 2.000 godini. Toa se preseli celosno.
123
Spored principot na obnovata preku nadomestuvawe, se slu~ile
obratni fenomeni. Anglija soodvetstvuva na Japonija, a Korea e
poluostrov koj {to soodvetstvuva na Rimskiot Poluostrov kade
{to bilo koncentrirano providenieto pred Anglija. Preku ovie
fenomeni, sozdavaweto na osnovata koja gi nadomestuva i gi
otstranuva neuspesite i nezavr{enite dejstva, moèlo da go spre~i
vleguvaweto na Satanata. Zatoa providenieto te~e po nasokata
spored principot na nadomestuvawe.
Svetot koj doa|a }e se dviì sosredoto~eno na Azija.
Zo{to e taka? Isus bil podelen na telo i duh. Ako toj ne bil
podelen, tuku ostanel nedopren, svetot }e se koncentriral na
teritorijata na Azija, preku apsorbiraweto na hinduizmot,
budizmot, konfucionizmot i religiite na Sredniot Istok, koi }e
sozdale eden svet na religioznata kultura i }e go apsorbirale Rim.
[tom Rim }e bil absorbiran, bitkata }e bila dobiena. Me|utoa,
izvornata religiozna osnova bila ukradena poradi smrtta na Isus.
Satanata go zel Isusovoto telo. Rim go zel teloto. Za obnovata nie
mora da odime po obratnata nasoka. Nade`ta i idealite na
hristijanite, ~uvaj}i ja Bo`jata Volja vo nivnite umovi, trebalo da
bidat koncentrirani i na dràvata i na crkvata i na toj na~in da
bidat vo pozicija da odat kon obedinet svet. Me|utoa, tie ja
zagubile osnovata na narod i na izgradena religija i stanale bedna
tolpa koja vleguva vo Rim.
Tie morale 400 godini da ja pla}aat cenata so krv za da ja
obnovat taa osnova. Tie morale da nadomestat. Toga{, koga doa|a
periodot, kade toj vleguva? Toj se seli vo dràva na pouostrov,
kako rimskiot, preku dràva na ostrovska zemja. Vo Azija,
Japonija e kako Anglija. Zatoa kulturata na Japonija ja sledi
kulturata na Anglija.
Toga{ koja e ulogata na Korea? Korea e vo pozicija na
Rim. Taa e kako Vatikan. Pa, {to e Korea? Korea mora da bide
zemja koja }e gi spasi site religii od vremeto na site lu|e,
soglasno so Bo`jata Volja i }e vospostavi obedinet svet i
obedineto nebo. Zo{to? Bidej}i doa|a vremeto na zavr{nata
kultura. Periodot e pretstavnik na papskiot domen, koj vladee{e
so svetot preku Vatikan i poluostrovot kako centar.
124
Koga Sever i Jug se obedineti pod ovie uslovi i moàt da
upravuvaat so religiite na svetot i so site lu|e, se pojavuva
religiozniot svet na Bo`jata Volja. Domenot na narodot i granicite
na dràvata se izgradeni so Bo`ja Volja.
Korea e podelena na Sever i Jug. [to e Padot? Toa e
podelbata na duhot i teloto. Vo svetska smisla, Severot e
materijalizam, a Jugot e spiritualizam. Ova izgleda deka
soodvetstvuva na plodovite na Padot. Zatoa tie se borat me|
usebno. Teloto i duhot se borat. Toa e vo porast. Kade se sega
komunisti~kiot i demokratskiot svet? I dvata sveta se celosno
iscrpeni. Celosno iscrpeni. Toga{, koj e Principot na na{ata
Obedinuva~ka crkva? Toj e su{tina za sozdavawe na domenot na
Tretiot Izrael. Korea treba da stane Tretiot Izrael preku
ideologijata na Vtoroto doa|awe.
Zemete ja predvid korejskata rasa; pokraj dolgata istorija
od 5.000 godini, narodot e poseben. Korejcite mrazat da bidat
pod bilo ~ija kontrola. Tie bi igrale glavna uloga nasekade, ne bi
se posvetile nikomu.
Ako e taka, koja e prednosta {to treba da ja ima Korea?
Edinstveno, nasleduvaweto na Bo`jata misla; Korea treba da ja
ima taa prednost. Bo`jata misla. Koja e taa misla? Taa e: "Bog
tolku go vozqubi svetot, {to Go dade Svojot Edinoroden Sin, ta
sekoj {to veruva vo Nego, da ne pogine, no da ima ìvot ve~en."
Vaka, vie mora da ja ~uvate Bo`jata misla vo va{iot um. Mislata
na Bog e da go spasi svetot. Za da go spasi svetot Bog ja
postavuva religijata napred. Taka, duri i preku nejzinoto
`rtvuvawe, religijata mora da go spasi svetot. (168-311)
4. Ideologijata {to treba da ja prifati narodot na Tretiot Izarael
"Posebnata koncepcija koja {to treba da ja prifati narodot

na Tretiot Izrael". Ovoj izraz ne e lesen. Koja e posebnata
koncepcija? Toa e obedinuvaweto na Sever i Jug. Zo{to e toa?
Padot e sostojba na podelba. Nie mora da go obedinime
podelenoto. Podelbata zna~i deka duhot i teloto se podeleni i
deka duhovniot i fizi~kiot svet se podeleni. Tie se raseani niz
celiot svet i se sre}avaat povtorno vo edna to~ka. Tie nadoa|aat
125
vo svetot i povtorno se sre}avaat vo edna to~ka. Fenomenot e vo
toa {to Korea e podelena na Sever i Jug i se sre}ava povtorno vo
edna to~ka.
Ednata e vode~kata dràva na materijalizmot; drugata e
vode~kata dràva na teizmot. Koi se tie? Dali Kim Il Sung e
Tatko? Dali pre~esniot Mun od Obedinuva~kata crkva e Tatko,
isto taka? Ima dvajca Tatkovci. Ottuka, sekoj od niv tvrdi deka
site se negovi sinovi i }erki. Se slu~uva ne{to seriozno. Sekoj
tvrdi deka site se negovi sinovi i }erki. Kim Il Sung veli deka lu|
eto od Ju`na Korea treba da bidat negovi deca, a pre~esniot Mun
veli deka lu|eto od Severna Korea treba da bidat negovi deca.
Kakov vaèn nastan. Vo ovoj nastan, Bo`jata strana, za da ja
oslobodi Severna Korea, mora da triumfira preku prifa}awe na
Bo`jata misla. Pa, dali Kim Il Sung ja prifati Bo`jata misla? So
rabotnicite i selanite toj gi ubi visokata i srednata klasa kako
reakcionerni elementi. Tamu nema religiozna ideologija. Postoi
samo materijalisti~kata ideologija. No, pre~esniot Mun gi ima i
materijalisti~kata i duhovnata koncepcija.
***
Dokolku gi razbereme padovite na Prviot i na Vtoriot
Izrael vo istorijata, nie mora potoa da gi obedinime site religii i
da ja prifatime ideologijata na obedinuvaweto na celiot svet
sosredoto~eno na Tretiot Izrael. Mora da go stopime ne so
tupanici ili sila, tuku so qubov vo tekot na 10 godini, 20 godini,
iljada godini ili bezbroj godini. Duri i ako ènata e zla, ako taa
sretne dobar soprug i se vqubi vo nego, taa moè da se pokae. Taa
e vratena so qubov, ne so pari. Mora da znaete deka
pokajuvaweto se slu~uva vo srceto vo domenot na qubovta.
Pokajuvaweto nadvor od srceto vo domenot na qubovta e
ne~esno i la`no. Nikoj ne znae koga i kako se menuva toa.
Koja ideologija postoi vo granicite na Tretiot Izrael? Bog
tolku go vozqubi svetot, {to Go dade Svojot Edinoroden Sin.
Bidej}i jas stanav edinstveniot edinoroden Sin koj go saka svetot,
jas mora da bidam re{en da se `rtvuvam. Za da se oslobodat
celiot svet i site lu|e, jas mora da se `rtvuvam. Jas mora da bidam
re{en da se `rtvuvam za da go oslobodam religiozniot svet i site
religii. Tie vernici lelekaat... Te{ko e da se veruva vo religija, zar
126
ne? Nie treba da se oslobodime od taa te{kotija. ôve{tvoto vo
golem del leleka vo golema beda.
Jazot pome|u bogatite i siroma{nite, Sever i Jug, ne moè
da bide nadminat od vas. Vie treba da gi prepoznaete tie ne{ta i
da se borite da nosite teòk tovar, da rabotite koga drugite
odmoraat i da bidete budni koga drugite spijat. Treba da se
zakolnete da odite napred po patot. Treba da znaete deka kako {to
raste brojot na takvi lu|e, postepeno se pojavuva nova nade` vo
svetot. (168-328)
5. Korea e poslednata providentna zemja
1) Korejskiot narod preìvea 5.000 godi{na istorija
Korejskiot narod primi najmnogu blagoslovi i ima

superiorno poteklo. Nikoj ne moè da pornajde drug narod koj
ima takvo poteklo. Me|utoa, korejskiot narod ne e sé u{te sigurno
smesten.
Na{ata istorija ja narekuvame istorija na 5 mileniumi, zar
ne? Pet mileniumi se dolgo vreme. Me|utoa, {to napravivme vo
ovaa dolga istorija od 5 mileniumi? [to napravivme? Duri i sega,
koga patuvam vo vnatre{nosta po linijata na Kjunh-bu, sé u{te
moram da vidam nekoi ku}i so slameni pokrivi, a toa ne e mnogu
privle~no. Vo drugite zemji sviwarnicite se verojatno podobri od
ovie ku}i so slameni pokrivi. Vsu{nost, nekoi patnici rekle deka
Korea ima dobro razvieno sviwarstvo, no tie vsu{nost gi videle
ovie ku}i so slameni pokrivi koga go kaàle toa. Tie mislele deka
ovie ku}i so slameni pokrivi se sviwarnici. Toa e navistina
sramota.
[to se slu~i so zemjata koja ima istorija od 5 mileniumi?
So {to moè da se gordee? So ni{to. No, tuka ima ne{to na {to
moème da bideme gordi. Korea e mala zemja. Kako moème da
ja opi{eme? Dali treba da se opi{e kako male~ko mozol~e na
ubavo lice? Zamislete edna ubava èna koja ima mozol~e na
nejzinoto lice. Dali ènata }e bide sre}na dodeka se {minka? ]e
bide mnogu nesre}na. Nema da bide premnogu te{ko toa da se
127
otstrani od nejzinoto lice. Treba samo da izdrì eden mig na bolka
dodeka go vadi.
Pogledenete go ubavo Korejskiot Poluostrov vo Azija;
toj e mnogu ubav. Me|utoa, jas navistina se ~uvstvuvam mnogu
lo{o poradi malata geografska golemina.
No, zo{to takvi lu|e ìveat vo beda? Ako ìveevme dobro,
toga{ }e bevme ograbeni. Dali razbirate? Ako imavme bogat
ìvot, toga{ kradcite sigurno }e ni go zemea bogatstvoto. Ako
lo{ite lu|e ne storea ni{to, Bog sigurno }e ni store{e ne{to lo{o.
2) Site religii donesoa plod vo Korea
A. I pokraj dolgata istorija na invazii, korejskiot narod go

slave{e Boga
Kako {to znaete, Korejskiot Poluostrov e podelen, na

Sever i Jug i e zemja kade {to se kofrontiraat isto~nata i
zapadnata kultura i nivnite ideologii. Ona {to pove}e treba da go
nau~ite e deka korejskiot narod e od eden rod i vo isto vreme, rod
koj ima istorija na mnogu invazii. Koreja edna{ bila okupirana od
Kina, a sluèla i drugi zemji, kako Japonija i Rusija.
Osobeno korejskite èni se gordi {to ne se maàt so maì
od drugi zemji. Korejskite èni se osobeno seriozni za ~uvaweto
na svojata nevinost. Korejskiot narod, iako mal narod,
sekoga{ go o~ekuva denot koga tie }e bidat na vrvot na svetot,
{to pokaùva entuzijasti~ki karakter. Nie imame takov duh. Toa
né pravi razli~ni od drugite narodi.
Od koja pri~ina Korejskiot narod ~esto gi narekuva
drugite lu|e pogrdno. Nie gi tretirame drugite lu|e taka kako da se
soo~uvame so lo{i lu|e. Poinaku od Izraelcite, spored pregledot
na istorijata na ~ove{tvoto, zar korejskiot narod ne bi bil
pretstavnik na narod koj stradal od golemite zemji?
Istoriski gledano, koga primame takva golema bolka, toa
ne zatoa {to sme napravile ne{to lo{o, tuku zatoa {to sme
okruèni so mo}ni dràvi. Od taa perspektiva, korejskiot narod e
vistinski pretstavnik na narod koj stradal od mnogu invazii. Duri
i denes, fakt e deka konfrontacijata me|u Sever i Jug i isto~nata i
128
zapadnata kultura, so koja se soo~uvame vo nikoj slu~aj ne e
motiviran od korejskiot narod. Niz istoriskite promeni, nie
stradame vo konfrontiraweto na komunizmot i demokratijata.
Ova e isto taka stradalni~ki pat na svetsko nivo.
Pa, zo{to vi go kaùvam ova? Duri i pri pominuvaweto
niz te{kotii ima edna posebna karakteristika koja nitu eden drug
narod ja nema. Toa e duhot na slaveweto na Bog i odrùvaweto
na nade`ta dodeka izdrùvaat stradawe i te{kotii, molej}i: "Te
molam, dozvoli da se ostvari na{ata nade`". Nie stanavme kako
eden prenesuvaj}i go ovoj duh na na{ite potomci. Nitu eden drug
narod ja nema ovaa karakteristika. Obi~nite lu|e lesno go
obvinuvaat Boga i mislat: "Ako ima Bog, zo{to toj dozvoluva lu|
eto da stradaat?" I pokraj te{kotiite, korejskiot narod ja so~uva
svojata pozicija, sprotivno od obi~nite lu|e. Ovaa karakteristika
go pravi korejskiot narod tolku poseben.
B. Lu|e so silna vera
Istoriski gledano, koj narod ima èstoka vera? Otkriv

deka korejskiot narod, koj nikoga{ ne go slu{nal Boga, ili
svetcite i mudrecite, bez kakva bilo koncepcija na subjekt na
proro{tvo, ima neskrotliva ognena vera vo Boga. Vie moèbi ne
se soglasuvate, no jas go otkriv toa.
Vistinsko ~udo e deka ovoj narod, na poluostrov mal
kolku nokt, ima pominato niz takvi te{kotii i so~uvano 5.000
godi{na istorija, 5 mileniumi. Pogledenete ja ubavo Korejskata
istorija. Koreja ima istorija na primawe na eden takov enormen
broj invazii. Drugite zemji ja jadele i isplukuvale i ja goltale i
isplukuvale. Koga ja isplukuvale, bila bez koà. Me|utoa, so
cvrsto povrzaniot naroden duh, korejskiot narod istrajal i go
o~ekuva denot na nade`ta. Bidej}i imalo nade` vo narodniot duh,
koj go ~uval Korejskiot Poluostrov ìv, korejskiot narod istrajal
do denes. Zar ne se soglasuvate deka Bog bi pratil Mesija na
vakov vid na lu|e? Jas mislam taka. Se nadevam deka se
soglasuvate so mene.
Isto taka, od emocionalna gledna to~ka, nitu eden drug
narod nema pogolema blagonaklonetost od korejskiot narod.
129
Korea e isto taka nare~ena zemja na u~tivost. Konfucionizmot
vlegol vo ovaa zemja i donel plod. Budizmot, isto taka, vlegol i
donel plod. Isto taka i hristijanstvoto. No, sega, budizmot,
konfucionizmot i hristijanstvoto, koi nekoga{ bile nade` na
religijata, doa|aat do mrtva to~ka. Me|utoa, ona {to ni ostana e
narodniot duh. Sosredoto~eno na narodniot duh nie razgoruvame
silna strast koja moè da gi izgori site ideologii.
Na Dale~niot Istok korejskiot narod ne e pogolem od
drugite narodi vo svojata vera ili ohrabruva~kiot stav. Koga ja
prou~uvate istorijata na korejskoto hristijanstvo, toa e kratka
istorija od samo 70-80 godini. Me|utoa i pokraj negovata kratka
istorija korejskite hristijani imaat superiorna vera bez presedan
kakva {to ne moè da bide pronajdena vo koja bilo druga zemja
na svetot. Koga doa|a do verata, korejskiot narod ima takov
nepobedliv duh, ne pomalku od drug narod.
Planirav da ve ute{am so kaùvaweto na ovie zborovi.
Sum patuval po mnogu poznati mesta. Nemav mnogu interes za
ubavite zemji, kako [vajcarija. Ne be{e tolku vozbudlivo. Me|
utoa, ako se vozite so kola po pati{tata vo Korea, }e sfatite deka
toa e navistina priroden park od idninata. Ima ubavi vrvovi na
planinite. Tamu moète da izgradite ubavi ku}i.
Korejskiot narod, koj e roden vo takva zemja, e osobeno
umen. Tie mora da se umni i nivnite umovi da se ~isti. Od ovaa
perspektiva, korejskiot narod e mnogu blisku da bide narod na
verata. Budizmot vo periodot na Korjo, konfucionizmot za vreme
na dinastijata Ji i hristijanstvoto vo modernoto vreme, site imaat
zapisi bez presedan od donesuvaweto plod vo Korea {to vlijaelo
na nacionalnoto kulturno poteklo. Zatoa, bidej}i korejskiot narod
e roden vo takov blagoslov na ubavi prirodni prednosti, toj e
obdaren da bide umen i da ima ~ist um. Zatoa, jas sum na
mislewe deka tie se blisku da bidat narod na vera. Mislam deka
koga vakov vid na lu|e se obedinuva so Bog, }e se slu~i eden nov
fenomen.
Niz istorijata, bidej}i na{iot narod go sosredoto~i svojot
ìvot na religioznite u~ewa, nie sé u{te imame duh na potsvesno
koncentrirawe kon religioznite u~ewa. Nitu eden drug narod
nema takva silna vera. Koga lu|eto pominuvaat niz nekoi te{kotii,
130
tie odat kaj duhovno-otvoreni gata~i koi ovie denovi ìveat vo
priroda. Korejskiot narod ima takov duh na neguvawe na
u~eweto od prirodata.
V. Site religii donesoa plod vo Korea
Denes, ima mnogu dràvi vo svetot. Pome|u tie dràvi,

ima mnogu dràvi koi doprinele za ~ove{tvoto; no koja dràva
ima istorija na nejzinata nezavisnost da bide li{ena od svoite
religiozni idei? Ima mnogu zemji {to imaat istorija na edna
religija, no ima edna dràva, Korea, vo koja mnogu religii vlegle i
vlijaele na vlasta i na na~inot ìvot na site lu|e.
Op{to zemeno, koga gledate vo korejskite religii od [inra
do Korjo periodot, budizmot bil praktikuvan i donel plod. Ne
samo {to vlijael na na~inot na ìvot, toj isto taka dominiral so
nasokata na mislata i na vlasta. Bez ogled na izvorite na religiite
ili na osnova~ite, site religii donele plod vo Korea. Budizmot
zapo~nal vo Indija, no preku Kina vlegol na Korejskiot
Poluostrov i ja kontroliral vlasta. Potoa, za vreme na dinastijata
Ji, konfucionizmot vlegol i vlijael na vlasta, obrazuvaj}i go
socijalniot sistem. Vo modernoto vreme, i pokraj kratkata istorija
ovde, hristijanstvoto navleglo kako silno vlijanie na ìvotot na lu|
eto.
Site religii moèle da imaat plod vo ovie lu|e. Tie se lu|
eto koi, duri i po izdrùvaweto na te{kotii vo dolgata istorija na
stradawa, se zagrièni za dobroto na svetot i se stremat kon edna
golema cel na ~ove{tvoto. Bog mora da ima potreba od vakov
vid na lu|e.
Vo Bo`jata perspektiva, toj bi baral zemja kade site
religii koi toj gi sozdal donele plod. Neosporen fakt e deka
korejskiot narod e edinstveniot narod sposoben da gi dade
plodovite od ovie religii.
Budizmot zapo~nal vo Indija, no oti{ol vo Korea preku
Kina. Budizmot ne dal plod vo Indija ili vo Kina; toa bila Korea.
Navistina, budizmot donel plod vo Korea. Centrirano na periodot
na [inra, budizmot ne samo {to vrodil so plod so brilijantno
kulturno sozdavawe, toj isto taka sozdal takov monah kako Von-
131
hjo, koj go inkorporiral u~eweto na budizmot vo op{testvoto.
Ova navistina bil moment na sozdavawe na istorijata.
Istoto se slu~uva i so konfucionizmot. Niz 500-te godini
na dinastijata Ji, site lu|e go praktikuvale u~eweto na
konfucionizmot kako standard na doblest vo nivniot ìvot. Celiot
sistem na zemjata bil postaven od konfucionizmot. U~itelot Te-
kje Li, edna od va`nite figuri na istorijata na konfucionizmot,
zapo~nal novi oblasti vo vospituvaweto.
Isto taka, hristijanstvoto ima nekoe vlijanie na korejskiot
narod. Korejskoto hristijanstvo ima samo 100 godini istorija, no
toa ja oslabnalo socijalnata tendencija na mislata koja bila vo
soglasnost so budizmot i so konfucionizmot i vospostavilo edna
nova kultura na na~inot na razmisluvawe. Vo hristijanskata sfera,
Korea bi bila prviot pretstavnik na site hristijanski zemji vo
Azija. Neverojaten e faktot deka na~inot na ìvot i vladeewe se
novo inkomporirani od hristijanskata kultura. Pa, ova vodi do
to~kata deka vo istoriskite odnosi koncentrirani na potekloto na
svetskite religii, korejskiot narod e povrzan so Bo`jeto
providenie.
Koga gi gledame Indija, Kina, Japonija ili drugite golemi
zemji vo Azija, nitu edna ne e kako Korea. Nitu edna zemja nema
takvi posebni karakteristiki. Kina, Japonija i Indija ne moàt da
pokaàt takva silna hristijanska vera. Samo Korea e pretstavnik na
hristijanskite zemji vo Azija.
Iako, vo modernoto vreme, starata religiozna praksa,
kako na budizmot i na konfucionizmot, se namalila i - osobeno so
korumpiraweto na zapadnata kultura -hristijanstvoto ja zagubi
svojata izvorna osnova, samo hristijanstvoto vo Koreja sé u{te se
razviva. Toa e interesno. Toa e navistina interesen fenomen.
G. Korea ima tradicionalna ideologija na Bo`jeto providenie
Op{to zemeno, korejskiot narod go koristel budisti~kiot,

konfucionisti~kiot i hristijanskiot na~in na ìvot. Osobeno lu|eto
vo nivnite 40-ti i 50-ti godini. Ovie lu|e ìveele vo sredina vo koja
site tie moèle da se priviknat na trite golemi religii. Vo istorijata
na dràvata, ili vo svetskata istorija, od religiozna ili od moralna
132
gledna to~ka, vo zemjata centrirana na Bo`jeto providenie,
li~nosta koja odi po stradalni~kiot pat na svetsko nivo mora da
primi svetski blagoslov od Bog. Ova e srodno so na{ite u~ewa vo
Boèstveniot Princip.
Toga{, {to mislime so ovaa ideja? Ovaa ideologija go
pravi svetot celosen i miren. Dojdovme do zaklu~ok deka
korejskiot narod, inkorporiran vo trite golemi religii, e del od
Bo`jiot plan kade {to toj moè da go izveduva Bo`jeto
providenie. So drugi zborovi, vo Bo`jiot plan, site religii mora da
se obedinat, a potoa vnatre{niot standard bi se obedinil so
nadvore{niot standard. Toa e za dobroto na svetskiot mir, samo
za svetskiot mir! Zada~ata na politikata mora da bide svetskiot
mir. Toga{, zo{to e toa? Poglednete go faktorot deka Korejskiot
Poluostrov bil pod invazija pove}e od 930 pati. Mnogu e
o~igledno deka korejskiot narod povikuva na mir. Nikoj
nikoga{ ne pomislil na faktot deka korejskiot narod ja ima ovaa
tradicionalna potsvest.
Toga{, kako nie moème da go izvedeme obedinuvaweto
na Severna i Ju`na Korea? Kako moème da se sobereme kako
eden i da ostvarime svet na mir? Nie mora da se obedinime
sosredoto~eno na Bog, a potoa da ostvarime mir. Istoto vaì i za
Bo`jata gledna to~ka. Bo`jata nade` e da go obedini celoto
~ove{tvo i da ostvari mir. Vo Poslednite denovi, providentno,
korejskiot narod e posebniot narod koj ja nasledil tradicionalnata
ideologija na Bo`jeto providenie.
Spored toa, potrebna ni e ideologija koja moè da gi
obedini site religii, a potoa ni treba qubov koja moè da go
ostvari svetot na mirot. Ova se dvata zaklu~oka. Ako postoi Bog,
Toj bi razmisluval na toj na~in.
Vo ovaa perspektiva, mora da go sfatime faktot deka
denes obedinuva~kata ideologija mora da proizleze vrz osnova na
istoriskata i tradicionalnata ideologija. Zatoa o~igleden e
zaklu~okot deka obedinuva~kata ideologija e neizbeèn rezultat
na ovoj tradicionalen pat na istorijata, po koj ne samo {to treba
da se obedini hristijanstvoto, tuku treba da se obedinat site religii,
a potoa da se ostvari svetskiot mir. Vie sigurno mora da go znaete
ovoj fakt.
133
3) Korea e poslednata providentna zemja
A. Korea ja pretstavuva konfrontacijata na komunizmot i

demokratijata
Moème da smetame deka, od Bo`ja gledna to~ka, Korea

e poslednata zemja na verata. So drugi zborovi, Korea mora da
stane zemja kade {to moè da bide ostvareno Bo`jeto providenie.
Zna~i, noviot sovr{en svet mora da zapo~ne tamu.
Bidej}i istorijata na ~ove{tvoto mora da bide vo
soglasnost so Bo`jata providentna gledna to~ka, krajot na
gre{nata istorija na ~ove{tvoto mora da se sovpa|a so poslednite
denovi na Bo`jeto providenie na obnovata. Od taa pri~ina,
nade`ta na celoto ~ove{tvo i idealnata dràva e Korea. Ponatamu,
Korea pretstavuva sovr{eno nebo na zemjata kade site lu|e moàt
da ìveat. Ottuka, idealite na Bog i na ~ove{tvoto se vo
soglasnost, Bo`jeto providenie na obnovata }e zavr{i i site
istoriski nadeì }e bidat ostvareni vo Korea. Tamu }e se slu~i
golemoto otvorawe na nebeskata vrata. Me|utoa, sega Korea ne e
ni blisku do ovoj ideal; Korea e podelena na Sever i Jug, i pome|u
Istok i Zapad. Vo Poslednite denovi jazot pome|u isto~nata i
zapadnata kultura, ekonomskite razliki pome|u Sever i Jug i
disharmonijata na pette boi na koàta na lu|eto se tolku daleku
nerazre{livi problemi na svetot.
Poglednete gi silite na Satanata i na Bog vo ovoj svet.
Satanata ima pogolema mo} od Bog. Toa e poradi Padot. Zna~i,
svetskite ideologii se podeleni, so materijalizmot koj go
pretstavuva Kain, lociran na Sever, i teizmot koj go pretstavuva
Avel, lociran na Jug. So toa na um, Korea e pretstavnik na
konfrontacijata na svetskite komunizam i demokratija.
Providentno zboruvaj}i, Korea e poslednata dràva na silite na
Bog i na Satanata. Vojnata ne e samo za Ju`na i Severna Korea,
tuku, isto taka vojna pome|u Moskva i Va{ington DS.
B. Odredi{teto na zapadnata kultura
134
Zemjite koi go slavat Boga preku religijata gi otfrlaat site
materijalni ne{ta. Zatoa, site zemji koi slavat Bog ili bogovi se
siroma{ni. Duri i denes, nekoi plemiwa vo Tajvan samo uìvaat
dodeka ìveat jadej}i banani, igraj}i naokolu i slavej}i gi svoite
bogovi. Religioznite lu|e naj~esto se `rtvuvaat sebesi i ìveat za
sovr{enstvoto na svojata li~nost. Ottuka, sosredoto~eno na koe
bilo religiozno praktikuvawe, vie treba da gi otfrlite site
materijalni ne{ta.
Sporeduvaj}i gi Istokot i Zapadot, koja strana moè
podlaboko da ja razvie duhovnata kultura? Istokot. Zo{to go
kaùvam ova? Zatoa {to Istokot e posiroma{en od Zapadot. Koja
strana prva ja zapo~nala civilizacijata? Isto~nite ideologii mu
pri{le na duhovniot, vnatre{niot svet, a ne na materijalniot svet.
Zatoa, tie gi otfrlile site materijalni ne{ta. Toga{, koj gi zel tie
materijalni ne{ta otfrleni od isto~niot narod? Gi zele kradcite.
Kakov vid na lu|e bile tie koi bile vo Anglija koga bila sozdadena
za prvpat? Piratite bile tie koi ja izgradile zemjata Anglija. Me|
utoa, vo Bo`jeto providenie imalo potreba taa da upravuva so
drugite zemji i Bog dozvolil tie lu|e da se griàt za svoite zemji i
da gi razvivaat.
Spored toa, kade treba da odi materijalniot svet sega? Toj
zapo~nal vo zapadnata sfera. Ako toj se vrati vo zapadnata sfera,
toga{ na svetot }e mu dojde krajot. Vo zapadniot svet nema Bog.
Toga{ kade }e bide odredi{teto na zapadnata kultura? Materijata
treba celosno da mu se predade na duhot. Fizi~koto telo mora
celosno da mu se predade na duhot. Istite principi vaàt za sferite
na isto~nata i na zapadnata kultura. [tom isto~niot svet, koj ja
pretstavuva duhovnata sfera, ja ostvari svojata pozicija, zapadnata
kultura mora celosno da se pot~ini i da mu se predade na
isto~niot svet.
]e dojde vreme, vo periodot na krajot na 20 vek i na
po~etokot na 21 vek, koga lu|eto od zapadniot svet nema da bidat
dobro tretirani nitu prifateni, dokolku ne znaat za isto~nata
kultura na Azija. Od taa pri~ina, istori~arot Tojnbi prorekol kraj
na zapadnata kultura. Toj isto taka rekol deka svetot }e zavr{i
dokolku ne se sozdade edna cela nova religiozna osnova i edna
135
nova civilizacija sosredoto~ena na isto~nata kultura i civilizacija
i koja moè da go obedini hristijanstvoto. Toa e vistina.
Toga{, koja zemja vo Azija }e ja ima taa uloga? Dali e
toa Kina? No, Kina stana komunisti~ka zemja. Sledniot kandidat
e Indija. [to e Indija? Vo Indija postoi religiozna praksa, kako {to
e jogata. Ova stana golema rabota vo amerikanskoto op{testvo.
Denes, vo Indija ima nekoja duhovna praktika i religiozni u~ewa,
a osobeno u~ewata od budizmot, koi imaat golemo vlijanie na
narodot. Me|utoa, ovie u~ewa i praktikuvawa ne se pogodni za
dene{noto op{testvo. Japonija bi bila sledniot moèn kandidat; no
Japonija ne e zemja so golema religija. Japonija e zemja so mali
religii koi ne sodràt tradicionalni religiozni misli i nemaat
poteklo koe bi moèlo da se sporedi so trendot na razmisluvawata
na globalno nivo.
Da ja pogledneme Korea od ovaa perspektiva. Neosporno
e deka sega Korea e soo~ena so neizbe`niot tek na istorijata, vo
koj taa mora da vospostavi edna nova kultura sosredoto~ena na
hristijanskata kultura i na orientalanata misla. Nam ni doa|aat
istoriskite momenti. Mora da gi nabquduvame ovie momenti
mnogu vnimatelno. Ponatamu, mora da sfatime deka sme vo
mnogu va`na polo`ba.
Od perspektiva na na~inot na razmisluvaweto, Korea
stana primer na svetskata kultura. Korea se spravi so mnogu
dràvi. Nie se spravivme so mnogu narodi od svetskite zemji, koi
se koncentriraat na Soedinetite Dràvi. Me|utoa, nitu edna
ideologija ponudena od ovie zemji ne e pogodna za korejskiot
narod.
Ovoj Korejski Poluostrov e podelen na dve, a Severot e
kontroliran od komunistite. Severna Korea stana àri{te na
komunizmot, a Ju`na Korea stana àri{te na demokratskata sfera.
Me|utoa, korejskiot narod ne pridonesuva vistinski nitu za
komunizmot nitu za demokratijata. Nie sme vo takva polo`ba.
V. Korea e mestoto kade {to se koncentrirani site civilizacii
Korea e najinteresnata zemja pome|u aziskite zemji. Vo

tekot na 5.000 godini taa so~uvala edinstvena orientalna kultura i
136
na~in na ìvot. So drugi zborovi, najavtenti~nata kultura se
odràla vo Korea. Isto taka, najgolemite svetski kulturi donele
plod vo Korea. Hristijanstvoto, sr`ta na zapadnata kultura, gi
postavilo svoite koreni i sekojdnevno se razviva. I pokraj faktot
deka crkvite niz cel svet se izpraznile, crkvite vo Korea se polni
so hristijani koi se molat i peat denono}no.
Korejskoto hristijanstvo e plod na hebreizmot, korenot na
duhovnata civilizacija. Hristijanstvoto, koe bilo prorekuvano od
starite evrejski proroci, e noseno od hristijanskite svetiteli i stana
edna od najgolemite religii denes, ima svoi koreni vo hebreizmot.
Od druga strana, Severna Korea dade plod na helenizmot, celosno
sprotiven na hebreizmot. Ova e komunizmot - ateizam
sosredoto~en na materijalizmot, koj go poreknuva Boga. Na
Korejskiot Poluostrov me|usebno se konfrontiraat dvata sveta na
sprotivni ideologii.
Korejskata vojna e pretstava na vojna pome|u ovie dva
sveta na protivstavena ideologija. Toa ne e samo vojna pome|u
Severna i Ju`na Koreja, tuku toa e vojna pome|u komunisti~kite
zemji i slobodnite zemji na Obedinetite Nacii. Zatoa, moème da
kaème deka Korejskiot Poluostrov e mikrokosmos na svetot.
Site va`ni ne{ta vo svetot se slu~uvaat vo mal obem na
Korejskiot Poluostrov. Re{enijata na problemite na Korea ne se
samo za Koreja, tuku isto taka se re{enija za problemite na
svetot.
Kade e centarot na Azija? Toa e Korea. Zatoa, problemite
na Korea se pro{iruvaat do problemi na globalno nivo.
Najproblemati~nite lu|e vo Azija se lu|eto od Korea. Korejskiot
narod nikoga{ nema da bide asimiliran od drugite. Tie se mnogu
umni i mnogu precizni vo sistemati~ko-informati~kata industrija.
Neodamna, najgolemite bitki se slu~ija vo Korea.
Japonsko-ruskata vojna, Japonsko-kineskata vojna i vojnata
pome|u Japonija i SAD, site bile predizvikani so prezemawata na
Korejskiot Poluostrov.
Zo{to se slu~ilo taka? Zo{to moralo da se slu~i taka?
Zo{to Korea vo poslednite godini stana najproblemati~nata zemja
vo Azija i vo svetot? Denes, Korea e edinstvenata zemja vo koja
me|usebno se konfrotiraat komunizmot i demokratijata. Korea
137
istrajala od po~etokot do krajot. Dobivaweto na bitkite na
Korejskiot Poluostrov zavisi od toa dali lu|eto se borat pod imeto
na Bog ili ne. Od ovaa pri~ina, Bo`jeto providenie leì vrz ple}ite
na korejskiot narod i, vo isto vreme, Satanata se obiduva da go
prezeme narodot na Korea. Od ovaa gledna to~ka, nie moè da
kaème: "O, bidej}i nie mnogu dobro go znaeme Bo`jeto
providenie, né progonuvaat i imame te{kotii. No, Bog ja sozdade
osnovata na Korejskiot Poluostrov!" Od istoriska gledna to~ka,
Bo`jeto providenie e povrzano so istorijata na Korea. Od taa
pri~ina, moàm da zaklu~am: "Korejskiot narod e mudar i
kone~no e izbran od Boga!" Li~nost kako pre~esniot Mun e
rodena vo vakva zemja.
***
Zna~i, ona {to dosega go storil pre~esniot Mun e
sobiraweto na site aziski civilizacii zaedno. Vo Azija, vode~ka
li~nost pome|u antikomunistite e pre~esniot Mun. Toj e onoj koj
vospostavi nova religija i se obide da go revolucionizira svetot.
Mestoto koe {to sluì kako medijator, donesuvaj}i gi
materijalnite ne{ta od Zapad kon Istok, bi bilo mesto na nade`ta.
Ova Mesto e Korea, najproblemati~nata zemja na 20 vek. Zar ne
e taka? Korea e centarot na problemite. Zatoa ima nade` vo
Korea. Korea e mostot pome|u Zapad i Istok, moè da bide izvor
na nova kultura i e po~etok na novi odnosi koi moàt da donesat
plod. Zatoa Korea e mestoto kade {to se koncentrirani site
civilizacii.
4) Sozdavawe na svet na obedineta globalna kultura sosredoto~na

na Korejskiot Poluostrov
Razlikata pome|u anti~kiot evrejski narod i korejskiot

narod e vo toa {to evrejskiot narod ne razmisluval na globalno
nivo. Ova e problemot. Judaizmot go nema potekloto koe {to go
ima korejskiot narod. Samo Korea e taa koja {to gi spoi site
pogolemi religii vo orientalnata sfera. Providentno, dokolku Isus
ne be{e raspnat, toj }e gi obedine{e indiskata i kineskata kultura
sosredoto~eno na judaizmot. Vo Korea vlegle budizmot,
pretstavuvaj}i ja indiskata kultura i konfucionizmot,
138
pretstavuvaj}i ja kineskata kultura. Hristijanstvoto izvojuva
pobeda vo Rimskata Imperija i kone~no dojde vo Korea,
pretstavuvaj}i ja zapadnata kultura i dade plod. Zatoa,
zamenuvaj}i ja evrejskata dràva, Korea stana temelot na Bo`jite
blagoslovi.
Plodot od Indija e budizmot, koj be{e posean vo Korea.
Konfucionizmot od Kina be{e isto taka posean vo Korea. Taka,
kulturnata harmonija koja {to bila planirana da bide sozdadena vo
vremeto na Isus, bila poseana i vrodila so plod vo Korea. Dali
rabirate? Po vremeto na Isus, hristijanstvoto ne uspealo da go
obedini svetot sosredoto~en vrz osnova na takov blagoslov. Po
2.000 godini, Bog ja prona{ol osnovata vo Azija, vo Korea, kade
{to obedinuvaweto na budisti~kata, konfucionisti~kata i
hristijanskata sfera }e sozdadat eden cel nov svet na
obedinuvawe. Providentno, toa e neosporen zaklu~ok.
Sosredoto~eno na Vatikan vo Rim, bile sozdadeni edna
nova civilizacija i obedinuvawe na zapadniot svet; me|utoa
papstvoto oslabnalo. Ottuka, ne samo {to tie ne go obedinile
zapadniot svet, tuku ne se slu~ilo i obedinuvaweto na isto~niot
svet. Spored toa, sosredoto~eno na Obedinuva~kata crkva, mora
da se sozdade svetot na kulturata koja moè da donese
obedinuvawe na Istok i na Zapad. Mora da bide vospostaven
svetot na novata kultura na globalno nivo. Zatoa, tokmu kako {to
1.200 godini od zapadnata istorija sosredoto~ena na zapadnata
kultura e vozdignata od zapadnite sili, taka, sosredoto~eno na
Azija, na Korejskiot Poluostrov, mora da bide sozdadena edna
nova ve~na kultura niz istorijata na noviot milenium. Ova e
nadomestuvawe za neuspehot na Rimskiot Poluostrov.
Toga{, zo{to e vaèn poluostovot? Sredozemnoto More e
kako ènska utroba. Toa privatniot del na ènata. Zatoa tie
vospostavile atlanska kulturna sfera. Korejskiot Poluostrov e
kako ma{ki polov organ. Japonija e opi{ana kako èna i denes
dominira nad pacifi~kata kulturna sfera. Zatoa zapo~nav
odgleduvawe na ribi na Pacifikot, Aqaska i Ju`na Amerika.
Pri~inata zo{to go zapo~nav ova e zatoa {to prirodnite bogatstva
od okeanot imaat direktna vrska so bogatstvata na kopnoto. Toa e
139
razli~na forma, no vodata moè da se sporedi so zemniot vozduh,
a ribite gi simboliziraat zemnite lu|e.
Pa, od sega natamu, kako na Rimskiot Poluostrov, koj ja
proizvede atlanskata kulturna sfera, sosredoto~eno na Korejskiot
Poluostrov nie vleguvame vo novata era na kralstvoto, edna
sovr{ena era na obedineta kulturna sfera. Ova e Bo`jeto
providenie.
6. Zemja na Vtoroto doa|awe
1) Dràva na Bo`jeto naseluvawe
A. Dràva kade {to moè da dojde Mesija
Denes, ima stotici verski zaednici vo svetot, zar ne? Isto

kako {to ima stotici verski zaednici, ima stotici dràvi vo svetot.
Pome|u tie dràvi, Bog izbira edna za da ja vospostavi svojata
kulturna sfera, kade {to svetot e so Bo`jeto providenie, narodot e
so Bo`jeto providenie, semejstvoto e so Bo`jeto providenie i
edinkata e so Bo`jeto providenie. Ova e sloboden svet,
demokratski svet.
Zatoa, mora da ima izbrana dràva vo demokratskiot svet.
Izbranata dràva mora da bide hristijanska dràva, a toa e onaa
koja dobro gi primila u~ewata od Isus. Hristijanstvoto mora da
postoi vo nea. Isto kako {to vo vremeto na Isus vo izraelskata
dràva bil judaizmot. Mora da se pojavi edna dràva kako zamena
za judaizmot i za Izrael. Pa, koj narod }e bide izbraniot narod?
Bog rabotel da izgradi crkva vo izbraniot narod so pro{iruvawe
na mnogu verski zaednici.
Dali e podobro da ima edna golema verska zaednica? Ne,
pomalata e podobra. Dali ima pogolema mo`nost za ostvaruvawe
na Bo`jata Volja vo edna golema dràva? Ne, pomale~kata e
podobra. Dràvata Izrael e golema kako provincijata Kang-von.
Mi bea potrebni ~etiri i pol ~asa za patuvawe niz Izrael. Ne bea
ni 5 ~asa. Izrael e tolku mal. Glasinite moàt da patuvaat niz
dràvat vo eden den. Od taa pri~ina, Bog ja izbral ovaa dràva i
go vodel svoeto providenie.
140
]e bide mnogu te{ko za Bog da ja ostvari svojata Volja
vo dràva kade bila izgradena cvrsta osnova niz dolgata istorija na
hristijanstvoto, bidej}i se uni{teni Bo`jite utvrduvawa vo dràva
kade {to e izgradena osnovata na dolgata istorija na judaizmot.
Zatoa, Bog bi izbral dràva koja {totuku primila blagoslovi i e
duhovno pottiknata. So drugi zborovi, Mesija ne moè da dojde
vo zemja koja {to ima 1.200 godi{na hristijanska istorija.
Od taa pri~ina, Korea e zemjata kade {to moè da dojde
Mesija. Koja godi{nina na hristijanskata istorija ja proslavuvaat
hristijanite vo Korea? Koga do{le protestantite vo Korea? Od
1939 do 1960 godina hristijastvoto bilo progonuvano. Ovoj
period bil za vreme na japonskata okupacija. Isto kako {to
hristijanstvoto bilo progonuvano vo Rim, hristijanstvoto vo
Korea bilo progonuvano na nacionalno nivo. Bidej}i
hristijanstvoto bilo uni{teno, izbraniot narod moral da se soo~i so
istiot uslov na uni{tuvawe. Vo vremeto na Isus toa mu se slu~ilo
na Izrael. Korea e takov vid na dràva. Zatoa mnogu duhovni lu|e
znaat deka vo Korea }e dojde Mesija.
B. Dràva kade {to prestojuva Bo`jata Volja
Bog rabotel niz {estte iljadi godini providentna istorija so

cel da gi obnovi zagubenite predci. Nie mora da go znaeme ova.
Toga{, kade i kako }e dojde Mesija? Vo koja zemja }e
dojde? Toa e pra{aweto. Vie bi bile sre}ni ako toj dojde vo
Amerika, zar ne? Me|utoa, iako toa }e bide bolno za vas, toj }e
dojde na tloto na Korea. Bog gi slu{al molitvite na lu|eto koi
leele solzi so skr{eni srca. Dokolku Bog odi kaj bogatite lu|e,
rezultatot }e bide o~igleden. Duri i zemnite roditeli bi bile
zagrièni pove}e za onesposobenite otkolku za normalnite deca,
zar ne? Bo`jata qubov te~e vo taa nasoka.
Toga{, kade treba da dojde Mesija? Kade vie bi sakale da
dojde Mesija? Korejskiot narod bi sakal Mesija da dojde vo
Korea, a Amerikancite bi sakale toj da dojde vo Amerika. Dali
vie Amerikanci bi se molele: "Gospodi, te molime odi vo
Korea!"? Dali angliskiot narod bi se molel: "Boè! Nie znaeme
deka ja saka{ Anglija, no te molime prati Mesija vo Korea"?
141
Sekoj bez isklu~ok bi se molel: "Gospodi! Te molime dojdi vo
na{ata zemja".
Me|utoa, lu|eto koi se molat na toj na~in se kradci. Tie gi
izvalkale svoite zemji i molat: "Gospodi! Te molime dojdi brzo".
Tie izvalkani lu|e so sebi~ni misli, molat: "Gospodi! Te molime
dojdi tuka. Dojdi tuka". Bog e tolku taèn. Treba li da bide taka?
[to bi mu storile tie na Mesijata dokolku toj dojde vo nivnite
dràvi?
Korea e zemjata vo koja Bog ispra}a Mesija. No, toj ne e
samo za Korea. Korea samo nudi mesto kade {to Mesija moè da
dojde. Sekoj koj doa|a vo ovaa nasoka obiduvaj}i se da se
obedini, avtomatski }e go sfati ova. Vie mora da imate takva
misla. Koga se molite seriozno, mora da mislite za toa kade moè
Bog da isprati Mesija.
Otkako gi sozdal site ne{ta vo Edemskata gradina, Bog
gi sozdal Adam i Eva. Toga{ Bog sakal da prestojuva
sosredoto~eno na Adam i Eva; no gi zagubil.
Zatoa zapo~nala istorijata na obnovata. Taa pretrpela
ogromni te{kotii, taga i 6.000 godi{en pionerski ìvoten pat i go
prezela rizikot od patot na `rtvuvawata. Vo me|uvreme, Bog
podgotvuval mesto kade {to moè da isprati Mesija. Toa ne e
Izrael; toa e Korea. Duri i vo Korea nema drugo mesto osven vo
Obedinuva~kata crkva. Toga{, kade vo Obedinuva~kata crkva?
Odgovorot na pra{aweto e, vo Tatkoto.
V. Kade }e bide sidroto na Bo`jeto providenie?
Primitivna zemja kako Korea! Ne bidete razo~arani za

toa {to {totuku go rekov. Zemja od tretiot svet! Sepak, sre}en
sum {to sum roden vo ovaa zemja. Zo{to? Ima tolku mnogu da
se vidi i tolku mnogu ne{ta koi se nesporedlivi. Poradi toa e
prirodno jas da se griàm mnogu za ovaa zemja. Ne moàm da im
se sprotivstavam na ovie interesi.
Od druga strana, moàm da go zagubam mojot interes
pra{uvaj}i gi onie koi se gordi na svoite zemji koi {to se broj
eden: "[to e toa {to e pove}e?" Ova moè da se sporedi so selanec
i gradski mangup. Selanecot bi imal pogolem interes za gradskiot
142
ìvot otkolku {to bi imal gradskiot mangup za prirodata. Od ovaa
gledna to~ka, bidej}i jas sum roden pome|u lu|eto na ovaa zemja
od tretiot svet, ne visoko civilizirani lu|e, moè da imam golema
sposobnost na ~uvstvuvawe na site ne{ta vo svetot, za
sporeduvawe i za nivno analizirawe. Nitu eden drug narod, osven
od zemjite od tretiot svet, ne moè da go po~uvstvuva ova.
Dodeka Bog raboti na providenieto na spasuvaweto, koj
narod }e go izbere za da ja izvede negovata Volja? Civiliziran
narod ili narod na zemja od tretiot svet? Vie moète lesno da
pomislite deka Bog bi izbral civiliziran narod, no toa e golema
gre{ka. Pome|u lu|eto koi nemaat grià za svetot, a samo mislat
na samite sebe, koi se gordi na svojata visoka civilizcija, koi se
sebi~ni i ograni~eni, Bog ne bi go pu{til sidroto na negovoto
providenie za spasuvawe.
Od druga strana, lu|eto vo zemjite od tretiot svet imaat
tolku mnogu griì i nespokoj. Poverojatno e deka Bog }e go
spu{ti sidroto na providenieto pome|u tie lu|e. Dokolku Bog treba
da se pojavi bedno, lu|eto koi se gordi {to se broj eden vo svetot
verojatno }e mu go svrtat grbot. Op{to zemeno, ako Bog se
pojavi pome|u lu|eto na zemjite od tretiot svet, mnogu pove}e lu|e
bi imale vrska so Bog i pove}e lu|e bi imale pogolema grià za
Bog. No, ako Bog se pojavi pome|u visoko civiliziranite lu|e,
toga{ }e ima ograni~en broj na lu|e koi bi pokaàle grià za Nego.
G. Dràvata koja moè da bide ponudena na oltarot za svetskoto

nadomestuvawe
Mnogupati imate slu{nato za odgovornosta da se pomine

niz ìvotnot pat na nadomestuvawe od individualno, semejno,
rodovsko i nacionalno do svetsko nivo. Koja zemja }e odi po
patot na nadomestuvaweto vo ime na svetot na globalen razmer?
Vo sekoj slu~aj, mora da ima zemja koja moè da go pretstavuva
svetot. Dali Japonija bi gi imala tie kvaliteti? Ne. Toga{, pome|u
zemjite koi se gordi na svojata golemina kako razvieni zemji, dali
ima zemja koja gi poseduva tie sposobnosti? Vo imeto na svetot,
koja od tie zemji moè da se ponudi sebesi na oltarot na
143
nadomestokot? Nikoja. Zemjite koi sega ja opevaat sre}ata ne se
takva zemja kakva {to bara Bog. Vo istorijata na obnovata,
edinstveno zemjata koja ima narod {to imal krvavi borbi i
napravil sé {to moè za da opstane, koj se povrzal so svetskite
nastani i se obidel da gi razre{i tie problemi kako da se negovi
sopstveni, moè da ja zeme odgovornosta za svetot. Mora da gi
znaete ovie ne{ta.
Toga{, kakov vid na narod e toj? Toj treba da bide
sposoben da ja prifati ovaa koncepcija na te{kotii kako svoja
glavna ideologija i da se stremi kon sovr{ena dràva. Lu|eto, bez
razlika ma{ki ili ènski, stari ili mladi, mora bez isklu~ok 100%
da ja prifatat ovaa ideologija i da ja praktikuvaat, za da moàt tie
da stanat simbol na nade`, a ovaa ideologija mora vedna{ da ja
praktikuvaat od edinka, semejstvo do rod.
Pa koja zemja e takva? Denes ima mnogu zemji, no
Korea e mala i bedna i osven toa e podelena na polovina. I pokraj
site bedni uslovi, Korea ne samo {to ~eka bedata da is~ezne, tuku
vloùva sé {to moè da ja nadmine i da se opremi sebesi so
za{titata na noviot svet. Bez razlika koi prepreki í go blokiraat
patot, taa prirodno go razbira i go prifa}a toa kako del od
nejzinata odgovornost i go vloùva svojot ìvot za edna godina,
10 godini, 40 godini, polovina vek, cel vek ili mnogu vekovi za
da izvede dvièwe na eden narod, dvièwe za obedinuvawe na
narodot. Ako e taka, bez somnevawe, vakov vid na dràva moè
da ja prezeme odgovornosta za svetskoto nadomestuvawe.
So toa na um, niz dolgite 6.000 godini istorija, pome|u
brojnite narodi koi propadnale i se sozdale povtorno, narodot na
Korea opstanal i se drì zaedno kako edna nacija. Zar ne bi rekle
deka korejskiot narod go zasluùva ova? Istorijata na Korea e
ta`na istorija, zar ne? Ova mora samite da go sfatite. Sega nie
mora da ja eliminirame dolgata istorija na beda i da stekneme
avtoritet na pobeda. Jas pokaùvam deka Korea, zemjata kade {to
ìveam, }e bide takva.
Zemjata na Vtoroto doa|awe mora da bide podelena. Vo
sega{niot slu~aj, Korea e podelena na Severna i Ju`na. Severna
go pretstavuva Kain, a Ju`na go pretstavuva Avel. Svetot na
demokratijata e vo sferata na duhot. Demokratskiot svet e
144
vnatre{en i stoi na Bo`ja strana, a komunisti~kiot svet e
nadvore{en i stoi na Satanska strana. Vsu{nost, materijata i duhot
se edno. Nie se borime samo zatoa {to ne go znaeme ovoj fakt.
2) Zemjata objekt na Bo`jeto srce
A. Taèn narod koj pretrpel bedna istorija
Korejskiot narod e narod na taga koj preìveal bedna

istorija. Korea dolgo vreme be{e siroma{na i ne moè{e da
prestane da se soo~uva so te{kiot pat na progonuvawe i
poniùvawe od mo}nite dràvi. Nie bevme pod pritisok od
plemeto Han, Manxuriskoto i Mongolskoto pleme i od
Japonskata okupacija. Sekoga{ koga bevme napa|ani od drugite,
mnogu lu|e prolejaa mnogu solzi i pretrpea bolka od poniùvawe.
Duri i pod tie okolnosti, korejskiot narod na nikakov na~in ne go
zaboravi Boga. Korejskiot narod go prifati bedniot period kako
svoja sudbina i se mole{e na oltarot so silno srce. Ne smeeme da
zaboravime na na{ite predci koi go prenesoa svojot duh koj {to gi
odrà lu|eto edinstveni.
***
Pri pominuvaweto niz ovaa beda, solzite koi lu|eto gi
prolejaa ne bea zamo za niv samite; tie bea za dobroto na narodot.
Osven toa, dodeka gi leeja tie solzi, tie ne samo {to ne ja zagubija
svojata nade`, tuku prodolìja da izdrùvaat so silna vera za
ostvaruvawe na nivnata nade`. "Eden den }e imame slaven den na
po~etokot na novata sovr{ena dràva."
Denes, na{ata zemja stana zavisna od Amerika. Me|utoa,
nie ne moème celosno da í veruvame na Amerika. Amerika ne e
edinstvenata na koja ne moème celosno da í veruvame, tuku i na
site sojuzni~ki zemji. Pod tie okolnosti, ne moème da
prestaneme da se griìme za na{ata zemja, koja e smestena me|u
mo}ni dràvi.
Dolgo vreme korejskiot narod be{e napa|an i progonuvan
od drugi narodi, no duri i pod tie okolnosti, toj ne go zaboravi
Boga. Kakva idnina go o~ekuva? Ni{to ne se izmeni, nie sé u{te
treba da ìveeme so zakanite od mo}nite dràvi.
145
Mislam deka postoi samo eden na~in za opstanok na
korejskiot narod. Toa e vospostavuvaweto na oltar za molitvi i
ponudi koj {to vo istorijata nitu eden narod ne go vospostavil,
patot na seriozen ìvot {to Bog moè dolgo da go pameti.
Edinstveno na ovoj na~in bi trebalo da bideme zapameteni od
Bog. Kone~no, Bog moè da ni dade spasuvawe, a potoa ovoj
narod }e moè da go ima denot na proslava na trajnata slava.
Sega Korea se soo~uva so migot na vistinata po dolgata
5.000 godi{na istorija. Bidete sigurni deka go znaete ova jasno.
Vo istorijata na ~ove{tvoto nitu eden drug narod ne rabotel
ponaporno od korejskiot narod, nitu eden narod ne bil poslab od
ovoj narod. Korejskiot narod sekoga{ se soo~uval so uni{tuvawe
pod pritisokot na mo}nite dràvi. Nemalo den koga lu|eto
prestanale da pla~at za opstanokot pod noèvite i pu{kite od napa|
a~ite. Kolku nesre}en narod!
Korea e gorda na svojata istorija dolga 5.000 godini, no
tuka nema ni{to na {to moème da bideme gordi. Toa e istorija na
nesre}a, istorija na krvoprolevawe, istorija na spletki i kleveti i
istorija na invazii. Me|utoa, pome|u onie koi se nesre}ni, no se
obiduvaat da se prilagodat na okolnostite, ima takvi koi leat pot i
solzi i go molat Boga: "O, semo}en Boè! Te molime otvori ni go
patot kon posvetla idnina". Ova e ideologijata na sledeweto na
Bog. Ova go ovozmoìlo opstanokot na ovoj narod.
Iako korejskata istorija e nesre}na, taa nema taka da
zavr{i. Nie sme tokmu na podno`jeto na ~ove~kata istorija. ]e
ima vozdignuvawe na istorijata koe né pravi poinakvi.
Vo minatoto, celiot korejski narod bil siroma{en i imal
teòk ìvot. Toa bilo del od Bo`jiot plan. ]e be{e isklu~ok ako ne
bilo taka. Rasipana li~nost stanuva onaa koja se prejaduva i go
polni svojot stomak i sebi~no misli samo za sebe. ]e propadne.
Mislem deka sega Korea e vo pozicija da go pokaè
standardot na zakonot na Bo`jata qubov i na nebesniot zakon.
Zatoa, lu|eto koi se prekumerno bogati se isklu~ok. [to e
nevoobi~aeno? Korejskiot narod ne jade dobro i mora da e poln
so griì; ako opstanete denes, toga{ mora da se griìte za toa kako
}e ìveete utre. Toa izgleda nesre}no, no ako pobedite, toga{ vie
prirodno }e bidete sre}ni.
146
Ako korejskiot narod imal taga vo minatoto, toa bilo za
denot na pobedata denes. Ovaa pobeda ne e samo
nadomestuvawe za minatoto, tuku se povrzuva so sega{nosta.
Kako toa? Mora da ima novo dvièwe, revolucija. Ova treba da
bide osnova za nade`. Ova dvièwe }e bide voskresnuvawe na
minatoto, po~etok na sega{nosta i izvor na idninata. Ova e
Bo`jata ideja vo toa {to né prona{ol nas, koi treba da bideme vo
taa pozicija. Zatoa vie jasno mora da ja sfatite celta na
osnovaweto na Obedinuva~kata crkva.
B. Dràva na Bo`jeto srce
Korejskiot narod e gord na ovaa 5.000 godi{na istorija.

Kako korejski narod, nie primivme bezbroj invazii i napadi. Me|
utoa, ovoj narod ima srce so koe Bog moè da so~uvstvuva.
Tragi~nite migovi vo korejskata istorija se isti kako tragi~niot
moment koga Kain go ubiva Avela. Ima parlamentarna tragedija
koja nitu edna druga zemja ja nemala, koja go pretstavuva
nadomestuvaweto na bitkata pome|u Kain i Avel vo tekot na
svetskata obnova.
So toa na um, na{ata zemja, vo providentnata istorija e
poblisku do Boga od bilo koja druga zemja. Zatoa, nie stanavme
narod kogo Bog ne moè da do~eka da go saka.
***
Amerikanskite mladi lu|e gi slu{aat Bo`jite zborovi preku
mene i imaat revolucija vo li~nosta. [tom gi slu{ate Bo`jite
zborovi, koi doa|aat na tloto na Korea, vie ne moète da nemate
promena vo li~nosta. I onie koi bile najgolemi egoisti,
posakuvaat da se `rtvuvaat za dobroto na svetot. Tie sakaat da gi
oslobodat lu|eto od ropstvoto na drogata, da gi oslobodat od
prequbata. Tie stanaa ~esni lu|e sakaj}i da im sluàt na roditelite i
na svojot narod i da gi ponudat svoite ìvoti na Boga. Ponatamu,
tie vo komunizmot prepoznavaat neprijatel na Boga i se
opremuvaat so so~uvstvitelna ideologija koja moè da ja
nadvladee komunisti~kata ideologija. Zo{to Bog bi ja prikaàl
kone~nata ideologija za spasuvawe na celo ~ove{tvo preku
Korea? Kakvi kvalifikacii ima Korea za da zasluì da bide izbrana
147
od Boga vo Poslednite denovi? So eden zbor, korejskiot narod
moè da go slu{a Boga i da go razbere Bo`jeto srce.
Vo minatoto, lu|eto sekoga{ mislele na Bog kako na Bog
na sre}ata; nikoj ne mislel na Bog kako na Bog na tagata. Bog e
roditel koj na po~etokot gi zagubil Svoite deca. Duri i da ste kral
na nekoja zemja, ako gi zagubite svoite deca, vie }e bidete
nesre}ni i ta`ni. Vo istorijata na ~ove{tvoto, Bog bil nesre}en
tatko. Za nesre}en tatko, deteto koe moè da ja spodeli tatkovata
bolka i taga bi ja imalo najdobrata predanost. Korejskiot narod
ima takva predanost; zatoa e izbran.
V. Korejskiot narod ja pronajde vrskata na roditelite iskaàna od

Boga
Edinstveniot na~in da opstane korejskiot narod, koj e vo

bedna sostojba e da se povrze so Gospodarot na Srceto. Né
sogolija, za da nema so {to da se pofalime. Sé be{e odzemeno. Gi
zagubivme roditelite, sopru`nicite i decata. Otkako zemjata e
podelena na polovina, sé {to imav be{e zagubeno i odneseno.
Site vrski se prekinati. Stanavme slepi za na{ite roditeli, za na{ite
bra}a i sestri i za na{ite bli`ni. Nie sme samo rodeni na ovaa
teritorija. Me|utoa nie znaeme deka ima nebesna sudbina, koja ja
eliminira starata istorija i zapo~nuva edna cela nova istorija. Da
ne se griìme {to }e jademe. Da ne se griìme {to sme bedni. Ima
na~in za opstanuvawe. Treba da izgradime cvrsta vrska so na{ite
roditeli spored Bo`jiot plan. Koga }e staneme takov vid lu|e, nie }
e vladeeme so svetot.
Nie treba samo da zaboravime deka sme bedni i da go
slavime Boga zatoa {to ni ja dava ovaa cvrsta vrska na srceto, da
mu blagodarime na Boga i da kaème: "Boè, nie sme sepak
blagodarni bidej}i, barem, stoime na zemjata". Nie treba samo da
bideme blagodarni deka Bog ne zaboravil na ovoj beden narod i
se obiduva da ja ostvari Negovata volja preku ovoj narod.
Na{iot narod e najbedniot narod na svetot. Me|utoa, vie
treba da sfatite deka Bog ne samo {to nema da go ostavi na{iot
narod da ostane vo ovaa bedna sostojba, tuku }e go zeme na
mestoto na po~etokot na cela nova istorija. Nema ideologija koja
148
ne zapo~nala vo bedna okolina. Celata nova istorija na Isus na
srceto i qubovta, eksplodirala vo Izrael.
G. Korejskiot narod moè da stane najstariot potomok na Bog
Na krajot treba da staneme Bo`ji potomci. So cel da

staneme Bo`ji potomci, ni trebaat predci koi imaat istorija
iljadnici godini. Nie treba da bideme sposobni da gi popravime
gre{kite na Adam i Eva, da nadomestime za faktot {to Avel bil
gre{no obvinet i ubien od Kain i da go obnovime Bo`jiot plan na
izveduvawe na Negovata volja preku osumte ~lenovi na
semejstvoto na Noe. Ponatamu, nie mora da gi razre{ime
ogor~uvawata na Avraam, Isak, Jakov, Mojsej i na Isus. Zatoa,
nie mora da staneme poslednite potomci koi im trebaat na site
niv.
Istoriski, mnogu lu|e vo mnogu zemji do{le i oti{le. I tie
trebalo da izberat zemja kade moàt da gi smestat svoite potomci.
Koja zemja e toa? Treba li da bide Amerika ili Korea. Bidej}i vie
ste Korejci, vie sekako }e kaète daka treba da bide Korea. No,
ako gi pra{ate Amerikancite, vo sekoj slu~aj toa treba da bide
Amerika. Istoriski, Amerikancite se superiorni nad sekoj drug
narod vo svetot i nemaat potreba da bidat blagosloveni; zatoa toa
treba da bide Amerika.
Osven toa, korejskiot narod e brojno nadminat od
amerikanskiot narod vo odnos 6 sprema 2. Ima 120 milioni
hristijani vo Soedinetite Dràvi. Bog sekoga{ misli na broevite.
Na Boga mu trebaat mnogu lu|e so cel da go spasi narodot na
svetot. Bog bi sakal da raboti so pobrojniot podgotven narod vo
Amerika dokolku Amerika ima pozicija kako Korea. Treba da
mislime na istiot na~in.
Pa, moè li toa da bide Korea? Korea e Han zemja,
bidej}i tamu ima mnogu Han (ogor~uvawe). Lu|eto bi mislele
deka toa e Han zemja bidej}i e edna zemja ili zemja na edna
grupa lu|e. No, ne e toa. Taa e Han zemja bidej}i tamu ima
mnogu Han. Toa ne zna~i samo da se bide navreden poradi
nezarabotuvaweto mnogu pari, tuku poradi ogor~uvaweto od
zagubata na roditelite. Vie ste siraci.
149
D. Da staneme narod koj moè da go ute{i Bo`jeto srce
Korejskiot narod koj {to nosi mnogu ogor~uvawa ja

odigral ulogata na site pokorni figuri od Biblijata; "Bidete gladni,
bidete goli, bidete bezdomni". Vo minatoto, onie koi rabotele za
Bog bile takvi. Vo Poslednite denovi, ima Bo`ja Volja vo koja
Toj saka da vospostavi Izrael na globalno nivo. Vo ovie Posledni
denovi, nie mora da bideme `rtven narod koj e progonuvan i
potisnuvan od drugite. Ova e vreme koga vie moète da slu{nete
pla~ni glasovi, vresoci za opstanok. Mora da ima grupa bezdomni
lu|e koi nemaat kade da odat. Zar ne e korejskiot narod takov?
Nie sme bezdomni. Nie mora da gi molime drugite za opstanok;
ni{to ne moème da storime. Nie sme bolni i gladni. Nie sme
zarobeni od drugi zemji.
Koga Bog }e né pogledne, }e posaka da go obu~i ovoj
narod vo nebesna armija i da mu go pokaè svetot. [to treba
korejskiot narod da stori koga se soo~uva so ovaa mo`nost? Bez
razlika kolku ste male~ki, vie mora da go ute{ite Bo`jeto srce so
seriozno srce kako taèn predan sin ili predana }erka i kako veren
sluga. Toga{, vie treba da bidete sposobni da najdete na~in da
opstanete.
Vie lu|e! Ne bidete obeshrabreni. Nie ne stradame samo
za nas samite; nie ne gladuvame samo za nas samite; nie ne sme
bezdomni za nas samite. Toa sé e za dobroto na svetot. Za ovie
lu|e ima jasen pat. Da ne se obeshrabruvame {to sme gladni, goli,
bolni ili zatvoreni. Niz 6.000 godi{nata istorija na obnova, lu|eto
koi odele po istite pati{ta na stradalni~ki ìvot se obiduvale da go
pronajdat Boga, a Bog, koj se obiduval da go spasi celoto
~ove{tvo, isto taka, naporno rabotel. Zatoa korejskot narod mora
da stane predan narod koj {to moè da go ute{i Boga i da mu ja
olesni negovata bolka i taga.
Kolku }e bide slavno dokolku gi probieme pati{tata kade
{to }e odi Bog, dokolku izgradime ku}a kade {to }e prestojuva
Bog i dokolku ja ukrasime po~vata kade {to }e slavi Bog? Duri i
vo okolnostite koga sme gladni i goli nie mora da go ras~istime
terenot za tatkoto. Bez razlika kolku bedni moè da bideme, mora
150
da zaboravime na na{ata polo`ba i da rabotime naporno za da go
ute{ime Boga, mislej}i deka Toj e pobeden. Nie mora da go
ute{ime bolnoto srce na Bog, gledaj}i go ovoj rasipan svet i da ja
spodelime Negovata bolka i taga. Ako go storime toa,
nikoga{ nema da propadneme.
Bog sigurno }e dojde vo ovaa zemja; no {to bara toj
osobeno? Toj doa|a kaj izgladneta li~nost. Toj nikoga{ nema da
dojde na mestoto na zabava, tuku doa|a kako Tatko na
izgladnetata li~nost. Taka e zatoa {to toa e ìvotniot pat po koj
odi Bog. Toj }e dojde da gi najde bolnite i stradnite. Tamu toj
moè da go spodeli svoeto srce. Mora da go razberete ova. Bog e
tatkoto koj gladuva za izvornoto srce, nebesnoto srce i za srceto
na lu|eto.
Vie lu|e, ne bidete obeshrabreni {to Korea e vo takva
te{kotija. Dobro e da se bide siroma{en. Svetot sekako }e dojde
do krajot. Samo pogledenete ja Amerika denes. Taa e visoko
napredna, neli? No, kade moàm da odam da najdam takvo srce?
Edna{ nekoj me pra{a: "Dali saka{ da ìvee{ vo Amerika?" Jas
rekov: "Ne". Zo{to? Mi nedostasuvaat lu|eto koi imaat ist na~in
na ìvot, lu|eto koi se griàt za svoite sosedi. Barem narodot na
Korea ima mo`nost da raboti za idninata i da ja ostvari nade`ta za
utre{niot den. No, drugite se daleku od Boga. Vie lu|e ne bidete
obeshrabreni. Ne bidete obeshrabreni.
Dali e sre}a da se odvrze nejziniot paket pred bogati lu|e?
Ne. Spored svetskiot trend kade e krajnoto odredi{te za
naseluvawe na zapadnata kultura? Toa e Korea. Korea primi
mnogu prirodni darovi. Korea ima mnogu prirodni darovi dadeno
od Neboto. Zatoa vo idnina Korejcite }e ìveat dobro.
Korea e mala zemja. Korea e dobra zemja da se odbere
kako mesto broj eden za sostanuvawe. Da kaème deka ima
edna }erka ~ie semejstvo nema sinovi, tuku samo po edna }erka
vo sekoja generacija, pet generacii po red. Taa bila odgledana
kako krajno skapocena vo skriena zadna soba. Nejzinite roditeli
go barale najidealniot partner za nea. Vo ovaa situacija Korea bi
bila najdobroto mesto za niv za sostanok. Koga dvojkata se
sretnuva za prvpat, bi odele li vo kafule? Tie }e baraat mesto za
sredba. Korea e ubavo mesto kade dvojkata }e saka da odi.
151
Jas ìveev vo Japonija. Me|utoa Japonija e mnogu vla`na;
taa e mnogu lepliva. Isto e i koga odime vo Tajvan. Hong Kong i
Kina se isti. Jas patuvav skoro nasekade vo Isto~na Azija,
vklu~uvaj}i gi Tajland i Filipinite, no ne najdov nitu edno mesto
podobro od Korea. Korea, ovaa zemja taka nare~ena Korea, e
tolku dobra zemja da se ìvee vo nea. Na prolet, ponekoga{ se
~uvstvuvame malku iscrpeni. Koga se ~uvstvuvame malku
iscrpeni, otspivame. Koga {etame i zemame ~ist vozduh po
razbuduvaweto od dremkata, zar ne se ~uvstvuvame tolku dobro?
A {to e so vkusot na vetrecot pred izgrejsonce? Toa e neopislivo!
[to e so vkusot na topla supa vo topol leten den? (25-154)
3) Korea, zemjata na ubav pejza` so dobra voda, dobri planini i

dobar vozduh
A. Korea, zemjata na ubavina
Spored Principot e ~ovekot da stane celosno ìvo

su{testvo so elementite na voda, zemja, vozduh i son~eva
svetlina. Toga{, vo idnina, koja zemja }e bide centarot na
najdobrata svetska kultura? Moèbi toa }e bide mestoto so ~ista
voda, sve` vozduh i plodna po~va. Toa mesto e Korea. Korea e
zemjata so dobra voda, dobri planini i ~ist vozduh. Utrinskiot i
no}niot vozduh se ~isti vo site ~etiri sezoni. Koga go
nabquduvame vremeto vo tekot na eden den, toa e mnogu
interesno. Utroto e kako prolet, denot e kako leto, ve~erta e kako
esen, a no}ta e kako zima. Vo tekot na eden den, vremeto gi ima
~etirite vremenski sezoni na svetot na idealnoto sozdavawe. (7-
170)
***
Nasekade vo Korea ima mineralna voda. Nekoi zemji
dobivaat voda preku cevki napraveni od ~ovekot; no na Korea ne
í e potrebno toa. Snabduvaweto so voda ne e potrebno.
Prirodnoto snabduvawe so voda koe Bog go sozdal e nasekade.
Sekoga{ koga sakate da se napiete voda, vie treba samo da se
navednete i da progoltate. Koga jadam vo crkva, ne moàm da
sfatam zo{to hranata ne e tolku vkusna. Me|utoa, jas znam deka
152
lu|eto od crkvata ja podgotvile hranata so svoeto iskreno srce.
Ako ja odnesam hranata na ezeroto ông Pjong, taa e mnogu
vkusna. Po~nuvam da udiram so stap~iwata po masata dodeka
jadam. [to mislite zo{to se slu~uva takov fenomen? Ve molam
razmislete. Zo{to e taka? Toa e bidej}i vozduhot direktno vlijae
na vareweto na hranata. Zatoa tuberkuloznite pacienti i pacientite
so drugi vnatre{ni bolesti odat na zakrepnuvawe na mesta so sve`
vozduh.
Koga odam na razgleduvawe na vnatre{nosta na
Amerika, gletkata e mnogu ednostavna. Taa e golema, isto kako
amerikanskiot narod, no gletkata e mnogu ednostavna i prazna.
Bev na Nijagarinite vodopadi, no ako moram da ìveam tamu
okolu tri dena, siguren sum deka }e zavr{am so glavoboka. Toa e
mesto za zapirawe edna{ ili dvapati na patot, ednostavno bidej}i
e dobro poznato na svetot. Me|utoa, toa ne e mesto kade {to jas
sakam da ìveam. Koga odite tamu gledate ednostavno bidej}i
mu e poznato sekomu, a za mene gletkata e kako debela èna koja
igra so qubov, se zavitkuva so zdolni{teto i igra zavodni~ki.
B. Dobra voda, planini i vozduh
Bez razlika kolku zemji vidov vo svetot, ne pronajdov

nitu edno mesto so tolku inzvonredna gletka kako Korea. Koga
odime na planinata Sol Ak vo Korea, naiduvame na
najinzvonredna gletka na svetot. Nema ni potreba da se spomenat
planinite Keum Kang i Sol Ak bidej}i tie se planini nad planinite.
Me|utoa, i drugite planini vo Korea se isti. Zatoa Korea ja
narekuvame zemja na ubav pejza`. [to zna~i korejskiot zbor za
"zemja na ubav pejza`"? Zna~i deka vodata i planinite se
prekrieni so navezen brokat. Toa e vistina. (25-156)
***
Koga planinarime, gledame site planini se tokmu kako
lokacii za kolibi. Dodeka vo Evropa, planinite se naporni i strmni
taka {to nema mesto da se izgradi ku}a. Koj bi izgradil ku}a na
Alpite? Kolku bi bilo te{ko da se otide gore. Sepak jas sum
voodu{even {to lu|eto storile napor da probijat pati{ta i izgradat
ku}i.
153
Korea e dobra zemja. Bez razlika kolku se visoki
planinite, vo Korea moème da izgradime ku}a na nivniot vrv.
Pa, ako izgradime koliba na vrvot na planinata i odime tamu so
helikopteri, na{ite ìvoti }e bidat isti kako ìvotite na isposnicite.
Zatoa Korea ima priroda koja e sovr{ena za ìvotot na isposnik.
(25-155)
V. Korea, zemja na ubav pejza`
Patuvav niz mnogu zemji na svetot, no ne vidov nitu

edna zemja so tolku ubava i blagorodna voda i planini. Ako nekoj
od vas patuval niz svetot, }e mi poveruva. Zatoa, sekoga{ mislev
deka Bog }e ja izbere Korea kako najubava zemja na svetot.
Isto kako i zborot, Korea e zemja na ubav pejza`, mora da
go prifatite faktot deka ìveeweto vo Korea e blagoslov.
***
Kako {to znaete, Korea ima tolku ubava voda i planini.
Korea e ubavo mesto. Korea nikoga{ ne vi zdosaduva bez razlika
kade i da odite vo nea. Vo zemja kako Amerika lesno vi
zdosaduva, bidej}i ako e ramnina, ramninata e beskrajna. Ako e
pustina, pustinata e beskarajna. Tamu nema nitu taka nare~eno
rit~e. Koga odime niz mali dolini, sekoja dolina ima razli~na
forma, pa nikoga{ ne ni zdosaduva. Korea e zemja na ubav
pejza`, ubava voda i planini. Me|utoa, pome|u takvite ubavi
mesta, ova mesto (ông Pjong) e najubavoto i toa koe najmnogu
go sakam. (100-237)
***
Kolkav e procentot na voda vo ~ove~koto telo? 70%,
75%. ôvekot e vodena vre}a. Zatoa ~ovekot mora da pie dobra
voda. Ova mesto, navistina, ima dobra voda. Me|utoa nie ne
moème da ìveeme samo so voda. Mora da ima kombinacija na
vozduh i voda. Edinstveno vo harmonijata na vozduh i voda nie
moème da bideme zdravi.
Jas patuvav niz mnogu zemji na svetot, no Korea e
navistina ubava zemja. Moèbi vie àlite {to ne ste rodeni vo
druga zemja tuku vo Korea. Me|utoa toa e pogre{no. Korea e
mnogu ubava zemja. Ne ste patuvale niz celata zemja, zar ne?
154
Koga patuvate, sfa}ate deka sekoe mesto ima planini i pitki
izvori. Ne e lesno da se najde takva zemja na svetot kako Korea.
Vie mora da ste gordi {to ste rodeni vo Korea. Dali go znaete
toa? Mora da ste slu{nale deka Korea e takva zemja. Ova e
vistina.
[vajcarija e poznata kako ubava zemja. Me|utoa, nejzinata
ubavina e edinstveno od rasko{ot i goleminata. Taa ne ubava i
misteriozna kako Korea. Duri i da patuvame cel den, te{ko ni
stanuva dosadno i zamorno. Kade i da odime vo Korea, scenata
se menuva. Od ova gledi{te Korea primila pogolemi prirodni
bogatstva od koja bilo druga zemja na svetot. Taa ima sve`
vozduh, ~ista voda i dobra son~eva svetlina. Sekade kade {to
odime, te~e ~ista voda. Ne e lesno da se najde takvo mesto na
svetot. (100-77)
G. Korejskiot narod ima priroden talent
Moème da kaème deka Korejcite se narod koj ima

razli~ni razmisluvawa poradi prirodata na Korea. Bidej}i Korea
se soo~uva so raznoli~en pejza`, korejskiot narod moè da ima
priroden talent na ranoobrazen na~in. Prirodniot talent e daden od
Neboto.
Vo Korea, sekoj planinski vrv i sekoe topografsko
obele`je ima edinstvena karakteristika. Koga gi gledame planinite
vo drugite dràvi, tie site se povrzani edna so druga pa taka tamu
nema originalnost. Me|utoa, Korejskite planini ne se povrzani i
sekoja planina e unikatna. Sekoja planina na Korea ima svoj
sopstven poseben karakter. Vo isto vreme, Korejcite se mnogu
nezvisni. Korejcite ne sakaat da slu{aat nikogo. Korejcite ne
sakaat da gubat natprevari. Iako sekoj planinski vrv moè da bide
mnogu mal, toj e mnogu ubav. Iako okolinata e mala, tamu ima
mnogu ne{ta na koi moème da bideme gordi. Koga ja gledame
vodata, taa e ~ista. Koga gi gledame planinskite vrvovi, tie se
~isti. Koga go gledame vozduhot, vozduhot e ~ist. Bidej}i sekoja
lokalna oblast ima sopstveni posebni ìvotni uslovi na koi moè
da se bide gord, korejskiot narod koj e roden vo takva sredina
ima posebni karakteristiki. (100-78)
155
4) Korea }e stane Sveta zemja za ìtelite na svetot
A. Vremeto na zemjodelieto }e pomine
Kolku dolgo nie Korejcite }e morame da zavisime od

zemjodelieto? Mora da uìvame vo na{ite ìvoti. Vie ne sakate
sekoga{ da rabotite. Dali sakate da rabotite ili ne? Vie rabotite
bez izbor duri i ako ne sakate da rabotite. Zatoa periodot na
zemjodelieto vo Korea }e pomine.
Toga{, {to }e se slu~i vo idnina? Otsega natamu, svetot
postepeno }e bide prekrivan so ~lenovi na Obedinuva~kata
crkva. Liderite na germanskata Obedinuva~ka crkva ja posetija
Korea. Sega, italijanskite pretstavnici se vo Korea. Otsega
natamu, onie evropski narodi koi sé u{te ne ja posetile Korea, }e
bidat zasrameni. Onie koi ve}e ja posetile }e bidat mnogu gordi.
Toga{, }e ima edno internacionalno natprevaruvawe da se poseti
Korea. Koga }e dojde toa vreme, onie lideri i ~lenovi koi sé u{te
ne ja posetile Korea }e nemaat ugled vo svojata zemja. Sé dodeka
se ~lenovi na Obedinuva~kata crkva, tie mora da ja posetat Korea
barem edna{. Inaku tie }e nemaat ugled pred drugite. Poradi ova,
posetuvaweto na Korea brzo }e bide poznato sekomu. Dali se
soglasuvate?
Koga }e dojde toa vreme, nie Korejcite }e bideme mnogu
zafateni. Na{ite centri se ve}e mnogu zafateni. Japonskite
~lenovi ~ekaat na red da dojdat vo Korea. Ne samo na{ite
~lenovi, }e dojdat i mnogu stranci. Toga{ nie }e gi vodime do
sekoe mesto na prirodna ubavina i so istorisko zna~ewe na dva
do dva i pol ~asa dale~ina. ]e gi vodime niz Korea so avtobus.
Ako dale~inata e pogolema od tri ~asa, }e im zdosadi. Koga gi
vodime niz Korea na dva i pol ~asa dale~ina, tie }e bidat
voodu{eveni od ubavinata na Korea. Toga{, site tie }e kaàt:
"Nema somnevawe deka Bog mora da ja saka Korea".
B. ]e dojde vreme za svetot da pravi axilak vo Korea
156
Vo 1960 godina go zavr{iv 21 dnevniot kurs. Site go
znaete toa, neli? Vo idnina, }e imame Japonci koi go sledat toj
kurs. Vo ovoj 21 dneven kurs, Tatkoto se voze{e po planinskite
pati{ta vo star xip dodeka be{e progonuvan kako predvodnik.
Koga }e im kaème deka mora da odat po patot bez ~evli bidej}i
patot e Sveta zemja, tie }e odat so bosi noze. So sozdavawe na
grupi za posebni turi na sekoj agol na Korea i numeriraj}i gi po
red, celata zemja }e bide polna so lu|e koi ~ekaat za turata. Po
praveweto na turite vo stilot na reli, koga }e zavr{i Japonija,
toga{ slednata dràva }e bide Amerika. Potoa, ako ima nekoj
nestrpliv, nema da ~eka smireno. Namesto toa, samiot }e dojde
direktno vo Korea i tuka }e go ~eka svojot red. Mora da znaete
deka }e dojde vremeto koga ovie posetiteli }e go sledat Tatkoviot
ìvoten pat so bosi noze. Mora da bidete blagodarni deka odite po
patot so ~evli. Vo idnina, }e dojde vremeto koga sekoj }e mora
da gi soble~e ~evlite koga }e odi po patot. ]e vidite na {to
mislam.
Go posetiv Hramot vo Erusalim. Toga{, upravitelot na
muzejot re~e deka posakuva da ima tamu barem edno malo par~e
od vilu{ka ili od skr{ena alatka koja ja upotrebuval Isus. Toj re~e
deka ako tamu ima bilo {to takvo, toj nikoga{ ne bi go zamenil ni
za celata korejska dràva. Taka toa treba da bide. Erusalim e
mnogu interesen za poseta. Site va`ni mesta, vklu~uvaj}i gi
Hramot na Sion i Hramot na David se postaveni vo ramkite na 8
kilometri okolu Erusalim. Tie izgledaat tolku uàsno lo{o. Me|
utoa, koga gi nabquduvav hristijanite koi gi posetuvaa mestata,
tie odea mnogu vnimatelno, i se odnesuvaa ludo kako da go
zapo~nale ìvotot vo Nebesnoto kralstvo.
Koga go gledame toa, moème da pomislime kolku
prekrasna }e bide Korea. Isto taka, zemete go za primer mestoto
kako Meka. Vistina e deka muslimanite postojano ja postuvaat
taa pustinska oblast. Koga go gledame toa, moè da pomislime
deka Korea }e stane veli~enstvena zemja. Morame Korea da ja
naprvime bogata. Za da go storime toa, mora da ja napravime
Korea mesto za razgleduvawe. (46-184)
5) Korea, izvornata rodna zemja
157
Kade e izvornoto tlo po koe kopnee ~ove{tvoto? Toa e
po~etnata to~ka koja ~ove{tvoto ja bara sé dosega. Ako svetot
veli deka Korea e izvornata zemja, a nejzinoto tlo e zemjata na
potekloto, Korea }e bide najsre}nata dràva na svetot. Isto taka,
ako eden opredelen predel e toa mesto, toga{ toa }e bide
najvrednoto mesto.
Koga ja posetiv Japonija, na Japoncite im kaàv deka
dokolku Korea e zemjata na potekloto za koja {to kopnee celoto
~ove{tvo, }e dojde vreme koga edno malo par~e zemja na vrvot
na planinata Bektu }e stane poskapo od najskapata zemja vo
Japonija. Zo{to e toa taka? Zatoa {to eden milion hristijani vo
svetot kopneat po zemjata na potekloto kade {to }e dojde Mesija.
Koga svetot }e ja spoznae taa zemja, site hristijani na svetot }e
brzaat da dojdat vo nea za eden mig. Ne samo {to tie }e ja
posetat, tuku i }e sakaat da se naselat i da ìveat tamu sre}no.
Koga }e dojde vremeto da ja posetat eden milion hristijani, }e
ima golem problem vo ovaa mala dràva.
Pri vakvo razmisluvawe, sé u{te e golem problem duri i
koga taa e nare~ena zemja na potekloto. Od ovaa gledna to~ka,
mora da postoi nekoja pri~ina zo{to Korea ima dobri planini i
dobra voda. Ova mora da e Bo`jata podgotovka za Korejcite da
izgradat hoteli i moteli so cel da gi do~ekaat niv. Bez razlika vo
koja zemja odite, nema da najdete zemja ubava kako Korea.
Sveòto ~uvstvo koe go imate koga gledate vo son~evata svetlina
preku otvoren prozorec po razbuduvaweto, ne moè da se
po~uvstvuva vo nitu edna druga zemja. Pejzaòt na zao|aweto na
sonceto harmoniziran so prirodata e pejza` so intima i bogatstvo
{to ne moè da se po~uvstvuva vo drugi zemji. Koga nie mislime
na ovie ne{ta, moè da ~uvstvuvame deka Korea dobiva mnogu
pove}e prednosti od bilo koja druga zemja. (23-75)
6) Da bideme dostoinstveni {to sme rodeni vo Korea
Moè da mislite deka Korea e najlo{ata zemja i

najte{koto mesto za ìveewe. Me|utoa, toa ne e to~no. Otsega
natamu, mora da mislite deka nema nitu edna zemja podobra od
158
Korea. Patuvav vo sekoj agol na svetot, no ne najdov nitu edna
zemja podobra od Korea. Sekoga{ koga gi posetuvav slavnite
mesta vo svetot, sé pove}e i pove}e ~uvastvuvav deka nema
druga zemja osven Korea kade {to moàm da bidam gord vo
odnos na planinite, vodata i klimata.
Sekoga{ se pra{uvav dokolku postoi Bog, koja zemja }e
ja saka najmnogu. Sekoga{ mislev deka Bog }e go saka
najubavoto mesto na svetot. Kade e toa ubavo mesto? Toa e
Korea. Zatoa Korea moè da bide zemjata {to }e bide sakana od
Boga. Koga go posetuvav svetot, mnogu pati vistinski go
po~uvstvuvav toa. Zatoa, pove}e od sé drugo, treba da bidam
gord {to sum roden vo Korea.
Od taa pri~ina imam sé posilna i posilna nade` deka
Korea }e bide najgordata dràva koja {to ja primi Bo`jata za{tita
pove}e od drugite zemji. Nema somnevawe deka Korea }e se
proslavi vo svetot na sekoe pole. Ova e vistina i od geografski
aspekt. Koga go gledame celiot aziski kontinent, Korea e ubava
zemja kako poluostrov. Na poleto na okeanskite proizvodi i
mineralnite proizvodi, Korea go donesuva najdobriot kvalitet.
Isto taka veruvam deka vo idnina }e bidat pronajdeni mnogu
skapoceni ne{ta. Ako ovaa zemja ima vistinski ubavi planini i
voda, ako ovaa zemja ima vistinski ~ist veter i svetlina, ako ovaa
zemja ima vistinsko mesto koe {to Bog najmnogu go saka,
veruvam deka beskrajnite bogatstva se tuka.
Tret del
PROVIDENTNATA ISTORIJA
1. Korejskiot narod
159
Poglednete go dobro Korejskiot Poluostrov vo Azija; toj
e mnogu ubav. Me|utoa, jas navistina se ~uvstvuvam lo{o poradi
malata geografska golemina. Ako golemite zemji razmisluvaa za
na{ata zemja, koja e tolku mala, kako za mozolka na nivnoto lice,
i se obidea da ja otstranat od liceto, na{ata zemja }e ja nema{e
mnogu odamna. Me|utoa, nie istrajavme i sé u{te imame seme
duri i denes, po dolgata 5.000 godi{na istorija. Ne stanavme
anti~ki fond vo muzeite; denes sé u{te imame istorija i kultura.
No, zo{to mnogu zemji moèle da prezemat taka mala
zemja, Korea? Toa e bidej}i korejskiot narod e mnogu umen.
Zatoa, nie sepak opstanavme do denes. Vo toj odnos
razmisluvam na ovoj na~in. Sekako, nie se soo~ivme so mnogu
momenti na invazija. Sekoga{ koga ima{e invazija od druga
zemja, nie pravevme sé edinstveno obiduvaj}i se da opstaneme.
Ottuka, korejskiot narod stana se~ij prijatel. Zatoa nie ne
moèvme da tro{ime vreme na ukrasuvawe na sopstvenata zemja.
***
Denovive, mladite Korejci mislat deka mora da odat vo
Amerika za da uspeat. Me|utoa, toa ne e to~no. Zemja kako
Amerika e mnogu studena bez srce. Mora da go znaete toa.
Amerika e bogata zemja, no taa nema plan i ne znae kako da gi
upotrebi parite. Tie site gi upotrebuvaat parite vrz osnova na
kompjuterskite podatoci. Nitu eden peni ne e zaguben. Dali
razbirate? Amerika e takvo op{testvo.
Ova e najop{toto sogleduvawe od Korejcite koi
emigrirale vo Amerika. Nivniot zaklu~ok e: "Ako rabotev tolku
kolku {to raboram vo Amerika, }e bev bogat". Bidej}i sekoja
kompanija ima mnogu posebni oddeli, toa zna~i deka sekoj koj
raboti na opredeleno specifi~no pole mora da stane sovr{en del
na kompanijata osum ~asovi. Dali razbirate? Ako ne dejstvuvate
kako del, tie }e ve isteraat. (85-80)
2. Karakteristikite na korejskata nacija
1) Lu|eto vo belo koi sakaat mir
160
Korejcite se narod oble~en vo belo koj saka mir. Korea
nikoga{ ne napadnala druga zemja. ûdo e {to ovoj miroqubiv
narod ja preìveal svojata isklu~itelna 5.000 godi{na istorija. Toa
bilo vozmo`no edinstveno so Bo`ja za{tita. Da upotrebime
obi~en jazik, korejskiot narod sekoga{ bil poddrùvan od Boga.
Mnogu mo}ni zemji ja napa|ale i osvojuvale Korea za
vreme na nejzinata 5.000 godi{na istorija; me|utoa, tie nikoga{ ne
bile sposobni celosno da zavladeat so zemjata i nejziniot narod.
Po obidite da ja progoltaat Korea, ovie osvojuva~ki zemji bile
prinudeni da se predadat. Koja sila go ovozmoìla toa? Toa bila
silata na Bog! Koj go donese Osloboduvaweto na Korea na 15
avgust? Bog. Koj ja zapre invazijata na komunistite za vreme na
Korejskata vojna? Toa be{e Bog. Dokolku pretsedatelot Truman
~eka{e u{te tri dena za da í obezbedi pomo{ na Korea,
toga{ Severna Korea }e be{e turnata vo moreto kaj Pusan.
Ispra}aweto na silite na Obedinetite nacii }e be{e nevozmo`no
dokolku Sovetskiot Sojuz se sprotivstave{e vo Sovetot za
bezbednost na ON. Sepak, koga Sovetot za bezbednost
rasprava{e po temata za ispra}awe na trupi vo Korea, delegatot
na Sovetskiot Sojuz ne be{e prisuten. Vo negovo otsustvo
predlogot be{e brzo prifaten. Do denes e tajna zo{to delegatot na
Sovetskiot Sojuz ne be{e prisuten. Kako se slu~i toa? Toa be{e
Bo`ja rabota.
Nikoj ne moè da ja uni{ti Korea sé dodeka Bog ja
za{tituva taa zemja. Site sili koi se obiduvaat da í na{tetat na
Korea na krajot se soo~uvaat so katastrofa. Primer za toa e eden
porane{en amerikanski kongresmen koj se obide da í na{teti na
Korea.
***
[to e poinakvo vo Korea? Korejcite imaat osnova na
tradicija so koja tie pravat lu|eto koi gi usre}uvaat da se
~uvstvuvaat dobredojdeni i gi tretiraat kako najdobri prijateli.
Toa e poinakvo. Ako vie stranci odite vo Korea i so zadovolstvo
se sre}avate so korejskiot narod, tie celosno }e ve do~ekaat i }e
ve sakaat so celata svoja istorija, vklu~uvaj}i go minatoto,
sega{nosta i idninata. Tie }e go storat toa poradi svoeto istorisko
psiholo{ko poteklo. Dali razbirate na {to mislam?
161
Kako narod ili kako karakteristi~na zemja, tie prifa}aat
stradawe duri i koga se napadnati i verno prodolùvaat da gi
po~ituvaat drugite. Ova pokaùva karakteristi~en duh na narodot
za vreme na stradaweto. Ovoj duh e zadninata na nivnata
nacionalna osobina. Me|utoa, tie ne prostuvaat nepravda i prvi se
borat protiv nea. Blagodarej}i na ovaa priroda, narodot na Korea
moèl da opstane kako homogen narod zaroben pome|u golemite
sili.
Koj donel plod niz korejskata istorija? Treba da se pojavi
li~nost i da gi odnese budizmot, konfucionizmot i hristijanstvoto
na svetsko nivo da ja izdigne destruktivnata, agresivna istorija na
svetot do mirnoto nebo na obedinuvaweto.
Taa ideologija mora da vospostavi miren svet i da gi
sobere site religii zaedno i mora da go povrze zemniot so
nebesniot svet. Zna~i ni treba idealot na vistinskata qubov.
Osnovata za svetskiot mir }e bide vospostavena centrirano na
vistinskata qubov povrzuvaj}i gi neboto i zemjata. Toga{ mora
da se pojavi ideologijata za mir i za obedinuvawe. Ovaa
ideologija mora da prezeme vodstvo i da gi povrze poteklata na
religiite i na kulturite.
Dokolku treba da se pojavat pretstavnik ili grupa so takvo
poteklo, koi }e bidat tie? Tie mora da imaat tradicija na narod, da
gi pretstavuvaat fazite na periodite i da gi povrzat obvrskite na
sega{niot period sé do svetsko nivo; so obvrskite na idninata.
Pre~esniot Mun i Obedinuva~kata crkva se tie koi moàt da go
storat toa. Vistinata na Obedinuva~kata crkva ne e agresivna.
Poto~no, toa e vistina na spasuvaweto. Na{ata vistina treba da se
vozdigne na visiko nivo. Jas sum siguren za ovoj fakt. Vistinata
mora da go oslobodi celoto ~ove{tvo. Duhovniot i fizi~kiot svet
zaedno mora da go oslobodat Boga.
Koj mora da go stori toa? Vistinskite lu|e koi ja
pretstavuvaat istorijata mora da go storat toa. Kakvi lu|e se tie?
Tie se lu|e koi imaat karakter vtemelen vo vistinska qubov. Taa
qubov e ista i na po~etokot i na krajot vo sekojdnevniot ìvot i e
istoriska osnova koja dozvoluva lu|eto da gi odràt svoite ideali.
Toa e razlikata.
162
Koga gledame na toa od ovaa gledna to~ka, moè da
vidime deka Korejcite imaat priroda koja bara da rabotat verno za
svetskiot mir, da gi povrzat neboto i zemjata, da gi oslobodat
neboto i zemjata od stradaweto predizvikano od napa|a~ite i da
vospostavat Nebesno Kralstvo na qubovta. Treba da go znaete
ova.
2) Zemjata na vernost, predana posvetenost i ~esnost
Kakva e sostojbata na Korea denes? Korea ima istorija

stara 5.000 godini, no uspeala vo razvivaweto na tradicionalnata
kultura na ~ist narod. Korea bila napa|ana od mo}ni zemji, no ne
gi zagubila svoite karakteristiki i se razvila kako homogen narod.
Korea se razvivala niz istorija na stradawa. Kako verni
ìteli, tie so svojata krv ja za{tituvale zemjata. Koga bila napa|ana
Korea, so neprijatelot se borele ènite i decata zaedno. Korea ima
najverni ìteli i patrioti vo svetskata istorija. Korea moèla da
nasledi i da razvie bleskava kulturna tradicija kako homogen
narod bidej}i uspe{no bil prenesen nebesniot duh na verni ìteli i
patrioti.
Vernite ìteli i patrioti leele krv za svojata zemja,
postavuvaj}i primer vo istorijata na `rtvuvaweto. Denes
Obedinuva~kata crkva go {iri Bo`jeto providenie vrz osnova na
svetata tradicija na Korea. Jas bev osobeno zagrièn za {ireweto
na novata tradicija na Bo`jiot narod. Korea nema samo najgolemi
patrioti i verni ìteli, tuku isto taka i naj~esni èni i predani sinovi
i }erki. Ovaa tradicija na lojalnost, predana posvetenost i
~esnost }e sluì aposolutno da gi povrze vo edno kulturite na
Istok i Zapad.
Koga ovaa filosofija go povrzuva Bo`jeto providenie so
nebesnata sre}a i go vospostavuva patot, Bog }e ja za{tituva. Niz
celiot moj ìvot, storiv sé {to moèv da ja povrzam korejskata
tradicija so Bo`jeto providenie i da gi vospostavam vo centarot na
svetot.
***
Korea ima tradicija na vernost i predanost. Se
~uvstvuvav sre}en da ja vidam dostoinstvenata pojava na
163
korejskata vojska koga bev pokanet da ja vidam voenata parada
na denot na Vooruènite sili na 16 maj. Be{e mnogu impresivno
toa {to koga pominuvaa pred binata vojnicite izvikuvaa: "Vernost
i predana posvetenost". Toa e sloganot {to treba da go ima
izbraniot narod od Bog. Nitu edna vojska na svetot nema takov
slogan. Korea e prviot narod koj go napravi duhot na vernosta i
predanata posvetenost centralna misla na zemjata: predanata
posvetenost za nejziniot siroma{en tatko na [im ûng, vernosta
kon nejziniot soprug na ûn Hjang, patriotizam na Rju Kvan Sun.
Korejskiot duh otelotvoruva integritet na vernost i predanost
nesporedlivi so periodite i zemjite na svetot.
Duhot na vernost, predanost i integritet, koj stoi pravo
kako vrv na bambus, }e bide centralna misla i duh na Nebesnoto
Kralstvo na zemjata koe {to treba da se vospostavi. Nie mora da
mu bideme verni na neboto bidej}i neboto e Bo`ja zemja. Nie
mora da ponudime ve~na predana posvetenost kon Boga bidej}i
Toj e Tatko na ~ove{tvoto. Bez razlika so kakvi testovi od Bog
moè da se soo~at mnogu narodi na svetot, nikoj ne donel
pogolemi plodovi na vernost, predanost i celovitost od Korea.
Zatoa Bog ja izbra Korea.
***
Korejcite se homogen narod. Korejska tradiciija e ènite
nikoga{ da ne stapuvaat vo brak so stranci. Duri i koga Japonija
ja napadna Korea, samo nekolku Korejki se omaìja za Japonci.
Korejkite veruvaat deka nivnata nevinost e pova`na od nivniot
ìvot, pa zatoa tie iskusile mnogu te{kotii niz istorijata.
Za da stanat izbran narod, prvo ènite mora da iskusat
mnogu te{kotii. Narodot mora da osoznae pogolemi stradawa vo
ìvotot od drugite i da iskusi tragi~ni ~uvstva na narod li{en od
svojata zemja. Bidej}i Korea bila pod vlast i ugnetuvana od
drugite zemji, taa kopnee po za{tita od Neboto. Koga patuvate vo
Kina no}e i tropnete na nekoja vrata, sopstvenikot na ku}ata }e ja
otvori vratata ako ste Koreec. Vo denovite na Ruskata Imperija,
Rusite ja otvarale vratata ako nekoj Koreec do{ol da tropne.
Kinezite, Japoncite i Rusite sekoga{ kriele oru`je vo svojata
obleka. Go znaeme ova od ona {to e pornajdeno na nivnite mrtvi
tela. No, Korejcite ne nosat oru`je, tie nosat edinstveno kamen za
164
moàt da zapalat ogan. Korejskiot narod ne upotrebuva oru`je na
ovoj na~in.
Korea bila pod vlijanie na budisti~kata,
konfucionisti~kata i hristijanskata kultura. Ovie religii donele
golem plod vo Korea.
3) Golema, edinstvena i izgradena nacija
Neodamna be{e zapi{ano deka Korea vlijaela na

kineskata kultura. Kaàno e deka Korea gi sozdala kineskite
bukvi; pa zatoa moè da zaklu~ime deka Korejcite se mnogu
intelegenten narod. Tie bile nacija koja go slavela Neboto i
kopeneela za ideologija so povisoka dimenzija. Tie ne sakale da
se borat pa taka od po~etokot se selele kon istok. Korejskiot
Poluostrov e dobro mesto za ìveewe poradi negovite ~etiri
godi{ni vremiwa. Edinstvenoto dobro mesto za ìveewe vo Azija
bila Korea.
Pribli`no eden milion Korejci ìveat vo Amerika. Pred 14
ili 15 godini vo Amerika ìveele samo 130.000 Korejci, no denes
tie se blisku do eden milion. Ovoj eden milion se problemati~ni
vo Amerika. Tie vospostavile biznis kade {to ìveat crnite lu|e.
Korejcite se lu|e so mnogu avanturisti~ki duh. Duri i ako moèbi
gladuvaat, tie ne sakaat da primaat pomo{ od dràvniot socijalen
sistem. Kolku i da se te{ki okolnostite, tie gi prifa}aat. Korejskiot
narod e edinstven.
Dali znaete koj bil Xingis kan? Toj osvoil golem del od
svetot, no ne i Korea. Dali go znaete toj fakt? Korejcite se
obedinuvaat koga se soo~uvaat so te{kotii. Bidej}i komunistite
se na severniot del na Korejskiot Poluostrov, Ju`na Korea se
obedini i brzo se razvi. Komunistite ne se razvija.
Neodamna, Amerika be{e zagrièna za Japonija, no
Japonija e zagrièna za Korea, bidej}i vo site aspekti -
diplomatijata, temperamentot i individualno - tie se spuperiorni.
Japoncite go znaat ova dobro. Zatoa Korejcite me|usebno ne
moàt da se obedinat dobro. Korejcite se mnogu nadareni
individualno, pa zatoa ne se obedinuvaat; no tie moàt da bidat
165
obedineti preku Obedinuva~kata misla i preku pre~esniot Mun.
Tie moàt da bidat celosno obedineti.
4) Korejskata nacija so toplo srce
Koga go posetiv Erusalim, po~uvstvuvav mnogu razli~ni

ne{ta. Pola od gradot be{e pokrien so pesok. Tamu nema{e
rastenija. Koga ja vidov pustinata, sfativ deka Korea e
blagoslovena od Boga.
Vo Izrael vinovite lozi ne se {iroki nitu kolku dolìnata
na rakata. Vo tekot na eden den, edna tretina od listovite na lozite
se su{at poradi toplinata. Listovite se tolku sobrani, taka {to ne
moète da prepoznaete deka se vinova loza. Toa izgleda kako
poinakva loza. No, proporcionalno so toa kolku e toplo za vreme
na denot, rosata se sobira na lozata za vreme na no}ta i v zori
rastenijata se oìveani od rosata. Silno po~uvstvuvav deka Evreite
ja ~ekaat rosata kako i onie rastenija i tie mu se molat na Boga so
entuzijazam.
Ako poglednete vo nivnite o~i moète da po~uvstvuvate
dlaboka emocija. Peeweto so dlaboka emocija e najvisokiot izraz
na duhot na molitvata. Sfativ deka tuka zapo~nala nova istorija.
Korejcite imaat srce na me|usebno so~uvstvo. Nikoj ne
moè da vidi vakov vid na vlijanie vo svetot. Vo Amerika, iako
moè da ima vrska pome|u tatko i sin, tie imaat sopstveni ne{ta.
Na primer, po zaedni~kiot ru~ek, sekoj od niv pla}a za sebe. No,
Korejcite sekoga{ se obiduvaat da platat za celiot obrok, iako
moèbi nemaat mnogu pari. Koga razmisluvam za ova,
~uvstuvam deka Korea e ~esna i dostoinstvena.
3. Karakteristikite na korejskite obi~ai
1) Korejskiot narod e narod koj primi otkrovenija
Korejskiot narod e primen preku otkrovenie. Kako

moème da go znaeme ova? Na primer, vo korejskiot re~nik ima
fraza "naberi i izedi nekogo". Ova zna~i da se ima seksualna
vrska so nekogo. Ovie zborovi sovr{eno odgovaraat so zborovite
166
od Biblijata koja opi{uva kako ~ovekot ja nabral i izel ovo{kata
od Drvoto na spoznanieto na dobroto i zloto, predizvikuvaj}i go
Padot. Takvite korejski zborovi se primeni preku otkrovenie. Tie
isto taka velat deka "umiraat" koga se sre}ni ili koga im e milo da
sretnat nekogo. Tie velat deka umiraat bidej}i se tolku mnogu
sre}ni. Ili: "Umiram od è{tina. Umiram od glad. Umiram bidej}i
hranata e tolku vkusna" itn. Mnogu korejski izrazi vklu~uvaat
"umirawe".
Tie ne se pla{at od smrtta bidej}i Korejcite se vospitani
da umrat. Vospituvaweto za toa kako da se umre e edno od
najdobrite u~ewa. Vi dadov dva primera. Dali se dobri? Bi sakal
da vi dadam u{te nekolku, no sega nemam vreme.
Da ja pogledneme hranata. Lu|eto na zapad go jadat
spana}ot sve`. Isto taka, tie podgotvuvaat edno glavno jadewe.
No, korejskite obroci pokaùvaat harmonija na ma{kite i ènskite
principi. Hranata e solena i luta i ostvaruva harmonija. Laìcata
go pretstavuva Boga, a stap~iwata gi pretstavuvaat Adam i Eva.
Tie ozna~uvaat trojstvo.
Lokalnite imiwa na Korea ja pretstavuvaat lokalnata
sredina ili topografija. "Selo na èravite" ima mnogu èravi.
"Zlatno selo" ima mnogu zlato. Imiwata isto taka se dadeni vo
harmonija so ma{kite i ènskite principi. Koe e imeto na va{iot
roden grad? Razmislete za toa. Ako mestoto ima lo{o ime, lu|eto
tamu se obiduvaat da go smenat imeto. Imiwata na regionite se
dobri vo celina. Imeto na mojot roden grad ne e lo{o: Deksong-
dong, Deksan-mjon vo Xongxu, neli? No, Deksan-mjon e
preimenuvano vo Dekon-mjon.
Korejcite se edinstvena nacija. Niv pove}e od drugite
dràvi gi interesira kulturata na lu|eto. Tie sekoga{ se obiduvaat
da pronajdat na~in za ìvot. Duri i kongresemen posetuva gatalec
za da go pra{a za svojata idnina. Moèbi sekoj kongresmen go
pravi ova. Tie im davaat zna~ewe na zborovite na gatalcite. Ova
moèbi e ekstremen primer, no op{to zemeno, korejskiot narod
go pravi ova.
2) Rasnite karakteristiki i korejskite obi~ai
167
Korejskite obi~ai se sli~ni na evrejskite. Koga go vidov
duhovniot svet, sfativ deka korejskite obi~ai se skoro isti kako
onie na duhovniot svet. Ceremoniite povrzani so ra|aweto,
stapuvaweto vo brak i voop{to, na~inot na ìvot se sli~ni na onie
vo duhovniot svet.
Na korejskata masa do stap~iwata sekoga{ ima
postaveno laìca. Isto taka, jadewata na masata imaat relativen
odnos na plus i minus. Nie upotrebuvame hrana so ma{ki i ènski
princip vo harmonija. I brojot na jadewata e vrz osnova na brojot
sedum.
Korejskata hrana vklu~uva tri ili pove}e za~ini. Vo
na{ata hrana sekoga{ upotrebuvame crven piper, luk i kromid.
Isto taka, upotrebuvame i susam. Sekoga{ upotrebuvame tri ili
pove}e za~ini. Zna~i nie ja sakame tri-pozicionata i ~etiri-
pozicionata osnova. Korejskoto vreme ima ciklus od tri studeni i
~etiri topli denovi. Toa e misteriozno. Nie gi sakame broevite tri i
~etiri koi pretstavuvaat tri-poziciona i ~etiri-poziciona osnova.
Korejskiot civilen zakon zabranuva brak pome|u lu|e so
isto prezime i so isto semejno poteklo i ohrabruva stapuvawe vo
brak so nekogo so razli~no prezime. Lu|eto ja sakaat koncepcijata
na obedinuvawe.
Klimata ima ciklus na tri studeni i ~etiri topli denovi.
Do`dlivata sezona, snegot, studenoto i toploto sledat vo redovni
ciklusi. Ne pronajdov nitu edna planina tolku ubava kako
planinite Kum Gang, iako patuvav niz celiot svet. Tie se
poìvopisni od [vajcarskite Alpi.
Korejskiot jazik e isto taka dobro razvien vo odnos na
izrzot na srceto i pridavkite. Ima mnogu izrazi za dobro i zlo. Isto
taka, ima brojni izrazi za boite. Re~nikot e eden od najnau~nite
na svetot, mnogi detalen i religiozno-naso~en. Poradi toa
Korejskiot narod e sposoben da zboruva na koj bilo stranski
jazik. Ako ovoj tolkuva~ e siroma{en vo germanski, toj ne e ~ist
Koreec. Koga Korejcite ìveat vo druga zemja nekolku godini, tie
sekoga{ go zboruvaat dobro tu|iot jazik.
Korejcite ne sakaat da bidat kontrolirani. Tie se mnogu
intelegentni. Tie ne se pomalku otkolku {to bile Evreite. Ottuka,
Korejcite se nare~eni "Evrei od Azija".
168
Korejcite se eksperti vo vloùvawe na svojata energija vo
samo-dokaùvawe. Mnogu Korejci go razbrale duhovniot svet i
mnogu od niv imaat iskustva so duhovniot svet. Tie veruvaat vo
Poslednite denovi na ovoj svet.
Vo taa smisla, mislam deka moème da kaème deka
Korea ja opfa}a Bo`jata Volja. Ako ìveete tri godini vo Korea,
nema da posakate da se vratite vo va{ata zemja. Neodamna,
mnogu Amerikanci ìveeja vo Korea. Koga tie moraa da se vratat
vo Amerika, mnoguod niv ne sakaa da odat, no bidej}i nemaa
izbor, moraa.
Isto taka, Korea ima ~ist vozduh. Klimata e prekrasna.
Klimata na Korea ja pretstavuva klimata na svetot. Koga i da se
napiete voda, nema da imate stoma~ni problemi.
***
Korejcite vo celost ne pokaùvaat silna nezavisnost.
Amerikancite i Evropjanite se poinakvi. Duri i sin na milioner
moè da ne go primi nadomestokot za svoite tro{oci za
{koluvawe koga ima 18 godini. Toj se srami da primi pari od
svojot tatko. Ova sekako e neophodno za negoviot sopstven
razvitok i za pravewe osnova za nezavisnost, no toa e prepreka da
se nasledi tradicijata. Te{ko e da se nasledi edinstvenata
ideologija i patriotizmot na zemjata dokolku ste premnogu
nezavisni, sakaj}i da gi postavite ne{tata sosredeoto~eno na
samite sebe.
3) "Mese~ino! Mese~ino! Svetla Mese~ino!..."
Ima edna pesna: "Mese~ino, mese~ino! Svetla mese~ino!

Le Te Bek igra na mese~inata... Po gradeweto na trisobnata
slamena ku}a, sakam da gi dovedam moite roditeli i da bidam so
niv iljada godini..." Korejskiot narod nikoga{ ne gi isklu~uva
svoite roditeli. Zo{to tie gradat trisobni slameni ku}i? Tie go
razbiraat sozdavaweto, rasteòt i sovr{enstvoto na nebesniot svet.
Tie se soo~uvaat so stradalni~kiot pat na trite posledovatelni
nivoa, posakuvaj}i da ìveat vo zlaten period. Izrecitirav
ednostavna poema, no taa e dokaz za dlabokata qubov na ovoj
169
narod i za ideologijata na Bo`jiot izbor koj moè da sozdade vrski
so prirodnite zakoni na neboto.
Potrebna ni e trisobna slamena ku}a samo kako na~in na
oplemenuvaweto na na{eto religiozno ~uvstvo. Ako nekoj ìvee
vo trisobna slamena ku}a so svoite roditeli po usovr{uvaweto na
oplemenuvaweto na negovoto moralno ~uvstvo toj ne e sin na
predana posvetenost. Toj mora da ìvee vo taa ku}a samo dodeka
gi sretne svoite roditeli. Dokolku negovite roditeli dojdat kaj
nego, tie }e go blagoslovat bidej}i toj stradal vo trisobnata
slamena ku}a. Trisobnata slamena ku}a e osnova za blagoslovot,
no taa ne mesto da se ìvee so ne~ii roditeli.
A kakov vid na ku}a mora da izgradime nie? Mnogu
golema ku}a? Nie }e ja izgradime ku}ata na Bog na zemjata, na
neboto i vo na{ite du{i. No, taa ku}a ne e trisobna slamena ku}a,
tuku edna golema palata - za da moème da bideme zasekoga{ so
na{ite roditeli vo nea. Moète li da go storite toa?
***
Vie mora da bidete Bo`ji vojnici. Satanata mnogupati go
napadna Bo`jiot ideal. Mora da se odmazdime za Bo`jite solzi i
maltretirawe. Mora da kaème: "Satano! Ti si Bo`ji neprijatel.
Bog e mojot tatko. Ovaa zemja e moja. Ti si moj sluga i
neprijatel". Denes ima mnogu religii, no tie ne go re{ile ovoj
problem. Ne moème da imame mir dodeka ne go re{ime.
Od ovaa gledna to~ka, korejskata narodna pesna e
prekrasna: "Mese~ino, mese~ino! Svetla mese~ino! Le Te Bek
igra na mese~inata. Sakam da ìveam so moite roditeli
zasekoga{". Kolku e prekrasno da se misli za ìveeweto so svoite
roditeli zasekoga{! Na{iot narod insistira{e na predanosta i gi
po~ituva{e ~esnite èni i lojalnite ìteli. Vie go odrùvate duhot
na na{iot narod stotici godini. Sega e vremeto da se rodi plodot
od toj duh. Od kogo? Presudno pra{awe e dali nie moème da
doneseme plod za Boga ili ne. Brojni hristijani umrele za Bog.
Nie morame da go doneseme plodot od nivnata `rtva.
***
Nikoga{ ne bidete ta`ni {to ste Korejci. Vo minatoto, vie
bevte ta`ni deka ste Korejci, zar ne? Bidej}i bevte siroma{ni; iako
nie moèvme da bideme gordi deka Korea ima 5.000 godi{na
170
istorija, nie bevme ta`ni zatoa {to sme rodeni vo trisobni slameni
ku}i. Ne sakam da ja slu{am pesnata: "Mese~ino, mese~ino! ..."
Dali nie navistina }e ìveeme so na{ite roditeli vo trisobna
slamena ku}a iljada ili deset iljadi godini? Kakva e nade`ta na lu|
eto vo takva palata?
No, koi se roditelite od taa pesna? Moè da re~eme deka
tie se sovr{eni roditeli. Spored hristijanskoto mislewe, tie gi
pretstavuvaat neboto i mislata za Vtoroto doa|awe. Ako gledame
od gledna to~ka na site lu|e i narodi, ova moè da bide povrzano
so ideologijata na Spasitelot. Dali razbirate?
***
[to baraat lu|eto? Tie ne baraat kral, tuku roditeli.
Roditeli! Koga se zapra{ani so kogo sakaat da ìveat, nikoj ne
veli deka saka da ìvee so kral. Tie sakaat da ìveat so svoite tatko
i majka. Nie ja imeme taa narodna pesna: "Mese~ino, mese~ino!
Svetla mese~ino! Le Te Bek igra na mese~inata. Po praveweto na
trisobnata slamena ku}a so zlatna sekira i sekira od àd, jas }e
ìveam so moite roditeli samo dve godini..." (Ne, ne e taka!)
Bidej}i sakate da ìveete so niv zasekoga{!
Razmisluvaj}i za ova, korejskiot narod e narod koj
primal otkrovenija. Iako ima mnogu prekrasni mesta, tie sakaat
da bidat so svoite roditeli na skromno mesto. Roditelite se nivnite
tatko i majka. Ima samo edna zemja na Bog. Ima li dve zemji?
Dali vie imate dve zemji? Dali Korea e centralnata zemja na
svetot? Ne ni trebaat mnogu dràvi vo izvorniot svet. Ni treba
edna dràva. Roditelot na taa dràva e Bog. Semejstvoto e edno,
narodot e eden. Neboto i zemjata se edno. Dali ima dva
spostvenika? Mora da go razberete ova.
***
Mora da im sluìme na roditelite vo semejstvoto. Za da
go popravime ogor~uvaweto od Adam i Eva, mora da bideme so
roditelite. Dali znaete za trisobnite slameni ku}i? Zo{to gi sakate
tie skromni ku}i?
Od ku}ite, edinstveno slamenite ku}i nosat obleka.
Prostorot za gostite sekoga{ e udoben i kade i da nao|ame,
sekoga{ }e sakame da bideme tamu. Taa soba e dobro mesto za
spiewe na prolet. Koga gradite trisobna slamena ku}a, mora da ja
171
izgradite za da ìveete so tri generacii. Dokolku ne ja izgradite za
tri generacii, kade }e ìveat va{ite roditeli? Otkako }e ja izgradite
taa ku}a moète da ìveete tamu so va{ite roditeli iljada ili deset
iljadi godini. Korejskiot narod e dobar narod. Edinstveno Korea
odi napred so srce na obnova. Dali razbirate?
4) Iska~ete se na preminot na Arirang
Arirang e poznata korejska narodna pesna. Nema da ja

komentiram Arirang. Ima edno selo na qubovta vo posledniot del
na pesnata. Seloto na qubovta go simbolizira neboto. Bidej}i
razmisluvam vaka, nekoi lu|e velat pre~esniot Mun ne ja razbira
ovaa korejska narodna pesna.
Bi sakal da kaàm deka, vo sporedba so drugite, jas ja
razbiram mnogu dobro. [to se ridovite? Nie mora pravilno da se
iska~ime na ridovite. Ima dvanaeset rida: dali se iska~ivte na tie
dvanaeset rida? Ako ne ste se iska~ile na ridovite samo pejte ja
pesnata "Arirang." Kolku rida pominavte?
Iako trieset milioni lu|e ja peele Arirang, nikoj od niv ne
gi preminal ridovite. No, jas gi pominav. Korejskite pesni se
mnogu dobro napi{ani. Prikaznite za [im ûng i ûn Hjang se
soodvetni za objasnuvawe na providenieto na obnovata. Kolku e
prekrasna qubovta na ûn Hjang i Li Mong Rjong! Kolku e
prepora~liva predanata posvetenost na [im ûng! Vo izvorniot
svet, nie mora da go pre~ekame Gospoda i da im sluìme na
Vistinskite roditeli na toj na~in. Zatoa, nie mora da gi premineme
ridovite na Arirang i mora da izvojuvame pobeda! (17-116)
***
[to treba da storime vo Poslednite denovi? Bog }e vladee
so ovaa zemja. Dali nekoga{ ste go slu{nale ova? Ova se
najdobrite zborovi na blagoslov. Koga Bog zapo~nuva da vladee
so svetot, dali vie }e odite tamu ako go znaete mestoto? Dali }e
odite tamu so celoto svoe bogatstvo? Ne e potrebno da se kaè,
vie }e sakate da bidete tamu.
Ako nie Korejcite vospostavime standard, svetot }e dojde
vo Korea prodavaj}i gi svoite bogatstva i peej}i pesni. Dali
znaete {to e Arirang? Zo{to Arirang? Veruvam deka Arirang
172
zna~i qubov, oddeluvawe i svetlina. Qubovta, edna{ zagubena,
povtorno e pronajdena eden svetol den. Nie ja peeme Arirang so
solzi. Ovie solzi se zamenuvaat so sre}a. Nie mora da se
iska~ime na ridot na Arirang i da se sretneme na edno mesto.
Mora povtorno da ìveeme na toa mesto. Ova mora da pomine.
(22-104)
êtvrti del
LU\ETO KOI ]E GO VODAT ÔVE[TVOTO
1. Koi lu|e moàt da go vodat ~ove{tvoto vo Poslednite denovi?
Koj }e dojde kako Mesija vo idnina? Od koja zemja doa|

a toj? Dali e toj pilot na avion? Dali e toj astronaut koj bil na
mese~inata? Ima takvi lu|e, no tie ne se kvalifikuvani da go vodat
~ove{tvoto. Dali slaven nau~nik }e bide Mesija? Ne. Mesija e
religiozen voda~. Bog }e pronajde religiozen voda~ koj moè da
gi nadmine nacionalnostite i kulturite. Bogatite lu|e i lu|eto od
visoko razvienite kulturi ne sakaat da stradaat. Tie odbivaat da
prifatat stradalni~ki pat. Jas vrabotiv mnogu Amerikanci. Koga e
vreme da se odi doma, tie prestanuvaat da rabotat.
Korejskiot narod raboti naporno dokolku ne e zavr{ena
rabotata za koja tie se odgovorni, iako e vreme da se odi doma.
Bogatite sakaat da im e udobno. Tie sakaat lesna rabota i ne
sakaat da iskusat te{kotii. Koga se iska~uvate na planina, mnogu
e te{ko da se dojde na vrvot. Site lu|e koi go sakaat
iska~uvaweto, koi sakaat da odat po pote{kiot pat, se mnogu silni
i izdr`livi. Tie se grubi i cvrsti lu|e. Zo{to se smeete? Tie se
najne~uvstvitelnite, cvrsti lu|e na svetot. Tie se najsilnite i
najupornite lu|e na svetot. Tie se homogen narod.
Eden voda~ mora da ima postojan, nepromenliv duh. Toj
mora sekoga{ da zboruva i da dejstvuva so doverba. Nikoga{ ne
moè da dozvoli negoviot duh da se koleba spored menuvaweto
na situacijata. Nepromenliv narod e onoj koj moè da se nadeva
da go vodi ~ove{tvoto vo idnina.
2. Nasilniot i najizdr`liv narod
173
Koja nacija e najsilnata i najizdr`livata pome|u narodite
na svetot? Ne mislam na zapadna dràva. Koja nacija e
pretstavnik na lu|eto na svetot? Taa nacija poteknuva od
obvrskata da istrae i tie imaat ideologija za istrajnost. Ovaa nacija
mora ja odrì svojata edinstvena ideologija na upornost i da ne
dozvoli nikomu da ja li{i od nea. Isto taka taa mora da ja odrì
svojata tradicija. Evrejskiot narod e takva nacija. Isto i
hristijanite. ûdno e da se kaè "hristijanska nacija". Dali ste go
slu{nale toj termin? Hristijanskata nacija e nasobranata grupa
sosredoto~ena okolu hristijanstvoto. Grupata koja ima religiozna
ideologija kako svoj centar e mnogu uporna. Otkako slu{nala
edna takva ideologija, taa nacija treba da odi napred za da ja
ispolni Bo`jata Volja, duri i da se soo~i so smrtta. Ovaa nacija
mora da bide ubedena vo svojot pat i da veruva vo Bo`jata
za{tita. Bez ova, duri i ~ovekot da e mnogu cvrst, toj }e nema
nezavisna mo} da se iska~i.
Naskoro doa|a krajot na godinata. Dokolku imate plan da
storite ne{to na po~etokot na januari, moète li uvereno na krajot
na dekemvri da kaète: "Jas ja zavr{iv mojata rabota spored
planot i go storiv toa uspe{no!"? Mnogu ne{ta moàt da
proizlezat vo tekot na edna edinstvena godina, pa duri i ako
~ovek ne e cvrst toa ne zna~i deka toj samiot nema sposobnost da
gi nadmine te{kotiite na sekoja situacija koja moè da bide
proizlezena od promenite vo zemjata ili vo svetot. Ova e ìvot.
Dali se soglasuvate so mene?
So cel da gi nadmine te{kotiite i da opstane, ~ovek treba
da ima edinstven vid na mislewe. Kakov vid na mislewe e toa?
Dali e toa filosofija? Ne, toa e religiozna ideologija. Edna
religiozna ideologija e najzastra{uva~kiot vid na razmisluvawe.
Ovoj svet ima potreba da patuva niz ìvotniot pat na nacijata so
religiozna ideologija i isto taka da go pronajde patot koj vodi vo
idninata so razbirawe na minatoto i sega{nosta. Hristijanstvoto
sledelo eden istoriski tek. Sledej}i go hristijanstvoto, }e se
pojavat razli~ni religii. Budizmot i konfucionizmot isto taka
imaat dolgi istorii, a evrejskiot narod iskusil mnogu ne{ta za
vreme na nivniot ìvoten pat od iljadnici godini. Po evrejskiot
174
narod, sledna e korejskata nacija. Ne sum siguren dali Korea ima
cvrsto vospostavena religiozna ideologija ili ne.
Koja nacija treba da bide vode~kata? Vode~ka treba da
bide nacijata koja se sosredoto~uva sebesi na ideologija na
po~ituvawe na neboto. Toa mora da bide nacija koja ~uvstvuva
deka ima edinstvena misija za Bog vo Azija. Ovaa nacija mora da
bide homogen narod, bidej}i sekoja me{ana nacija ne e ~ista.
3. Evrejskiot narod be{e izbran kako vode~ki narod
Evrejskiot narod e edinstven narod so dolga istorija, koja

ne propadnala i pokraj mnogute te{kotii vo svetot niz istorijata.
Evreite bile bez sopstvena dràva dve iljadi godini i bile
pregazuvani pod nozete na mnogu zemji, prezirani i uni{tuvani.
No, i pokraj site tie te{kotii, tie opstanale odrùvaj}i gi svoite
edinstveni tradicii i ideologija so àr. No, evrejskiot narod ima
mnogu ogor~uvawe.
Evrejskiot narod sekoga{ se nosel so mislata deka kolku
pove}e se obespravuvani, tolku pove}e im se potrebni pari i
znaewe.
Taka, evrejskiot narod gi naso~uval svoite deca da u~at
iako toa zna~elo duri i da ìveat kako prosjaci. Trebalo da
zarabotat kolku {to moàt pove}e pari. Mislele deka klu~ot na
mo}ta se parite i znaeweto. So taa motivacija, evrejskiot narod
moè da raboti zaedni~ki za nivnata zaedni~ka cel. Ne mislam
deka evrejskiot narod e isklu~itelno intelegenten. Moème da
vidime mnogu Evrei vo Wujork. Nivnite lica ne izgledaat
pointelegentno od koe bilo drugo. Nivnite lica ne se osobeno
privle~ni.
Dali Bog predizvika Evreite da stradaat za da gi kazni ili
Bog gi nau~i da bidat nacija koja {to moè da izdrì te{kotii?
Dokolku Bog storil Evreite da stradaat nadvor od Negovata
qubov, nacijata koja stradala dolgo vreme }e bide blagoslovena
i }e vladee so svetot. Ova e zaklu~okot. Dali go razbirate ova?
Sudej}i spored Bo`jata Volja, Bog vospostavil izbran
narod ne samo za da mu dade odgovornost, tuku za da mu dade
poseben status. Izbraniot narod e izbran kako nacija koja treba da
175
go vodi svetot. Otkako ova e ispolneto, Bog moè da mu dade na
cel svet ista pozicija i po~it. Koi se karakteristikite na izbraniot
narod? Tie mora da imaat nezavisna sposobnost da go prifatat
celoto ~ove{tvo. Ako go nemaat ova, tie ne moàt da go razberat
celiot svet.
4. Homogeniot korejski narod
Poglednete go korejskiot narod. Izvorno, Korea zafa}ala

{iroko zemno prostranstvo vklu~uvaj}i gi severnite delovi na
Kina. No, denes Korea go pokriva samo ju`niot del na Korejskiot
Poluostrov. Izgleda deka Korea ~eka da pobara pomo{. Koga
Kina ja napadna Korea, Korea pla~e{e: "Pomognete ni". Korea
moè{e da propadne za vreme na svojata dolga istorija. No, tie
opstanaa 5.000 godini zadrùvaj}i se na krajot na Aziskiot
kontinent.
Da razmislime za ova. Teritorijata na Korea e sovr{eno
sozdadena za da gi pre~eka brodovite od stranskite zemji. Nie
sme sre}ni koga }e vidime kako brodovite od drugite zemji doa|
aat vo regionot i pristanuvaat. [to e ova kopno na Korea? Mislam
deka eden poluostrov e podobar od kontinentot za pristanuvawe.
Isto taka, iako Korea e podelena na 38-ta paralela, dokolku tamu
napravime za{titen bedem, nie nema da se izmolkneme. Tajfun
nama da ne odduvani od toa mestoto. Moram da mislam vaka
pozitivno.
***
Korejcite se mnogu gordi na svojata dolga istorija. No,
poglednete ja taa istorija. So {to moàt tie da se pofalat? Tie
edinstveno ìveele vo skromni ku}i 5.000 godini. [to pravele tie
dodeka Amerikancite i Rusite sozdaale vselenski brodovi? Bi
sakal da gi udram korejskite predci i da gi nau~am. [to pravele tie
5.000 godini? Tie ne ispolnile ni{to.
Me|utoa, Korejcite imaat posebna ideologija. Tie go
sakaat Boga. Ova e poinakvo. Tie osobeno gi sakaat duhovnite
ne{ta. Poradi toa, {amanite imaat golemo vlijanie vo korejskoto
op{testvo. Korejcite se interesiraat za idninata. Tie sega àlat za
176
svoite nesre}i, bidej}i stradaat pod bedni uslovi. Zavisat od
sre}ata. Sakaat pretskaùvawa. [to mislite vie?
***
Korejcite se mnogu uporni. Dali razbirate? Niz istorijata
Korejcite izdrùvale mnogu pove}e od Evreite. [to }e se slu~e{e
dokolku Korea be{e napadnata od komunizmot, a korejskiot
narod se resee{e na site strani? Korejcite veruvaat deka iako sega
Korea nema svoja sopstvena ideologija da mu ponudi na svetot,
tie }e vladeat vo svetot vo 25-ot ili 30-ot vek. Toa e ona {to go
mislam.
Petti del
BO@JATA VOLJA ZA IDNINATA NA KOREA
1. Korejskiot narod i nivnata stradalni~ka istorija
Evreite go nadminale `rtvuvaweto nad {est milioni lu|e so

misla deka se izbran narod. Na toj na~in, tie gi obnovile svojot
duh i zemja. Iako i korejskiot narod pominal niz isti stradalni~ki
ìvoten pat, toj ja nema istata misla. Koj }e go vodi korejskiot
narod da se gordee pred Bog kako Evreite? Kako Bog moè da go
priznae korejskiot narod kako {to gi priznal Evreite? Kako moè
korejskiot narod da go natera Boga da go zapameti kako {to gi
zapametil Evreite? Ovie ne{ta se mnogu va`ni problemi.
Zatoa na korejskiot narod ima potreba da misli kako {to
mislele Evreite. I pokraj toa, nie nemame ideali kako Evreite.
Na{ite predci imale nade` da imaat ideal koj }e stane misla na
izbraniot narod i }e go spasi stradniot svet. Tie isto taka se
nadevale da imaat golema mo} za da go nadminat svetot. Niz
nivnata dolga istorija tie imale silna vera deka nade`ta vo bliska
idnina }e donese plod.
Nie treba da gi nasledime nade`ta i stremeòt na predcite
za dobroto na celta, so solzite i so stradawata na na{ite predci.
Treba da odime po istiot pat po koj odele na{ite predci. Treba da
go nadmineme sekoe stradawe so koe {to sme soo~eni. Zatoa,
duri i ako Korejcite nikoga{ ne me razberat, jas }e ja nadminam
sekoja te{kotija. Dokolku tie mi se sprotivstavat, nema da se
177
àlam nikomu i }e odam napred vo Bo`jata nasoka. Do denes za
dobroto na Korea pominav niz site vidovi na stradawa. (109-227)
2. Dramati~nata istorija na Korea
Korea stana `rtva na demokratskiot i na komunisti~kiot

svet. Ako komunizmot go ozna~ime kako crven zmej, a
demokratskiot svet kako bel zmej, sostojbata na Korejskiot
Poluostrov e takva da crveniot zmej ja opfa}a Severna Korea, a
beliot zmej ja opfa}a Ju`na Korea. Dokolku crveniot i beliot zmej
ja zagrizat i rascepat, na toj den sudbinata na lu|eto }e bide
uni{tena; no ako crveniot i beliot zmej ne se podelat, }e proizleze
nov problem.
Ako na{ata zemja moè da izgradi pozicija i avtoritet na
nezavisna, suverena dràva i da ja razre{i presudnata bitka na
sudirot na protivre~nosta me|u komunizmot i demokratijata,
bidej}i postoeweto i na komunizmot i na demokratijata vo Korea
denes e realnost, toga{ }e moème da staneme dràva koja }e
moè da vleze vo novata era na svetskata istorija i dràva koja }e
go vodi svetot kon vospostavuvawe nova kultura.
Tokmu sega, svetskite nastani koi se odnesuvaat na
korejskiot narod se zategnatite odnosi na dvete protivstaveni
grupi na demokratijata i komunizamot. Dokolku napravime eden
~ekor vo pogre{na nasoka, toga{ tamu e komunisti~kiot svet, a
ako se pridviìme samo eden ~ekor vo drugata nasoka, tamu e
demokratskiot svet. Korea e edinstvenoto mesto na svetot kade vi
trpne koàta sekoe utro i ve~er - ne, sekoj ~as - od ovoj vid na
dramati~na situacija, soo~uvaweto na severot i jugot, lice v lice.
Korejskiot Poluostrov e okruèn so Rusija na sever, Kina
na zapad i Japonija na istok. Ova e sostojbata na Korea od
geopoliti~ka perspektiva. Na zemjite od zapad i od sever,
Korejskiot Poluostrov im e potreben za da go napadnat jugot. Na
Japonija í treba poluostrovot za da go napadne severot.
Korejskiot narod zatoa stradal niz istorijata. Dali korejskiot narod
mora da strada zasekoga{? Dali tie }e gi nadminat site vidovi na
stradawa i }e izgradat edna silna dràva? Ako pobarame drugo
mislewe, koj }e né poddrì i koj }e né vodi? Nie ne moème da
178
primime celosna poddr{ka od Japonija, Kina i Rusija. Korea
treba da se obedini so Bo`jata Volja i da odi napred so Negoviot
duh i mo}. Ova e edinstveniot na~in da se vodi korejskiot narod
kon razre{uvawe na site stradawa i kon izgradba na zna~ajna
dràva. Nema drug na~in da se spasi narodot na Korea osven
preku ideologijata soredoto~ena na Bog, koja gi nadminuva
nacionalnite granici i gradi dràva sosredoto~ena kon Nego.
Zatoa jas go vloùvam celoto svoe srce za da vospostavam
obedinet religiozen sistem preku demokratskiot svet sosredoto~en
na hristijanstvoto. (109-230)
3. Mora da se pojavi nova religija za da go sovlada komunizmot
Dali vie znaete {to sum storil dosega? Jas sum onoj koj
sozdade dvièwe za da go obezbedi opstanokot na korejskiot
narod, isto kako i opstanokot na lu|eto od celiot svet. Za da
opstanat lu|eto od celiot svet, ni trebaat sposobnost i mo} celosno
da go sovladame komunizmot. Ova isto taka zna~i da se vodi
strategijata na Soedinetite Dràvi vo sovladuvaweto na
komunizmot. Dodeka svetskiot komunizam vlijae na edna tretina
na globusot nie mora da se razbudime pred celosno da bideme
zavladeani od nego. Ova e na{ata misija. Demokratskiot svet ne
moè da go sovlada komunizmot so svojata sega{na strategija.
Spored toa, na dene{niot svet mu trebna nova ideologija
koja moè da ja sru{i komunisti~kata misla. Dali mislite deka
dene{niot demokratski svet moè da go stori toa? Ne moème da
porekneme deka izopa~uvaweto na hristijanskata misla vo tekot
na dva mileniuma ja predizvika pojavata na komunizmot. Zatoa
demokratijata, koja e zasnovana vrz hristijanstvoto, ja zagubi
svojata mo} da ja kontrolira komunisti~kata ideologija.
Komunizmot se pojavi vo mnogu zemji koi prethodno bile
hristijanski. Tamu toj se vkoreni i se razvi.
Kako rezultat na toa, nam ni treba nova religija za da go
zapo~ne obedinuvaweto na hristijanstvoto i da obezbedi edna
nova misla za ~ove{tvoto. So drugi zborovi, ovoj svet mora da
ima edna nova religija koja {to gi obedinuva site religii,
vklu~uvaj}i gi onie vo sostav na hristijanstvoto. Ovaa nova
179
ideologija mora da go sfati duri i komunizmot. Ovaa nova religija
mora da se pojavi so cel da go spasi ovoj svet. Nie sme vo
sredi{na pozicija i mora da ja ras~istime zbrkata pome|u
demokratijata i komunizmot. Bez demokratskata osnova, nie ne
moème da izgradime celosnata pobeda za da sozdademe
demokratska obedineta dràva Korea. Na korejskiot narod
apsolutno mu e potrebna ovaa nova religija koja }e go prezeme
komunizmot vrz osnova na mislata na ovaa nova ideologija.
Veruvam deka ova e edinstveniot na~in da se spasi celiot narod
za Bo`jata cel. (109-229)
4. [to treba da napravi korejskiot narod
Se}avaj}i se na minatoto, {to e toa {to sega korejskiot

narod mora da go pravi? Denes koga prio|ame na vremeto koga e
neophodna i Nebesnata sre}a i svetskata osnova na qubovta, nie
mora da preneseme tradicionalen ideal na svetot.
***
Od brojnite nau~ni konferencii koi gi odràvme, znam
mnogu priznati nau~nici koi se soglasuvaat so mene. Tie
postojano se obiduvaat da sorabotuvaat so mene. Dokolku
napravam nacionalen univerzitet vo Korea i samo ako moàm da
gi povikam zaedno site onie nau~nici koi, poradi nivniot afinitet,
sakaat da ja posetat Korea, toga{ sum siguren deka edno
prekrasno cve}e na kulturata, koe moè da go vodi svetot, }e
rascveta vo Korea.
Kako {to znaete, preku deset godini odrùvav nau~ni
konferencii na temata Apsolutna vrednost i vloìv ogromni sumi
na pari. Toa ne e zatoa {to ne ja znam vrednosta na parite. Toa e
za dobroto na ve~niot napredok na idninata na lu|eto. Toa e za
ve~noto ~ove~ko osloboduvawe i mir.
Denot koga nie moè da gi razre{ime site ogor~uvawa od
nesre}ite i brojnite maki na lu|eto, Korea }e stane mesto za obuka
za konstruirawe na noviot svet. Sosredoto~eno na Korea, narodot
visoko }e go vee znameto na Bo`jata pobeda i ~esno }e zastane
pred svetot. Go pro{iruvam ova dvièwe za denot koga narodot
na svetot }e se obedini i }e se opremi sebesi so eden princip
180
sosredoto~en na Boga i za toj den koga vo svetot }e moè da
zapo~ne novo-obedinetata hristijanska kultura.
Siguren sum deka }e dojde toj den koga komunizmot }e
bide celosno eliminiran od liceto na zemjata; toga{ nie }e ja
proslavime Bo`jata vlast na dobrinata i pod toa, osloboduvaweto
na narodot. So ova ubeduvawe jas dobrovolno odev po patot koj
{to nikoj ne go razbra.
Izraelcite, duri i niz te{kata ta`na istorijata, bile sposobni
da go izdràt tekot na germanskite progonuvawa bidej}i tie imale
ideologija na izbran narod. No, {to moè Korea da donese za da
zastane na svetskata scena? Za vreme na ovoj period centriran na
Nau~nite konferencii, jas ja predloìv Apsolutnata vrednost. Od
12-tata konferencija, mislam deka mora da organizirame edna
opredelena struktura i da doneseme edna nova kulturna
revolucija. Sosredoto~eno na Apsolutnata vrednost mora da ja
reformirame religioznata nasoka i da ja preizgradime
hristijanskata teolo{ka organizacija. Sosredoto~eno na standardot
na Apsolutnata vrednost, nie treba da gi analizirame i da gi
ispitame filosofijata i drugite studii, kako i site formi na
kulturata. Ova e ne{to {to se pro{iruva od Korea kako centar.
Iako sum progonuvan, jas brzam kako lud bidej}i ja znam ovaa
sostojba i poradi nade`ta deka Korea }e se pojavi vo istorijata,
primaj}i go aplauzot od celiot svet. So drugi zborovi, toa e za
Korea, Tatkovinata na site.
Dami i gospoda, ve molam ne zaboravajte na te{kotiite
na Korea i na ona {to vi go zboruva pre~esniot Mun. Zatoa,
nasledete gi nadeìte na utre{ninata na mesto va{ite predci i
zavetete se deka }e stanete patriotski voda~i koi moàt da se
probijat niz te{kotiite. Ako site vie moète da go storite toa,
Korea nikoga{ nema da propadne. Isto kako {to jas ne propadnav
tuku ostanav ìveej}i niz progonite, dokolku korejskiot narod isto
taka istrae i ìvee za dobroto na svojata dràva i za svetot, ovaa
dràva nikoga{ nema da propadne.
Dokolku se slu~i toa, Kim Il Sung za nekolku godini
nema da bide sposoben da raboti. Ako Narodna Republika Korea
se obedini so Bog i stekne sposobnost da ostvari nezavisnost i
obedinuvawe, Kim Il Sung nema da moè ni{to drugo osven da
181
se spakuva i da pobegne. Svetskiot komunisti~ki blok }e otpadne
kako suvi lisje.
Vode~kata ideologija na Obedinuva~kata crkva e taa
deka semejstvoto ne moè da se odmori dodeka ne se odmori
dràvata, a Obedinuva~kiot rod ne moè da se odmori dodeka ne
se odmori dràvata. Na{ata taga e povrzana so tagata na na{ata
dràva. Na{ata semejna taga e povrzana so na{ata dràva. Site vie
mora da go znaete ova.
Toga{, koj pat mora da go sledi Ju`na Korea? Ju`na
Korea ima edna nadvore{na misija, pa zatoa mora da strada za da
ja obnovi svojata ekonomija. [to mora da storime za da go
dostignme toa? Nie mora da gi sovlademe na{ite vnatre{ni
duhovni problemi.
Denes dràvata e podelena na sever i na jug. Granicata na
38-ta paralela go blokira patot koj na{iot narod mora da go sledi.
Koga }e go zememe ova predvid, ne moème da re~eme deka toa
ne e seriozen problem. Nie mora da se probieme. Me|utoa, so
na~inot na ìvot i so odnosot so koj ìveeme od na{eto
osloboduvawe, nikoga{ nema da se probieme. Ova e zatoa {to so
tekot na vremeto Severna Korea ja gleda Ju`na Korea so silna
izgradena vojska. Vo taa sostojba nie treba da imame posilno
duhovno edinstvo i posilen borben duh.
38-ta paralela ne moè da bide razre{ena edinstveno so
èlbite na na{iot narod. Na{ata Korea se soo~uva so
komunisti~ka zemja koja e pod sistemot koj ja idealizira{e
mo}nata komunisti~ka ideologija i se vooruì so nea. Nie ne
moème da gi ottrgneme od nea dokolku nemame ideologija koja
ovozmoùva duhovno edinstvo i sorabotka.
Od ovaa perspektiva, korejskiot narod ne treba da ja
zazeme pozicijata na ju`no-korejskata izoliranost. Pra{aweto e
kako Ju`na Korea da gi povrze drugite dràvi na Azija i na svetot?
Me|utoa, koga razmisluvam kako Amerika, liderot na
demokratijata, se povlekuva od Korea, mislam za toa kako na{ata
Korea se soo~uva so dene{nata napnata situacija.
5. Patot po koj Korejcite mora da odat
182
1) Obidete se da go pobedite ova izma~uvawe
Kako gi nadminuvate preprekite? Neizbe`no, Korejcite

treba da ja sakaat Bo`jata Volja, ili treba da ja sakaat dràvata. So
cel da ~uvstvuvame takvo ne{to, nie ne moème da imame
voobi~aen ìvot. Nie treba da mislime na lu|eto koi se vo bedna
sostojba. Koga gledame sosredoto~eno na Bo`jeto providenie,
Bog e beden. Sé dosega, Bog go vodel providenieto od pozadina i
sozdavall kulturna zona na demokratijata sosredoto~ena na
hristijanstvoto. No, nitu edna zemja ne moèla da se povrze so
Bo`jeto srce. Ima mnogu zemji i grupi. Nema zemji koi ja ~ekaat
Bo`jata naredba. Iako nie nemame dràva, na{ata grupa moè da
ja ima odgovornosta za Boga sosredoto~no na ideologijata na
narod ili poteklo na narod. Nie sme edinstvenata grupa koja ja
ima odgovornosta za Bog. Bog e beden.
Nie treba da imame beskrajno rasplamten duh za da go
sakame Boga. Da se umre ili da se ìvee ne e vaèn problem. Toa
{to stradam ne e problem. Nie treba da se fokusirame na ovoj
svet na Bo`jeto stradawe. I nie treba da mar{irame po patot koj
go vodi ovoj narod. Vo na{iot duh beskrajno plamnuva
patriotskata misla, sakaweto na lu|eto i sakaweto na Bog, misli
koi se odnesuvaat na sakaweto na neboto. Ako imame sila da
plamneme, nie moème da gi sovlademe site prepreki.
2) Korea moè da opstane samo so Bog
Kulminacijata na smrtta e pred nas. Zatoa nie treba da se

drìme do Bog. Nie treba da ìveeme so Bog. Nie treba da
mislime deka }e propadneme so Bog. Ako sme vo takov
moment, ima voskresenie. Na{ata sudbina e da bideme so Bog.
Kako da im pomogneme da opstanat? Treba da ima dvièwe za da
go oplakuva zlostorot od 6.000 godini i za da go povika Tatkoto
podigaj}i gi dvete race. Ako e taka, Korea moè da opstane.
Kakvi lu|e se mobilizirani ovde? Denes, hristijanite treba da né
prifatat.
183
3) Bidete posvetena li~nost za da napravite veli~enstven do~ek
pred Bog
Spored istoriskoto poteklo na Korea, narodot bil tolku

nesre}en. Ovoj narod bil kolonija pod drug narod i bil preziran od
drug narod. Koga }e se osvrneme na istoriskoto poteklo, gledame
deka teritorijata na Korea ima mnogu istoriski ogor~uvawa.
Korejcite imaat istoriska taga. Ima damki od nesre}nata krv i
nesre}nite solzi od patriotite. Dali imate duh da ja stivnete tagata?
Dali leete solzi so takov duh? Sega nie sme novi predvodnici na
patot na Bo`jata revolucija. Nie imame tela za da ja pottikneme
krvta na predvodnicite i da go pottikneme teloto na
predvodnicite. Nie treba da go molime neboto so narodot i treba
da go ute{ime narodot.
Ako ste takvi, iako denes sme mnogu progonuvani,
apsolutno sme í potrebni na ovaa nacija i na ~ove{tvoto. Ni
nedostasuvaat lu|e koi im se potrebni na dràvata i na svetot. Nie
treba da gi nau~ime lu|eto koi ne znaat za roditelite i za
bratstvoto.
6. Korejskata nesre}a i Bo`jata Volja
1) Zo{to Bog ja izloìl Korea na izma~uvawe
Kako moème da bideme pobedonosni nad izma~uvawata

koi {to na{iot narod mora da gi trpi za da gi nadomesti site
grevovi od istorijata? Vie mora da molite: "Ovoj narod be{e
izbran kako rod na stranata na dobrinata za dobroto na noviot svet
i za da go vospostavi Nebesnoto kralstvo so edna nova ideologija.
Te molime dozvoli ni da se `rtvuvame za da gi nadomestime
grevovite od istorijata". Zo{to Bog dozvolil da podnesuvame
te{ki izma~uvawata stotici godini? Ova na prv pogled e uàsno
ne{to, no Bog napravil oltar za `rtvuvawe za nas so cel da ni dade
blagoslov. Bog né treniral.
[to treba nie da storime? Nie mora da bideme sve{tenici
koi rabotat za obnovata na ovoj svet. Pretstavuvaj}i edna nacija,
nie mora da se pokaeme za na{eto minato pred Boga i da se
184
`rtvuvame so cel da se oslobodime. Vie mora da bidete sve{tenici
za da gi izvedete ovie `rtveni rituali.
Koga se osuduva va{iot narod, vie }e bidete osudeni.
Ova e nebesniot zakon. Koga ja primate osudata vo imeto na
va{ata nacija, ne prifa}ajte ja kako li~na osuda. Poto~no, vie
mora da pomislite: "Znam deka e Bo`ja Volja da se vospostavi
ovoj narod. Dozvoli mi da ja prezemam odgovornosta. Jas sum
`rtvena ponuda koja se kae za minatoto so mojata leva raka i ja
razre{uva sega{nosta so mojata desna raka. Iako sum podelen na
ovoj na~in, ne sum vo pozicija da bidam napadnat od Satanata,
bidej}i ednata strana e istoriska ponuda, a drugata strana e
ponuda za sega{nosta. Te molam primi ja ovaa ponuda!" Mora da
se molite na ovoj na~in i Satanata }e se predade.
***
Za svetot, mora da vospostavime osnova cvrsta kako
kamen. Nie mora da ja izgradime od najcvrstiot vid na kamen. Na
pojdovnata to~ka na ovoj kamen, nie mora da se razvieme i da se
obedinime preku na{ite maki.
***
Dali e dosadno da gi razgleduvame 5-te iljadi godini na
na{ata istorija? Bidej}i istoriskiot pat na Korea bil krvav, nie ne
sakame da razmisluvame za toa. Ovaa mala zemja imala mnogu
krvava istorija. No, sé u{te mora da stradame na krvaviot pat na
istorijata so cel da ja ispolnime voljata na Neboto.
Vo edna zemja moè da prosperiraat i lojalni ìteli i
predavnici. Bo`jata strana nikoga{ ne e ista so Satanskata strana.
Bog e na stranata na lojalnite ìteli. Bo`jata strana be{e napa|ana
od Satanata iljadnici godini i Toj ne moè{e da go bara Svojot
avtoritet. Bog ne moèl da go proglasi svojot sin, semejstvo,
narod ili dràva. Nikoga{ nema da ja zaboravime ta`nata istorija
niz koja Bog moral da se bori so Satanata.
Koga nie vospostavuvame dràva na Bo`ja strana, va`no e
deka nie samite stoime na Bo`jata strana i deka moè da bideme
`rtveni ponudi na ~elo na dràvata. Vie mora da razberete deka
Bo`jata strana ima stradano tolku mnogu i proleano tolku mnogu
krv za da ja odrì stranata na neboto. Stradaweto sé u{te ne e
zavr{eno. Nie mora da leeme krv za da gi nadmineme te{kite
185
situacii. Nie ne pla}ame samo za da ja zadovolime èlbata na
Satanata. Nie mora da rizikuvame smrt i da ponudime
krvoprolevawe za da ja ublaìme Bo`jata taga.
2) Tagata mora da ja zamenime so nade`
Narodot koj sledi jasna cel nema da propadne, tuku sé

pove}e i pove}e }e se obedinuva niz dolgiot period na te{ekotii.
Niz istorijata moème da najdeme primeri za ovoj fakt.
Na primer, iako Evreite pretrpele nepodnoslivi situacii,
tie nikoga{ ne zboravile deka se Bo`ji izbran narod. Iako tie
pretrpuvale progonstvo i taga kade i da odele, prodolìle da se
dviàt napred, cvrsto drèj}i se za nade`ta. Progonstvoto i tagata
ne gi porazile tuku im pomognale da se obedinat i da gi pobedat
svoite te{kotii. Tagata moè da bide pri~ina za razo~aruvawe, no
taa moè da bide pri~ina za sobirawe na vnatre{na energija.
Vnatre{nata energija moè da ja ispolni celta.
Toga{, {to posakuval narodot na Izarel? Tie se nadevale
da ja iskusat mislata obedinuvaj}i go srceto na edna dràva i
narod. Tie tragale po ova i go ~uvale vo svojot duh koga umirale.
Zad sebe ja ostavile tagata za neispolnuvaweto na seto ova. Ja
izrazile svojata smrtna èlba da go ispolnat ova. Koga go gledame
ova, moème da zamislime deka kolku pove}e pominuval niz
taèn tek na istorijata, tolku pove}e ovoj narod moèl da primi
pobedonosna osnova na svetskata istorija niz toj tek na istorijata.
Od ovaa gledna to~ka, narodot gubej}i ja svojata dràva
bila taèn, no ako negovata cel bila cvrsta, tagata bila motivaciija
da primi nade`. Dokolku izrelskiot narod ja imal svojata dràva i
po~uvstvuval taga edinstveno na nivoto na dràvata, tagata bi
prostruila eden den.
Kolku pove}e se sudruvale so ta`nata sre}a bez da imaat
dràva, tolku pove}e ja razvivale koncepcijata za dràva i qubov
na nivniot narod. Bidej}i se soo~ile so taga, tie barale edna nova
dràva i sredina za da gi probijat starite praktiki. Vie mora da
znaete deka ovoj narod eden den }e bide sposoben da stekne
pobeda.
186
Ako ima narod koj ne padnal vo o~aj, tuku se obedinil i
se ispolnuva so qubov za svojata dràva, toga{ nie mora da
mislime deka toj narod ima mo} da ja pridviì svetskata istorija.
3) Nesre}ata na Korea i Bo`jata Volja
Gledaj}i nazad vo minatoto, istorijata na Korea

napreduvala preku zaveri, sudiri, borbi i prikrieno neprijatelstvo.
Nemavme vreme za prostuvawe, razbirawe i me|usebno iskreno
sakawe. Dali znaete zo{to Korejcite, so svojata dolga istorija na
kulturni tradicii, ja potro{ile svojata istorija vo raspravija i borba?
Toa e poradi tainstveniot nebesen zakon spored koj vo Poslednite
denovi Korea mora da ja zavr{i borbata i raspravijata pome|u
Kain i Avel na svetsko nivo. Spored toa, sega e vremeto da se
dovede do kraj ova nivo na Bo`jeto providenie rasprostraneto vo
Korea. No, dokolku nie, koi sme Kain i Avel, ne moème da ja
vospostavime narodnata sfera na Avel, ovoj narod e pobeden od
Evreite. Mora da go imate ova na um.
Sega sre}ata na svetskata istorija napreduva
sosredoto~eno okolu ovoj narod. Podelbata na Korea be{e
blagoslov od Bog za da go napravi ovoj narod voda~ na svetot.
Podelbata na Korea be{e obid Bog da go napravi ovoj narod da
bide model za svetot. Kako rezultat na toa, Bog gi vospostavil
Severna i Ju`na Korea i ja pokaàl Bojàta volja preku
Obedinuva~kata crkva vo Ju`na Korea.
Bidej}i go znaev ova, jas se borev na ~elo na
Obedinuva~kata crkva. Jas ne se borev za Obedinuva~kata crkva,
se borev za idninata na Korea, za vas i za korejskiot narod. Se
borev za da napravam osnova za izbraniot narod da ja ispolni
svojata odgovornost. îja volja e ova? Ova e Bo`jata Volja i
Isusovata volja.
Korea e Tretiot Izrael, koj ja nasleduva providentnata
odgovornost koja Izrael i Vtoriot Izrael, hristijanstvoto, ne ja
ispolni. Bo`jeto providenie mora da bide ispolneto vo Korea. Site
civilizacii mora da donesat plod na Korejskiot Poluostrov. Nie
mora da bideme standardot da go napravime svetot eden
187
sosredoto~eno na Bog. Mora da bide vospostavena novata epoha
na kulturnata sfera na Adam.
***
Bog go vospostavil stebloto na istorijata i rabotel da
sozdade horizontalna sredina niz tekot na istorijata. Bog baral
edna li~nost, semejstvo, rod, narod, dràva i svet koi }e bidat
ovoj lastar. Korea mora da zastane vo pozicija na lastar i mora da
gi iskusi site te{kotii. Iako lastarot (stebloto) stoi vo pozicija da
mora vo isto vreme da gi primi site te{kotii od negovite granki,
toj mora da bide sposoben da gi potpomogne, sovladuvaj}i gi site
niv. Na ovoj na~in, nie, isto taka, mora da bideme sposobni da gi
nadmineme ovie probi koi {to ni gi ispra}a svetot.
7. Korea mora da postoi za dobroto na svetot
Od gledna to~ka na Bo`jata Volja, Korea bila izbrana od

Bog i Korea e centarot na providenieto. Korea mora da pokaè
model na ìvotot za dobroto na drugite. Korea ima providentna
odgovornost da gi sredi i ras~isti site duhovni pri~ini na
providentnata istorija i prednostite i slabostite na istorijata. Iako
Korea ima dobar karakter i kultura, taa ode{e po patot na
premre`jata nesporedlivi vo istorijata. Korea mora da se razbere
od ovaa gledna to~ka.
Isku{enijata na na{ata nacija se providentni i ne se za
samata Korea. Bog o~ekuva od nas da gi razre{ime niv. Sredbata
na istok i zapad, sever i jug i sudirot na duhot i materijata, na
ateizmot i teizmot se slu~uvaat i kruàt okolu Korejskiot
Poluostrov. Toa izgleda kako borbata na edna majka koja ra|a
dete. Nie ne moème da gi re{ime te{kotiite na dràvata i na
narodot so oddeluvawe od Bojèto providenie. Problemite moàt
da bidat re{eni vo odnos na svetot. Sega nie mora da ja ostvarime
Bo`jata Volja i da ja sledime li~nosta koja Bog ja isprati da go
vodi svetot vo odnos na domenot na duhot i da gi pobedime
~ove~kite stradawa.
Osnovata za mene i za Obedinuva~kata crkva se
napraveni so celosno sluèwe na Bo`jata Volja. Ovaa osnova e
pobedata steknata so nadminuvawe na istoriskite progonstva na
188
judaizmot i hristijanstvoto i na nedorazbirawata pome|u Zapadot i
Orientot. Ako Korejcite ìveat za dobroto na drugite, toga{ vrz
osnova na mojata pobeda za svetot Bog }e ni dade pove}e
blagoslov od Amerika. Korea ne samo {to }e gi razre{i svoite
te{kotii tuku isto taka }e bide centar na vistinata, qubovta i mirot.
Bo`jata qubov ne e samo za Korea. Dodeka Korea mu sluì na
svetot, nie moème da gi nosime plodovite od Bo`jiot blagoslov.
***
Kade nie moème da ja primime Bo`jata qubov? Nie
primame qubov vo centarot na svetot koj e osnovata za domenot
na pobedata na Izrael. Zatoa Obedinuva~kata crkva ~eka na
vospostavuvaweto na Izrael. Bidej}i ova vospostavuvawe ne e za
Korea tuku za svetot.
Ne e "svetot za Korea", tuku "Korea e za svetot". Dali me
razbirate? Mora da stoite vo taa pozicija. Ako nie sme Korea za
svetot, nie mora prvo da dademe n{to. Nie moème da napravime
osnova so dobivawe ne{to po davaweto. Ova e principot na
davawe i primawe. Sli~no na toa, {to se slu~uva koga nie
davame za dobroto na na{ata dràva i koga dràvata go prima toa?
Nie moème da se svrtime nazad. Kade moème da se vratime?
Vo Bo`jata dràva. Nie se vra}ame na pozicijata na Kain i na
Avel. Zna~i nie mora da mu dademe ne{to na svetot
sosredoto~eno okolu Korea.
***
Bog saka nie Korejcite da vospostavime uslov na
nadomestuvawe za edinkata, semejstvoto, rodot, narodot,
dràvata, svetot i za kosmosot. Bog na na{iot narod mu dade
odgovornost da go donese spasuvaweto na svetot.
Nam ni e dadena ovaa odgovornost od Bog i nie imame
sposobnost da go ispolnime ova. [to moème da storime? Nie
mora da leeme solzi sosredoto~eno na Bo`jeto srce. Nie mora da
sozdademe osnova za nadomestuvawe koe moè da dostigne
univerzalna i istoriska presvrtnica.
***
Ako vie ìveete za Bog, ako navistina go znaete Boga i
ste sigurni za va{ata vrska so nego, ako ste rodeni i ìveete za
negovo dobro, ne smeete da prigovarate. Zo{to? Nie mora da ja
189
ispolnime obnovata na svetot. Ne e va`no dali jas }e umram ili }e
umre nekoj ~len na Obedinuva~kata crkva. Ako Bog moè da
donese spasuvawe na svetot preku propa|aweto na Korea, Bog }e
go spasi svetot po patot na taa `rtvena ponuda. Svetot e na prvo
mesto.
Za da go stori toa, korejskiot narod mora da se obedini
{to e mo`no pobrgu i Severna i Ju`na Korea mora da stanat edno.
Zatoa preku ova, Korea mora da bide `rtvena ponuda pred Bog.
Ako svetot primi osloboduvawe i spasuvawe preku Korea, Korea
nema da propadne. Korea }e napreduva so popraveniot svetski
napredok. Dokolku se obedinat narodot na zemjata koja moè da
primi spasuvawe i tie koi naporno rabotat za taa cel, taa zemja
koja naporno raboti moè da stane centralna dràva. Na toa mesto
nema da ima taga.
***
Vo slu~ajot koga korejskiot narod izbran od Bog ja
poddrùva Bo`jata Volja, ednostavno }e go dostigne golemoto
delo na svetskata obnova. Ako korejskiot narod e obedinet,
svetskata obnova }e bide dostignata lesno. Jas imam misija da ja
prezemam taa odgovornost i da go vodam razvitokot na
Obedinuva~kata crkva vo soglasnost so ovaa sudbina. Vie treba
da go sfatite ova i celosno da se posvetite sebesi da odite vo
~ekor so ova.
***
Koj e edinstvenot pat da se odi napred? Vie treba da
zastanete vo pozicija da bidete obedineti so Bog sosredoto~eni na
nasokata na Bo`jeto providenie. Nie mora da bideme narodot koj
moè da bide povreden namesto svetot nosej}i ja sekoja svetska
taga i koj moè da za~ekori napred, vleguvaj}i duri vo ~elusta na
smrtta, so prezemewe na odgovornosta za tagite na svetot. Na toj
na~in, iako narodot nema zemja za da ìvee i }e bide rasean niz
svetot, sé dodeka ideologijata ostavena od ovoj narod prodolùva
da postoi, nebesnata sre}a }e se pridviì niz taa misla za da gi re{i
svetskite problemi. Dali razbirate?
Ve molam ne bidete gordi na kulturata na na{iot narod.
Ne bidete gordi na avtoritetot na hristijanskiot narod na svetsko
nivo vo ova vreme. Ako ovoj narod ne moè da ja prezeme
190
odgovornosta za svetot na tagata koj doa|a naskoro, }e ja zagubi
svojata vlast i nade`. No, iako narodot e vo bedna pozicija,
nemo}en da ja odrì svojata vlast, toj }e se sretne so domenot na
pobedata dokolku ima nacionalen karakter koj moè da bide
krvavo i mo}no odgovoren za tagata na svetot. Edinkite,
semejstvata, narodite, dràvite i svetot ~ekaat za takov svet na
pobeda. Zatoa ne bidete obeshrabreni i borete se do kraj.
Iako ste osameni sve{tenici ili vodite nesre}ni i ta`ni
ìvoti progonuvani kako skitni~ki rod, ovaa dràva treba da bide
odgovorna za svetot na tagata koj doa|a. A toga{ nejziniot
narod }e bide zasekoga{ blagosloven od Bog. Na krajot toj }e
zavladee so svetot. Za da bidete od ovaa dràva, vie mora da ja
napu{tite nacionalnata kultura i nacionalnata vlast. Dobro e tie da
se zagubat. Za da go osvoite svetot, mora da gi prekinete site
vrski so ne{to ograni~eno. Ako edna grupa go ima ova gledi{te,
taa grupa eden den }e go ispolni utvrdenoto vreme.
***
Nie treba da znaeme so {to se naramuvame. Ona {to go
nosime mora da ja oslobodi aziskata nacija. Toa mora da gi
oslobodi Korea i Amerika spored Bo`jata Volja. Toa e ona {to
mora da go storime. Podocna moème da se odmorime. Pred sé,
nie mora da ja razre{ime nesekojdnevnata taga na Bog.
Treba da se pojavi edna dràva koja{to }e gi poni{ti site
istoriski gre{ki. Nie treba da popravime sé.
8. Rodot mora da ispora~a qubov
Nie mora da staneme Be Dal rod [Be Dal e najstaroto ime

za korejskiot narod]. [to zna~i Be Dal? Rod Be Dal e rod na
ispora~uvawe. [Be Dal e isto taka korejski zbor za
"ispora~uvawe"].
Koga go ~ekate va{iot sakan koj e daleku, koj vi gi dava
vestite od nego? Koj vi dostavuva pisma od nego? Po{tarot
ispora~uva pisma. Dali ste zadovolni koga gi primate tie pisma?
Dale nekoga{ ste se odnesuvale dobro kon po{tarot? Dali
ste ~ekale sé dodeka va{ite o~i iskoknuvaat za pismoto, a koga
go primate pismoto od po{tarot, dali samo ste se vratile doma bez
191
da mu dadete na po{tarot ne{to za jadewe, iako e vreme za
ru~ek? Po{tarite se za àlewe. Iako tie dostavuvaat prijatni vesti
na mnogu lu|e, nikoj ne im dava bak{i{. Ve molam krenete raka
ako nekoga{ ste se odnesuvale dobro barem edna{ kon po{tarot.
Nikoj ne se odnesuval dobro kon ovoj beden narod.
Bog í dal na Obedinuva~kata crkva odgovornost da bide
po{tar. ]e stanete li ispora~ateli koi nosat prijatni vesti vo sekoja
ku}a? Koga e mnogu toplo, dali po{tarot so potta koja se sleva
po nego, moli za malku voda? Ispora~atelite sekoga{ se prezreni.
Korejskata rasa e ispora~atel. Imeno Obedinuva~kata
crkva e ispora~atelot. Nie mora da bideme ispora~ateli na qubov.
Ajde da bideme rod za isporaka davaj}i ja Bo`jata qubov na
svetot. Kolku e prekrasno ova. Kakov vid na narod? Be Dal
narod.
A toga{, {to zna~i toa da se bide narod oble~en vo belo?
Koga sme na pogreb, nie nosime bela obleka. Belata obleka se
koristi kako prepoznatliva oznaka. Moè li ne{to crveno ili òlto
da se istakne vo temna no}? Edinstveno belata boja moè da se
istakne. Edinstveno belata boja moè da se istakne vo ovoj temen
svet.
Na toj na~in, edinstveno belo-oble~eniot narod, koj se
sosredoto~uva na Bo`jata qubov, moè da bide prepoznatliv vo
ovoj temen svet. Jas rabotev na ova sosredoto~eno na
Obedinuva~kata crkva.
9. Korejskiot narod mora da go probie patot na krstot
Denes nie Korejcite sme vo dolinata na skeletite. Nie

mora da isturime maslo i voda na ìvotot na ovaa dolina. Nie
mora da ja oìveeme dolinata. Dali go ~uvstvuvate ova?
Zo{to denes Korea se soo~uva so ovoj uàsen vrte`?
Zo{to Korea e tolku bedna? Dodeka Korejcite ne ja soble~at
svojata stara obleka tie ne moàt da ja nosat novata obleka. Tie ne
moàt da ja soble~at svojata stara obleka vo nebesniot svet.
Otkako }e se soble~at vo zliot svet, bidej}i taa obleka e onaa od
zliot svet, tie mora da odat napred vo noviot svet. Ako tie
192
sozdadat pat za nacijata da prodolì, taa nacija }e mu donese na
svetot svetlina.
Nie sme narod koj tivko vodi vojna. Nie tivko ja
predvodime kreposta na idninata. Ako ja izbegneme ovaa
pozicija, na{ite predci }e taguvaat i trieset milioni Korejci i
nivnite potomci }e stradaat desetici ili stotici pati pove}e. Zatoa
nie mora da ja prezememe ovaa odgovornost. Ne pla~ete samite
duri ako pla~ete. Isus proleal mnogu solzi. Toj pla~el kopneej}i
za svoeto semejstvo, za svojot narod i za svetot. "Lisicite imaat
legla i pticite nebeski - gnezda; a Sinot ôve~ki nema kade glava
da potsloni" (Matej 8:20). Koga mislime za ovie zborovi na Isus,
moème da razbereme deka toj bil tolku nesre}en. Zo{to Mesijata
opstojuval vo takvi bedni okolnosti? [to moèl Isus da primi vrz
osnova na ~etiri-iljadigodi{nite Bo`ji stradawa? Ako edna li~nost
go iskusuva Isusovoto srce, moli za obnovata na zagubenoto nebo
i e posvetena na Bo`jata Volja, nie mora da ja sledime taa li~nost
na Avel.
Bog ne moè da go ostavi izbraniot narod bidej}i Bog
sekoga{ ostanuva so izbranite koi mora da go probivaat patot na
krstot. Nie mora da go sledime ovoj pat bidej}i Bog né izbra nas.
Nie ne moème da se vratime vo na{iot roden grad bidej}i mora
da odime po ovoj pat. Otkako }e go zavr{ime ovoj pat, {to treba
da storime? Nie mora da gi izbrkame ovie nesre}ni okolnosti i da
go proterame gorkiot pat na krstot zasekoga{ od ovoj narod. Nie
mora da dademe sé od sebe za da go vovedeme denot na
ispolnuvweto na Bo`jata Volja. (13-270)
193
Glava 3
PODELENATA KOREA I SVETOT
194
195
Prv del
VTORATA SVETSKA VOJNA
1. Providentnata perspektiva na sekoja dràva
Preku Padot, Bog, Adam i Eva stanale neprijateli. Adam

i Eva stanale neprijateli i Kain i Avel stanale neprijateli - tatkoto,
majkata i decata, site stanale neprijateli. Koga domenot na sekoj
od ovie neprijateli se pro{iruva, tie go proizveduvaat istiot plod.
Ona {to se slu~uva na krajot e toa {to vo Satanskiot svet se
pojavuvaat dràvi vo pozicija Adam, kako i na Eva i na
arhangelot. Nasproti niv, na Bo`ja strana ima dràva vo pozicija
na Adam, kako i na Eva i na arhangelot. Ovie dve grupi se borea
me|usebno vo sudirot na svetsko nivo za vreme na Vtorata
svetska vojna kako Sili na oskata i Sili na alijansata.
Taa vojna ja zapo~naa Silite na oskata na Satanskata
strana. Japonija, koja be{e Satanskata dràva vo pozicija na Eva,
go okupira{e Orientot, osobeno Korea. Se razviva{e idejata za
Golemata isto~no-aziska sfera za zaedni~ki napredok, prethodej}i
mu na Bo`jiot ideal, kako predizvik na Bo`jiot izvoren ideal od
Satanskata strana. Japonskata [into religija priznava "osum
milioni boèstva", no osnovnoto boèstvo na ovaa dràva vo
pozicija na Eva e Amateracu Ominokami, ènsko boèstvo.
Na Bo`jata strana, Anglija be{e dràva vo pozicijata na
Eva. Amerika be{e rodena od Anglija, pa Amerika e dete na Eva
i vo pozicija da ja sledi. No, ne e mudro za Amerika da ja sledi
196
Anglija celo vreme. Primer be{e vojnata na Foklandskite Ostrovi.
Amerika ne treba{e da ja poddrì Anglija. Vo idnina taa treba da
zastane kako dràva vo pozicija na Adam sosredoto~eno na
nebesniot standard.
Vo Vtorata svetska vojna, obnovenata dràva vo pozicija
na Eva bila Anglija, a obnovenata dràva vo pozicija na
arhangelot bila Francija. Na Satanskata strana dràvata vo
pozicijata na Adam bila Germanija, dràvata vo pozicijata na Eva
bila Japonija, a dràvata vo pozicija na arhangelot bila Italija. Tie
trite zaedno sozdale ~etiripoziciona osnova sosredoto~eno na
Satanskiot ideal, koj se postavil sebesi na najvisokata pozicija.
Dodeka na nebesnata strana Silite na Alijansata sozdale
~etiripoziciona osnova sosredoto~eno na Bog. Vtorata svetska
bila re{ava~kata bitka na svetsko nivo. Otkako nebesnata strana
izvojuvala pobeda, Satanskiot svet moèl da bide vraten na
nebesnata strana. Na krajot, komunizmot go zapo~nal svoeto
postoewe na svetsko nivo na Satanskata strana.
***
Vo Vtorata svetska vojna, Sojuzni~kite sili na
Soedinetite Dràvi, Anglija i Francija bea vo pozicija na Adam,
Eva i na arhangelot. Od druga strana, Silite na oskata vo sostav
Germanija, Japonija i Italija, bea vo pozicija na Adam, Eva i na
arhangelot. Zo{to Japonija i Anglija bea dràvi vo pozicija na
Eva? Bidej}i tie se ostrovski dràvi. Ostrovskite dràvi
sekoga{ kopneat za subjekt i na toj na~in tie se vo pozicija na
objekt kon kontinentot.
Anglija gi sozdade Soedinetite Dràvi. Spored toa,
Soedinetite Dràvi se vo pozicija na sin na Anglija. Ova navestilo
deka pri Vtoroto doa|awe, Mesijata }e dojde preku teloto na èna.
Gre{kata na Adam, Eva i na arhangelot go predizvikala Padot.
Zatoa nie treba da nadomestime za Padot spored zakonot na
nadomestuvawe. Vtorata svetska vojna se slu~ila za da go ispolni
toa nadomestuvawe.
2. Misijata na Anglija kako dràva vo pozicija na Eva
197
Zo{to vo modernata istorija Anglija doìveala renesansa i
primila mnogu blagoslovi? Bi sakal da ja objasnam pri~inata.
Anglija ima{e mnogu kolonii niz cel svet. Zdrav razum e deka
okupiraweto na mnogu dràvi ne e prifatlivo dejstvo. Me|utoa,
Anglija napravi golema usluga za hristijanstvoto. Taa go
promovira{e Hristovoto u~ewe. Taa obezbedi golem blagoslov za
sekoja kolonizirana dràva. Toa bila Bo`ja strategija da se donese
negovata poraka preku osvojuvaweto na angliskite kolonii.
Kako se razvila zapadnata kultura so preminuvaweto od
poluostrovskiot grad Rim za da na krajot donese plod vo Anglija?
Dali vi e toa misteriozno? Edna ostrovska dràva kopnee po
kontinentot. Nie moè da se odnesuvame kon kontinentot i kon
ostrovot kako kon ma` odnosno èna. Bo`jeto providenie na
obnovata e da se vospostavi domenot na edna sovr{ena nevesta.
So drugi zborovi, Bog baral èna. Ova e pri~inata zo{to trebalo
da bide vospostavena hristijanska dràva vo Bo`jeto providenie.
Taa dràva bila Anglija. Ova e vistinskata pri~ina zo{to taa bila
blagoslovena.
Mnogu lu|e velat deka vo istorijata na Anglija kralicite
vladeele dobro. Dali znaete zo{to Anglija bila pobedonosna
dràva vo Prvata i vo Vtorata svetska vojna? Anglija ja prezela
celata odgovornost poradi nejzinata pozicija na majka. Zatoa
mora da se pojavi dràvata vo pozicija na majka i da go pobedi
Satanskiot svet vo poslednata bitka. Anglija e dràvata vo
pozicija na majka.
Germanija bila neprijatelska dràva vo Prvata i vo
Vtorata svetska vojna i, isto taka, taa }e bide vo pozicija na
neprijatel vo Tretata svetska vojna. Komunizmot e marksizam i
germanizam. Misijata na dràvata vo pozicija na majka e vo
Poslednite denovi da go izbrka Satanata. Toga{ moè da bide
vospostavena osnovata za neboto.
Anglija gi sozdade Soedinetite Dràvi kako postar sin.
Zatoa Anglija mora da se obedini so Soedinetite Dràvi. Anglija
treba da vlijae na Soedinetite Dràvi. Koga sinot e pred gre{ka,
majkata treba da bide sposobna da go kontrolira i da go zapre.
Eva, vo pozicija na majka zgre{ila prva, a podocna Kain, sinot,
198
napravil grev. So cel da se obnovi ova, majkata i sinot mora da se
obedinat i da go pobedat Satanata. (54-128)
***
Anglija be{e edna od pobedonosnite dràvi vo Prvata
svetska vojna. Bog ja za{tituva{e dràvata bidej}i taa ima{e
dobra vera i be{e pravedna. Germanija veruva{e deka }e gi
pobedi Sojuzni~kite sili i zatoa gi napadna. Me|utoa Germanija
be{e pobedena od Anglija. Zlata strana sekoga{ napa|a prva, no
na krajot taa e pobedena. Sekoga{ koga imate dobra vera vo
Boga, nitu edna sila ne moè da ve pobedi. Vo Vtorata svetska
vojna Hitler veruval deka negovata dràva moè da gi pobedi site
dràvi i gi napadnal prv. No, toj bil pobeden bidej}i Anglija imala
silna vera vo Boga. Treba da znaete deka dokolku imate dobra
vera vo Boga, toga{ vie moète da pobedite vo site vidovi bitki.
Za sre}a, Anglija nikoga{ ne napadnala prva. Ova e pri~inata
zo{to Bog moral da ja za{tituva.
Duri i denes Germanija ja ima smelosta da gi kontrolira
evropskite dràvi. Me|utoa, ruskata komunisti~ka partija go gleda
demokratskiot svet kako nejzin plen i go napa|a. Dokolku moàt
da se obedinat Germanija i Rusija, toa }e í sozdade golem
problem na Anglija. Vo kakva sostojba e Anglija sega? Nejzinata
vlada nema da go prifati komunizmot. Angliskiot narod,
vtemelen vrz konzervativnata partija, ne moè da se obedini so
komunizmot.
Vo sredi{teto na sorabotkata pome|u Soedinetite Dràvi i
Kina, Bog treba da ja za{titi Anglija. Bog ima golema nade` za
Anglija. Majkata sekoga{ treba da pobeduva vo site vidovi bitki.
Ako taa pobedi, Anglija, vo pozicijata na majka, nikoga{ nema
da propadne. Me|utoa taa ne treba da stane dràva koja {to ja
prifa}a komunisti~kata misla. Samo koga se povrzuva so
hristijanskata misla, koja e Bo`jata misla, taa nikoga{ nema da
propadne. (54-124)
3. Soedinetite Dràvi i Vtorata svetska vojna
199
Soedinetite Amerikanski Dràvi, sosredoto~eni na
hristijanstvoto, vedna{ po Vtorata svetska vojna bea vo pozicija
da go dovedat svetot da bide edna dràva. (167-67)
***
Od Vtorata svetska vojna, Soedinetite Amerikanski
Dràvi bea klu~nata dràva za opfa}awe na celiot svet.
Soedinetite Dràvi bea klu~nata dràva za izvojuvawe pobeda vo
Prvata i vo Vtorata svetska vojna. Vo toa vreme Anglija ne be{e
vo klu~nata pozicija. [to treba{e da storat Soedinetite Dràvi?
Silite na oskata na Germanija i Japonija bea vo pozicija na
Satanata, bidej}i tie ubija mnogu hristijani i Evrei. Za vreme na
japonskoto progonstvo bea ubieni mnogu korejski hristijani.
Soedinetite Dràvi treba{e da ja prezemat kontrolata na
site kolonii koi gi kontroliraa Silite na oskata. Sekoe par~e zemja
treba{e da bide kontrolirano od Soedinetite Dràvi. Me|utoa,
Soedinetite Dràvi ne moèa da ja ispolnat misijata. Dràvite kako
êhoslova~ka, Jugoslavija i Albanija, koi gi kontrolira{e
Germanija, ne treba{e da í bidat prepu{teni na Rusija. Soedinetite
Dràvi treba{e da gi vodat ovie dràvi. Zo{to Germanija be{e
podelena na Isto~na i Zapadna? Sekoja dràva treba{e da bide
rakovodena od Soedinetite Dràvi. Vo toa vreme Soedinetite
Amerikanski Dràvi treba{e poagresivno da pregovaraat za ovie
pra{awa so Rusija, bidej}i vo vojnata Rusija se vklu~i vo
sredinata, ne od po~etokot.
Soedinetite Dràvi ne ja ispolnija svojata misija. Dokolku
vo toa vreme Soedinetite Dràvi ja ispolnea svojata misija,
komunistite nema{e da najdat tlo za da napreduvaat. Mnogu od
Bo`jite mladi lu|e bea `rtvuvani za Bo`jeto providenie za da se
pro{iri Bo`jata teritorija i da se najde Bo`jiot narod. Me|utoa toa
nikoga{ ne be{e ostvareno.
Podelbata na Germanija i na Korea e golemata gre{ka na
Soedinetite Dràvi. Neprijatelot }e ja zeme celata prednost od
gre{kata na Soedinetite Dràvi. Poradi neuspehot na Soedinetite
Dràvi po vojnata najgolema korist imaa komunistite. Po vojnata
Germanija i Japonija se razvivaa pobrzo. Vo prethodnata istorija,
porazenite dràvi nikoga{ ne se razvija.
200
Neprijatelskite dràvi se blagosloveni, no Soedinetite
Dràvi se povlekoa od Evropa i od Azija. Od Bo`ja perspektiva
tie ne ja ispolnija svojata misija. Zatoa dràvata sega propa|a.
Hristijanstvoto propa|a bidej}i ne ja ispolni svojata misija.
Hristijanstvoto i Soedinetite Amerikanski Dràvi treba{e da se
obedinat i da go izbrkaat komunizmot. (54-160)
***
Koi bea gre{kite na Soedinetite Dràvi i na Anglija vo
vremeto na ruskata invazija na Ungarija, Polska i êhoslova~ka?
Slobodnite dràvi ne moèa da gi poddràt dràvite ugnetuvani od
Rusija. Ako tie gi poddrèa ugnetenite dràvi, tie }e imaa cvrsti
vrski so Jugoslavija, êhoslova~ka i Romanija protiv Rusija. Vo
toa vreme Jugoslavija be{e protiv ruskata politika, a vo Romanija
i êhoslova~ka se slu~ija dejstva za sloboda. Poradi molkot od
Soedinetite Dràvi, tie gi zagubija isto~no-evropskite dràvi.
Rusija ja mobilizira{e armijata za da go kontrolira balkanskiot
prostor za svoite idni celi. (54-160)
4. Odgovornosta na Soedinetite Dràvi i podelbite na Germanija i

na Korea
Sojuzni~kite sili pobedija vo Prvata svetska vojna poradi

klu~nata uloga na Soedinetite Amerikanski Dràvi. Poradi
Soedinetite Dràvi, Anglija i Francija, isto taka, bea pobedonosni
dràvi. Vo Vtorata svetska vojna, Ajzenhauerovata invazija na
Normandija donese pobeda vo vojnata. Soedinetite Dràvi imaa
odgovornost da rakovodat so svetot koj be{e protiv
demokratskiot svet. Soedinetite Dràvi imaa dobra prilika da
rakovodat so dràvite koi bea kontrolirani od Germanija i
Japonija, vklu~uvaj}i gi Kina i Korea. Toga{ Soedinetite Dràvi
moèa da odat napred da go opfatat celiot svet. Dali toa be{e
vozmo`no ili ne? "Da, toa be{e vozmo`no".
Sojuzni~kite dràvi voop{to ne treba{e da pregovaraat so
Rusija. Tie treba{e da ja zaprat ruskata ekspanzija vo isto~no-
evropskaite dràvi. Soedinetite Dràvi treba{e da ja primenat
svojata najgolema mo} za da ja zaprat ruskata ekspanzija.
Neuspehot na Soedinetite Dràvi ja predizvika podelbata na
201
Germanija, Korea i na Kina. Rusija ne stori ni{to za da ja
predizvika podelbata. 38-ta paralela, isto taka, e proizvod od
neuspehot na Soedinetite Dràvi. Vo toa vreme tie imaa mo} da
rakovodat so celata svetska situacija.
Soedinetite Dràvi imaa odgovornost da izgradat cvrsta
Organizacija na obedinetite nacii sosredoto~ena na sopstveniot
avtoritet i da go zaprat napreduvaweto na ruskata sfera na vlijanie
niz svetot. Me|utoa, Soedinetite Dràvi ja zagubija golemata
mo`nost koja {to Bog ja podgotvi.
Potoa, Truman treba{e da ja poslu{a preporakata na Mek
Artur da se napadne teritorijata na Kina i potoa da se zapre
ruskata ekspanzija. No, toj ne go stori toa i so toa zagubi dobra
mo`nost. Soedinetite Dràvi moèa da vladeat so koloniite koi bea
kontrolirani od Anglija i od Francija, Kina i duri site aziski
dràvi. Dve tretini od celiot svet moè{e da bide rakovoden od
Soedinetite Dràvi.
Tie imaa golema mo`nost da rakovodat so cel svet. Ovaa
mo`nost be{e providenie od Bog. (80-249)
***
Podelbata na Korea be{e neuspeh na Soedinetite Dràvi.
Na konferencijata vo Potsdam Ruzvelt, êr~il i Stalin ja
predizvikaa podelbata na Korea. Me|utoa, ovaa podelba be{e
rezultat na golemata gre{ka napravena od Soedinetite Dràvi
bidej}i tie go imaa avtoritetot koj dojde so pobedata vo Vtorata
svetska vojna. (67-152)
***
Celiot svet }e ima{e mo`nost da izgradi edna dràva.
Neuspehot na Soedinetite Dràvi i na hristijanstvoto dovede do
podelbata na Korea. Vo 1948 godina, dvete Korei vospostavija
sopstveni vladi vo poziciite na Kain i Avel. Kako rezultat na toa,
svetot be{e podelen na demokratski i komunisti~ki svet.
Demokratskiot svet, sosredoto~en na hristijanskata misla, izgradi
edinka, semejstvo, dràva i svet od tipot na Avel. Od druga
strana, komunisti~kiot svet gi izgradi sopstvenite edinka,
semejstvo, dràva i svet od tipot na Kain.
Vo demokratskiot svet, sekoga{ koga ima me|useben
konflikt, tie se podeleni so brojot 12 kako {to se 12 roda i 12
202
bra}a. Ovoj vid na fenomen doa|a od podelbata i konfliktot vo
hristijanstvoto. (1986.1.1)
***
Neuspehot na Soedinetite Dràvi dovede do podelbata na
Korea i do padot na svetot. Ova e pri~inata zo{to nie mora da
odime po patot na nadomestuaweto. Za da go obnovime
slobodniot svet i da ja zapreme ekspanzijata na komunizmot, nie
mora da go platime nadomestokot. (19811.2.10)
5. Misijata na Soedinetite Amerikanski Dràvi i na Obedinietite

nacii
Vsu{nost, Soedinetite Dràvi ne moèle da ja sfatat

svojata misija i tie storile sé {to tie posakale. Tie storile mnogu
ne{ta za svoe sopstveno dobro. Tie mislele deka svetot postoi za
nivno dobro i deka demokratijata, isto taka, postoi za nivno
dobro. Tie ne dejstvuvale kako dràva sosredoto~ena na Bog.
Bo`jata Volja e da gi spasi Soedinetite Dràvi za svetot.
Soedinetite Dràvi bile klu~niot osnova~ki ~len za Obedinetite
nacii, no tie sega gi napravija ON nefunkcionalna organizacija.
Denes komunisti~kite dràvi gi zazedoa ON. Neprijatelite gi
zedoa site blagoslovi koi treba{e da gi zemat Bo`jite dràvi.
Bo`jata strana gi zagubi Azija, Evropa, Afrika i Ju`na Amerika.
Koga Soedinetite Dràvi se vratija od Vietnamskata vojna, Bog
be{e mnogu taèn. Koga Bog ja pogledna taa sostojba, Toj ne
moè{e da bide sre}en. Nikoj pove}e ne im veruva{e i ne im se
voshituva{e na Soedinetite Dràvi, bidej}i tie dejstvuvaa samo za
sopstveno dobro.
Nikoj ne veruva deka Soedinetite Dràvi ja ispolnile
svojata sopstvena misija za svetot. Dokolku Germanija, Francija i
Italija stanea komunisti~ki dràvi, narodot na tie dràvi isto kako i
narodot na Azija }e gi obvinea Soedinetite Dràvi za neuspeh. Tie
}e bea dràva neprijatel na svetot, vklu~uvaj}i go komunisti~kiot
reìm. Na krajot }e propadnea. Ako narodot na Soedinetite Dràvi
ne se razbudi, dràvata naskoro }e propadne. Poglednete ja
sostojbata na odnosot pome|u Filipinite i Soedinetite Dràvi i
pra{aweto na Tajlandskiot aerodrom. Ovie dràvi imaat
203
neprijatelstvo kon Soedinetite Dràvi. Bog im veruva{e na
Soedinetite Dràvi i im go dade celiot avtoritet da rakovodat so
svetot. Me|utoa, tie ne ja ispolnija svojata misija i moàt da
propadnat. Dràvata }e ja primi Bo`jata osuda preku socijalni
problemi, kako {to se raspadot na semejstvata, nemoral i
narkomanija. Ova e pri~inata zo{to komunistite velat "Amerika e
na{iot mamec". Narodot na Amerika ne treba da bide gord samiot
na sebe. Taa e sega vo mnogu sramna pozicija. (80-251)
***
Za 60 godini, od 1917 do 1977 godina, komunisti~kite
dràvi zaposednaa nad edna tretina od svetot. Kako {to znaete
brojot "6" e broj na Satanata. Vo Poslednite denovi
komunisti~kite dràvi }e zazemat dve tretini od svetot. ]e dojde
vreme koga sekoj }e kaè deka "sega demokratskiot svet propa|a".
Denes e vremeto na Poslednite denovi.
Vo ON, Soedinetite Dràvi, Korea i Izrael se vo osmena
polo`ba. Site drugi se na stranata na komunistite. Koja e misijata
na Soedinetite Dràvi vo ovaa to~ka? Tie ne smeat da se obedinat
so Satanskiot svet tuku so duhovniot svet. Tie mora da go
rekonstruiraat sistemot na demokratskiot svet. Bo`jata Volja za
Soedinetite Dràvi e: da se oslobodat od komunisti~kite dràvi vo
ON i da gi priznaat ON. Soedinetite Dràvi mora sega da ja
napravat taa opredelba.
***
Dokolku hristijanskite zemji se obedinat, komunistite ne
moàt da zastanat kade bilo vo svetot. Zatoa, treba da ima
hristijanski ON, sosredoto~eno na Soedinetite Dràvi. Tie mora
da sfatat deka hristijanstvoto vo dràvata ima golema
odgovornost da go obedini hristijanskiot svet.
Vo hristijanskite ON, tie raspravaat za borbite vo svetot i
za Bo`jeto providenie za svetot. Vo isto vreme tie rabotat za
svetskiot mir. Duhot na hristijanskite ON treba da bide qubovta i
`rtvata za dobroto na Bog i bli`nite. Toa treba da bide mesto kade
{to e ispolneta nade`ta na ~ove{tvoto. Tie ne bi raspravale za
vojna, pove}e bi go istraùvale patot za blagosostojbata na svetot.
Dokolku hristijanskite ON bea vospostaveni porano,
nema{e da ima mesto komunistite da opstanat vo ovoj svet. I
204
pokraj toa {to komunistite zapo~naa vo Sibir, tie treba{e da
is~eznat pred da moàt da ja pro{irat nivnata misla niz svetot.
Me|utoa, hristijanskite voda~i i Soedinetite Dràvi ne moèa da ja
ispolnat svojata misija. Ova e pri~inata zo{to lu|eto od cel svet
denes mora da se pla{at od komunistite. Edinstvoto na
hristijanskiot svet }e gi spasi hristijanstvoto i Soedinetite Dràvi
koi bea osnovani vo duhot na hristijanstvoto. Koga Soedinetite
Dràvi se spaseni, pre~esniot Mun }e go spasi svetot. Soedinetite
Dràvi treba da bidat osnova za spasuvawe na svetot. (1986.6.6)
Vtor del
BO@JATA VOLJA ZA AZIJA
1. Isus Hristos dojde da go ispolni obedinuvaweto na kulturite
Izvorno, Isus Hristos ìveel tamu kade {to se sega{nite

Arapski dràvi na Sredniot Istok; osobeno, na prostorot na Izrael,
kade {to ìveele 12 granki na semejstvoto na Jakov.
Denes, Arapskite dràvi postojat tamu kade {to izbranata
zemja, koja be{e dobro-obu~ena zemja na verata sosredoto~ena
na Boga, go ~ekala Mesijata. Mesijata be{e roden vo Izrael, edna
zemja pod rimska vlast. Dokolku Izrael se izdigne{e do pozicija
od koja se zakanuva so nezavisnost od Rim, toj moè{e da stane
prepreka na Rim. Ako be{e taka, tie }e bea progonuvani od Rim.
Toga{, kolku pove}e izraelskiot narod be{e progonuvan,
tolku pove}e tie bi trebalo da zapo~nat da go sluàt Isus Hristos
kako Mesija. Ako se slu~elo ova, grankite na dvanaesette
semejstva koi poteknale od Jakov i ìveele na prostorot na
dene{nite Arapski dràvi, celosno }e se obedinele bidej}i bile pod
rimsko ugnetuvawe. Toa bi bila Bo`jata Volja, koja bila za
celosno obedinuvawe. Bidej}i Rim bil neprijatel i bidej}i Bo`jata
Volja bila da gi obedini Izraelcite i okolnite dràvi da zastanat
protiv Rim, Isus Hristos koj do{ol kako Mesija }e zastanel
nasproti Rim sozdavaj}i eden obedinet Arapski blok.
[to }e se slu~elo dokolku se ostvarelo ova? Ako
pogledneme vo toa vreme, svetot bil dve zemji bidej}i anti~kata
Rimska Imperija bila najsilnata zemja. Bidej}i Rimskata Imperija
205
gi napadnala i imala vlijanie na aziskite zemji, site orientalni
dràvi, vklu~uvaj}i ja i anti~kata kultura na Indija, mislele deka
Rim podgotvuva ne{to lo{o. Ako pogledneme od politi~ka
strana, dokolku Isus Hristos se obidel da mu se sprotivstavi na
Rim, mo}nite zemji od Dale~niot Istok, kako {to se Kina i Indija,
bi bile zemjite koi {to bi go poddràle nego. Ako bilo taka,
hristijanskata crkva ne bi odela kon zapad; namesto toa taa }e
bila sosredoto~ena na Isto~na Azija i na Isus Hristos.
Patot na Padot e patot na obnovata i patot na obnovata e
patot na presozdavaweto. Lu|eto se podeleni na duh i telo poradi
Padot. Osven toa nie sme podeleni pome|u Zapad i Istok, nebo i
zemja, i razbieni vo dràvi. Zna~i, moè da zaklu~ime deka
dokolku napravime edna vnatre{na kultura toga{ nie moème da
ja povrzeme so nadvore{nata kultura. Moè da kaème deka
dokolku napravime edna centralna religija toga{ nie moè da gi
povrzeme nadvore{nite religii.
Bidej}i Bog moral da napravi podgotovka za
povrzuvaweto sosredoto~eno na Isto~na Azija, Toj go ispratil
Konfucij vo Kineskata Imperija i sozdal religiozna osnova, go
ispratil Buda vo Indija i go izgradil patot na budizmot, a Sokrat
koj bil filosof, go ispratil na Zapad i ja podgotvil osnovata za
mislata. Bidej}i problemot bil Rim, dokolku orientalnite imperii i
arapskiot region se obedinile, duhot i teloto, vnatre{nata i
nadvore{nata kultura bi bile povrzani zaedno.
Poradi toa, sosredoto~eno na hristijanskata crkva,
vnatre{nata religija koja e centar na aziskata misla i nadvore{nata
religija, imeno orientalnite religii, koi se kako Bo`je telo, bi
dovele do obedinetata kultura. Potoa bi imalo celosno edinstvo.
Ova e istoriskoto gledi{te vo Bo`jeto providenie.
Bog podgotvil sé za da moè da bide taka. Zatoa Bog go
stavil Izrael pod najsilnata Rimska Imperija. So zdruùvweto,
Bog imal strategija da postavi povisoka glavna ideja
sosredoto~ena na mo}nata Mesijanska misla vo istorijata.
2. Vo Poslednite denovi zapadnata kultura treba da dojde vo

Azija
206
Smrtta na Isus Hristos go ima istoto zna~ewe kako
podelbata na duhot i teloto. So drugi zborovi, duhot i teloto se
podeleni. Bidej}i arapskata sfera e vnatre{na, taa soodvetstvuva
so duhot, a bidej}i aziskata sfera e nadvore{na, taa soodvetstvuva
so teloto. Duhot e vo pozicija na Avel, a teloto e vo pozicija na
Kain. Edinstvoto na Avel i Kain e ispolnuvawe na Bo`jata Volja.
Toa e Principot.
Izvorno, Bo`jata Volja trebalo da bide ispolneta so
naso~uvawe kon Azija, potoa odej}i vo svetot na neprijatelot i
tuka, odej}i okolu svetot vospostavuvaj}i duhovna osnova, potoa
vra}aj}i se povtorno vo Azija koja soodvetstvuva na teloto. Vie
mora da go znaete toa. Rim ne moèle da go stori toa. Vo
Poslednite denovi, ova e pri~inata {to zapadnata kultura mora da
dojde vo Azija. Toa e duhovnoto. Ne e dovolno samo so duh.
Zapadnata kultura e pretstavnik na duhovniot svet. Vie treba da
go znaete toa.
Ova e isto taka obnova. Ako Evropa i Azija se obedinea
vo vremeto na Isus Hristos, teloto i duhot, umot i plotta }e stanea
edno. No, bidej}i Evropa i Azija ne se obedinija, zazemaj}i ja
pozicijata na duhovnata kultura, mora da ima providenie koe
povtorno gleda kon aziskata kultura, koja e kultura na teloto.
So izopa~uvaweto na zapadnata kultura vo Poslednite
denovi ~ove{tvoto ima nekoi o~ekuvawa od Azija. Poglednete,
iako kulturata na Azija e fizi~ka, taa e voglavno vtemelena vrz
duhovnoto i iako zapadnata kultura e duhovna, taa glavno se
bazira na fizi~kata kultura. Ova e navistina eden ironi~en
problem. Zatoa, ako dvajca se identi~ni, nie gi narekuvame
bliznaci. Bliznaci.
Toga{, koga Bog go sozdaval ~ovekot, {to bilo prvo
teloto ili duhot? Azija ja pretstavuva fizi~kata strana na Bog.
Poglednete go ~ove{tvoto. Azija ima na~in na razmisluvawe za
celinata ili za javnata cel. Zapadnata kultura, koja ja zela
hristijanskata misla, e vo pozicija ne za celinata tuku za edinkata.
I dvete se na celosno sprotivni strani.
Na primer, ~etiripozicionata osnova proizleguva od
dejstvoto na poteklo-podelba i obedinuvawe. Ova e podelba.
Eden e na ovaa strana, drug e na sprotivnata strana. I dvajcata
207
imaat nekoe davawe i primawe za da se obedinat vo edno. Na
edna strana, zapadot individualizira sosredoto~eno pove}e na
materijalizmot otkolku na duhot. A orientalnata kultura, koja e
vnatre{nata strana, zagubila sé na fizi~kata strana. Ovaa strana
bara sé {to e centrirano na materijalnoto, a drugata strana
zagubila sé. Zna~i i dvete se potrebni edna na druga.
So drugi zborovi, ova e istoto kako nao|aweto na
Isusovoto telo, koe e podeleno. Poradi toa, zapadnata kultura
treba da otkrie kako da ne ja povtori istata gre{ka. Taa ne treba da
ne uspee da se obedini so aziskata kultura sosredoto~eno na
arapskata sfera. Bo`je providenie e toa {to Bog se obiduva da
napravi edna kultura kako idealniot ~ovek, onoj koj celosno go
ostvaril idealot na sozdavaweto. Ova e mnogu va`no. Tuka, nie
moème da go vidime istoriskiot odgovor sosredoto~en na
Bo`jeto providenie. Ova e istoriskoto gledi{te.
Toaga{, kade }e se svrti zapadnata kultura? Soedinetite
Dràvi? Dali e toa to~no? Ne. Kade }e se svrti? Zapadnata kultura
mora da odi vo Azija. Hristijanskata kultura koja ja ima
prezemeno duhovnata kultura od Isus Hristos mora celosno da se
obedini vo eden svet so aziskite carstva koi moèa da ja prezemat
fizi~kata kultura od Isus. I tie trebalo da stanat sovr{en obedinet
svet pred smrtta na Isus Hristos. Treba da znaete deka ova bila
celta na kulturata koja bila razvivana od Bog. (80-25)
3. Soedinetite Dràvi se plodot na zapadnata kultura
Soedinetite Amerikanski Dràvi, otelotvoruvaweto na

zapadnata duhovna kultura ja pro{irija svojata kultura niz cel
svet. Pa poradi toa, vie treba da sfatite deka Soedinetite Dràvi se
centralnata dràva na Vtoriot Izrael.
Toga{, kade odi Amerika, zemjata na hristijanskata
kultura? Odej}i preku Amerika, vo koja nasoka odime nie?
Amerikanskiot narod veli deka Amerika treba da bide sama za
sebe. Denes amerikanskiot kongres veli deka Amerika treba da
odi sama za sebe. No, Bo`jata Volja e da gi obedini zapadnata i
aziskata kultura.
208
Toga{ dokolku zapadnata kulturna sfera, imeno
hristijanskata kultura, kulturata zasnovana na duhot, donese plod
{to e slednoto? Taa treba da najde telo.Taa treba da go bara teloto
na Isus Hristos. Zar ne treba? Da. Kade go barame? Jas rekov
deka, izvorno aziskata kulturna sfera e kako telo dokolku se
obedine{e arapskata sfera. Zatoa, kade odi zapadnata kultura?
Zaklu~ivme deka zapadnata kultura treba da go bara teloto na
Isus Hristos, koe e aziskata kultura.
Bidej}i zapadnata kultura e izvitoperena, d-r Tojnbi
zaklu~i deka }e dojde vreme koga aziskata kultura }e rakovodi so
svetot. Azija mora da se interesira za zapadnata kultura. Poradi
toa, nie treba da imame strategija da napravime edna kultura.
Vremeto dojde. Nie ne moème da opstaneme edinstveno kako
~ove{tvo. Znaeme deka nema kade od odime vo svetot. Postoi
edinstveno Azija. Aziskiot narod ja o~ekuva zapadnata fizi~ka
kultura. I Istok i Zapad se nadevaat na toa.
Toa e ~udno. Zo{to zapadnata kultura sosredoto~ena na
hristijanskata kultura primila tolku mnogu materijalen blagoslov?
Taa go bara za teloto na Isus Hristos. Baraj}i ne{to kako telo na
Isus Hristos, kade taa treba da se naso~i? Izvorno, taa treba da odi
vo Azija, na nekoe mesto za da gi obedini Zapadot i Istokot.
Poradi toa, Amerika treba da í pomogne na Azija.
Amerika treba da znae deka Amerika treba da í pomogne na Azija
pove}e otkolku na Evropa. Sé dosega Amerika go nema storeno
toa. (80-313)
4. Amerika treba da go ostvari svetskoto obedinuvawe preku

Azija
Izvorno, Bo`jata Volja bila da go obedini svetot

sosredoto~eno na Azija. So cel da napreduva, Bo`jeto providenie
do{lo vo Rim, a potoa oti{lo okolu svetot i trebalo povtorno da
se vrati vo Azija. Zo{to? Bidej}i Rim gi dobil site blagoslovi.
Rim go dobil blagoslovot koj trebalo da odi vo Izrael. Toj odi vo
Azija, od nasokata na Rim na Italijanskiot Poluostrov, toj odi vo
Azija.
209
Hristijanskata crkva treba da se obide da napravi edinstvo
so voljata koja se obiduva da ja ispolni Bo`jata Volja
sosredoto~ena na Isus Hristos. A potoa, Gospodarot na Vtoroto
doa|awe doa|a na zemjata i se povrzuva so fizi~koto i niz svetot
pravi kampawa za osloboduvawe.
Koja e centralnata zemja na Isto~na Azija i Azija? Toa ne
e Japonija, nitu Kina i ne e Isto~na Azija. Vie treba da znaete
deka toa e Korea. Zatoa, Korea e podelena na dve kako `rtvena
ponuda. Korea e podelena na Bo`ja i na Satanska strana. I
Avraam gi podelil `rtvenite ponudi. Ju`na i Severna Korea se
borat me|usebno naso~eni kon Panmunxom, koj e na linijata na
podelbata na Severna i Ju`na Korea. Ima samo edno edinstveno
mesto na svetot, Panmunxom, koe i Bo`jata strana i Satanskata
strana go dràt kako sopstvena teritorija. Toa e kako sud kade me|
usebno se borat Bog i Satanata. Jug i Sever stanuvaat edno i ako
se vratat na Bo`jata strana, komunisti~kiot svet }e propadne.
Amerika treba da se povrze so Azija. Bidej}i Isus Hristos
umrel, hristijanskata crkva koja e vo Azija ja prima pobedata so
cel da go razre{i ogor~uvaweto na Isus Hristos. Ako Korea ne
izvojuva pobeda, hristijanskata crkva vo Azija }e stane celosno
izvitoperena. Bog }e ja izbrka od Azija. Koj e odgovoren za toa?
Amerika. Site hristijanski crkvi vo Azija }e dojdat pod Satanska
vlast vo migot koga Amerika se otkaùva od Korea. Potoa i
Bog }e bide izbrkan od Azija. Ako se slu~i toa, Amerika
celosno }e propadne. Pred propa|aweto na Korea, prvo }e
propadne Amerika. Vie treba da go znaete ova.
Bidej}i politi~kata sostojba do{la do ovaa to~ka, Bog go
ispratil pre~esniot Mun na zemjata. Bidej}i Azija treba da bide
pocvrsta, pre~esniot Mun dojde vo Amerika i sozdade dvièwe za
da napravi osnova za Azija, povrzuvaj}i gi mladite lu|e na
Amerika. Amerikanskata vlada ne se osvrna na toa deka
pre~esniot Mun se podgotvuva da ja povrze so Azija i mu se
sprotivstavi. Dali va{iot duh e vo Azija? Da. Vie treba da
postavite nekoj uslov za da ja ispolnite odgovornosta koja ne ja
ispolni amerikanskata vlada. Ako Azija se prepu{ti na
komunizmot, nie treba povtorno da ja obnovime Azija so
210
povrzuvawe na mladite ~lenovi na Obedinuva~kata crkva. (92-
176)
Tret del
PROVIDENIETO ZA KOREJSKOTO HRISTIJANSTVO
1. Japonskata kolonijalna vlast na Korea
Istorijata na providenieto na obnovata e istorija preku

nadomestuvawe da se obnovi povtoruvaj}i isti uslovi i isti
okolnosti. Bo`je providenie e da se postavat uslovi za
nadomestuvawe preku povtoruvawe na misiite koi ne se ispolneti
niz dveiljadigodi{nata istorija po smrtta na Isus Hristos.
Vtoroto Doa|awe ne moè da dojde vo nezavisna dràva
zatoa {to Izrael ne go sretnal Isus Hristos kako vladetel na Izrael.
Izraelcite ja zagubile sopstvenata dràva, a mnogu rodovi bile
raseani. Zatoa, Isus Hristos zapo~nal vo osamena pozicija bez
dràva i crkva. Vo Denovite na Vtoroto doa|awe, Bog moral da
podgotvi da go povrze so edna zemja vo taa pozicija.
Dràvata koja {to e vo takva pozicija e Korea. Korea,
nadvore{no i vnatre{no, e mnogu sli~na na Izraelskiot narod.
Ako ja gledame Korea od aziska strana, Korejskiot narod e
mnogu sli~en na Izraelskiot narod. Ako ja pogledneme korejskata
istorija, toa bila istorija na obnovuvawe na Avel i Kain. Korea
bila vo pozicija da bide napadnata. Vnatre{no, sé do denes Korea
imala mnogu sloèna istorija. Vo skore{nata istorija, Korea bila
japonska kolonija 40 godini. Taa soodvetstvuva na 400-
godi{noto rimsko progonuvawe na hristijanstvoto. Toa isto taka
soodvetstvuva na 400-te godini na Izraelcite vo Egipet. Bidej}i
toa soodvetstvuva na takvi periodi, Korejcite morale da pominat
niz tolku mnogu stradawa. Kako {to znaete, Japonija gi slavi
[into boèstvata.
Na Japonija í bile potrebni pribli`no 120 godini da go
dostignat vrvot na modernata civilizacija. Janonija nadvore{no ja
razvila sopstvenata dràva. Korea vnatre{no se razvivala 120
godini sosredoto~eno na hristijanstvoto. Ve}e pominaa 80
211
godini. Dokolku ne ja ostvarime svetskata obnova za 40 godini,
nema na~in da pobedime.
2. Bo`jeto providenie za Korea
Dokolku Japonija soodvetstvuva na zemja koja treba da

ja zameni Britanija, {to mislite za Korea? Bidej}i Korejskiot
Poluostrov e ist kako kulturata na Italija, Korea e podelena na
Severna Korea i Ju`na Korea isto kako {to hristijanstvoto e
podeleno na duh i telo. Zatoa nie mora da se obedinime. Kako
moème da ja obedinime Korea? Korejskiot narod treba da ja
prifati duhovnata hristijanska kultura.
Ovaa vlada ja prifati hristijanskata kultura. [to e so
Obedinuva~kata crkva? Pre~esniot Mun e ~ovekot koj ja sozdava
istorijata na obnovata kako teloto na Isus Hristos sosredoto~eno
na edna nova dimenzija i go pla}a nadomestokot za neuspehot na
supstancijalnoto spasuvawe. Poradi toa, kade }e se pojavi
Gospodarot na Vtoroto doa|awe? Kako {to be{e prifateno deka
duhovniot Vatikan go osvojuva svetot sosredoto~eno na rimskiot
Vatikan, Vtoroto doa|awe treba da dojde na Korejskiot
Poluostrov vo Azija, koj {to e rimskiot Vatikan vo Azija.
Bidej}i toa e povrzano so istorijata na Bo`jeto
providenie, Korea e mestoto kade {to treba da se re{at ìvotot i
smrtta. Bidej}i istorijata na obnovata preku nadomestuvawe e
obnovena na istiot na~in na koj ja zagubivme, nie treba da
znaeme {to se slu~uva sega vo Korea. Vie treba da znaete deka
sme povrzani so tri zemji. A ovie tri zemji dojdoa vo sostojba na
povtorna konfrontacija. Vo vremeto na konfrontacijata nie gi
vidovme Britanija, Amerika i Francija kako se soo~uvaat so
Japonija, Italija i Germanija. Ako toa zavr{e{e toga{ sé }e be{e
gotovo. No, bidej}i ne zavr{i, vo Korea na povisoko nivo me|
usebno se borat komunizmot i demokratijata. So podelbata na
Ju`na i Severna, nie treba da gi obedinime komunisti~kata i
demokratskata strana. Zatoa, Bo`jata strana treba da obedini tri
zemji, a Satanskata strana treba da obedini tri zemji.
3. Trite godini od osloboduvaweto do 1948
212
Vo 1945 godina, na denot koga Japonija propadna e
denot koga Korea ja do~eka obnovata na nezavisnosta. Toj den e
novata po~etna to~ka vo Korea. Izbranite Korejci koi go do~ekaa
denot ja povrzaa nacionalnata sre}a so svetskite dràvi za da se
ispolni odgovornosta na istoriskata sudbina. Tuka e ~ovekot koj
ima nade` za semejstvoto, rodot, dràvata. Toa e denot na nade`
za dràvata koja Isus Hristos ne moèl da ja vospostavi.
Vo toa vreme, Korea isto taka ne vospostavila takov vid
na dràva. Poradi raspnuvaweto na Isus Hristos, toj na istiot na~in
ne vospostavil takov vid na dràva. Na istiot na~in hristijanite se
pove}e od problem za pre~esniot Mun i za ostatokot na dràvata
Korea.
Korea be{e vospostavena pod za{tita na hristijanskite
dràvi na demokratskiot svet. Vo toa vreme, pre~esniot Mun
o~ekuva{e da zapo~ne na najvisokata pozicija so slavnite lideri
koi ja osnovaa zemjata so cel da ja ispolni nejzinata sudbina od
novoto providenie. Toga{, poradi toa {to sve{tenicite koi bea
pretstavnici na hristijanskata crkva mu se sprotivstavija na
pre~esniot Mun, Bo`jata Volja be{e blokirana nasekade. Seto ova
dosega ne be{e objasneto. Sodrìnata za koja zboruvam e celosno
nova.
Korea be{e dràva sozdadena na Bo`ja strana
sosredoto~ena na hristijanskata crkva. Bidej}i nekolku sve{tenici
koi go pretstavuvaa hristijanstvoto mu se sprotivstavija na
pre~esniot Mun, se otvori patot na hristijanskite crkvi od celata
dràva da moàt da mu se sprotivstavat nemu. Pre~esniot Mun
podgotvil sé za ova za tri godini od 1945 do 1948 godina. Vo
ovoj period, pre~esniot Mun rabote{e samostojno. No nikoj ne
znae{e deka toj ima istoriska misija. Bidej}i toj be{e vo taa
pozicija, hristijanskata crkva moè{e da mu se sprotivstavi. Jas
znaev deka Bog podgotvil mnogu duhovni grupi. Iako Bog
podgotvil vnatre{no, koga hristijanskite crkvi se sprotivstavuvaat
so ostatokot na dràvata, tie se vo pozicija na judaizmot i Izrael
koi mu se sprotivstavile na Isus Hristos.
Za vreme na trite godini od 1945-1948 godina,
pre~esniot Mun ne be{e prifaten od hristijanskite crkvi i od
213
dràvata. Tie izbezumeno mi se sprotivstavija so dràvnata mo} i
osnova. Toa be{e pri~inata da bide neophodno da se plati
obnovata so nadomestuvawe na pozicijata na Isus Hristos.
Bidej}i lu|eto koi ja vodea hristijanskata crkva se oddelija od
pre~esniot Mun, toa ja motivira{e podelbata na Jug i Sever.
Severna Korea ja vospostavi svojata vlada vo 1948 godina.
Zatoa, tie se borat na dva na~ina. Edniot e nacionalnata
borba so vladata sosredoto~eno na hristijanstvoto, drugiot e
nadvore{na borba so komunizmot, koj e Satanata na nacionalno
nivo. Bidej}i hristijanstvoto be{e vo pozicija da mu se
sprotivstavi na Bog, nie mora da ja prifatime sudbinata na propa|
awe pla}aj}i 2000-godi{en nadomest za dvaeset godini. Ova e
principielno gledi{te.
êtvrti del
PROVIDENTNOTO ZNAÊWE NA PODELBATA
NA SEVER I JUG
1. Korea e dràvata `rtva na svetsko nivo
1) Korea ja nosi misijata na svetskiot istoriski nadomestok
Sega treba da go priznaeme celosniot zakon na pri~ina i

rezultat, koj {to nie go narekuvame obnova na nadomestok, kako
neosporen princip na procesot na providenieto na istorijata. Vo
krajnite denovi, koga }e pra{ame koj }e ja prezeme misijata na
nadomestuvaweto na svetskata istorija, mora da sfatime deka
toa }e bide Korea.
Za vreme na Korejskata vojna, svetskata sostojba na levo
i na desno se sosredoto~ila na linijata na konfrontacija na 38-ta
paralela. Poradi tie ideologii koi nemaat odnos i ne se povrzani so
narodot, tie stanuvaat `rtvi preku nivnoto krvoprolevawe. Ne
moème da ja vidime ovaa stvarnost kako ta`na. Denes, po blizu
dvaeset godini ottoga{, ja gledame Korea na svetsko nivo i
povtorno se nao|a vo pozicija da pretstavuva edna ta`na sudbina.
Od ova gledame zo{to Korea mora da bide dovedena do vakov
vid na sudbina. Ottuka, koga gledame vo istorijata na obnovata
214
preku nadomestuvawe, moème da ja spoznaeme vistinata deka
Bog se stremi kon svetskata istorija i nebesnata odgovornost
preku Korea.
Severna i Ju`na Korea na zapad se grani~at so crvena
Kina, a na sever so Sovetskiot Sojuz. Na istok i na jug ja imame
Japonija, koja zaedno so crvenata Kina, ja uslo`ni nasokata na
Azija. Kako {to site vie znaete, problemot so nasoka na
dejstvuvawe na pretsedatelot na Vietnam otkako be{e pretstaven
spogodbeniot dogovor, be{e razgleduvan ne spored negovata
sopstvena volja tuku pove}e kako vo arena na dràvnata vlast.
Koga ja gledame ovaa stvarnost, sfa}ame deka ne
moème ednostavno da zaklu~ime deka ovaa sudbina ne trebalo
da í se slu~i na na{ata Korea. Pod ovie okolnosti, kolku pove}e
mislime kakva }e bide Korea vo idnina, pozicijata vo koja se nao|
a Korea moè da bide edinstveno ta`na. Ottuka, mora da sfatime
deka sega{nata situacija na Korea ne moè da bide istaknata samo
preku silata na narodot.
So drugi zborovi, Korea e soo~ena so izbirawe na patot
na koj narodot }e opstane. Samo so silata na korejskiot narod ova
bi bila nevozmo`na sitacija. Nie dobro znaeme deka deka nie
nemame potrebni uslovi za nade` za da se probieme niz luznite i
sredinata za soàluvawe vo edna nezavisna vlast.
Koga ja gledame istorijata na obnovata preku
nadomestuvawe, vo ovaa pozicija edinstvenata nade` so koja ovoj
narod moè da ìvee e toa deka nema drug pat od toa da se ponudi
na narodot na Neboto. Nie moème da go izvle~eme istiot
zaklu~ok od Principot.
2) Dràvata koja {to moè da go ispolni posledniot supstancijalen

nadomestok
Ne e ednostavno da se pominuva istoriskiot tek na

nadomesuvawe. Vie mora da napravite povtorno da se pojavat
~etirite iljadi godini na vertikalnata istorija na obnovata od Adam
do Isus i da gi obnovite horizontalno preku nadomestivawe. Nie
mora denes horizontalno da go obnovime ona {to ostanalo od
dveiljadigodi{niot tek na nadomestokot po Isus. Toa e ona {to
215
ostanalo nezavr{eno za ona vreme koga hristijanskata crkva go
propoveda{e Evangelieto na mnogu narodi i dràvi.
Vo kakva sredina moè da se slu~i obnovata preku
nadomestuvawe. Toa moè da se slu~i edinstveno kade Bog i
Satanata se konfrotiraat eden so drug. Zatoa bez razlika dali
gledate vo vremeto na Kain i Avel, na Noe, na Avraam, na
Mojsej ili na vremeto na Isus, Bog i Satanata sekoga{se
konfrontiraat sosredoto~eno na edinki, semejstva i dràvi. Ponuda
za ponuda, li~nost za li~nost, semejstvo za semejstvo itn.
Postavuvaj}i centralna figura koja nosi izvesna misija izveduva
izvesni uslovi, Bog i Satanata se konfrontiraat i izbiraat dali tie
treba da pobedat ili da bidat porazeni.
Ako ja pogledneme pro{irenata osnova na obnovata, od
vremeto na Stariot Zavet do vremeto na Noviot Ispolnet Zavet,
gledame deka taa e simboli~na. Od period do period na
nadomestuvawe, nadomestokot e moèn preku postavuvawe na
izvesni uslovi. Me|utoa, vo Poslednite denovi, bidej}i nie sme vo
supstancijalen period na nadomestok, nadomestokot mora da
dojde vrz osnova na eden za eden, narod za narod, edna li~nost za
svojot narod. Bo`jata istoriska nade` e da se stori ova. Bez
opredeluvawe na pobedata protiv Satanata na ovie nivoa, dràva
protiv dràva, narod protiv narod, tie nikoga{ ne }e bidat celosno
vospostaveni pred Boga.
3) Dràvnata centralna to~ka na istoriskiot konflikt pome|u Kain i

Avel
Vo Adamovoto semejstvo, li~nosta rodena vo pozicija na

postar brat bil Kain. Li~nosta rodena vo pozicija na pomlad brat
bila Avel. No, kako {to znaete, poradi Padot, ova ne se slu~ilo.
So cel da go obnovi ova Bog moral da go izbere vtororodeniot i
nego da go izdigne na pozicija na postar brat. Ova dejstvuvawe e
tekot na istoriskiot konflikt Kain - Avel koj sledi sé do denes.
Ovaa pri~ina se pro{irila od edinka do semejstvo, rod, op{tetvo,
dràva i svet.
Koga }e go pogledneme dene{niot demokratski i
komunisti~ki svet od Bo`ja pozicija, komunisti~kiot svet prv
216
sonuval za steknuvawe na vlasta nad svetot. Ona {to trebalo da
bide storeno so doa|aweto na Gospod bilo prvo zemeno od
Satanskata strana, nadvore{no opremena, kako vo slu~ajot na
prvorodenite.
Podocna se pojavi Obedinuva~kata crkva od pozicijata
kade toa moè{e da go obnovi ova preku nadomest. Bez da se
bara pozicijata na postariot brat, nevozmo`no e obedinuvaweto na
svetot. Ova e isto bez razlika dali se koncentrirate na edinka,
semejstvo, rod, narod ili dràva. Sé e podeleno na pozicii na Kain
i na Avel. Nie mora da ja obnovime pozicijata na prvorodstvoto
na postariot sin. Zatoa, ako ne proizleze edna podelena dràva,
osnovata za Bo`jata Volja ne moè da bide ispolneta. Toa ne
moè da se stori bez podelba na pozicijata, isto kako onaa na edna
ponuda. Soglasno so toa, problemot treba da bide izloèn
centrirano na edna dràva koja{to e podelena na demokratska
grupa i komunisti~ka grupa. Vo ovaa polo`ba vo svetot denes gi
imame Korea, Kina, Vietnam i Germanija. Ne moè da ima
svetski mir ako demokratskiot svet ne moè da se obedini i da gi
prinudi komunistite da se predadat sosredoto~eno na dràvite koi
se podeleni.
***
Narodna Republika Korea e podelena na Severna i Ju`na
Korea. Ako pogledneme na ova od gledna to~ka na Bo`jata
Volja, Severnata e dràva od tipot na Kain, a Narodna Republika
Korea e dràva od tipot na Avel. So cel da postoi dràva od tipot
na Avel, mora da ima i dràva od tipot na Kain nasproti Avel-
dràvata. Kain-dràvata se pojavuva i ja prezema ulogata na
postar brat, prifa}aj}i ja postoe~kata strukturata. I sega e rodena
edna Avel dràva. Koga se slu~uva ova, gledame deka narodot ja
prezema misijata na obnova.
***
Koga Severna i Ju`na Korea kontaktiraat i se borat, tie ne
se borat sosredoto~eno na Korea tuku pove}e toa e borba
koncentrirana na svetot. Ako treba da bide obnovena dràvata,
dràvite vo pozicija na Kain i na Avel treba da se razidat i
dràvata od tipot na Kain treba da se predade na dràvata vo
217
pozicija na Avel. Principielen zakon e deka bez ova ne moè da
ima nacionalna obnova.
4) Patot po koj mora da odi dràvata vo pozicija na Avel
Sé dosega nie rabotevme preku rodovite sosredoto~eno

na Korea. Me|utoa, toa ne zavr{i ovde. Nie se borevme sé dosega,
progonuvani od postoe~kite crkvi. Sega, so Obedinuva~kata
crkva kako religiozno telo od tipot na Avel, edinstvenoto pra{awe
koe ostanuva e: kako da se pobedat postoe~kite crkvi od tipot na
Kain. Denot koga nie }e se obedinime so postoe~ite crkvi, nie
moè da mu go pokaème procesot na ovoj narod i da sozdademe
edna dràva sosredoto~ena na Bog. Ova ne e nevozmo`no. Toa e
vozmo`no. Denta koga ova e opredeleno, Ju`na Korea }e stane
dràva od tipot na Avel. Dràvata od tipot na Avel moè da bide
samo Avel dràva. Nejze í treba da najde dràva od tipot na Kain.
Koga gledate od ovaa gledna to~ka, moè da zaklu~ite
deka pri~inata za podeluvawe na severot i jugot e poradi Bo`jata
qubov. Toa bilo poradi Bo`jata qubov. [to }e se slu~e{e ako
dràvata od tipot na Kain be{e Japonija ili Rusija? Ako toa be{e
slu~ajot, obnovata na Kain }e be{e nevozmo`na.
Vie treba da znaete deka nie moème da go obnovime
Kain bidej}i tie se podeleni vo ramkite na eden narod, vrz osnova
na istata istorija i na korenot. Ova e najdobrata situacija da se
obnovi Kain. Zatoa, na denot koga Severna i Ju`na Korea }e se
obedinat, Republika Korea, kako cela dràva, celosno }e ja
zazeme pozicijata na Avel, }e ja prezeme svetskata misija i }e se
najavi kako pretstavnik na site dràvi na svetot.
Toga{ po koj pat treba da odi ovaa dràva vo pozicija na
Avel? Taa mora da odi po patot koj moè da ja pobedi dràvata vo
pozicija na Kain. Koga ja pobeduvate dràvata od tipot na Kain,
vie ne pobeduvate samo edna dràva, tuku vie mora da pobedite
tri dràvi. Koga gledate od gledna to~ka na Principot, denot koga
trite dràvi od tipot na Kain }e dojdat pod dràvata od tipot Avel,
sekoja dràva na svetot avtomatski }e mu se predade na Avel.
Ova e patot po koj mora da odi Obedinuva~kata crkva, no ne
218
samo Obedinuva~kata crkva, site mora da odat po ovoj pat.
Toga{ kade e problemot? Problem e neprijatelot.
2. Soo~uvaweto pome|u Bog i Satanata
Nema mesto kako korejskoto Panmunxom. Ova e

mestoto kade {to Satanata i Bog istovremeno se klevetat eden so
drug. Ovie ne{ta se slu~uvaat bidej}i poinaku ne moè da ima
obnova. Zatoa tie vleguvaat vo edna èstoka polo`ba.
***
Univerzalna razlika vo Korea e toa {to tamu e
Panmunxom. Ova e edinstvenoto mesto na zemjata kade{to
Satanata i Bog se klevetat eden so drug sosredoto~eno na svetot.
Ova go pretstavuva mestoto vo duhovniot svet kade {to Bog i
Satanata se klevetat na zemjata. Toa e edinstvenoto mesto koe se
pojavilo na zemjata kade {to Bog i Satanata se klevetat
sosredoto~eno na lu|eto.
***
Panmunxom e straàrskoto mesto kade{to Satanata i Bog
se klevetat eden so drug. Toa ne moè da se nare~e Kum Mun
Xim, zlatna vrata, zatoa toa stana Pan Mun Xom, drvena vrata.
Ova e privremeno. Satanata i Bog se vo ista polo`ba. Dami i
gospoda, posetete go Panmunxom edna{. Toa e isto kako detska
borba. Kako edna detska borba. Ima samo edno takvo mesto na
zemjata. Toa e logorot kade {to Satanata i Bog se klevetat eden
so drug. Toa e isto kako Sveto Mesto.
Tokmu kako {to Kain sekoga{ napa|a prv, nie mora da gi
pomineme prviot, vtoriot i tretiot napad. Vtoriot napad se slu~i,
zar ne? Sega, so tretiot napad, nie mora da ja izbereme sudbinata
na dràvata. Vremeto koga nie moè da se borime da ja odredime
svetskata sudbina.
***
Granicata na Severna i Ju`na Korea e kaj mestoto
Panmunxom, koe nema sopstvenik. Toa mesto ne e nitu ju`no
nitu severno. Zapi{ano e kako Panmunxom {to zna~i: "vrata
napravena od daski". Toa ne moè da bide metalna nitu zlatna
219
vrata. Ako ima{e sopstvenik, verojatno bi moèla da se smeni.
Bidej}i nema, toa ne moè da se slu~i.
Zna~i, zatoa na ova mesto, Satanata i Bog moàt da se
klevetat eden so drug sosredoto~eno na site dràvi na svetot,
sosredoto~eno na narodite i sosredoto~eno na edna edinka. Koga
tie ja klevetat Korea, duri i ako edna li~nost pogre{i, celata
dràva moè da bide napadnata. Duri i ako edno semejstvo
pogre{i, celata dràva }e bide pogodena. Isto taka ako edna
edinka ili semejstvo ili Severna Korea pogre{i, vlasta na Severna
Korea moè da bide naklevetena. Zna~i, duri i ako edna edinka
pogre{i celata dràva e napadnata, a duri ako edna organizacija
pogre{i, celata dràva e napadnata. Ako edno semejstvo ili edna
organizacija napravi pogre{no delo, celata dràva ima posledici
od toa.
3. Nie mora da ja razre{ime 38-ta paralela
Patot po koj denes odi Obedinuva~kata crkva e istiot. Nie

sme rodeni za Boga i za svetot. Nie mora da go imame ovoj vid
na srce. So drugi zborovi, nie mora da mislime: "Jas sum roden
za dobroto na svetot, da ja re{am ovaa presudna situacija". Nie
mora da ja razre{ime 38-ta paralela. Nie mora da ja premineme,
duri i ako tamu ima druga pogolema 38-ma paralela. Nie mora
da mislime deka problemot ne problem na korejskiot narod na
38-ta paralela. [to }e se slu~i koga }e ja uni{time i staneme edna
dràva? Ostanuvaat pove}e 38-mi paraleli; na primer, granicite
pome|u Korea i Kina i Sovetskiot Sojuz.
Postoeweto na edna 38 paralela koja gi deli Sever i Jug
ne e golema rabota. Ovaa 38 paralela e sosredoto~ena na na{iot
narod, no potoa, ima poekstremni i pocvrsti granici koi mora da
gi pomineme. So cel da se vospostavi osnovata za mir za da se
re{at problemite na na{iot narod, nie isto taka mora da
vospostavime edna pocvrta osnova za da pobedonosno gi re{ime
duri i pogolemite 38 paraleli.
Od ovaa gledna to~ka nie moème da vidime deka
korejskata 38 paralela ne e problem. Ako na{iot korejski narod
moè da ja razre{i na{ata 38 paralela i da stane narod koj moè da
220
gi pobedi svetskite 38-mi paraleli na Kina i na Sovetskiot Sojuz,
korejskiot narod moè da stane samo narod koj }e postavi nova
vlast vo svetot i da rakovodi so nova nasoka. Dali imate vera da
go storite toa?
***
Otsega natamu, Obedinuva~kata crkva }e ja razre{i 38-ta
paralela i }e stane nositel na mirot za svetot. Nie treba da odime
pravo napred, a ne naokolu.
***
Za preminuvaweto na 38-ta paralela ednostvno se molev
vaka: "Nebesen tatko, ne griì se. Jas duri }e ja obedinam Severna
Korea". Mojata molitva be{e mnogu kratka. Iako go potro{iv
svojot ìvot dejstvuvaj}i, toa sé u{te ne se slu~ilo. No, Vie mora
da se vratite vo va{ite rodni mesta. Inaku, Bo`jata Volja ne moè
da bide ispolneta.
221
Glava 4
OSNOVNA TEORIJA ZA OBEDINUVAWE
222
223
Prv del
OSNOVNA TEORIJA ZA OBEDINUVAWE
1. Edinstveniot svet dokolku nemalo Pad
Koja e motivacijata {to moè da gi natera lu|eto koi ne

zgre{ile da se obedinat? Toa e da sozdadat edinstvo
sosredoto~eno na edna dràva, eden svet i eden univerzum. Ova
moè da bide edinstvenoto moto za site onie koi ìveat vo
obedinetata dràva: Kako da se ìvee sre}en ìvot, sozdavaj}i
edinstvo sosredoto~eno na Bog. Tamu nikoga{ ne moè da ima
podelba. Dokolku ima podelba toa bi bilo direktna sprotivnost na
Bog i o{tetuvawe na dràvata, na svetot i na Boga, kako i
predizvikuvawe samouni{tuvawe. Ovoj fakt mora jasno da se
znae. Nad sé, mestoto kade {to se nao|a edinkata mora da bide
vrz osnova na Bog, svetot, dràvata, op{testvoto, rodot i
semejstvoto. Celata osnova od Bog do svetot moè da í pripa|a na
edna edinka.
Zatoa, neobedinuvaweto zna~i da se uni{ti Bog, da se
uni{ti svetot, da se uni{ti dràvata, da se unii{ti sopstveniot rod i
da se predizvika raspa|awe na semejstvoto. Toa e mnogu
o~igledno. Poradi takva sostojba ne smee da ima kakva bilo
podelba. Bidej}i stepenot na na{eto edinstvo stanuva standard koj
ja pretstavuva vrednosta na celinata, nie mora da go pominuvame
dnevniot ìvot i celiot na{ ìvot odrùvaj}i go ova kako standard.
Ova e su{tinata na ~ovekoviot ìvot i gledna to~ka za
semejstvoto, i isto taka za op{testvoto i za dràvata. Toga{ edna
dràva i eden svet od ve~na i nepromenliva vlast moè da bide
postavena sosredoto~eno na Bog.
Ne moè da ima sprotivstavenost na taa dràva i na
nejzinata vlast. Bidej}i taa e sostavena so istata struktura kako
~ovekovoto telo, isto kako {to nitu eden organ od teloto ne bi se
pobunil protiv mozokot, na istiot na~in taa dràva bi bila eden
sistematski, idealen svet sosredoto~en na Bog. Zatoa, koga Bog
~uvstvuva radost, avtomatski i nie ~uvstvuvame radost, a isto
224
taka, koga nie ~uvstvuvame radost, toga{ Bog ne moè da ne se
raduva.
Vo eden temen svet sé bi bilo obedineto sosredoto~eno
na sonceto. Na ist na~in, ovoj svet bi se obedinil sosredoto~eno
na Bog. Ako be{e izgraden takov svet, }e moèvme da vidime
edinka, semejstvo, rod, dràva i svet koi ìveat sosredoto~eno na
Bog. Osven toa, bi videle deka ìveeme zaedno so duhovite od
duhovniot svet. Duhovniot svet ne e oddelen svet, tuku del od
eden svet. Ako be{e izgraden takov svet, ne }e be{e mo`no da
ima vojna nikade vo celiot svet. Osven toa, jazikot ne bi bil
sloèn kako {to e denes. (72-286)
2. Gre{en ~ovek ima dve sprotivni celi
Site nie lu|eto sme edinki so dve sprotivni celi. Nikoj ne

moè da go prekne ova. Duhot saka da odi kon dobro mesto, no
teloto saka da odi vo sprotivna nasoka. Jas sum ~ovek vo kogo
duhot i teloto se zdruèni, sepak tie dve su{testva se borat me|
usebno.
Koga takvi edinki se zdruùvaat kako ma` i èna,
toga{ ova sozdava semejstvo. Me|utoa, sekoj od nas ima
vnatre{no i nadvore{no sopstvo, zatoa koga maòt i ènata se
sre}avaat, se manifestiraat ~etiri ~ove~ki vida i vleguvaat vo
razli~ni dejstva. Pretpostavete deka ima osum ~lena vo
semejstvoto - toga{ tie stanuvaat semejstvo so 16 razli~ni,
konfliktni nasoki!
Koga go razgleduvame semejstvoto, potoa i semejstvata
me|usebno, tie na ist na~in stojat protivstaveni edni so drugi.
Osven toa, site se podeleni: rodot, narodot, op{testvoto, dràvata i
svetot. Sepak, ona za {to vistinski moè da bideme blagodarni e
toa {to celot ovoj svet osven {to e podelen na stotici i iljadnici
delovi, po{iroko e podelen na dva golemi bloka. Ova e ~uden
fenomen.
Koga gledame vo izvornite prirodi na dobroto i zloto, }e
gi najdeme osnovnite razliki pome|u niv. Dobrinata se stremi kon
dobrobitta za celinata, no zloto ìvee za dobroto na edinkata,
ignoriraj}i ja celinata. Za zliot ~ovek nema semejstvo, nema
225
sosed, nema dràva i nema svet. Naprotiv, dobriot ~ovek go stava
semejstvoto pred sebe, prvo seloto pred semejstvoto, potoa
dràvata pred seloto, a najprvo svetot pred dràvata.
Sé dosega, istorijata be{e ispolneta so bitki pome|u
sebi~niot aspekt i javniot aspekt. Za Bog e apsolutno potrebno da
go uni{ti korenot na zloto sosredoto~en na teloto. Od druga
strana, stremeòt na zloto, sosredoto~eno na Satanata, e da se
uni{ti sovesta bezmilosno.
Na ovoj na~in, istorijata se sostoela od bitkite pome|u
Bo`jata strana sosredoto~ena na sovesta i zlata strana
sosredoto~ena na teloto, poreknuvaj}i go Boga i ìveej}i vrz
osnova na materijata. Gledaj}i ja ovaa sostojba, nie moè da
zaklu~ime deka celoto ~ove{tvo mora da bide podeleno pome|u
dvete strani koi soodvetstvuvaat na takvite koncepcii kako {to se
materijalizam i idealizam. Sepak, ako nema{e Bog, svetot kakov
{to go gledame ne moè{e ni da go zapo~ne postoeweto. Spored
sé, zloto nosi samouni{tuvawe istaknuvaj}i qubomora, podelba i
borba.
Zna~i, kade mora da se ostvarat idealot i obedinuvaweto?
Vsu{nost toa mora da se ostvari prvo vo mene samiot, pred da
bide ostvareno vo svetot. Vo osnova, vo sekogo od nas - vo
edinkata! (53-11)
***
Gledaj}i se sebesi, lesno moè da prepoznaeme deka
sekoj od nas ìvee so dve celi. Postoi cel sledena od duhot i cel
sledena od teloto. Duhot i teloto ne odrùvaat ~ekor me|usebno,
tuku sekoga{ se borat. Tie se sudruvaat na buntoven na~in: od
napred i od nazad, na levo i na desno.
Duhot i teloto se borat niz celiot na{ ìvot. Sekako, bilo
isto so site na{i predci, isto kako {to e i so nas, taka }e bide i za
na{te potomci vo idnina. Toa zna~i deka na{ite duh i telo
postojano se borat. Duhot bara teloto da pravi dobrina. Ako ima
siroma{en ~ovek, na{iot duh né tera da mu pomogneme.
Nasproti kakvi bilo te{kotii, va{iot duh ve povikuva da se
`rtvuvate sebesi za dobroto na drugite i da im pomagate na
drugite. Me|utoa, kako {to znaeme, teloto zazema nasoka
sprotivna na duhot.
226
Soo~uvaj}i se so taa sostojba, na{a apsolutna zada~a e da
celosno da go pobedime na{eto telo; da napravime pobedonosna
osnova da go porazime teloto, sosreto~uvaj}i se na duhot, vo
sredi{teto na ovaa postojana borba na duhot i teloto. Nie ne
moème da go ìveeme sekojdnevniot ìvot naso~en kon
dobrinata, od godina vo godina, deset godini ili cel ìvot, bez da
go sfatime ova. Nie mora da staneme nepromenlivi maì i èni koi
moàt da ìveat posveteni na dobrinata. Na{iot prv, istoriski
prioritet e da staneme takva li~nost. (41-59)
***
Duhot i teloto se vo sostojba na konfuzija. Teloto saka da
odi po ovoj pat, a duhot saka da odi po onoj pat. Moàt li tie da se
obedinat pod takvi okolnosti? Dali va{ite duh i telo se borat
sekojdnevno ili pak tie ìveat srde~no zaedno kako prijateli? Tie
se borat i se borat! Toga{ na koja strana zastanuvate vie?
Zastanuvate na dvete strani. Vo vas ima dve strani: ednata koja se
naso~uva vo nasokata koja {to mu se dopa|a na teloto i drugata
koja odi kon nasokata koja {to mu se dopa|a na duhot.
3. Bog nikoga{ ne bi sozdal svet so dve protivstaveni celi
Gledaj}i go Bog, dali toj isto taka ima duh i telo? [to
mislite vie? Dali Bog ima duh i telo? Bog, isto taka, mora da gi
ima obete bidej}i Toj ne otslikuva nas i Toj mora da ima duri i
pove}e otkolku {to imame nie. Bidej}i Bog poseduva pocelosna
pretstava, Toj mora da ima duh i telo.
Dokolku Bog ima duh i telo, dali Negovite duh i telo bi
se borele? Dali tie se borat denono}no? Dali tie se borat ili ~inat
edinstvo, se soglasuvaat i se sakaat eden so drug? [to mislite?
Dokolku Bog ima duh i telo tie mora da se borat. Zo{to? Bidej}i
Bog né otslikuva nas. Ako jas dojdov do takov zaklu~ok, deka
Bo`jite duh i telo mora da se borat bidej}i Bog né otslikuva vas i
mene, kako se ~uvstvuvate? Zo{to se smeete? Dali se smeete
bidej}i se ~uvstvuvate dobro ili se ~uvstvuvate lo{o? Moèbi se
smeete bidej}i toa e ~udno. Vie se smeete bidej}i toa zvu~i
~udno!
227
Sekako Bog né otslikuva nas. No, koja e razlikata pome|u
Bog i lu|eto? Bog ima duh i telo, no tie nikoga{ ne se borat me|
usebno; tie ~inat sovr{eno edinstvo. Tie se edno. Ako ne e taka,
Bog bi sozdal eden svet koj se povikuva na Negoviot duh i eden
svet kakov {to saka negovoto telo. Toa bi zna~elo deka Bog
sozdal svet so dve celi. Me|utoa takov Bog ne moè da bide
apsoluten.
Spored toa, vo Bog negovite duh i telo nikoga{ ne se
borat me|usebno. Ako go razbereme Boga kako Edinstven vo
kogo duhot i teloto se obedineti, Edinstven so obedinet pogled na
celta koja {to se sostoi od dvojni karakteristiki koi ja
harmoniziraat celta na duhot i teloto, toga{ Sozdadenoto koe {to
Bog bi go posakal i bi go odobril, mora da go otslikuva Nego.
(70-47)
***
Dokolku Bog go sozdal ~ovekot kako su{testvo so dve
protivstaveni celi, eden takov Bog ne bi bil logi~en. Isto kako {to
niz celiot sozdaden svet ne postoi su{testvo koe nema cel, taka
ni{to ne moè da postoi so dve celi. Ne{to {to ima dve celi ne
moè da postoi i }e bide uni{teno. (18-319)
***
Jasno e deka nie sme su{testva koi postojat. Sé dodeka
zboruvate za postoeweto, ne moète da go odbegnete
zboruvaweto za vrskite. Mora da ima vertikalen subjekt i
horizontalen objekt vo vrskata me|u subjektot i objektot.
Toga{ idealot moè da bide ostvaren. Vie mora jasno da go
razberete ova.
Vo dene{niot svet vie moète da gi o~ekvate sre}ata i
idealot edinstveno po ostvaruvaweto na edno podobro posledi~no
su{testvo. [to e toa posledi~no su{testvo? Edinkata e posledi~no
su{testvo, isto taka semejstvoto, op{testvoto i dràvata se
posledi~ni su{testva. Svetot baran od ovie posledi~ni su{testva
ne moè da bide dva sveta; toj svet mora da bide eden.
Ako ima subjekt koj se stremi kon dva sveta, nie mora
da imame dve glavi. Eden takov subjekt nikoga{ ne moè da bide
apsolutno su{testvo. Ako pri~inskoto su{testvo o~ekuva dva
rezultata, toa ne moè da bide Apsolutno. "Apsolutno" zna~i
228
"edinstveno". Sovr{enoto poteklo ne moè da bide dve: toa e
samo edno. Zatoa svetot na rezultatot koj poteknuva od eden
izvor mora da bide eden. Ova e neosporen zaklu~ok koj nikoj ne
moè da go porekne. (59-79)
***
Vie ste edno ili dve? Dve edinki ili edna edinka? [Edna!]
Toa e laga, laga! Va{iot duh bara da odite po ovoj pat, no va{eto
telo veli: "O! Ne sakam; ajde da odam po drug pat!" Toa izgleda
kako edna forma, no ima dve sodrìni.
Toga{ koj napravi da bide vaka? Dokolku apsolutniot
Bog go storil toa vo igra, toa mora da e lud Bog! Se soglasuvate
li? Ako Bog go storil toa, takov Bog ne postoi. Sé do sega toa e
nere{enoto pra{awe, koe vodi do site vidovi na sloèni
razmisluvawa, vklu~uvaj}i go takanare~eniot dualizam. Dali sum
vo pravo?
Dokolku nekoj ~ovek odi na istok so namera
sosredoto~ena na Bog, toga{ toj treba da go stori toa za da
ispolni edna apsolutna cel, a nekoj ~ovek odi na zapad, toa mora
da bide za ispolnuvawe na edna apsolutna cel.
Razmisluvaj}i za sebe, nie imame fizi~ko jas i duhovno
jas, me|usebno protivstaveni kako istok i zapad. (47-22)
***
Poradi Padot na ~ove~kite predci, lu|eto se vo sredi{na
pozicija. Zatoa, sekoj od nas moè da stane dobra li~nost, a isto
taka moè da stane i zla li~nost. Ako napravime eden ~ekor na
desno, moème da staneme dobra li~nost, no so praveweto na
eden ~ekor na levo, nie moè da staneme zla li~nost. Spored toa,
nie treba da znaeme deka sekoj od nas e rakovoden od dva
gospodara so dve protivstavenini celi.
Koga razmisluvam za sebe, sfa}am deka jas ne stanav
li~nost koja moè da prezeme slobodni dejstva spored èlbata na
duhot. Na po~etokot na godinata, site nie se zavetivme po
sopstvena volja deka }e ispolnime izvesna cel, sepak ne go
ispolnivme ona {to se zavetivme, tuku pove}e ne{to koe ne go
planiravme. êsto gledame takvi rezultati vo na{iot sekojdneven
ìvot. Zatoa koga }e pogledneme nazad na na{iot ìvot po
229
pominuvaweto na edna godina, za najgolemiot del ~uvstvuvame
deka ima mnogu ta`ni momenti za vreme na tekot na godinata.
Zo{to e taka? Zo{to ne odime po patot {to go sakame,
tuku namesto toa po patot {to ne go sakame? Bidej}i postoi sila
koja né vodi vo nasokata koja ne ja sakame pogolema od silata
koja né vodi vo nasokata na na{ite vistinski èlbi. Mora da go
znaete toa, vsu{nost, vie ste postaveni vo sredi{na pozicija. Vie
ste vo pozicija pome|u dobroto i zloto. Zatoa vie ste rakovodeni
od dobrinata i vo isto vreme i od zloto. Zatoa nie mora da znaeme
deka ovie dve grani~ni linii se povrzani sosredoto~eno na sebe.
Edno ne{to koe {to sekoga{ treba da go imate na um e
deka ~ovekot treba da sledi edna cel sovr{eno, bidej}i apsolutniot
Bog go sozdal ~ovekot. Celta na apsolutniot Bog ne moè da bide
dve. Ako apsolutniot Bog gi sozdal site ne{ta, Toj trebalo da gi
sozdade site ne{ta harmonizirani sosredoto~no na celta na
univerzumot. Zatoa ne moè da ima dve celi na postoeweto, tuku
samo edna. (41-58)
4. Osnovnata pri~ina za borbata
Poglednete go dene{niot svet. Kakov vid na svet e toj?

Dali e toa svet na qubov? Ne, toa ne e svet na qubov. Ova ne e
harmoni~en i miren svet na qubov, tuku svet na neprijatelstvo,
qubomora i borba.
Vo edinstvenoto ~ove~ko su{testvo, duhot i teloto se
borat. Se borat izvorniot duh, koj bara dobrina i teloto, koe bara
zlo spored fizi~kite èlbi. Bidej}i nie sme lu|e so konflikt vo sebe
kako edinki, semejstvata izgradeni od takvi edinki se vo konflikt;
a bidej}i rodovite se sostaveni od takvi semejstva, tie isto taka se
borat; i bidej}i dràvite se izgradeni od takvi rodovi, tie isto taka
se borat; potoa i dràvite se borat me|usebno. Zatoa neprekinato
se slu~uvaat vojni nasekade na zemjata.
Me|utoa, lu|eto ne sakaat da se borat i od dnoto na svoite
srca ne posakuvaat vojna. Ako e ova vistina, toga{ zo{to
postojano se spravuvame so borbite koi ne gi sakame? Toa e
poradi Padot. (1981.5.10)
***
230
Sostojbata na dene{niot svet, vo koj dvete strani, leva i
desna, se podeleni i me|usebno protivstaveni ne do{la slu~ajno.
Ovaa sega{na stvarnost mora da bide svetot koj samiot Tvorec
mora da predvidel deka }e se ostvari dokolku lu|eto zgre{at. Ako
lu|eto ne zgre{ea, toga{ ne }e videvme takov odvraten svet na
liceto na zemjata. No poradi Padot, stana takov svet. (10-311)
***
[to e Padot? Toa zna~i da se zagubi edinstvoto. Duhot i
teloto se podeluvaat, prirodniot zakon, nebesniot zakon i celiot
Logos se podeluvaat i site lu|e se podeluvaat. So cel ovaa podelba
da se dovede do edinstvo, Bog go vodel Negovoto providenie na
obedinuvawe genereacija po generacija sosredoto~eno, na
opredelen rod ili dràva.
Istorijata bila istorija na vojna. Zo{to e taka? Bidej}i
istorijata zapo~na so sebi~nost, vo potraga po individualna
dobivka. Izvornite okolnosti na Padot bile takvi. Bidej}i na{eto
~ove~ko poteklo e vkoreneto vo edna takva pogre{na motivacija,
site koi se rodeni vo tekot na istorijata ja imaat zemeno taa forma
i donele isti plodovi. (166-220)
***
Bidej}i gre{nata istorija zapo~nala so konflikt, taa isto
taka }e zavr{i so konflikt. Sekako, procesot vo nejziniot tek e ist.
Bez razlika kolku prekrasni moàt da bidat na{ite roditeli, bez
razlika koja nacionalnost }e ja prifatime, bidej}i pripa|ame na
~ove{tvoto koe go zagubilo mestoto kade moèvme da barame
duhoven mir, ne moème da pobegneme od konflikt.
Koga go odgovarame pra{aweto zo{to se slu~uva vojna,
sekako, mora da ima takvi pri~ini kako materijalni problemi; me|
utoa, najgolem del od pri~inite se povrzani so problemot na
qubovta. Vojna se slu~uva bidej}i narodot na edna zemja ne gi
qubi, tuku gi mrazi onie od drugata zemja. Li~nost koja mrazi
izvesen narod go mrazi i nejziniot kral i negovata dinastija, isto
taka. Zar ne e taka? Pretpostavete deka ima li~nost koja posakuva
nejziniot neprijatel da propadne. Toga{ dali taa bi posakala prvo
narodot na taa dràva da propadne ili prvo da propadne kralot na
taa dràva. [to mislite? Da se mrazi edna zemja e da se mrazi
nejziniot pretsedatel.
231
Posle sé, koga go mrazime pretsedatelot na edna dràva
ili princot ili kralicata na edno kralstvo, toga{ moè da izbuvne
vojna. No, ako gi sakame, ne moè da ima vojna. Zna~i vojnata
se slu~uva za smetka na qubovnite problemi, nedostatokot na
qubov vo odnosite pome|u sinovite i }erkite, isto kako i vo
odnosite vo poro{iren obem. (72-219)
***
Bez isklu~ok i bez ogled na polot, site tri milijardi lu|e
koi denes ìveat vo celiot svet, se rodeni so gre{na sudbina. Koja
e taa sudbina? Toa e sudbinata na podelbata. Toa ne e sudbinata
na edinstvoto i napredok, tuku sudbinata na oddeluvawe i propa|
awe. Kako {to znaeme preku Principot, nie gre{nite lu|e ja
zagubivme Bo`jata Volja, èlba i cel. (21-99)
***
[to se slu~ilo so ~ovekot po Padot? Izvorno lu|eto trebalo
da vospostavat ~etiripoziciona osnova vo edinstvo so Bog; me|
utoa, poradi Padot, Adam i Eva i nivnite deca se podeleni. Tie se
oddelile eden od drug i sozdale ~etiri podelbi. Izvorno tie site
trebalo da bidat edno, no namesto toa, sprotivnoto, se podelile.
Nie mora da go obedinime toa. (19-205)
***
Najbednata vojna pome|u site vojni e vojnata vo edno
semejstvo, kade roditelite i bra}ata i sestrite vperuvaat pi{toli i
noèvi edni na drugi. Krvavata vojna vo edno isto semejstvo
zapo~nala so Kain vo Adamovoto semejstvo i se pro{iruvala od
vojna na rodovsko nivo ponatamu, sé do denes. Dokolku ne
napravime osnova koja {to moè da ni donese smiruvawe pome|u
rodovite so cel da se nadomesti edna takva istorija, toga{ dràvata
od Bo`jiot ideal }e bide nedosti`na. Dokolku ne izgradime osnova
za harmonija na Kain i Avel, Bo`jata Volja nikoga{ nema da bide
ostvarena. (1982.3.25.)
5. Vojna postra{na od nuklearnata vojna
Vojnata pome|u duhot i teloto e poopasna od Vtorata

svetska vojna i pozastra{uva~ka od nuklearna vojna. Ima primirja
vo tie vojni, no tuka nema nitu primirja nitu kraj. Otkako
232
zapo~nal ~ove~kiot ìvot, nemalo primirje tuku samo bitka vo
samata sr` na na{iot duh i ova }e prodolì sé dodeka ne dojde
negoviot kraj. Takvi lu|e gradat semejstva i rodovi i zatoa tie se
borat pove}e. Potoa, tie sozdale narodi, koi duri pove}e se borat,
a ovie se zdruèni kako dràvi, koi se borat sé pove}e i pove}e.
Do denes ~ove~kata istorija e ispolneta so vojni. Ne
postoi edinstven den bez vojna. Kade e osnovata za vojna? Toa se
duhot i teloto. Bidej}i duhot i teloto se osnovata za vojna, site:
edinkata, semejstvoto, rodot i dràvata, stanuvaat takvi. (19-287)
***
Nitu Prvata nitu Vtorata svetska vojna bea najgolemite
vojni vo svetskata istorija. Nikoga{ nemalo pogolema vojna od
vojnata koja me sovladuva mene samiot. Ovaa vojna prodolìla
nesmireno {est iljadi godini. Dali zavr{i ili ne? Postojano se
nasobiraat pove}e vrski so grevot. Spored toa, vo vas se
koncentrirani {est iljadi godini na gre{na istorija. Toga{ koj }e ja
presvrti ovaa gre{na istorija? Bidej}i vie ste nesposobni da go
storite toa, vam vi treba Mesija so pocvrsta mo} od vas. Sekako,
ni treba Bo`jiot Sin. (21-189)
***
Kolku e te{ko da se spasi edna li~nost, vas samite, od
zloto! Koj e glavniot problem za Unifikacionistite? Toa e kako
celosno da se oslobodam "mene" sosredoto~eno na duhot i na
teloto. Kolku e te{ka ovaa zada~a i kolku e intenzivna ovaa
bitka? Nie duri ne moème da ja sporedime so takva vojna kako
natprevarot pome|u SAD i Sovetskiot Sojuz. Ovaa borba pome|u
demokratskiot i komunisti~kiot svet ne e vistinski problem. Ova
e mnogu pote{ko od taa vojna. Ova e borbata koja poteknuva vo
mene samiot.
Isto kako {to dva dela se borat vo edna edinka, ima dve
grupi vo semejstvoto, vo op{testvoto, vo dràvata i vo svetot. Vo
soglasnost so nasledstvoto ili ostavinata, na edna strana e lo{ata
edinka, lo{o semejstvo, lo{o op{testvo, lo{a dràva i lo{ svet, a
na drugata strana e dobrata edinka, dobro semejstvo, dobro
op{testvo, dobra dràva i dobar svet. Ovoj svet e podelen na toj
na~in. Edna strana e pod sferata na religijata, sosredoto~ena na
Boga, a drugata strana e pod sferata na materijalizmot,
233
odrekuvaj}i go Boga. Ova e polo`bata na ~ovekot i celo
~ove{tvo. (41-63)
***
Kako rezultat od vojnata pome|u duhot i teloto ima
pogolema {teta otkolku od kakov bilo vid na stradawe vo svetot
ili site nevoli i uni{tuvawa predizvikani od vojna. Vie mora da
znaete deka ogromna taga ostanuva po porazot na duhot.
Iako mnogupati dnevno duhot e porazen vo bitkata so
teloto, lu|eto duri i ne go sfa}aat toa. Me|utoa, lu|eto nikoga{ ne
go zaboravaat migot, koga se sopnuvaat od kamen i pa|aat na
ulicata. Lu|eto mnogu dobro pametat i zabeleùvaat: "O, ovde se
sopnav i padnav pred mnogu godini!" No, moè da bideme
sigurni deka ima bezbroj lu|e koi zaboravaat i voop{to ne mislat
za porazot na nivniot duh vo bitkata pome|u duhot i teloto.
Koga bi razmisluvale za toa, kolku glasno i da bi sakale
da se opravdate sebesi, vie, li~nosta koja nosi etiketa na
stradalnik - porazen vojnik. No, izvorno, od duhot bilo
o~ekuvano da izvojuva pobeda vo bitkata pome|u duhot i teloto, i
zasekoga{ da stekne kontrola nad teloto. Sepak, bidej}i ova ne se
slu~ilo, duhot i teloto zapo~nale da sledat razli~ni nasoki
oddelno. (19-285)
6. Osnovata na re{enieto za svetskiot mir se ~ovekoviot duh i

telo
Podelbata na Ju`na i Severna Korea ne e na 38-ta

paralela, tuku pove}e vo ~ovekoviot um. Nie poseavme takvo
seme vo duhot i kako rezultat na toa po`neavme takov plod kako
ovoj. Dali sum vo pravo? Po`neavme {to sme poseale. Nie
ìveeme vo takva sredina na konflikt i borba pome|u lu|eto na
duhot i lu|eto na teloto. Nie postepeno go pro{iruvame ona {to na
po~etokot go poseavme. Kako rezultat na toa, vo ovoj period na
svetot, koj e na{iot rezultat? Pred sé, ima demokratski svet
vtemelen vo idealisti~kiot pogled na istorijata. Demokratskiot,
idealisti~ki svet e plod na duhot na svetsko nivo, zar ne?
Idealisti~kiot pogled na istorijata e pogled na onaa istorija
zasnovana na duhot. Od druga strana, druga grupa lu|e na svetsko
234
nivo e sosredoto~ena na teloto, imeno na komunisti~kiot svet,
poddrùvaj}i materijalisti~ki pogled na istorijata.
Ako e taka, kade moème da go najdeme re{enieto?
Denes, iako SAD vodi dobra nadvore{na i voena politika, sepak
se nemo}ni da go re{at ovoj problem. Toa e ve}e neuspeh.
Neuspeh! Duri ako Sovetskiot Sojuz bi go prezel demokratskiot
svet, sé dodeka tie ne moàt da vospostavat edinstvo pome|u
duhot i teloto, tie povtorno }e bidat podeleni. Ova e izvesno.
Pogledenete kako Sovetskiot Sojuz napreduva pod
znameto na internacionalniot komunizam! I pokraj toa, nasproti
ovoj kosmopolitski ideal, na po~etokot na 60-tite godini me|u
Sovetskiot Sojuz i Kina se slu~i takov razdor i sega nikakva
politika i nikakva direktiva ne moè da go popravi toa i povtorno
da vospostavi edinstvo. Da mislat na obedinuvawe za niv izgleda
kako ~uden predlog. Ova zna~i deka tie mislat deka e prirodno da
se bide podelen.
Zna~i, kade e osnovata za mirno re{enie na toj problem?
Nitu SAD nitu Sovetskiot Sojuz imaat odgovor. Vie mora da go
znaete toa. Kade e tamu osnovata za mirno razre{uvawe? Nikade!
Ne moàt da pomognat nitu SAD nitu Sovetskiot Sojuz. Kade e
problemot? Vo moeto sopstveno srce. Mnogu e va`no da se najde
harmoni~en pogled na univerzumot i sre}en i miren pogled na
svetot vo edno ~ove~ko srce kade {to se borat duhot i teloto. (85-
302)
***
Da vi postavam edno pra{awe. Dali va{te duh i telo se
borat ili ne? Dali toa e mir ili borba? Koga }e bide razre{ena?
Koga }e zavr{i ovaa borba? Dali ste razmisluvale za toa? Koga }
e zavr{i sega{nata svetska vojna? Nema potreba da razmisluvate
za toa, tuku pove}e za toa koga }e zavr{i vojnata vo mene
samiot? Koga }e zavr{i taa, toga{ }e zavr{i svetskata vojna.
Mirot vo mene samiot e povrzan so mirot vo svetot. Gledaj}i vo
Biblijata, moè da najdeme mnogu paradoksi. Taa veli:
"Nebesnoto Kralstvo e vo vas". Dali veli~enstvenoto Nebesno
Kralstvo e vo mojot duh? [to zna~i toa? Ako duhot i teloto ne se
vo konflikt i sovr{eno go pretstavuvaat univerzumot,
toga{ Nebesnoto Kralstvo navistina }e dojde tamu. (82-134)
235
Vtor del
MODELOT ZA OBEDINUVAWE
1. Neophoden e model za obedinuvawe
Ako ima providenten subjekt, neophodno e toj subjekt da

moè da si kaè sebesi deka toj e modelot za ~ove~koto
su{testvo. Me|u lu|eto ima maì i èni. Ako ova e ma`, drugata
strana e èna. Zaedno tie stanuvaat ~ove~ko su{testvo. Zatoa e
neophodno da bide sozdaden takov model. Imeno, tie }e
vospostavat semejstvo preku obedinuvaweto.
Isto taka neophoden e model za semejstvoto. Semejstvoto
e gradeèn blok za svetot {tom go vospostavime domenot na
sovr{enstvoto. Takov model mora da e neophoden. Dali imate
takov model? Ima li nekoj koj moè da kaè: "Moeto semejstvo e
pretstavnik na univerzalniot zakon na neboto i zemjata?" Vie ste
daleku od toa. Isto e i so rodot i so dràvata. Dali postoi nekakov
model za nebesnata dràva?
Denes komunisti~kite zemji velat deka tie se model
dràvi, a demokratskite dràvi go velat istoto. Dali e vozmo`no da
postojat dva oddelni modela? Koga postojat dvata modela, ima
borba za celo vreme. Mnogu e va`no da se re{i ovoj problem.
Ju`na i Severna Korea ~esto davaat izjavi. Me|utoa, bez
re{avaweto na osnovniot problem, nie ne moème da ja razre{ime
temata na obedinuvaweto na Severna i Ju`na Korea. Filosofskata
borba prodolùva bidej}i komunizmot zapo~na vrz osnova na
negovata sopstvena filosofija. Bez da se znae pri~inata, ne e lesno
da se re{i problemot. Da se re{i ovoj problem vo osnova, nie
mora da gi locirame pri~inata i rezultatot i potoa da ja dademe
nasokata na obedinuvaweto vo soglasnost so prirodniot proces
zasnovan vrz izvorniot model.
Ajde da mislime za celiot svet. Dali moème da kaème
deka ovoj svet e vo soglasnost so modelot posakuvan i od
~ove{tvoto i od Pri~inskoto Su{testvo, Subjektot na
providenieto? Ne. Iako ne moème da go vidime, lu|eto go baraat.
236
Nie barame povisoko nivo, poobedineto su{testvo. Izvorno toa
zapo~na od edno. Prirodno sledi deka ne{to {to zapo~nalo od
edno na krajot treba da se vrati vo edinstvo.
2. Isus dojde kako model na obedinuvaweto
Mora da postoi obedineta edinka pred da moè da postoi

obedineto semejstvo, obedineto semejstvo pred da nastane eden
obedinet rod, obedinet rod pred da se pojavi obedinet narod,
obedinet narod pred da se ostvari obedinet svet. Ova e problemot.
Pra{aweto e, od kade treba da zapo~neme da go gradime ova
edinstvo? Ovoj svet e svet na rezultat. Zatoa, nie treba da go
pronajdeme re{enieto od pri~inata - imeno, edinkata.
Patot na obedinuvaweto, principot na obedinuvaweto,
zapo~nuva od edinkata i prodolùva do semejstvoto, potoa
ponatamu na rodot, narodot i kone~no na svetot. Ovoj model
zapo~nuva so doa|aweto na Gospod.
Denes, so cel da vospostavime eden svet, idealen svet, na
Bog mu treba da go ima Negoviot {ablon na nivoata na edinka,
semejstvo, rod, narod i svet.
Mesijanska misla e toa {to Bog mu vetil na izbraniot
narod na Izrael da go isprati svojot pretstavnik da ispolni celosno
edinstvo na individualno nivo pome|u duhot i teloto, na semejno
nivo, na rodovsko nivo, na nacionalno nivo i na svetsko nivo.
Bo`jiot plan bil da go spasi svetot preku o~ekuvanoto edinstvo
pome|u izraelskiot narod i sovr{enite modeli za edinkata,
semjstvoto, rodot, narodot i svetot.
Isus, koj ostvaril sovr{eno edinstvo pome|u svoite duh i
telo, dostignuvaj}i model na ma`, moèl da izgradi edno
obedineto semejstvo so èna koja bila obedineta na istiot na~in.
Dokolku se slu~elo toa, moèle da se pojavat obedinet narod i
svet.
Isus do{ol na zemjata kako obedineta edinka. Potoa se
o~ekuvalo toj da vospostavi model na edno obedineto semejstvo,
obedinet rod, obedineta dràva i obedinet svet. Me|utoa, toj se
voznel vo duhovniot svet bez da go ostvari ova.
237
Izraelskata dràva bila kako gradina od divi maslinovi
drvja ~ij sopstvenik moèl da napravi kako {to }e posaka. Isus
do{ol vo ovaa gradina od divi maslinovi drvja kako vistinsko
maslinovo drvo so cel da gi prese~e divite maslinovi drvja.
Toga{ Bog planiral da go kalemi Bo`jiot model na edinka,
semejstvo i dràva vo soglasnost so Negoviot plan. Dokolku ova
bilo ispolneto, {to mislite {to }e se slu~elo so izraelskata dràva i
Evreite - dali tie }e stanele vistinski maslinovi drvja ili divi
maslinovi drvja? Vistinski maslinovi drvja. Toga{, dokolku
zpo~nele da mu svedo~at na celiot svet sosredoto~eno na nivniot
obedinet nacionalen avtoritet i judaizmot, celata istorija na
hristijanstvoto }e bila nepotrebna.
Bog go ispratil Isus kako standard na edinstvo na
~ovekoviot svet na razedineti duh i telo. Me|utoa toj bil zakovan
na krstot. Osnovata vospostavena od Bog preku nekolku iljadi
godini bila vratena na Satanata. Zatoa ~ove{tvoto moralo da
strada 2.000 godini.
Kone~no izraelskata dràva dostigna nezavisnost vo 1948
godina. Od ova treba da prepoznaeme deka denes e navistina
vremeto na nov po~etok na svetsko nivo. Zatoa mora da sfatime
deka vremeto na Gospodarot na Vtoroto doa|awe e pred nas.
Ako Gospod dojde i vospostavi semejstvo na ovaa zemja,
toj }e izgradi semejstvo koe ne e povrzano so Padot. So drugi
zborovi, Bog }e vospostavi model - semejstvo, koe {to moè da
donese edinstvo na svetsko nivo. Edinstveno Gospodarot na
Vtoroto doa|awe moè da vospostavi osnova za obedinuvawe na
ve~nosta. Inaku toa e nevozmo`no. Zatoa Mesijata mora da se
vrati.
Gospodarot doa|a da go izgradi semejstvoto koe {to Bog
go posakuva. Zatoa Gospodarot nema da dojde na oblaci. Me|
utoa, ne e dovolno samo da izgradi semejstvo. Neophoden e rod
da obezbedi semejstvo, neophoden e narod za postoeweto na
rodot, a za narodot neophodna e dràva. Denes heristijanstvoto
mora da sfati deka bez sozdavaweto na model na
sosredoto~uvawe na edna dràva, nie ne moème da ja najdeme
dràvata na Tretiot Izrael.
238
Pozicijata na Gospodarot na Vtoroto doa|awe e kako
roditeli na celoto ~ove{tvo i kako vladetel na dràvata. Toj treba
da vospostavi dràva od tipot na pro{ireno semejstvo. Toga{, vo
koja nasoka treba da se dviì toa? Se o~ekuva da se naso~i kon
eden svet, idealniot svet koj Bog go planiral na po~etokot.
3. Obedinuvaweto }e bide vospostaveno od Vistinskite roditeli
Koja e celta na sozdavaweto? Adam i Eva ne bile

sozdadeni samo da za gi gleda. Maòt i ènata ne bile sozdadeni
samo za da ostarat i da umrat kako ma` i èna. Tie bile sodadeni
da vostpostavat vistinsko Nebesno Kralstvo na Neboto i na
Zemjata sosredoto~eno na Bog, preku recipro~no srce kon
sprotivniot pol po dostignuvaweto na zrelost i da izgradat
qubovno gnezdo. Tuka Adam (ma`) e prtstavnik na neboto, a Eva
(èna) e pretstavnik na zemjata. Tie se dve edinki. No, ako tie
horizontalno se obedinat, toa ozna~uva edinstvo na neboto i na
zemjata. Koga dve li~nosti ~inat edinstvo sosredoto~eno na
Bo`jata qubov, celiot kosmos avtomatski }e bide obedinet.
Prvite predci trebalo da stanat edno, kako model na
edinstvo. Toga{ korenot sosredoto~en na Bo`jata qubov stanuva
koren za sozdavawe na osnovata na duhot i na teloto. Bog gi
sozdal lu|eto za da vlezat vo Bo`jiot idealen svet direkno preku
edinstveniot pat na sledewe na Bo`jata qubov. Ovaa nasoka e
patot sosredoto~en na Bo`jata qubov. Edinkite se ostvareni so
duh i telo obedineti vo Bo`ja qubov, no patot po koj takov vid
ma` i èna treba da odat e promenet poradi Padot. Mesijata,
Gospodarot, e li~nosta koja e ispratena od Bog da gi razre{i site
problemi. Spasitelot gi spasuva lu|eto preku obnovuvawe na
zagubenata qubov. Poradi Padot, lu|eto bile rodeni preku la`ni
roditeli. Zatoa toj mora da dojde kako vistinski roditel, da ja
ispolni qubovta koja {to lu|eto ne moèle da ja dostignat
centrirano na Boga, i da gi nau~i lu|eto da vlezat vo domenot na
Bo`jata qubov. Celo ~ove{tvo mora povtorno da go najde svojot
Vistinski roditel, apsolutnoto poteklo na Bo`jata qubov. Site
problemi na gre{niot svet - site tagi, àlosti, stradawa, bolesti itn -
moàt da bidat re{eni so postavuvawe na sr`ta na qubovta.
239
Principot na srceto sosredoto~eno na semejstvoto e
preneseno od roditelite na decata. No na po~etokot, ova ne bilo
pravilno postaveno. Celta na istorijata na obnovata e da go
postavi toa povtorno. Tuka pretstavnikot na ~ovekot e Mesijata, a
pretstavnikot na ènata e Svetiot Duh. Bidej}i verenicite,
nevestata i mladoènecot, go prekr{ile nebesniot princip na
po~etokot na svetot, novite Nevesta i Mladoènec kako takvi,
mora da bidat smesteni i postaveni na izvornoto nivo. So ovaa cel
Bog go vodel providenieto na spasuvaweto.
Poradi ~ovekoviot Pad Bog gi izbrkal. Posledovatelno,
Toj niz posebni osloboduvawa, povikuval grupi na posveteni
vernici za da sozdadat novi semejstva, rodovi i eden nov narod.
Od brojnite narodi, Izraelskiot narod bil narod pretstavnik koj ja
nosel odgovornosta. Zatoa narodot na Izrael stanal centralen
narod na svetsko nivo. Izvorno bilo planirana ~ove~kata istorija
da se razvie sosredoto~eno na prvite predci, Adam i Eva. Me|
utoa, toa ne bilo ostvareno. Istorijata trebalo da go donese
standardot sosredoto~eno na idealot, so povtornoto pojavuvawe
na izvornata ideologija. Toa trebalo da bide standardot na nade`
ispolnuvaj}i ja nade`ta na hristijanstvoto. Imeno, od gledna to~ka
na hristijanite, toa e mislata za Mesijata i mislata za Svetiot Duh.
Koja e mislata za Mesijata? Toa e mislata za dobroto na
svetot. Centarot koj {to moè da go obedini semejstvoto i svetot
se Vistinskite roditeli. [to e plodot na hristijanstvoto?
Hristijanstvoto, koe pominuvalo niz brojni te{kotii, bilo
naso~eno kon standardot na nevestata i na mladoènecot.
So koi kvalifikacii doa|a Gospodarot? Toj doa|a so
kvalifikacija na roditeli. Me|utoa, koga Isus do{ol na ovaa zemja,
toj ne moèl da ja dostigne pozicijata na roditeli; imeno, toj ne
moèl da go sledi Boga i da mu donese slava, nitu moèl da
vospostavi supstancijalna osnova za da go ute{i Boga vo ime na
~ove{tvoto. Zatoa Mesijata mora da dojde povtorno i zatoa toj ne
moè da dojde kako veli~enstven Gospodar. Zatoa Mesijata pri
Vtoroto doa|awe mora da uspee vo misijata na Isus na zemjata,
izveduvaj}i ja svojata predana dol`nost koja moè supstancijalno
da da go ute{i Boga. Ponatamu, toj e izbran od Bog da go
pott~ini Satanata. Toj mora da vospostavi osnova koja moè da
240
mu ja vrati slavata na Bog. Inaku, toj ne moè da stekne
kvalifijacija na Vistinski Roditel.
Iako ovoj svet ne moèl da se razviva kako bleskava
kultura, namesto da ostane temen, zbrkan i razoren }e stane
kralstvo na mirot dokolku se povrze so Vistinskite roditeli.
Golem broj lu|e niz istorijata go odràle fokusot na mislata, duhot
i ìvotot koncentrirani na ovoj standard. Bog ja vodel istorijata
kon eden svet nadvore{no, so cel vnatre{no, preku religijata,
kone~no da ja povrze so nejziniot vistinski sopstvenik.
4. Moème da dostigneme edinstvo koga e smeneta krvnata loza
Kako Satanata go napadnal ~ovekovoto telo? Koja bila

pri~inata? Kakov vid na bolest dobile lu|eto? Nie mora da go
razbereme ova. Kako {to znaete preku Principot, po Padot
Satanskata krvna loza vlegla vo va{eto telo. Vie ste povrzani so
Satanskata loza. Site pri~ini i rezultati se vpletkani so Satanskata
qubov. Zatoa koga vo va{eto telo vnesuvame ne{to posilno od
Satanskata qubov, Satanata bega. Koj e apsolutniot centar koj
moè da gi obedini duhot i teloto spored principot na Bo`jeto
sozdavawe? Nie moème da napravime obedinuvawe edinstveno
sosredoto~eno na Bo`jata qubov. Nitu edna druga qubov.
Kakov vid na drvo stanale lu|eto poradi Padot? Tie
stanale divi maslinovi drvja. Zatoa vo gre{niot svet mora da
dojde Mesija kako dobro maslinovo drvo. [to treba da stori
potoa? Toj treba da gi prese~e steblata na divite maslinovi drvja i
da nakalemi izdanok ili granka od dobroto maslinovo drvo.
Pupkite i na dvete drvja se isti. Koga gi se~eme site divi
maslinovi drvja za samo edna pupka od dobro maslinovo drvo,
lu|eto koi ne go znaat ovoj proces moàt da re~at deka toa e luda
rabota. No, zatoa Isus rekol deka sekoj onoj koj ne jade od
negovoto telo i ne pie od negovata krv, nema vrska so nego.
Otkako divite maslinovi drvja se nakalemeni so dobro
maslinovo drvo, Satanata nema vrka so niv. Tie ne se povrzani so
Satanata. Zatoa vo esenskata ètva, nakalemenite drvja
avtomatski }e donesat plod na dobroto maslinovo drvo i tie }e
vlezat vo Nebesnoto Kralstvo. Divite maslinovi drvja moraat da
241
se otse~at sebesi i da bidat nakalemeni so dobro maslinovo drvo.
Inaku, tie nama da zaìveat. Najgolemiot del od pogolemite
religii - konfucionizmot, budizmot i islamot - imaat koncepcija za
Vtoroto doa|awe. Tie velat deka Spasitelot mora da dojde i tie go
o~ekuvaat. Zborovite "obedinuvawe" i "eden obedinet svet"
nemaat zna~ewe bez dejstvuvaweto na Obedinuva~koto dvièwe
niz cel svet, koe Mesijata go obedini so Bo`jata qubov so cel da
gi nakalemi site lu|e. Nie ne moème da bideme so religiozna
doktrina.
Glavnata to~ka e kako da go otstranime Satanata. Nie ne
moème da vlezeme vo Nebesnoto Kralstvo bez otstranuvawe na
Satanata. Koga nekoj ima uslov so koj Satanata moè da go
obvini, toj ne moè da vleze vo Nebesnoto Kralstvo. Krvnata loza
mora da bide smeneta. Ova e apsolutna potreba.
Osnovata na obedinuvaweto sum jas samiot. Me|utoa,
nevozmo`no e da se vozdignam sebesi. Bidej}i korenot na na{ata
loza e od Satanata, nie ne moème samite sebe da se oddelime od
Satanata. Dali sledite? Zatoa Biblijata spomenuva deka nie
stanavme divi malinovi drvja. Izvorno, ako nie stanevme
vistinski maslinovi drvja, moèvme da napravime celosno
edinstvo na duhot i teloto, stanuvaj}i lu~nosti koi site gi sakaat i
uìvaat vo sre}ata zaedno so drugite. No namesto toa, bidej}i sme
divi maslinovi drvja nie stanavme li~nosti koi ne se sakani od
nikogo. Kako rezultat na toa {to imame Satanski koren, nie
stanavme granki i listovi na divo maslonovo drvo. Zatoa lu|eto se
borat me|usebno. Analiziraj}i gi podlaboko gre{nite lu|e, Hegel
do{ol do zaklu~ok deka su{tinata na lu|eto e borbata i zatoa toj ja
razvil teorijata na dijalektikata.
Nie mora da razbereme deka nie sme rodeni vo
Satanskata loza. Od ovaa pri~ina, religijata go negira sledeweto
na fizi~kite èlbi. Tie go sledat patot na stradaweto so cel da ja
odre~at vrskata so Satanskata loza. Tie postat za da ja odre~at
fizi~kata èlba za dobra hrana. Tie, isto taka, ja odrekuvaat
qubovta na soprug i sopruga i decata so cel da ja primat Bo`jata
qubov. Tie moraat da go odre~at semejstvoto, op{testvoto,
dràvata i svetot bidej}i sme za~nati od Satanskata qubov.
242
Tie ne moàt da ja primat Bo`jata qubov dokolku ne go
odre~at celiot svet. Denes Pre~esniot Mun i Obedinuva~kata
crkva davaat jasno objasnuvawe za toa. Bez Obedinuva~kata
crkva va{ite duh i telo ne moàt da vospostavat koren na qubovta.
Obedinuva~kata crkva mora da bide koren na qubovta, kako i
granki i listovi sosredoto~eno na Bo`jata vistinska qubov za da se
povrze so narodite, dràvite i svetot. Toga{ tie mora site da bidat
nakalemeni. Pred kalemeweto, nie mora da go otse~eme celiot
svet. Zatoa Isus rekol: "Onoj koj veruva vo mene, i da umre }e
ìvee".
5. Svetiot sin e onoj koj gi obedinil duhot i teloto
Duhovite i telata na lu|eto se borat neprekinato. Koga tie

se borat, sekoga{ teloto e pobednik, a gubitnik e duhot. Nie mora
da sfatime kako da go svrtime ovoj vid na ne{tata. Koj e
sposoben da go napravi duhot pobednik i da gi obedini duhot i
teloto, nao|aj}i se vo pozicija na apsolutna dobrina, a ne
upravuvan od drugite? Bedno e {to niz celiot na{ ìvot nie sme
nemo}ni da dostigneme takava pozicija. Potoa, ovoj ist vid na lu|
e koi ìveat denes, }e ìveat vo idnina. Mislej}i za ova, nie mora
da go zakopame minatoto i da staneme li~nost na apsolutna
dobrina koja ne napravila nikakvo zlo vo tekot na celiot ìvot.
Ova e krajnata nade` na site lu|e. Kade e takvata li~nost?
Nevozmo`no e da se pronajde takva li~nost. Mnogu e te{ko da se
najde nekoja li~nost koja uspeala vo svrtuvaweto na site zli
posledici koi proizleguvaat od ~ovekovoto postoewe. Znaej}i go
ova, ne moème da pronajdeme nekogo koj nema zlo tuku ima
edinstveno dobrina.
Da se ima kontrolira nad samiot sebe e te{ko bidej}i
duhot saka da odi vo edna nasoka, a teloto vo druga. Edna
tradicionalna orientalna pogovorka veli: "ôvekovoto telo se
menuva od utro do ve~er, no planinite nikoga{ ne se menuvaat,
nitu vo starite vremiwa nitu vo sega{no vreme". Problemot kako
da dostigneme edinstvo so eden sekoga{ promenliv duh. Nie bi
trebalo da znaeme kako golemite svetiteli od istorijata moèle da
upravuvaat so svoite tela. Da pogledneme vo Isus, Konfucij i
243
Buda. Na{ite duh i telo sekoga{ se menuvaat, no svetite sinovi i }
erki gi odrùvaat niv nepromenlivi. Na primer: {to bi se slu~ilo
so duhot na Isus koga videl èna? Negoviot duh moèbi se
kolebal bidej}i e ma`, no Isus ne bi prezel ~ekor i negovoto telo
ne bi zgre{ilo. Me|utoa, obi~nite lu|e se poinakvi. Nivnite race i
noze sledat, tie ne moàt da gi kontroliraat èlbite na teloto i
duhot, i nivnoto telo podlegnuva. Nikoj ne moè da bide podobar
od Isus. Isus gi obedinil svoite duh i telo; no nie sme poinakvi.
Koga amerikanski ma` i èna se sre}avaat, tie moè da se
baknuvaat i da uìvaat eden so drug vo sekoe vreme; no nie mora
da vodime qubov na soodvetno mesto. Ova e primer na gre{nite
lu|e na svetot. Ako barame nov ideal, toga{, kako pravedni lu|e,
nie treba da zapo~neme so obedinuvaweto na duhot i teloto.
Moè da zaklu~ime deka e nevozmo`no da se ostvari ideal bez
edinstvo na duhot i teloto.
Za vreme na na{iot ìvot nie mora da gi obedinime na{ite
duh i telo sosredoto~eno na vistinskata Bo`ja qubov. Jadeweto,
misleweto i dejstvuvaweto vo tekot na va{iot ìvot treba da bidat
sosredoto~eni na vistinskata Bo`ja qubov. No namesto toa, va{ite
duh i telo se neprijateli. Va{ite duh i telo go zemaat svojot koren
ne od Bo`jata qubov tuku od Satanskata qubov. Tamu zapo~nuva
bitkata na duhot i teloto.
Vo Bo`jiot ideal na sozdavaweto, Kain bil postar brat na
Avel, no po Padot Avel se nao|al vo pozicija na postar Bo`ji sin.
Koga nie nadomestuvame za nivnata gre{ka, moè da go
vospostavime idealot na Nebesnoto Kralstvo. Vo gre{niot svet,
teloto upravuva so duhot. Zatoa ima borbi vo sekoe vreme i na
site mesta, a nepravdata i nemoralot prodolùvaat, bidej}i vo
gre{niot svet teloto ne mu se pot~inuva na duhot.
Bidej}i duhot i teloto se konfrontiraat vo sekoja edinka,
soprugot i soprugata i, posledovatelno, roditelite i decata i, u{te
pove}e, razni narodi i dràvi se borat me|usebno. Koga duhot i
teloto kone~no }e bidat obedineti, toga{ taa borba }e zavr{i. So
cel da se stori ova, nie treba da gi sretneme i da se nakalemime so
Vistiskite roditeli. ôve{tvoto mora da gi sledi Vistinskite roditeli
i povtorno da bide obnoveno od Bo`jata qubov. Inaku ne moème
244
da ja zapreme ovaa borba, zatoa {to ne moème da se
kontrolirame sebesi.
Tret del
NAÎNOT DA SE OBEDINAT DUHOT I TELOTO
1. Celta na religijata
Sé do denes rezultatot vo bitkata pome|u duhot i teloto e

okolu 1:8. ôvekovoto telo e napadnato od sredi{teto na gre{niot
svet, no duhot sledi samo eden pat. Lu|eto vo ovoj realen svet se
zagrièni za rezultatite. Sepak, nie ~uvstvuvame nespokojstvo
koga se obiduvame da storime zlo. Koga go izveduvame ova zlo,
site na{i dobivki propa|aat. Na{iot duh sekoga{ se obiduva da se
vme{a vo dejstvata na na{eto telo, no na krajot e napadnat od
teloto. Kako rezultat na toa odnosot e 1:8, bidej}i duhot
sekoga{ e sovladan od teloto.
Zo{to Bog ja sozdal religijata? Za da ni dade milost. No,
ne e besplatno da se primi taa milost; nie mora da ispolnime
uslov posvetuvaj}i gi na{ite ìvoti duri pove}e otkolku {to go
pravi toa eden kral. Nie ja primame Bo`jata milost kako rezultat
na vospostavuvawe na takov uslov. Dokolku ste iskusile ìvot na
molitva, toga{ moète da go razberete ova. Preku ìvotot niz
molitva vie moète da primite najgolema energija. Lu|eto so takva
mo} moàt duri da go vidat duhovniot svet.
Bog posakuval lu|eto da go dostignat domenot na
supstancijalniot ideal i go vodi providenieto za toa dostignuvwe
sosredoto~eno na religioznata osnova. Bog go stimulira na{iot
izvoren duh da ima èlba da go dostigne ovoj domen. Ova e
glavnata cel na religijata. Zatoa ma~enicite go sledele ovoj pat
duri i koga nivnite noze bile otse~eni. Duri i koga nivnite ìvoti
bile zavr{eni tie go imale ova "super ~uvstvo" koe gi nadminuva
realnite ~uvstva. Odej}i po ovoj pat, lu|eto mora da ja zajaknat
svojata mo} osum pati pove}e od koj bilo drug. Tie go sledat
Boga, dobivaat sila i toga{ gi obzemaat svoite tela. Rezultatot od
bitkata zavisi od silata.
245
Religijata gi odrekuva ~ii bilo svetovni fizi~ki èlbi i
èlbite na kogo bilo kako socijalno su{testvo. Na toj na~in ~istata
religija gi odrekuva site realni ne{ta. Religija zna~i da se odre~e i
potisne jadeweto, spieweto, sksualnite èlbi i sé {to vi se dopa|a.
Izvorno, edno ~ove~ko su{testvo treba da jade, spie i da
posakuva ne{ta. Me|utoa tie èlbi né vodat vo smrt, pa zatoa mora
da gi odbieme. Rasprsnete nuklearna bomba vo va{eto telo!
Skr{ete go i celosno pot~inete go va{eto telo. Teloto saka da bide
po~ituvano i da vodi lesen, neèn i ramnomeren ìvot. No, nie
treba da go prezreme seto ona {to go saka teloto. Nie treba da go
sakame ona {to e te{ko, naporno i surovo. Teloto saka visoka
pozicija, ne se griì za nikogo osven za sebe. Nie treba da
uni{time edna takava priroda da go spu{time teloto, da bideme
ponizni, da sluìme i da se `rtvuvame.
Niz istorijata na lu|eto im bila potrebna religijata, dodeka
se isponuvala ovaa cel. Nie mora da vladeeme so teloto preku
religijata, bidej}i op{testvoto, ~ove{tvoto i cela istorija ne
uspeale da go poseduvaat fizi~koto telo. Fizi~koto telo e
neprijatel i izvoren koren na grevot. Dosega potisnuvaweto na
teloto e cel na religijata; zatoa Isus go potisnal svoeto telo preku
40-dneven post. Teloto saka da bide na visoko i da go privlekuva
vnimanieto na lu|eto; me|utoa religijata né u~i na sprotivniot pat:
da se pokorite i da go ponudite va{iot ìvot. Zo{to? Ne so cel da
go potisneme na{iot duh, tuku da go potisneme na{eto telo, i
preku toa da se povrzeme so svetskoto nivo.
2. Edinstvoto na srceto na sekogo e apsolutno neophodno vo

na{iot ìvot
Se~ie edinstvo na srceto zna~i da se napravi edinstvo so

sekoe srce. Site sakaat da go dostignat ova. Sekoja vlada, dràva,
organizacija i koj i da bilo saka da izveduva sistem ili plan koj ne
moè da go ostvari bez edinstvo na duhot i teloto. Edinstvoto na
se~ie srce e apsolutno neophodno vo procesot na strmeòt kon
celite vo na{iot ìvot - bez razlika dali e vo sekojdnevniot ìvot,
vo tekot na edna godina niz celite na{i ìvoti, ili duri vo celiot tek
na istorijata. Edinkata ne moè da ja ispolni celta dokolku ima
246
razli~en duh od ve~erta do utroto, kako dve li~nosti! Da
pomislime na na{eto op{testvo i na{ata sredina. Dali imaat
edinstvena celina so srceto? Nie znaeme daka nemaat.
Vie moèbi ~uvstvuvate deka va{iot duh se menuva
mnogupati vo tekot na eden den. Bidej}i va{iot duh varira, va{ata
nasoka isto taka se menuva, a bidej}i va{ata nasoka se menuva se
menuva i va{ata cel. Ne e ednostavno da se ispolni celta so eden
duh, a kolku mnogu e pote{ko da se ispolni so dva! Zatoa e
neophoden eden duh. Nie mora da imame eden duh nautro, vo
tekot na denot i nave~er; i ist vo mladosta, sredove~nosta i vo
starosta. Ako nekoj zapo~ne ne{to so eden duh, go otvora
procesot so eden duh i go podgotvuva rezultatot preku dolg
period so eden duh, toga{ celta na taa li~nost e pogolema. Nie
treba da imame eden duh. Koga se stremime kon izvesna cel, ni
treba eden duh. Bez eden duh nie ne moème da ja ispolnime
celta. Koga gledame vo svetot, moème da sfatime deka Bog go
sozdal ovoj svet so eden duh, ne so dva. So cel da ispolni edna
cel, nie treba da zapo~neme so eden duh i da go pomineme
procesot vo edna nasoka. Me|utoa, denes, lu|eto ne se sposobni da
imaat eden duh.
3. Dva na~ina da se dostigne edinstvo na duhot i teloto
Izvorno, lu|eto bile rodeni od Bog; no sega nie imame

dva gospodara. [to zna~i toa da se ima dva gospodara? Toa zna~i
deka na{ata krvna loza e smeneta. Prvata zada~a na religiozniot
ìvot e da se dostigne edinstvo na duhot i teloto. Sosredoto~eno
na {to? Sosredoto~eno na Bo`jata Volja i na Bo`jeto srce, nie
mora da go pot~inime teloto vrz osnova na eden duh. Religijata
né podu~uva kako da vladeeme so teloto.
1) Prviot na~in da vladeeme so teloto
Koj e prviot na~in da se dostigne edinstvo na duhot i

teloto? Sru{ete go teloto. Udrete go teloto. Odre~ete sé {to
posakuva teloto. Do koj stepen treba da odrekuvame? Odre~ete
celosno - odre~ete do to~kata na smrtta. Kako rezutat na toa
247
moàt da se podnese paradoksalna logika, kako vo Isusovite
zborovi. Ako ne moème da go sru{ime teloto i da gi sledime
edinstveno èlbite na duhot, toga{ ne moème da se ostvarime
sebesi. So drugi zborovi, koga se obiduvame da gi ubieme na{ite
fizi~ki èlbi, zaìvuva duhot. Ako se fokusirame samo na
fizi~kite èlbi, nie }e umreme. Zatoa Isus rekol: "Onoj koj go
bara svojot ìvot }e go zagubi, a onoj koj go zagubil svojot ìvot
za mene }e go najde". Toj isto taka rekol: "Onoj koj saka tatko i
majka pove}e od mene ne e vreden za mene". Zo{to? Bidej}i Isus
do{ol na zemjata kako pretstavnik na Bo`jeto srce. Nevozmo`no e
lu|eto da se povrzat so Bo`jeto srce preku sledewe na na{ite
fizi~kite èlbi. Odnosite me|u roditelite, me|u bra}ata i sestrite i
me|u soprugot i soprugata se fizi~ki. Nie ne moème da go
sledime patot na Bo`jeto srce preku sledewe na fizi~ki èlbi. Ako
sakate da odite po ovoj pat morate da gi poreknete fizi~kite vrski.
Onoj koj go saka Boga pove}e od roditelite, sopru`nikot, bra}ata
i sestrite moè da vleze vo Nebesnoto Kralstvo. Koj e standardot
za da se vleze vo Nebesnoto Kralstvo? Kako moème da dobieme
javna vleznica za Nebesnoto Kralstvo? Koga go sakate Boga
pove}e od od va{ite tatko i majka, brat ili sestra i deca. Inaku
nema mo`nost za vleguvawe. Za da vlezeme vo Nebesnoto
Kralstvo, nie mora da gi otstranime na{ite fizi~ki èlbi. Sru{ete
go va{eto telo duri i so sila. Bidete ponizni i ne`ni. Dali va{eto
telo saka da bide ponizno i ne`no? Va{eto telo saka da odi
povisoko i da bide nadmeno. Toa saka da zeme pove}e hrana,
pove}e odmor i pove}e za sebe.
Zatoa teloto e osnovata i korenot na zloto. Korenite na
dobroto i na zloto se presvrteni. Zatoa nie mora da go iskorenime
korenot na zloto. Apsolutno ne gi sledite fizi~kite èlbi. Ne odete
na nitu edno zlo mesto. Inaku ne moète da odite po patot na
nebesniot princip i srce. Za lu|eto e lesno da zapo~nat {to bilo
sosredoto~eno na Satanata i na zloto. Zatoa nie mora da gi
porekneme na{ite fizi~ki èlbi. Prviot na~in da se odre~e zloto e
da se pokori teloto; zatoa nie molime i postime. Koga
vospostavuvame uslovi preku postewe i molitva, na{eto telo ja
gubi mo}ta duri mu e te{ko da se dviì. Toga{ duhot moè lesno
248
da vladee so teloto. Toga{ nie sluìme i se se `rtvuvame za
dobroto na drugite.
Teloto ne go saka toa. Zatoa, religiozniot ìvot
zapo~nuva od odrekuvaweto na site vrski so teloto. Koga gi
~itate zapisite, dali moète da najdete nekoja nasoka za jadewe na
dobra hrana i vodewe na lesen ìvot? Nevozmo`no e da se najde
takva nasoka. Religijata né u~i da sluìme, da se `rtvuvame, da
bideme ne`ni i pokorni. Zatoa vernicite se molat za dobroto na
drugite duri po cena na nivnite ìvoti. Samoto telo ne moè da go
stori ova. Na ovoj na~in nie moème da go sru{ime teloto. Duhot
i teloto se borat koga imaat isto koli~estvo sila. Koga va{iot duh
moè da vladee so va{eto telo bidej}i ste go zajknuvale nekolku
meseci, toga{, teloto duri i da zajakne, toa po navika }e go sledi
duhot. Koga }e dostignete takvo nivo, }e otkriete deka se
ostvaruvaat va{ite planovi so nebesna poddr{ka. Toga{ }e bide
te{ko da vodite takov ìvot kakov {to ste imale vo minatoto.
Vie }e ìveete povrzani so svojata sovest. Ova e celta na
religiozniot ìvot.
2) Vtoriot na~in da se vladee so teloto
Koga duhot i teloto ja imaat istata mo} tie se borat. Dali

e vozmo`no deca od gradinka da se borat so svetski {ampion? Ne,
toa e nevozmo`no. Ima golem jaz pome|u niv. Zatoa, vtoriot
na~in da se vladee teloto e da se zacvrsti duhot. Ima samo dva
na~ina da se valdee teloto. Za da go zacvrstime duhot ni trebaat
razli~ni uslovi i posvetenost na srceto. Koga ja posvetuvame
celata energija, vratata na duhot se otvora. Koga ovaa vrata e
otvorena nie steknuvame ogromna mo}. Toga{ nemate problem
so va{eto telo. Vie verojatno ne go razbirate toa. Ako mo}ta na
va{iot duh e zacvrstena nad tri pati, toga{ vie }e nemate problem
da vladeete so teloto. Vie mora da ja zacvrstite mo}ta na duhot i
da go vodite va{eto telo. Na toj na~in se napraveni mnogu uslovi
vo religiozniot ìvot. Verojatno ste go slu{nale izrazot: "da se
stekne duhovno prosvetluvawe". Ako steknete duhovno
prosvetluvawe, vie moète da dobiete golema mo} vo va{iot duh.
Toga{, dokolku gi sledite èlbite na teloto, }e se ~uvstvuvate
249
bolni. Duri i razmisluvaweto za toa ve pravi da se ~uvstvuvate
lo{o. Li~nost koja steknala duhovno prosvetluvawe ima cvrsta
mo} na duhot i zatoa nejzinoto telo avtomatski gi sledi èlbite na
duhot. Teloto moè da bide rakovodeno edinstveno na ovie dva
na~ina. Nie mora da go razbereme ova jasno.
Ova e Bo`jata strategija da se stekne vlast nad teloto. Sé
do denes, ova e osnovnoto religiozno u~ewe. Obedinuva~kata
crkva go sledi istiot princip. Ova e naprednat stepen vo na~inot
na ìvot na ~ove~ko su{testvo. So drugi zborovi, ova zna~i sekoj
samiot da vleze vo pozicija na Bo`ji sin ili }erka, sosredoto~eno
na vistinskata Bo`ja qubov. Koga ja dostignuvame ovaa pozicija,
nie moème da ja primime edinstvenata qubov od Bog. Zatoa
Buda rekol: "I na neboto i na zemjata samo jas sum po~esteniot".
Ova zna~i deka nikoj ne moè da go izedna~i svojot
avtoritet. Koga nekoj ja dostignuva ovaa veli~enstvena pozicija,
toj moè da ja ceni sopstvenata vrednost. So drugi zborovi, toj ili
taa moè da stane li~nost koja direktno ja prima Bo`jata qubov.
Takva li~nost moè da nasledi bilo {to i sé {to e povrzano so
Bo`jeto tvore{tvo. Zatoa edna takva li~nost za sebe moè da kaè
kolku e skapocena. Patot za steknuvawe na ovaa pozicija e
izvorniot pat po koj bi odel ~ovekot za da ìvee vo domenot na
Bo`jata qubov.
3) Na~inot da se obedinat duhot i teloto
Ima samo dva na~ina da se dostigne edinstvo na duhot i

teloto. Prviot e preku napa|awe na teloto; vtoriot e preku
obedinuvawe bez da se stori toa. Kako nie moème da
dostigneme edinstvo? Sé do denes na{iot duh ja gubel
neednakvata bitka, bidej}i mo}ta na duhot e premnogu slaba. No,
{to koga }e vneseme dva ili tri pati pogolema mo} vo duhot?
Toga{ nema problem da se vodi teloto. Koga }e naduvame
avtomobilska guma so vozduh, taa se pro{iruva. Na istiot na~in,
ako vleeme mo} vo na{iot duh, toj }e stane pogolem.
Toga{ dokolku se borat duhot i teloto, koja strana }e pobedi? Ima
dva na~ina da se obedinat duhot i teloto: eden e da se napadne
teloto; drugiot e da se zajakne duhot. Religijata gi sledi dvata
250
na~ina - so sovladuvawe na teloto i potoa so vodewe na teloto so
zajaknatata mo} preku molitva. Nie moème da go iskusime ova
preku religiozniot ìvot. Duri ako samite nemame mo}, koga sv.
Duh i duhovniot svet dejstvuvaat zaedno so nas, toga{ nie
steknuvame silna mo}.
***
Koj e standardot na edinstvoto na duhot i teloto? Vie
mora da znaete koj standard e ova. Edinstvoto moè da se stekne
preku qubov. ôvekot se sostoi od dvojni karakteristiki. Edna e
povisoka, imeno duhot; a drugata e poniska, imeno teloto. Koga
tie odeknuvaat zaedno, se pojavuva qubovta. Koga duhot i teloto
stanuvaat edno, Bog }e bide so vas. Ova e osnovniot princip.
Zo{to bi bil Bog so vas toga{? Qubovta zapo~nuva koga duhot i
teloto se obedinuvaat. Za qubov se neophodni subjekt i objekt.
Zatoa Bog e so onoj koj vospostavil edinstvo na duhot i teloto.
Toga{ moème da kaème daka ~ovekovoto telo e Bo`ji hram. Na
koe mesto e Bo`ji hram? Na rabotonoto mesto? Sveto mesto moè
da se nare~e povrzuvawe so Sabatot. Toga{ koj e centarot na
odmorot? Toa e qubovta. Bo`jiot hram e mestoto za odmor
sosredoto~eno na Bo`jata qubov. Ako lu|eto imaat ideal, tie }e go
sledat najvisokiot standard na toj ideal. Takvo mesto na qubov e
svetot na srceto. Tamu nema kraj na qubovta duri ako kako
fontana ja izlevame qubovta. Zo{to nema kraj? Bidej}i Bog e
tamu. Nie ne moème da go razbereme ova preku logika. Dali
sakate da stenete takva li~nost?
Ako nekoj pla~e za da vidi takva li~nost, dali }e ja saka
taa li~nost ili }e pla~e pove}e? (]e ja saka.) Koga onoj koj pla~e
se pribliì do nea, }e saka da go pregrne onoj koj pla~e, bidej}i
ne saka da pla~e. ]e go predizvika onoj so zastra{uva~ko lice da
saka da se nasmee. ]e go predizvika onoj koj ne e aktiven da saka
da stori ne{to. Toa go pravi prirodno. Dali e toa dobro? Zatoa,
bez qubov, nema na~in da se obedinat duhot i teloto. Nie mora da
go razbereme ova. (91-77)
4) Edinstveno vistinskata qubov moè da gi obedini duhot i teloto
251
Logi~no zboruvaj}i, sekade kade {to ima qubov, dali
odite nagore, nadolu ili ostanuvate na sredinata, se ~uvstvuvate
dobro. Dali go mrazite svojot sakan soprug zatoa {to e vo
pozicija povisoka od vas? Dvajcata ste edno. Edno! [tom ste
stanale edno, slobodno moète da odite kade {to sakate - moète
da se ka~ite odozdola, da se simnete odozgora ili da ostanete vo
sredinata. Nema prepreki. Zar ne e taka?
Mnogu lu|e velat: "Ovoj svet mora da stane eden
obedinet svet, svet na mirot". Pa treba li nie da napravime
edinstvo so sila? Ili so silata na organizacija? Vo sega{no vreme
ima edna forma na edinstvo nare~eno "organski kolektiv" - pa
dali treba nie da vospostavime edinstvo preku taa sila? Dali treba
se obideme da napravime edinstvo so pomo{ na odredena
filosofija? Moèbi toa nekako moè da pomogne da dojde do
delumo edinstvo, no toa ne moè da bide apsolutno vo smislata
deka i duhot i teloto go prifa}aat spored svojata izvorna priroda i
da ~uvstvuvaat deka ne postoi ni{to drugo osven toa. Duhot i
teloto za delumnoto edinstvo nikoga{ nema da kaàt: "Go sakam
ova! Ova e toa {to go sakam! Moàm da ìveam vo ovoj domen i
da go sledam ova kako ve~en standard na idealot". Nitu pari, nitu
znaewe nitu {to bilo drugo moè da dovede do vakov vid
edinstvo.
Toga{ {to e izvorot na edinstvoto? [to e toa {to moè
sekogo da go opie bez ogled na pozicijata, rangot, Isto~na ili
Zapadna, òlta, bela ili crna rasa? Toa e qubovta. Mora da znaete
deka ova e kone~niot zaklu~ok: deka ni{to osven vistinskata
qubov ne e sposobno da napravi edinstvo. Dali e toa vistina?
Kako moè duhot i teloto da se sloàt edno so drugo i da se
obedinat, stanuvaj}i iskreno predani eden na drug? Dali duhot i
teloto bi se sakale za pari? Tie ne moàt da prodolàt ve~no da se
sloùvaat me|usebno.
Zna~i, ova e zaklu~okot: edinstveno preku vistinskata
qubov site na{i pet setila moàt da bidat koncentrirani i obedineti
vo edno, smeej}i se i tancuvaj}i zaedno. Koj moè da go porekne
ova? Dokolku nekoj go porekne ova, toga{ toj ne moè da bide
~ove~ko su{testvo. Zatoa, nie povtorno doa|ame do zaklu~okot
deka ni{to osven vistinskata qubov ne e sposobno da gi obedini
252
duhovnoto i fizi~koto sopstvo, duhot i teloto i da donese
zaedni~ki napredok. (91-141)
***
Pra{aweto e, koga }e se obedinat duhot i teloto vo mene
samiot? Ne moème da go storime toa nitu so pari, nitu so sila,
nitu so znaewe, nitu so misla. Apsolutno ne. Toga{ so {to
moème da go dostigneme toa? Toa e vozmo`no edinstveno preku
Bo`jata qubov. Kone~no, qubovta na semo}niot Bog mora da e
sposobna za obedinuvawe na duhot i teloto. (94-267)
***
Izvorniot plan bil duhovnoto jas i fizi~koto jas da bidat
obedineti soredoto~eno na vistinska qubov, ne sosredoto~eno na
la`na qubov. Zatoa, dokolku ne go pronajdeme izvorot na
vistinskata qubov, tie nema da bidat obedineti na nikakov na~in.
Toa e mnogu logi~no. Vie mora da go nadminete toa mesto i da
prodolìte da odite ponatamu so èlba za Bo`ji blagoslov. (91-
184)
***
Izvorno, Bo`jata qubov trebalo sekoga{ da vleguva vo
duhot i teloto na ~ove~kite su{testva, doveduvaj}i do sostojba
bez kakov bilo konflikt, protivstavenost ili bitka. Me|utoa, lu|eto
se oddelile od Boga i vospostavile edna kon sebe sosredoto~ena
la`na qubov, so toa dovduvaj}i do borba i protivstavenost pome|u
duhot i teloto. Na toj na~in, se pojavila edna takva istorija vo
koja qubovta sosredoto~ena na nadvore{noto telo ja izdala
Bo`jata qubov, idealot i ve~noto poteklo na ìvotot sosredoto~en
na duhot. Zatoa, nie mora da ja iskorenime ovaa nadvore{na
qubov, koja e qubovata na Satanata, i na nejzino mesto da ja
nasledime izvornata vnatre{na qubov, Bo`jata qubov
vospostavuvaj}i edinstvo pome|u duhot i teloto. Od taa to~ka }e
zapo~ne obedinuvaweto. (97-179)
***
Verojatno znaete deka mo}ta na qubovta ne se rasprsnuva
poradi faktot deka nema edinstvo me|u duhot i teloto. Toa e
rezultat na Padot. Dokolku lu|eto ne zgre{ea, nema{e da ima
na~in duhot i teloto da bidat nemo}ni da se obedinat. Zatoa od
najgolema va`nost mora da bide pra{aweto kako da se razre{i
253
ovaa mo{ne supstancijalna i krajno kontradiktorna sostojba. Toa
e problemot. So koi sredstva }e go razre{ime toa? So mo}ta na
qubovta! Toa moème da go storime edinstveno so mo}ta na
qubovta. (1981.6.6)
***
Providenieto za spasuvaweto zapo~nalo poradi Padot.
Koja bila na{ata izvorna èlba? Nie kopneevme za qubov. Taa
qubov e vistinska qubov. Vistinska qubov! [to e vistinska qubov?
Ako se povrzete so vistinskata qubov, site va{i pet setila, va{ite
o~i, u{i, nos, usta i koà site moàt da se smeat zaedno i da
~uvstvuvaat harmonija.
Pa, ako na{eto telo moè da se smee i da ~uvstvuva so
site pet setila, toga{ {to e so na{iot duh? Kako duhot bi bil
povrzan so vistinskata qubov? Ako moète da go vidite duhot, bi
bil li ovoj duh turnat vo agolot dodeka teloto se odnesuva na ovoj
na~in? [to }e parvi toj? Dali imate ideja? [to mislite? Sé doa|a vo
edinstvo vo taa to~ka. Mislej}i teoretski za toa od koja to~ka
zapo~nuva edinstvoto na site na{i dejstva, logi~no e da se
pretpostavi deka toa zapo~nuva od vistinskata qubov. Ako ne
be{e taka, toga{ nema{e da postoi osnova da se ostvari Bo`jiot
ideal nitu edinstvoto za koe kopneat site lu|e.
êtvrti del
OSNOVNIOT PROBLEM NA OBEDINUVAWETO
LE@I VO MENE SAMIOT
Problemot na obedinuvaweto i denes ne e ograni~en kako

dràven problem. Ako toj se pro{iri, toga{ toa e problem na
svetot, a ako se namali toga{ toj e povrzan so problemot na
edinkata. Logi~no e deka pred svetot da moè da bide obedinet,
mora da bide vospostaveno obedinuvaweto na dràvata; pred da
moè dràvata da bide obedineta, mora prvo da se slu~i
obedinuvaweto na semejstvoto. Dokolku sopru`nicite ne se
obedineti, toa semejstvo ne moè da bide sre}no, bez ogled kolku
tie moèbi sakaat sre}a. Isto taka, koga posakuvame
obedinuvawe, treba da sfatime deka problemot leì vo lu|eto. Pred
254
dràvata da moè da bide obedineta, prvo treba da po~ne da
postoi edno obedineto semejstvo, a pred da moè da bide
obedineto semejstvoto, mora da postoi obedineta li~nost.
Vo sekoe ~ove~ko su{testvo postojat duh i telo. Me|utoa,
duhot i teloto se borat me|usebno, zar ne? Moète li da si veruvate
sebesi? Koga ne moète da si veruvate sebesi, kako moète da í
veruvate na Amerika? Koga ne moète da si veruvate sebesi, kako
moète da í veruvate na va{ata sopruga, na va{ite deca i na va{ata
dràva? Zar ne e toa osnovniot problem? Imalo brojni svetci i
mudreci vo istorijata, no koj od niv objavil deka negovite duh i
telo se vo celosno edinstvo, a ne vo konflikt? Kako moàm jas da
postavam obedineta osnova vo mene samiot? Ova e mnogu vaèn
problem. Dokolku jas sakam obedinet svet, toga{ jas prvo moram
da vospostavam edinstvo vo mene samiot. Zabluda e da se ~eka
obedinetiot svet bez da ima edinstvo vo sebe.
Sé zapo~nuva od edno i dokolku ne postavime osnova na
edinstvo od toa edno, obedinuvaweto na celinata ne e vozmo`no.
Standardot na edinstvoto vo centarot na konfuzijata leì vo mene
samiot. Edinstvoto dostignato preku qubovta pome|u moite duh i
telo, sekoga{ moè da se povrze so edinstvoto na qubovta vo
moeto semejstvo. Dvojkata od harmoni~no semejstvo polna so
qubov, moè da se povrze so koe bilo semejstvo vo svojot rod.
Koga se obedinuvaat sopru`nicite polni so qubov, koj moè da gi
nagrize, rascepi ili zgazi? Harmoni~no obedineto semejstvo,
obedinet narod, obedineta vlast, obedinet svet, obedineti nebo i
zemja, svet kade obedinetiot narod i Bog stanuvaat edno vo
qubov - zar takov svet nema da bide utopijata na qubovta? Tamu
ne moè da ima podelba.
Obedinuvaweto na dràvata e pred obedinuvaweto na
svetot, obedinuvaweto na semejstvoto e pred obedinuvaweto na
dràvata, obedinuvaweto vo edinkata e pred obedinuvaweto na
semejstvoto; kone~no jas samiot sum problemot. Koga moite duh
i telo se vo konflikt i stradaat, moàm li jas da se ~ustvuvam
mirno duri i koga moeto semejstvo i roditeli se sre}ni. Koga
moeto semejstvo e vo agonija, kako moè dràvata da se povrze
so moeto semejstvo? Duri i ako ovaa dràva e obedineta, {to ima
dobro vo toa? Dali }e se ~uvstvuvame mirni? Koga na{ata dràva
255
e podelena na Severna i Ju`na, duri i ako ovoj svet e obedinet,
moè li na{ata dràva da u~estvuva? Zatoa prvo mora da se
pronajde edno vistinsko ~ove~ko su{testvo. Mora prvo da se
pronajde edna li~nost koja moè da ìvee za dobroto na svetot
nadminuvaj}i ja dràvata, li~nost koja moè da ìvee za dobroto
na kosmosot nadminuvaj}i go svetot, li~nost na koja Bog moè
da í veruva kako na vistinsko ~ove~ko su{testvo. Dali moète da
kaète daka ova e ni{toèn argument?
[to mislite, zo{to Bog saka da go spasi ~ove{tvoto? Toj
ne planiral da go spasi ~ove{tovoto za sekoj da se podeli i da
sozdade svet na konflikti. Bog za~nuva svet kade site se
obedineti, se sakaat me|usebno harmonizirani pod zaedni~ka cel i
se potrebni edni na drugi. Bog ja ima celta za spasuvaweto na
~ove{tvoto za da sozdade takov svet. Me|utoa, bez razlika kolku
mnogu Bog revnosno o~ekuva mir, nevozmo`no e za nas da go
ostavime ova telo, koe e sekoga{ podbucnuva~, i da donese
obedinuvawe. Sekako, so cel da go dostigneme ovoj ideal,
obedinetiot svet koj e nade` za site nas, nie prvo mora da gi
obedinime na{ite duhovi i tela. Obedinuvaweto ne moè da bide
dostignato sé dodeka na{ite duhovi i tela se podeleni!
***
[to e problemot vo spasuvaweto na svetot? Op{testvoto
ne e problem. Problemot leì vo mene. Be{e neizbe`no da
nastapat pogledite na svet sosredoto~eni na materijata i pogledite
na svet sosredoto~eni na duhot, bidej}i na{ite duhovi i tela se vo
postojan konflikt. Dojde vremeto na ètva na svetsko nivo. Takvo
vreme e nare~eno Posledni denovi.
Vo ovoj period nie treba da se opredelime za sozdavawe
nov mir i za obedinuvawe. Zatoa, problemot na periodot koj doa|
a e, isto taka, vo mene. Jas sum problemot. Problemot so koj
treba da se borime e kako vo moite duh i telo jas moàm da
vsadam osnova na srceto za mir, koja moè da ja nadmine sekoja
te{kotija vo op{testvoto i da se povrze so nasokata na istorijata.
1. Osnovata na obedinuvaweto e postavena po~nuvaj}i od

edinkata
256
Tolku mnogu lu|e ìveat vo ovoj svet. Onoj kogo go
znaeme od site niv sum jas, samiot. Mora da mislime za toa
kakov vid na odnosot imaat lu|eto. Ima mnogu dràvi vo ovoj
svet. Me|utoa tie ne se obedineti. Ima mnogu narodi vo site tie
dràvi, sepak tie ne se edno. Semejstvata i rodovite se isto takvi.
Koga }e se poglednete sebesi, va{iot duh i telo ne se
obedineti. Nie ìveeme vo takva realnost. Kade i da otideme,
iskusuvame sredina na nedoverba kade {to vo sé {to gledame i
doìvuvame edinstvoto ne e vozmo`no. Me|utoa ne moème da go
porekneme faktot deka na{iot izvoren um bara mirna i obedineta
sredina i gi odbiva op{testvoto i sredinata vo koi nie ìveeme.
Ako ova e neosporna realnost, kade e na{ata to~ka na naseluvawe
i na{eto odredi{te? Kade e mestoto kade {to nie moème da
najdeme doverba; kade e li~nosta na koja {to moème da se
potpreme vo ovoj univerzum? Sfa}ame deka vo sega{noto vreme
ne moème da pronajdeme vera pome|u vernicite, ne moème da
pronajdeme doverba i uteha vo svetot, dràvata, op{testvoto ili
duri vo na{ite semejstva. Me|utoa, problemot ne leì vo svetot,
dràvata, op{testvoto i semejstvoto.
Kone~no, va`noto pra{awe e: moàm li jas da
vospostavam obedineta osnova vo sebe. Jas moram da izgradam
edinstvo vo sebe ako posakuvam obedinet svet. Nelogi~no e da
se do~eka obedinet svet bez da postoi edinstvo vo mene samiot.
Koga razbirame deka ovoj svet e svet na nedoverba i
needinstvo, kade toj bi na{ol edinstvo? Na ist na~in, kade bi
na{le edinstvo dràvata i semejstvoto? Dodeka barame centralna
to~ka za edinstvo na ovoj svet, dràvata ili semejstvoto, sé
ukaùva kon "jas", jas samiot.
***
Sé zapo~nuva od edno i dokolku ne postavime osnova na
edinstvo od toa edno, obedinuvaweto na celinata ne e vozmo`no.
Standardot na edinstvoto vo sredi{teto na konfuzijata leì vo
mene samiot. Toa e taka bidej}i ovoj svet i univerzumot se
ekspanzija na "jas". Obedinetata osnova e pro{irena od edna
edinka na semejstvoto, rod, narod, dràva i svet. Koga e
postavena osnovata na edinkata, osnovata na semejstvoto e
horizontalnoto pro{iruvawe vo site nasoki. Dokolku edna edinka
257
sozdade harmoni~no telo na qubov i zaedni~ka èlba
soredoto~ena na semejstvoto, toga{ taa li~nost stanuva nov
subjekt. Ako edna li~nost se obedini sosredoto~eno na rodot, taa
stanuva nov subjekt. Na istiot na~in, koga nie moème da go
obedinime svetot vo domenot na qubovta i zaedni~kata volja,
moè da zapo~ne obedinetiot svet. Na primer, da re~eme deka
ima metri~ki linear. Nie ne moème od kapric da napravime sekoj
linear takov i da tvrdime deka e eden metar koga vsu{nost eden
metar e poinakov. Ne moème da pravime kako {to sakame.
Metri~kiot linear mora da bide napraven vo soglasnost na
izvornata merka na metarot. Sosredoto~eno na toa, merkata mora
da bide napravena. So drugi zborovi, sogleduvaweto mora da se
slu~i vo sporedba so centarot.
Na ist na~in, i koga zboruvame i koga dejstvuvame, toa
mora da bide soredoto~eno na izvesen standard. Toga{ nie
moème da postavime osnova za mir. Domenot na
obedinuvaweto moè da se ostvari.
Koe e jadroto za obedineta osnova? Toa e "jas". [to treba
"jas" da stori? Mojot duh prvo mora da se obedini so Bo`jata
qubov. Da se bide obedinet zna~i vospostavuvawe na vertikalna
vrska. Potoa, jas moram da sozdadam horizontalna linija preku
obedinuvawe na moite duh i telo horizontalno, sosredoto~eno na
vertikalniot odnos. Toga{ jas dostignuvam celosno edinstvo. Na
mestoto kade e dostignato celosnoto obedinuvawe, vertikalnoto i
horizontalnoto doa|aat zaedno i vnatre{noto i nadvore{nosto
stanuvaat edno. Taka, vnatre{noto ne e edinstveno vnatre{no i
nadvore{noto ne e edinstveno nadvore{no. Koga dvete se
soodvetno obedineti tie go sozdavaat "jas", koe moè da se
sosredoto~i na eden nov tret objekt. So drugi zborovi, pozicijata
na "jas", na mene samiot, e sozdadena koga moite duh i telo se
obedinuvaat i se sosredoto~uvaat na eden objekt.
Zatoa, najkriti~niot problem ne e nikoj drug osven "jas".
Iako e neophodno da se moli za svetot, najva`noto pra{awe dali
jas stojam kako centralno jadro vo celosno edinstvo na duh i telo
i dali jas sozdadov takva osnova zaedno so Bog so pravilen stav.
Koga ova e opredeleno, }e bidat izgradeni obedinetoto jadro i
osnovata za obedinuvawe sosredoto~ena na mene samiot.
258
2. Planot na obedinuvaweto leì vo mene samiot
Planot na obedinuvaweto mora jasno da bide vospostaven

vo mene. Vie treba da go razberete ova. Ne mislete deka jas se
sakam sebesi. Koga razmisluvam za sebe, toa mora da bidam jas
koj ja sodrì Bo`jata qubov i vo kogo harmoni~no se
koncentrirani Bo`jata Volja i Qubov. Koj e planot na
obedinuvaweto?
Lu|eto se obiduvaat da napravat edinstvo vrz osnova na
svetskata demokratija; me|utoa, dali toa uspeva? Ne. Dokolku
sakame da proizvedeme sovr{en proizvod, nie mora prvo
pravilno da gi napravime delovite. Zatoa, nie mora da napravime
sovr{ena fabrika koja moè da ve napravi sovr{ena li~nost. [to e
toa? Toa e sovr{ena religija. Nie mora da barame sovr{ena
religija.
Planot na obedinuvaweto ne e pronajden vo Ju`na ili vo
Severna Korea. Osnovnoto pra{awe e kako da ja sovladame
beskrajnata bitka pome|u duhot i teloto i kako na{iot duh moè da
ja prezeme kontrolata i da go odrì standardot na mirot vo
domenot na teloto. Ova e kriti~en problem. Koga takvi entiteti se
povrzuvaat, toa stanuva svet. Svetot e podelen na demokratski i
komunisti~ki svet. Demokratskiot svet go pretstavuva pogledot
na svetot vrz osnova na du{ata i na duhot, dodeka komunisti~kiot
svet go pretstavuva pogledot na svetot vrz osnova na materijata i
na teloto. Toa mora da se razbrere na ovoj na~in. Ovie dva sveta
sozdavaat golem mete`. Kade zapo~nuva toj? Toj zapo~nuva vo
vas. Vie ste semeto na toj mete`. Toa e problemot. Zatoa ne
mislete deka ovoj svet }e bide obedinet od golem politi~ar. Toa
ne moè da se slu~i.
Kade e planot na obedinuvaweto? Toj ne e nekade
nadvor, tuku vo vas. Nie mora da napravime obedinuvawe prvo
so sovladuvawe na bitkata pome|u moite duh i telo i so
dozvoluvawe na duhot da bide odgovoren. Na toj na~in, jas mora
da ja sledam nasokata od mojot duh; moeto semejstvo, op{testvo,
dràva i svet isto taka mora da odat po taa nasoka.
Toga{ obedinuvaweto }e se slu~i prirodno.
259
3. Patot na obedinuvaweto zapo~nuva od edna obedineta li~nost
Ovoj svet denes se nadeva na mir. Site lu|e sonuvaat za

eden obedinet idealen svet. Toj idealen svet ne moè da bide
ostvaren dokolku toj ne pomine preku sekoja edinka. Toj svet ne
moè da bide dostignat dokolku edinkite ne vospostavat takva
idealna osnova i ne se slu~i procesot na pro{iruvawe na edna
takva sredina.
Koga }e go razbereme ova, od kade bi trebalo da go
do~ekame denot na obedinuvaweto? Dali moème da do~ekame
eden takov den sosredoto~eno na svetot? Zaklu~okot e, ne. Dali
moème da do~ekame eden takov den sosredoto~eno na edna
dràva? Isto taka, ne. Koga nabquduvame edno op{testvo, toa e
vo natprevar i vo konflikt. Nie isto taka znaeme deka lu|eto vo
edno semejstvo me|usebno se protivstavuvaat. Osven toa, koga
sfa}ame deka duhot i teloto na edna edinka se vo bitka, nema
drug na~in osven da go barame patot na obedinuvawe i mir vo
edinkata. Ne moème da posvedo~ime zapo~nuvawe na
obedinuvaweto, dokolku edna li~nost ne vospostavi
supstancijalno obedinuvawe pretstavuvaj}i gi neboto, zemjata,
dràvata, narodot i semejstvoto.
Koga }e ja razbereme istorijata na ~ove{tvoto, problemot
e da ja pronajdeme taa li~nost. Taa li~nost treba da poseduva
obedineto sopstvo i karakter koj go pretstavuva neboto, zemjata,
istorijata i celinata na ~ove{tvoto i treba da se najde vo centralna
pozicija. Bez takva li~nost nie ne moème da go dostigneme
svetot na obedinuvaweto, idealite i mirot, bez razlika kolku
kopneeme po toa. Zatoa, Bog go bara toj centar. Toga{, kako
moè da se vospostavi takov centar? Toj centar prvo mora da bide
vospostaven na individualno nivo pred da se odi na svetsko nivo.
Razbirame deka Bog ja bara ovaa edinstvena centralna li~nost
kako pretstavnik na svetot, preku koja moè da zapo~ne
obedinuvaweto. Pozicijata na taa li~nost e pozicijata na Mesijata.
Istoriskata èlba i cel na providenieto bila da ja pronajde taa
edinstvena li~nost. So doa|aweto na ovaa edinstvena li~nost,
moè da bide pronajdena po~etnata to~ka na individualnoto nivo,
260
pretstavuvaj}i go Neboto, i isto taka da go obezbedi standardot na
obedinuvaweto.
Ovaa li~nost moè da gi obedini duhot i teloto i kako {to
ja vospostavuva obedinetata li~nost od taa edinka moè da
proizleze edno semejstvo. Po~etokot na toa semejstvo moè da se
slu~i koga edna sovr{ena li~nost go oblikuva standardot, a
sredinata sozdava recipro~na pozicija sosredoto~eno na toj
standard. Koga go gledame toa semejstvo, roditelite koi go
pretstavuvaat, moàt da bidat model koj go pretstavuva
univerzumot.
Decata rodeni od tie roditeli bi bile sposobni da sozdadat
edinstvo so svoite roditeli. Moàt da se pojavat mnogu deca, no
tie deca treba da bidat so roditelite i da go postavat standardot za
site deca. So drugi zborovi, roditelite treba da odat po patot koj
moè da vospostavi tipi~en centar i decata treba da odat po patot
koj moè da postavi pretstavni~ki centar. Na toj na~in,
obedinuva~kata sre}a moè da bide pro{irena na semejno nivo od
brojni semejstva od celiot svet, koi go sledat standardot na
edinstvoto postaven pome|u roditelite pretstavnici i nivnite deca.
Znaeme deka dokolku ne moè da se slu~at naprednite ~ekori na
obedinuvawe na rodovite preku centralnie semejstva, narodite
preku centralnite rodovi, dràvite preku centralnite narodi, nie ne
moème da ja ispolnime istoriskata zada~a za obedinuvawe na
svetot.
Gre{nite lu|e prvo mora da ja izvedat revolucijata na
karakterot pred revolucijata na politikata ili religijata. Dokolku
edna li~nost koja ne ja pominala revolucijata na karakterot go
obedini svetot, toga{ toa nema da bidat dobri vesti. Taka e
bidej}i celta na ispolnuvaweto na taa li~nost }e bide da se
zadovoli sopstvenata sebi~na ambicija ili sopstvenata slava.
Istorijata né u~i deka duri ako svetot e obedinet preku
nekoja voena sila, toj svet naskoro }e bide uni{ten od voena sila
na nekoja druga li~nost. Takvoto obedinuvawe sozdava duri
pogolemi problemi. Amerika moè da saka obedinuvaweto na
svetot da go sosredoto~i na sebe, no toa e nevozmo`no. Taka e
bidej}i mnogu dràvi nema da ja sakaat vlasta na Soedinetite
Dràvi. Na ist na~in, duri i ako Japonija se obide da go obedini
261
svetot vrz osnova na nejzinata ekonomska mo}, }e dojdeme do
istiot zaklu~ok. Nitu edna sila ne moè da go obedini svetot. Ako
ima na~in za obedinuvawe toa mora da bide preku karakterot.
Neophodna e golema revolucija ako sakame da go obedinime
svetot; toa bi bila revolucija na ~ovekoviot karakter. Taa
revolucija na karakterot ne moè da bide ispolneta so znaewe, pari
ili mo}, tuku e vozmo`na edinstveno preku vistinska qubov.
Vistinska qubov soodvetstvuva na najosnovnata i izvorna
qubov za koja kopneel Bog od sozdavaweto na lu|eto. Nema
re{enie za svetot dokolku ne se slu~i revolucijata na ~ovekoviot
karakter sosredoto~ena na vistinskata qubov. Podelbata na Korea
na Severna i Ju`na zna~i deka is~eznala centralnata pozicija.
Toga{ kade treba da go najdeme centarot? Procesot na izbiraweto
na centarot mora da zapo~ne od edna sigurna to~ka. Osobeno
koga kopnoto e nakriveno, potrebna e kotva so cel da se najde
centralnoto podra~je.
Toga{ kade e centralnata sredi{na to~ka? Toa e
pra{aweto. Dali e toa Ju`na Korea ili Severna Korea? Kade e
mestoto kade {to celata zemja moè da bide vklu~ena? Toa e
edna to~ka. Koja e taa? Taa centralna to~ka mora da bide
postavena od edna edinka. Toga{ moè da se pojavi semejstvo od
taa centralna li~nost. Zatoa preku edna pretstavni~ka li~nost,
preku edno pretstavni~ko semejstvo, preku eden pretstavni~ki
rod moàt da bidat povrzani site 30 milioni lu|e vo Korea. 30-te
milioni zapo~nuvaat od edna edinka, potoa dostignuvaat
semejstvo, rod itn. Toj domen se pro{iruva od zatvoren centar.
Zar ne e taka? Jadroto e edno, no se pro{iruva sosredoto~eno na
toj centar, semejstvo, rod, op{testvo, dràva i svet. Toa
zapo~nuva od edna edinka i postepeno stanuva pogolemo i
pogolemo. Preku obnovata na edinkata, semejstvoto, rodot,
narodot i dràvata, mora da bidat pro{ireni individualniot centar,
semejniot centar, rodovskiot centar, narodniot centar, dràvniot
centar i svetskiot centar.
Sega zboruvame za obedinuvawe. Narodot na Korea
seriozno posakuva obedinuvawe. Me|utoa, kade }e go najdeme
planot za obedinuvaweto? Nie ne go najdovme na 38-ta paralela.
Nie prvo mora da ja obedinime 38-ta paralela koja e vo na{iot
262
duh. Toa obedinuvawe e poitno. Ako moème da go ostvarime
toa obedinuvawe, toga{ nacionalnoto obedinuvawe }e se slu~i
avtomatski. Ako nasokata na dobrinata i vrednosniot sistem,
sosredoto~en na dobrinata, se cvrsto vospostaveni, toga{ nema
razlika pome|u narodot od provincijata ûng ûng i narodot od
provincijata Kjong Sang. Kade treba da se slu~i obedinuvaweto?
Toa treba da se slu~i prvo vo mojot duh.
Bidej}i se poseani dva tipa na lu|e, edniot dal plod vo
pogledot na svet zasnovan vrz duhot i religijata, a drugiot dal
rezultat vo pogledot na svet vrz osnova na materijata. Svetot
denes e plod na toa seme. Zatoa sega se Poslednite denovi.
Od kade do{le pogledite na svet zasnovani na duh i na
materija? Tie zapo~nale od mene, od edno ~ove~ko su{testvo.
Zar ne e taka? Kade e potekloto? Toa e vo mojot duh i vo moeto
telo. Potekloto na konfliktot pome|u duhot i teloto prestojuva vo
edinkata, zatoa e edinkite se borat; semejstvata se borat bidej}i
takvi edinki sozdavaat semejstva; rodovite se borat bidej}i takvi
semejstva sozdavaat rodovi; narodite se borat bidej}i takvi rodovi
sozdavaat narodi; takvi edinki na krajot sozdavaat demokratski
svet i komunisti~ki svet. So drugi zborovi, sozdadeni se pogledi
na svet vrz osnova na duhot i na teloto.
Pa, kako nie }e go zavr{ime i razre{ime ovoj konflikt?
Re{enieto ne moè da dojde od komunizmot ili od demokratijata.
Nema drug na~in za obedinuvawe osven da se najde re{enie za
konfliktot pome|u duhot i teloto vo edinkata. Nie ne moème da
go razre{ime problemot na 38-ta paralela vo semejstvoto dokolku
toj ne e razre{en vo edinkata. 38-ta paralela vo op{testvoto ne
moè da bide re{ena ako ne e razre{ena vo semejstvoto. 38-ta
paralela za narodot ne moè da bide re{ena ako taa ne e razre{ena
vo op{testvoto.
Petti del
EDINSTVO PREKU VISTINSKA QUBOV
1. Qubovta kako osnova za edinstvo i sre}a
263
Moète li nekogo da go nare~ete "~ovek" samo zatoa {to
ima telo? ôvekot, isto taka, mora da ima i um. Dali edno
~ove~ko su{testvo se smee na ne~ii tagi? Dali edno ~ove~ko
su{testvo taguva nad ne~ija sre}a? Ne, ne. Takov vid na li~nost e
~ovek samo spored pojavata. Eden ~ovek e sposoben za site
vidovi na emocionalni reakcii - voodu{evuvawe, lutina, qubov,
sre}a.
Zarem lu|eto na Istok ne pla~at nad ne{to {to gi
prinuduva lu|eto na Zapad da lelekaat? Ne{tata koi gi teraat lu|eto
na Zapad da lelekaat isto taka gi teraat lu|eto na Istok da lelekaat.
Gletkite koi gi teraat Korejcite da pla~at isto taka gi teraat da
pla~at i nivnite golemi neprijateli Japoncite. Svetot e obedinet vo
emocionalni odglasi. Dali ima nekakvi razliki me|u Korejcite i
Japoncite vo roditelskata qubov? Dali ima? Ne, nema. Taa e ista
vo celost.
Koja e osnovata na edinstvoto? Sekako ne se lu|eto. Ne
se nitu samo zborovite. Toa mora da e vrz osnova na ~uvstvata.
Toa e kako vquben par... [to gi tera da se obedinat? Tie se
obedineti so vozbudlivi ~uvstva. Zar ne e taka? Bez ~uvstva, toa
e prazna {kolka. [to ima vo dvojka bez ~uvstva? Se razlikuva li
od kukla na navivawe? Toa e samo kukla koja zboruva. Tie se
edinstveno ma{ka kukla koja zboruva i ènska kukla koja
zboruva. Tie ne bi bile kukli dokolku tie bi preìvuvale ~uvstva.
Prijatelite preìvuvaat prijatelstvo. Moè li da ima
prijateli bez prijatelstvo? Ne, ne moè. Lu|eto imaat patriotski
~uvstva kon svojata dràva. Koga lu|eto imaat patriotski ~uvstva
kon svojata dràva, taa qubov kon nivnata dràva moè da gi
obedini vo eden narod. Zar ne mislite taka? Qubovta e osnovata
na edinstvo i isto taka na sre}a.
Bez edinstvo nema sre}a. Zar majkite i tatkovcite ne se
obedinuvaat za da bidat sre}ni? Roditelite i decata mora da se
obedinat za da bidat sre}ni. Kakva sre}a moème da najdeme vo
semejstvo vo bezredie? Kakva sre}a vo semejstvo vo koe celo
vreme se karaat me|usebno? Tie ne znaat {to e sre}a. Nema sre}a
bez qubov i nema sre}a bez edinstvo. Kako nie moème da
stigneme do sre}a? Prvo, dvajca mora da se obedinat. Koga eden
pla~e, istoto go pravi i drugiot. Koga eden se smee, istoto go
264
pravi i drugiot. Koga eden odi, toa go pravi i drugiot. Kako
dvajca moàt da se obedinat? Preku emotivni ~uvstva.
***
Nie treba da dostigneme vnatre{no edinstvo pove}e
otkolku nadvore{no edinstvo. Nema nitu sre}a nitu mir ako
otsustvuva ~ove~koto srce. Najvisokiot avtoritet e srceto.
ôvekovoto srce ja nadminuva istorijata, sledej}i gi apsolutnite
standardi.
2. Edinstvo preku obedineti srca
Ima mnogu lu|e koi, iako se prisiluvani, ne moàt da go

dostignat ova edinstvo. Dali vie ste vo edinstvo? Nie prvo mora
da bideme vo edinstvo. Nie ne moème da obedinime ni{to
dokolku samite ne sme obedineti. Nie prvo mora da gi obedinime
site razedineti srca. Nie ne smeeme da se pla{ime od smrtta
dokolku taa e potrebna da gi obedini srcata.
Ova e univerzalniot hram kade e dostignato edinstvoto.
No, lu|eto se skloni da mislat deka tie moàt da dostignat edinstvo
samo bidej}i tie stignale ovde. Me|utoa, da se dostigne edinstvo
sekoj mora da saka edinstvo na srceto od svoeto sopstveno
najdlaboko srce i mora da bidat podgotveni da gi nadminat site
vidovi te{kotii na patot. Nie mora da bideme podgotveni da
umreme za idejata na edinstvo. Ti ne stanuva{ obedinet so tvojot
u~itel tuku so tvojot Bog. Jakov go obedinil semejstvoto; Mojsej
go obedinil rodot; Isus go obedinil svetot okolu Boga. Edinstvoto
so Bog e pogolemo otkolku samo edinstvo vo dràvata. Toa mora
da gi obedini site srca me|u neboto i zemjata. Vie mora da gi
nadminete individualnite ili semejnite te{kotii so cel da rabotite
za Bo`jeto edinstvo, a Neboto }e gi priznae va{ite zaslugi koga }
e bidete iscrpeni od va{iot napor.
Edinstvoto ne se slu~uva samo; nie mora da napravime
toa da se slu~i. Nie ne moème samo da ostaneme bra{no; nie
mora da staneme kvasec. Edinstvoto ne moè samo da se slu~i
lesno; toa mora da pomine niz dolinata pred da ja dostigne
visoramninata. Isus triumfiral nad dolinata na smrtta. Edinstvoto
mora da bide dostignato tokmu kako negoviot triumf. Ako se
265
pra{uvate zo{to ste izdràle tolku mnogu te{kotii, toa e zatoa {to
ste ja zagubile va{ata doverba. Sé dodeka lu|eto ostanuvaat
ispraveni na noze, va{ata izdr`livost se sumira vo va{iot narod.
No dokolku izdr`livosta ne e za Bog ili za va{iot narod,
tuku za vas samite, toga{ va{iot kolebliv duh nema da dobie
pomo{. Moète da pobarate pomo{ naokolu, no nema da najdete
nikakov izvor na pogolema sila.
Na{iot ìvot mora da bide ponuden na Bo`jiot oltar. Va{a
cel mora da bide edinstvo za Bog i za va{ata dràva i za va{iot
narod, ne za edinkite.
3. Edinstvoto kako cel na qubovta
Koga }e se slu~i edinstvoto okolu Bog? Koj }e bide

krajniot centar na ova edinstvo, koe e idealniot spomenik na
Bo`jeto sozdavawe? Bo`jite tvore~ki sili? Ne. Postoe~kata crkva
ima Bo`ja mo} na vospostavuvawe na ve~en raj na zemjata i
sonuva za Vtoroto doa|awe. No, àlam. Ako sila moè da go stori
toa, Padot nemalo da se slu~i. Toa e samo nelogi~no sonuvawe
koe samo vodi do propast. Mo}ta ne e toa; Bo`jata seznajnost ili
semo} ne se toa. Vie samo pogre{no ste ja razbrale celata rabota.
Toa ne e va{eto znaewe. Toa ne e Nebesnoto beskrajno
bogatstvo. Toa e qubovta. Qubovta e ona {to e centar na site
ne{ta.
[to e edinstvo so qubov vo svojot centar? Toa e qubov
koja {to mu pripa|a na Bog. Edna èna moè da pokaè golem
dijamantski prsten, no ~ija qubov ja simbolizira toj? Toa e
qubovta na nejziniot soprug. Toa e toa, qubovta na neziniot
soprug. Nejziniot prsten ne e nejzinata qubov, tuku simbol na
qubovta na nejziniot soprug. Prstenot }e izbledi dokolku toj ne
zna~i qubov. Zar ne e taka? Qubovta e negovata su{tina. Dali
ima sre}a vo zlatoto ili skapocenostite dokolku qubovta na
nejziniot soprug e zagubena?
Pa, kade treba da bide osnovata za edinstvo za Bog? Toa
treba da bide objektot na qubovta koj {to }e im ugodi na Bo`jite
o~ekuvawa, koj {to }e zadovoli sé od Bo`jite duh i telo, koj {to }
e go trogne Boga so golema radost da kaè "Toe e toa!" Toa e
266
qubov. Adam i Eva go otu|ile ova. Dokolku tie vistinski se
sakale, qubota }e go napravela Adama Evin i Eva Adamova, a
dvajcata Bo`ji i preku toa, seto sozdadeno }e im pripadnalo na
site trojca. Koga niv gi povrzuva qubovta, site ne{ta na zemjata
bi bile nivni kako {to tie se Bo`ji. Dali razbirate {to zna~i toa?
Zatoa qubovta gi obedinuva site ne{ta. Qubovta gi
obedinuva Bo`jite duh i telo, a }e gi obedini duri i edna{ otu|enite
Adam i Eva i site su{testva na zemjata. Padot ne bi se slu~il
dokolku qubovta bila vrska me|u Bog i site Negovi tvorbi. Ako e
taka, sé bi mu pripa|alo na Bog. Adam bi bil Bo`ji, Eva bi bila
Adamova, Adam na Eva, ènata bi bila na maòt, maòt na ènata,
roditelite na nivnite deca, decata na roditelite. Sekoj bi pripa|al
sekomu kako cvrsta osnova na ne{tata. Vie mora da go razberete
ova.
Toa ja pravi qubovta tolku golemo ne{to. Qubovta gi
premostuva socijalnite statusi, gi bri{e vremeto i prostorot,
vospostavuva zaedni~ka pripadnost nad sé na site i sekogo go
postavuva vo sferata na zaedni~kata mo}. Toa e iznenaduva~ki
zna~aen fakt.
***
Dali mislite daka Bog gi sozdal site ne{ta koi bi Mu dale
bolka? Ili site ne{ta za da Mu dadat radost? Toj gi sozdal site
ne{ta za pozitivna pri~ina, kako {to pozitivnosta sozdava radost.
Toga{ radosta proizleguva kako objekt na qubovta. Qubovta za
Bog e osnovata na edinstvoto. Ova qubov e izvorot na mo}ta koja
gi obedinuva site dràvi, za da gi vodi site dràvi za cela ve~nost.
Qubovta za~nuva pogolema qubov, tokmu kako {to
roditelite gi sakaat decata, Qubovta stanuva edno. Nikoj ne moè
da razdeli ne~ie edinstvo so Bog vo qubov. Ima li nekoja
pogolama qubov od ovaa?
***
Sovr{eno edinstvo e vozmo`no edinstveno vo sovr{enata
qubov za Bog.
***
Kade }e se slu~i obedinuvaweto? Samo misleweto za toa
ne go ~ini toa. Edinstveno qubovta moè da napravi toa da se
slu~i. Toa }e se slu~i koga tvojata qubov gi obedinuva celosno
267
tvoite duh i telo. Na toj na~in se slu~uva toa. Poradi toa,
edinstvoto e vozmo`no edinstveno preku qubov.
Edinstvoto }e se slu~i edinstveno na vakov na~in. Ne
samo sovr{enoto edinstvo, kone~noto edinstvo, tuku
horizontalnoto edinstvo zapo~nuva so qubov. Dokolku toa e
sosredoto~eno okolu Bog, prirodata na dobrinata e vo qubovta.
Edinstvoto e avtomatsko preku qubov. Duri i Satanata }e se
pokori na qubovta koja e povisoka od nego samiot. Bog gi sozdal
neboto i zemjata za da nam ni dade najgolema dobrina i qubov.
1) Qubovta kako apsolutna tajna na edinstvoto
Osnovite na duhot se qubov. Pa, dokolku moème da ja

povrzeme ovaa eksplozivna mo} so Bog, toa bi se umoìlo
stotici, iljadi pati. Nie moè da gi dostigneme na{ite dolgo ~uvani
èlbi i da imame ve~en ìvot i nebo na zemjata. Tajnata e
qubovta. Qubovta e nositelot na edinstvo i na negovoto apsolutno
tajno re{enie.
Majkite i tatkovcite ne moàt da dostignat edinstvo bez
deca. Zo{to nie pretpo~itame qubov? Ne moème poinaku.
Zaemnata qubov na partnerite e mnogu posilna od nivnata
individualna qubov. Jaèto na qubovta gi vrzuva vo edno majkite
i tatkovcite. @elezen sinxir na krajot 'r|osuva, no onoj sozdaden
od qubovta trae ve~no. Nitu banketite, nitu parite ne moàt da gi
povrzat roditelite i decata. Moè da gi povrze edinstveno qubovta.
Edinstveno qubovta gi povrzuva bra}ata. Edinstveno
qubovta gi povrzuva bra}ata, semejstvata, rodovite, narodite,
dràvite i na krajot svetot. Qubovta go povrzuva ~ove{tvoto so
Bog vo edno.
Pri~inata zo{to ja pretpo~itame qubovta e bidej}i taa e
osnovata koja {to gi povrzuva site ne{ta. Vie ne razbirate celosno
zo{to qubovta e tolku prekrasno ne{to. Zatoa U~itelot sega ja
iznesuva temata na qubovta.
***
Bez qubovta edinstvoto ne e vozmo`no. Zborovite ne
moàt da povrzat dvajca. [to e potrebno da se obedinat dvajca?
Ako toa moè da go stori materijalna realnost, {to ako
268
materijalnata realnost gi napu{ti? Dokolku ne{to treto moè da go
stori toa, {to ako toa ne{to is~ezne? [to e potrebno da povrze
dvajca zasekoga{? Toa e qubovta, bez koja ni{to ne e vozmo`no.
Kako dejstvuva qubovta? Kako dejstvuva taa? Dali taa gi
razdeluva oddelnite ne{ta ili gi pribliùva. [Gi pribliùva.] Zo{to
qubovta e dobra? Vie mora da go razberete ova. Qubovta gi
pribliùva razdelenite ne{ta. Dali moè politi~ka, voena ili
kulturna sila da gi obedini lu|eto od Zapad i od Istok? [Ne.] Nitu
kulturnata, nitu ekonomskata sila, nitu koj bilo drug vid na sila bi
go storila toa. Pa, {to }e go ispolni ova?
Qubovta moè da napravi dva zakolnati neprijatela edno
su{testvo i da smiri dve ekstremni sprotivnosti. [to se maìte i
ènite? [Ekstremni sprotivnosti.] Dali ènite pretpo~itaat èni? [to
ako tie se sretnat i ednata í kaè na drugata: "navistina mi se dopa|
a{, navistina mi se dopa|a{." Zo{to se smeete? Bi se ~uvstvuvala
li ènata dobro od ovaa naklonetost?
Ako qubovta e vistinska, moète da vlezete vo Bo`jata
pregratka, da go vle~ete za nos ili {to bilo drugo, da odite kade
bilo vo svetot, duri i na neboto i vo pekolot bez ograni~uvawa.
Vie moète da odite kade bilo, kade bilo.
Zar svetot ne e takov? Dali zna~i deka doktor po
filosofija da bide prva dama na Amerika? Duri i eden odgleduva~
na kikiriki moè da vozvi{i ako e dovolno sakan. Moè li da
postoi ednooka prva dama? [to mislite? Realno, moè li da ima?
Duri i so hendikep, ako pretsedatelot ja saka dovolno, dali moè
da bide? (Da, taa moè.) Navistina? (Da.) Ne moàm da veruvam.
(Smea.)
Kako e toa mo`no? Qubovta obedinuva i gi nadminuva
site ne{ta, nema ni{to nepopravlivo vo qubovta. Bez razlika
kakov vid na grev moèbi ste napravile, Bo`jata qubov moè...
Dali veruvate vo toa? Dali e toa vistina? Ova e
sekoga{ vozmo`no. Ako pre~esniot Mun ne go znae{e ova, toj }e
is~ezne{e mnogu odamna.
2) Zaemnata qubov kako re{enie za edinstvo
269
Nie sebesi se narekuvame Obedinuva~ka crkva.
"Obedinuva~ka crkva" e ubava fraza. [to ni e potrebno so cel da
ja obedinime Obedinuva~kata crkva? Nekoj bi rekol: "vi trebaat
obedinuva~ki principi." No, obedinuva~kite principi bi bile
beskorisni bez ~uvstva. Ova e problemot. Vernicite moàt da se
obiduvaat da se obedinat me|usebno preku obedinuva~ki principi,
no nim im trebe ~uvstvuvawe na qubov. Mora da postoi qubovta
koja emotivno bara da se gledame eden so drug, koja tvrdi deka
edniot ne moè da ìvee bez drugiot. Vie ne moète da se
raskinuvate eden so drug vo bes, raspravaj}i se koj e podobar i da
o~ekuvate da se obedinite me|usebno. Moète li da se karate koj e
podobar, a sepak da se obedinite? Moàt li majkata i tatkoto da se
raspravaat koj e podobar i sepak da se obedinat? Tie ne moàt.
Toga{ koe e re{enieto za edinstvo? Toa e zaemnata
qubov. Qubovta moè da dojde od soàluvawe, od izbor. Nekolku
dvojki se sakaat od po~etokot. Qubovta raste so tekot na vremeto.
Edna èna sre}ava ma` koj e apsolutno tvrdoglav i misli deka e
celosno neprifatliv. Toga{ ènata se soàluva na nego za mnogute
pre~ki so koi mora da se soo~i poradi tvrdoglavosta. Taka, koga
soàluvaweto }e se svrti vo qubov, maòt bara uteha vo ènata.
Taka se slu~uva toa. @enata duri moè da ja najde korisna
tvrdoglavosta na maòt bidej}i taa samata ne e dovolno
tvrdoglava i na ovoj na~in ja svrtuva negovata tvrdoglavost vo
zemna prednost. Taka, qubovta moè da procveta voprivrzanost
isto tolku kolku i vo soàluvawe i na krajot da dovede do
edinstvo.
Ako nekoj ~uvstvuva soàluvawe dovolno silno za
drugata li~nost moè prirodno da najde pat kon edinstvoto. [to se
slu~uva koga roditelot go udira deteto vo bes? Nema li roditelot
da se pokae vedna{? Efektot }e bide sosema sprotiven dokolku
roditelot prolee solzi i pokaè qubov za deteto. Zar ne mislite
taka? Zna~i, dokolku roditelot ne potpadne vo bes, sekoga{ moè
da triumfira i da gi kontrolira decata. Udiraweto ne e tolku
efektivno. Postariot brat koj go mrazi pomladiot moè da bide
donesen na kolena na ovoj na~in. Zar ne e toa mo`no? Zna~i, {to
rekovme deka ni e potrebno za edinstvo? Nie mora da imame
~uvstva. Nema sre}a kade {to nema edinstvo. Koga velime:
270
"edinstvoto doa|a, ili edinstvoto e vozmo`no" nie mislime na
edinstvo so qubovta kako negova su{tina.
Obedinuva~kata crkva saka da go obedini hristijanstvoto.
Dali nie nekoga{ moème da go obedinime site denominacii i
sekti od hristijanskiot svet dokolku se ograni~ime sebesi samo na
bra}ata i sestrite unifikacionisti? Nie mora da gi sakame site
denominacii i sekti. Koga sme vo ovaa umstvena ramka, nie
moème da im gi prostime site ~ove~ki gre{ki. Dali mislite deka
e vozmo`no za Bog, koj {to ve}e ni gi prostil site gre{ki, da ni
prosti dokolku Toj sé u{te misli deka sme gre{nici? Toj ni prostil
bidej}i Toj gleda na nas so ovoj prostuva~ki duh. Vie mora da
razberete deka prostuvaweto vodi do edinstvo.
Dali razbirate deka ni{to ne e vozmo`no bez ova ~uvstvo
na qubov? Svetot e samo pustina bez prijatelstvo, bez qubov za
zemjata, bez qubov me|u roditelite i decata, bez qubov me|u
bra}ata i sestrite. Dali qubovta e vozmo`na vo vakva okolina?
Ima li nekava sre}a bez qubov?
***
Kako }e gi ostvarime na{ite unifikanisti~ki ideali? Preku
qubovta - u~enicite leat solzi od qubov za u~itelite, u~itelite za
u~enicite, decata za roditelite, sestrite za sestrite, bra}ata za
bra}ata, bra}ata i sestrite za bra}ata i sestrite, rodovite za
rodovite.
Nikoga{ nema da moète da si prostite dokolku umrete
utre bez ispolnuvawe na ovoj ~in na qubov. Ova se bara od
edinstvoto. Ova e patot izbran od U~itelot, ne samo moj tuku
Bo`ji. Mora da go razberete ova.
***
Zo{to barame edinstvo preku osnovata na qubovta?
Bidej}i bez qubov sé e privremeno, a qubovta go pravi ve~no.
Dali qubovta na soprugata zavr{uva koga umira nejziniot soprug?
Ne, nejzinata qubov za soprugot plamti duri posilno po smrtta na
nejziniot soprug.
***
Kade se materijalizira edinstvoto? Moè da si pomislite:
"Pa, edinstvoto }e se ostvari sekoga{ koga e vozmo`no", no toa e
pogre{no. [to e potrebno kako negova osnova pred toa da se
271
ostvari? Nie mora da imame qubovni vrski, da, qubovni vrski.
Nema da ima edinstvo bez qubovni vrski. Vrskite me|usebno se
po~ituvaat i pokoruvaat. Zar ne mislite taka? Vo takvite vrski,
sekoj go priznava drugiot, {to e vozvrateno vo me|usebno
priznavawe.
[to e osnovata na ova zaemno priznavawe? Mora da ima
zaemno - priznata cel. Nivnata me|usebno priznata cel go pravi
vozmo`no nivnoto edinstvo. Edinstvoto ne moè da dozvoli dve
razli~ni celi. Celta mora da bide edna i }e stane edna dokolku
qubovta se dava me|usebno.
3) Sé e obedineto preku kontaktot so vistinskata qubov
[to e vistinska qubov? Preku kontaktot so vistinskata

qubov, na{te duhovni kletki i telesni kletki odgovaraat vo sklad.
Vo sklad! Preku skladnosta razlikite se izramneti za da proizvedat
harmonija vo site delovi i se dviàt zaedno vo ista nasoka. Vo
vistinskata qubov, koga duhot go povikuva teloto, teloto
odgovara vo sklad. Ako site kletki se obedineti vo vistinska
qubov, vizijata stanuva edna, mislata stanuva edna, dvièweto
stanuva edno, mirisot se {iri vo edna nasoka, zborovite se
iskaàni vo slava na ovoj sklad. Maòt i ènata stanuvaat
obedineti horizontalno i zastanuvaat na vertikalnata linija kako
{to Bog planiral. Preku ovaa centralna to~ka, koja {to gi
obedinuva horizontalnata linija na maòt i ènata so Bo`jata
vertikalna linija, dejstvuvaat site ne{ta - nadvor od nea ni{to ne
raboti pravilno. Ova e ve~noto izedna~uvawe. Ovoj princip
dejstvuva vo site dvièwa, vo site su{testva, site kleto~ni
strukturi, vo obedinetite ideali i pati{ta. Gledano so qubov, nema
ni{to {to ne e direktno povrzano li~no so sekogo od nas.
Anatomiski lu|eto sodràt pet setila; no zo{to nie gi
vrednuvame setilata i {to e nivnata osnovna funkcija? Tie
postojat za da ja sledat qubovta i samo qubovta. Koga ja sledat
qubovta, site: o~ite, u{ite, nosot, jazikot stanuvaat edno preku
~uvstvuvawe. Celoto stanuva edno. O~ite jurat tuka i tamu vo
potraga po qubov. Nosot ja sledi qubovta isto taka. Celata moja
du{a i telo, site moi ìvi organi go sledat ovoj princip. Site
272
rastenija izgleda deka reagiraat na svoite razli~ni na~ini koga
utrinskoto sonce sveti na niv, no tie site go sledat principot
bidej}i takva e su{tinata na ìvotot.
***
Nie zboruvame za Bo`jata qubov slobodno kako da ja
razbirame: dali e navistina taka? Dali znaete kolku silna e
Negovata qubov? Ste videle 'rskvica na pile{ki noze koja se
rastega koga }e ja povle~ete. Toga{, {to e qubovta? Qubovta e
kako taa rskavica koja e cvrsta koga ja tegnete. Koga qubovta
povlekuva, koga Bo`jata qubov povlekuva, celiot svet sledi. Dali
razbirate {to zboruvam?
Koga se poseduvani od qubovta, o~ite stanuvaat edno,
nosot stanuva edno, fokusot se izostruva, sé se obedinuva vo
edno. Sovr{eno edno. Zatoa nie velime: "sovr{eno izvr{eno!" i
site kletki odeknuvaat: "sovr{eno izvr{eno!" Ova e vozmo`no,
zarem ne znaete? Site ne{ta zavisat od qubovta i se dviàt sekade
kade {to upravuva qubovta, odi so sé {to qubovta pravi...
[tom se vo qubov, kletkite tancuvaat, celiot univerzum
tancuva vo proslava na qubovta. Koga nie se raduvame, celiot
univerzum se raduva so nas. Koga nie se smeeme vo Bo`jata
obilna qubov, univerzumot se smee vo sklad. Toa e kako eho vo
planinite. Koga }e vikneme: "ju-hu!" ehoto vozvra}a: "ju-hu!"
Dali razbirate {to zboruvam? Taa gi otvoraa va{ite o~i kako
nikoga{ porano. Toa e taka. Toa e neverojatno. Nie sme
kvalifikuvani da primime takov vid na qubov. Koga maòt i
ènata se vo qubov, nivniot zdiv moè da go trogne univerzumot.
Isto kako {to okeanskite branovi se dviàt od mese~eva privle~na
sila, va{eto qubovno: "ju-hu" }e bide odgovoreno od mnogu: "ju-
hu"-a od sekade. Zar ne sakate da go otkriete ova?
[esti del
FILOSOFIJATA FOKUSIRANA NA DRUGITE
I NA OBEDINUVAWETO
1. Potekloto na ~ovekovata sre}a
273
1) Qubov, ideali i sre}a ne moàt da obidat ostvareni edinstveno
od edinkata
Od najstarite vremiwa, ~ove{tvoto kopneelo za ve~na,

vistinska i nepromenliva qubov, ideali, sre}a i mir. No, denes nie
ìveeme vo svet na katastrofi i vo vreme na konfuzija. Vo ovoj
svet e nevozmo`no da se najdat uslovi vo koi moàt da bidat
ostvareni pogore spomenatite ideali. Moè da re~eme deka lu|eto
davaat sé od sebe, no do{le do }orsokak.
Dokolku lu|eto ne moàt da gi ostvarat ovie ideali,
toga{ mora da barame zad na{ite ~ove~ki ograni~uvawa i da
pronajdeme edno ve~no, nepromenlivo, vistinito Apsolutno
Su{testvo i da se povrzeme so Nego. Ako ova Su{testvo kopnee
po vistinska qubov, vistinski ideali, vistiski mir i vistinska sre}a,
toga{ }e bide vozmo`no ovie ideali da se ostvarat preku Nego.
Vo ovoj slu~aj, dokolku ima takvo Su{testvo, nie go
narekuvame Nego "Bog". Ovoj Bog bi bil Kral na qubovta, Kral
na idealite, Kral na mirot i na sre}ata. Dokolku, preku Bog, nie
sakame gi da postavime idalnite uslovi barani od lu|eto, nie mora
da gi poslu{ame Bo`jite predlozi. Ova e logi~en zaklu~ok.
Zborovite "qubov, ideali, sre}a i mir" ne moàt da
opstojat sami. Tie moàt da bidat iskaàni edinstveno vo kontekst
na recipro~ni vrski. Duri nitu Apsolutniot Bog ne moè da gi
ostvari ovie ne{ta Sam.
Na Bog mu treba objekt kako Negov recipro~en partner.
Ako zapra{ate: "[to od Bo`jeto tvore{tovo e Negov recipro~en
partner?" o~igledniot odgovor e ~ove{tvoto. Nie go zaboravivme
faktot deka ~ove{tvoto e objekt na Bog i deka toa moè da gi
ispolni Bo`jite qubov, ideali, sre}a i mir.
Kakva e korista od Bo`jata qubov za Nego samiot?
Kakva e korista od Negovite ideali? Priroden zaklu~ok e deka
bez ~ove{tvoto kako negov recipro~en partner, Bog ne moè da
gi ostvari Negovata qubov i Negovite ideali.
2) Izvorot na qubovta, idealite, sre}ata i mirot
274
Slednoto pra{awe e kade Bog, Kralot na mudrosta i
Centarot na sé, go postavuva potekloto na vistinskata qubov,
ideali, sre}a i mir? Vo subjektot ili vo objektot?
Postojat dve pozicii, subjekt i objekt. Ima dva vida
odnosi, subjekt za objekt i objekt za subjekt. Kako Tvorec, kade
bi gi postavil Bog elementite na toj idal?
Bog trebalo naporno da misli za toa kade da go postavi
potekloto na vistinskata qubov, ideali i mir. Dali da go postavi vo
pozicijata kade objektot go sluì subjektot ili pak kade {to
subjektot go sluì objektot? Dokolku Toj postavi samo edna
strana vo pozicija da ìvee za dobroto na drugiot, toga{ lu|eto bi
go storile istoto i patot na edinstovoto bi bil blokiran. Mora da go
znaete ova.
Toga{ koj e patot na edinstvoto i potekloto na mirot?
Bog moral da postavi princip spored koj i Samiot Bog i
vistinskite ~ove~ki su{testva ìveat za drugite. Zatoa vistinskata
qubov, vistinskite ideali, vistinskiot mir i vistinskata sre}a ne
moàt da se pronajdat nikade osven vo pozicijata na ìveewe za
drugite. Lu|eto ne go razbrale ovoj osnoven princip na
sozdavaweto.
Kakov vid lu|e se vistinskite roditeli? Tie se rodeni za
nivnite deca, ìveat za nivnite deca i umiraat za nivnite deca. Na
ovoj na~in se pojavuvaat vistinskite sovr{eni roditeli i se
ostvaruva vistinskata roditelska qubov. Roditelite stanuvaat
centar na mirot i standard na sre}ata za svoite deca.
Od druga strana, kade e standardot na vistinskata
predanost? Taa e to~no na sprotivnata strana. Decata stanuvaat
vistinski deca koga se rodeni za nivnite roditeli, ìveat i umiraat
za nivnite roditeli. Na ovoj na~in tie stanuvaat sovr{eni deca za
nivnite roditeli, deca na vistinska qubov i objekti na sre}a i mir.
Tuka moè da se predloì edna zaedni~ka formula:
edinstveno preku ìveeweto za drugite moàt da bidat postveni
uslovite za donesuvawe vistinska qubov, ideali, sre}a i mir.
3) Principot na sozdavaweto i potekloto na ~ovekovata sre}a
275
Koj e Bo`jiot princip na sozdavaweto? Sozdavaweto e
Bo`jeto sopstveno vloùvawe. Bidej}i Toj celosno se vloùva
Sebesi, celosniot rezultat moè da bide garantiran. Mora da znaete
deka e ova principot na sozdavaweto. Zatoa nie mora celosno da
se vloìme sebesi i iskreno da davame. Davaj}i iskreno go nao|ate
idniot objekt, gradite osnova za sebe i sozdavate sredina vo koja
se potvrduvate samite sebe. Samo so primawe seto ova e
nevozmo`no. Ova e principot na sozdavaweto.
@iveeweto za drugite e principot na sozdavaweto i
potekloto na ~ovekovata sre}a. Na primer, moète da pra{ate
nekogo: "Zo{to sum roden jas?" Tuka ima mnogu po~ituvani
gosti koi moàt da kaàt: "Roden sum za da bidam najdobrata
li~nost koja moè da bide, za sebe." No, izvorno, maòt ne e
roden za sebe, tuku za ènata. Nikoj ne moè da porekne deka
maòt e roden za ènata.
Maòt i ènata se vo recipro~na pozicija. Maòt ima
{iroki ramenici, dodeka ènata ima {iroki kolkovi. Koga
vleguvate vo avtobus vo Wujork moète da vidite deka maòt i
ènata koi sedat eden kraj drug dobro odgovaraat bidej}i maòt e
{irok gore, a ènata dolu. Ova, nakratko, objasnuva deka maòt e
ènata se rodeni za recipro~ni odnosi.
Maòt ne e roden za ma`, tuku za èna. @enata ne e
rodena za èna, tuku za ma`. Ako ne go razbereme ova jasno,
moàt da se pojavat problemi. Ova e Bo`jiot princip na
sozdavawe, pa dokolku ne go sledite ovoj princip nikoga{ nema
da uìvate vistinska sre}a ili mir.
Maòt e roden za èna, ne za ma`. @enata e rodena za
ma`, ne za èna. Toa e toa. Vie ne ste rodeni za vas samite, vie ste
rodeni za drugi. Treba da ja urnete va{ata koncepcija za sebe.
Dokolku go storite toa, moè da se ostvari obedinetiot svet.
Li~nosta koja bara vrednost ne vo sebe tuku vo drugite,
preku recipro~ni odnosi, ne e nesre}na li~nost. Bidej}i taa
li~nost ima razumna vrska so objekt, taa nikoga{ ne e osamena
tuku e sre}na. Vistinskite roditeli postojat za svoite deca,
vistinskite deca postojat za svoite roditeli, vistinskite lu|e postojat
za dràvata, a vistinskata dràva postoi za svojot narod. Tuka
postoi vistinskata sre}a.
276
Koga go primenuvate ovoj princip, koj e najdobriot
amerikanski patriot? Moè da odgovorite Abraham Linkoln. Toj e
roden kako obi~na li~nost i stana pretstavnik na demokratijata.
Toj ìvee{e za Amerika i umre za Amerika, pa toj e vo sklad so
ovoj princip. Zatoa Amerikancite go smetaat za samiot simbol na
vistinski patriot.
Koga }e zapra{ate koj vo ~ovekovata istorija bil vistinski
svetec na svetcite, preku praktikuvawe na ovoj princip, vie
vedna{ }e otkriete deka toa bil Isus Hristos. Toj dojde za
~ove{tvoto, ìvee{e za ~ove{tvoto, umre za ~ove{tvoto i duri se
mole{e za pro{ka na negovite neprijateli, koi go raspnaa na
krstot. Priroden zaklu~ok e deka Isus e povisoko od sekoj drug
svetec. Toj mora da bil Bo`jiot sakan sin. Zatoa Nebesnoto
Kralstvo }e bide vospostaveno spored ovaa formula.
2. Pri~inata Bog da go sozdade principot na ìveewe za drugite
Zo{to Bog go sozdade ovoj princip na ìveewe za

drugite? ]e objasnam preku nekolku primeri. Pred sé, da ve
para{am. Dokolku nekoj vistinski ve saka i se `rtvuva za vas
100%, toga{ kolku }e sakate da vozvratite takva qubov? 100% ili
50%, so~uvaj}i 50% vo xebot? Ili pak sakate da dadete sé {to
imate? [to e vo soglasnost so va{ata izvorna sovest? Odgovorot e,
vie sakate da vozvratite pove}e otkolku {to primate.
Tuka, g-dinot Pak preveduva za mene. Dokolku mu
dadam 100% so vistinska qubov, a toj go znae ova, toga{ toj }e
vrati pove}e od 100%. Zna~i 100% se vra}a kako 110%. Otkako
ste primile 110%, toga{ vie povtorno vra}ate 120%. Na ovoj
na~in se pojavuva koncepcijata za beskrajnosta. Toa e po~etokot
na beskrajnosta. Zatoa Bog go postavil ovoj princip. Na ovoj
na~in se vozmo`ni razitokot i napredokot.
Vtoro, ako ima pet lu|e vo va{eto semejstvo i eden od
niv ìvee za semejstvoto, na krajot toj }e stane centar na
semejstvoto. So drugi zborovi, bi se sozdalo dobrovolnoto
podra~je na vlasta. Lu|eto denes ne razbiraat kolku bi bilo
veli~nstveno da bidete aspolutno pod vlasta na subjekt koj ìvee
za objektot.
277
Nikoga{ ne moète da zamislite kolku veli~enstveno bi
bilo pod direktnata Bo`ja vlast vo duhovniot svet. Ova e vistinski
subjekt - objekt odnos.
Koja e tretata to~ka? Znaeme deka qubovta i idealite se
duri poskapoceni od samiot ìvot. Neguvame mislewe deka tie
proizleguvaat od nas samite, no toa e golemo nedorazbirawe. Od
kade doa|aat qubovta i idealite? Tie proizleguvaat od va{iot
objekt. Bidej}i tie proizleguvaat od va{iot objekt, principot za
ìveewe za drugite e nephoden. Bog, Kralot na Mudrosta, go znae
seto ova, pa Go sozdal ovoj princip. Sega mislam deka razbravte.
Nevozmo`no e da se sfati koncepcijata za bekone~nosta
koga ste vo pozicija da ìveete za samite sebe. Koga go zemate
predvid dvièweto, kolku e pogolema prifatenata energija, tolku e
pobrza prifatenata brzina. Sega znaeme deka Bog, Kralot na
Mudrosta, go sozdal ovoj princip za ìveewe za drugite za
dobroto na beskone~nosta. Koncepcijata na beskone~nosta i
ve~niot razvitok i napredok zapo~nuvaat tokmu tuka.
Od sega{nata pozicija, nie se razvivame i se dviìme
napred. Se ~uvstvuvame sre}ni edinstveno koga imame ~uvstvo
na pottik od na{ata sega{na pozicija. Zatoa Bog go vospostavil
principot za ìveewe za drugite. Na primer, ako vo edno
semejstvo od deset ~lena najmaliot brat e toj koj {to ìvee za
semejstvoto i mu sluì, iako e najmlad, roditelite i celoto
semejstvo }e se soberat okolu nego. Kako {to pominuva vremeto,
onoj koj {to ìvee za drugite avtomatski }e stane centralna figura
na semejstvoto.
Bog go sozdade kosmosot i Toj Samiot postoi za drugite.
Dokolku ìvee za drugite, li~nosta koja go otslikuva Boga, bez
razlika kolku e male~ka, duri i da e posledniot brat, }e stane
centar na semejstvoto. Ne go razbravme ova sé dosega.
Koga vie ìveete za drugite, ne se smaluvate. Kolku
pove}e sluìte, tolku pove}e }e bidete postaveni vo pozicija na
centralna li~nost. Bog e tokmu takov. Bog }e ja postavi li~nosta
koja {to go otslikuva Nego na pozicija da bide centralna figura.
Edinstveno od taa pozicija moè da bide ostvareno sovr{eno,
idelno edinstvo.
278
Denes najgolemiot del lu|e pretpo~itaat da umrat otkolku
da bidat pod vlast na drugite. Osobeno u~enite i istaknatite lu|e
go imaat toj stav. No, jas sakam da vi kaàm kolku e prijatno da
se bide pod vlast na nekoj koj ìvee za drugite. Vo duhovniot svet
Bog e golemiot Gospodar na Kosmosot. Tamu }e otkriete golema
sre}a vo toa da ste pod Negova vlast, bidej}i Toj e centralnata
figura na site koi {to ìveat za drugite. Duri i ako ste pod vlast i
kontrola od Bog desetici iljadi godini, }e bidete sre}ni i
blagodarni. Svetot na sovr{enoto edinstvo moè da bide
vospostaven tokmu tuka. Zatoa e prirodno {to Bog go postavil
principot za ìveewe za drugite.
Qubovta ne poteknuva od mene samiot. Bez objekt, nie
nikoga{ ne moème da najdeme qubov i ideali koi se mnogu
poskapoceni od ìvotot. Dosega nie ne sme do{le do ovaa to~ka.
Samo preku recipro~en partner vie moète da primite skapocena
qubov i da go ostvarite va{iot ideal. Zatoa Bog moral da go
postavi principot za ìveewe za drugite. Nie mora da go
zapametime ova edno ne{to.
3. Potekloto na idealnoto edinstvo
Kade moè da zapo~ne edinstvoto? Edinstvoto ne se

pojavuva vo pozicija na sluèwe na sebe samiot, tuku pove}e vo
pozicija vo koja samiot im sluì na site. Ova e patot na
edinstvoto.
Vo idnina, kakov vid na li~nost }e ja prezeme pozicijata
na sopstvenik vo nekoja kompanija? Li~nosta koja raboti
ponaporno od drugite. Taa doa|a deset minuti porano od drugite i
naporno raboti za da ja potkrepi kompanijata i si odi duri edna
minuta podocna od drugite so cel da raboti pove}e. Li~nost so
takov duh }e stane centralna li~nost na kompanijata. Tolku e
ednostavno. Ako ìveete po ovoj standard, vie }e stanete centar.
Spored ovoj princip, mora da bidete javen sluga na
scenata na ìvotot. Mora da stanete javen sluga. Ne treba da se
sluìte sebesi. Mora da bidete li~nost koja stoi vo javna pozicija.
Ako Obedinuva~kata crkva go primenuva ova, nikoj ne moè da
go zapre nejziniot razvitok. Nikoj. Duri ako dràvata se
279
protivstavuva na Obedinuva~kata crkva, toa nema da go zapre
nejziniot razvitok i raste`.
Dobrinata napreduva sekoga{ koga se razminuva so
zloto. Sekade kade {to odi, pobeduva. Zvu~i te{ko, sé dodeka
ovoj princip ne e pogre{en, pobedata e izvesna. Li~nosta koja {to
ìvee spored ovoj princip i se `rtvuva sebesi za nego, sekako }e
izvojuva pobeda. Li~nosta koja ne go zema profitot za sebe tuku
go upotrebuva za povisoka cel za dràvata, nema da propadne,
duri i ako propadne nacijata. Ako ima organizacija koja {to go
sledi ovoj princip, duri ako propadnat dràvata i svetot, taa nema
da propadne. Sega znaete deka Obedinuva~kata misla, koja ja
sodrì ovaa koncepcija, nema da propadne.
Koj e patot na edinstvoto? Toa e da im se sluì na
drugite. [to e so obedinuvaweto na Ju`na i Severna Korea? Dali }
e se obedinime spored ona {to go saka Kim Il Sung? Ne. Lu|eto
podgotveno }e prifatat sé {to doa|a so qubov. Pa, ako ja
prezemete pozicijata od koja vie moète da davate zasekoga{,
toga{ }e se slu~i obedinuvaweto na Ju`na i Severna Korea. Toa
zna~i deka ako imate osnova vrz koja vie moète da davate
zasekoga{, od povisoka pozicija od lu|eto vo Severna Korea,
toga{ nivnata propaganda nema da dejstvuva. Koga Ju`na Korea
stoi na povisoka pozicija od Severna Korea vo odnos na nejzinata
ekonomija, ìvoten standard i znaewe, i sekoga{ moè da í dava
na Severna Korea, sovr{enoto edinstvo }e se slu~i duri i da ne
sakate.
Obedinuvaweto ne moè da se pottikne od dol`ni~ka
pozicija. Dali sledite? Nema da ima obedinuvawe od pozicijata na
dol`nik. Nebesnoto Kralstvo nema da dojde od pozicija na
dol`nik. Dol`nikot nikoga{ nema da uspee. Sé dodeka ne uspeete
da go vratite nekolku pati so kamata na ona {to go dolìte, nema
da ima prosperitet. Nebesnoto Kralstvo e najbogatoto od bogatite
zemji. Zna~i Nebesnoto kralstvo ne moè da se donese od
pozicija na dol`nik. Mora da go znaete ova.
[to se dobroto i zloto? Privatnite ne{ta se na stranata na
zloto, javnite ne{ta se na stranata na dobroto. Toa e ednostavno.
Mora da go znaete ova jasno. Koi podra~ja se grià na religijata?
Religijata se griì za javnite ne{ta. Javniot ìvot e zasegnat ne
280
samo za fizi~kiot svet tuku i za duhovniot svet, isto taka, i duri e
povrzan so multi-dimenzionalniot svet na Apsolutniot subjekt,
Bog.
Ako ja upotrebite dràvata za sopstveni privatni celi, ili
ako zemete nacionalen imot za li~na upotreba ili za va{eto
semejstvo, toga{ dràvata }e propadne. Zar ne mislite taka? Da,
dràvata }e propadne. Nacionalnite, civilni slugi se javni slugi.
Ako tie zemaat javni ne{ta za svoja li~na upotreba, dràvata }e
propadne. Duri ako ne propadne vedna{, porano ili podocna }e
propadne ili Bog }e napravi da propadne.
[to e pove}e javno, duhot ili teloto? Duhot. Zatoa mora
da go pot~inite teloto sosredoto~eno na va{iot duh. Ne
zastanuvajte vo pozicija na dol`nik vo va{iot ìvot. Namesto toa
bidete vo pozicija na onoj koj dava. Ne bidete edno -
dimenzionalna li~nost koja dava, tuku davajte so Bo`ja qubov.
Ako stanete takov vid na li~nost, nikoga{ nema da propadnete.
Ako dol`nikot ne vi vrati, va{ite potomci }e bidat blagosloveni
od Boga.
4. Vospostavuvawe vistinski vrednosti
1) Vistinskata qubov e davawe so zaboravawe
Na qubovta í nema ramna. Od kade doa|a qubovta? Taa

ne doa|a od mene, tuku od mojot recipro~en partner. Bidej}i
qubovta e od mojot partner, jas moram da ja navednam glavata i
pokorno da ja primam qubovta od mojot partner. Nebesniot
princip za ìveewe za drugite e zasnovan na ovaa gledna to~ka.
So cel da se primi najskapocenoto ne{to koe {to mi se dava, jas
moram da mu sluàm. ]e imate qubov koga ste ìveele spored
filosofijata na postoeweto za drugite.
Po Padot ~ove~koto op{testvo se rasipa. Site filosofii se
zasnovani vrz sebi~ni privatni èlbi. Nie mora da gi izbri{eme
site tie idei. Dali moème da se oslobodime od niv so oru`je?
Ekonomska mo}? Znaewe? Ne, toa e nevozmo`no. Ova moè da
se stori edinstveno so vistinska qubov. Taa qubov e od Boga.
Ako imate vrska so Bo`jata qubov, toga{ }e imate pravo na vlast,
281
nezavisnost i nasledstvo. Vo svetot na energijata proizvedenoto
koli~eatvo e sekoga{ pomalo od vleznata energija. Zna~i kolku
pove}e qubov davate, tolku pove}e mo} imate.
[to e vistinska qubov? Vistinskata qubov e qubov na
davawe. Vistinska qubov e davawe i zaboravawe, bez razlika
kolku mnogu davate. Bez razlika kolku davate nikoga{ ne se
izmoruvate. Devedesetgodi{nite roditeli sé u{te sekoe utro na
nivniot 70-godi{en sin mu velat: "Vnimavaj na ulica!" Tie gi
povtoruvaat tie zborovi so dekadi bez da se izmorat. Duri i vo
ovoj gre{en svet, roditelskoto srce e takvo. Toga{, dali mislite
deka Nebesniot tatko moè da se izmori od davaweto qubov?
Koga go vospostvuvame podra~jeto na vistinskiot Bo`ji
objekt vo na{ite ìvoti, i koga znaeme deka slavata na qubovta e
ve~na, toga{ kone~no moème da ja opredelime ve~nata etika
sosredoto~ena na ~ovekovata qubov. Kade e li~nosta koja go
razbira ova?
Ne mnogu odamna, koga leèv vo zatvor vo Amerika,
Bog dojde, me poseti i mi re~e: "Jas ne moàm da mu veruvam
nikomu osven tebe za re{avawe na sostojbata vo Nikaragva."
Kako e toa vozmo`no Bog da moè da me poseti i da go kaè
ova? Vo Amerika, pretstavnikot na razvienite dràvi, me|u 240
milioni lu|e i bezbroj religiozni lideri, Bog nema{e kogo da
poseti osven mene. Moète li da zamislite kolku stradalen Bog e
Toj! No, barem Toj znae kako da najde qubov; za sre}a, taka e.
Ako jas ne rabotev za svetot, Ju`na Amerika ve}e }e be{e plen na
komunizmot.
[to e qubov? Toa e davawe i zaboravawe i èlba da se
dade povtorno. La`nata qubov dava i za vozvrat bara pove}e. Toa
e qubov vo vid na biznis. Taa veli: "Ti mora da mi dade{ mene
pove}e otkolku {to jas ti dadov tebe." Toa e Satanska qubov.
Vistinskata qubov e davawe i zaboravawe i èlba da se
dade povtorno. La`nata qubov e davawe, potoa barawe nazad na
ona {to e dadeno, so kamata. Isus Hristos do{ol na zemjata i
rekol: "Sakajte go va{iot neprijatel". Toa zna~i deka toj zaboravil
{to dal. Toj gi zaboravil negovite neprijateli. Toj edinstveno
zapametil da dava qubov. Zaboravaweto na neprijatelite i èlbata
samo da saka, e slikata na idealniot ~ovek, za kogo kopnee celiot
282
kosmos. Isus Hristos dojde so takvo srce, zatoa toj be{e Bo`ji
sin.
Kakva li~nost e Bog? Toj go otslikuva Negoviot sin. Koj
e Negoviot sin?Ako kaète deka Isus e negoviot sin, toga{ Bog
go otslikuva Isus. [to e ova? Isto kako {to Isus gi zaboravil
negovite neprijateli i gi sakal, zna~i Bog gi zaborava Negovite
neprijateli i gi saka i povtorno gi saka. Toa e Bog. Koga lu|eto se
pred smrt tie povikuvaat: "Boè! Te molam, spasi me!"
Dali lu|eto imaat Gospodar kogo tie moàt da go
povikaat: "Gospodaru, potreben si ni! Nema nikoj drug kako tebe
vo ovoj kosmos!" Ako ènata ima soprug koj ja saka i ja sluì i go
zaborava toa, koj ìvee za svojata sopruga i zaborava za toa i
povtorno saka da ja sluì pove}e, taa treba da e sre}na sopruga.
Ako maòt ima sopruga koja go saka i go sluì i go zaborava toa,
povtorno ima èlba da go saka i da mu sluì pove}e, toj bi bil
sre}en soprug. Ova e principot da se bide vistinska sopruga ili
vistinski soprug.
[to saka da stori Obedinuva~kata crkva? Da ja ispolini
vistinskata ~ovekova èlba, da zapo~ne dvièwe za da go
zadovoli Boga, i da go vodi ova dvièwe do svetskoto edinstvo,
{to e Bo`jata èlba. Obedinuva~kata crkva treba da go stori ova.
2) Strukturata na Nebesnoto Kralstvo i religioznite u~ewa
Moèbi ne znaete mnogu za duhovniot svet, no ste imale

mnogu mo`nosti da go iskusite.
Ednostavno e da se odgovori na pra{aweto koja e
prirodata na izvorniot svet kade {to ìvee Bog, koj vo razli~nite
religii e nare~en "nebo", "raj" ili "nirvana"?
Toa e mesto kade odat onie lu|e koi {to ìveele za Bog,
bile rodeni za drugite, ìveele i umrele za drugite. Toa e izvornata
sovr{ena struktura. Niz istorijata Bog preku mnogute religii
izdignuval lu|e za da odat tamu.
Zatoa religiite né u~at da bideme pokorni i skromni i da
se `rtvuvame. Ova se principite na duhovniot svet. Bog gi obu~il
vernicite da soodvetstvuvaat na duhovniot svet za vreme na
nivniot zemen ìvot. Zatoa ponaprednite religii istaknuvat
283
povisoko nivo na `rtva i slu`ba, za da gi izdignat lu|eto soodvetno
na duhovniot svet preku nivnite sekojdnevni ìvoti.
Od ovoj fakt nie moème da sfatime deka Bog rabotel na
Negovoto providenie niz ~ove~kata istorija.
Bez razlika kolku e obemna Biblijata, nejzinoto u~ewe
moè da bide zapo~nato so ovie nekolku zborovi: ìvej za drugite.
Isus rekol: "Sekoj koj se izdignuva sebesi }e bide unièn, i sekoj
koj se pokoruva sebesi }e bide istaknat." Nie razbravme deka Isus
gi kaàl ovie paradoksalni zborovi za da ni kaè deka ìveeweto za
drugite e vo soglasnost so principot na izvorniot svet.
Koga pra{uvate kakvo e nebesnoto semejstvo, moàm da
vi kaàm deka toa e semejstvo kade i soprugot i soprugata se nao|
aat vo pozicija da ìveat i da umrat eden za drug 100%.
Ima edna vakva korejska pogovorka: "Semejnata
harmonija pravi sé da bide vozmo`no". Istoto e i za dràvata.
Dokolku liderot na dràvata znae deka negovata vrednost leì vo
sluèweto na narodot, ne samo vo vladea~kata mo}, i dokolku
narodot znae deka negovata vrednost leì vo sluèweto na
dràvata, a ne samo ìveeweto za sebe, taa dràva }e bide Nebesno
Kralstvo na Zemjata.
Koga go pro{iruvame principot zad rodot i dràvata za da
sozdademe svet kade {to sekoj ìvee za drugite, ovoj svet bi bil
Qubovna utopija, svet na idealite, mir i sre}a. Koga go drìte
visoko znameto na ìveeweto za drugite, toga{ moè da odite na
sekoe mesto.
3) Vospostavuvawe vistinski vrednosti
Lu|eto pra{uvaat: "Koe e zna~eweto na ìvotot?" Problem

e da se pronajde filosofijata na ìvotot, gledi{teto na dràvata, na
svetot i na kosmosot i, odej}i eden ~ekor ponatamu, Bo`jeto
gledi{te. Kako moète da gi pronajdete? Najseriozniot problem e
da se stavat site ovie ne{ta vo pravilen raspored i poredok i da se
razberat nivnite odnosi na multi-dimenzionalen na~in.
Od gledna to~ka na principot na ìveewe za drugite,
najskapoceniot pogled na ìvotot e deka jas postojam za celoto
~ove{tvo, za svetot, za dràvata, za op{testvoto, za moeto
284
semejstvo, za mojata sopruga i za decata. Ako pronajdete sre}a
vo ovaa pozicija, }e znaete deka toa e najdobriot pogled na
ìvotot.
Istoto e i za dràvata. [to e idealna dràva. Koga edna
dràva go bara samo sopstveniot samointeres, }e bide obvineta za
lo{a dràva. Toa dobro go znaeme od istorijata.
Denes nema nitu edna dràva koja {to ja vodi svojata
politika za dobroto na svetot. Kako {to dobro znaete, dene{niot
komunisti~ki svet e podelen. Pri~inata za podelbata na
komunistite vo 1957 be{e Sovetskiot Sojuz, sosredoto~en na
slovenskite narodi, koj sonuva{e da go osvoi celiot svet.
Ovaa podelba se slu~i bidej}i komunizmot stana
nacionalisti~ki. SAD denes opa|aat na svojata pozicija na lider na
demokratskiot svet. Zo{to? Iako tie treba{e da bidat demoktatska
zemja koja go vodi celiot svet, go napu{ti svetot vo potraga po
sopstvenite interesi. Sega SAD ne moàt da go zaprat sopstvenoto
nazaduvawe.
Denes, vo Korea ja razgleduvame na{ata nacionalna
filosofija. No, dokolku taa filosofija se odnesuva samo na Korea,
taa }e umre vo istorijata. Toa se slu~i so sovetskiot komunizam, i
sega se slu~uva so SAD. Dokolku Korea, iako e mala zemja so
malku naselenie, vospostavi nacionalna filosofija za svetot, toga{
na krajot }e go vodi svetot. Od ovaa gledna to~ka moàm da
izvle~am zvani~en zaklu~ok.
Vistinskata dràva e dràvata koja mu sluì na svetot.
Istovremeno, vistinskiot svet ne postoi samo za sebe. Bidej}i
samiot svet e rezultat, mu treba filosofija koja e vo soglasnost so
nekovoto poteklo, Apsolutniot Bog.
Vi kaùvam deka nema na~in da se vodi ovoj svet i da se
re{at problemite so ideologija koja e naso~ena samo kon sebe.
4) Kako moème da go ostvrime Nebesnoto Kralstvo na Zemjata?
Bog misli na celoto ~ove{tvo kako na Negovi deca, pa

Negovata cel e da go spasi celoto ~ove{tvo. Razmisluvaj}i eden
~ekor ponatamu, toa e da se spasi celiot kosmos. Zatoa religiite
285
koi nosat obele`ja na nacionalni podra~ja ne moàt da zastanat
pred Bo`jata Volja za celinata.
Bidej}i Bo`jata cel e da go spasi celiot svet, Toj
razmisluva na koja dimenzija e vozmo`no da se stori toa.
Principot e ednostaven: semejstvoto ìvee za klanot, kalnot za
rodot, rodot za dràvata, dràvata za svetot i svetot za Bog. Vo
ovoj svet, dokolku vie ne postoite za Bog, seznajniot, semo}niot
Tvorec na celiot kosmos, nema da vi bide dadena pozicija na
Bo`je dete.
Sé postoi za svetot i svetot postoi za Bog. Od ovaa
pozicija, Bog postoi za svetot, svetot za dràvata, dràvata za
rodot, rodot za klanot, i klanot za semejstvoto. Osven toa, ona {to
mi pripa|a mene - í pripa|a na mojata sopruga, ona {to í pripa|a na
dvojkata - mu pripa|a na semejstvtoto, ona {to mu pripa|a na
semejstvoto - mu pripa|a na klanot, ona {to pripa|a na klanot - mu
pripa|a na rodot, ona {to pripa|a na rodot - í pripa|a na dràvata,
ona {to í pripa|a na dràvata - mu pripa|a na svetot. Svetot od
ovaa koncepcija, mu pripa|a na Bog.
Toga{ komu mu pripa|a Bog? Toj mi pripa|a mene.
Koga }e ja dostignete ovaa pozicija ste ja dostignale najvisokata
slava. Zar ne e taka? Sekoj ima èlba da bide najdobar na svetot.
Stanuvaj}i li~nost so takva vrednost jas se nao|am vo
slavnata pozicija kade {to ona {to mu pripa|a na Bog, Centarot na
Kosmosot, mi pripa|a mene. Kako zaklu~ok, edinstveno preku
ìveewe za drugite rajot stanuva vozmoèn na nivoto na
semejstvoto, dràvata i na svetot. Na ovoj na~in, nie sme
povrzani so svetot vo koj Bog i ~ove{tvoto moàt da tancuvaat i
da peat zaedno vo edna sovr{ena gradina.
Ova e nebesniot svet kon koj se stremat religiite. Moème
da zaklu~ime deka ovoj svet bi bil nare~en Nebesno Kralstvo na
Zemjata.
Kako moè da se ostvari Nebesnoto Kralstvo na Zemjata?
Toa e vozmo`no samo koga maòt ìvee za ènata, roditelite ìveat
za decata, semejstvoto ìvee za rodot, rodot za dràvata, dràvata
za svetot, a svetot za Bog.
Dokolku se slu~i ova, va{ata svoina bi bila moja, mojata
bi bila na semejstvoto, semejnata svoina bi bila na klanot,
286
svoinata na klanot bi bila rodovska, rodovskata bi bila dràvna,
dràvnata bi bila svetska, a svetskata bi bila Bo`ja. Mora da se
pojavi vakov vid na dvièwe. Nekoj mora da go zapo~ne ova
dvièwe na zemjata. Dokolku nekoj so qubov i volja, ili nekoja
denominacija ne go zapo~ne ova, svetot nema da go pronajde
patot za vra}awe na neboto. Zna~i ova mora da se stori.
Glava 5
KOMUNIZMOT I DVETE KRILA
287
288
Prv del
POJAVATA NA KOMUNIZMOT I SVETOT DENES
1. Pojavata na komunizmot
1) Otkrovenieto koe se odnesuva na pojavata na komunizmot
Ima edna prikazna vo Stariot Zavet, istorija za Tamara,

snaata na Juda. Kakva èna bila Tamara? Tamara bila èna koja
najseriozno ja sfatila èlbata da ja primi Bo`jata loza. Tamara bila
li~nost koja ja razbrala va`nosta na blagoslovot, Bo`jata krvna
loza. Zatoa taa, kako èna pretstavnik na istorijata, go prifatila
rizikot da ja primi Bo`jata loza. Tamara bila vo pozicijata na Eva.
Eva trebalo da ja nasledi Bo`jata tradicija direktno, kako majka
na ~ove{tvoto, no taa go zanemarila toa i go uni{tila. So cel da se
vozobnovi ova, trebalo da se pojavi èna podobra od Eva. @enata
koja sfa}a deka primaweto na krvnata loza, koja {to e Bo`jiot
blagoslov, e povredno od nejziniot sopstven ìvot. Taa èna bila
Tamara.
Tamara znaela deka taa ne moè da ja primi krvnata loza
od Boga preku nejziniot pomlad dever i zatoa prezela rizik. Taa ja
sfatila svojata odgovornost da ja prodolì lozata na Juda,
blagoslovena od Boga, duri i ako toa da zna~elo deka treba da
umre. Zatoa go izmamila svojot svekor i imala seksualen odnos
so nego. Tokmu kako Eva, koja {to go izmamila Boga i imala
seksualna sredba, Tamara go izmamila svojot svekor so cel da ja
ispolni Bo`jata Volja. Na toj na~in taa go obnovila patot na
Neboto. Toa bil pat sosema sprotiven od patot po koj odela Eva.
Eva go izmamila Neboto i oti{la po patot na gre{nata qubov
uni{tuvaj}i gi i Neboto i Zemjata. No, so cel da go obnovi svetot,
289
Tamara go izmamila svojot svekor za da ja nasledi Bo`jata loza.
Tamara bila vo pozcija celosno sprotivna od pozicijata na Eva,
dali razbirate? Zo{to na Tamara moèlo da í se dade da go primi
Nebesniot balgoslov i pozicija na prva majka, iako taa izvela
neprincipielana qubov? Gre{ej}i, Eva so neprincipielna qubov go
izmamila Nebesniot tatko i taa propadnala. No, Tamara izvela
neprincipielna qubov vo sprotivnata nasoka, a sepak ne
propadnala. Zo{to? Bidej}i taa, pove}e od koj bilo drug, seriozno
ja sfatila Bo`jata krvna loza, {to zna~i deka taa moèla da mu se
vrati na Boga.
Za obnovata preku nadomestuvawe, Bog moèl da raboti
preku Tamara, i od Bo`ja gledna to~ka nejzinite dejstva voop{to
ne bile zlodela. Na Tamara í bila dadena pozicija vrz osnova na
Principot, dali razbirate? Takvata pozicija e sosema sprotivna od
pozicijata na Eva. Poradi toa, Bo`jeto providenie moèlo da
prodolì preku Tamara, dali razbirate? Tamara se maskirala kako
prostitutka i go izmamila svojot svekor, Juda, koj bil na pat da gi
striè svoite ovci. Go izmamila i go zavela, pa tie imale seksualen
odnos i taa zabremenila. Nikoj ne znael deka ova }e stane
pobedonosna osnova za Bo`jeto providenie za obnovata, dali
razbirate? Jakov, isto taka, go izmamil svojot postar brat. Zo{to
sé bilo storeno na takov na~in? Za da moè Tamara da zabremeni.
Toa e osnovno dvièwe na razmena: bez osnovnata promena, ne
moèla da bide sozdaena izvornata Bo`ja pobedonosna osnova za
krvnata loza. Vistinskata Nebesna pobedonosna osnova za
krvnata loza. Dali razbirate. Toa bile Farez i Zara. Zatoa
zamenata na pozicijata trebalo da se napravi vo utrobata. Bez
zamena na pozicijata, ne moète da se vratite na patot na principot
- bez vospostavuvawe na standardot kade {to postariot brat, koj
bil roden prv, moè da vladee so pomladiot, koj bil roden vtor.
Dali razbirate? So cel da go storat toa, Fares i Zara se borele vo
utrobata. Ako pro~itate vo knigata Bitie 38, ovaa prikazna e
detalno objasneta. Koga trebalo da se rodi postariot brat, toj ja
izvadil svojata raka, a sluginkata vrzala crvena vrvka na nea. Ova
ozna~ilo deka vo idnina komunizmot }e se pojavi pred Vtoroto
doa|awe. Pomladiot brat go povlekol nazad postariot brat, koj
290
imal vrzano crvena vrvka na negovata raka, i pomladiot izlegol
prv. (58-63)
***
Tamara se maskirala vo prostitutka i bila seksualno
prifatena od Juda. Potoa do{le Fares i Zara. Tie vo utrobata
morale da gi zamenat poziciite. Jakov i Isav morale da gi zamenat
svoite pozicii, no ostanal osnovniot proces na obnovata vo
utrobata. So cel da go obnovat ova, bliznacite trebalo da se borat
vo utrobata. Rakata na Zara izlegla prva, i sluginkata vrzala
crvena vrvka na nea, {to ozna~uva deka komunisti~kata partija }
e se pojavi prva, dali razbirate? Vo Poslednite denovi, pred da
dojde Gospodarot, prv }e se pojavi komunizmot, tokmu kako {to
pred Fares prv do{ol Zara so crvenata vrvka. Toga{ Fares go
povlekol Zara nazad, za da izleze prv. Ova ozna~uva deka
komunisti~kiot svet, koj doa|a prv kako postar brat, }e bide
povle~en nazad od pomladiot brat, koj }e se pojavi vrz svetskata
osnova. Dali razbirate? Zatoa, pomladiot bil roden prv,
povlekuvaj}i go postariot nazad od pozicija na pomlad. Farez
zna~i da povle~e nazad i da izleze. Dali razbirate? Prvo dobroto
trebalo da zapo~ne i da prodolì, no zloto go prekinalo i ja
zapo~nalo gre{nata istorija, zar ne? Kone~no, toa bilo smeneto.
(43-199)
2) Crvenata boja i komunizmot
Beloto ozna~uva sigurnost, crvenoto ozna~uva opasnost:

dali toa e vistina? Zatoa komunisti~kata partija ja narekuvame
crvena partija. Komunisti~kata partija ja narekuvame crvena
partija, bidej}i ja sledi opasnost. Zaradi opasnosta tie se nare~eni
crvena partija. Na sli~en na~in, desnoto krilo bi trebalo da bide
pravedno, ili vistinsko, ili na stranata na pravoto. Samoto ime go
podrazbira toa. Lu|eto ne gi izmislile ovie imiwa. (39-127)
***
Satanata e zloto su{testvo na Neboto i na Zemjata.
Satanata ne moè da zastane pred Neboto bez da go otkrie svojot
identitet. Toj ne moè da zastane vo sudot za presuda od
Apsolutnoto Su{testvo. Bidej}i Satanata e tolku zol, na levata
291
strana, se pojavilo imeto na levoto krilo i lu|eto gi narekle crvena
partija. Crvenoto simbolizira opasnost, zar ne? Da. Kradecot od
desnata strana go pretstavuva pojavuvaweto na demokratskiot
svet. Demokratskiot svet se pojavuva vo imeto na kradecot od
desnata strana; zatoa e nare~en desno krilo. Koga }e vidime
zname vo komunisti~kiot svet, koj e levo krilo, toa zname e
crveno, dodeka demokratskiot svet, koj e desno krilo, ima belo
zname. Vo Poslednite denovi sé }e donese plod na dvete strani;
zatoa ova e period na dokazot vo koj }e bidat otkrieni identitetite.
Sé treba da ja kaè vistinata. Sé {to se slu~ilo bilo sosredoto~eno
kon Vistinskite roditeli. Sosredoto~eno na Isus, edinstveno bil
vospostaven duhovniot svet, no ne i fizi~kiot svet. Poradi ova,
denes nie imame komunisti~ki i demokratski svetovi. (23-177)
***
Toa e tolku ~udno, zar ne? Koj gi narekuva komunistite -
levo krilo, a demokratskiot svet - desno krilo? Taka bilo poseano
i taka }e raste. Crvenata boja na crvenata partija ozna~uva
opasnost. Belata ozna~uva mir. Demokratskiot svet e nare~en
bel. Komunisti~kiot svet e nare~en crven. Koj gi dal tie imiwa na
po~etokot? Sekoj treba da ja kaè vistinata pred Boga vrz osnova
na svojata sovest. Sekoj treba da ja kaè vistinata. Gre{nosta
nema kade da odi osven vo propast. Nivnite identiteti treba da
bidat otkrieni. Zatoa komunizmot e crven ili levo krilo. Sekoj
mora da ja kaè vistinata pred li~nosta koja jasno gi znae site
fakti. Iako zloto ima svetska mo} i osnova, samoto zlo ne moè
da go porekne svojot identiet pred Boga, koj za identitetot na
zloto znae sé. Zatoa tie se narekuvaat sebesi crveni ili levo krilo,
otkrivaj}i go svojot identitet. (20-173)
So kakov vid na "izam" go narekuvame na{eto dvièwe?
Demokratijata e bela. Od druga strana komunizmot e crven, zar
ne? Zo{to bela? Toa pretstavuva dejstvo sosredoto~eno na Boga.
Bo`jeto dejstvuvawe e na svetsko nivo. [to e komunizmot?
Rabotewe sosredoto~eno na Satanata. Tie se sosema razli~ni.
Komunistite imaat crvena boja, pa zatoa bidete pretpazlivi.
3) Simbolikata na podelbata na ovcite i kozite
292
Spored Evangelieto po Matej 25, vo Poslednite denovi
Bog }e gi isprati ovcite na desnata, a kozite na levata strana. Ova
simbolizira deka gre{niot svet }e bide podelen na dve, ovcite koi
mu pripa|aat na Gospodarot i kozite koi ne mu pripa|aat na
Gospodarot. Toa vreme e sega: demokratskiot svet go sledi Boga
kako svoj Gospodar, dodeka komunisti~kiot svet go poreknuva
Bo`jeto postoewe i se odnesuva kon religijata kako kon svoj
neprijatel. Ova ne se samo moi zborovi; istorijata e
predopredelena da se dviì na vakov na~in. Do eden najblisku e
dva. Zna~i, vo Poslednite denovi na vakov na~in sé }e bide
podeleno na dve. (45-47)
***
Spored Biblijata, vo Poslednite denovi ovcite i kozite }e
bidat podeleni. Zo{to? Ona {to bilo poseano }e bide o`neano vo
sezonata na esenta. Povtorno, vo Poslednite denovi sé }e bide
o`neano spored toa {to bilo poseano. Bidej}i lu|eto se poseani so
borba na duhot i teloto, }e dojde vremeto da go donesat ovoj plod
na svetsko nivo. [to e sega{nosta? Toa e vremeto koga
demokratskiot svet i komunisti~kiot svet se podeleni. Edniot svet
e sosredoto~en kon Boga, a drugiot kon materijalizmot. Edniot
svet go pretstavuva vnatre{iot duh, a drugiot svet go pretstavuva
nadvore{noto telo. Ovie dva razli~ni sveta proizlegle vrz osnova
na samata li~nost, na duhot i teloto vo borba. (43-61)
***
Site vie, kako {to ~itate vo Biblijata, }e bidete podeleni
kako ovci i kozi, na ovci koi imaat sopstvenik i na kozi koi
nemaat sopstvenik. Poradi toa demokratskiot svet ima istorisko
gledi{te sosredoto~eno kon Boga. Od druga strana,
komunisti~kiot svet ima gledi{te na poreknuvawe na Boga, bez
sopstvenik na istorijata. (53-186)
***
Spored Biblijata, vo Poslednite denovi ovcite i kozite }e
bidat podeleni. Ovcite imaat sopstvenik, dodeka kozite nemaat.
Svetot denes e tokmu vakov. Slobodniot svet go ima Boga kako
svoj sopstvenik, no komunisti~kiot svet go poreknuva Bo`jeto
postoewe; tie nemaat sopstvenik. Ova e svetskoto ostvaruvawe na
293
podelenite duh i telo na gre{nite ~ove~ki edinki. Kone~no, dojde
esenta i se `nee ona {to e poseano vo proletta. (54-125)
2. Isusoviot krst i dene{nit svet
1) Dene{niot svet i vra}aweto na Isusoviot krst
Isus e otelotvorenoto poteklo na vistinata, a toa e semeto

na vistinata. Toa seme be{e poseano poradi negovoto
raspnuvawe. Site vie znaete deka ima{e kradec od desnata strana
i kradec od levata strana na Isus. Osven toa, Varava be{e li~nosta
koja go primi blagoslovot poradi Isus i stekna nov ìvot od
pozicijata na smrtta. Isus re~e deka }e dojde povtorno po
negovoto raspnuvawe. Bidej}i toj otide na krstot, toj treba da se
vrati od krstot. Koga fenomenot na Isusovoto raspnuvawe e
po`nean na svetsko nivo, toga{ }e dojde Gospodarot na Vtoroto
doa|awe; treba da go znate ova. (69-110)
***
Isus dojde kaj Izraelcite, no ne ja ispolni svoja misija vo
celost; toga{ toj veti deka }e se vrati sosredoto~eno na
hristijanskata kultura. Hristijanstvoto e po~etok na edna nova
istorija sosredoto~ena na Isus, Isus bil posean. Isus bil vistinska
li~nost: taa vistinska li~nost e poseana. No, koga bil posean Isus,
toj ne bil posean pro~isten celosno ili sam, tuku pridruèn so
Satanskoto obvinuvawe. Mora da znaete deka ona {to bilo
poseano vo vremeto na Isus i {to }e donese plod na svetsko nivo,
toa }e gi ozna~i Poslednite denovi. Vo vremeto na Isusovoto
raspnuvawe imalo kradec od desnata i kradec od levta strana, a
pred Isus bil Varava. Terminite desno krilo ili levo krilo ne
poteknuvaat od denes. Ona {to bilo poseano vo vremeto na Isus
sega se `nee kako desno i levo krilo. Kradecot od levata strana
mu rekol na Isus: "Ako si Bojì Sin, spasi né." Toj go poreknal
Isus. Kradecot od desnata strana mu rekol na kradecot od levata
strana: "Sekako nie treba da umreme za na{ite grevovi; no ovaa
li~nost ne treba da umre bidej}i nema grev." Toj bil od stranata
na Isus, gi nadminal te{kotiite i go branel nego. Zatoa, kradecot
od desno oti{ol vo Rajot so Isus. Ova go znaeme od Biblijata.
294
Kakva li~nost bil Varava? Toj bil spasen od Isus, no toj bil protiv
Isus. Zatoa treba da se pojavi takvo kulturno podra~je. Toa e
islamskoto podra~je. Islamot vo ednata raka go ima Koranot, a
vo drugata me~. Ova ja kr{i tradicijata na ~ista religija. Tie
veruvaat vo Stariot Zavet, no pravat pogre{ni ne{ta.
Edna li~nost fizi~ki ima fizi~ki duh i fizi~ko telo, a
duhovno ima duhoven um i duhovno telo. Na ist na~in, ima
vnatre{en svet i nadvore{en svet. Isus bil vo vnatre{na pozicija.
Od edna vnatre{na pozicija se obedinile Isus i kradecot od desno,
a od nadvore{na pozicija kradecot od levo se obedinil so Varava.
(53-188)
***
Sosredoto~eno na Isus, bile poseani kradcite od desnata i
od levata strana i, isto taka, i Isus i Varava. Istorijata bila
postavena na vakov na~in. Treba da se po`nee {to e poseano.
Zna~i, ona {to prvo se pojavilo bile desnoto i levoto krilo, koi se
demokratijata i komunizmot. Sledno {to se pojavilo vo svetot
bilo islamskoto podra~je, od tipot na Varava. Islamot, religija od
tipot na Varava koja {to primi blagoslov poradi Isus, zapo~nal
naso~uvaj}i se kon Stariot Zavet. Istorijata koja zapo~nala na
takov na~in, sega donese tri vode~ki podra~ja. Ova zna~i deka
vleguvame vo vremeto na ètvata. Naser, vo islamskiot svet,
ima{e son na edna obedineta islamska dràva. Sli~no,
hristijanstvoto sega ima svetski trend kon obedinuvawe na site
religii. Koga gledame vakov vid na svetski trend, moème da
razbereme deka istorijata koja e zapo~nata ili e poseana so
stradawe, se pojavuva na krajot o~ekuvano poradi plodot na
dobrinata, sosredoto~en kon Boga.
Vo Poslednite denovi na gre{nata istorija, sé }e bide
po`neano spored izvornoto posejuvawe; ova e neosporen fenomen
vo Bo`jeto providenie. Toga{, {to }e dojde sega? Isus bil raspnat
za dobroto na celoto ~ove{tvo. Vo toa vreme kradecot od levata
strana go obvinuval Isus, koj go nosel krstot (Luka 23-39): "Ako
si Ti Hristos, spasi se Sebesi i nas!" Ona {to se pojavilo od
kradecot od levata strana e komunizmot koj huli i go poreknuva
Boga. Kradecot od desnata strana, zboruvaj}i mu na kradecot od
levata strana, rekol: "Nie sme pravilno osudeni, za{to primivme
295
zasluèna kazna spored na{ite dela; no, On ni{to lo{o ne
napravil."
Kradecot od desnata strana go priznal Isus i go branel
nego i posvedo~il na Neboto. Demokratijata i svetot na desnoto
krilo se pojavile poradi kradecot od desnata strana. Islamot e od
Varava, koj primil osloboduvawe od pozicija na smrt preku Isus.
Naser, od islamskiot svet bara korist od konfliktot me|u svetovite
od desnoto i od levoto krilo. Ova e politikata na Naser.
Demokratijata e vnatre{nata strana, a komunizmot e
nadvore{nata. Desnoto krilo e vnatre{no, a levoto e nadvore{no.
Zatoa, svetot na Mesijata }e dojde vrz vnatre{nata osnova na
demokratskiot svet, koj go po~ituva Boga. Mesijata }e go prifati
nadvore{noto okruùvawe. Toj }e sozdade obedinuva~ko dvièwe
vrz osnova na hristijanskoto kulturno podra~je. Vo Poslednite
denovi }e zapo~ne takvo dvièwe. Ova nema da zapo~ne
slu~ajno, tuku takvoto dvièwe }e se pojavi poradi ona {to bilo
poseano na po~etotkot. (21-75)
2) êtirite grupi na Zemjata vo Poslednite denovi
Vo vremeto na Isus, Bog i Satanata se borele i se slu~ilo

posejuvaweto na globalnata bitka me|u Bog i Satanata. Mestoto
kade {to e raspnat Isus bilo toa kade {to se borele Bog i Satanata.
Bidej}i ova e vreme na Poslednite denovi i vreme na ètva, na
svetsko nivo treba da se pojavi bitkata me|u Bog i Satanata. Od
gledna to~ka sosredoto~ena na Isus, imalo ~etiri figuri. Isus,
kradecot od desnata strana, kradecot od levata strana i Varava.
Site ~etiri me|usebno delat odnos sosredoto~en na ìvotot i
smrtta. Od ovoj odnos Varava bil voskresnat fizi~ki, a Isus bil
voskresnat duhovno. (53-132)
***
Lu|eto velat deka dene{niot svet e period na Sovetskiot
Sojuz, Kina i Amerika; no toa ne e to~no. Amerika, komunistite i
arapskoto podra~je se denene{nite podra~ja. Arapskoto podra~je
e islamskoto podra~je. Dali razbirate? Dene{niot svet e podelen
na demokratski svet, komunisti~ki svet i arapski svet. Potoa,
treba da dojde u{te eden svet: toa e svetot na Nebesnoto Kralstvo.
296
Koga e vospostaveno Nebesnoto Kralstvo, toga{ }e pristigne
podra~jeto na voskresenieto, koe {to ja ozna~uva pobedata na
Isus. Zo{to? Vistinata }e bide po`neana do onoj razmer do koj
bila poseana. Zar toa ne e vistina? Ako poseete seme za ptici, }e
po`neete seme za ptici. [to }e poseete toa }e `neete. (57-332) Bog
gi podelil dràvite i sozdal mnogu "izmi" i misli, pa duri go
podelil i komunizmot. Taka, sé e podeleno. Tie }e se pojavat vo
~etiri grupi. Koga se sodzdadeni ~etirite grupi, vreme e za krajot
na gre{nata istorija. Sega toa vreme doa|a. êtirite grupi treba da
se formiraat na svetsko nivo. Bidej}i Isus bil princ na Vistinata, }
e dojde vreme da se `nee ona {to Isus go poseal. (49-196)
***
Problemot e {to otsega natamu? Sé mora da umre.
Bidej}i Isus umrel, kradcite od desnata i levata strana umrele,
taka i hristijanstvoto }e zavr{i, demokratijata }e zavr{i,
komunizmot }e zavr{i - zar toa ne e vistina? Duri i islamskoto
podra~je }e zavr{i. Bidej}i sopstvenikot na univerzumot
is~eznal, }e se slu~at mnogu katastrofi; nie imame takva sudbina.
Istoriskot pogled na Obedinuva~kata crkva e deka pri Vtoroto
doa|awe Gospodarot }e dojde na zemjata so avtoritet na
voskresenie.
Koga se podeleni semejstvata, moète da znaete deka se
sozdava vremeto na nebesnite semejstva. Koga majkata i tatkoto
se vo me|usebna vojna, znaete deka Satanskiot svet se bori so
sebe do uni{tuvawe. Koga crkovniot sve{tenik i poglavarite vo
crkvata se vo vojna, moète da znaete deka Bog ve}e ja napu{til
taa crkva. Koga ~lenovite na crkvata se vo vojna so crkovniot
sve{tenik, toga{ znaete deka toa se Poslednite denovi. Otsega
natamu, vo svetot }e se slu~uvaat takvi fenomeni. Pozicijata kade
{to e proleana najmnogu krv e pozicijata kade {to bil raspnat
Isus. Na taa pozicija e mestoto kade {to Isus treba povtorno da
voskresne. Zemjata vo taa pozicija e tokmu Korea. Vo taa smisla
Gospodarot na Vtoroto doa|awe }e dojde od Korea. Svetovite na
komunizmot i na demokratijata zapo~naa da postojat
sosredoto~eno na Severna i na Ju`na Korea, na linijata na
podelbata od desno i od levo.
297
3. Islamskoto podra~je i komunizmot
1) Pregled na islamskoto podra~je
Koj e Varava? Toj trebalo da umre, no poradi Isus, toj

opstanal, zar toa ne e vistina? Arapskoto podra~je e dene{noto
islamsko podra~je. Islamot proizleze od hristijanstvoto i zastrani
od religioznata tradicija. Tie se svetska religija od tipot na Kain,
religija od tipot na Varava. Ako ne go prifatite Koranot, ostaveni
ste da umrete. Dali razbirate? Vo demokratskiot svet
hristijanstvoto e vnatre{en, duhoven standard. Vo komunisti~kiot
svet islamot moè da zastane vo vnatre{na pozicija. Zatoa,
islamot i hristijanstvoto se istoriski neprijateli, isto kako {to
demokratijata i komunizmot se istoriski neprijateli. (50-224)
***
Koja zemja e kako Varava? Toa se islamskite zemji,
drèj}i go Koranot vo edna raka, a vo drugata raka me~. Toa ne e
su{tinata na iskrena vera. Od gledna to~ka na izvornite religiozni
u~ewa taa vo osnova e pogre{na. Islamot definitivno stana i
vnatre{na i nadvore{na strana na komunizmot. (69-112)
***
Kakva li~nost bil Varava? Toj uspeal da opstane poradi
Isus, zar toa ne e vistina? Toj bil buntovnik protiv vlasta; se
obidel da digne bunt protiv vlasta. Toj trebalo da bide
vedna{ poguben. No, poradi Isus toj preìveal, zar ne e taka? Ako
roditel na Varava bil Isus, toga{ Varava trebalo da bide lojalen
kon Isus, po cena na svojot ìvot, bidej}i toj primil osloboduvawe
namesto Isus. Toa e patot po koj odat site.
Kade e podra~jeto na Varava? Varava ja preìveal smrtta
poradi Isus. Bidej}i toj primil osloboduvawe od Isus toj trebalo
da bide zagrièn za smrtta na Isus i da so~uvstvuva so Isus
nosej}i go krstot; no namesto toa toj go obvinuval Isus. Iako Isus
voskresnal samo po negovoto raspnuvawe, Varava ne umrel tuku
primil osloboduvawe preku Isus. Treba da razberete deka
islamskoto podra~je, koe veruva vo Koranot vrz osnova na
Stariot Zavet, poteknuva od ovoj fakt.
298
Poradi ova, islamot stana neprijatel na hristijanstvoto.
Isto kako {to se obedinile Isus i kradecot od desnata strana, taka }
e dojde vreme koga kradecot od levata strana i Varava }e stanat
edno. Toga{ {to e demokratskiot svet? Toj e pretstvuvan od
kradecot od desnata strana. Ova ne e prikazna koja ja sozdava
pre~esniot Mun. Istorijata e predopredelena da odi vo taa nasoka.
Otsega natamu, vo {to e problemot? Problemot se islamskoto
podra~je i komunisti~kiot svet. Traba da razberete deka
komunisti~kata partija i islamskoto podra~je sorabotuvaat me|
usebno. Demokratskiot svet, koj stoi kako kradec od desna strana
treba da go spre~i ova zaedno so Isus. Kade otide silata na
demokratskiot svet da go spre~i ova? (54-127)
2) Komunizmot sorabotuva so islamot
Ottoga{ komunisti~kata partija gi koristi site sredstva vo

naporot da raboti zaedno so islamskoto podra~je. Pre~esniot Mun
go spomenuva ova ve}e dolgo vreme, otkako prvpat se sretna so
amerikanskiot pretsedatel Ajzenhauer vo 1965 godina. Pre~esniot
Mun mu kaà na Ajzenhauer deka koga komunizmot }e opadne,
toga{ komunisti~kiot svet povtorno }e se izdigne protiv
demokratskiot svet vo sorabotka so islamskiot svet. Toa se
slu~uva denes. (47-193)
***
Koga go sretnav Ajzenhauer, mu spomenav deka otsega
natamu, iako demokratskiot svet }e triumfira nad komunisti~kiot
svet, komunizmot }e sorabotuva so islamskiot svet. Sega treba da
go razberete toa; Sovetite sorabotuvaat so islamskiot svet, Egipet
i Indija, za da go osvojat demokratskiot svet. Amerika se
povlekuva od napadot. Satanskata strana se obedinuva i se
obiduva da go progolta demokratskiot svet. Demokratskiot svet
ne go sfa}a ova seriozno. (63-134)
***
Sega islamskoto i komunisti~koto podra~je sorabotuvaat.
(65-272)
***
299
Pre~esniot Mun najmnogu e zagrièn poradi mo`nosta od
borba me|u islamskite zemji i demokratskiot svet. Komunizmot
moè da se obedini so islamskoto podra~je. Vo ova vreme
voenata vlast na Naser gi iznenadi Sovetite. Ako komunizmot ili
demokratijata opadnat, tie moè da pobaraat ponatamo{na
sorabotka so islamskiot svet, i moàt da zapo~nat vojna.
Zatoa, Obedinuva~kata crkva ima providentna
odgovornost da go spre~i ova. Pre~esniot Mun so golema
zagriènost gi nabquduva islamskiot i komunisti~kiot svet,
osobeno Pakistan, Indija, Saudiska Arabija i Isto~na Azija. (18-
237)
***
Ako demokratskiot svet ja porazi komunisti~kata partija i
taa propadne, vo sorabotka so islamskoto podra~je, taa
povtorno }e go napadne demokratskiot svet. Koj moè da go
zapre ova? Demokratskiot svet talka vo odnos na ovoj problem;
nema centar, zatoa ne znae kade odi. ]e stane kako trska na
veterot. Za demokratskiot svet edinstveno Obedinuva~kata crkva
moè da stane jarbol i kotva. (60-226)
4. Misijata na desnoto krilo
Desnata strana go pretstavuva desnoto krilo, a toa e

demokratskiot svet. (72-129)
***
Bidej}i Isus umrel i bil voskresnat, toga{ koga
voskresnuva desnoto krilo, istovremeno se pojavuva i levoto
krilo. Desnoto i levoto krilo gi pretstavuvaat demokratijata i
komunizmot, dali razbirate? Na krajot }e se slu~i ova, definitivno
ova e vistina. Bidej}i Isus e Roditel, koga }e dojde Periodot na
obnovata koga moè da se ispolni odgovornosta na Isus i toj da se
oslobodi, toga{ }e se pojavat dve strani koi }e zapo~nat me|
usebna vojna. Isus bil raspnat i zakopan za dobroto na Neboto.
Sega roditelite pristignuvaat, gi obedinuvaat tie dva razli~ni sveta
i go gradat Nebesnoto Kralstvo na Zemjata. Zna~i, ova e vremeto
na ètva na svetsko nivo na seto ona {to bilo poseano. Od kade
doa|a terminot "desno krilo"? Toj poteknuva od kradecot od
300
desnata strana, semeto poseano vo proletta. Kako znaete dali ova
bilo vistinsko ili pogre{no seme? Ne znaete. Ona {to bilo
poseano vo vremeto na Isus }e se pojavi edinstveno po
pristignuvaweto na esenta, za vreme na ètvata. Koga }e dojde
esenta, site ne{ta }e se pojavat takvi kakvi {to se. Kone~no ovaa
forma }e se pojavi na svetsko nivo. Koga }e se obedinat
podra~jata na trite sina sosredoto~eno kon Boga, koga predanite
deca }e stanat edno sosredoto~eno kon Boga, toga{ roditelite }e
bidat sre}ni i }e gi blagoslovat predanite sinovi. Toa vreme e
Nebesnoto Kralstvo na Zamjata i Idealniot svet e vospostaven,
dali razbirate? Ova e vreme da identifikuvame sé na svetsko nivo.
(57-333)
***
Komunisti~kata partija veli deka Bog ne postoi.
Demokratskiot svet veli deka Bog postoi. Nie demokratskiot svet
go narekuvame desno krilo, a komunisti~kiot svet, levo krilo.
Ona {to go poseale kradcite od desnata i od levata strana vo
vremeto na raspnuvaweto na Isus, }e bide po`neano vo vremeto
na Gospodarot na Vtoroto doa|awe. Kradecot od levata strana go
obvinil Isusa: dokolku toj e Hristos toga{ da se spasi sebesi i niv
i rekol: "Kade e Bog, ako si Bo`ji Sin, kako moè{ da
umre{ vaka?" Isus ne rekol ni{to. Toga{ kradecot od desnata
stana go ukoril kradecot od levata strana: "Nie ja dobivme istata
kazna i ja zasluìvme, no ovaa li~nost ne storila ni{to pogre{no
za da ja zasluì ovaa kazna."
***
Kradecot od desno bil edinstvenata li~nost vo istorijata
koja zastanala na stranata na Isus; zatoa toj moèl da gi primi
zborovite: "Denes ti }e bide{ vo Rajot zaedno so mene." Treaba
da razberete deka toj }e bide vo prvite redovi za da gi otvori
vratite na Nebesnoto kralstvo. Vo taa smisla komunisti~kiot svet
e levo krilo. Imeto levo krilo poteknuva od vremeto na Isus.
Demokratskiot svet e desno krilo. Zemjata koja ja vodi desnata
strana e Amerika. Amerika treba da ja igra ulogata na kradecot od
desnata strana. Komunisti~kata partija veli: "Bog e mrtov."
Demokratskata partija, kako kradecot od desno, definitivno treba
301
da go dokaè postoeweto na Bog i da se bori protiv komunizmot
po cena na ìvotot. (69-131)
***
Kade odi sega demokratskiot svet koj {to treba da ja igra
ulogata na kradecot od desno? Kade odi hristijanstvoto?
Hristijanstvoto treba da go sretne Isus, da go oslobodi i da go
sretne negovoto voskresenie vo slava, no kade sega odi toa?
Slobodniot svet odi po sopstveniot pat, hristijanstvoto odi po
sopstveniot pat, delej}i se i odvojuvaj}i se. Od druga strana,
Satanskiot svet se obedinuva. (53-313)
***
Dokolku vie ne se opredelite da umrete za dobroto na
Isus i na Gospodarot na Vtoroto doa|awe i da se drìte za Boga do
krajot, toga{ pri Vtoroto doa|awe, kako {to propa|a demokratskiot
svet, Gospodarot isto taka }e bide raspnat. Iako Gospodarot }e
dojde, i toj }e se soo~i so smrtta. Sega dojde vremeto.
Gospodarot }e napravi eden svet; toj nema da gi ubie islamskiot i
komunisti~kiot svet. Toj }e gi prifati i }e sozdade sloboden svet
sosredoto~en na hristijanstvoto. Pri raspnuvaweto imalo vojna.
Koga Gospodarot doa|a treba da bide do~ekan so svetski miroven
banket i toga{ na krajot }e bide izgradeno Nebesnoto Kralstvo na
Zemjata.
5. Komunizmot e neprijatel na Bog i na celoto ~ove{tvo
Amerika sega se soo~uva so razli~ni problemi, kako {to

se: rasnite problemi, mladinskiot nemoral, propa|aweto na
hristijanstvoto i so komunizmot. Me|u tie problemi, opasnosta od
komunizmot, koj sosredoto~en na ateizmot, e najseriozniot
problem. Duri i sega nivnata ideologija se {iri niz svetot. Ova ne
e samo amerikanski problem, tuku problem na site religiozni lu|e,
na Bog i na slobodniot svet. Ova e o~ajni~ki seriozen problem
(88-212)
***
[to Bog najmnogu mrazi? Jas znam tri ne{ta. Prvo,
komunisti~kata partija. Lu|eto se pra{uvaat zo{to
Obedinuva~kata crkva vospostavi Me|unarodna federacija za
302
pobeda nad komunizmot (MFPNK), koja aktivno raboti protiv
komunizmot. Jas, kako religiozen voda~ definitivno znam deka
Bog postoi i dejstvuva i deka aktivnostite na Obedinuva~kata
crkva preku MFPNK se za dobroto na Bog. Nagolemata
glavobolka na Bog e komunisti~kata partija. Bog sigurno e ìv i
site lu|e gi smeta za svoi deca. Komunizmot go poreknuva
Bo`jeto postoewe, tokmu kako {to lu|eto gi poreknuvaat svoite
roditeli dodeka roditelite se ìvi, a tie ne se so niv. Zatoa ne
moème da bideme smireni. Ako sme smireni, toga{ ne moème
da bideme predani Bo`ji deca; namesto toa stanuvame buntovni
deca. Vo ovaa smisla PNK e neizbe`na za da go odbrani Boga,
koj vaì za na{ Tatko. Vtoro, korupcijata na religijata. Treto,
propa|aweto na moralnite standardi.
Amerika kako hristijanska dràva e na patot na
korupcijata. Hristijanstvoto koe {to se razvilo od 2.000 godi{noto
progonuvawe i `rtvuvawe, nekolku dekadi opa|a poradi
komunisti~kata strategija na poreknuvaweto na Bog.
Komunizmot sekoga{ go poreknuva Bo`jeto postoewe.
Komunisti~kata partija go koristi poreknuvaweto za da go turne
hristijanstvoto vo propast. Dokolku ja istraùvate zadninata na
hipi dvièweto, koe e polno so moralni problemi, }e go otkriete
dejstvuvaweto na strategijata na komunisti~kata partija. Tie bea
aktivni 10 do 20 godini.
Preku sozdavaweto na nemoralen ìvoten stil, tie sakaa da
gi razbijat semejstvoto i svetot. Tie mislat deka moàt da dostinat
uni{tuvawe na demokratskiot svet bez oru`je. Tie mislat deka
ovoj svet }e stane nivna sopstvenost toga{ koga se raspa|a
semejstvoto, se raspa|a crkvata, se raspa|a Bo`jata ideologija.
Zna~i, ovie tri glavobolki dojdoa od Satanata. Zatoa
Obedinuva~kata crkva se obiduva da go uni{ti Satanata. So cel
da dejstvuva MFPNK, nie mora da izgradime nova semejna etika
i nova svetska etika. Jas ja osnovav MFPNK bidej}i samiot imam
za cel da go izgradam sovr{eniot idealen svet na Bog. ]e se
boram vo prvite redovi protiv japonskite i amerikanskite
komunisti~ki partii so nov semeen eti~ki sistem, nov religiozen
eti~ki sistem i nov svetski eti~ki sistem. (26 april 1981)
***
303
Koj e najgolemiot problem na svetot? [to e prvo? Toa e
propa|aweto na mislata i propa|aweto na religijata. Kako se
slu~uva propa|aweto na mislata? Toa e od propa|aweto na
religijata. Sozdavaweto na svetskite kulturi doa|a od sekoja
religija. Dokolku Bog e ìv, Bog mora da se ~uvstvuva bedno
koga go gleda propa|aweto na hristijanstvoto na svetsko nivo. Koj
}e ja prezeme odgovornosta za toa? Odgovornosta za ova treba da
ja prezeme Obedinuva~kata crkva. Koja e slednata te{kotija na
Bog? Toa e komunizmot. Komunizmot e najte{kot problem za
Bog i za svetot. Bidej}i komunizmot ima ideologija
sosredoto~ena na materijalizmot, tie velat deka Bog ne postoi,
deka religijata e opijat za narodot i deka tie imaat namera da ja
uni{tat religijata vo nejzinite koreni. Jas treba da bidam
odgovoren za ovoj problem. [to e slednoto? Problemot na
mladinata, nemoralot kaj mladite. Amerika sega se soo~uva so
ovoj problem pove}e od koja bilo druga zemja. Zatoa, vo ovaa
smisla jas go sozdadov mototo: "Neka Obedinuva~kata crkva gi
prezeme najte{kite problemi koi svetot gi ima denes." Zatoa jas
sum vo prvite borbeni redovi za da se boram so komunizmot.
Sega sum prifaten na svetsko nivo. (84-218)
***
Koja e najlo{ata glavobolka na Bog? Toa e svetskiot
komunizam. Jas }e triumfiram nad ovoj problem so sopstveni
napori. Zatoa komunisti~kite partii od cel svet me mrazat
najmnogu. Tie najmnogu me mrazat: dali go znaete toa? Nie
mora da triumfirame nad komunisti~kata ideologija. (85-327)
Vtor del
VISTINSKATA PRIRODA NA KOMUNIZMOT
1. Prirodata na komunizmot
Od kade proizleguva komunizmot? Pred okolu 50 godini,

vo 1917 godina se pojavi neo~kuvano vo Sovetskiot Sojuz. Dali
moème da go vidime istoriskoto zna~ewe na komunizmot i
na{ata sega{nost na porazbirliv na~in. Da, moème. (18-11)
***
304
Komunizmot e svetska ideologija. No, kakov vid svetska
ideologija? Taa ne veruva vo Boga. Taa e zlo koe {to se pojavuva
na scenata, zemaj}i prednost nad podocne`noto pojavuvawe na
dobroto. Ova e osnovnata po~etna polo`ba na Obedinuva~kata
crkva. (56-163)
***
Denes go slu{ame komunisti~kiot borben krik:
"Oslobodete gi selanite od kapitalizmot." Sfa}ame deka
komunizmot ne se soglasuva so na{eto istorisko razbirawe deka
Bog e centar na istorijata, deka e tvorec na odredeni crkvi i pottik
za osloboduvawe na onie koi se ugneteni.
Komunizmot e zasnovan na materijalisti~kata koncepcija
na svetot i na svetskoto osloboduvawe. Go odbiva Boga,
religijata ja narekuva "opijat za masite" i se posvetuva da ja sotre
religijata. Vo teorijata isto taka se protivstavuva na sopstvenoto
barawe sloboda. Toj bez somnenie e osloboduva~ka {ema protiv
Boga i znamenosec na |avolot, predizvikuvaj}i go znamenosecot
na sopstvenata Bo`ja crkva. Ova e zaklu~okot {to moème da go
izvle~eme za komunizmot.
[to e komunizmot? Toa e religija na |avolot, koja zema
forma na vistinska religija za onie koi se lesnoverni. Go gledam
komunizmot kako teoretski instrument na |avolot, nare~en
materijalizam. Zo{to? Bidej}i e zol. (85-230)
***
Materijalizmot, drugoto ime na komunizmot, e derivat na
religijata, bidej}i se stremi da gi obedini site religii okolu
materijalizmot. Go otslikuva hristijanstvoto vo toa {to kako
materijalisti~ka religija se koncentrira na nekoi nadvore{ni temi.
Zar ~ovekot so ova ne se obiduva da si igra Bog? Toa e istoto
ona koe go pravi Kim Il Sung tatko. Kako apsoluten entitet, toj
stana boèstvo. Toa e mnogu sli~no na religioznoto
razmisluvawe. Ima i nadvore{na sli~nost na religijata. Vnatre{no
gi obedinuva mislite na takov na~in {to vistinskoto i la`noto
po~nuvaat da se otslikuvaat me|usebno. (41-339)
***
Ako gi poglednete komunisti~kite zemji, o~igledno e
deka individualnite prava se zapostaveni vo korist na dràvnite.
305
Kade e edinkata vo dràvata? Kade e edinkata vo dràvnata ideja
za li~na sopstvenot? Komunistite izgradija partija kako apsolut.
Tie velat: "Morate da í se pot~inete na Partijata i da í pripa|ate
zasekoga{", so cel da go "oslobodite svetot preku komunizmot."
Kade e vrednosta na ~ovekot na koja insistira
komunizmot? Taa e postvena vo apsolutnata pokornost kon
Partijata. Sé e svrteno naopaku. Individualnoto i sé drugo e
`rtvuvano za Partijata. Moè li Partijata da trae zasekoga{? Dali
moè zasekoga{ da go odrì svojot avtoritet? Ne{tata se
menuvaat. Komunizamot se menuva. Ako tie bea apsolutni i
ve~ni, partiskata linija moè{e da bide prifatlivo objasnuvawe.
No, toa ne e vozmo`no dodeka se menuva.
Onie koi ìveat vo komunisti~kata sfera zavr{uvaat
kopneej}i za ~ovekova avtonomija, li~ni prava i individualni
gledi{ta. Znaete deka ako se sru{i Berlinskiot yid, site Isto~ni
Germanci }e prebegaat vo Zapadna Germanija. Zo{to? Bidej}i ne
moète zasekoga{ da go li{uvate ~ove{tvoto od negovite osnovni
prava. Komunizmot moè da go osvoi svetot ako vospostavi
sloboden svet vo ramkite na sopstvenata sfera. Gledano na vakov
na~in, komunizmot e na krstosnicata me|u individualnite prava i
materijalnite prava, so ~ij konflikt ~ove{tvoto mora da se soo~i i
da triumfira nad nego.
[to e zlo? Zloto e vo sebi~nosta. Od najgolemoto zlo
proizleguva sloganot na sebi~nosta na svetot. [to e komunizmot?
Toa e sebi~en slogan i }e stori sé za negoviot sopstven interes.
(32-232)
***
Verojatno ~uvstvuvate deka gi znaete komunistite.
Komunizmot mora da propadne odvnatre. Toj nema da padne vo
nadvore{ni bitki. Ako padne nadvore{no, odi podzemja, plodna
po~va za svoevolni deca koi u~at gerilski tehniki i kradewe.
Kradeweto e najop{tata karakteristika na Partijata. Gi
ograbuva minuva~ite. Sé vo svetot e nejzin neprijatel. Koristi sé
za da go opravda ona {to saka da stori. Samo nekoi izgovori.
Krade krava od seloto, ja nosi vo planinata i ja progoltuva. Moè
da napadne i ubie bogata li~nost na sekoj agol. Seto toa e od
306
revolucionerni zada~i. Kontrarevolucionerite i disidentite
dejstvuvaat na ovoj na~in. Tie nasekade bi storile sé.
Koga tie ispra}aat {pioni vo Ju`na Korea, dali mislite
deka tie doa|aat so pari? Ne, agentite u~at da kradat. Kradeweto e
niven na~in na dejstvuvawe.
Nekoi stanale xep~iski aramba{i i, sega stoej}i vo
pozdina, gi poddrùvaat drugite da gi izveduvaat svoite {pionski
aktivnosti. Mora da go znaete ova. (163-198)
2. Komunisti~kite strategii i taktiki
1) Komunisti~kite taktiki na izmama
Site vie, poglednete gi levi~arskite aktivnosti. Sé e

izmama. Sé e maskirano. Za niv najva`no strate{ko oru`je e
nivnoto izmamni~ko maskirawe. Tie ja maskiraat vistinata. Zloto
vsu{nost e pretstavuvawe na pogre{noto kako vistina. (36-60)
***
Komunisti~kata partija praktikuva maskirawe kako svoja
standardna politika. Ovaa praktika porano ili podocna rizikuva
otkrivawe. Toa {to zloto uspe{no postoi tolku dolgo ne zna~i
deka negovite dejstva se normalni. Vo pogled na nivnata uspe{na
invazija upotrebuvaj}i izmama i maskirawe, moème da kaème
deka toa e poleto na zlata igra na Satanata. Ova e problemot. (36-
26)
***
Koi se komunisti~kite strategii i taktiki? Ne se ni{to
drugo osven vospostavuvawe diktatura na proletarjatot preku
iznenaduva~ki napad. Toa e nivnata glavna ideja. Za nivnata
strani~na operacija, tie vodat miren napad. Nivnata reakcionerna
strategija e da se opijani burùaskata klasa za da igra po nivnata
muzika, a toga{ vo povolen moment da odat na re{ava~ki udar.
Tie mnogu ~esto ja upotrebuvaat ovaa strategija. Sekako,
toa e izmamni~ka strategija. Toa e Satanska taktika. Zatoa tie
kopaat tuneli. Site tie odat podzemja i kopaat tuneli. Zo{to
kopaat tuneli? Za vinovnite partii da moàt da se krijat vo niv ...
307
toa e komunizmot. Toa na krajot }e go opusto{i svetot. Toa }e gi
pokaè nivnite muskuli. (78-216)
***
Toa e Komunisti~kata partija. Nema da trae dolgo, iako
tie upotrebuvaat izmani~ka strategija i pravat sé za da pobedat.
Tie ne moàt da traat i eden den }e padnat. (62-203)
***
Jas sum dobro verziran vo komunisti~kata teorija. Zatoa
tie ne moàt da me izlaàt so nivnata izmama. Minatite 15 godini
jas rabotev so liberaldemokratite vo Japonija za da ja pobedam
komunisti~kata teorija. Bidej}i rabotite se menuvaa spored moite
predviduvawa, Japoncite se sé popodgotveni za da me
konsultiraat za tie raboti.
Vo normalni uslovi, Japoncite za ni{to ne bi go
konsultirale pre~esniot Mun, Koreecot. (1981.4.26)
2) Komunisti~kata zakana i zastra{uvawe
Jas dobro gi znam komunistite. Tie koristat zakana i

zastra{uvawe dodeka protivnikot ne oslabi, a potoa go napa|aat.
Mora da go zapametite ovoj model. Zliot Satana sekoga{ e vo
napad. Toj ne moè da go napadne Boga bidej}i Toj e posilen.
No, koga decata na Bog stanuvaat poslabi, toga{ Satanata vedna{
napa|a.
Jas sekoga{ go sakam Boga. Bev zatvoren, zagrozuvan i
zastra{uvan mnogu pati. Mojata rezidencija vo Isto~nata gradina
vo Amerika be{e bombardirana od komunistite. Me|utoa,
blagodarenie na Bo`jata za{tita nitu edna bomba ne ekspldira{e.
Jas sum nepopustliv na nivnite zakani i zastra{uvawa. Sé u{te se
boram vo rovovite soo~en so smrtni opasnosti. Ima edna
organizacija vo Wujork, koja se nudi za 170 dolari da ubiva lu|e.
Edna{ ja istraùvav taa organizacija. Sum ja istraùval Mafijata,
Komunisti~kata organizacija i podzemnite bandi. Kako religiozen
voda~ jas go storiv seto toa, ja vodev celata rabota vo na{ata
borba protiv kongresmenot Frejzer. Jas isto taka prou~uvav
organizacionen trening, komunisti~ki taktiki i drugi ne{ta
povrzani so toa. (1981.4.26)
308
***
Komunisti~kite dràvi se diktatorski dràvi. Nivnite
dejstva i izgovorenite zborovi se dve razli~ni ne{ta. (54-51)
***
Realno, komunistite se Satanski svet, a nivniot
organizaciski na~in na dejstva se ogranoci. "O, jas ne sakam da
znam pove}e od ona {to me zasega, samo mojata rabota" e vid na
mentalitet {to do~ekuva napadi od niv. Satanskata standardna
tehnika e: "Sé e vo red sé dodeka ne si vklu~en". Tie koristat
izmama i postapno ja dostignuvaat svojata cel. (71-104)
***
Komunistikata ideologija e tokmu takva. Tie so zakani i
zastra{uvawa te prinuduvaat da im se pot~ini{. Za da
izbegne{ bolka i stradawa, se predava{ prepravaj}i se deka si
eden od niv. No}e, vedna{ {tom se pojavi prvata prilika za toa,
bega{, bidej}i na prvo mesto si prinuden na toa. (32-254)
3) Nesmalenite lagi na komunizmot
Komunistite ne se dvoumat da koristat lagi kako nivni

voobi~aeni sredstva. Klevetata e op{to prifatena. Tie }e izvrtat sé
i }e go napravat va{iot ìvot nepodnosliv. Zar ne e taka?
Blagodarej}i na porane{nata neprekinata propaganda od 40
godini, nema nitu edna dràva na svetot koja veruva deka Severna
Korea ja napadna Ju`na Korea. Site mislat deka Ju`na Korea ja
napadna Severna. Apsolutnite lagi prodolùvaat.
Ne znaete dodeka ne iskusite. Toa e ~isto zlo.
***
Severot kaùva{e deka na jug site se gladni, tolpi
siroma{ni lu|e gi osvojuvaat ulicite predizvikuvaj}i haos i neredi.
Lu|eto mislea tamu taka. Tie vo Japonija velat deka
nikoga{ nema da odat vo Ju`na Korea, bidej}i mislat deka }e im
bidat otse~eni glavite. Dali go razbirate ovoj karakter na Severna
Korea? Ne? Zatoa velam deka mnogu od vas ostanuvaat neuki.
Toa e neznaewe. Ne kaùvajte mi deka ne e taka.
***
309
Pre~esniot Mun mu e blagodaren na Bog {to go nau~i za
komunizmot frlaj}i go vo nivniot zatvor. Samo teorijata ne e
dovolna. Duri ni samite komunisti ne znaat kako dejstvuva
komunizmot. Tie veruvaat vo svoite nesmaleni lagi. Tamu be{e
ova mom~e koe be{e moj zatvorski ~uvar. Zatvorskite obroci se
sostoeja od me{ani ìtarici od nizok kvalitet, no ~uvarot }e né
pra{a{e: "Zar ne mislite deka na{ite rabotnici se dobro hraneti so
bel oriz i supa so meso edna{ nedelno, a tie se tolku silni?" Sekoj
zatvorenik mora{e da odgovori: "Da, sekako", samo za da si ja
za~uva koàta. Jas pominav niz pekolot za vreme na tie dve
godini i osum meseci so samo-prekor.
***
Site komunisti laàt. Zatvorskiot ~uvar kaùva{e lagi
sekoj den. Toj }e re~e{e: "Na{iot Velik lider Kim Il Sung gi
hrani negovite zatvorenici sekoj den so mrsno govedsko i mnogu
oriz za tie da moàt trudoqubivo da rabotat vo fabrikata" itn. Tie
la`livi razbojnici ne bi ni go dale nitu na{iot obrok, smaluvaj}i go
na edna tretina, so ìtarici od najlo{iot kvalitet vo nego. Sekoj
mig, tie bi zapeale: "Na{iot velik lider" itn. Taka be{e sekoj den.
***
Komunistite laàt kako zmii vo treva. Laèweto e rutina
za komunistite. Mora da go zapametite ova. Toa e rutina. Tie
rutinski laàt i izmamuvaat.
***
Komunistite se neograni~eni la`govci. Bidej}i go znam
toa, jas sum dobro verziran vo sovetskata strategija i taktiki.
***
Seto nivno insistirawe na istoriskiot materijalizam i
dijalekti~ki materijalizam e samo apsolutna laga.
4) Komunistite rabotat vo mrak
Satanata raboti no}e. Zar ne e taka? Bog raboti vo tekot

na denot. Denot e Bo`ja vlast, a no}ta Satanska. Zna~i,
komunistite rabotat no}e. Cela nivna podzemna rabota e
napravena no}e. Zatoa tie kopaat tuneli za da go osvojat svetot.
Sé e storeno no}e, a tie go prikrivaat toa tolku mudro. Tie go
310
prikrivaat zloto, a kako propaganda mu trubat nekoi raboti na
svetot. Severna Korea sega gi pretstavuva site zli dràvi. Dali
razbirate? Zar ne e taka? Severnokorejskite komunisti moèbi
ubile iljada pati pove}e, no nikoga{ ne e dovolno za site nivni zli
dejstva.
Komunistite go turkaat ~ove{tvoto vo smrt upotrebuvaj}i
sila i pritisok. Tie gi pravat svoite dela pod za{tita na temninata,
nikoga{ na svetlina. Site operacii se slu~uvaat no}e. Ni{to ne
pravat dewe. No}ta e senka. Tie mora da bidat uni{teni.
Komunizmot mora da bide uni{ten.
Komunistite dejstvuvaat vo temnica. Mora da go
zapametite toa. Tie gi pravat svoite va`ni odluki no}e. Koga gi
ma~at zatvorenicite, najgadnite ne{ta se napraveni no}e. Toa
pokaùva deka tie se vistinski Satani. Zatoa nie gi narekuvame
niv podzemni organizacii. Podzemna organizacija e
komunisti~kata op{ta odlika. Mora da go zapametite ova. [tom }e
go sfatime ova, nie mora da rabotime pove}e od 24 ~asa dnevno.
Mora da razberete deka inaku ne moète da go nadminete
komunizmot.
Mora da sfatite kako raboti komunizmot. Mora da sfatite
deka Komunistite, ako e taka naredeno, }e se vozdràt od odmor
stoej}i pravo 24 ~asa. Mnogu od niv odat na rabota no}e, drugite
preku den. Mora da go znaete ova. Vie odmorate vo sabotite i
nedelite. Lu|eto sakaat da ja namalat svojata rabota od 8 na 6
~asa. Na toj na~in }e bidete izedeni ìvi. Pomislete {to }e se
slu~i! ]e pobedite ili zagubite? Sigurno }e zagubite. (92-132)
3. Surovata priroda na komunizmot
Vo nivnata potraga po svetska organizacija za svetska

vlast, Sovetite ubija 70 milioni lu|e. Tie ne mislat kako onie
slobodoqubivi lu|e od cel svet. Mao ubi 50 ili 60 milioni lu|e za
komunizmot vo Kina. Wujork Tajms izvestuv{e od poliwata na
smrtta vo Vietnam i Laos. Nad dva miliona lu|e bea ubieni za
vreme na Korejskata vojna.
311
Vo tekot na minatite 40 godini od komunisti~koto
vladeewe nad 150 milioni lu|e bea ubieni, a mnogu milioni
progonuvni.
Dali znaete kolku hristijani bea ubieni od komunistite?
Dali znaete kolku bea ubieni vo Sovetskiot Sojuz, Severna Korea
i Kina?
Komunisti~kata partija odlu~uva dali nekoj }e sozdade
dobar partiski ~len vrz osnova na ne~ii èlbi da se stane negov
roditel. Toa e tatkomorstvo, ubivawe na roditel. Sekoj mora da
saka da gi pro~isti sopstvenite roditeli i bra}a i sestri.
Komunistite gi koristat bliskite za da gi pro~istat nepoèlnite.
Kako moè da bide toa! Ova e najgolemata kontradikcija. Toa e
najekstremnata forma na zloto protiv dobroto i najekstremnata
forma na lagata protiv vistinata.
4. Komunisti~kata strategija za svetska dominacija
1) Komunisti~kata strategija
Edinstveno pre~esniot Mun premnogu dobro gi znae

komunistite. Pri~ina za postoeweto na komunizmot e sonot za
svetska vlast.
Mora beskompromisno da go razberete komunizmot. Toj
ve}e se infiltriral vo rabotni~kite sindikati vo Stejt Departmentot.
Mora da sfatite deka site tie se infiltrirani od komunistite.
Site mora da gi razberat komunistite. Kina u{te vo 1922-
23 godina ve}e be{e infiltrirana od niv, samo 6 godini od
komunizacijata na Sovetskiot Sojuz vo 1917 godina. Dali
razbirate {to zna~i toa?
Sledej}i go ovoj model, znaeme deka komunizmot postoi
pove}e od 60, 70 godini. Toj se infiltrira{e vo Sovetskiot Sojuz i
na drugi mesta niz cel svet. Zatoa Evropa e takva kakva {to e,
Latinska Amerika e takva kakva {to e, a komunisti~ka sfera na
vlijanie vo Afrika ve}e go predizvikuva kapitalizmot vo mnogu
dràvi. Sovetskiot Sojuz ne ja vodi ovaa borba, tuku
opolnmo{tenicite i ogranocite na rodnata zemja. Mora da go
razberete ova.
312
Dodeka go istraùvav ova, tie se infiltriraa vo crkvite vo
Amerika. Mnogu agenti rabotat kako |akoni i imaat tajni sredbi
vo bogatite amerikanski crkvi. Mora da sfatite deka Korea, isto
taka, stana takva.
***
[to planiraat komunistite sega? Tie se vo mirovna
ofanziva vo Evropa so cel da gi oslabat anti-komunisti~kite sili.
Tie koristat mirovni slogani za da se infiltriraat vo zemjite na
tretiot svet.
Komunistite se mamka za rabotni~kata klasa da í se
sprotivstvi na povisokata klasa. Na srednite klasi ne im e mnogu
jasna nivnata pozicija vo op{testvoto i ne se sigurni za nivnite
klasni idei.
2) Komunizmot se infiltrira vo hristijanskite crkvi
Komunizmot pravi sé od sebe za da gi uni{ti

demokratijata i semjnite vrednosti vrz osnova na hristijanstvoto.
Gi mami mladite so droga i gi pottiknuva so anti-avtoritativni
vrednosti so cel da se predizvika disharmonija vo semjniot ìvot.
Isto taka, gi otu|uva maìte i ènite edni od drugi. Na ovoj na~in
hristijanskiot avtoritet e sru{en. Komunisti~kata strela ja
razni{uva na{ata civilizacija. Mora da go zapreme ova.
***
Koj e Isus? Hristijanite odgovoraat: "Isus e Spasitelot."
Zborot Spasitel se odnesuva samo za Isus, ne za kogo bilo.
Teoretski kaàno, ne moète da imate iljadnici lu|e nare~eni
Spasitel. Toa e nevozmo`no. Od taa pri~ina, komunizmot e
predopredelen da bide isfrlen na marginite na istorijata.
Nie povtorno mora da gi izgradime istoriskite hristijanski
principi. Ova povtorno gradewe ne moè da bide napraveno so
starite principi. Nie mora da ja usovr{ime hristijanskata li~nost
vleguvaj}i na povisoko nivo na postoewe i so karakter koj }e
opstoi ve~no.
***
Koga velime deka kapitalizmot e zasnovan vrz
demokratskata kultura, a demokratskata kultura e vrz osnova na
313
hristijanskata civilizacija, koja e celta na komunisti~kata
infiltracija? Da ja uni{ti hristijanskata civilizacija. Vaka videno,
za nas e va`no da znaeme kako komunizmot go infiltrira
hristijanstvoto. Ponekoga{ se pra{uvam dali infiltracijata ne e
ve}e zavr{ena. Pregleduvaj}i gi dene{nite teolo{ki trendovi,
lesno e da se vidi deka teolozite zaklu~ile deka nema Bog. Toa e
nivni zaklu~ok. Toa né naveduva da veruvame deka
komunisti~kata infiltracija na hristijanskite principi i nejzinata
potkrepa od teolo{kite u~ili{ta e ve}e ispolneta.
Teolo{kite pogledi naso~eni kon li~noto spasuvawe,
kako glavna cel go odrùvaat li~noto spasuvawe. No, komunistite
zapo~nuvaat rasprava deka Isus ne do{ol da gi spasuva edinkite,
tuku da zapo~ne revolucija protiv Rimskata Imperija. Kako
dokaz za nivite argumenti tie citiraat Isusovi propovedi na
siroma{nite i iskazi za te{kotijata na bogatite da odat na neboto.
Tie isto taka raspravaat deka ne moè da ima Bog, bidej}i
nemalo odgovor na Isusoviot krik, koga bil soo~en so krstot:
"Tatko, neka me odmine ovaa ~a{a. No, neka bide kako {to Ti
saka{, ne jas" i "Zo{to si me napu{til?" Zatoa, Bog e ~ovekova
tvorba. Religijata e delumno eti~ki sistem i ne moè da ja ukine
svojata socijalna odgovornost, raspravaat tie. Pri~inata za
hristijanskiot razvitok bila, velat tie, za kapitalistite da gi odràt
svoite superiorni socijalni pozicii. Nad 80% od teolozite i
profesori na katoli~ki u~ili{ta poreknuvaat deka Bog postoi.
Tie se naso~eni kon socijalnoto spasuvawe, daleku od
individualnoto spasuvawe i kon osloboditelnata teologija i
politi~kata teologija, kako novi imiwa. Tie se obiduvaat da
izgradat socijalna revolucija kon svetovnata utopija, komunistite
go menuvaat likot na hristijanstvoto, se soo~uvame so problem
kako da gi izmenime semejstvata i op{testvata bidej}i se tie
su{tinskite elementi na hristijanskata civilizacija.
Mora da sfatime deka hipicite, japite, rasipanosta, drogata
itn., site se del od svetskite strategii na komunizmot. Osobeno
slobodniot seks, homoseksualnosta i lezbejskoto dvièwe i drugi
takvi fenomeni gi uni{tuvaat ~ovekovite prava i dostoinstvo.
314
Dostignata e to~kata kade nikoj, duri nitu teolozite nitu
nacionalnite vlasti, ne moàt da go zaprat raspa|aweto na
semejstvata i na crkvite.
Pa, {to se slu~uva na glavniot tek na hristijanstvoto? Toj
potpadnal vo individualizam. SAD, na primer, celosno se
oddeleni od hristijanskoto veruvawe. Hristijanstvoto ne moè da
bide individualisti~ko. Koga se pro{iruva individualizmot, toj se
stremi da go porekne svetot, dràvata, semejstvoto, tradicijata i
istorijata.
***
Neodamna primiv pismo od eden mlad komunist, koj me
predupreduva na opasnosti od komunisti~kite aktivisti so koi se
soo~uvaat crkvite. Toj vo pismoto veli deka im se dadeni pari da
doniraat vo crkva taka da ja infiltriraat crkovnata osnova za svoite
aktivnosti. Jas li~no smetam deka toa pismo treba da bide
objaveno na svetot. Mora da znaete deka mnogu postoe~ki
crkovni sve{tenici igraat spored komunisti~kata muzika. Mora da
sfatite deka tie ispra}aat ~lenovi vo crkvite da rabotat vo
ogranocite vo Amerika. Mora da sfatite deka preku tie ogranoci
trajno podrùvaat antivladini i antikorejski aktivnosti niz cel svet.
Nie morame da sfatime deka se vospostaveni hristijanski
sve{tenici koi se kontrolirani od ovaa zlostorni~ka sila zad niv,
duri i bez da go sfatat faktot deka se kontrolirani.
[to }e storite za Amerika znaej}i ja ovaa sostojba?
Mnogu skoro, komunisti~kite agenti }e si igraat me|usebno Evrei
i hristijani. Tie ve}e se naso~uvaat kon Obedinuva~kata crkva,
no {tom }e zavr{i vojnata, tie }e se borat me|usebno. Imaat
mno{tvo pri~ini da zapalat vojna me|u niv. Evreite ve}e rekoa
deka pre~esniot Mun e protiv Evreite; no {tom }e zapo~nat vojna
so hristijanite, }e bide mnogu polo{o. Ostanuvame nemi bidej}i
go znaeme seto ova.
***
Poglednete site. Vie mora da znaete deka ima komunisti
vo redovite na katoli~kite sve{tenici. Toa e vistina i za
protestantite i katolicite. Denovive nekoi sve{tenici levi~ari velat
deka Isus bil komunist. Tie kako pri~ina nazna~uvaat deka Isus
315
im propovedal na siroma{nite. Toa e to~no. Nie mora da sfatime
deka ima mnogu volci vo ov~ja koà.
***
[to e komunisti~kata partija? Toa e kam{ik koj treba da
bide upotreben za sudewe na hristijanstvoto. Hristijanstvoto mora
da se pokae. Kam{ikot nema da bide upotreben ako ja razbereme
pri~inata na sopstvenoto propa|awe, da ja uni{time pri~inata koja
se protivstavuva na Nebesnite edikti i iskreno da se pokaeme pred
Boga. Toga{ kam{ikot }e bid povle~en.
Koga e soo~eno so komunisti~kite zakani, hristijanstvoto
mora da gi povika svoite mladi lu|e od celiot svet da gi branat
dràvite od zakanite. Site hristijani od svetot mora da se obedinat
ekonomski i so ~ove~kite sili i da gi poddràt onie dràvi vo
opasnost od komunisti~ka infiltracija. Pre~esniot Mun veruva
deka ova e poslednata pozicija protiv komunisti~kata ideologija.
3) Komunisti~kata infiltracija vo Amerika
Hristijanstvoto ovozmoì SAD da bidat multi-kulturno

op{testvo kakvo {to e. Tie se edna dràva. No, hristijanstvoto e
uni{teno. Sega, nie veruvame deka hristijanstvoto }e se vrati na
starite denovi koga lu|eto }e se obedinat...
Poglednete ja Amerika. Ima dve nacii vo Amerika.
Vidlivi dve oddelni nacii vo edna dràva. Ima dràvna vlast i
federalna vlast. Tie imaat razli~ni zakoni. [to ako nekoj posaka da
se otcepi? [to ako Germancite se zdruàt vo edna dràva, a Evreite
vo druga i sakaat da se oddelat od centralnata vlast? Toa }e se
slu~i, ne vo dale~na idnina, tuku nabrzo.
Komunistite }e napravat toa da se slu~i nabrzo.
Komunistite }e se obidat da agitiraat velej}i: "Zo{to nie mora da
pla}ame danoci na federalnata vlast?" [to }e storite? [to ako lu|eto
se soglasat i velat: "Mora da ja pobedime centralnata vlast!"?
Moète da kaète deka toa nikoga{ nema da se slu~i. Dali
mislite deka komunistite taka lesno }e go napu{tat toa? Toa moè
da se slu~i vo edna dràva, potoa vo dve, potoa vo tri, toga{ sé }e
bide skr{eno. Amerika }e bide skr{ena. Nema garancija deka
Amerika zasekoga{ }e ostane amerikanska. ]e ima novi dràvi.
316
***
Ako poglednete vo polo`bata na crnoto i beloto, }e ja
vidite dolgata senka na komunisti~kata infiltracija.
Komunistite se ubedeni deka tie moàt da go pobedat
amerikanskiot demokratski sistem preku nivnata mirna ofanziva.
Sekoja dràva koja moè voeno da ja nadmine Amerika }e moè
lesno da go pokori celiot svet. Osven toa, tie rabotat vo podzemni
organizacii za da gi uni{tat amerikanskite semejstva. Tie mislat
deka e lesna rabota da se pobedi Amerika. Mora da znaete deka
zatoa tie se koncentriraat na oslabuvawe na moralot i na
zgolemuvawe na dekadentnosta me|u mladinata. Ne moète da
poreknete deka amerikanskoto povlekuvawe od svetskite
slu~uvawa ne í pomaga na Amerika, tuku vsu{nost, ja turka vo
pogolema te{kotija.
***
Komunistite sakaat uni{teni semejstva. Tie mamat dobri
mladi maì i èni da zemaat droga. Go uni{tuvaat semejstvoto, a
vo nivniot plan, toa e uni{tuvawe na hristijanskite vrednosti. Ova
e krizata kako {to ja gledam jas.
***
Bidej}i go poznavam komunizmot i bev vo prvite
borbeni linii protiv nego, ona {to go vidov vo amerikanskoto
op{testvo li~no ne mi dava nitu optimizam nitu uteha.
Ako gi zapra{ate: "Sega, so {to ja igrate ovaa igra?" tie }
e re~at: "So hristijanstvoto." Toga{ tie }e re~at: "Ajde da go
uni{time hristijanstvoto." Upotrebuvaat strategii, psihologija i na
krajot fizi~ka sila. Dobrite hristijanski semejstva se pretvoraat vo
masa na narkomani, {to e strategija upotrebuvana od komunistite.
Slobodniot seks moè da privle~e najmnogu mladi.
Komunistite ja upotrebuvaat ovaa strategija da gi izmamat
mladite so golemi sredstva za da bidat upotrebeni vo nivnite
organizacii.
***
Mora da gi sfatite podzemnite ogranoci na komunistite.
Mora da znaete deka mnogu studenti koi doa|aat od Latinska
Amerika vo Amerika se poddràni so stipendii od Sovetskiot
Sojuz. Amerikancite ja zagubija svojata demokratija, no
317
prodolùvaat da velat: "Amerikanizirajte go svetot!" ne sfa}aj}i
deka nivnoto vreme e pominato. Amerika e isprèna, toa e
vistinskata sostojba.
***
Kako e vo stvarnosta? Dali znaete kolkav e procent
ilegalni zdruènija ima vo Amerika? (60%)
Tie vo najgolem del se od Meksiko. Dali go znaete toa?
Koga komunistite }e moàt da gi pridobijat tie Meksikanci na
svojata kauza, Amerika e gotova. Toa e kriti~no. Veruvam deka
edna tretina od meksikanskata populacija na krajot }e dojde vo
Amerika.
Tuka e nevoljata za Amerika. Komunistite se infiltriraat
vo Amerika, potoa se zdruùvaat so Kubancite i organiziraat
podzemni }elii za da gi napadnat Anglo-Saksoncite. Koga
[pancite se pod nivna kontrola, avtomatski crnite }e im se
pridruàt. [to }e storite koga tie }e zapo~nat kampawa za
uni{tuvawe na belcite? Tie ve}e se infiltrirani levi~arski
elementi.
Po komuniziraweto na [pancite, tie }e gi zdruàt silite so
crnite. [tom tie }e po~nat da gi pro~istuvaat svoite istoriski
ogor~uvawa, Latinska Amerika }e zastane na nivna strana. [to }e
pravite toga{? ]e izbegate li vo Kanada? [to }e pravite? Toga{ }e
se pridruàt site oboeni lu|e od Azija. Nivniot borben krik }e
bide: "Belite lu|e se na{i neprijateli." Veruvam deka toa }e bide
rasna vojna. Nova Gra|anska vojna, prodolènie na izvornata Gra|
anska vojna. [to }e pravite? Toa e rasna vojna, rasna vojna. Toa e
ona {to e levo. Toa }e bide golema katastrofa. Se ~uvstvuvam
odgovoren da go spre~am toa da se slu~i.
Koj }e napravi toa da se slu~i? Koj? Samo komunistite.
Ako tie moàt da ja kontroliraat Afrika i Azija, tie moàt da ja
planiraat ovaa igra so sopstvenoto tempo. Latinska Amerika e
prenaselena. Azija i Afrika }e padnat vo isto vreme. Jas
predviduvam deka vakov vid na katastrofa se nadvisnuva nad
belata rasa.
***
So kakov vid na predupreduvawe treba da go
predupredime ovoj svet? Smrt od bolest ne e ni{to vo sporedba
318
so toa. Bolesta ubiva samo edna li~nost, no komunizmot ubiva
cela dràva. SAD se pod komunisti~ka zakana. Navistina, celiot
svet - Evropa, Azija, Latinska Amerika, Sredniot Istok i sega{nite
SAD. Moè li da bide poinaku? Izgleda deka se~ii race se
povrzani. Amerika se povlekuva. Zar ne? Taa otstapuva. (96-168)
Tret del
DEMOKRATIJA
1. Inicijator na demokratskiot svet
Dali znaete zo{to e sozdadena demokratijata? Bog ja

sozdal poradi Negovata èlba da go prifati ~ove{tvoto kako
Negovi deca. Vo minatoto, vladetelite gi tretirale lu|eto kako
slugi ili rabotnici, no ova ne e pravilno. Zatoa Bog isprati eden
vistinski glasnik za Toj da moè da gi prifati duri i onie koi go
izdavaat i hulat Boga. Osven toa, Toj go isprati Negoviot
sopstven sin vo smrt za potoa da bide pregrnat od narodot. Preku
toa Bog go uni{tuva zliot svet. Koga glasnikot gi prifa}a lu|eto,
toj predizvikuva da otstapat site vladeteli koi se vo pozicija na
Satanski slugi i da se povle~at site vladeteli koi se deca na ovoj
zol svet. Sega toj pritiska za da sozdade era na podra~jeto na
bratstvoto.
Kade e inicijatorot na demokratijata? Koga gledame vo
demkratskiot svet, ja gledame Bo`jata raka. Demokratijata e
svetska struktura koja e modelirana od hristijanskata kultura.
Hristijanstvoto e zapo~nato od Bog. Hristijanstvoto koe e
sosredoto~eno na dobrinata, procveta. Me|utoa, sega vo
Poslednite denovi, demokratijata ne dava dobar plod. Toga{ dali
nedostatokot na dobar plod e Bo`ja vina ili toa e rezultat na
nedostatokot na odgovornost na hristijanstvoto za postavuvawe
pravilna nasoka? Toa ne e Bo`ja gre{ka. Moè da zaklu~ime deka
dokolku hristijanstvoto, ~ija odgovornost se site lu|e, ne ja
ispolni svojata odgovornost, toga{ }e sledi lo{ rezultat.
Ako ne be{e `rtvata na ranata crkva, dali mislite deka
denes }e moè{e da ima vid na hristijanska crkva kade {to moè
udobno da sedime i oboùvame? Nikako! Treba da go znaeme
319
toa. Ako go posetite Rim i gi vidite katakombite, }e znaete kolku
im bilo nepodnislivo na ranite hristijani. Tie ìveele sekojdnevno
mislej}i: "Denes e mojot posleden den, denes go napu{tam ovoj
svet za da odam kaj Bog." Tie ne moèle da ìvaeat udobno nitu
eden den. Dene{nite hristijani ne treba nikoga{ da ja zaboravat
osnovata sozdadena od nivnata krvava `rtva. Preku vakov vid na
`rtva, Bog sozdade osnova za demokratija.
2. Demokratskiot svet e hristijanski svet
[to e demokratskiot svet? Toa e svet sosredoto~en na

hristijanskata misla i kultura. Demokratskiot svet e svet koj {to
treba da go primi Mesijata i da napravi osnova za Mesijata.
Postoi vakov vid na svet, a isto taka postoi i svet koj se
protivstavuva na ovoj vid svet. Odredi{teto na demokratskit svet
e odredi{te na podra~jeto na hristijanskata kultura. No, za da se
odi eden ~ekor ponatamu, hristijanstvoto ne moè da ja dostigne
krajnata cel, bidej}i toa e religija samo na nivoto na rastewe. Za
da se dostigne nivoto na ispolnuvaweto, da se prifati i da se
nadmine tekovnata stvarnost, mora da ima istorisko
nadomestuvawe za zlite osnovi na nivoto na sozdavaweto i na
nivoto na rastewe.
Kakva e sostojbata vo dene{niot demokratski svet?
Sostojbata na dràvite zasnovani vrz hristijanskata kultura e takva
da tie mora da vlezat vo Periodot na Ispolnuvaweto. So drugi
zborovi, sega e vreme za globalniot Period na Ispolnuvaweto. Nie
sme vo Periodot na Ispolnuvaweto, no nema jadro, nema
supstancijalna osnova za ovoj Period na Ispolnuvaweto.
Bog sozdade svetsko podra~je na hristijanskata kultura za
za{tita protiv svetskoto neprijatelsko podra~je. Bog `rtvuva{e
mnogu za da go razvie hristijanskoto kulturno podra~je i
dene{niot demokratski svet. Isus dojde vrz nacionalnata osnova
na Izrael, no be{e odbien; za da spre~i da se slu~i toa povtorno,
Bog pottikna sozdavawe na svetska era na demokratija.
Demokratskiot svet stoi vo pozicijata na Izrael vo vremeto na
Isus, a hristijanstvoto ima odgovornost sli~na na taa {to ja ima{e
judaizmot vo toa vreme. Zna~i, treba da ima i proro~ka dràva i
320
treba da ima takov vid organizacija. Bog o~ajni~ki podgotvuva{e
takva osnova.
3. Demokratijata e vo tekot na obnovata
Demokratijata e ideologija vo tekot na obnovata. Vo ovoj

gre{en svet, dobriot Avel ne moè povtorno da ja stekne
pozicijata na postar sin bez da gi sledi roditelite. Demokratskiot
politi~ki sistem treba da postavi alternativen sistem za Avelovata
`rtva da moè da ja obezbedi Kainovata pozicija. Moète li da
izberete Bog ili Mesija? Zatoa dràva kako Japonija go slede{e
imperatorot dolgo. Dolgo vreme.
Demokratijata e postavena kako alternativa bidej}i cvrsta
centralna to~ka ne moè{e da bide vospostavena. No, za
demokratijata ima ograni~uvawe. Moè li Bog da bide izbran na
demokratski na~in? Moè li Mesija da bide izbran demokratski?
Dali moète da gi izberete va{ite tatko i majka? Demokratijata ne
moè da se odnesuva na ovie osnovni vrski. Taa edinstveno moè
da se spravi so relativnite uslovi. Ona za {to se nadevame
kone~no, ne e takov vid na svet. Dali ima demokratija pred
Boga? Dali mislite deka demokratijata e ve~na? Odgovrete mi!
Ima li demokratija pred Boga? Ako ima demokratija pred edna
apsolutna figura, toga{ nam ne ni e potreben "Apsolutniot."
Neboto ne e demokratski svet. Demokratijata e korisna koga
nema vistinski centar. Kade {to ve}e ima vistinski centar, dali sé
u{te sakate da ima izbori?
4. Ograni~uvawata na izborniot sistem na demokratijata
Dràvite koi se nao|aat na Bo`jata strana se pravedni

dràvi, vo praveden svet. Nepromenlivost zna~i deka nikoj ne
smee da spori {to e pravilno. Kakva e sostojbata vo dene{nite
demokratski i komunisti~ki svetovi? Toa e me{anica. Toa ne e
"bibim bab." Toa e rasipano, smrdlivo i izgleda odvratno.
Nasokata na dene{nata demokratska politika e politika na
kompromis i harmonizirawe. Dali moè Bog da e kompromisen?
Dali moème nie da izbereme Bog preku demokratski proces?
321
Demokratijata e sredstvo koga sme vo proces na nao|awe na
zakon na pravdata, no taa ne e cel. Sega toa e iskoreneto.
Ne moème da go pobedime komunizmot preku
demokratija. Dali moète da go storite toa preku demokratija? Ne
moème da go storime toa so pretsedateli koi se menuvaat na
sekoi nekolku godini. [to e najvrednoto ne{to vo univerzumot?
[to e najvrednoto ne{to vo Amerika? Koja e pri~inata nekoi da
velat deka se prvata dvojka? Logi~no e da se kaè toa bidej}i tie
se kako roditeli na nacijata. Toga{ kako moè najvrednoto ne{to
da se menuva - toa e pra{aweto!
[to e poblisku do vistinata: pretsedatelskiot sistem na
demokratijata ili monarhisti~ki sistem? Dobro e da moème da
najdeme vistinski kral preku sistemot na demokratijata.
Demokratijata go zamenila srednovekovniot monarhisti~ki sistem
bidej}i kralot ne bil vistinski kral.
Dene{nata amerikanska demokratija stanuva tolku
polnova`na, {to sekoj moè da najde ~udni osnosi me|u soprugot i
soprugata, roditelite i decata. Moète li da izberete Bog?
Demokratijata e dobra, no nie mora da mislime za ovie osnovni
problemi. Dene{nata demokratija - najdobriot vid na politi~ki
sistem sozdaden od lu|eto - moè da bide zloupotrebena dokolku
ne e vodena od principielno mnozinstvo.
5. Nedostatocite na demokratijata
Vsu{nost, demokratijata e sistem, a ne ideologija.

Demokratijata }e se soo~i so problemi. Koga }e go pogledneme
demokratskiot svet, vo nego nema misloven stolb. Ima podelba
na crkvata i politikata, pa tie go stavaat ~ovekot pred Bog. Toa e
apsurd. ôvekot e napred, a Bog sledi pozadi. Moète li da go
napravite toa? Koj treba da bide napred? Treba ustavot da bide vo
ime na Bog, sekoe semejstvo vo ime na Bog, sekoe obrazovanie
vo ime na Bog; no ne e taka. Dali Amerika e demokratska
dràva? Kakov vid na dràva e taa? Velite demokratska,
demokratska, no tuka ima ne{ta koi se polo{i od komunizmot!
Koe se tie? Edno e rasizmot. Komunizmot }e ja kritikuva taa
to~ka.
322
Ako pra{ate nekoj ambasador vo sobranieto na ON: "Dali
va{ata zemja ima religiozna sloboda ili ne?", toj }e kaè: "Da
imame, sekako." Toga{ pra{ajte povtorno: "Religiozna sloboda,
duri i za pre~esniot Mun?" Rasnata diskriminacija e polo{a od
komunizmot. Potoa, danokot e polo{ od komunizmot.
Komunisti~kite dràvi ja delat zemjata, a potoa sobiraat edna
tretina. Tuka e skoro pola, ili za nekoi lu|e duri okolu 80%. Toa
moè da go smetame kako porestriktivna individualnost.
Demokratskite zemji se dobri vo po~ituvaweto na
zakonot. Jasno e deka toa e dobro. Me|utoa koga se slu~uvaat
promeni vo cel svet, ovie zemji }e imaat te{kotii. Dali e vaèn
avtoritetot na zakonot? Ili se va`ni ~ovekovite prava? [to?
Zakonot e sloèn. Dali demokratijata e "zakonizam" ili "~ove~ki
pravizam"? Toa e pra{aweto. Vo svetot, demokratijata koja ja
saka samo sopstvenata dràva, e ve}e umorna i osudena.
Demokratijata koja {to ne moè da ja `rtvuva sopstvenata dràva
za dobroto na eden svet vo po{iroka smisla, so Neboto kako
subjekt, e mnogu ta`na stvarnost.
6. Sporedba me|u demokratijata i komunizmot
Koga gledame vo demokratijata i komunizmot i gi

postavuvame vo me|usebna protivstavenost, moème da vidime
deka tie dva sveta zapo~nale mnogu razli~no i so razli~ni celi.
Demokratijata e svet koj go pretstavuva duhot,
komunizmott e plod koj {to go pretstavuva materijalnoto telo.
Komunizmot e zasnovan na materijalizmot i ateizmot, kade {to
nema Bog. Humanizmot e "teloizam." Komunizmot zapo~nal so
"teloizam". ôvekot e sozdaden so duh i telo, a od teloto
proizleze svetskiot komunizam. Lebot e broj eden. Svetot koj
najmnogu go saka teloto e komunizam.
Od druga strana demokratijata e "umizam".
Demokratijata vklu~uva simpatija i grià za idninata i rasprava za
mir. No, komunisti~kata ideologija insistira na dijalekti~ka
borba. Tie velat deka procesot na borbata e pri~ina na razvitok.
No, ako ova e vistina, toga{ ne moè da ima mir. Vo Poslednite
denovi, komunisti~kata ideologija e Satanskata pandorina kutija.
323
Poglednete, komunisti~kite dela se napraveni no}e. Tie
imaat tajni sredbi, isto taka, odràni no}e. Tie kopaat dupki i
vleguvaat vo niv. Toa ja simbolizira senkata. No, demokratijata
se razviva dewe. Zatoa od dvete demokratijata e podobra.
Sega svetot ima demokratski svet i komunisti~ki svet,
koi se protivstaveni. Demokratskiot svet go sledi Neboto, a
komunisti~kiot svet odi po sprotivniot pat, sledej}i
materijalizam. Tokmu sprotivnoto. Demokratskiot svet e
sosredoto~en na edinkata, dodeka komunisti~kiot svet e
sosredoto~en na partiskata organizacija. Sé e kontrolirano od
Partijata. Toa e sprotivno. Demokratskiot svet e sosredoto~en na
slobodata, qubov i mir, no komunisti~kiot svet kontrolira vrz
osnova na zakana, pi{tol i no` - so sila. Dvata sveta se to~no
podeleni vo sprotivni nasoki.
Ovoj svet ima dva vida sopstvenost. Ima demokratski
svet koja dava teìna na individualnata sopstvenost i
komunisti~ki svet, koj ja istaknuva sevkupnata, nacionalna
sopstvenost. Demokratskiot svet koj {to go istaknuva
individualizmot, ima religija. Komunisti~kiot svet, koj {to ja
istaknuva dràvnata sopstvenost, voop{to nema religija. Nema
razmisluvawe za Bog. Demokratskiot svet ja pretstavuva
religijata, dodeka komunisti~kiot svet ja pretstavuva filosofijata.
Zatoa nie, pretstavuvaj}i ja religijata, go pretstavuvame Bo`jeto
srce i ja pretstavuvame ideologijata za Pobeda nad komunizmot.
Ovaa ideologija za Pobeda nad komunizmot ne e
sprotivna na srde~nata ideologija sosredoto~ena na religijata,
tuku stoi kako dopolnuvawe. Taa zapo~na od Boga. Ednata e
vnatre{na, drugata e nadvore{na. Taa sostojba e stvarnost. Denes
ima ideolo{ka vojna bez Bog. Toa e vojna me|u edna ideologija
sosredoto~ena na sovesta i ideologija sosredoto~ena na zloto.
Zarem toa ne e interesno? Komunisti~kata partija e totalitarna.
Toga{ zo{to demokratskiot svet e individualisti~ki. Bidej}i zloto
ima avtoritet na vlast. Zatoa dobrinata mora da zavr{i vo
individualizam. Toa mora da proizleze. Ova ne moè da zapo~ne
kako plod od podra~jeto na zloto. Zatoa vo Poslednite denovi
ima svet na individualizam.
324
Koga gi sporeduvame komunizmot i demokratijata, {to e
poblisku do Bog? Komunizmot se zalaga za diktatura, dodeka
veli deka e za rabotnicite i za selanite. Me|utoa, koga }e ja
pogledneme demokratijata, lu|eto ne mislat na takov na~in. Sekoj
e dobar, vklu~uvaj}i gi onie koi imaat mnogu pari, sovesni lu|e,
selani i sl. Koga }e pogledneme edna komunisti~ka dràva, na
primer Isto~na Germanija, koga granicite se otvoreni, lu|eto
sakaat da izbegaat - duri i komunistite koi oti{le tamu bidej}i go
sakaat komunizmot. Zatoa se lo{i onie koi postavile granici.
Zna~i, demoratskiot svet e poblisku do Bog od
komunisti~kiot svet. Komunistite sakaat da se oslobodat od
burùite. Tie nikoga{ ne mislat da gi spasat, tuku samo sakaat da
se oslobodat od niv. Tie nikoga{ ne mislat deka treba da
asimiliraat . Tie ednostavno gi ubivaat. Go znaete li toa?
Komunisti~kiot svet veli: "Religijata e droga"; toa e celosna
destrukcija - celosna destrukcija. Sovetskiot Sojuz ima struktura
na crkva kako strategija. Toa e la`no, a vsu{nost e pod kontrola
na komunisti~kata partija. Taa religija e samo za pokaùvawe, toa
e strategija, kako maska. Ona {to saka komunisti~kata partija da
go sokrie e deka sebesi se smeta pova`na od Biblijata, od
sledeweto na Bog. Kade e granicata? Toa e vnatre{nata Satanska
vlast, vo Satanata.
êtvrti del
KOMUNIZMOT I LAGATA
1. Evolucijata
Predcite na lu|eto ne se majmuni. Koe su{testvo moè da

bide edinstveniot Bo`ji objekt, koj e apsoluten? Nekoi nau~nici
velat deka toa e majmunot, no dali e toa vozmo`no? Koga odite
vo zoolo{ka gradina, majmunite se sveti, zar ne? Nekoi zoolozi
velat deka majmunot e predok na ~ovekot. Toga{ pra{ajte go
nau~nikot: "Gospodine, koj e tvojot dedo? Dali toj e majmun?
Toga{ ti si potomok na majmun". Dali }e mu se dopadne toa?
Nikako. Toa }e go svrti. Dali sakate majmun da bide va{ dedo?
325
[to! Lu|eto evoluirale od amebi? Biolozite i profesorite po
bioligija velat deka majmunite se nivni dedovci.
Ima lo{i lu|e koi go vodat ovoj svet; za da se pogriìme
za toa, se pojavi pre~esniot Mun od Obedinuva~kata crkva. Zar
vie mladi lu|e ne go pravite istoto? Poglednete! Prirodata
energijata e toa {to vleznata energija nikoga{ ne e ista so
izleznata. Toa e formula. Vleznata energija e sekoga{ pogolema.
Dali se soglasuvate? Moèbi treba da u~ite fizika, duri elektri~no
inènerstvo, za toa deka silata koja vleguva vo motorot e
pogolema od silata koja {to izleguva. Sekoga{ e taka. Koga se
pojavuva dvièwe, energijata se konsumira. Dodeka dvièweto e
vo tek, dali mislite deka stanuva (plus) pogolemo? Stanuva minus
ili plus (pomalo ili pogolemo)? Stanuva minus, pomalo.
Toga{ koga edna ameba se vpu{ta vo dvièwe, kako taa moè da
stane plus? Dali moè eden plus da se pojavi sam od sebe!
Nikako! [to mora da se stori za taa da stane plus? Za taa da stane
plus, mora da bide investirana druga energija vo nea. Kako moè
da stane plus sama po sebe, za da stane povisoko funkcionalno
su{testvo od ona od koe zapo~nalo.
Da gi sporedime lu|eto i majmunite. Kako ìveat
majmunite? Site tie pravat vreva, jadat, spijat i se razmnoùvaat.
Dali majmunite leat solzi bidej}i im nedostasuvaat roditelite vo
rodniot grad? Majmunite i lu|eto se vo osnova razli~ni. Dali
majmunot se griì za postariot brat ili dali majmunot saka da se
`rtvuva za roditelite? [to e so lu|eto. Gi pravat li tie ne{ta ili ne?
Da. Semeto e poinakvo. Dali majmunite se sobiraat i zboruvaat
{to napravile nivnite predci ili diskutiraat dali ima Bog ili ne?
Majmunite ne moàt da go pravat toa. Dali tie mislat za
postoeweto na duhovniot svet? Dali tie moàt da sonuvaat
univerzumot da stane miren svet, eden svet i gradina na qubov?
Lu|e koi zastapuvaat takov vid na evolucija na lu|eto od majmuni
se kako ku~iwa i sviwi. Semeto na majmunite ne e isto kako
semeto na lu|eto.
Predvideno e lu|eto da ìveat sosredoto~eni na drugite, ne
na samite sebe - da ìveat i da se nadevaat sosredoto~eni na
povisok ideal. Ne e predvideno tie da ìveat i da se nadevaat vrz
osnova na ponizok ideal. Dimenzijata e poinakva! Lu|eto go
326
slavele Boga od nivnoto sozdavawe. Nema rod koj {to ne go
slavi Boga. Tie mislele na Bog i mislele kako da go napravat
univerzumot podobar. Moàt li majmunite so nivnite mozoci da
mislat za toa? Majmunite ne moàt da go dostignat toa duri i da
pominat iljadnici ~ekori. Kako moè sodrìna na takov vid
energija da vleze vo majmunite? Toa nema smisla.
Komunizmot kaùva deka lu|eto se sozdadeni od
materija. Dali e toa vozmo`no? Dali materijata ima takov vid na
misla? Bez razlika kolku e sposoben nekoj ~ovek, site imaat
vizija za harmonija. Samata materija nema takov vid na
sposobnost. Marksisti~kata dijalektika tvrdi deka sekoe
materijalno su{testvo, sekoj del od postoe~kiot svet se menuva i
se razviva. No, do povisok ideal? Umstvenite dostignuvawa po
povisokite standardi - dali e toa razvivawe i menuvawe? Moè li
izvorniot karakter da bide menuvan i razvivan me|u lu|eto vo
minatoto, sega{nosta ili iljadnicite godini od idninata? Dali
mislite deka toa }e se promeni? Nekoj moè da zboruva za
ìvotnite i da kaè deka majmunot e povisoko ìvotno, no dali
majmunite moàt da imaat takov vid na misla?
Za iljadnici godini ili stotici milioni godini, dali nekakva
energija e dodadena na majmunite? Moàt li majmunite da imaat
takov vid na izvoren karakter? Zna~i moème da zaklu~ime deka,
za razlika od majmunite, golema izvorna energija e dadena na lu|
eto. Pri~inata zo{to eden nepromenliv element e dodaden na lu|
eto e za da moàt tie da stanat supstancijalen objekt na
nepromenliviot Subjekt. Ova e logi~no, to~no! Nie imame takov
vid na izvoren karakter, {to zna~i deka mora da postoi vistinsko
su{testvo, Subjekt, koe isto taka ima takov vid na izvoren
karakter.
Tuka moème da ja znaeme koncepcijata na subjekt i
objekt. Tuka nie moème da znaeme deka jas sum vo objektivna
vrska na objekt kon Subjektot. Toga{, bidej}i su{testvoto Subjekt
vloìlo vo takov vid izvoren karakter, dali toa e za Nego ili za
dobroto na povisokiot ideal? Toa e pra{aweto! Moè da
zaklu~ime deka Toj vloùval vo nade` za povisoko nivo.
2. Evolucionizmot e istoriski proizvod
327
Koga go zemame predvid "Potekloto na vidovite" od
ârls Darvin, otkrivame deka Darvin go potvrdil faktot deka
istoriski edna sila go osvojuva svetot i sozdava nova kulturna
sfera preku taka nare~eniot evolutiven princip deka "poslabiot e
plen na posilniot". Mnogu vidovi ludi ne{ta se slu~uvaat. Toga{,
koe e potekloto na vidovite? Da se vratime na osnovnite
problemi. Koga se pra{uvame dali postoi Bog ili ne, i ako go
zameme predvid, od dene{na filosofska gledna to~ka, pra{aweto
{to e prvo sovesta ili su{testvoto (mislata), proizleguvaat nekoi
golemi pra{awa i problemi. Koe e potekloto na ~ovekot? Dali
potekloto na lu|eto e od majmunite ili od druga po~etna to~ka?
Ovoj vid na osovni problemi mora da bide re{en.
Evolucionizmot sega stana istoriska tvorba; sepak
mnogumina sé u{te ja izlagaat teorijata na evolucijata. Moè li
evolucijata da odi nanazad? Moè li da se slu~i naopaku? Moè li
da odi na Istok ili Zapad? Koj gi postavil nasokite na evolucijata?
Moè li nekoj sam da se postavi sebe si vo razvojna nasoka?
Tolku mnogu razli~ni nivoa treba da bidat pominati od ameba do
~ovek. Taa nasoka, nasokata kon povisokoto nivo i razvitok, koj
ja postavuva da bide takva? Zo{to toa se slu~uva kon povisoko
nivo? Moè li toa da odi nadolu ili strani~no? @ena da li~i na
ma` ili ma` da li~i na èna, so drugi zborovi dvata na~ina moàt
da se slu~at, dvata. Eden moè da bide napred, drugiot moè da
bide pozadi; moè da proizleze ovaa ideja. Nasoka. Koj ja
postavuva nasokata ènata da bide vakva, a maòt da bide takov?
Dali e toa re{eno od ma`, èna? [to e so na{ite predci? Tie ne
re{ile; univerzumot re{il. Mora da postoi nekakov vid na
centralna volja na univerzumot. Subjektot na taa volja e Bog.
Bog re{il deka maòt treba da bide vakov, deka ènata treba da
bide takva.
Komunisti~ki na~in e da se usvoi prirodata na priroden
zakon. No, prifa}awe bez osnovno razbirawe? Nekoj treba da gi
udri i zarobi tie momci. Bez dodavawe na energija, ne moè da
proizleze ne{to pogolemo. Su{testvo od povisoko nivo ne moè
da se razvie od ameba samo po sebe. Za da proizleze su{testvo od
povisoko nivo, mora da ima dvièwe na nekakov vid sila i
328
nadvore{na energija; nasokata treba da bide povrzana. So drugi
zborovi, silata mora da bide povrzana, da se pojavi dvièwe vrz
osnova na vrskata me|u subjekt i objekt.
Subjektot i objektot ne vleguvaat vo dejstvo kako
apsoluten minus, zapo~nuvaat dejstvo edinstveno kako plus.
Vrskata me|u subjekt i objekt sekoga{ e relativna relacija. Za da
se razvie od ameba, mora da postoi kooperativna strategija na
davawe i primawe dadeka se dodava ne{to ili mora da ima nekoj
drug minus koj {to vodi do razvitok. Preku toa, moè da se
proizvede povisoko nivo. Bez toa, ne moè da se slu~i razvitok.
So drugi zborovi, za da se razvie ne{to na povisoko nivo, treba da
postoi vtora energija. Potoa, isto taka, treba da postojat cel i
nasoka. Za da se slu~i evolucija, treba da ima nasoka. Nasokata e
apsolutno neophodna i toa treba da se znae. Isto taka, treba da se
ima krajna to~ka na nasokata, {to e celta. Neophodno e da se
razbere celta. Toa e va`no pra{awe.
Slednoto pra{awe e pra{aweto za silata. Pogledete ja
formulata na silata. Dali ima takva formula? Dali vlezna energija
i postojnata energija vo ~ovekot se isti? Energijata doa|a i
dejstvuva. Pa, dali mislite deka energijata po dvièweto i vlezneta
energija za zapo~nuvawe na dvièweto ostanuva ista? Zar ne
mislite deka tuka treba da se slu~i tro{ewe? Koga ve`bate, vie
tro{ite energija, to~no? Zatoa koli~estvoto vlezna energija i
postoe~ka energija ne se isti. Goleminata na energijata sekoga{ e
pomala po zapo~nuvawe na dvièweto.
Evolucionistite velat deka energijata e pogolema po
zapo~nuvawe dejstvo. Nema takva formula. Koga toa }e se slu~i,
svetot }e se svrti naopaku. Zatoa vi treba vtora energija. Za da se
ispolni pogolema cel, treba da ima vtora energija. Vtorata
energija e vozmo`na koga subjektot i objektot se obedinuvaat.
Toa e to~no. Toa e logi~no. Zar ne mislite taka? Koga ima
subjekt i objekt, se pojavuva pogolema energija. To~no? Zatoa
Bog za da gi unapredi realnite formi i za da ovozmoì nova
vrednost i cel sozdal vrska me|u subjekt i objekt, za da moè da se
razvie na poviskoi nivoa. Bidej}i Tvore~kiot princip e takov,
univerzumot moèl da bide sozdaden od mala materija.
329
3. Pogre{no e da se kaè deka svetot se rodil prirodno
Dene{noto komunisti~ko op{testvo veli deka ~ovekot bil

sozdaden preku evolucija. Toga{ kako bile rodeni ìvotnite pred
tie da stanat lu|e? Toa e problemot. Kako se rodil majmunot?
Pomislete za ovoj svet. Kako se pojavil ovoj svet? Dene{nite
nau~nici ili komunisti velat deka ovie ne{ta "do{le prirodno", no
toa e izmama. Kako se sozdala prirodata? Od kade do{la? Kako
se pojavilo sozdadenoto? Kako toa postoi bez da bide sozdadeno?
Komunistite velat deka toa proizleglo prirodno. Dali i edno
pijano isto taka ednostavno proizleguva samoto od sebe? Toe e
celosno nau~no! Kako proizlegol mikrofonot? Toj samo izlegol.
Na{eto telo e palata na misterii; toa e tolku misteriozno {to
milioni doktori po medicina ne moàt da go pretstavat vo celost.
Pa koga ste pra{ani: "Kako se sozdalo va{eto telo," moète da
odgovorite: "Taka, ednostavno se slu~ilo".
Prirodata ima mnogu nau~ni elementi, pa samata priroda
e ista kako Bog. Kako zaklu~ok, ni{to ne moè da proizleze bez
pri~ina. Da ja prilagodime teorijata na evolucijata, za su{testva
od povisoko nivo da proizlezat od ameba, dodeka amebata se
vpu{ta vo sozdavawe, mora da ima dodavawe na druga energija.
Taa energija stanuva plus. Toga{ dali moè samata ameba da ja
proizvede ovaa plus sila? Moàt li samite amebi da dodadat
energija? Dali tie imaat takva sposobnost? Ne. Za da bidat
premesteni na povisoko nivo, mora da bide dodadena pogolema
energija. Ako tie samite ne moàt da sozdadat energija, toga{ od
kade i kako taa se pojavuva? Dali e vospstaven Logosot? (Ne.)
Moè li g-dinot Kim ili g-dinot Park da se pogriì za Ali bidej}i
steknal nenadejna energija preku mutacija? Moè li da go stori
toa? (Ne.) Toe e edinstveno vozmo`no koga toj dobiva nekakov
vid injekcija ili konsumira ekstrat od xinseng, itn. Taka toj moè
da ima eksplozivna dimani~na energija. No, toj samiot ne moè
da go proizvede toa. Zna~i jas samiot ne moàm da se unapredam
sebesi. Toa e logi~en zklu~ok.
4. Kritikata na evolucijata vo odnos na ~ovekot
330
ôvekoviot ìvot ima objektivna pri~ina kako drug ìvot
vo univerzumot. @ivotnite formi, od mikroorganizmite do
povisokite ìvotni se sodavani vrz osnova na modelot na ~ovekot.
Evolucijata e samo edno gledi{te vrz osnova na rezultatot.
ôvekot, su{testvo so cel, od po~etokot bil obvrzen da se
sozdade. Spored taa zamisla, proizlegol univerzumot. Od
mikroorganizmite do povisokite ìvotni, nie site sme sozdadeni
preku edna principielna procedura.
1) Kritika na doktrinata na evolucijata vo odnos na lu|eto
Bidej}i lu|eto se rodeni i imaat ìvot, tie imaat pri~ina za

toa ra|awe i ìvot, isto kako koe bilo ìvo ne{to vo univerzumot.
Vsu{nost, Bog go sozdal sekoe ìvo su{testvo vrz osnova na
slikata ili modelot na lu|eto, od mineralite do povisokite ìvotni.
Spored ovaa razbirawe, tradicionalnata teorija na evolucijata na
ìvotot e zasnovana vrz gledawe na ni{to drugo osven na
rezultiraniot efekt.
Bidej}i univerzumot i site ne{ta se sozdadeni spored
modelot na lu|eto, toga{ od po~etokot, univerzumot bil sozdavan
so ograni~uvawa od lu|eto. Sekoe postoe~ko su{testvo, od
mikroorganizmite do povisokite ìvotni, vo soglasnost so modelot
na ~ovekot, e povrzano preku principielniot proces na
sozdavaweto. Od ovaa gledna to~ka, razvitokot na sozdavaweto
ne se slu~ilo nesvesno, tuku vrz osnova na edna jasna cel za
sozdavawe. Zna~i, sekoe sozdadeno ne{to po~nalo da postoi vrz
osnova na imawe cel za postoewe. Vsu{nost, sekoe su{testvo ima
dvojna cel na postoewe: nadvore{na cel i vnatre{na cel. Lu|eto ne
se isklu~ok. Nie imame cel na teloto i cel na duhot.
Zo{to lu|eto imaat dvojna cel? Izgleda deka toa samo bi
sozdalo problemi. Me|utoa, bidej}i postojat dvata sveta na
nadvore{nata materija i vnatre{niot duh, toga{ lu|eto kako centar
na univerzumot ne moàt da nemaat dvojna cel, so cel da gi
povrzat dvata sveta. Ovie dvojni celi ne treba da bidat vo koflikt
ili oddeleni edna od druga, tuku treba da se obedineti. Na{iot
ideal za postoewe kako lu|e moè da bide realiziran preku
harmonizirawe i obedinuvawe na dvojnata cel. Za da se obedini
331
dvojnata cel, nie treba da vospostavime red me|u niv, red koj
rezultira vo edna obedineta cel, koja e usovr{uvaweto na lu|eto.
Takov usovr{en ma` i usovr{ena èna se povrzuvaat so cel da se
obedinat.
Zo{to treba da se obedinat maòt i ènata? Pred da
zboruvame na taa tema, treba da ja razgledame Darvinovata
teorija na evolucijata. Evolucijata ne moè da se slu~i bez nekoe
dejstvo koe gi unapreduva i gi obedinuva su{testvata. Bidej}i
samata evolucija ne e pri~ina tuku rezultat, so cel da se slu~i
evolucijata, treba da postoi nekoja sila koja {to ja predizvikuva.
Taa sila bi bila onaa koja se obiduva da unapredi dve su{testva i
da gi kombinira me|usebno. Zna~i, evolucijata se slu~uva vrz
osnova na edna sila koja se obiduva da unapredi dve su{testva do
povisoko nivo.
Toga{, koj ja sozdal taa sila? Bidej}i evolucijata e
rezultat, samata evolucija ne moè da sozdade nasoka za da gi
unapredi su{testvata kon povisoko nivo. Mora da postoi nekoja
sila koja ja predizvikuva evolucijata. Taa sila í dava nasoka na
evolucijata. Toga{, zo{to silata ima nasoka? Nasokata ne moè da
bide sozdadena bez cel. Zna~i, dokolku postoe~koto su{testvo
nema svest za svojata cel, toa ne moè da ima nasoka. Dokolku
nema cel, nasokata se dviì kako {to saka. Zatoa, so cel dve
postoe~ki su{testva da se razvijat vo povisoko su{testvo, mora da
bidat pridvièni od edna sila za da se obidat da se unapredat i
kombiniraat me|usebno. Zna~i, so cel da se slu~i evolucijata,
postoe~kite su{testva mora da imaat nasoka i cel.
Evolucijata ne moè da se slu~i samata po sebe. Taa bara
relativna vrska. Isto taka, so cel da se slu~i nekoe dejstvo, dvete
strani mora da imaat korist od toa da stanat pogolemi. Ako
stranite stanat pomali, toga{ dejstvoto ne moè da se slu~i. Treba
da go znaete ovoj princip. Pri~inata zo{to maòt i ènata se
obiduvaat da se zdruàt vrz osnova na qubovta ne e bidej}i tie
sakaat da imaat zaguba. Tie se sakaat eden so drug o~ekuvaj}i da
steknat nekoj povisok razvitok.
Zna~i, dejstvoto na qubovta e dadeno za dobroto na
drugata li~nost. Nasokata na qubovta e za dobroto na drugiot.
Edinstveno nasokata za dobroto na druga li~nost moè da da ja
332
razvie sekoja li~nost da stane povozvi{ena. Osven toa, sé e
sozdadeno preku celta za ìveewe za dobroto na drugite. Zatoa,
dejstvoto ima dvojni karakteristiki, nasokata ima dvojni
karakteristiki i celta, isto taka, ima dvojni karakteristiki. (93-13)
2) Celta na postoeweto prethodi na postoeweto na su{testvoto
Dijalektikata ne dozvoluva nasoka i cel. Taa ne se

spravuva so osnovniot problem na dejstvoto. Dijalektikata ne se
zanimava so toa zo{to postoe~kite su{testva se obiduvaat da
dejstvuvaat i zo{to se obiduvaat da se obedinat. Bidej}i
dijalektikata nema nasoka sosredoto~ena na celta, razvivaweto na
dijalektikata e napraveno sosredoto~eno na nea samata. Vo
dijalektikata postoe~kite su{testva se razvivaat kon pogolemoto.
Pri objasnuvaweto na procesot na evolucijata od strana na
dijalektikata, ona {to ne moè da se razbere e objasneto so
mutacija. Toga{ zo{to se pojavuva mutacija? Koja e pri~inata na
dejstvoto, nasokata i celta na mutacijata. Samata mutacija ne
moè da bide pri~ina za kakvo bilo dejstvo, nasoka i cel.
Denes, koga maòt i ènata se sakaat, moè li nasokata,
dejstvoto i celta na nivnata qubov da bidat razli~ni od onie na
qubovta na na{ite predci vo staro vreme? Ne! Toga{ zo{to se
slu~uva mutacija vo qubota na lu|eto? Dokolku dosega
evolucijata se razvivala postojano, zo{to taa zaprela na nivoto na
lu|eto? Ako doktrinata na evolucijata e to~na, toga{ evolucijata bi
se razvivala i po nivoto na lu|eto. Zo{to zaprela so lu|eto? Toa e
problemot. Dali bidej}i lu|eto sakale da zapre na toa nivo? Dali e
vozmo`no evolucijata da zapre preku razmisluvaweto na lu|eto?
Ne! ôvekot sam ne moè da ja opredeli pozicijata na sopstvenoto
postoewe; toj e vo pozicija koja {to e predopredelena pred
negovoto sozdavawe.
Toa dokaùva deka svesta postoela pred sozdadenoto vo
univerzumot. Lu|eto ne moàt da go objasnat duri potekloto na
nivnite o~i. Nitu dijalektikata, nitu doktrinata na evolucijata moè
da objasni za toa. Vie }e mora da se borite protiv komunizmot vo
bliska idnina. Nie mora da ja uni{time teorijata na dijalektikata i
doktrinata na evolucijata. Koga ja uni{tuvame edinstveno
333
doktrinata na evolucijata, toga{ prirodno }e bide uni{tena
dijalektikata. Koja e sega{nata kriti~na tema? Problemot {to e
sozdadeno prvo: svesta ili materijata. Komunistite mislat deka
materijata do{la prva i kako rezultat na toa ima najviskoka
vrednost. Od druga strana, demokratskiot svet misli deka prva
do{la svesta.
Na{ite o~i se sostojat od materija. Od kogo se napraveni
o~ite? Onie koi mislat deka o~ite se sozdadeni sami po sebe mora
da se ludi. Isto taka, nosot ne se vrti, no o~ite se dviàt. Koga
nekoj e pra{an zo{to o~ite se dviàt, dokolku odgovori bidej}i tie
sakaat taka, toga{ toj moèbi e evolucionist ili materijalist. Celta
na o~ite e da gledaat. Ottuka, bidej}i nivnata cel e da gledaat,
o~ite se dviàt. So cel da ja ispolnat svojata cel, o~ite se dviàt.
Zo{to li~nosta trepka so o~ite? Bidej}i vodata isparuva, o~ite
trepkaat so cel da ja so~uvaat vla`nosta. Od druga strana. Nosot
na li~nosta ne se dviì duri ako na nego se zafati pra{ina.
Koja e celta na trepkite? Toa e da ja spre~at pra{inata da
vleze vo o~ite. Zo{to trepkite se sozdadeni takvi kako {to se?
Bidej}i tie sakale taka? Toa ne e ednostavna rabota, kako {to
nekoi moè da mislat. Ako nekoj ovde kaè deka e, jas }e go
iskaram velej}i: "Kolku lud ~ovek! Zamol~i!" Zna~i, koga o~ite
se otvoraat prvpat, bi znaele li tie deka postoi univerzumot?
"Postoi sonce, a bidej}i postoi i vozduh, }e se pojavi pra{inata i
vodata }e isparuva". Dali na po~etokot o~ite bi znaele takvi
ne{ta? Molam odgovorete. (Ne, ne bi znaele.) Zna~i ako lu|eto
moàt da kaàt deka o~ite evoluirale preku dijalekti~ki razvitok
za da bidat sposobni da se prilagodat na okolinata, iako o~ite ne
znaat za uslovite na sredinata, toga{ takvite lu|e mora navistina da
se ludi. Celta za o~ite postoi pred o~ite. Toa e, o~ite se sozdadeni
da bidat sposobni samite da se prilagodat na sredinata pred da se
pojavat. Zatoa, od materijata i svesta koe do{lo prvo? (Svesta!)
Vo odnos na problemot na potekloto na lu|eto, tie ne
evoluirale preku edna razvojna pri~ina vo samite lu|e - {to e
nare~eno ~ove~ka svest. Moralo da postoi edno prethodno
osnovno dejstvo, nasoka i cel vo sozdavaweto na lu|eto. Nitu lu|
eto nitu koe bilo drugo su{testvo koe postoi, evoluiralo i se
razvilo po sopstvena èlba. Tie mora da zapo~nale da postojat
334
kako supstancijalni tela imaj}i opredelena cel, dejstvo i nasoka.
Toga{ zo{to lu|eto se rodeni kako najvisokite ìvotni? Tie se
rodeni so cel da ja dostignat pozicijata na najvisokoto ìvotno i tie
se rodeni so nasoka da mora da prodolàt kako najvisoko ìvotno.
Treba da go znaete ova. (93-176)
Petti del
OBJASNUVAWE NA MATERIJALIZMOT
1. Marksizmot i ograni~uvaweto na negovata filosofija
Koj e Karl Marks? Dali e toj svetec? Marks ne moè da

pripa|a na rangot na svetci. Kako {to znaete, svetcite ne se onie
koi ìveele sosredoto~eno na lu|eto. Onie koi insistiraat na
sosredoto~uvawe kon lu|eto ne moàt da bidat svetci. (41-69)
***
Filosofijata veli deka podbucnuva~ e ~ovekot.
Zastapnicite na filosofijata sekoga{ predizvikuvale problem vo
istorijata. Vo slu~ajot so marksizmot, Marks igral najgolema
uloga vo razvivaweto na negovata filosofija na svetsko nivo. Toj
go storil ova so cel da gi apsorbira site drugi sistemi na mislewa
vo podra~jeto na negovata sopstvena misla. Spored toa, pod
vlijanie na marksizmot, svetskata kultura stanala sosredoto~ena
na lu|eto. Vo kombiniraweto op{testva sosredoto~eni na lu|eto,
ona {to vo dene{niot svet vnatre{no izigralo najgolema uloga se
filosofskite trendovi kako marksizmot. Me|utoa, patot na svetecot
ne e takov. Za svetcite centarot na ìvotot ne se lu|eto tuku Bog.
Na ovoj na~in tie se razlikuvaat od onie koi go poddrùvaat
marksizmot. Spored toa, sekoj koj ne go promovira Bog kako
centar, ne moè da pripa|a vo rangot na svetcite. (40-331)
***
Marksizmot i sli~nite teorii denes, ne se ni{to drugo
osven kratka filosofija. Filosofijata zapo~nuva od edinkata.
Potekloto na filosofijata e ~ovekovoto znaewe; taa ne proizleguva
od vrskata so Bog, koj e potekloto na ìvotot. Filosofijata se
stremi da se fokusira na postoeweto na ~ovekovata priroda,
pove}e od potragata po potekloto na ìvotot, koga se obiduva da
335
razbere {to zna~i da se bide ~ovek. Potekloto na ìvotot ne e
sledeno od filosofijata tuku od religijata. (41-69)
***
Ima{e period koga filosofijata se obide da go pronajde
Boga, no ne uspea. Otkaùvaj}i se od pronao|aweto na Bog,
filosofijata potpadna vo humanizam, kogo lu|eto najmnogu go
sakaat. Ovoj humanizam toga{ ponatamu padna vo
materijalizam, koj insistira deka materijata e najdobra. (18
dekemvri 1985)
***
[to go vodi dene{niot trend na misla? Filosofijata. Me|
utoa, filosofijata nema ni{to zaedni~ko so vistinskiot ìvot. Mora
da go znaete toa. Filosofijata ne e vo pozicija da gi razre{i
problemite na ìvotot. Filosofijata moè da bide predmet na
znaewe i ìvot, no ne moè da ja opredeli sodrìnata na ìvotot.
Vo ovaa smisla, filosofijata ne moè da spasuva ìvoti. Svetcite
ne se filosofi. [to pravele svetcite? Iako tie davale znaewe i go
naso~uvale ìvotot, nivnite u~ewa ne bile taktika da se zavladee
svetot. Nivnite u~ewa se razlikuvale od filosofskite. Kolku
pove}e nekoj znae, tolku pove}e se obiduva da vladee so svetot.
Zapadnata filosofija e filosofija na dominacija. Kolku pove}e
nekoj znae, tolku pove}e se obiduva da vladee nadminuvaj}i se
sebesi. Takva li~nost se obiduva da go promeni svetot
sosredoto~eno na sebe. Duri ako takva li~nost napreduva za
dobroto na svetot, problemot e vo toa {to go pravi toa
sosredoto~eno na sebe. Poradi ova, taa nasoka rezultira vo
materijalizam. Spored toa, najva`noto ne{to e {to e centarot.
Bidej}i filosofijata ne moè da gi razre{i osnovnite problemi na
~ovekoviot ìvot, ima vrednost samo na celite. (40-330)
2. Dva golemi trenada na misla
Svetot na duhot zapo~nal pred da bidete rodeni. Svetot

na va{eto okruùvawe isto taka zapo~nal pred da bidete rodeni.
Toga{, dali univerzumot se pojavil bez kakva bilo cel? (Ne!) Duri
i za da bide napraveno ova pijano ovde, moralo da ima pri~ina.
Moèbi ne znaete kako bilo napraveno pijanoto, no zaradi nekoi
336
harmoni~ki celi i naporite koi {to bile vloèni vo nego, pijanoto
moèlo da se sozdade. Toa zna~i, poradi toa {to bilo napraveno
nekoe vloùvawe, pijanoto moèlo da proizleze kako rezultat na
toa vloùvawe. Zna~i materijalnite ne{ta ne se pri~inata tuku
rezultatot.
Koga ste rodeni, {to doa|a prvo: potekloto na duhot ili
potekloto na materijata? Koga se ra|ate, svetot postoi isto kako i
duhot. Koe postoelo prvo? Deka materijata postoela prva ne moè
da bide potvrdeno. Vo odnos na problemot {to doa|a prvo me|u
materijata i duhot, dva golemi trenda na misli raspravaa vo
istorijata. Ako nemate duh, moète li da kaète: "Jas odam"?
(Ne!) Vie prvo mislite, a potoa pravite ne{to. Koga doa|a do
jadewe hrana, moète li samo da jadete hrana? Ne, va{eto
ramisluvawe doa|a prvo, a potoa po~nuvate so jadewe. Vo ovaa
smisla, {to e prvo? Vnatre{niot del, razmisluvaweto, doa|a prvo.
Toga{, me|u telesnata èlba i duhovnata èlba, koja e posilna?
@elbata na teloto ima ograni~uvawe; na primer, apetitot na
li~nosta e zadovolen po jadeweto dovolno hrana. Me|utoa, èlbata
na duhot nema ograni~uvawa. Taa izleguva, go nadminuva sekoe
ograni~uvawe. Ova moète jasno da go znaete vo va{ite ìvoti.
(27-55)
***
Istorijata na lu|eto se razvivala kon izvesna cel.
Neophodnite sredstva za ispolnuvawe na taa cel se mislata i
teorijata. Ona {to e sosredoto~no na materijata e nare~eno
materijalizam, a ona koe {to e sosredoto~eno na duhot e
nare~eno idealizam. Demokratskiot svet se ravil
sosredoto~uvaj}ki se na religijata i na kulturata, koi se vo
podra~jeto na idealizmot. Me|utoa, svetot sé u{te se bori me|u
materijalizmot i idealizmot. (20-302)
***
Kakvi vidovi pogledi na svetot postojat denes?
Materijalisti~kiot pogled i idealisti~kiot pogled. Tie dvata se vo
konflikt. Dali moàt da se obedinat? Ne, toa e nevozmo`no. Lu|
eto se sostojat od duh i telo. Duhot ne moè da bide analiziran i
upravuvan od realisti~niot metod. Svetot na duhot ne moè da
bide razbran od materijalniot svet. Me|utoa, iako izgleda deka
337
svetot na duhot nema kakva bilo konkretna su{tina, toj moè da
go kontrolira realniot svet. Vo taa smisla, dodeka materijalniot
svet moè da bide analiziran od vnatre{niot svet na duhot na
najvisokoto nivo, svetot na duhot ne moè da bide analiziran i
razre{en od materijalniot svet, bidej}i negovoto nivo e mnogu
nisko. (28-151)
***
Dene{niot svet e podelen na dve grupi: leva i desna, ili
materijalizam i idealizam. Tie, eden den vo bliska idnina, }e se
soo~at edna so druga. Dali }e bide moment na radost ili uàs
koga }e go storat toa? Toa e problemot. Dokolku uàsot go
okruùva nivnoto soo~uvawe, toga{ svetot }e se soo~i so smrtta.
Od druga strana, ako se sretnat vo radost, svetot }e bide sre}en.
Dokolku tie se obidat da vospostavat eden svetski sistem preku
zakana i uàs, toga{ svetot }e zavr{i. Od druga strana, ako tie se
obidat da se obedinat preku mir i radost, toga{ svetot moè da
ìvee zasekoga{. (9-319)
***
Duhot se stremi da go bara najvisokiot ideal. Toj se
obiduva da go dostigne Boga. Teloto e alatka za ostvaruvawe na
na{iot ideal. Me|utoa, za da se realizira na{iot ideal se baraat
napor, izdr`livost i samo`rtvuvawe. Postoi tenzija me|u ona kon
koe {to se stremi teloto i ona koe {to go bara duhot. Dodeka
duhot go bara svetot na verata, teloto go bara svetot na razumot.
Poradi ova, vo ~ovekovata istorija se razvile dva konfliktini
pogleda. Bidej}i edniot pogled e racionalen i nadvore{en, toj
istaknuva superiornost na teloto. Na primer, fizi~kot
zadovolstvo, fizi~kata ubavina i interes vo naukata, bara fizi~kata
realnost. Drugiot pogled, sosredoto~en na religioznata tradicija,
ja istaknuva vrednosta koja go nadminuva teloto. Zakonot na
duhot, vrednosta i Bo`jeto otkrovenie, koi se od podra~jeto na
duhot, ne moàt da bidat objekt na nau~no potvrduvawe. Ovie
dva pogleda, koi nie moème da gi vidime vo na{ite ìvoti, se
potekloto na dve ideologii vo dene{niot svet.
Demokratskiot svet, ili slobodniot svet, zapo~nal i se
razvil od religioznata tradicija. Osnovata na modernata
koncepcija na demokratijata moè da se najde vo Bibliskiot stih:
338
"Bog go sozdade ~ovekot po Svoja slika." Ova zna~i deka
demokratskiot svet gi po~ituva lu|eto, bidej}i se Bo`ji deca. Toj
maksimalno im obezbeduva mo`nosti na izbor, bidej}i
~ovekovoto odnesuvawe ne moè da ima vrednost dokolku ne e
slobodno iskaàno. Od druga strana, komunizmot e rezultat na
ponadvore{en, svetoven trend na mislewe. Po prou~uvaweto na
Francuskata revolucija i prosvetitelstvoto, Marks insistiral na
rekonstrukcija na op{testvoto so sila, preku zavr{uvawe so verata
vo Bog, i preku dodavawe na sociolo{ki metod. Marksoviot
sociolo{ki metod e vrz osnova na poreknuvawe na Bo`jeto
postoewe. Me|utoa, koj e rezultatot od marksizmot vo istorijata?
Iako nekoi lu|e sé u{te go poddrùvaat, marksizmot koj vladee{e
70 godini vo Sovetskiot Sojuz, zavr{i so tragi~en pad. Preku
la`ni obvinuvawa bea `rtvuvani ìvotite na okolu 1.5 milioni, lu|e
so cel da se vospostavi cvrst sistem na komunizam, no svetot na
pravdata i napredokot koj {to Marks go vetil ne moè da se
pronajde vo komunisti~koto op{testvo. Zemjite koi gi
poddrùvaat dvete golemi ideologii me|usebno se soo~uvaat, a
celoto ~ove{tvo e zapla{eno od uàsna destruktivna sila koja
svetot nikoga{ ne moèl da ja zamisli.
1) Tekot na istoriskiot razvitok i komunizmot
Onie koi ja oblikuvale istorijata vo minatite vekovi bile

lu|e so dobri du{i, imeno intelektualci. Ako gi sporedime
istoriskite periodi so delovi od ~ovekovoto telo, bi moèle da
kaème deka ovoj period e period na glavata. No, vo periodot koj
gi okruùval Prvata i Vtorata svetska vojna, vojnicite, imeno lu|
eto so sila vlijaele na svetot voveduvaj}i go vo drug period -
period na tupanicata. Sega nie vleguvame vo drug period
sosredoto~en na zemjodelcite i rabotnicite - periodot na stapaloto.
So cel neboto da vrati sé od Satanskiot svet, istorijata mora da se
razviva na takov na~in. So drugi zborovi, ~ovekovata istorija e
Bo`jata istorija na providenieto na obnovata.
Mnogu lu|e so dobri duhovi stojat na Nebesnata strana i
najmnogu intelektualci od demokratskiot svet koi go vodat
slobodniot svet denes, vklu~uvaj}i ja Amerika, se lu|e koi
339
veruvaat vo Bog. Sega, malku po malku, Satanata se li{uva od
negovata glava i telo i kone~no }e bide isteran vo celost. Koga
~ove{tvoto, koe be{e zgazeno od nozete na Satanata, be{e
vrateno nazad od Bog, Satanata se soo~uva so neizbe`na sudbina
da bide eliminiran pred Bog. Bidej}i ~ove{tvoto ne moèlo
pove}e da go sledi Satanata, toj ja osnoval ateisti~kata ideologija
na komunizmot, so namera da go spre~i ~ove{tvoto da go sledi
Boga. Site vie treba da go znaete toa. Od ovaa pri~ina nie sega
moème da vidime svetski fenomeni na podelba koja e poradi
Satanata. Ima podelba vo glavata i vo rakata. Glavata go
simbolizira Boga i moè da bide nare~ena informativen organ na
teloto. Organite koi gi voo~uvaat site ne{ta se vo glavata. Svetot
e razbran preku sedumte otvori na liceto, imeno ustata, nosnicite,
o~ite i u{ite. Satanata i zlite ne{ta treba da bidat celosno otse~eni
preku ovaa mreà na intelegencija, koja go pretstavuva brojot
sedum. Zatoa Satanata gi upotrebuva svoite krajni sili za da
pobegne.
Satanata, koj edna{ mu se protivstavil na Bog, sega go
priznava Bog. No, sega, vo ovoj period na Poslednite denovi
koga Satanata mora da go otkrie svojot vistinski identitet, toj se
trudi da se porekne sebesi i da go porekne Boga, za nikoj da ne
bide oboùvan. Komunizmot e takva ideologija. Isto taka,
komunizmot e ideologija koja se obiduva da go spre~i
~ove{tvoto da se vrati na Bog. Komunistite odrùvaat sostanoci
no}e. Tajnite naredbi i tajnite detali se doneseni no}e. Tie isto
taka se sre}avaat pod zemja. Nasproti toa, demokratskiot svet gi
pravi site ovie ne{ta preku den. Zatoa komunisti~kata partija e
dvièwe ~ija cel e globalna komunizacija, pravej}i go celiot svet
Satanski. Bog e proedopredelen da vladee so svetot, no poradi toa
{to se pojavi Satanskata sila na komunizmot ~ija cel da vladee so
svetot, Bog ima golama glavobolka.
2) Vistinskiot karakter na materijalizmot
Sega Bog i Satanata se borat za ~ove{tvoto. Biblijata

tvrdi deka Satanata go odzel avtoritetot na neboto i e vladetel na
zemjata. Zatoa Bog mora da ja vrati vlasta na neboto i na
340
zemjata. Dolgo vreme pred Prvata svetska vojna, Neboto go
poseduva{e duhovniot svet. Bidej}i Neboto be{e sopstvenik na
duhovniot svet, Satanata mora{e da dojde na zemjata i so
zapo~nuvawe na vojna, zapo~na period vo koj Bog i Satanata se
borat za svetska mo}. Li{en od globalniot duhoven svet, Satanata
go mobilizira{e svetot da se protivstavi na nebesniot svet. [to
zna~i toa? Hristijanskata globalnata kulturna sfera i kulturnata
sfera na Satanata zapo~naa da se borat me|usebno. Isto taka vo
duhovniot svet, sosredoto~en na hristijanskata kulturna sfera, ima
bitka protiv Satanata. Na istiot na~in ima globalna borba na
zemjata me|u duhovniot Bog koj e obedinet so hristijanskite
zemji i Satanata koj e obedinet so zemjite protivstaveni na
hristijanstvoto.
Bidej}i ovoj svet e pod negova vlast, Satanata be{e
sposoben da ja vodi intelektualnata elita i gornite klasi da se
obedinat vo sprotistavuvawe na Bog. Ovaa bitka se slu~i pred
Prvata svetska vojna. Toa be{e vremeto koga povisokata klasa,
koja ja drè{e vlasta vo svetot, go mobilizira{e Satanskiot svet i
go napadna Bog. Povtorno, vo odnos na ~ove~koto telo, Satanata
ja mobilizira{e glavata da mu se protivstavi na Neboto. Toa be{e
Prvata svetska vojna. Potoa, bidej}i Satanata ja zagubi glavata,
toj se svrte od gornata klasa na srednata klasa. Toj be{e turnat do
toa nivo. Periodot na vratot pomina i zapo~na periodot na rakata,
imeno periodot na mo}ta. Toj se obide da se sprotistavi na Bog
so sila. Ova be{e period na militarizam koj soodvetstvuva na
srednata klasa. Periodot na militarizmot manifestira{e stav deka
sé }e te~e edinstveno so sila. Toa be{e Vtorata svetska vojna.
Satanata be{e turnat do nivoto na srednata klasa. Vo odnos na
~ove~koto telo, vo taa to~ka, Neboto prezede sé nad kolkovite.
Zatoa Satanata koj be{e isturkan nadolu, nema{e izbor osven da
se naso~i kon samoto dno. Taka zapo~na erata na nogata. Ova e
erata na rabotnicite i zemjodelcite, koi se posleden obid na
Satanata da zaìvee. Preku komunizmot, Satanata ja povika
zdruènta najniska klasa. sosredoto~ena na rabotnicite i
zemjodelcite. Ova e samoto dno.
Taka Satanata go dostigna najniskoto nivo i koga }e bide
izbrkan ottamu, }e nema kade da odi. Bidej}i }e nema kade da
341
odi i nema da bide oboùvan od ~ove{tvoto, toj sozdade edna
ateisti~ka ideologija so cel da go spre~i ~ove{tvoto od
oboùvawe na Bog, isto taka. Zatoa ovaa ideologija e nare~ena
Erthizam - Materijalizam. Nare~ena e i Ekonomizam. Toj se
obiduva da vladee so svetot preku ekonomijata. Marksizmot e
filosofija na ekonomijata. Toa e ideologija koja se stremi celosno
da go otstrani elementot na srceto, vnatre{niot Bog, i e
opredelena isklu~ivo da go poseduva ~ove{tvoto.
Koga go gledate ova, site mora da sfatite kolku Satanata
e podmolen i prepreden. Zatoa vie treba da razberete deka
komunizmot e Satanskoto znaewe i mudrost. Bidej}i
komunizmot e dvièwe koe {to se obiduva da go osvoi svetot ne
preku vozdignuvawe na ~ove{tvoto, tuku preku vozdignuvawe na
materijata, komunistite í dadoa pogolem prioritet na materijata
otkolku na lu|eto. Komunistite mislat deka ~ove{tvoto evoluiralo
od materijata i ne ja priznavaat vrednosta na lu|eto. Izvorno,
ima{e vrednost vo lu|eto koi pravea ne{ta sosredoto~eni kon
Bog; no bidej}i seto toa be{e poreknato, svetot stana svet na
materijalizmot. Zatoa e polesno da se otstrani edna li~nost
otkolku da se uni{ti edna ku}a. Dokolku postoi izbor me|u
uni{tuvawe na edna ku}a ili ubivawe na 10 lica, }e bide izbrano
vtoroto. Nema problem duri ni so osloboduvawe od mnogu lu|e.
Ovoj vid "izam" sega go rakovodi svetot.
Dokolku povisokata klasa ja ispolne{e svojata
odgovornost, imeno glavata i teloto, svetot na nogata sega }e
be{e pod kontrola; no bidej}i taa ne uspea vo svojata
odgovornost, nogata moè da odi naokolu i da predizvikuva
problemi. Ako demokratskiot svet ja ispolne{e svojata
odgovornost i gornata klasa (vratot) i so srednata klasa (teloto) se
obedinea so Gospodarot, sozdavaj}i normalno telo, svetot moè{e
da se obedini. Bidej}i ova ne se slu~i, toa e kako sé da umrelo.
Site sozdadeni ne{ta se materija. Dokolku ovoj "izam"
{to ja saka materijata e tolku opredelen da vladee so svetot, toga{
nie treba da razmislime kako da gi nau~ime lu|eto kakvi treba da
stanat vo korist na Tvorecot. Toga{ razumen e principot deka
"izmot" sosredoto~en na Tvorecot i na qubovta za vlasta na
Tvorecot treba da bide nekolku pati posilna od "izmot"
342
sosredoto~en na site ne{ta i na qubovta za vlasta na Sovetskiot
Sojuz, sosredoto~en na materijalizmot. Ovoj princip treba da vi
bide celosno jasen. Kaàno e deka ~ove{tvoto evoluiralo od
pravta na zemjata. Me|utoa, po~vata go zapo~nala svoeto
postoewe za ~ove{tvoto. Ako ne go raberete ova pravilno,
svetot }e stane Satanski svet. Vie mora da razberete deka misijata
na na{ata Obedinuva~ka crkava denes e da go razjasni ova. Zatoa
edinstveno ako site vie go sru{ite Satanskiot svet, toga{ svetot }e
bide na{. Ova e na{iot Unifikacionizam. Vie mora da znaete deka
idealniot svet za prv pat }e se pojavi koga Neboto }e gi zeme
duhovniot i fizi~kiot svet koi Satanata nadvore{no gi rakovodi i
moè da gi kontrolira. Dali rabirate?
Mora da znaete deka site nie prvo mora da se oddelime
od Satanskata vlast. Dosega ~ove{tvoto se bore{e za teritorija i
za narod. Materijalizmot e teorija koja se stremi da gi zarobi
telata na lu|eto. Toa e li{eno od kakva bilo koncepcija koja né
povrzuva so duhovnosta i so kosmi~kata cel na nebesniot zakon i
ve~niot ìvot. Ovoj svet mu pripa|a na ~ove{tvoto.
No, osnovata na materijalizmot e istoriskiot pogled na
ekonomijata i toa odrùva svet vo korist na materijalizmot. Me|
utoa, demokratiajata go stava samoto ~ove{tvo vo centarot.
Vsu{nost, site vidovi marksisti~ki teorii, kako {to se teoriite za
vrednosta na trudot, vi{okot na vrednosta, dijalekti~kiot
materijalizam i istoriskiot materijalizam vo celost se sprotivni na
vistinata i nudi opravdanost na nasilna revolucija.
3) Alternativata na materijalizmot
[to e ateizam? Ateizmot veli deka nema Bog.

Materijalizmot, sosredoto~en na materijata, i humanizmot se
ateisti~ki teorii. Ateizmot e sosredoto~en edinstveno na sebe.
Zo{to propadna edna imperija kako Rim? Bidej}i ne be{e
obedineta so Bo`jite pricipi na pri~ina i rezultat, Bo`jiot princip
na sovr{enstvoto i Bo`jiot tvore~ki princip. Koja e pri~inata?
Samovloùvaweto. [to }e napravi Bog po vloùvaweto vo Samiot
sebe? Toj }e pobara qubov. Iako Bog vloùva sé, Bog ima
343
potreba od qubov. Toj se vloìl Sebesi za ne{to pogolemo. Toa e
dolnata linija.
Rim, koj gi ima{e svoite o~i na svetot, se nadeva{e za
sovr{en svet sosredoto~en na Rim; no, ne se vloì sebesi
dovolno. Dodeka se soo~uva{e so svetot toj ne ja vloì svojata
zemja dovolno. [to }e se slu~e{e dokolku Rim se `rtvuva{e i se
vloè{e sebesi? Svetot }e se obedine{e so Rim. Ako gi sporedite
osnovnite koreni na Bogizmot, teizmot i materijalizmot, stanuva
mnogu o~igledno. Koga ateizmot, vo odnos na teizmot, tvrdi
deka vo socijalniot sistem ne postoi Bog, toga{ toa vo nego
samiot doveduva do destrukcija i samoizma~uvawe. Pod toj
sistem, kolku pove}e sila e sozdadena, ima pogolemo
iscrpuvawe. Na ovoj na~in ne moè da bide obezbedena
dviè~kata sila na qubovta. Komunistite se pojavija
sosredoto~eno na op{tata sopstvenost, no zo{to op{tata
sopstvenost dostignuva pomalku od li~nata sopstvenost?
Ova e problemot. Od gledna to~ka na op{tata
sopstvenost, site grupi koi poseduvaat pravo na sopstvenost
sosredoto~eni na profitot na grupata mora da stavat pogolema
va`nost na li~niot otkolku na profitot na grupata. Dokolku se stori
taka, dejstvuva. Dali razbirate? Partijata mora da ima pogolema
grià za edinkata otkolku za posakuvaniot sopstven profit. Ova
zna~i deka profitot ne í pripa|a na Partijata tuku deka, isto taka,
ima povisok privaten sopstvenik. Takva ideja ne be{e ostvarena.
Edinkata sekoga{ mora{e da ìvee za dobroto na grupata. Nema{e
koncepcija i Partijata da ìvee za edinkata. Toa e Satanata; toa e
nare~eno sistem na diktatura. [to e na Satanskata strana? Partijata
sosredoto~ena na Partijata; toa e apsolutizam. Nema "izam" koj
bara ìveewe apsolutno za pomaliot del ili pokaùva deka
Partijata postoi za dobroto na edinkata i na semejstvoto. Toa e
Satanata. Zatoa toj ja vle~e edinkata vo pekolot. Bidej}i edinkata
ne moè da ja ostvari recipro~nata osnova na sovr{enoto dejstvo
na davawe i primawe, stanuva bezvredna i potpolno uni{teno
postoewe. Zatoa taa moè da odi edinstveno vo pekolot. Dali
razbirate {to zna~i toa?
Komunizmot e edna kontradikcija. Logi~na kontradikcija
e se da postavi diktatorski reìm sosredoto~en na rabotnicite i
344
farmerite. Takva logika ne moè da stane sovr{ena logika.
Sovr{enstvoto ima potreba da postoi davawe i primawe. Moète
li sami da go ostvarite sovr{enstvoto? Ako toa be{e slu~aj, Bog,
koj e najgolemiot sovr{en subjekt, moè{e da se po~uvstvuva
zadovolen da bide sam so sebe no, toj go sozdade svetot so cel da
traga po podra~jeto na sovr{enata qubov vo odnos so objekt.
Zatoa, nie mora jasno da razbereme deka logikata na qubovta e
zasnovana vrz potekloto na sozdadenoto i mora da se razvivame
vo toj kontekst. Zar ne e taka? Toa zna~i deka toa nikoga{ ne
moè da bide oddeleno. Ako gi zemete predvid razli~nite gledi{ta
kako {to se individualnite ili edno semejno, tie treba da bidat
povrzani so sr`ta. Zatoa nie morame sé da sosredoto~ime na
iskrenoto podra~je na qubovta. Taa nasoka e neizbe`na, bez
razlika na toa dali ìveete na istok ili na zapad.
Ako postoi ne{to dobro, Partijata saka da go dobie toa i
ne saka da go dade na edinkata. Ako ima ne{to dobro, grupata ne
bi trebalo da ja naso~uva svojata èlba za poseduvawe. Bez
qubov ova e nevozmo`no. Roditelite, koi se vo pozicija na
subjekt, ne ~uvaat ne{to dobro za sebe, tuku poradi qubovta
sakaat da go dadat na svoite deca. Tie sakaat da davaat dodeka ne
se isto{tat sebe si. Vo ovoj svet, takva qubov ne postoi. Lu|eto se
sosredoto~eni na èlbata za poseduvawe i ne mislat da dadat ona
{to e nivno na nekoj drug. Zatoa roditelite ne pokaùvaat nikakvo
razbirawe za svoite deca. Sé e zaka~eno na Satanskata strana
sosredoto~ena na individualizmot. Zatoa, vo takov svet ve}e e
uni{teno mestoto kade ovaa qubov moè da se realizira. Od taa
pri~ina individualizmot i èlbata za poseduvawe mu pripa|aat na
Satanata.
@elbata za poseduvawe sosredoto~ena na qubovta ne e
za materijalni ne{ta tuku za ideal. Sé moè da bide `rtvuvano za
toj ideal. Sekoj aspekt na ìvotot posakuvan od ~ove{tvoto,
vklu~uvaj}i go i sopstveniot ìvot, moè da bide `rtvuvan. Zna~i
deka ovaa dimenzija e poinakva. Bez razlika kolku `rtvi se
napraveni, toa ne pretstavuva problem za ~ove~kiot ìvot. Me|
utoa ova ne e slu~aj so idejata za poseduvawe sosredoto~ena na
edinkata. Nikoj ne moè da odi na povisoko nivo vo ramkite na
taa koncepcija. Site vie go znaete komunizmot, no zapametete
345
deka idejata na komunizmot e ideologija sosredoto~ena na
materijata. Toa ne e ideologija sosredoto~ena na Boga. Na ist
na~in, {to e demokratijata? Toa e "izam" sosredoto~en na lu|eto.
Ako e taka, {to e izvorniot Adamizam? Toa e patot na vistinskata
qubov: dokolku edinstveno postoi vistinska qubov sé }e bide
razre{eno. Ako e taka, od kade zapo~nuva vistinskiot
qubovizam? Zapo~nuva od Bog. Vo toj slu~aj, koga }e pra{ame
na kakov vid na okolnosti se nadeva ~ove{tovoto, toa ne e svet
vo koj nie dobro jademe i ìveeme. Namesto toa, toa e svet na
vistinski qubovizam.
3. Dijalekti~kiot materijalizam i alternativata
1) Osnovnata gre{ka na Hegel
Dijalektikata na Hegel e pogre{na. Dali znaete kade da ja

prepoznaete koncepcijata nare~ena "borba" koja se nao|a vo
Hegelovata dijalektika? Dokolku istraùvame podlaboko vo duhot
na ~ove{tvoto, otkrivame deka svesta i fizi~kiot duh se borat.
Zna~i, Hegel mislel deka taa borba postoi tamu od po~etokot.
Toj pogre{no protolkuval, mislej}i deka ovaa borba bila eden
vroden del na svetot koj Bog go sozdal. No, na ovaa
interpretacija í nedostasuva razbirawe za padot na ~ove{tvoto.
Ova e negovata osnovna gre{ka.
Koga podlaboko go istraùvate dlabokiot duh na gre{noto
~ove{tvo, }e otkriete deka dva protivstaveni duha, svesta i
fizi~kiot duh, se konfrontiraat me|usebno. Ovaa konfrontacija e
zad ~ovekoviot istoriski razvitok. Ako go analizirame gre{noto
~ove{tvo, moème da vidime deka ~ovekot otelotvoruva dve
protivstaveni prirodi. No, bila sozdadena teorija koja tvrdi deka
univerzumot isto taka se razvival na toj na~in i Bog go sozdal
~ovekot kako su{testvo koe gi otelotvoruva tie dve protivstaveni
prirodi. Komunisti~kata ideologija gi analizira site ne{ta i go
razbira razvitokot na istorijata od dijalekti~ka gledna to~ka. Tie
propagiraat teorija na borba vo koja socijalnata realnost e
podelena na povisoka i poniska sfera i kade istorijata se razviva
preku konfrontacijata na tie dve sferi. Zatoa tie sozdale teorija
346
koja tvrdi deka ona {to postoelo porano mora da bide uni{teno za
dobroto na razvitokot.
Hegelovata dijalektika zazela pozicija deka ~ove{tvoto
ne e gre{no. No vsu{nost, sprotivnoto e vistina. Zaradi padot na
~ove{tvoto, svesta i fizi~kiot duh zapo~nale me|usebno da se
protivstavuvaat i da se borat. Sozdadenoto ~ove{tvo izvorno
nemalo kakva bilo kontradikcija vo sebe. Nam apsolutno ni e
potrebno supstancijalno dvièwe koe odrùva takvo gledi{te, koe
e obedineto so standardot na izvornoto sozdavawe. Hegel ja
smetal protivstavenosta kako nasledena na "pazarot na ìvotot".
Toj, Hegel, ja smetal protivstavenosta kako prirodna za
sekojdnevniot ìvot i deka religijata e ~udna. Me|utoa,
Hegelovata misla i negovata formulirana teorija se vo osnova
pogre{ni. Pogre{no e da se smeta gre{noto ~ove{tvo kako ne{to
{to izvorno bilo sozdadeno taka. Zatoa nie brzo treba da
istakneme i da promovirame koncepcija deka ~ove{tvoto
zgre{ilo.
Vo ramkite na ~ove{tvoto svesta i fizi~kiot duh me|
usebno se borat. Pro{iruvaweto na tie dva entiteta na krajot
predizvikuva podelba na svetot vo demokratija - spiritualizam i
komunizam - materijalizam. Preku razvivaweto na ovie dva
entiteta, ètvata e manifestirana kako Posledni denovi, {to e
fenomen na sega{nosta. Od takva gledna to~ka, kako na{ata
Obedinuva~ka misla treba da se spravi so ovaa tema? Bidej}i
po~etnata to~ka bila pogre{na, nie treba da se vratime do
potekloto, koe e edna povisoka dimenzija.
Koja izvorna ~ove~ka forma }e sozdade povisoka
dimenzija? Toa ne e forma kade {to svesta i fizi~kiot duh se borat
me|usebno, tuku pove}e e forma kade {to svesta i fizi~kiot duh se
obedineti. Od gledna to~ka na standardot na apsolutno i ve~no
edinstvo duhovniot svet i fizi~kiot svet treba da stanat edno.
Dosega site nie bevme la`ni. Pogledenete se sebesi. Zo{to ste
pogre{ni? Vie se borite so needinstvoto na va{ite duh i telo.
Kako toa moè da bide nare~eno vistinsko? Koga dvajca se borat
moàt li da stanat vistinski? (Ne.) ôve{tvoto vo ovaa sostojba na
gr{nost e vnimatelno ispitano i pronajdena e kontradiktorna
logika nare~ena dijalektika. Site otkritija napraveni od lu|e kako
347
Hegel proizlegoa od prou~uvaweto na gre{noto, voinstveno
~ove{tvo. Sega, filosofite obi~no ne ja razbiraat koncepcijata na
padot i koga tie go ispituvaat duhot velat: "izgleda deka e vaka" i
se pojavuva ne{to pribli`no na dijalekti~kiot princip. Gledaj}i go
~ovekot od to~ka deka e ve}e gre{en, moè da í bide dadena
golema doverba na teorijata na potekloto na borbata. Dokolku go
analizirate duhot na ~ove{tvoto, postojat jasni dokazi od borba
pravej}i ovaa teorija da izgleda sosema dvoli~no.
2) Gre{kata na dijalekti~kata teorija
Komunizmot veli deka sé se razviva bidej}i ima sila vo

makrokosmosot. Tie prvo go prepoznavaat okolniot svet, a potoa
ja razvivaat logikata. So cel da postoi sé, mora prvo da postoi
sredina vo koja toa postoewe moè da opstane. Tamu mora da
postoi voda, zemja i vozduh. Ova se potrebnite, apsolutno
neophodni uslovi na sredinata. Ako go analizirate nivniot
argument, kade e po~etnata to~ka na sredinata koja ovozmoùva
evolucija? Ne moè da postoi. Toa e kontradikcija. "Od kade
zapo~nala sredinata za poddr{ka na ìvotot?" "Prirodno". "Ako
kaète prirodno, spored koj zakon?" "Poradi silata". "No, kako e
sozdadena silata?" Silata ne moè da se sozdade samata od sebe.
Bidej}i postou sila, treba da postoi i recipro~na osnova. Istoto e
vistina i za nau~nite fenomeni: nemoè da postoi nikakvo dejstvo
ili dvièwe dokolku nema recipro~na osnova koja e povrzana so
celta. Dokolku e taka, {to e potrebno pred da moè da postoi
silata? Potrebna e recipro~na osnova. Treba da ima koncepcija na
subjekt i objekt so cel da se priznae recipro~nata osnova. Treba
da postoi osnova za zaedni~ka cel za da moàt subjektot i
objektot, plus i minus, da zapo~nat dejstvo na davawe i primawe.
Zatoa fenomenot na silata ili dejstvoto moè da bide sozdadeno
vo ramkite na vlasta na zaedni~kata cel na silata. Ako e taka,
toga{ dijalektikata koja {to komunizmot ja poddrùva e
razotkriena kako la`na.
Komunistite velat deka imalo ne{to sprotivstaveno na
potekloto i deka preku borba tie }e se obedinat. Potekloto i ona
{to mu se protivstavuva se celosno razli~ni koncepcii. Tie imaat
348
razli~ni sferi na cel. Dali tie moàt da se obedinat dodeka imaat
razli~ni sferi na cel? Tie ne velat deka izvorno imalo poteklo i
ne{to protivstaveno na toa poteklo. Poto~no, tie velat deka tamu
prvo postoel nekoj protivstaven element koj mora da pomine niz
eden tek na borba so cel da go dostigne potekloto. Me|utoa,
recipro~noto dejstvo edinstveno moè da se slu~i vo granicite na
sferata so zaedni~ka cel. Toa apsolutno ne moè da bide
sozdadeno vo sostojba koja bi donela negativni i uni{tuva~ki
rezultati. Zaemnoto dejatvo na davawe i primawe se pojavuva vo
edna sfera kade {to e vospostavena op{tata cel. Od ovaa gledna
to~ka dijalektikata na komunizmot e vo osnova pogre{na. Sé
postoi recipro~no. Koga objektot e izbran, celta avtomatski
samata se razjasnuva. Taa cel ima duri pogolema vrednost od
zbirot na dvata entiteta. Zna~i dvete ne se obedinuvaat poradi
zaemnata protivstavena konfrontacija, tuku za ispolnuvaweto na
op{tata cel. Ova e osnovnata ideja na Obedinuva~kata crkva. So
ovoj dokaz moète da ja svrtite ovaa la`na teorija naopaku, a
teoriite na istoriskiot materijalizam, ekonomijata i site Marksovi
teorii }e se dokaàt la`ni.
[to e komunizmot? Toj ne priznava nitu subjekt, nitu
objekt. Isto taka nema nitu nasoka, nitu cel. Odnosot na subjektot
i objektot e borben. Tie se obedinuvaat preku konflikt. Kade
postoi takov zakon na zemjata? Dali e toa vozmo`no? Dali toa
zna~i deka maòt i ènata ili duhot i teloto se obedinuvaat preku
borba? Tie velat deka duri i da postojat subjekt i objekt,
"materijata doa|a prva, a ne duhot. Duhot e nusprodukt na
materijata." Tie samo gi svrtuvaat ne{tata naopaku. Toa lo{o
mom~e Satana! Dodeka toj veli "nasokata e borba", se stremi da
ostvari nasoka karakterizirana od borba. Ova ne e nasoka kon
mir. Toj veli: "Obedinuvaweto treba da vidi krv, a koga vie
gledate krv ima obedinuvawe."Ova go prekr{uva principot na
istoriskiot razvitok isto kako i principot vrz koj postoi
univerzumot. Silata e sekoga{ proizvedena preku zaemno dejstvo
na davawe i primawe me|u subjektot i objektot. Subjektot i
objektot nemaat davawe i primawe so cel me|usebno da si
na{tetat. Koga se otkinati glavite, ne moè da ima dejstvo na
davawe i primawe. Na primer, za vreme na adolscentnosta koga
349
doa|a do sredbi, maòt saka da sretne èna kako partner i obratno.
Koga se sre}avaat, tie treba da se dopa|aat eden na drug. Sé
dodeka nema plus ili doìveano blagodet, nikoj apsolutno nema
da se prepu{ti. Nekoj ne saka da dava. Ako stane jasno deka
nekoj }e ima pridobivka od vrskata i deka toa nema da predizvika
kakva bilo {teta, toga{ taa li~nost }e saka da ima dejstvo na
davawe i primawe so drugata. No, ako tie se sretnat za prv pat i
od prviot den ima samo minus elementi, tie nema da sakaat da se
sretnat povtorno. Tia apsolutno nema da sakaat da se vidat.
Duri koga gi gledate subjektot i objektot od gledna to~ka
na zaemna cel, dokolku nekoj ne moè da primi pove}e pozitivni
to~ki i pogolema cel od partnerot otkolku {to bi primil dodeka e
sam, nema da saka da ima davawe i primawe so toj partner. U{te
edna{, ako nema dobar rezultat, nema da ima davawe i primawe.
[to zna~i dobar? Toa zna~i deka stanuva pozitiven. [to
zna~i lo{? Dokolku ne{tata postojano se odzemani, na krajot sé
is~eznuva i stanuva negativno. Dobrite ne{ta stanuvaat pozitivni i
napreduvaat, dodeka negativnite lo{ite ne{ta stanuvaat negativni i
propa|aat. Zna~i, koga ima minus sostojba, bez razlika dali ima
odnos me|u subjekt i objekt i bez razlika na toa dali e dodadena
pove}e mo}, dinamikata na dejstvoto na davawe i primawe nema
da zapo~e. Koga na toa gledame od ovaa gledna to~ka,
dijalektikata na komunizmot ne go znae toj argument. So cel da
ima pogolema mo}, neophodna e vrska me|u subjekt i objekt. Toa
e neophodnot preduslov. Duri koga izveduvate hemiski
eksperiment, a ja gledate tendencijata na hemiskite elementi da se
joniziraat, }e zabeleìte deka elementiete ne dejstvuvaat
bezuslovno. Dokolku hemiski element moè da ja zglemi i ispolni
svojata dadena cel preku interakcija so drug element, toj }e
dejstvuva vedna{. Koga ima dodadeno duri i sosema malku od
element koj bi donel minus i bi go voznemiril samiot hemiski
element, toj apsolutno nema da dejstvuva. Ovoj univerzum
dejstvuva i se {titi sebesi. Toa e princip. Toa e nare~eno nau~en
princip. Dali razbirate?
Sega svetot se soo~uva so ogromni poblemi poradi
komunisti~koto pridavawe na golema va`nost na filosofijata i
dijalekti~kata teorija. Nema postoewe koe ne go poseduva
350
aspektot na celta. Razvitokot se slu~uva edinstveno tamu kade se
stremi kon pogolema cel. Koga }e go pogledneme ~ove{tvoto,
treba da vidime deka toa e rezultantno postoewe. Toa postoi
poradi ne{to {to go predizvikalo da postoi.
3) Koncepcijata na borba vo komunizmot
Poglednete na dijalektikata na koja e naso~ena

komunisti~kata ideologija. Kakov princip na borba obezbeduva
taa? Sekoe socijalno postoewe sosredoto~eno na kontradiktoren
pat e podeleno na povisoki i poniski elemeti. Povisokite i
poniskite elementi ne moàt da se obedinat i povisokite elementi
gi eksploatiraat poniskite elementi. Ne postoi koncepcijata na
qubovta. Postoi samo koncepcija na borba. Kon {to se celat tie?
Utopija - idealot. [to e ideja? Dali toa e svet na mirot kako
rezultat od borba. Takov svet na mir e razli~en od mirot za koj
denes zboruva demokratijata. Toa e nare~eno reakcionaren
element. Tie zboruvaat za miren svet vo koj se eliminirani site
reakcionerni elementi. Toa e razlikata. Denes Sovetskiot Sojuz
zastapuva mir sosredoto~eno na marksizmot i na leninizmot, a
toa ne zna~i sostojba na mir preku obedinuvawe so neprifatlivi
elementi, tuku sostojba na mir vo koja se eliminirani site
reakcionerni elementi koi go naru{uvaat marksizmot i leninizmot.
Tie zboruvaat za sostojba na mir vo koja nema protivstaveni
elementi. Toa e razlikata.
Demokratijata zboruva za edna ideja za mir kade {to
desnoto i levoto se harmoniziraat i se obedinuvaat, sozdavaj}i
sovr{ena polo`ba. Toa e osnovnata razlika. Demokratijata
zboruva za vklu~itelni i idealisti~ki koncepcii, a ne za koncepcii
na elimainacija i destrukcija. Zatoa, ovaa komunisti~ka ideologija
ne moè da bide opravdana ili tolerirana od ~ove{tvoto, a lu|eto
kako nas mora da stanat pastiri vo borbata protiv nego na svetsko
nivo. Vo komunizmot, qubovta, pa duri i roditelite i semejstvoto,
se smetani kako najgolemi prostori na eksploatacija. Spored ovaa
misla, decata ja polzuvaat pozicijata na svoite roditeli za
sopstvena korist. Vo ovaa teorija, ne moète da kaète deka tamu
ima qubov.
351
Pra{aweto e dali tamu moè da ima vistina ili ne. Denes,
komunizmot proklamira: "Nie treba da stekneme prevlast nad
celiot svet". Sekoj koj {to se protivstavuva na toa }e bide isteran i
eliminiran. Duri i sopstvenite kolegi i roditeli ne se imuni i moàt
da bidat eliminirani. Toa e vozmo`no koga apsolutnata vrednost
na ~ove~kiot ìvot, duri i ìvotot na sopstvenite prijateli i rodnini
ne e priznat. Partijata e edinstvenoto ne{to na {to e pripi{ana
ovaa vrednost. Partijata e samo skelet. Kolku pove}e nekoj ja
po~ituva Partijata kako najgolem entitet, tolku pove}e taa
stanuva zastra{uva~ka i ladnokrvna. Dali duhot i teloto se
~uvstvuvaat udobno na takvo mesto? Sigurno ne. Poradi
sekoga{ promenlivata struktura na dijalekti~kata dinamika, vie ne
moète da ìveete ve~no. Mora da znaete deka ovaa teorija ne
moè da pretendira na ni{to ve~no i vozvi{eno.
4) Protivstavenosta na teorijata na borbata
Sega svetot e podelen na dve: na demokratski i na

komunisti~ki sistem. Koj od niv e vistinit? Dvata tvrdat deka se
vistiniti, zar ne? Dali e potrebno zvani~no da se potvrdi koj od
niv e vistinit? Takvo potvrduvawe mora da dojde od istorijata.
Spored komunisti~kata teorija, istorijata mora da bide zvani~no
prifatena. Bidej}i istorijata se razviva niz borba, spored
dijalekti~kiot argument, ne e neguvana tradicijata. Zatoa Satanata
e aramba{a na destrukcijata na tradicijata. Satanata e voda~ na
destrukcijata. Iljadnici godini od istorijata ne moàt da bidat
postaveni. Bidej}i takviot sistem e laèn, toj ne moè da napravi
nikakvi istoriski tvrdewa. Toa zna~i deka ne postoi istoriska
tradicionalna pozadina koja go sledi nepromenlivoto pravilo na
Principot.
Toga{, koga komunisti~kiot svet }e postavi istoriska
osnova koja e nepromenliva i vrz osnova na vistinata. Tie
zboruvaat za svet na utopija... ôve{tvoto pominuva niz periodot
na socijalizmot i vleguva vo periodot na komunisti~koto
op{testvo. Dali spored toa, komunisti~koto op{testvo e krajot?
Kakov }e stane svetot so eden takov protivstaven argument?
Dijalekti~kiot materijalizam ja otelotvoruva idejata na borba.
352
Vrodenata sostojba na protivstavenosta e razre{ena preku borba.
Zaklu~okot e deka sovr{eniot svet ne moè da se vospostavi
preku koncepcijata na vojna, tuku edinstveno preku koncepcijata
na vloùvawe. Onoj koj {to stanuva subjekt mora da investira.
Koga imate visoka pozicija i se vloìte sebesi, vie }e se
namaluvate, no va{iot objekt }e se zgolemuva. Studentite }e
tvrdat: "Ima potreba od revolucija na sovesta. Zloto mora da bide
izbrkano, a dobroto da ostane". Toa e to~no, no dali
Komunisti~kata partija e dobro? Su{tina na dijalekti~kiot
materijalizam e konfliktot. Dali konfliktot vodi do dostignuvawe?
Dali takov argument e to~en? Koga ma` i èna se sakaat, dali e
toa konflikt? Maòt i ènata se obedinuvaat preku qubov, ne
preku konflikt. Komunizmot gi smeta maòt i ènata kako
sprotivstaveni su{testva. Toga{ e vozmo`no da se obedinat vo
harmonija? Tie se ludi! Poradi niv svetot propa|a.
Dijalekti~kata teorija e besmislena. Dva entiteta se
konfrontiraat i preku borba se obedinuvaat. Argumentot e deka
sekoj den maòt i ènata se borat, no slednoto utro ima razvitok.
Dali e toa mo`no? Daleku e od toa. Koga postoi borba, ima {teta
na dvete strani i ima odbegnuvawe. Dali ste videle nekoga{ vo
svetskata istorija dràva koja vojuvala da stane bogata i mo}na?
Mora da go znaete odgovorot na ova. Dijalektikata e ideja na
borba. Po~etnata to~ka e nezadovolstvoto. Eden nezadovolen
Satana ja skr{il Bo`jata Volja. Ne treba da bidete manipulirani od
Satanata koj se pobunil protiv Bo`jata Volja i koj upotrebuva
teoriska osnova da predizvika konfuzija niz svetot.
Koja e idejata na borbata vo komunizmot? Toa e doktrina
deka slabeat i gornoto i dolnoto nivo preku podelba i konflikt.
Nie mora da go prepoznaeme i da otideme zad padot na prviot i
vtoriot Izrael i namesto toa da ja prifatime ideologijata na
obedinuvaweto na celiot svet, sosredoto~en na sferata na tretiot
Izrael. Idealot ne se se dostignuva preku tupanica ili preku sila,
tuku edinstveno preku qubov. Ve}e dostignavme period vo koj
mnogu problemi ne moàt da bidat razre{eni. Zatoa svetovnite lu|
e pra{uvaat zo{to ~ove{tvoto treba{e da stane takvo. Denes
istorijata odi kon uni{tuvawe vo vitelot na konfuzijata, bidej}i
353
religijata obezbedi samo nejasno objasnuvawe za pri~inata na
padot i toa ne moè da go pretstavi na sistematski na~in.
Od koj agol gleda na istorijata Obedinuva~kata crkva?
Istorijata navistina e istorija na borba; no dobroto i zloto se
transformirani niz taa borba. Toa e razlikata. Dobroto i zloto se
borat me|usebno i zloto se eliminira, pa kako {to ovaa borba
postepeno stanuva svetska borba, svetot se menuva kon
dobrinata. Ova e pogledot na istorijata na Obedinuva~kata crkva.
Dali na roditelite im treba razvitok i revolucija vo nivnite srca?
[to mislite? Duri i ìvotnite znaat kako da go sakaat svojot
podmladok, zar ne? Moè li ovde da bide primeneta dijalektikata
na Marks, Lenin i Hegel? Idejata za obnovata ne e pronajdena vo
dijalekti~kata teorija. Taa ne razviva. Argumentot deka sé }e se
vrati na svetot {to se razviva - komunisti~kiot svet, e laèn. Taa
logika e apsurd. Zapo~nuva od stati~na, nepromenliva to~ka,
pominuva niz nepromenliv tek i se povrzuva so nepromenliva
krajna to~ka i kone~no stignuva do ne{to obedineto. Toa nema
da donese svet na qubov i edinstvo. Spored taa teorija e
nevozmo`no. Dokolku be{e vozmo`no so taa teorija, jas ve}e }e
mu donesev kraj na komunizmot. Bidej}i jas sum li~nost koja se
konfrontira so komunizmot od mladosta, denes stanav lider na
anti-komunizmot.
Zo{to e potrebna religijata? Religijata e potrebna so cel
da gi razre{i ~ove~kite kontradikcii i da gi obedini Bog i
~ovekot. Religijata e potrebna dodeka se dostigne idealot. Zatoa,
koga }e se pojavi sovr{eniot Bo`ji ~ovek, religijata pove}e nema
da bide potrebna. Vo sredi{teto na ova protivstavena sredina, nie
kopneeme i se nadevame za idealot koj moè da bide dostignat
preku ramkata nare~ena religija. Ova e teoretski to~no. No,
moème da zaklu~ime deka e nevozmo`no da se tvrdi deka
kontradiktornoto ~ove{tvo moè da ostvari idealen svet preku brz
napredok i borba. Denes toa e nevozmo`no preku dijalekti~ka
teorija ili preku komunizmot. Ne postoi standard za da se ostvari
toa. Poto~no, toa e ignorirawe na standardot. Tie velat deka
materijata doa|a pred duhot, {to zna~i deka eden trup, teloto, e
sovr{eno. Ako se pogledneme sebesi, moème li da kaème deka
teloto e posovr{eno od duhot - umot? (Ne.) Teloto postoi vo
354
ograni~enata sfera, dodeka duhot postoi vo neograni~enata sfera.
Dokolku se zapra{ame koi od dvete e pozna~ajno, toa e duhot, ne
e teloto. Analiziraj}i na vakov na~in, koga }e pogledneme vo
sistemite na komunizmot i demokratijata, treba da prepoznaeme
deka edinstveno teizmot, vo forma na religija, obezbeduva logika
i pateka koja vodi kon ostvaruvawe na sovr{enstvoto.
Kakov ~ovek e pre~esniot Mun? Vo sredi{teto na vitelot
na takvi problemi, pove}e od koja bilo druga li~nost pre~esniot
Mun gi ima prifateno najgolemite nastojuvawa za da gi razre{i
ovie problemi. Kako moè da bide sozdaden standard koj e
nepromenliv duri po desetici iljadi godini? Duri po bezbroj
godini otsega, lu|eto sosredoto~ni na nekoj "izam" koj odrùva
apsoluten standard od minatoto, se vloùvaat sebesi so celoto srce
soo~uvaj}i se so ograni~uvawa i opstojuvaj}i so o~ajni~ko i
apsolutno ubeduvawe deka svetot avtomatski }e se obedini. Od
takva gledna to~ka, obedinuvaweto apsolutno ne moè da dojde
vo ovoj sega{en svet sosredoto~eno na dijalektikata na
komunizmot. Logi~na kontradikcija e da se kaè deka
obedinuvaweto doa|a preku borba. Tie imaat nade` za idninata i
se vo potraga po obedinuvawe, no so takov metod obedinet svet
ne moè da se ostvari.
5) [to ne moè da bide objasneto preku dijalekti~kata teorija
Kakva e vistinskata qubov? Dali taa e promenliva ili

nepromenliva? (Nepromenliva.) Da gi pogladneme vidovite na
nepromenliva qubov vo ovoj svet. Koi se tie? Dali e toa qubovta
me|u maòt i ènata? (Ne.) Dali e toa qubovta na roditelite kon
svoite deca? Koja e taa? Koja e nepromenliva? (Roditelskata
qubov.) Koja e ponepromenliva pome|u qubovta na decata kon
nivite roditeli i qubovta na roditelite za nivnite deca? (Qubovta na
roditelite za decata.) Niz istorijata moème da go vidime faktot
deka bez razlika kolku mnogu se menuva qubovta, qubovta na
roditelite za nivnite deca ne se menuva. Pa, {to e problemot
ovde? Dali moè komunizmot preku dijalekti~kata teorija da ja
objasni mo}ta na qubovta koja ja imaat roditelite za svoite deca?
Toa e problemot. Moàt ili ne moàt? (Ne moàt.) Tie apsolutno
355
ne moàt. Na primer, da pretpostavime deka sinot na najgolemiot
lider na komunisti~kata partija doa|a vo konflikt so
komunisti~kiot zakon i e osuden na smrt. Dodeka toj se
podgotvuva da umre, kakvo e srceto na roditelite? Dali tie bi
rakle: "Umri brzo, nikakvecu."? [to i da kaè Partijata i {to i da
stori za toa, }e imaat li roditelite èlba, sosredoto~ena na
roditelskata qubov, da go spasat svoeto dete ili ne? Koja misla
doa|a prvo? Dali e toa mislata koja veli: ti mora da umre{ ili e toa
mislata koja ima milost i saka da prosti? Koja misla doa|a prvo?
Kakov bi bil profesorot koj predava dijalekti~ka teorija na
komunizmot? Tie bi bile isti. [to e so rabotnik ili farmer? Nema li
tie da reagiraat na istiot na~in dokolku ìvotite na nivnite deca se
vo opasnost? Dali ima nekakva razlika? Toa e priroden fenomen.
Duri i ku~eto umira za svoite ku~enca. Duri i ìvotnite se takvi.
Dali moè ovaa qubov da se revolucionizira?
Moè li teorijata na komunizmot da go promeni toa? Dali
toa ima smisla? (Ne.) Bez razlika {to e toa, nitu komunizmot nitu
demokratijata ne moàt da revolucioniziraat takva vistinska,
izvorna qubov. Zaklu~okot e deka taa e nepromenliva. Dali go
razbirate i prifa}ate ova? Dali vie apsolutno go priznavate ova?
Dali e toa priznato od teorijata? Toga{ zo{to roditelskata qubov e
takva? Zo{to takva qubov opstojala vo svetot vo koj ìveeme? Od
kade poteknuva taa? Roditelskata qubov. Pred pro{iruvaweto na
roditelskata qubov, qubovta e ve}e tamu. Koj e motivot zad
rezultatot? Kade e pri~inata? [tom sekoj razmisluva, sekoj treba
da ja ima ovaa qubov, pri~inata se pokaùva samata. Dali e toa
motiv na rezultatot koj nikoj ne go znae? Dali e toa pozicija na
motivacija ili pozicija na rezultat? [to e izvorot? (Bog.) Kako
rezultat nie go doznavame faktot deka postoi eden entitet nare~en
Bog, koj e na po~etokot na site na{i predci. ôvekot e rezultantno
su{testvo, ne pri~insko. Bidej}i pri~inata i rezultatot mora da
bidat isti, rezultatot treba da se obedini so pri~inata. Bidej}i tie
imaat ista forma, ako ne{to se odnesuva na rezultatot, se
odnesuva i na pri~inata. Toa e to~na teorija. Koga nema pri~ina,
nema ni rezultat.
Dali qubovta na roditelite i decata e dobra ili lo{a? Bez
razlika kolku revolucii i promeni se slu~uvaat vo svetot, i iako
356
teorijata za razvitokot preku dijalekti~ka transformacija se
pro{iruva do nekoj razmer, ne postoi sila koja moè da go
revolucionizira srceto na roditelite polno qubov za nivnite deca.
Moè li qubovta na pticata za nejziniot podmladok da bide
revolucionizirana? Moè li toa da se stori ili ne? (Ne moè.) Moè
li toa da se smeni? (Ne moè.) Toa e apsolutno. Toa e isto kako
pred iljada godini i pred deset iljadi godini. Komunizmot tvrdi
deka sé se razviva sosredoto~eno na koncepcijata na borba. Ako e
taka, koga gledame vo odnesuvaweto na lososot, bi trebalo da
o~ekuvame pogolem razvitok. No, kako toa tie izdrùvaat tolku
mnogu te{kotii so cel da dojdat do mestoto kade {tom }e gi
poloàt svoite jajca, tie umiraat? [to e ve~no, nepromenlivo,
apsolutno, dobro i moè da apsorbira sé i moè da predizvika
preobrazba kon dobrina. Toa e Bog. No duri ni Bog, so eden
nepromenliv duh i centar, ne moè da go stori toa sam. Potrebna
e qubov. Qubovta mora da se pronajde. Koga ja pra{uvate
Komunisti~kata partija, tie isto taka se nadevaat za ve~na i
celosna qubov. Toa e isto i za niv. Zatoa nie moème da
napravime teoretski zaklu~ok deka tamu kade {to idealot na
dijalekti~kata filosofija ne moè da mu donese sre}a na
~ove{tvoto, filosofijata na idealot na nepromenlivata qubov,
moè. Dali razbirate? Nikoj ne prigovara za toa. Kralot isto kako i
rabotnikot go saka toa. Toa nadminuva kakov bilo rang. Mora da
znaete deka ne moè da postoi rang. (91-146)
4. Vremeto na "bez-ideologija"
1) Tekot na mislata
Koga }e pogledneme nazad vo 2.000 godi{nata istorija

po Isus, ogromen broj hristijani razvile razli~ni dvièwa so cel
povtorno da go otkrijat Bog. Kako rezultat na dvièweto do{lo do
priznavawe na hristijanstvoto od Rimskata Imperija, koja
ekstremno go progonuvala hristijanstvoto. Kako {to e
vospostaveno od Vatikan vo Rim, hristijanite zapo~nale da gi
vodat dràvnite raboti sosredoto~eno na papstvoto. Preku ova
papstvo, hristijanstvoto obezbedilo edna va`na osnova vo
357
sozdavaweto na feudalnoto op{testvo. Me|utoa vo Sredniot vek,
koga papstvoto bilo dekadentno, kako rakcija protiv toa, se pojavi
humanizmot. Humanizmot ima{e golemo vlijanie na
srednovekovnoto feudalno op{testvo. Poradi vlijanieto na
humanizmot, srednovekovnite hristijani postepeno se
oddale~uvaa od Boga. Golem broj lu|e se otkaà od svojata vera i
namesto nea go prifatija humanizmot. Humanizmot se razviva{e
niz tekot na istorijata. Pomina niz periodot na prosvetitelstvoto i
kone~o go izrodi istoriskiot materijalizam.
Istoriskiot materijalizam e zasnovan vrz racionaliizam i
empiriska filosofija, koja gi istaknuva ~ove~kiot razum i iskustvo
kako osnova na fiosofijata. Ovoj materijalizam ima golemo
vlijanie na modernoto op{testvo. Osobeno preku vlijanieto na
materijalizmot i na kapitalizmot, modernoto op{testvo potpadna
vo svet kade {to dominira idejata deka parite se sé. Toga{ koj
napravi da propadne srednovkovnoto op{testvo? Bog go uni{ti.
Bog saka{e da ja razvie Svojta volja sosredoto~eno na Vatikan
vo Rim, no bidej}i hristijanstvoto gnie{e pod feudalnoto
op{testvo, Bog nema{e izbor osven da go uni{ti
srednovekovnoto feudalno op{testvo.
Bog go izdignal humanizmot. Humanizmot imal
re{ava~ka uloga vo uni{tuvaweto na srednovekovnoto
srednovekovno op{testvo. Bog moral da gi prekori hristijanite
uni{tuvaj}i go feudalnoto op{testvo preku humanizmot, bidej}i
srednovekovnite lu|e koi veruvale vo Bog, ja izdale Bo`jata
Volja. Me|utoa, so cel da ne se zagubi negovata providentna
osnova, Bog go izdignal Martin Luter, koj {to seriozno se grièl
za Bo`jeto providenie i go zadolìl da ja reformira propadnatata
religija. Sli~no na toa, Bog delumno ja prekoril religijata vo
raspad i izdignal edna nova religija preku Reformacijata. So drugi
zborovi, dodeka humanizmot, koj go pretstavuva tipot na Kain,
se razvival preku uni{tuvaweto na dekadenten socijalen sistem,
hristijanstvoto, koe go pretstavuva tipot na Avel, se razvilo preku
reformirawe na sopstvenata religija i preku podloùvawe na
razli~ni istoriski tekovi.
Zna~i, dvete misli na humanizmot i hristijanstvoto
zapo~nale da se razvivaat soodvetno vo dijalekti~ka vrska.
358
Providentno, hristijanstvoto sozdalo podra~je na vtoriot Izrael
preku razli~ni istoriski tekovi. Hristijanstvoto ne samo {to
pominalo niz konfuznata sostojba na renesansata, tuku isto taka
go pominala tekot na prosvetitelstvoto sosredoto~eno na
humanisti~kata filosofija. Kone~no, vo ova moderno op{testvo,
hristijanstvoto e povrzano so materijalizmot, koj be{e izveden od
humanizmot.
Volter, Ruso i Monteskje mislele deka hristijanstvoto }e
propadne. Me|utoa, iako hristijanstvoto bilo soo~eno so tekovite
na prosvetitelsvtoto, predani lu|e od Germanija go spasile
hristijanstvoto vozdignuvaj}i go najpredanoto dvièwe koe go
istaknuva vnatre{noto, misti~no iskustvo so Boga. Najpredanoto
dvièwe povlijaelo na Anglija i Xon Vesli od Anglija go zaìveal
najpredanoto dvièwe izdignuvaj}i metodisti~ko dvièwe. Osven
toa, Kvekerite doprinele za razvitokot na hristijanstvoto
izdignuvaj}i go misti~noto dvièwe, za da go istaknat
vnatre{noto ~uvstvo. Sli~no, Bog rabotel providentno vo
pozadinata na istorijata na hristijanstvoto. Od druga strana, poradi
vlijanieto na materijalizmot, modernite lu|e ne samo {to rastele
daleku od Bo`jata qubov, tuku isto taka bile izolirani od
sopstveniot razum i od samite sebe. Tie bile sekularizirani i
po~nale da go oboùvaat materijalizmot, ~ija najskapocena
vrednost e materijata. Me|utoa, iako ~ove{tvoto e gre{no, bidej}i
humanizmot na krajot mora da se vrati vo svojata izvorna
pozicija pred padot, neophodno }e propadne materijalizmot, koj
go spre~uva ~ove{tvoto da se vrati vo izvornata sostojba.
Pominal srednovekovniot period sosredoto~en na Bog,
racionalizmot i empirizmot sosredoto~en na racionalnata
filosofija isto taka pominale, a svojata vlijatelna mo} postepeno
ja gubi materijalizmot zasnovan na istoriskiot materijalizam. Vo
idnina, lu|eto nema da bidat zadovolni samo so sakawe na
materijalni ne{ta i nema da gi razre{at osnovnite problemi na
~ove{tvoto duri i preku u~ewata od minatite istoriski figuri.
Svetot na idninata }e bide konfrontiran so bedna sostojba so koja
lu|eto ne moàt da se spravat. Komunizmot ne moè da bide
osnovnoto re{enie za idniot svet.
359
Taka e bidej}i komunizmot go smeta ~ove{tvoto za
proizvod na materijata i se obiduva da go ima napredokot na
~ove~koto op{testvo preku produktivniot kapacitet na materijata
bez ogled na Bog. Zatoa, komunistite nikoga{ nema da imaat
vlast nad svetot kako {to tie sakaat. Vo 21 vek, so zakana od
atomskiot period, dodeka vlijatelnata mo} na civilizacijata
raste, }e bide onevozmoèn sonot na komunistite da imaat vlast
na svetot. Potoa, kakov period }e dojde po komunizmot? ]e dojde
period na qubovta. Lu|eto }e pronajdat radost vo svetot na
qubovta i }e delat radost so ìveewe za zaemnoto dobro. Zatoa
nie treba da bideme mudri li~nosti koi moàt da se usoglasat so
doa|aweto na periodot na qubovta. So cel da se stori toa, nie treba
da moème da gi analizirame site trendovi na misla i da gi
sintetizirame. Vo ispolnuvaweto na takva misija, nie moème da
bideme gordi lu|e vo periodot na qubovta pred univerzumot.
Bidej}i vie mora da pominete niz ìvotniot pat na
gre{nite Adam i Eva, sekoja edinka mora da ja nasledi istoriskata
misija na vtoriot Adam. Me|utoa, vie mora da znaete deka vie ne
se kvalifikuvavte da ispolnite takva misija. Osven toa, mora da
znaete deka dene{nata istorija e sozdadena preku proces na
pronao|awe na Bog, vistinski lu|e i vistinski ne{ta, koi se
zagubeni kako rezultat od Padot. (4-17)
2) Humanizmot i Bogizmot
A. Humanizmot ne moè da bide ideal
Ako Bog ja saka religijata, Satanata ne ja saka. Tie se

protivstaveni eden na drug. Toa mora da e vistina. Zar ne mislite
taka? Vo Poslednite denovi, Bo`jata strana i Satanskata strana }e
se podelat. Zna~i, svetot }e bide podelen vo dve grupi: ednata
koja ja otfrla religijata i drugata koja ja poddrùva religijata. Ova
e priroden zaklu~ok. Kakov vid na problem }e proizleze vo taa
sostojba? ]e se pojavi problemot na vistinata i lagata. A toa e, {to
e pravilno: humanizmot ili Bogizmot? Od ovaa gledna to~ka,
humanizmot ne gi vodi lu|eto na Bo`jata strana, tuku gi vodi na
Satanskata strana. Bo`jata strana e svetot na dobrinata. Zna~i,
360
ovoj svet e neophodno podelen na dva sveta: na dobro i zlo.
Takov fenomen sekako manifestiran e vo dene{niot svet. Vo
kakov period sme sega? Nie se soo~uvame so vreme koga treba
da go napadneme celiot svet koj e zavladean od humanizmot.
Moè li ovoj svet da ima nade` za idnina? Materijalnata
civilizacija ne moè da ne bide rasipana i }e padne vo o~aj. Vo
orientalnata koncepcija, o~ajot zna~i deka nema nade` za idnina.
Zo{to istorijata na ~ove{tvoto e soo~ena so o~aj? Bidej}i
lu|eto go poreknaa Boga i go prifatija humanizmot. Bidej}i so
ovoj svet vladee materijalnata civilizacija sosredoto~ena na
humanizmot. ôve{tvoto proizleze od gre{ni roditeli. So
oboùvawe takov gre{en humanizam, ovoj svet ne moè da ima
nade`. Toga{, {to treba da storime nie vo ovoj gre{en svet? Kako
nekoj moè da go oboùva ona {to ne e gre{no? Sekoj mora da se
vrati kaj Bog preku religijata. Zatoa dràvata koja go oboùva
Boga, mislata koja go oboùva Neboto i svetot koj go oboùva
Boga nikoga{ ne propa|aat. Taka mora da bide. Toa e taka bidej}i
Satanskiot i Bo`jiot svet se vo celost sprotivni. Koga nekoj go
sledi Satanata, mora da propadne. Od druga strana, koga nekoj go
sledi Boga, mora da ima uspeh. Vo ovie denovi se {to e povrzano
so Bog i so religijata e poreknato poradi humanizmot i
religioznite osnovi propa|aat. Dokolku ~ove{tvoto ìvee
sosredoto~eno na humanizmot, toa ne moè da ima nade` za
idninata. Spored toa, nie mora da ja analizirame tradicionalnata
koncepcija za Bog i minatite religii, a potoa treba da
vospostavime nova koncepcija za Bog i nov pogled na religijata
sosredoto~en kon Boga. So toa, nie treba da go nadmineme
humanizmot. Inaku, ~ove{tvoto ne moè da ima nade`. Ova e
kone~niot zaklu~ok. Dali razbirate?
Ako takvo dvièwe ne se pro{iri brzo niz celiot svet,
nema nade` da se spasi ~ove{tvoto koe leì vo o~aj. (83-128)
***
Humanizmot ne moè da bide idealnata misla na
~ove{tvoto. Humanizmot sosredoto~en na gre{nite lu|e ne e
idealnata misla. Humanizmot se obiduva da apsorbira sé
sosredoto~enao na lu|eto. Me|utoa, koga vnimatelno }e
361
pogledneme vo samiot humanizam, sekoj e sebi~en i kon sebe
naso~en. (64-322)
B. Istoriskiot razvitok na humanizmot
Humanizmot sosredoto~en na lu|eto zapo~na da se

razviva vo 12 i 13 vek. Pri krajot na 16 vek, humanizmot
dostigna ekstremno nivo, koe go poreknuva postoeweto na Bog.
(42-313)
***
Humanizmot se razviva{e od renesenasata do denes i
preku toj proces ~ove~kata istorija propadna. Toa e istorija na
isteruvawe na Bog. (30-301)
Vatikan gi zastra{uva{e lu|eto so svojot avtoritet vo
imeto na Bog. Vo imeto na Bog tie velat: "Ako ne go storite
ova, }e odite vo pekolot." Ova e vid na zakana. Me|utoa koga
razumnite lu|e mislat za ova u~ewe razumno, tie po~nuvaat da
sfa}aat deka toa mora da e pogre{no. Od ovaa to~ka, lu|eto
dojdoa do to~kata na neverata, pra{uvaj}i: "Dali religijata im e
neophodna na lu|eto?" Poradi takvo slepo u~ewe od religijata,
dojde do pojava na humanizmot i istorijata na materijalizmot se
pro{iri niz celiot svet. Osven toa, se pro{iri ateisti~koto
insistirawe deka Bog ne postoi. (165-64)
***
O{tetuvaweto na teisti~kta misla se dolì na pojavata na
humanizmot. Me|utoa bidej}i humanizmot ne soodvetstvuva na
univerzalniot zakon, neophodno }e dojde do destrukcija na
humanizmot. (93-83)
***
Videno vo kontekst na istorijata na trendot na mislata,
teisti~kata misla ja svrtela svojata vlijatelna mo} kon
materijalizmot, i humanizmot ja svrtel svojata vlijatelna mo} kon
materijalizmot, mislata koja go uni{tuva svetot. Igraweto vo
disko e proizvedeno od taa misla, koja go uni{tuva svetot. Na ist
na~in, ~ovekovata misla se menuvala niz istorijata. (1 maj 1980)
***
362
ôve{tvoto se oddeli od Bog i go zapo~na dolgiot pat na
mislata. ôve{tvoto pomina niz materijalizmot zasnovan vrz
ateizmot i pomina niz svetovniot humanizam zasnovan vrz
mislata na nebo`ni filosofi i na krajot padna vo hedonizam.
Spored toa, ~ove{tvoto pristigna na poslednata to~ka na nade`ta
kako kraj na ~ove~kata istorija. Tie misli stanaa osnovna pri~ina
za odlevawe na duhovnosta na dene{nata generacija i
smaluvaweto na verata. Taa istorija im dava golema stimulacija
na religioznite lu|e. (12 noemvri 1985)
***
Videno vo razvitokot na istorijata na ~ove{tvoto, izvesno
vreme na svetot vlijaela nejasna teoretska misla. Iako dene{niot
svet e sé u{te pod vlijanie na humanizmot, toj ne moè da bide
misla koja moè da donese nade` na ~ove{tvoto. Denes se pojavi
komunizmot, koj go predade humanzmot, i ima vlijanie na celiot
svet. Ovie fenomeni ja pokaùvaat beznade`nosta na ~ovekovata
idnina. (77-282)
***
Ovoj svet vo koj ìveeme e zbrkan svet. Niz istorijata,
~ove~koto op{testvo pominuvalo niz mra~na teisti~ka misla i
razli~ni mislovni sistemi, a sega nie se nao|ame vo nesigurnoto
vreme na humanizmot. Osven toa, dene{noto op{testvo e pod
vlijanie na materijalizmot. Vo takva nesigurna istoriska sostojba,
bidej}i humanizmot i materijalizmot ne pokaùvaat izvesni
sodrìni vo procesot na istorijata, denes ~ove{tvoto se soo~uva so
vreme na bez ideologija. Lu|eto zapo~naa da mislat deka deka
tekovnata misla ne moè pove}e da upravuva so ovoj svet.
Ottuka, ona {to ni e problem ne e nitu ~ove~ko nitu materijalno.
Problemot e {to ne se pojavi sigurno gledi{te za Bog. Dokolku
vo sega{no vreme se vopostavi sigurno gledi{te za Bog, preku
noviot pogled na Bog, povtorno moè da bide vospostaven nov
pregled na ìvotot i nov pogled na istorijata. Bez toa, lu|eto ne
moàt da imaat nade` za idninata. Koga sigurno go znaeme Boga,
moè da se re{i sekoj problem kako {to se: pogledot kon Bog vo
mra~niot Sredniot vek, humanizmot i materijalizmot,. (77-257)
V. Mora da se razbere potekloto na ~ove{tovoto
363
Kako go opi{uvame ovoj svet? Egzistencijalno, lu|eto sé
u{te se borat me|u duhot i teloto. Spored toa, moè da se kaè
deka svetot e mesto kade {to vo 3.6 milijardi lu|e se vodi borba
me|u duhot i teloto. Poradi ova sekoga{ ima konflikti i borbi vo
ovoj svet. Zar ne e taka? So drugi zborovi, formata i rezultatite na
ovoj svet se napraveni od borbata me|u duhot i teloto. Borbata
me|u duhot i teloto go nateraa ~ove{tvoto da plati golema cena na
`rtva niz istorijata. Takva istorija na borba e samata istorija na
svetot i e realnost na ovoj svet. Svetskata borba ne moè da bide
re{ena samo so vladea~ka dràva. [to treba da se stori za da se
re{i ovoj problem? Pred sé, da bide ispoleneto edinstvoto na
duhot i na teloto, a na svetsko nivo, svetot koj {to go pretstavuva
duhot mora da izvojuva pobeda protiv svetot koj go pretstavuva
teloto. So cel da se stori toa, mora da bidat postaveni vistinska
motivacija i vistinski rezultat. Koga e pretstavena takva sodrìna,
bidej}i lu|eto moàt da bidat obedineti sosredoto~eno na takva
motivacija i rezultat, site problemi na svetot }e bidat razre{eni.
Toga{, koj moè da ja zapre svetskata borba? Ovaa borba ne moè
da bide zaprena denes so nitu edna misla ili teorija. Ne moè da
bide zaprena od humanizmot sosredoto~en na lu|eto. Zo{to e
taka? Dali ~ovekoviot duh zapo~na samiot od sebe? Koga ne~ij
duh e proizvod sam od sebe imaj}i samo-motivacija, borbata me|
u duhot i teloto moè da bide zaprena, taka svetot bi se obedinil
sosredoto~eno na humanizmot.
Na po~etokot na ovoj svet, dali ~ovekovite prethodnici
bea rodeni sosredoto~eno na samo-motivaciajta i samo-voljata?
Lu|eto se relativno postoewe. Bez razlika kolku silno nekoj
insistira deka ~ovekot e subjektiven, ~ovekot e apsolutno
relativno postoewe. Me|utoa bidej}i humanizmot insistira na
~ovekovata subjektivnost, humanizmot ne moè da ne generira
negativni rezultati. Zatoa vie mora da poreknete {to sakate. Vie
mora vo celost da go poreknete ona {to naprednite zemji go
zagovaraat. Mora da se pojavi takov negativen stav protiv
humanizmot. Eden primer na negativniot fenomen predizvikan od
humanizmot, se socijalnite problemi vo Amerika predizvikani od
hipicite. Toa e istoriski podarok. Toa e kaznata za zloto koe gi
364
prekr{uva moralnite zakoni. [to treba da pravime sega so
negativnite rezultati od humanizmot, koi samite se manifestiraat?
Humanizmot ne moè da se spravi so negativnite rezultati na
istorijata na svetot. Materijalizmot isto taka ne moè da go stori
toa. ôvekoviot duh ne moè da bide osnoven motiv za
~ovekovoto postoewe. Materijata isto taka ne moè da bide motiv
za ~ovekovoto postoewe. Zatoa, potekloto na ~ove{tvoto mora
da bide to~no identifikuvano. Me|utoa, mislata vo renesansata na
13 vek imala silno vlijanie na tekovnata misla na toa vreme, i
donela rezultat da go li{i ~ove{tvoto od Bo`jeto ime vo
~ove~kata istorija. Na krajot, mislata na renesansata stignala do
zaklu~okot deka Bog e mrtov. Toga{, dali lu|eto se ìvi?
Pred Bog da moè da bide mrtov, prvo treba da umre
~ove{tvoto. Me|utoa, lu|eto, kako grupa tela, pravat naru{uvawe
kako da e Bog mrtov. Takvo edno op{testvo ne moè da ima
nade` za idninata. Humanizmot, materijalizmot i komunizmot ne
moàt da napravat osnova za ~ovekovata sre}a. Bez razlika kolku
lu|eto go dostignale svojot ideal i ja ispolnile svojata odgovornost
vo svojot socijalen ìvot, tie ne{ta neophodno }e pominat. Va{eto
dostignuvawe vo ovoj gre{en svet treba celosno da bide
poreknato. Zo{to e toa taka? Bidej}i teloto sekoga{ mora da bide
poreknato pred duhot, site dela koi se dostignati sosredoto~eno
na ne~ie telo, mora da bidat porekanti. Dene{nite komunisti~ki
zemji gi poreknuvaat Boga i ~ovekovata sovest isto kako i
~ovekovata li~nost. Komunizmot se obiduva da gi turne lu|eto vo
svoeto logi~ko podra~je, koe e sosredoto~eno na materijalizmot.
Me|utoa, izvorniot humanizam kako subjekt e sozdaden da se
spravi so logikata ili teorijata, no ne bil sozdaden da bide povrzan
so logika ili teorija. Teorijata ne moè da vladee so svetot na
qubovta. [to e qubovta na tatkoto? [to e qubota na majkata? Moè
li ovie pra{awa da bidat objasneti teoriski? Ako idealnata qubov
moè da bide apsorbirana vo teorija, takva qubov ne im e
potrebna na lu|eto. Vsu{nost, takva teorija ne moè da se napravi.
(22-224)
G. Sekoja misla sosredoto~ena na Bog
365
Zo{to se pojavuvaat problemite kako bez-ideologija i
destrukcija na pogledot na vrednosta? Tie problemi se pojavuvaat
obiduvaj}i se da se spravat so sekoj problem sosredoto~en na lu|
eto. Kako rezultat na toa, vo stremeòt kon nov svet na idninata,
moè da ima na~in koj moè da se spravi so takvi problemi.
Na~inot }e moè jasno da objasni dali Bog e tamu ili ne i dali
apsolutniot Bog postoi ili ne. So drugi zborovi, ako ne se
pronajde nekoja misla ili teorija, objasneta od Bo`ja gledna
to~ka, a ne od ~ove~kata gledna to~ka, svetot koj nie go
posakuvame moè nikoga{ da ne dojde vo idninata.
Od poznatoto Bo`je gledi{te, problemot na ìvotot i
materijata treba da bide re{en. Tie problemi ne bi se re{ile
oddelno, tuku od sinteti~ka gledna to~ka. Problemot na
materijalizmot i humanizmot mora da bide re{en vo Bo`jata
dràva, so Bog kako apsoluten centar. Inaku, toa ne moè da bide
razre{eno apsolutno. Toa e priroden zaklu~ok. (78-99)
***
Denes i levoto i desnoto krilo se vospostaveni
sosredoto~eno na ~ovekovata volja. "Samo ako moàm da ìveam
sre}no, sé }e bide dobro". Ova sebi~no razmisluvawe e isto taka
vospostaveno sosredoto~eno na humanizmot. Takvo
razmisluvawe e laèn humanizam. Dali mislite deka pojavata na
humanizmot ne e rezultat na ~ovekoviot Pad? Iako humanizmot
sosredoto~en na Bog moè da bide dozvolen, humanizmot koj go
poreknuva Boga o~igledno e plod na Padot. Zatoa, so cel da se
nadmine takov laèn humanizam, pred sé, sega{niot humanizam
mora da se porekne celosno, a potoa Bogizmot mora odnovo da
se vospostavi. Vrz osnova na toj Bogizam, humanizmot povtorno
mora da se pobara. Vo taa smisla, po~etnata to~ka na mislata i na
ìvotot mora da bide Bog. Ako lu|eto ne ìveat ìvot sosredoto~en
kon Bog, nema da ima na~in tie lu|e da se vratat na Bog.
***
Komunizmot ne moè da gi objasni rezultantnite ne{ta ili
pri~inskite ne{ta. Demokratijata, isto taka ne moè to~no da dade
objasnuvawe za pri~inata i za rezultatot. Toga{, koj moè da go
objasni toa? Ona {to treba da se pojavi tuka e religijata. Mora da
se pojavi nekoja religija i da u~i so sigurnost: "Vie ste zapo~nale
366
so ovoj motiv i odite napred vo toj rezultanten svet". Osven toa,
toa u~ewe mora da bide vospostaveno kako standard koj
najgolemiot del lu|e moàt da go prifatat. Toj standard mora da
bide sosredoto~en na Bog, a ne na humanizmot. (10-159)
***
Sega, nie pristignavme do nivoto kade treba da go
zememe predvid svetot koj gi sintetiziral site misli i teorii. Toa
zna~i, ako ima siguren i vistinski Bog, }e ima Bogizam koj gi
nadminuva site ideologii i misli, a }e ima humanizam koj
vistinskiot Bog moè da go prifati, i }e ima materijalizam koj {to
vistinskiot Bog moè da go dozvoli i }e ima eden obedinet svet
vo koj site tie apsolutno ne moàt da se oddelat i moàt da bidat
podràni od Bog. (77-282)
***
Bo`jata cel na sozdavaweto e vospostavuvawe
humanizam vtemelen vrz Boga. Ako ~ove{tvoto odi kon Boga,
demokratijata, koja e sozdadena vo proces da odi kon Bog, moè
isto taka da se smeta kako proces na vospostavuvawe na
Bogizam.
***
Naprednite dràvi, koi ja razvile svetskata kultura na 20
vek, gordo velat deka nim pove}e ne im treba da primat druga
filosofija ili misla. Spored toa, tie ne moàt da imaat mo`nost da
bidat revolucionizirani so Bo`jata vistina. Komunizmot, isto taka,
e takva misla za koja Bog moè da ~uvstvuva radost. (20-107)
***
Materijalizmot mora da padne. Nasproti toa, dali
demokratijata ima istoriski i pobedonosen uslov? Nema. Bez
nekoj pobedonosen uslov, ne moè da ima pobeda vo idninata.
Toga{, {to bi morala da stori religijata, koja nema takov
pobedonosen uslov? Sekoj hristijanin na svetot treba da bide
obedinet. Sega mora da se proizleze ona {to odi napred vo
idninata na nade`ta. Iako nekoi religii insistiraat na vra}awe vo
minatoto, dene{nata sostojba ne e ista kako sostojbata vo
minatoto. Dali dene{nite problemi moàt da bidat rakovodeni so
sodrìnite od minatoto? Nie ne treba da se vra}ame vo minatoto.
Edinstveno koga dostignuvame istoriski i su{tinski rezultati, nie
367
moème da vospostavime osnova za idninata. Zatoa, mora da se
pojavi mislata koja moè da gi sintetizira minatoto, sega{nosta i
idninata. (11-253)
***
Komunizmot e misla sosredoto~ena na lu|eto i na
materijata. Me|utoa, ~ove{tvoto }e se promeni i materijata, isto
taka, }e se promeni. Komunizmot e sozdaden vrz osnova na
promenlivosta na lu|e i materija. ôvekovoto mislewe e
promenlivo. Toga{, {to se dobrinata i pravednosta na koi Bog
insistira? Toa e da se ìvee za dobroto na neboto i zemjata. Ova
nikoga{ ne se promenilo. (87-261)
***
Nie sozdadovme CAUSA dvièwe za da go razre{ime
problemot sozdaden od svetovniot humanizam. (6 maj 1986)
D. Neadekvatnosta na srednovekovniot teizam
Pri~inata zo{to materijalizmot ne moè da se spravi so

~ove~kite problemi e isklu~uvaweto na Bog i vrednosta na lu|eto.
Materijalizmot ja poreknuva vrednosta na ~ovekot. Zatoa,
materijalistite bezmilosno masakriraa lu|e. Toa e vistinskiot
problem.
[to e so humanizmot koj go pretstavuva demokratskiot
svet? Humanistite ne samo {to go isklu~uvaat Boga, tuku, isto
taka, seriozno go prifa}aat materijalisti~kiot pogled. Toa e
pogubno zlo. Vo taa smisla, tie nemaat ni{to so Bog. Tie se
poblisku do komunistite. Toga{, koj e posilen od materijalistite i
humanistite? Materijalistite moàt da bidat posilni od
humanistite. Zatoa humanistite verojatno se pot~ineti od
materijalistite. Materijalistite ne samo {to ja poreknuvaat
~ove~kata li~nost, tuku isto taka go zaboravaat Boga. Vo svetot
na materijalizmot ne moè da ima ideal.
Spored toa, Vistinskiot tatko zastapuva Bogizam.
Bogizmot vo osnova moè da gi vklu~i humanizmot i
materijalizmot. Zo{to? Bidej}i Bog ja ocenuva ~ove~kata li~nost
kako objekt na qubovta. Osven toa, bidej}i Bog gi sozdal lu|eto
kako subjekt na simboli~niot svet sosredoto~en na materijata,
368
Bog ja gleda vrednosta na ~ovekot duri i vo svetot povrzan so
materijata. Na toj na~in, vo samiot Bogizam postoi osnova da gi
sodrì humanizmot i materijalizmot. Bogizmot vklu~uva i sodrì
razli~ni zna~ewa.
Taka, izgleda deka Bogizmot i Unifikacionizmot se
mnogu dobri. Od druga strana, iako ima{e misla sosredoto~ena
na Bog vo periodot na Sredniot vek, mislata ne moè{e da izgradi
obedinet sovr{en svet sosredoto~en na Bog, ~ove{tvoto i
materijata bidej}i toa be{e mra~na i nesovr{ena misla. So cel da
vleze vo Nebesnoto Kralstvo, sekoj so sigurnost treba da ja znae
karakternosta na Bog i mora da ja znae vrednosta na materijata,
koja e objekt na ~ove{tvoto. Bog, ~ovekot i materijata mora da
bidat kombinirani so subjektivna sodrìna. [to e subjektivna
sodrìna? Toa e qubovta. Bog, ~ovekot i site ne{ta se
kombinirani preku qubov. Toj obedinet svet e vistinskiot sovr{en
svet.
Me|utoa, vo srednovekovniot period takov obedinet svet
ne moèl da bide vospostaven preku srednovekovnata misla
sosredoto~ena kon Bog. Ne bilo vozmo`no da se pronajde Bog,
koj {to trebalo da praktikuva qubov. Iako lu|eto mislele na Bog i
zaboruvale za Bog, nikoj ne ja praktikuval Bo`jata Volja. Bidej}i
taa misla bila apstraktna i nesigurna, bila promeneta so nekoja
avtokratska misla. Bidej}i taa misla ne moèla da dade sigurni
odgovori na lu|eto od toa vreme, se transformirala vo slepa vera.
Spored toa, srednovekovnata hristijanska misla se
oddale~ila od su{tinata na Bog i na krajot padnala vo sekularna
misla sosredoto~ena na Bog. Taa misla po~nala da ja odrekuva
~ovekovata li~nost i stanala isklu~iva. Taka, dodeka mislata go
smetala svojot sopstven standard za apsoluten, gi poreknuvala
relativnite vrednosti na drugite. Spored toa, mislata
sosredoto~ena na Bog ne moè da ne bide uni{tena od druga
misla. Iako srednovekovnata misla bila sosredoto~ena na Bog,
taa ne znaela so sigurnost za Bo`jata li~nost. Toa bil
nedostatokot. (167-66)
\. Potrebata od povtornoto otkrivawe na Bog
369
[to e komunizmot? Toj e zasnovan i na materijalizmot i
na ateizmot. Toga{, kakva misla imaat hristijanstvoto i zapadnoto
op{testvo? Tie imaat teizam i idealizam. Koj }e pobedi me|u
materijalizmot i idealizmot i me|u ateizmot i teizmot? [to e
problemot tuka? Na~inot koj moè povtorno da go zaìvee
hristijanstvoto e preku povtornoto otkrivawe na Bog. Bidej}i
komunizmot go poreknuva Boga, dokolku so sigurnost se dokaè
postoeweto na Bog, komunizmot mora da propadne.
Od po~etokot na ~ove~kata istorija, Bog zapo~nal so lu|
eto, rabotel so lu|eto niz istorijata i sé u{te raboti so lu|eto vo
sega{nosta. Me|utoa najva`noto ne{to e da se znae kako povtorno
da se otkrie Bog, koj e vo procesot na istorijata i vo sredi{teto na
~ove~kiot ìvot. Vistinskiot klu~ pri vospostavuvaweto na
idealniot svet e da se otkrie Bog. Pred sé, lu|eto mora jasno da
znaat vo kakov preoden period ìveat sega. Koga lu|eto jasno }e
doznaat za periodot koj doa|a, i komunizmot }e moè da go primi
Bog. Zatoa {to periodot koj doa|a }e bide svet na qubovta {tom
se vospostavi jasen pogled na Bog. Toga{, dali mislite deka Bog
e so amerikanskite hristijani? Ako Bog e so niv, toga{ toj Bog }e
bide onoj koj ne raboti za spasuvaweto na individualnoto nivo
tuku za spasuvaweto na svetskoto nivo. So drugi zborovi, noviot
pogled na Bog }e bide Bog koj raboti za dobroto na spasuvaweto
na svetskoto nivo.
Zo{to hristijanstvoto i drugite religii se oddelile edna od
druga? Bidej}i hristijanstvoto i drugite religii nemaat cel da odat
napred. Od druga strana, komunizmot ima jasna cel, a toa e
uni{tuvawe na kapitalizmot. Dokolu Bog providentno raboti
preku hristijanstvoto, toa bi imalo providentna cel. Taa cel treba
da bide mnogu podobra od onaa na komunistite. Bidej}i
hristijanstvoto nema jasna cel, hristijanite ne odat vo odredena
nasoka i leàt vo nesigurna i temna polo`ba za idninata. Koga
hristijanite bile soo~eni so silno progonstvo ili te{kotii, nivnata
nasoka lesno se menuvala. Toga{ kakva vera imale hristijanite?
Tie veruvaat deka vo vremeto na Vtoroto doa|awe svetot }e bide
uni{ten. Ova e golem i stra{en rak na hristijanstvoto.
Dodeka komunistite se obiduvaat da vladeat so svetot,
poradi svoeto veruvawe hristijanite se obiduvaat da pobegnat od
370
svetot i raspravaat deka nivnata denominacija e najdobra. Celite
na nivnite denominaci se mra~ni. Koga ja opi{uvame sostojbata
na hristijanstvoto, toa e kako prsti koi ne se dviàt zaedno tuku se
dviàt oddelno i individualno. [to }e se slu~i dokolku Bog vo
Poslednite denovi ne go prosudi svetot kako {to o~ekuvaat
hristijanite? Kako Bog }e se spravi so te{kata situacija koja }e
proizleze koga svetot ne e osuden so ogan, tuku ostanuva kakov
{to e? Zatoa periodot na hristijanskata kultura, koja ne
soodvetstvuva so Bo`jeto providenie, mora da pomine. Vo taa
smisla, nie mora da podgotvime kako da se spravime so
fenomenot koj }e proizleze od hristijanskiot pogled za krajot na
svetot. (1 juni 1983)
3. Nitu demokratija nitu komunizam
Bidej}i dene{nite lu|e ne go znaat Bog i odnosot me|u

Bog i ~ovekot, tie ne qubat. Me|utoa, {tom ja osoznavaat vrskata
i se povrzuvaat so Nego, tie ne moàt da ne go sakaat Boga.
Spored toa, so cel da se povrze so ~ove{tvoto i da se objavi
Sebesi, Bog raboti vo ovoj svet niz istorijata. Pred sé, so cel da
pronajde po~etna to~ka na idealot, vo koj moè da bide obedinet
svetot, Bog niz istorijata o~ajni~ki se bori sosredoto~eno na
mislata i idealite. Denes, Bo`jata o~ajni~ka bitka se razviva preku
konfrontacijata me|u demokratijata i komunizmot. Me|utoa,
problemot e toa {to fenomenot na dene{niot svet vo osnova ne
moè da bide re{en preku tie dve misli. (11-58)
***
O~igledno e deka demokratijata i komunizot ne
obezbedija metod koj moè da go otstrani socijalnoto zlo. Iako
demokratijata i komunizmot vo osnova se razvieni od èlbata da
se razre{i op{tiot problem na ~ove{tvoto, demokratijata ne samo
{to ne ja ispolni taa zada~a, tuku isto taka ne ja razre{i
destruktivnata aktivnost na komunizmot. Od druga strana,
komunizmot isto taka ne moè{e celosno da gi razre{i socijalnite
problemi i, poironi~no, donese pogolem problem.
Spored toa, svetot zapadna vo te{kotija, a demokratijata i
komunizmot se soo~uvaat so mrtov kraj kade {to nema nitu
371
pobednik nitu gubitnik. Toa e na{ata sega{na vistinska sostojba,
a idninata na ~ove{tvoto izgleda nepredvidliva i beznade`na.
Zo{to demokratijata i komunizmot ne moàt da bidat re{enie za
otstranuvawe na socijalnite problemi? Spored bliski analizi, dvete
misli nemaat su{tina na krajnata vistina. Iako demokratijata, na
pozitivnata strana, pridonela za razvitokot na politi~kiot sistem,
demokratijata nema jasen i vklu~itelen pogled na svetot. Od
druga strana, komunizmot ima eden vklu~itelen i sistematski
pogled na svetot, no toj e zasnovan na la`ni pretpostavki i
iskriveni fakti, (15 noemvri 1983)
***
Nie sme vo Poslednite denovi. I demokratijata i
komunizmot se isto taka vo Poslednite denovi. Zatoa, vo ova
zavr{no vreme, komunizmot se bori na krstopatot na ìvotot i
smrtta, a demokratijata talka na krstopatot na izdignuvawa i
padovi. (9 oktomvri 1978)
***
Kade mora da odi ~ove{tvoto? Kade e idealniot svet koj
{to ~ove{tvoto go bara? ôve{tvoto se otkaà od svojata nade` za
idninata. Me|utoa, idealniot svet, po koj traga demokratskiot
svet, nema nitu subjektivitet nitu objektivitet za da bide sposoben
da ja razre{i dene{nata tekovna sostojba. Od druga strana
komunizmot ima son da vladee so celiot svet. No, sega, moème
da vidime deka komunisti~kite zemji se staveni edna nasprema
druga. Tie ne moàt da bidat obedneti vo edno. Nivnata podelba
se zgolemuva i }e rezultira na nivoto na individualen
komunizam. (59-82)
***
Vremeto na demokratskiot svet e zavr{eno. Isto i za
komunizmot. Zar ne mislite taka? Iako Amerika vele{e: "O, moi
bliski demokratski zemji, da se obedinime", kade se obedinija?
Pove}e od toa, demokratskite zemji se skoro mrtvi. Dali lu|eto od
svetot ja prifa}aat Amerika? Tie velat deka }e ja izbrkaat
Amerika. Zar ne velat taka? Komunizmot, isto taka, od
internacionalno padna na nacionalno nivo. Na ova nacionalno
nivo bez razlika kolku i da se obiduvaat, ne moàt da izgradat
svetski komunizam. (90-303)
372
***
Navistina, }e moàt li demokratijata ili komunizmot da
go obedinat ovoj svet? Tie nemaat vnatre{na mo} koja }e im
ovozmoì da go apsorbiraat svetot. Koga se obedinuvaat mislite
za da go obedinat ovoj svet, taa mora da ima vnatre{na kondicija
da í ovozmoì da go opfati ovoj svet. (15-51)
***
Dali ima{e takva misla koja jasno u~i za problemot na
pri~inata i rezultatot? Komunizmot? Iako materijalizmot ima
sopstvena logika za pri~inata i rezultatot, toa ne moè da bide
osnovna i kone~na teorija. Od druga strana, centarot na mislata
koja se sostoi od demokratija e hristijanstvoto, no hristijanstvoto
ne go pravi toa. (67-217)
***
Demokratijata sosredoto~ena na hristijanstvoto ne izgradi
bogato op{testvo. Komunizmot isto taka ne go stori toa. Spored
toa, op{testvoto koe {to ~ove{tvoto go bara ne moè da bide
izgradeno od sega{nata demokratska ili komunisti~ka kultura.
(16-165)
3) Pri~inata zo{to komunizmot mora da padne
A. Kina i Sovetskiot Sojuz
Dali komunizmot }e bide uni{ten ili ne, moè da se

pretpostavi od kontroverzata na dve zemji. Dokolku komunizmot
se obiduva da vladee so svetot sosredoto~eno na slovenskata
sfera, komunizmot }e propadne bidej}i nacionalnoto nivo ne
moè da go sledi svetskoto nivo. Dali razbirate? Zo{to Kina i
Sovetskiot Sojuz se borat me|usebno raspravaj}i za revizionizam
i doktrinizam? Bidej}i i ednite i drugite sonuvaat obiduvaj}i se
da vladeat so svetot, bez da ja nadminat svojata dràva. Takva
misla sosredoto~ena na edna dràva }e bide uni{tena. Zatoa, so
cel da se obedini svetot, od dràvite treba da se pojavat lu|e koi
moàt da go sakaat svetot pove}e od sopstvenata dràva. (34-337)
***
373
Vo 1957 godina, zapo~na ideolo{kata kontroverza me|u
Kina i Sovetskiot Sojuz. Me|utoa, kakvi raboti se slu~uvaat
denes? "Iako mojot tatko i mojata majka se komunisti, jas ne go
sakam komunizmot. Jas ne ja sakam avtokratijata". Se slu~uvaat
vakov vid na fenomeni. Koga takvi fenomeni pominuvaat niz
prvata, vtorata i tretata generacija, komunizmot }e bide uni{ten.
Dodeka demokratskiot svet ja ima Bo`jata Volja da go spasi
demokratskiot svet, komunizmot ja nema. Bidej}i komunisti~kiot
svet nema ni{to zaedni~ko so Bo`jata Volja, ne moè da ne
propadne. Od druga strana, bidej}i demokratskiot svet ja ima
Bo`jata Volja, postoi nekakva mo`nost da bide spasen od Bog.
Spored toa, koga svetskiot komunizam propa|a, periodot na
komunizmot }e zavr{i. Dali razbirate {to zboruvam? Severna
Korea ili Kina nema pove}e da go sledat Sovetskiot Sojuz. Tie
stanaa nacional-komunisti. Osven toa, koga Severna Korea e
vnatre{no podelena na dve grupi koi se borat me|usebno i koga
ednata strana ne moè slobodno da gi otstrani protivnicite, i
komunizmot vo Severna Korea }e zavr{i. (64-259)
***
Komunisti~kata zemja e ista. Koga se pojavi
internacionalniot komunizam, vele{e: "Nie }e moème da
vladeeme so svetot sosredoto~eno na komunizmot!
Sosredoto~eno na Sovetskiot Sojuz i Slovenite, lu|eto od celiot
svet }e bidat obedineti preku komunizmot". Tie sonuvaa vaka.
Me|utoa tie se podeleni. Sega odnosite me|u Sovetskiot Sojuz i
Kina padnaa do taa to~ka {to tie nikoga{ ne moàt da bidat
obedineti zasekoga{. Osven toa, razli~ni etni~ki grupi vo samite
komunisti~ki zemji se borat me|usebno poradi nivnite razli~ni
karakteristiki, razli~ni naviki i istoriskoto minato vo koe tie me|
usebno se borele. Ova pokaùva deka samiot komunizam propa|a.
(82-13)
***
Da pogledneme. Od 1957 godina navamu, Sovetskiot
Sojuz i Kina zapo~naa da se oddeluvaat. Komunisti~kata partija
se obide da ja vospostavi svojata vlast nad celiot svet
sosredoto~eno na Slovenite. Ova, so drugi zborovi, e isto kako
pogovorkata: "Da ìveeme za sopstveno dobro". Bidej}i
374
komunisti~kata partija e podelena, komunizmot }e bide uni{ten.
(77-201)
***
Kakov vid na svet }e se razvie vo idnina? Svetskiot
komunizam }e go uni{ti onoj na nacionalno nivo, komunizmot na
nacionalno nivo }e go uni{ti onoj na nivoto na narodot. Izvorno,
komunisti~kiot svet be{e eden: no toj se podeli na dràvi od tipot
na Kain i na dràvi od tipot na Avel. Vo idnina, samite
komunisti~ki zemji od tipot na Kain }e se borat me|usebno. Koga
tie }e zapo~nat da se borat me|usebno, na Satanskata strana
po~nuva da se pojavuva apsolutniot individualizam. Od druga
strana, na Bo`jata strana }e se zastapuva svetskata misla i svetot
na Bo`jata strana }e se obedini. (16-195)
B. Nezavisni komunisti~ki partii
[to e so komunizmot? Sega komunisti~kite partii, kako

italijanskata komunisti~ka partija ili francuskata komunisti~ka
partija, se protivstavuvaat na Sovetskiot Sojuz i objavuvaat
nezavisnost. Taka li e? Komunistite talkaa niz sonot za vladeewe
so svetot, no kako {to zazoruva utroto na istorijata, tie se budat
od nivniot rozev son i zapo~nuvaat da ja prifa}aat svojata
stvarnost. Tie sonuvaa da go obedinat svetot sosredoto~eno na
komunizmot, no toj son po~na da is~eznuva. Zo{to e toa taka?
Bidej}i samiot komunizam sodrì mnogu mo`nosti za promena.
Samata dijalektika e logika na promenata. Dijalektikata ne moè
da stane logika koja }e moè da izgradi standard na vistinska
vrednost kako skapocen kamen. Pri~ninata zo{to se pojavi
logikata na dijalektikata e {to demokratskiot svet ne se prepozna
sebesi, ne ja pronajde sopstvenata pozicija i ne go odi sopstveniot
pat. So drugi zborovi, dijalektikata proizleze so cel da go
stimulira demokratskiot svet. Na toj na~in, dijalektikata e samo
privremena logika koja {to Bog moè da ja dozvoli kako sredstvo
za da go simulira demokratskiot svet. (85-99)
V. Od gledi{teto na sopstvenosta
375
Dodeka dene{nata demokratija pretpo~ita individualno
sopstveni{tvo, komunizmot promovira zdruèno sopstveni{tvo.
Iako sé mora da mu bide ponudeno na Bog, dvata sveta sekoe
poseduvawe go smetat za sopstveno. Toa e isto kako nudewe na
celoto sopstveni{tvo na Satanata. Toa e ona {to go narekuvame
komunizam. Iako sé treba da mu bide ponudeno na Bog na
mestoto kade e sopstvenoto poreknuvawe, komunizmot ne go
pravi toa. Iako komunistite go poreknuvaat individualnoto
sopstveni{tvo, tie ne go poreknuvaat nivnoto sopstveni{tvo so
vistinski duh, i insistiraat na zdruèno sopstveni{tvo vrz la`na
osnova. Poradi toa, komunizmot mora da propadne. (29-162)
***
Koj e mislovniot proces na dene{nata komunisti~ka
partija? Moeto e moe, a tvoeto e, isto taka, moe. Ova e
mislovniot na~in na komunisti~kata partija. Takvo mislewe mora
da bide uni{teno. Od druga strana, koj e mislovniot proces na
Bo`jata strana? Moeto e tvoe, a tvoeto e semejno, a semejnoto e
rodovsko, a rodovskoto e narodno, narodnoto dràvno, dràvnoto
e svetsko, svetskoto e Bo`je, a Bo`jeto stanuva moe. Ova e
mislovniot proces na Bo`jata strana. Vrz ovaa osnova, duri i
vospostavuvaweto na Utopija e vozmo`no, i vozmoèn e svetot na
sre}a, nade` i qubov. Dosega ~ove{tvoto ne go znae{e mislovniot
proces na Bo`jata strana. (77-201)
G. Od nebesnoto gledi{te
Pri~inata zo{to nekoja zemja e uni{tena e toa {to zemjata

se protivstavuva na nebesniot ideal. Zemjata se razviva koga
nebasniot duh i svest odat zaedno. Inaku, zemjata e uni{tena.
Zatoa, komunizmot }e bide uni{ten. Od druga strana, bidej}i
hristijanstvoto odi so Bog, vo hristijanskata istorija toa e
neuni{tivo. (13-240)
***
Bez razlika {to planira komunisti~kata partija, so cel da
stane centralna zemja na svetot sosredoto~ena na humanizmot sé
dodeka ne izvojuva pobeda nad Boga, koj isto taka se obiduva da
bide centarot na svetot, komunizmot mora da bide uni{ten, a
376
komunisti~kata zemja }e bide pot~ineta pred Boga. Na krajot, so
cel Bog da stane centar, moème da zaklu~ime deka Bog mora da
go vidi propa|aweto na demokratskiot i komunisti~kiot svet. (81-
101)
***
Komunistite veruvat deka tie moàt da go vodat svetot
sosredoto~eno na komunizmot i deka moàt da upravuvaat so
svetot duri i vo idnina, no toa e besmislica. Moè li komunizmot
da go podnese demokratskiot svet? Moè li komunizmot da
prezeme odgovornost za svetot vo imeto na Bog na pravednosta?
Komunizmot e materijalizam. Bidej}i go poreknuva Bo`jeto
postoewe, toj mora da padne vo bezdna. (162-191)
***
Misijata na religijata e da go otkrie postoeweto na Bog i
da u~i kako da se osvoi Bo`jata qubov. Zatoa, Vistinskiot tatko ja
vospostavi Obedinuva~kata crkva i sega ispolnuva takva misija.
Koga }e ja osvoime Bo`jata qubov, vlasta na svetot }e bide
poinakva. Denes, nekoi lu|e raspravaat za idealot na qubovta
isklu~uvaj}i ja Bo`jata qubov. No, takov argument e beskorisen,
a nivnite napori da go pronajdat idealot }e propadnat. Vo taa
smisla, komunistite se predopredeleni da propadnat. Ako tie ne
propadnat, treba da propadneme i nie. Bidej}i komunistite ja
poreknuvaat ~ovekovata qubov, tie vo osnova gi poreknuvaat site
emotivni vrski koi dosega istoriski bile prenesuvani. Me|utoa, bez
razlika kolku tie se obiduvaat da go poreknat toa, qubovta ne
moè da se porekne. (18-327)
***
Bidej}i be{e objaven Bo`jiot den, i demokratskiot i
komunisti~kit svet }e se podelat vnatre{no. Denes, sekoj
fenomen na gre{niot svet propa|a i se uni{tuva, a duri i
poslednoto ne{to {to e propadnato mora da bide isterano so cel
da se obnovi ovoj svet. (19-339)
***
Vo vremeto na Isus, te{kite dostignuvawa od 4.000-te
godini moraa da propadnat, no denes na{ata Obedinuva~ka crkva
nema da go povtori istiot neuspeh. Iznenaduva~ki fakt e deka e
napravena istoriskata osnova da postoi mo`nost da se slavi Bog.
377
No, ova ne be{e ispolneto bez plan. Site ne{ta koi se povrzani, se
obedineti vo soglasnost so Boèstveniot Princip. Da pomislime
kako duhovniot svet ~uvstvuva radost. Koga eden takov rezultat
na na{eto dostignuvawe vlijae na demokratskiot svet, Amerika }e
moè da igra va`na uloga vo pozicijata na subjekt na nebesntata
istorija, a podra~jeto na komunizmot prirodno }e propadne.
Toa }e se slu~i. Podra~jeto na komunizmot }e propadne
prirodno. (79-30)
***
Nie mora da prezememe odgovornost za istorijata na
minatoto, sega{nosta i idninata. Me|u minatite svetci nema nikoj
koj posakuva Amerika i demokratskiot svet da bidat zavladeani
od komunizmot vo idnina. A tie lica vo duhovniot svet koi
porano ìveele na zemjata, sakaat da go iskorenat komunizmot vo
ovoj svet. Duri i porane{nite komunisti koi se sega vo duhovniot
svet, isto taka, posakuvaat komunizmot da propadne. Zna~i celiot
duhoven svet posakuva komunisti~kata partija da bide iskorenta.
Toa e èlbata i bolnoto srce na na{ite predci. Sekoja duhovna
li~nost vo duhovniot svet go posakuva toa. Zatoa, da se uni{ti
komunizmot zna~i da se ispolni èlbata na istoriskite predci. (79-
310)
***
Bidej}i komunizmot go poreknuva patot na svetec i
patriot i namesto toa vloùva vo materijalniot i sekularniot svet,
toj mora da bide uni{ten. Univerzalnata sila ne moè da go
otstrani komunizmot. Komunizmot nema da trae mnogu dolgo.
(12 april 1981)
***
Ako go sledime zakonot na nadomestok, sekoj problem
na ovoj svet }e bide razre{en. Dali razbirate? Toga{, dali treba
komunizmot da propadne ile ne? Komunizmot mora da propadne.
Komunistite gi uni{tuvaat svoite politi~ki neprijateli so cel da ja
odràt svojata mo}. Me|utoa, duri ako eden odi vo duhovniot svet
poradi pro~istuvaweto, bidej}i ne~ii potomci ostanale vo ovoj
svet, negovite potomci }e se odmazdat na neprijatelot na nivnite
roditeli. Vo takva sostojba, dali svetot na mirot soodvetno }e
dojde? Dali mirot vo takva sostojba }e soodvetstvuva na horor i
378
anksioznost? Svetot na mirot moè da dojde samo koga nekoj
moè da kaè "Blagodaram" dodeka posetuva nekogo pred smrtta.
Od druga strana, koga nekoj veli "Ti me iskoristi. Ti me
`rtvuva{e na ovoj na~in", svetot na mirot nikoga{ ne moè da
dojde. (80-238)
***
Dali svetot na komunizmot se razviva ili ne? Odgovorot
moè da se osoznae preku zakonot na nadomestuvawe. (32-35)
***
Mislata na Obedinuva~kata crkva ne e materijalizmot.
Obedinuva~kata misla e misla da gi vozdigne lu|eto kon Bog.
Spored toa, Bog moè da ja vozdigne Obedinuva~kata crkva.
Naproti toa, bidej}i materijalizmot e misla za povlekuvawe na lu|
eto daleku od Bog, sekoj koj go sledi komunizmot, mora da
propadne. (1 januari 1980)
4) Periodot bez ideologija
Sega se soo~uvame so krajno konfuzen svet. U{te

pove}e, nie znaeme deka ovoj svet e ispolnet so antagonizam,
qubomora i nevera. Vo odnos na sega{nata sostojba, lu|eto go
narekuvaat ovoj svet period bez ideologija ili period na
uni{tuvawe na pogledot na vrednosta. Od druga strana,
religioznite lu|e ovoj svet go narekuvaat krajot na svetot. Takva
negativna tendencija e pro{irena na edinkata, semejstvoto,
dràvata i svetot. Vo taa smisla, ~ove{tvoto e soo~eno so
o~ajni~ka svetska sostojba. Vo sega{nata sostojba, so cel da se
sledi nova svetska nade`, treba da se pojavi nova centralna misla
koja }e bide prifatena od ednikata, semejstvoto, op{testvoto,
dràvata i svetot. Spored kratkiot pogled na istorijata na crkvata,
srednovekovniot period izvesno vreme go vodel nesiguren trend
na misla sosredoto~en na Bog, no kako {to mislata se smaluvala,
po~nal da se pojavuva humanisti~kiot svet. Me|utoa bidej}i i
trendot na humanisti~kata misla ne ja ispolnil svojata misija, ovoj
svet sega se soo~uva so krajno opasna sostojba vo koja
materijalizmot vladee so svetot. Bidej}i materijalizmot e vo
osnova vtemelen vo vrednosta na materijata, moè da se kaè
379
deka materijalizmot e misla od krajot na svetot. Toa zna~i deka
sega nie se soo~uvame so misla od krajot na svetot. (78-98)
***
Sega{niot period e nare~en period bez idologija i period
na nesigurnost. Nikoj ne ja znae osnovnata pri~ina zo{to ovoj
period e nare~en taka. Samo preku manifestiranite fenomeni lu|
eto velat deka dene{niot svet e period na destrukcija na pogledot
na vrednosta. Dene{nite mladi lu|e, koi ìveat vo kulturnoto
podra~je na slobodniot svet, talkaat bidej}i ne znaat to~no kade
treba da odat. Raspadot na pogledot na vrednosta e proizlezen od
zagubata na doverba vo idninata. Talkaweto na mladata
generacija, koe se pro{iruva kako opasna zaraza, isto taka zna~i
destrukcija na ~ove~koto op{testvo vo idnina. Kako {to
prodolùva periodot na nesigurnost, koj e predizvikan od bez-
ideologijata, ~ove{tvoto nema da izleze od o~ajot. Intelektualcite
i religioznite lu|e, isto kako i liderite isto taka, nema da pobegnat
od ova dolina na o~ajot. I akademskite institucii i univerziteti
nema da pobegnat od vreliot veter na ovaa destrukcija. (7 mart
1982)
***
Sega{noto op{testvo so koe se soo~uvame moè da se
nare~e period na nevera i nesigurnost. Lu|eto ìveat so nespokoj,
zagrièni za nesigurnata idnina, bidej}i sega{nata sostojba e
sostojba na nevera dodeka me|usebno se sudruvaat razli~ni
problemi. (7 mart 1982)
***
Komunisti~kata partija sonuva{e da go obedini svetot
sosredoto~eno na svetskiot komunizam, no sega komunizmot e
padnat od svetsko na nacionalno nivo. Koga komunizmot pa|a od
nacionalno do rodovsko nivo, komunizmot }e zavr{i.
Demokratskiot svet isto taka pa|a od svetskoto podra~je,
sosredoto~eno na Amerika, do nacionalnoto podra~je, koe moè
da obezbedi poddr{ka edinstvno za Amerika. Amerika go napu{ti
svetot, sega lu|eto od Amerika se borat me|usebno. Na ist na~in,
koga demokratskiot svet pa|a od svetsko na nacionalno nivo,
demokratskiot svet }e zavr{i. Zatoa, dene{niot svet e nare~en
380
period bez-ideologija. Kakvo gledi{te za vrednosta ima
~ove{tvoto?
Koja e vrednosta na eden ~ovek? Izgleda deka dene{nite
lu|e imaat vrednost samo na ìvotno. Bidej}i dene{nite lu|e stanaa
sekularni i sledat samo realna vrednost, vrednosta na nivniot ìvot
e snièna do vrednosta na edno ìvotno. Spored toa, dene{niot
~ovek nema ni{to vredno. Takviot o~ajni~ki rezultat denes e
osnoven proizvod od la`niot humanizam, koj {to be{e izdignat
nasproti slepata vera na hristijanstvoto. Vo toa vreme
humanizmot ne znae{e za duhovniot ~ovek, tuku znae{e
edinstveno za ~ovekot ìvotno. So odrekuvawe na humanizmot,
koj go poreknuva postoeweto na Bog, nie mora da odime kon
novo nivo koe povtorno moè da go potvrdi Boga.
Toga{ zasnovano na Bog, treba povtorno da go vospostavime
humanizmot. Toa e zakonot na negacija na negacijata. Koga e
otkrien povtorno, poreknatiot Bog ne e istiot Bog od minatoto.
Ovoj Bog ne e istata koncepcija na Bog na koja hristijanstvoto
insistira{e vo minatoto. Povtorno otkrienta koncepcija za Bog
treba da bide nova ideja na hristijanstvo od povisoko nivo. (83-
310)
***
Kako {to znaete, se soo~uvate so fenomenot na
konfuzijata vo svetot. Nekoi lu|e go narekuvaat ova vreme period
bez-ideologija i na raspa|awe na vrednosta. Koga gledame deka
sega{niot period leleka kako rezultat na o~ajni~ka sostojba,
moème da po~uvstvuvame deka ova e vreme na revolucionerni
promeni. Ova e isto za narodot vo Korea kako i za narodot vo
Amerika, koja go vodi demokratskiot svet. Sovetskiot Sojuz koj
go vodi komunisti~kit svet, isto taka, vnatre{no leleka kako
rezultat na takov fenomen. Iako lu|eto ne znaat to~no {to e toa,
nov po~etok za idninata ednakvo baraat edinkite i dràvite.
Bidej}i site lu|e na svetot delat ista sudbina, celiot svet o~ekuva
da vleze vo period na revolucionerna promena. (86-60)
***
Ovoj svet e na rabot na bezdnata. Zatoa ovoj svet ima
potreba od edno svetsko probivawe i od svetski lideri. Vistinskata
liderska organizacija i vistinskiot gospodar ne se vo ovoj svet.
381
Va{iot duh ne stana va{ gospodar, va{ite roditeli ne stanaa
gospodari na va{ite semejstva, a odgovornite li~nosti ne stanaa
gospodari na va{ata zemja i lu|eto koi go vodat ovoj svet ne
stanaa gospodari na ovoj svet. Site lu|e ne se vistinski gospodari,
tuku nadni~ari. Nadni~ari! Takvi nadni~ari gi eksploatiraat lu|eto
i pravat sé za svoja pridobivka. Ovoj svet e ispolnet so takvi
bedni lu|e koi pravat zlo protiv nebesnata volja. (84-207)
***
Kade }e odi ~ove{tvoto? Nema kade da odi. Poradi toa,
mladite lu|e sedat i se dvoumat bez da napravat nikakov obid. Lu|
eto kako nas se dviàt zafateni vo sekoja sekunda bidej}i nemame
vreme. Od druga strana, ovie mladi lu|e sedat tamu koga
izleguvame nautro, a koga se vra}ame vo 3 ~asot popladne, tie sé
u{te }e sedat tamu bidej}i nema mesto tamu kade {to tie sakaat
da odat. Moè i vie da se soo~ite so takva sudbina porano ili
podocna. Vistinskiot tatko }e vidi {to }e se slu~i na gorda
li~nost, gorda intelektualna li~nost. Vo Japonija, eden profesor se
samoubi. Bidej}i komunisti~kata partija napravi nered vo
negovata zemja, a lu|eto i dràvata ne se spravija so toa, toj se
samoubi. Nikoj ne moè da upravuva so toa. Kako moè da se
nadmine ova? ôve{tvoto nema osnova za mo`nost na
razre{uvawe. Nema takov na~in. Sega, nam ne ni treba nitu
demokratija, nitu komunizam. Potrebna e edinstveno sovr{enata
misla koja {to ja posakuva duhot. Sega ima potreba od nekoja
misla ili teorija so cel da se izleze i da se pronajde taa sovr{ena
misla. Me|utoa, takva teorija i misla ne se samata vistina. Tie se
samo most i pat da se pretstavi vistinata. ôve{tvoto treba da
pomine po toj most. (27-232)
***
Dene{nite lu|e napravija nered so teoriite kako raspa|awe
na pogledot na vrednosta ili periodot bez-ideologija. Zatoa sega
neophodno se bara lider koj }e go vodi svetot so subjektivna i
sigurna misla. Ekonomskite, politi~kite i nau~nite problemi ne se
va`ni. Vistinska li~nost e kako bogatstvo koe mora da izleze i
podigne nova revolucija. Kolku prekrasno }e bide dokolku taa
li~nost stane gospodar na svetot i sozdade nova vrednost od
382
individualno nivo, semjeno nivo, sé do svetsko nivo. Vo ova
sega{no vreme toa e agonija za razumni lu|e. (85-100)
[esti del
IDEOLOGIJATA NA GLAVNOTO KRILO ZA
OBEDINUVAWE
1. Postoeweto na Bog
Edna od agoniite so koja se soo~uvaat lu|eto od celiot

svet vo posledniot del od 20 vek e dali Bog navistina postoi ili
ne. Najgolemiot del od lu|eto insistira deka Bog ne postoi. Od
ovaa pri~ina, polovina od ovie lu|e slavat mamonizam,
sosredoto~en na humanizmot, a drugata polovina go slavi
komunizmot sosredoto~en na materijalizmot. Nie treba da imame
jasno razbirawe za Boga. Ve molam ne zaboravajte {to vi velam
tokmu sega. Bog, sekako, e ìv. (26.04.1081)
***
Dokolku lu|eto ne zgre{ea, nema{e da bide neophodno da
se postavuva pra{aweto dali Bog e ìv ili ne, bidej}i sekoj }e go
znae{e odgovorot preku svojot izvoren duh. So drugi zborovi,
ako ~ovekovite predci ne zgre{ea, tuku namesto toa, vospostavea
vistinsko semejstvo kako roditeli na dobrinata vo ovoj univerzum
i go umnoèa toa semejstvo vo ovoj svet, takva diskusija nema{e
da bide neophodna. Bidej}i }e bea povrzani so Boga preku
nivnata krvna loza, tie }e znaeja za Bo`jeto postoewe vedna{,
duri i preku nivnite tela. Kako steblo, nema{e da se bara nikakvo
objasnuvawe. Dokolku Bog gi sozdal lu|eto na na~in tie da moàt
da go razberat Nego samo preku objasnuvawe, nekoj bi moèl da
kaè deka ne{to ne e vo red so Negovoto sozdavawe na lu|eto.
Izvorno, na lu|eto ne im e potrebno objasnuvawe. No, lu|eto koi
trebalo da ja zapo~nat svojata istorija nadminuvaj}i gi
objasnuvawata, poradi Padot ja zapo~nale istorijata oddale~eni
od Boga na nivo na edinka, semejstvo, rod, dràva i svet. Tie
zavr{ile so ìveewe vo svet kade {to raspravaat dali Bog postoi ili
ne.
383
Bez Padot, lu|eto }e bea rodeni od dobri roditeli so
nivnata izvorna priroda razviena vo celost, a pra{aweto dali Bog
navistina postoi nema{e da bide neophodno. Zar koga }e se rodi
bebeto od utrobata ne znae kako da cica? Vedna{ {tom }e se rodi
bebeto, koga pred negovite o~i }e mu se pokaàt gradite, toa
avtomatski znae kako da cica. Na ist na~in, ako lu|eto ne
zgre{ea, tie }e moèa da ja znaat svojata vrska so Bog, }e moèa
da znaat kako da go razre{at sekoj problem i }e ja razberea
vistinskata nasoka za da ja sledat. Me|utoa, poradi Padot, tie go
zaboravija seto ova. Kako rezultat na toa, tie dojdoa do tamu {to
sozdadoa svet vo koj tie se somnevaat za postoeweto na Bog. Toa
navistina e bedna sostojba. (120-306)
***
Najseriozniot problem koj se slu~il na zemjata e pojavata
na komunizmot. Zo{to e toa tolku seriozen nastan? Bidej}i toj
tvrdi deka Bog e mrtov, iako Bog navistina e ìv. Koj e
najseriozniot grev ili zlodelo? Toa e da se laè velej}i deka ne{to
ne postoi koga toa postoi jasno. Koga nekoja li~nost e ìva, ako
nekoj kaè laga deka e mrtva, taa li~nost }e stane nejzin najgolem
neprijatel. Ako va{ite roditeli se ìvi, a vie kaète deka ne se,
nema pogolem grev. (22-126)
***
Na rana vozrast ja iskusiv su{tinata na site religii. Prvoto
pra{awe na site religii e dali apsolutniot Bog navistina postoi ili
ne, a ova e najva`noto pra{awe za lu|eto. Dali Bog postoi?
Negovoto postoewe kako su{testvo so apsolutna vrednost ja
opredeluva vrednosta na lu|eto, koi se kone~ni i se vo relativna
pozicija. Zatoa, nie mora jasno da go razre{ime ova pra{awe. Me|
utoa, nikoj od svetcite i mudrecite, filosofite i vernicite, koi do{le
na zemjata i po~inale, ne go razre{ile jasno ova pra{awe pred
~ove{tvoto. Denes, lu|eto ne moàt da go pronajdat krajnoto
re{enie na predizvikot od komunizmot, koj tvrdi deka Bog ne
postoi. Vsu{nost, duri i toj problem e poradi neuspehot na
demokratijata, koja ne moè jasno da gi odgovori pra{awata koi
se odnesuvaat na Bog. Ponatamu, site fenomeni koi se slu~uvaat
na krajot na ovoj vek se isto taka poradi neuspehot na religiite
384
denes, koi ne moàt da go razre{at istoto pra{awe vo odnos na
Bog. (25.04.1981)
***
Mnogu lu|e ìveat vo ovoj svet. Vo dene{niot svet,
problemite ne ostanuvaat tu|i, tuku se na{i. Takov e svetot vo koj
ìveeme sega. Bez razlika dali ìveeme vo svet na demokratija ili
na komunizam, lu|eto gorat od èlba da go ostvarat svetot na Bog
i tie tragaat po svetot na mirot. Sepak, sfativme deka lu|eto ne
moàt sami da vospostavat takov svet. Znaeme deka dojdovme do
to~kata kade {to ne moème, vo vistinska smisla, da izgradime
obedinet svet na mirot, so sila, mudrost, kultura ili {to bilo drugo
storeno samo od lu|eto. Od ovaa perspektiva, koe e centralnoto
pra{awe za razre{uvawe na site problemi na svetot? Pova`no od
sé drugo e jasno da se odgovori na ova pra{awe na tema za
Bo`jeto postoewe. Dokolku site lu|e jasno razberat deka Bog
navistina postoi, }e im bide jasno kade e naso~ena Negovata
Volja i toga{ ovoj svet }e stane obedinet svet na mir, sovr{en
svet.
[tom lu|eto }e go osoznaat Bo`jeto postoewe, i
demokratskiot i komunisti~kiot svet }e moàt da najdat re{enija
za site problemi so koi se soo~uvaat. [tom tie go znaat Bo`jeto
postoewe i Negovata Volja, celoto ~ove{tvo }e nema drug izbor
osven da go sledi Boga i Negovata Volja. Do denes postoele
brojni religii, no nitu edna religija ne moèla da dade jasen dokaz
za Bo`jeto postoewe, najosnovnoto pra{awe za celo ~ove{tvo.
Nitu filosofijata moèla da go stori toa, iako toa e ona {to tie se
obiduvale da go sledat. Zatoa, pre~esniot Mun veruva deka treba
da se spravime so pra{awata za Bog od prakti~na gledna to~ka,
pove}e otkolku da go sledime Bog vo neodredena i
pove}ezna~na sostojba. (151-131)
***
[to treba da stori Obedinuva~kata crkva pred celoto
~ove{tovo koe leleka na granicata na negoviot o~aj? Ona {to
Obedinuva~kata crkva treba da stori za niv e da go odgovori
pra{aweto za Bo`jeto postoewe. (33-226)
1) Dokaùvawe na Bo`jeto postoewe
385
Najva`nata zada~a za na{ite aktivnosti za PNK (Pobeda
nad komunizmot) e da se dokaè vistinitosta na Bo`jeto postoewe.
Iako kako na ~lenovi na PNK na{ite napori se va`ni i po~ituvani,
nie treba, na komunistite koi go odrekuvaat toa, da im go
pokaème vistinskoto postoewe na Bog. Me|utoa, dokolku nie
samite ne go ~uvstvuvame silno Negovoto postoewe, nie ne }e
moème da bideme ubedeni deka moème da go pobedime
komunizmot. Da vi dadam eden interesen primer so cel vam da vi
go objasnam postoeweto na Bog. Pred toa, prvo, bi sakal da ve
pra{am: koj del od va{eto telo go sakate najmnogu? Ve
pra{uvam ova, spravuvaj}i se so vidlivite ne{ta, bidej}i duhot e
nevidliv. Toga{ koj? Zar ne e toa interseno pra{awe? Nekoj moè
da kaè u{ite, velej}i deka tie se "u{i na sre}a", veruvaj}i deka }e
mu donesat sre}a. Nekoj drug, od nekoja pri~ina, moè da kaè
daka e nosot. Isto taka, druga li~nost moè da kaè o~ite, velej}i
deka tie se kako na kineski feniks itn. ]e ima sekakov vid na lu|e
koi }e dadat sekakvi pri~ini za svoite sklonosti.
Me|utoa, najva`niot del na va{eto telo e va{eto lice.
Zatoa lu|eto obi~no ne zboruvaat za ne~ie telo dali e toa
privle~no ili grdo, no zboruvaat za liceto vo odnos na negovata
ubavina ili grdotija. Pri~inata e zatoa {to toa e najva`niot del od
~ovekovoto telo. Me|utoa, ona {to e najva`no na ~ovekovoto lice
se o~ite, bidej}i, iako site drugi delovi se fiksni i ne moàt da se
dviàt, o~ite moàt da se dviàt vo site nasoki, dodeka se
angaìraat vo razli~ni aktivnosti. Ponatamu, prviot del koj
po~nuva da postoi duri i kaj ìvotnite se o~ite. Ako obrnete
vnimanie na eden novoizveden polnoglavec, }e zabeleìte deka
prviot del koj e sozdaden se o~ite.
[to zna~i ova? Ova zna~i deka, vo univerzumot, ima
centralno su{testvo koe postoelo, kako ovie o~i, duri i pred koe
bilo drugo su{testvo da po~ne da postoi. Zatoa na{ite o~i go
simboliziraat Boga. Od druga strana, na{ite nosevi gi
simboliziraat lu|eto. Toj, od site delovi na teloto na ~ove~koto
su{testvo, se razviva posleden. Koga e bebe{ki nos, toj e na
nekoj na~in ramen, no kako {to deteto raste, toj raste pogolem i
vo tinejxerskat vozrast, str~i. Pri~inata e {to vo vremeto na
386
Bo`jeto sozdavawe, lu|eto, koi se simbolizirani od nosot, se
sozdadeni posledni. Nosot e sozdaden posleden. Koga eden
~ovek vdi{uva, vozduhot vleguva preku dvete nozdri, koi
podocna, sre}avaj}i se vo edna to~ka, stanuvaat samo edna
nozdra.
Tuka, dvete nozdri simboliziraat ma` i èna, i kako nosot,
tie na krajot stanuvaat edno. Toga{, {to simbolizira ustata? Taa gi
simbolizira site ne{ta. Zatoa lu|eto imaat 32 zaba {to go
simboliziraat celiot svet, koj se sostoi od ~etiri nasoki i osum
nasoki (4 h 8). Zna~i, taa gi simbolizira site ne{ta vo
univerzumot. Toga{ {to e so u{ite? Tie moàt da komuniciraat so
~etirite nasoki na sever, jug, istok i zapad. Od ovaa gledna to~ka,
nie moème da razbereme deka najbliskiot i najobi~niot organ na
~ovekovoto telo e na{eto lice. Zatoa nie se gledame vo liceto po
utrinskoto miewe, koga lu|eto voobi~aeno mislat na nadvore{niot
izgled na nivnoto lice.
Me|utoa, za mig da go ostavime nastrana nadvore{niot
izgled, i osobeno da razmislime za korenot na o~ite. O~ite ne
znaeja za postoeweto na sonceto pred da bidat rodeni. Dokolu na
koj bilo predok na lu|eto ili drugite su{testva so o~i se postavi
pra{awe dali tie znaele za postoeweto na sonceto pred nivnite ra|
awa, tie }e bidat nemo}ni da odgovorat. Zna~i, samite o~i se
rodeni na ovoj svet bez da znaat deka sonceto postoi. Isto taka,
koga }e gi poglednete trepkite, {to mislite zo{to se sozdadeni?
Li~no mislam deka se sozdadeni da spre~at da vleze pra{ina vo
o~ite, ve}e znaej}i deka ima pra{ina vo vozduhot. Toga{, koga
trepkite najprvo se pojavile, dali znaele deka vo svetot postojat
vozduhot i pra{inata? Nie ne moème da go kaème toa.
Me|utoa, kako tie zapo~nale da postojat? Osven toa, nie
imame solzni kanal~iwa vo o~ite. Dali mislite deka o~ite
odnapred znaele deka vodata vo o~ite }e isparuva zaradi
son~evata svetlina? Tie ne znaele. Me|utoa kako {to cevka za
voda e instalirana na slavina, na{ite o~i imaat solzni kanal~iwa.
Ako ne, za 30 minuti, na{ite o~i }e pocrvenat. Duri i ako
razmisluvame samo za eden del od na{eto telo, o~ite na na{eto
lice, koe go gledame sekojdnevno, gi nao|ame niv kako mesto na
tajni. No pomislete na toa, faktot {to o~ite se sozdadeni vo
387
podgotovka za sonceto, bez duri i da znaat deka sonceto postoi vo
univerzumot, i faktot deka trepkite postojat duri bez da znaat
deka vozduhot postoi i deka postoi pra{inata vo vozduhot,
navistina e ~udesno. Ponatamu, koga o~ite trepkaat so cel da go
spre~at isu{uvaweto na o~ite, isto taka, navistina e zabeleìtelen
faktot deka se povrzani so solzni kanal~iwa.
Denes, komunistite tvrdat deka univerzumot postoi
prirodno. Me|utoa, koga }e poglednete vo univerzumot, koi
postoi tolku nau~no, bez razlika kolku bezna~aen moè da bide
nekoj del od nego, nie ne moème samo da re~eme deka toj
postostoi avtomatski. Da im se prepu{time nim 100 procenti.
Sepak nivnoto tvrdewe "prirodno ili avtomatsko" ne e slepo
"prirodno ili avtomatsko". Toga{ nie ne moè a da ne zaklu~ime
deka "prirodnoto ili avtomatskoto" e rezultat na prirodata so
nasledeno ~uvstvo na nasoka i cel. Od ovaa perspektiva, sigurno
e deka nekoj znael deka sonceto postoi duri i pred o~ite da
po~nat da postojat. Na ist na~in, duri i pred o~ite da po~nat da
postojat, nekoj mora da znael deka ima vozduh i deka vo
vozduhot postoi pra{ina. Nie ne moème da kaème deka tie
po~nale da postojat avtomatski koga nikoj ne znael za niv. Toga{
koj moèl da go znae toa? Dami i gospoda, koj bara superiornost
na ~ove{tvoto? Moè li toa da bidat samite o~i? Se smeta deka
na{ite o~i, nos i u{i se mesto na misterija. No, kako {to velat
evolucionistite, dali veruvate deka tie zapo~nale da postojat
avtomatski vrz osnova na takva nenau~na teorija? Tie velat deka
ìvite ne{ta postanale takvi kakvi {to se vrz osnova na zakonot na
mutacija.
No, toa ne e ni{to osven teorija upotrebena kako sredstvo
da se odbrani nivniot evolucionizam so mno{tvoto negovi
protivre~nosti. Seriozna rabota za nas e da se razbere ova
pra{awe. Pred jas i moite o~i da znaat, fakt e deka nekoj prvo
znael deka sonceto i pra{inata postojat vo ovoj svet i né
podgotvil nas so o~i i trepki, so neverojatno poznavawe. Toga{,
koe su{testvo moè da bide toa? Gledano od ovaa perspektiva,
moème da zaklu~ime deka edinstveno logi~no e deka vo
univerzumot postoi edno centralno su{testvo, subjekt, koe moè
da ima vlast nad lu|eto. Vo red e da se kaè deka subjektot e
388
koncepcija, misla ili soznanie, kako {to e staveno vo dene{niot
akademski jazik. Me|utoa, bidej}i takov subjekt gi sozdal lu|eto
so neverojatno prodlabo~eno znaewe so koja ja nadminuva
materijalnata dimenzija, lu|eto zapo~nale da imaat sistematski
formi i odnosi. Ova ne moème da go porekneme.
***
Za da postoi ne{to, ne nastanuva bez cel. Toa ne se
slu~uva tuku taka. Toga{, zo{to postoi nasokata? Nasokata postoi
kade {to ima cel. Inaku, nie moè da dojdeme do zaklu~ok deka
taa ne postoi. Dami i gospoda, vie dojdovte vo Belvedere rano
ova utro. Zo{to? Dali si rekovte: "Samo odi vo taa nasoka, bez
pri~ina i bez cel"? Vie go posetivte Belvedere poradi va{ata
namera da gi slu{ate zaborovite na pre~esniot Mun.
Toga{ moème da zaklu~ime deka nasokata doa|a edinstveno so
cel. Pa, dozvolete mi da ve pra{am dali edna ameba ima ili nema
sposobnost da vloì sila ili energija koja gi nadminuva nejzinite
sposobnosti i da pokaè nasoka i cel? [to mislite? Toa e
nevozmo`no. Toa e nelogi~no. Toa e samo besmislica. Kako i da
e, komunistite se obiduvaat da ja opravdaat nivnata teorija na
dijalektikata. No, toa ne funkcionira samo. Teorijata na
dijalektikata ne moè da bide logi~na bidej}i taa u~i deka
nasokata moè da bide pretstavena duri i bez cel. Bez cel, sé e
uni{teno.
Takvo pra{awe sé u{te se postavuva, a lu|eto ne znaat.
Zatoa, bidej}i toa ne moè samoto da se napravi, moè da kaème
deka ne{to bilo dodadeno ili vloèno vo toa. Toa se slu~ilo. Koga
se gleda od ovaa perspektiva, edinstveno ima smisla e da se misli
deka postoi motivira~ko su{testvo. Takva teorija e nau~na.
Toga{ {to mislite so "nau~na"? Koga ne{to hipoteti~ko
soodvetstvuva so realnosta e nare~no "nau~no". Ako nekoj re~e
deka energijata zapo~nuva da postoi avtomatski, toa ne e nau~no.
So cel da se proizvede energijata, treba da se dodade sila ili
injekcija. Toga{, dejstvuva. Magnet koj e svrten kon jug, se
naso~uva kon sever. [to ima takva priroda na naso~enost? Zo{to?
Dali moè samata materija, samata priroda da poseduva edna
takva aktivna naklonetost ili karakteristika? Ne. Ne moè.
389
Da bide nau~no zna~i deka sodvestvuva so teorija.
Teorijata treba da bide vo soglasnost so nejzinata hipoteza, dokaz
i realnost. Tie treba da se vrz osnova na ist princip. Od ova
gledna to~ka, Bog e pri~inskoto su{testvo na univerzumot. Toj e
pri~inskoto su{testvo za site ovie funkcii. Toj e pri~inskoto
su{testvo koe dodava takva energija. Toj e pri~inskoto su{testvo
koe dava nasoka i cel. Zatoa, neizbe`no e da se dojde do zaklu~ok
deka takvo pri~insko su{testvo postoi. Ponatamu, nie go
narekuvame su{testvo so karakter. Zo{to? Bidej}i Toj pokaùva
cel so nasoka sekoga{ fokusirana na motivacija i bidej}i Toj ja
odrùva ovaa pozicija bez koleblivost. Zatoa moè da se kaè deka
nie patuvame kon svetot na celta via nasokata preku pri~ina.
Gledano od takva perspektiva, pri~inskoto su{testvo na celinata e
nare~no Bog.
***
Zo{to vodime ìvot posveten na verata? Za da vloìme
povisoka forma na energija koja né nadminuva nas samite kako
edinki. Toga{ kade e svrtena taa nasoka? Kon svetot na
povisokoto podra~je, a ne kon gre{niot svet vo koj sega nie
ìveeme. Zar ne e taka? Zatoa teorijata deka Bog ne postoi e bez
osnova. Pri~inata i efektot sekoga{ soodvetstvuvaat. To~no?
Kolku pokomplikuvan e procesot, tolku pokomlikuvani se
pri~inata i celta. Zatoa toa e povredno. Kolku poprostrana e
{irinata tolku e povreden procesot. (89-74)
***
Gledano i od perspektivata kako raboti sovesta, nie ne
moème da kaème deka Bog ne postoi. Bog postoi. Onie koi
apsolutno go poreknuvaat Bo`jeto postoewe, mora isto taka da ja
poreknat funkcijata na svesta. So drugi zborovi, sé dodeka
apsolutno go dozvoluvame toa, Bog apsolutno postoi. Od taa
pri~ina, nie ne moème da go porekneme postoeweto na Bog.
(56-166)
***
Na{eto veruvawe vo postoeweto na Bog ne e samo
teorija. Koga gledame od principielniot odnos na subjektot i
objektot, na{ata pozicija ne e samo taa deka Bog neizbe`no mora
da postoi, tuku deka prvo Bog postoel duri i pred jas da po~nam
390
da postojam, duri i pred da moàm da mislam? Zar Bog nemal
vlast nad sé za mene, vklu~uvaj}i gi moite setila? Sfa}aweto na
ovaa to~ka e pova`no od sé drugo. Zar ne e princip deka nie
po~nuvame da razbirame otkako prvo }e prifatime? Nema drug
pat. Ne znaeme za studot pred prvo da go po~uvstvuvame, nie
prvo go ~uvstvuvame studot, a potoa go razbirame ~uvatvoto na
stud. Na ist na~in, ako Bog postoi, nie treba prvo da go
po~uvstvuvame negovoto postoewe, so sopstvenite kletki.
Pra{aweto e na koe nivo nie go ~uvstvuvame Nego. So drugi
zborovi, pra{aweto e kako moème da gi potvrdime na{ite
su{tinski iskustva. (58-29)
2) Bog treba da bide nevidliv
Pra{aweto dali Bog postoi ili ne e komplikuvano.

Dokolku Bog postoi, dali }e bidete sre}ni ili ne ako Toj e vidiv
za se~ii o~i i moè sekoj da go sretne kade i da odi?
***
Bog e apsoluten, edinstven i ostanuva na samiot vrv.
Zatoa lu|eto bi sakale da go poseduvaat samo Nego. Kako i da e,
dokolku Toj e vidliv, {to }e se slu~i? Od ova gledi{te, ako Bog e
me|u nas, dali mislite deka }e postoi nekoj koj ne bi go sakal
Boga, ili ne? Sekako, sekoj bi Go sakal. No, bidej}i Toj e
edinstveno su{testvo, dali }e ima natprevar ili ne? Toga{, onoj
koj e najsilen sam }e go poseduva Boga. Toga{, glavniot
kriminalec ili {ampion vo borewe }e go napravi Bog svoja
sopstvenost. Dali ste pomislile na toa nekoga{? A koga }e go
poglednete svetot, dali SAD bi go sakale Boga ili ne? Dali
komunisti~ka zemja, kako Rusija, bi go sakala Boga ili ne?
Zna~i, sekoja dràva }e se bori da go poseduva Boga na svoja
strana, zar ne? Tie bi se borele duri so atomska bomba.
Koj }e ja zapre borbata toga{? Koj moè? Koga
privle~niot Bog e pred na{ite o~i, sekoj }e prodolì da se bori da
Go zadrì na svojata strana. Takva vojna nema da se sporeduvaa
so vojnite koi se slu~uvaat vo dene{niot svet, tuku }e bide
mnogu pozastra{uva~ka. Dali Bog ima razmisluvano za toa ili
ne? (39-154) Dali e dobro Bog da e vidliv ili nevidliv? Dobro e
391
da bide nevidliv. Dokolku be{e vidliv, kako }e be{e sloboden da
dejstvuva kako Bog? Dali nekoga{ ste pomislile za toa? Vo tekot
na mnogu ilijadnici godini, kolku pati dràvite se borele za da
steknat pogolema teritorija za sebe na taka mala planeta, kako
Zemjata? Potoa, ovie denovi, tie se borat da zadràt pove}e lu|e
na svojata strana. Ako edna politi~ka partija kako republikancite
ili drugite najdat nekogo korisen, tie se borat da ja zemat taa
li~nost vo svojata partija. To~no? Ako Bog, gospodarot na celiot
univerzum, e vidliv, dali lu|eto bi se borele da go zadràt Nego na
svoja strana? Nema na~in da se zaprat takvi borbi. Za Bog e
dobro da ne e vidliv za lu|eto.
***
Dokolu Bog be{e vidliv, dali nema{e da ima borbi me|u
SAD i Rusija? ]e ima{e. Toga{ koj bi moèl da gi zapre da se
borat edni protiv drugi. Bog e semo}en i znaej}i deka takvi
ne{ta }e se slu~at, Toj ostanuva nevidliv. Dali e toa dobro? Za
Bog da posakuva da bide vidliv bi bilo apsurdno. Za Nego e
dobro da ostane nevidliv. Ako Bog prestojuva vo va{iot duh, bi
znaele li vie ili ne? Sigurno bi znaele. Ako Bog prestojuva vo
va{iot duh, vie }e moète da gledate preku yidot. Taka vie }e
gledate vnatre vo Tihiot Okean. Takva sposobnost moè da im se
dade na lu|eto. (41-387)
***
Koj }e go porekne postoeweto na Bog? Tie }e bidat
udreni od grom. Nevozmo`no e da se porekne Bo`jeto postoewe.
Ako tie go pravat toa, tie se komunisti. (71-77)
2. Obedinuva~kata misla
Denes, vo svetot vo koj ìveeme, nie sme soo~eni so

problemi od demokratskiot i od komunisti~kiot svet. Nie
svedo~ime deka tokmu pred na{ite o~i se razviva edna svetska
politi~ka klima koja e konfrontira~ka, konfliktna i protivstavena
edna na druga. Toga{, koja bi bila ideologijata koja }e stane
centar na svetot? Ova e pra{aweto. (66-19)
***
392
[to e ideologija? Toa ne e materija. Taa ne vidliva, tuku e
misla. Se pojavil "izam" vrz osnova na ideologija. Zatoa terminot
ideologija ne moè da bide upotrebliv za materijalizam. Od ovaa
pri~ina treba da se pojavi ideologija koja }e go zameni.
So drugi zborovi, treba da se pojavi edna ideologija
vtemelena vo celosnata vistina i treba da gi povrze ~ovekovata
etika i religiite, donesuvaj}i edinstvo me|u niv. Taa vistina treba
da gi nadminuva vremeto i prostorot. Taa vistina treba da bide i
vo soglasnost so ona koe {to bilo barano od site proroci, svetci i
mudreci i, isto taka, treba da bide vo soglasnost so ona koe se
bara od site filosofi, politi~ari i ekonomisti. Inaku, nie ne
moème da izgradime obedinet svet. Dosega takov sistem be{e
vospostaven nadvore{no, no vnatre{no, ne se pojavi vistinata
koja moè da go potkrepi. So drugi zborovi, ne se slu~i revolucija
sosredoto~ena na ideologijata koja moè da donese obedinuvawe
na svetot.
***
Koga bil raspnat Isus, kradecot od negovata desna strana
sakal da mu sluì na Neboto, no kradecot od negovata leva strana
zazel pozicija na nevera kon Neboto. Na ist na~in, denes svetot e
podelen na dve: ima svet na desno-krilo, koj ja zazema pozicijata
na kradecot od desnata strana, i levo-krilo, koe ja zazema
pozicijata na kradecot od levata strana. Zatoa svetot na levoto-
krilo stana svet koj tvrdi deka ne go znae Boga. Toga{, {to treba
da mu se pretstavi na takov svet? Toa e vistinskata qubov. Kako
{to lu|eto svedo~at qubov vo imeto na Isus, onaa religiozna
zemja koja traga po Neboto treba da se pojavi i da posvedo~i za
vistinskata qubov. (4-247)
2) Obedinuva~kata misla e ideologija na qubovta
Testovite za demokratijata i komunizmot se ve}e zvr{eni.

Toga{ {to e munizam, unifikacionizam ili bogizam?
ôvekot bi trebalo da postoi kako su{testvo na qubovta
vrz osnova na sovr{eni odnosi, so qubovta kako vertikalna oska i
so principot na postoeweto horizontalno. Toa ne traba da bide
393
samo teorija, tuku takvo ne{to treba realno da se napravi.
(12.12.11985)
***
[to e Bogizam? Toa qubov-izam. Lu|eto vo
Obedinuva~kata crkva se lu|e koi se stremat da go dostignat
Bogizmot, sosredoto~en na Bo`jata qubov. (163-89)
***
Treba da sfatite deka pri~inata zo{to svetot se
protivstavuva na Obedinuva~kata crkva e poradi takva
providentna pozadina. So cel da se spravi so protivstavuvaweto
na dràvite i na svetot protiv Obedinuva~kata crkva, treba da se
pojavi so "izam", koj e Bogizmot. Bogizmot e idealot na qubovta
sosredoto~ena kon Boga. Toa e pri~inata zo{to Obedinuva~kata
crkva se bori za Bogizmot pred dvata sveta. (04.01.1985)
***
[to e Obedinuva~ka misla? Toa e misla koja moè da go
poseduva Boga i Negovata qubov, a potoa i Vistinskite roditeli,
vistinsko semejstvo, vistinski rod, vistinska dràva i duri vistinski
svet. (15.04.1980)
***
Koga gi gledate dràvite na svetot, diplomatite koi gi
pretstavuvaat svoite dràvi, pomislete deka tie treba da gi
izmamat drugite dràvi so cel dobro da gi izvedat svoite zada~i.
Toga{ {to }e se slu~i so svetot? Idninata na svetot }e bide
beznade`na. Obedinuva~kata crkva u~i deka sekoja edinka se
`rtvuva sebe si za da go za{titi svoeto semejstvo, semejstvoto za
svojot rod, rodot za svoeto op{testvo, a narodot za svojata dràva,
dràvata za svetot i svetot za Bog. Ovaa misla e za da go za{titi
Boga preku `rtvuvawe na svetot.
Koga }e se slu~i toa, dali vie }e propadnete? Dali ovaa
granka }e propadne? ]e se uni{ti li ova steblo? Ne. Site }e ostanat
ìvi. Toga{ {to proizleguva od toa? ]e ima prosperitet i }e se
pojavi izvorot na sre}ata. Toa e na{eto gledi{te vo
Obedinuva~kata crkva. Toa e na~inot da moè da se dostigne
obedinuvawe na Severna i Ju`na Korea. Inaku, nema drug na~in
za obedinuvawe na svetot. Ottamu proizleguva Obedinuva~kata
misla i toa e pri~inata zo{to baram od vas da se vratite vo va{ite
394
semejstva, va{eto semejstvo na va{iot rod i na krajot, na va{iot
izvoren koren. Da se vratime {to e mo`no pobrzo. (79-224)
***
Ova e edna od razlikite na drugite crkvi i na{ata
Obedinuva~ka crkva. Obedinuva~kata crkva né u~i deka nie
treba da gi sakame na{ite bra}a i sestri kako na{ite sopstveni
roditeli, a na{iot rod, na{iot narod, na{ata dràva kako na{i bra}a
i sestri. Duri i ako treba da gi napu{time na{ite roditeli, nie treba
da ja sakame na{ata sopstvena zemja. Me|utoa, so cel da go
sakame svetot, nie treba da sme podgotveni da ja napu{time duri
i sopstvenata zemja. Na ist na~in, so cel da go sakame Boga, nie
treba da sakame da go `rtvuvame svetot. Za dobroto na ne{to
podale~no i pogolemo, nie treba da bideme podgotveni da
`rtvuvame ne{to {to e poblisku do nas i pomalo, so cel da go
najdeme patot na vistinskata qubov. Ova e glavnata misla na
Obedinuva~kata crkva. Ednostavno e. Dali razbirate?
Me|utoa, {to e taa misla? Taa ne e na pre~esniot Mun.
Ona {to e kaàno vo Amerika ne e ideja na pre~esniot Mun. Toa
e izvorno od Boga i zatoa e Bo`ja Volja. Koga }e go pogledneme
Boga, moème da vidime deka Toj e su{testvo koe gi saka
drugite pove}e otkolku Sebe Samiot. Sakaj}i gi drugite pove}e
od Sebe, Toj posakuva da zdruì dve li~nosti zaedno za da moè
Toj da sozdade pogolem razmer na qubovta preku nivnoto
edinstvo. Toa e dvièweto koe Bog saka da go oplemeni. Bidej}i
ova e su{tinata na Bo`jata misla, Bog go ispra}a na svetot onoj
koj e najbliku do Nego i ja `rtvuva taa li~nost za dobroto na
celoto ~ove{tvo. Toa e Bo`jata misla. (100-30)
***
Koja e ideologijata na Obedinuva~kata crkva ili na
pre~esniot Mun? Ideologijata na pre~esniot Mun ne e za dobroto
na edna dràva, tuku za svetot. Celta na Republika Korea e da go
saka svetot. Na ist na~in, celta na hristijanskite crkvi e da ja
sakaat Korea i gradej}i most, na krajot da go sakaat svetot, i
neboto i zemjata. Toga{ {to treba da se stori? Treba da bide
`rtvuvan najbliskiot.
Koja e ideologijata na Bog koj do sega se trudi da go
obnovi svetot? So cel da go spasi zliot svet i da gi spasi bednite i
395
siroma{nite, Bog go vodi providenieto za spasuvawe preku
`rtvuvawe na onoj koj e nablisku do Nego. (33-298)
3) Obedinuva~kata misla e ideologija sosredoto~ena kon Boga
Denes, dokolku demokratskiot svet pobara treto

osloboduvawe, komunisti~kiot svet }e pobara vtoro
osloboduvawe, zar ne? Od ovaa perspektiva, kade }e moè nekoja
nova ideologija i misla da bide znamenosec na vtoroto i tretoto
osloboduvawe, a da moè da bide i nivniot originalen izvor od
kogo proizleguvaat? Toa ne moè da proizleze od ~ove~kiot svet.
Lu|eto mnogu iljadi godini kopneat da primat osloboduvawe, no
ne moàt da pristapat so pravilna sodrìna. Zatoa,
osloboduvaweto ne moè da se slu~i sosredoto~eno na lu|eto.
(13-225)
Dali vie }e stanete nacionalist koj ìvee samo za
sopstvenata zemja ili li~nost koja ìvee za svetot? Religiite ne se
samo za lu|eto koi ìveat za svetot, tuku isto taka i za Boga.
Nivnata cel ne e dobrobit samo za lu|eto tuku i za Bog. îja
ideologija e podobra: onaa koja im koristi i na Bog i na lu|eto, ili
onaa koja im koristi samo na lu|eto? So drugi zborovi, dali
ideologijata koja im sluì i na Bog i na lu|eto e najdobra ili onaa
koja se stremi samo za sre}ata na lu|eto, napu{taj}i go svojot
izvoren gospodar? [Prvata.] Va{iot odgovor mi kaùva deka gi
znaete pravite ne{ta. Religiite se dobri.
Toga{, dali }e bide vo red dokolku ideologijata e
zdovoluva~ka zamo za Boga? Spored ova principielno gledi{te,
ne treba da bide taka. Treba da bide zadovoluva~ka i za Bog i za
lu|eto. Komunistite tvrdat deka Bog ne postoi i deka materijata e
samiot ìvot. Tie ne bi sakale da odat vo pekolot. Me|utoa, na
krajot komunizmot }e propadne. Duri i religiite koi postojat samo
za dobroto na Bog }e propadnat. Na ist na~in, i religiite ili
ideologiite koi postojat edinstveno za lu|eto }e propadnat.
Dokolku ne propadnat, jas so sopstvenite race }e napravam toa da
396
se slu~i. Toga{, dali ideologijata koja im sluì i im koristi i na
Bog i na lu|eto }e bide prifatena od Boga ili ne? Isto taka, dali taa
}e bide prifatena vo svetot na lu|eto ili ne? ]e bide prifatena od
dvata sveta. (43-44)
***
Koja e kosmi~kata ideologija? Dali na{ata ideologija e
superiorna i eden ~ekor ponapred od komunizmot? Nejzinata cel
ne e samo da go oslobodi celoto ~ove{tvo tuku i Boga. Zatoa,
bez srce, toa ne moè da se stori. Bidej}i roditelite se povrzani so
decata so sinxirite na srceto, dodeka decata ne se oslobodeni,
roditelite ne moàt da bidat oslobodeni. Zatoa, da napravime edna
istorija na srceto. Da vospostavime tradicija na srceto. Da
sozdademe svet na srceto. Nie treba da bideme razli~ni od
drugite. Da go oslobodime Boga. (55-50)
***
Koja ideologija ja poddrùva Obedinuva~kata crkva? Toa
e Bogizmot. Toa e na{iot stav. Sekoj koj go ìvee Bogizmot
komunicira vo svetot na srceto. Taka e bidej}i tie ne go sledat
Boga idejno, tuku vo tekovniot ìvot. Vo Obedinuva~kata crkva
nie zboruvame za Bo`jeto srce. Denes "teologijata" u~i za Boga.
No, nie ne go znaeme srceto, preku steknuvawe znaewe u~ej}i.
Toa e ona {to treba da go razberete. Vie nema da znaete preku
rabirawe. Lu|eto nema da me znaat vo vistinskata smisla, duri i da
me sretnat i da kaàt: "A, toa e pre~esniot Mun. Negovite o~i se
takvi i takvi, negoviot nos e takov i takov itn". So cel da se znae
dobro edna li~nost, treba da ìveete so nea. Dali razbirate? Bez
razlika kolku izgleda deka e golema, dokolku ìveete so taa
li~nost, }e otkriete ne{to {to ne o~ekuvate. To~no? Zatoa, treba
da odite napred i da go storite toa. Sepak, koga ìveete, ne treba
da ìveete slepo, tuku treba da ìveete dobro. (59-101)
4) Obedinuva~kata misla
Komunizmot i demokratijata se konfrontiraat me|usebno

sosredoto~eni na svoite vistini, t.e svoite doktrini. Zatoa, otsega
natamu, treba da se pojavi ideologija "chun joo" koja gi
nadminuva nacionalnite granici. Sé u{te nejzinata cel ne e samata
397
ideologija. Vo poslednite denovi na svetsko nivo, demokratskiot i
komunisti~kiot svet }e bidat celosno napadnati. Zatoa, treba da se
pojavi ideologija koja moè da gi apsorbira i demokratijata i
komunizmot. Toa zna~i deka treba da ima ideologija koja moè
da ja povrze celinata sosredoto~ena na edinkata.
[to e ona {to ni e potrebno dodeka se pribliùvaat
Poslednite denovi? Bo`jiot karakter, srce i vrednost. Zna~i,
pra{aweto e nade`, sostojba i srce. Denes, site religii koi
preovalduvaat i steknuvaat mo} vo svetot se povrzani so Bog.
(16-273)
***
Zo{to se pojavi Obedinuva~kata crkva? Na kratko, celta
na Obedinuva~kata misla e da ja prekine tragi~nata ~ove~ka
istorija i da zapo~ne nova, nade`na istorija za celoto ~ove{tvo.
Taa e opremena so sodrìna koja moè da ja dostigne taa cel.
Obedinuva~kata misla e ideologija koja se stremi da gi povrze vo
edno duhovniot i fizi~kiot, svetot na fenomenite. Potoa, duri i
celiot svet da dojde vo ovaa ideologija na Obedinuva~kata misla,
bidej}i samo eden del od nego moè da bide ispolnet, nie moème
da kaème deka goleminata i prostranosta na Obedinuva~kata
misla gi nadminuva granicite na ~ovekovata imaginacija. Treba
da sfatime deka ideologijata e misla koja moè da go povrze vo
edno ne samo svetot, tuku i celiot univerzum, duhovniot svet i
duri Bog. (21.10.1986)
***
Koga se dviìme so pogolema misla, pogolema volja,
toga{ }e bide vklu~en i standardot na ona {to e ponisko. Od taa
pri~ina, lu|eto treba da odrùvaat visoka misla. Od ova gledna
to~ka, dali vo ~ove~kata istorija postoela druga misla koja e
pogolema od Obedinuva~kata misla? Vo taa smisla, moè da se
kaè deka Obedinuva~kata misla e najgolemata od site misli. (49-
51)
***
Koj e Bog? Toj e subjektot na neboto i zemajta. Bidej}i
Toj be{e najvisokiot ideal, Toj, isto taka, moè da stane standard
na na{ata cel i motivacija.
398
Od taa pri~ina, motivacijata i celta na na{eto postoewe e
Bog. Toga{, kade moème da ja najdeme taa motivacija i cel?
Taa motivacija e semejstvoto sosredoto~eno na Bo`jata Volja, a
toa semejstvo treba na svetsko nivo da ja ostvari taa cel. Ova e
Obedinuva~kata misla. Ova e najvisokiot standard koj vie, mladi
lu|e, treba da go razberete kako misla koja moè da go dovede
celiot svet do edna to~ka. Kosmi~kata ideologija e misla so
sodrìna koja {to moàt nekoga{ da ja dostignat drugite misli koi
postoele niz celata ~ove~ka istorija. Ova e nova misla koja moè
da nadminuva sekoja druga svetska misla, a nejzinata opredelena
priroda leì vo karakterot "joo" od "chun joo" ideologiajta, koj
ozna~uva "ku}a". (25-83)
***
Ideologijata na Obedinuva~kata crkva e "chun joo”
ideologijata. Sekako, ova e ideologija koja se stremi da gi obedini
neboto i zemjata, a "joo" od "chun joo" ona~uva "ku}a". So drugi
zborovi, toa e edna ideologija za semejstvoto. Maòt e neboto, a
ènata e zemjata. Dokolku tie se obedinat, neboto i zemjata se
obedineti. To~no? [to zna~i toa? Toa zna~i deka sosredoto~eno
na srceto, vie treba da go povrzete semejstvoto kako ~eli~en
zamok, nadminuvaj}i go rodot, narodot, dràvata i svetot. Ne e vo
pra{awe rodot, nitu narodot, nitu rasata. Ako tie moàt da se
obedinat, svetot moè da se obedini. (37-77)
***
[to e "chun" od "chun joo" ideologijata? Toa e ideologija
vo koja duhot i teloto na li~nosta se obedinuvaat so Bo`jeto
vnatre{no i nadvore{no. Vo ovoj slu~aj, duhot go simbolizira
neboto, a teloto, zemjata. Izvorno, vo Edemskata gradina, Adam i
Eva, kako edinki, trebalo da imaat edinstvo na duhot i teloto, a
potoa da se obedinat sosredoto~eni na Boga. So toa, tie bi
izgradile semejstvo sosredoto~eno na Boga. Bog bi prestojuval
vo nivnoto semejstvo. Toga{ tie bi stanale koren na nade` za
celoto ~ove{tvo. No, ovoj izvoren plan bil uni{ten. Kako rezultat
na toa, dodeka lu|eto stradale vo neznaewe, Bog go vodel
Negovoto providenie za spasuvawe do Poslednite denovi.
Obedinuva~kata misla go predava standardot za izvorniot ìvot na
399
~ove{tvoto koe ìvee vo ovoj period. Vie se sobravte ovde od taa
pri~ina. (20-310)
***
Ideologijata koja nie ja promovirame ne e nitu
komunizam, nitu demokratija. Toa e ideologija koja e pova`na od
toa, a toa e kosmi~kata ideologija. Ovaa ideologija e standard na
krajnata nade` i kone~nata ideologija koja Adam i Eva trebalo da
ja steknat vo Edemskata gradina. Preku ovaa ideologija i Bog i lu|
eto moàt da se obedinat. Zna~i, Bog i vie moète da bidete edno.
Edinstveno koga e ispolneto ova, site problemi na svetot moàt da
se razre{at. (20-310)
***
Pra{aweto e kako moè da ja dostigneme pozicijata na
vistinska li~nost. Pretpostavete deka, so takva sposobnost, nie gi
nadminuvame site socijalni slabosti i problemi i sme sposobni da
dostigneme sre}a vo pozicija na subjekt, vo koja moème da go
izdigneme standarodot na dobroto. Toga{, toa }e donese svetsko
vnimanie. Navistina, ova }e bide istoriski nastan vo svetot. Vo
ovaa smisla, patot po koj treba da odime }e go povle~e svetskoto
vnimanie duri otkako vlezeme vo podocne`niot del na 21 vek.
Ako ne, jas }e go napravam toa. Ova e mislata na ovaa
ideologija. (21-18)
5) Obedinuva~kata misla e ideologija koja sledi zaedni{tvo,

zaemen prosperitet i moralna pravda
[to zna~i da se bide spasen preku sledewe vo

Obedinuva~kata crkva? Toa ne e da se jade sam, tuku so
roditelite. Zar toa ne e za odbeleùvawe? Duri i koga odite da
razgleduvate, ne odite sami tuku so roditelite. Mora da sfatite
kolku veli~enstveno no, zastra{uva~ko, e da se ìvee ìvot na
sledewe na neboto i zemjata. Eden den koga vie ova }e go sfatite
podlaboko, nema da ima nikoj koj nema da se predade ili da se
otkaè. Onie koi vistinski veruvaat so ubeduvawe preku ìvotno
iskustvo nikoga{ nema da se otkaàt od ni{to. Duri i da se
predadat, bidej}i treba da se vratat na izvorniot princip, nikoj ne
moè da kaè deka tie celosno se predale.
400
Od ovaa pri~ina, Obedinuva~kata crkva né u~i da ja
iskusime vistinata i da í se predademe nejze po celiot pat do
krajot. Toga{, nikoga{ nema da bidete pobedeni od nikogo pod
sonceto i taka }e bidete spaseni preku sledeweto. Zatoa
Obedinuva~kata crkva gi u~i lu|eto deka moème da bideme
spaseni preku ìvot na sledewe. Dali rabirate? Religija so takvo
ubeduvawe moè da pomine preku sekoja prepreka vo svetot. Od
ovaa perspektiva, vie mora da razberete kolku e veli~enstvena
Obedinuva~kata misla. Za {to drugo lu|eto moàt da bidat
blagodarni, osven za ova? Ova bila nade`ta na na{ite predci. Ova
e nade`ta koja ja ~ekale bezbroj maì i èni.
Zatoa, koga takov ma` i takva èna se obedinat i izgradat
semejstvo, tie moàt da stanat nuklearen centar koj moè da bide
opravdan od javnosta. Vremeto koga takov ma` i èna moàt da ja
otvorat vratata na noviot svet so nebesno srce, }e bide koga }e
zapo~ne Nebesnoto Kralstvo, koe nie go ~ekame so nade`.
Toga{, kone~no, Poselednite denovi na neboto i zemjata }e
zapo~nat ottamu, i }e bide sozdadena to~kata na postavuvawe na
celta i nade`ta koi lu|eto gi ~ekaat. Koga doa|a toa vreme,
edinkata ne }e moè da insistira samo na svoite sopstveni stavovi,
velej}i deka e najdobra. Ottoga{ natamu, toa }e bide zaedni~ki
svet. Zna~i, toa }e bide svet na zaedni{tvo, zaemen napredok i
zaedni~ka pravda. Zatoa Obedinuva~kata crkva u~i za
zaedni{tvo, zaemen prosperitet i zaedni~ka pravednost. Ovoj svet
ne moè da se izgradi sam. Dali razbirate? (24-298)
***
Svetot na zadeni{tvoto, zaemen prosperitet i zaedni~ka
prevednost e idealniot svet, Nebesnoto Kralstvo. Ovoj svet
nikoga{ nema da se izgradi sam. Od taa pri~ina, toj svet ne e
mesto kade vie moète da bidete sami. Koga zboruvame za "jas"
nie podrazbirame deka ima drug del, subjekt i objekt. Ima i
semejstvo, isto taka. Ova ne traba da zavr{i samo kako
koncepcija, tuku treba da bide supstancijalizirano vo aktuelniot
ìvot. Svetot kade toa moè vistinski da se supstancijalizira vo
stvarnosta e svetot na Nebesnoto Kralstvo. Zar ne e taka? Dami i
gospoda, dali va{ite levo i desno oko se postveni na isto nivo?
Ova e za zaemen napredok, ìveewe za op{ta cel. Sé vo sodrìnata
401
e takvo. Nie isto taka imame dve nozdri. Sepak, ako edna od niv
e onevozmoèna, dali se ~uvstvuvate prijatno ili ne? Na ist na~in,
{to ako istoto se slu~i na edno od va{ite u{i? Dali bi bile sre}ni
da bidete onesposobena li~nost ili ne? Pretpostavete deka edna od
va{ite race ili noze e amputirna. Vie voop{to nema da bidete
sre}ni.
Od ovaa pri~ina, toa {to site postoe~ki su{testva se vo
parovi go dokaùva postoeweto na neboto i zemjata. Maksimata:
"Srceto na narodot e srceto na Neboto" se odnesuva na ova.
Terminite roditelska qubov, bra~na qubov i bratsko-sestrinska
qubov ne postojat vo Zapadniot svet. Zatoa, vo odnos na srceto,
Orientalnata misla e eden ~ekor ponapred od Zapadnata. I vrz taa
osnova, Obedinuva~kata crkva go donesuva zaedni{tvoto,
zaemniot napredok i zaemnata pravednost. Zatoa oddeleno od
ovaa perspektiva, "jas" ne moè da postoi. Nie nikoga{ ne
moème da bideme pobedonosni sami. Treba dobro da go znaete
ova.
***
Toga{ zo{to se bara da ìveete za crkvata? Toa vi
ovozmoùva pove}e da se razvivate. Dali }e bide dovolno dobro
da stanete kapetan vo semejstvoto? Da se ìvee za crkvata zna~i
da vi pomogne da se razviete. Istoto se odnesuva na dràvata,
svetot i na neboto i zemjata. Seto toa e za da vi pomogne da se
razviete pove}e. Do koj razmer? Do maksimalnoto nivo. Koga
velam deka vie treba da se razviete, ne zboruvam za fizi~ki
razvitokt, tuku za vnatre{na zrelost od najvisok stepen. Toga{ vie
kone~no stanuvate sin ili }erka na Bog. Od takva perspektiva,
site vie mora da razberete deka nie sé u{te imame dolg pat pred
nas. Po~etnata to~ka na toj pat e ve}e postavena od
Obedinuva~kata crkva. Bidej}i ve}e trgnavte, treba da bidete
sposobni da stignete do krajnoto odredi{te. Od ovaa pri~ina, od
vas se bara da í posvedo~ite na dràvata, da stanete misioneri na
svetot ili da se borite so komunistite za dobroto na neboto i
zemjata, itn. Dotuka, jas se nadevam deka ja razbirate sopstvenata
vrednost i deka ìveete spored Bo`jata Volja. (24-300)
6) Obedinuva~kata misla }e opstoi
402
Koja e kone~nata misla koja }e trae do krajot? Da
zaklu~ime. Za dobroto na svetot do krajot }e ostane dvièweto ili
ideologijata koe moè da go saka svetot pove}e od dràvata i
dvièweto koe moè da go saka Boga pove}e od sé drugo vo
svetot.
Kako rezultat na toa, pra{aweto e kako edno
internacionalno dvièwe koe moè da ja nadmine svojata dràva
moè da se pretstavi na svetsko nivo i kako eden "izam" moè da
bara kako da go podgotvime Neboto ili svetot da se dviì
slobodno i da go saka narodot od drugata strana. (53-24)
***
Da otkrieme {to e storeno vo Obedinuva~kata crkva.
Obedinuva~kata crkva ima posebna vrska so ~ove~kata istorija,
so vistinata koja nikoga{ ne be{e otkriena vo svetot na religiite i
kulturite. Toa e ne{to {to go imame samo nie i ne{to so {to nie
moème da bideme gordi zaedno so negovata istorija. [to se
bara{e niz istorijata na borbite? Toa e vistinata i neboto na
vistinata, svetot na vistinata. So cel da se najde neboto na
vistinata, se bara{e svetot na vistinata vtemelena vrz osnovata na
vistinata, sistem na misla koja moè da ja pretstavi vistinata i
moè da go razbere svetot na vistinata. Toa e ona {to nie go
imame. Navistina, toa e apsolutna vistina. Na mestoto kade {to se
pojavuva taa vistina, }e bide obedineto Neboto, a na mestoto
kade {to taa vistina patuva, nema da ima neprijateli. Ovaa vistina
e kone~nata objava i izraz na kone~nata presuda. (64-254)
***
Vo idnina, koja ideologija ili misla moè da go nasledi
svetot? Toa e onaa koja gi u~i lu|eto dobrovolno da ja `rtvuvaat
svojata sopstvena dràva so cel da go spasat svetot. Koga takva
dràva so takva misla, ili koga takva dràva i narod sosredoto~ni
na takvo novo dvièwe se ostvareni, vo ovoj svet }e se pojavi nov
svet na nade`. Poradi toa }e se pojavi eden nov obedinet svet,
eden idealen svet. Onoj nacionalen pogled, istoriski pogled koj ne
moè da ja nadmine sopstvenata dràva, ne moè da go nasledi
idealniot svet na Bog. (51-64)
403
Koja e mislata {to moè da gi obedini site religii i idei vo
edna? Toa ne sebi~no svetsko gledi{te, tuku e svetsko gledi{te
sosredoto~eno na svetot i na site dràvi. Ova e mislata koja moè
da gi dovede do edna cel. Ova ne e svetsko gledi{te koe e gordo
samo na sopstveniot narod vo pozicija na obespravenost od
svetot, tuku misla koja gi saka samite lu|e. Sekoe ~ove~ko
su{testvo go bara svetot koj e izgraden so takva misla. (36-175)
***
Duri i celoto ~ove{tvo da propadne i celata ~ove~ka
istorija da se promeni, Obedinuva~kata misla e ne{to {to moraat
da go ~uvaat bez pravo na izbor. Duri i jas da propadnam kako
edinka, a i moeto semejstvo, edinstveno soodvetno e zad sebe da
se ostavi ovaa misla. (79-226)
***
Bidej}i lu|eto ne moèa da ja nadminat barierata od
sopstveniot nacionalizam, pove}e od mar{iraweto kon svetot na
demokratijata, nivniot ìvot stana ìvot na netoleranten ~ovek.
Istoto se odnesuva za komunizmot. Sega internacionalniot
komunizam e poreknat i e degradiran do nivo na nacionalen
komunizam. Vo idnina, toj }e prodolì da bide degradiran do
nivoata na rod i semejstvo. Ova e jasno koga go gledame
terminot "fundamentalizm", koj postojano se povtoruva. Ako
eden "izam" go `rtvuva sopstveniot narod i dràva za dobroto na
Bog, toga{ toj "izam" e Bo`ji. Toa e pri~inata zo{to Bog gi
`rtvuval Negovite najbliski sinovi i }erki za dobroto na svetot. I
toa e pri~inata zo{to hristijanstvoto grade{e eden oltar na krv.
Bidej}i Bog podgotvi osnova da go saka svetot, preku
`rtvuvaweto na Negovite najbliski deca, na krajot, }e ostane samo
Bogizmot. (126-236)
3. Unifikacionizmot e ideologija na glavno krilo
1) Ideologija na glavnoto krilo
Vie ne treba da se griìte kako ovoj svet, zapletkan so

sloèni okruùvawa i okolnosti, }e stane svet na dobrina. Vo
svetot na brzo tempo kade ne{tata se slu~uvaat nabrzina i kade
404
{to desnoto i levoto se vo konfrontacija, va{ata desna noga stoi
na desnoto krilo, a va{ata leva noga na levoto krilo. Va{ata desna
raka go drì desnoto krilo, a va{ata leva raka, levoto krilo. Tie se
borat me|usebno. Koga se borite ne go napa|ate gradniot ko{ na
va{iot protivnik tuku negovata glava. Vo takov slu~j, ne traba da
go pravite toa bez Bog. Nie koi barame eden takov svet, treba da
ja razjasnime celta na borbata, a taa ne e zatoa {to lu|eto sakaat da
se borat. Strelkata na kompasot se vrti bez duri da go znae onoj
koj ja vrti. Glavata na kompasot e nasekade. Lu|eto samo gi
gledaat povle~enite linii.
Zatoa vo Poslednite denovi takvi ne{ta prodolùvaat da
se slu~uvaat. Dokolku Bog e prisuten vo site tie situacii, toj se
~uvstvuva osloboden. Nasproti toa, ako ne e, Toj e zagrièn. Ako
Bog e tamu za da posreduva vo sé {to se slu~uva so cel da se
postigne opredelenata cel, i za da se dojde do re{enie, Toj }e
mora da odrì sredba soodvetna na celta. Inaku ne moème da
bideme sigurni. Koga Bog ne e tamu, bi bile zagrièni, no ako
Toj e tamu, }e imame izvesno vreme da razmislime za sostojbata.
Kako i da e, koga Bog se obiduva da gi razre{i problemite, Toj
sekoga{ go pravi toa preku lu|eto. Dokolku Bog moè{e da
napravi sopstven plan i da go izvr{i samiot, nema{e da ima
potreba da gi sozdava lu|eto. Bo`jata Volja nikoga{ ne moè da
bide izvr{ena sama, tuku sekoga{ moè da bide izvr{uvana samo
preku lu|eto vo pozicija na negov objekt, so toa me|usebno
povrzuvaj}i gi neboto i zemjata.
Zatoa, sé dodeka Bog e ìv, vo Poslednite denovi na
svetsko nivo, Nemu }e Mu trebaat lu|eto koi se intimno povrzani
so Nego. Kakvi lu|e }e bidat tie? Pra{aweto e kako da se razre{at
problemite me|u vrhovnoto dobro, Bog i vrhovnoto zlo, Satanata.
(10-197)
2) Potrebta za ideologijata na glavnoto krilo
Nema da dejstvuva nitu ideologijata na desnoto krilo,

nitu ideologijata na levoto krilo. I Kain i Avel se pojavija vo
svetot na levoto i vo svetot na desnoto krilo. Koj moè da donese
edinstvo tamu? Levoto krilo ne moè da go stori toa, nitu pak
405
moè desnoto krilo. Zatoa moè da se zaklu~i deka ni e potrebno
nekoe dvièwe preku koe treba da se zdruàt noviot vid na
napredno desno krilo, koe {to moè da bide poddràno od levoto
krilo, i noviot vid na napredno levo krilo, koe {to moè da bide
poddràno od desnoto krilo. Zatoa za mladite se neophodni nekoi
tajni od minatoto. Toga{ go pominuvame periodot vo koj
po~nuvame da mislime: "Pa, ovoj humanizam vtemelen vrz
materijalizmot ne e dovolno dobar. Kolku bi bilo prekrasno
dokolku Bog moè da go nadmine". Spored pregledot na celata
istorija na ~ove{tvoto, ideologijata sosredoto~ena na Boga
naso~ena kon Vatikan ne uspeala, kako i demokratija
sosredoto~ena na lu|eto.
Istoto e vistina i za komunizmot sosredoto~en na
materijalizmot. Zatoa nie po~nuvame da mislime: "Kako bi bilo
nekoj internacionalen, inter-idealen svet da gi kombinira
ideologijata sosredoto~ena kon Boga, humanizmot i
materijalizmot?" Potreben ne e sistem na misli vo koj site ovie se
kombinirani istovremeno, potreben ni e pat koj moè da bide vo
harmonija so religiozniot sistem. Zna~i, ni treba misla, no ni
treba i religiozna ideologija. Ni treba ne{to sosredoto~eno na
Boga {to go nadminuva ona {to e ~ove~ko. Lu|eto sami ne
moàt da gi razre{at problemite. Lu|eto edinstveno }e se borat me|
usebno. Zatoa svetskata politika se stremi kon taa nasoka.
Zatoa Obedinuva~kata crkva istraùva{e i pretstavuva
edna alternativa: ideologija na glavnoto krilo. Na lu|eto im treba
duh, telo i materija. Me|utoa, niz ~ovekovata istorija, gledano od
vertikalna perspektiva, lu|eto ja dostignaa svojata granica
pominuvaj}i niz periodite na ideologijata sosredoto~ena na Bog
postavena od duhovnoto liderstvo, humanizmot sosredoto~en na
teloto i materijalizmot sosredoto~en na materijata. Toga{, {to
moè da go obedini ova? Teloto ne moè da go obedini duhot,
nitu materijata moè da donese edinstvo na duhot preku teloto.
Taa zada~a treba da bide izvr{ena preku du{ata. Duhot
treba da ja izvr{i taa rabota. Toga{ koj del od duhot moè da go
stori toa? Vrhovniot duh i vrhovniot standard na du{ata treba da
bidat sovr{eni. Toj duh ne treba da e mojot duh, tuku treba da
bide sistematska misla koja moè da odi i da dejstvuva
406
nadminuvaj}i ja istorijata. Taa treba da bide povrzana so Bo`jiot
providenten period, nadminuvaj}i ja ~ove~kata istorija, kako
neograni~ena misla, ne pripa|aj}i na ograni~eniot misloven
sistem. Taa misla, isto taka, ne treba da bide vremenski
ograni~ena, tuku treba da go nadminuva vremeto. Nitu pak treba
da bide misla koja traga po ideal sosredoto~en na fizi~kiot ìvot,
tuku treba da bide misla koja bara ideal sosredoto~en na
ve~nosta. Preku ova, edinstveno logi~no za nas e da zaklu~ime
deka moè da se pojavi takov standard koj {to kone~no moè nas,
umnite lu|e, da né smiri. Od ova gledi{te, najserioznoto pra{awe
so koe se soo~uvame e kako moème da go povrzeme
humanizmot, koj {to go pretstavuva teloto, so ideologijata
sosredoto~ena kon Boga, kakva {to e religijata, koja ja
pretstavuva du{ata.
So drugi zborovi, pra{aweto e kako moème da go
povrzeme humanizmot so religiite. Inaku, ne moè da se nadmine
svetovniot humanizam ili nacionalizam, koj na primer, Amerika
ili Francija go promoviraat vo sopstvenite dràvi - da se bide
najdobar. Do kakov zaklu~ok doa|ame preku ova? Komunizmot
treba da go apsorbira idealizmot koj prifa}a du{a, a humanizmot
treba, isto taka, da sledi svet-izam ili "izam" koj e povisok od toj,
nadminuvaj}i ja dràvata, a religiite treba da gi nadminat
sopstvenite denominacii i da u~estvuvaat vo harmonizirawe na
celoto ~ove{tvo, doveduvaj}i gi do edna religija za celoto
~ove{tvo, a ne za samite religii. Bez takva sodrìna nie ne
moème da soraboruvame i da gi razre{ime svetskite problemi.
Zatoa bi bilo prirodno da se kaè deka e neophodna edna
ideologija koja moè da se spravi i da razre{i takvi pra{awa,
povrzana so vrhovnata du{a, taka da se kaè, ideologijata na
glavnoto krilo. (162-100)
3) Levoto krilo, desnoto krilo i glavnoto krilo
Denovive Tatkoto ~esto zboruva za glavata, zaradi

temata na glavoto krilo. Koga zboruvame za glavnoto krilo,
sosredoto~eno na Boga, zna~i sosredoto~eno na glavata, velime
deka toa e povrzano so site kraci na ~ovekovoto telo preku celiot
407
nerven sistem. Od kade poteknuvaat desnoto i levoto krilo? Tie
doa|aat od kradecot od desnata i od kradecot od levata strana, so
Isus vo centarot. Od gledna to~ka na Principot, razbirame deka
toa zapo~nalo so providenieto za obnova preku nadomestok,
sosredoto~eno na istoriskata podelba na Kain i Avel. Isto taka,
duri ako desnoto krilo go opfate{e celiot demokratski svet,
dokolku ne ja pokrie{e ili se obedine{e so levata raka kako
partner, ne moè celosno da go opfati levoto krilo. Nie mora da
go razbereme ova. (162-97)
***
Iako levoto i desnoto se iscpreni, se dodeka glavata e
prava, a rbetot ispraven, racete i nozete }e zapo~nat da se dviàt
{tom se dodade voobi~aenata energija i se postavi nasokata. Toa
e prirodno. Zatoa ovie denovi Tatkoto zboruva za eden nov
termin "glavno krilo". Ova moème da go razbereme koga
razmisluvame za Isus. Terminot "desno krilo" poteknuva od
vremeto na Isus.
Terminite desno krilo i levo krilo bile sozdadeni so cel da
zapo~ne providenieto za oddeluvawe od nacionalno nivo, pa sé
do svetsko nivo. Zatoa desnoto krilo i levoto krilo zapo~nale da
nosat plod niz cel svet. Me|utoa, tie se borat, delej}i se na desno i
levo. Koj doa|a tamu? Toa e Gospodarot na Vtoroto doa|awe.
***
Obedinuva~kata crkva sozdava dvièwe za da ja obedini
mislata. Koga nie zboruvame za desno i levo krilo, nie
zboruvame za krila. No, dali glavata od glavnoto krilo e krilo?
Ne. Kako {to levo se odnesuva za levata strana, a desnoto se
odnesuva za desnata strana, koga zboruvame za "glavnoto krilo"
nie zboruvame za glavata. Toa zapo~nalo so Isus. Isus na krstot
go zapo~nal providenieto za oddeluvawe za svetot.
Sosredoto~eno na Isus, svetot bil podelen na tri podra~ja:
kradecot od desno, kradecot od levo i Varava. Drugoto {to treba
da se dodade e Satanskoto podra~je. Vo Poslednite denovi }e ima
desno i levo, }e ima glava, pretstavuvaj}i go Isus, i }e go ima
Varava. [to e Varava? Toa ne e nitu komunisti~kiot nitu
demokratskiot svet, tuku islamskiot svet. Toa ne e nitu religiozna
nitu politi~ka grupa. Takov e islamskiot svet i civilizacijata na
408
Varava. Dali razbirate? ]e bide pokorisno dokolku desnoto i
levoto krilo se borat poagresivno. Zatoa problemite na Sredniot
Istok ne moàt da gi re{at samite. Tie moàt da bidat razre{eni
edinstveno preku Gospodarot na Vtoroto doa|we.
Bidej}i tie denovi treba da dojdat, svetot e podelen na
desno i levo, a isto taka se pojavuvaat Tretiot svet i svetot na
Varava. Toga{ {to e Tretiot svet? Toa e no`no krilo. No`no krilo.
Lu|eto velat deka nozete se najgrdi. Tie ìveat takov bezgrièn
ìvot. Ova e svetot na mrakot. Ova ne moè da bide razre{eno od
lu|eto. Nitu pak od ma` ili èna. Toga{ dali moè da bide od Bog?
Isto taka, Bog ne moè da go napravi samiot. Toa moè da se
ovozmoì edinstveno so ostvaruvaweto na Bo`jata qubov, koja e
Negoviot ideal.
Ako Bog navistina postoi, treba da se pojavi nova religija
so qubov koja pretstavuva takvi misli od desnoto krilo, levoto
krilo, tretiot svet i od svetot na Varava, so ideologija na qubov
koja gi nadminuva vremeto i prostorot niz ~ove~kata istorija, i da
gi obedini site religii na svetot, duri i svetot na naukata, i treba da
zapo~ne dvièwe koe moè da go dostigne ostvaruvaweto na
takva qubov. Edinstveno preku nego }e ima nade` za lu|eto vo
Poslednite denovi. Inaku, za ~ove{tvoto i za site su{testva koi
postojat ne }e ima ni{to osven o~aj i propa|awe. (166-55)
4) Ideologijata na glavnoto krilo e roditelskata ideologija
Sega, demokratijata i komunizmot se misli (sa sang) na

desnoto i levoto. Od kade se mislite na desnoto i levoto? Tie se
od Kain i Avel. No, od Orientot treba da dojde edna nova misla,
kako misla na roditelite. Desnoto i levoto treba da se obedinat
sosredoto~eno na roditelite i na Azija. Ova e takanare~enata
ideologija na glavnoto krilo. So toa, ako nekoj im re~e na dvete:
"Gre{i{ za ova", tie treba da moàt da re~at: "To~no". Dokolku
prviot kaè: "Bi bilo dobro da me slu{a{", drugiot treba da bide
sposoben da odgovori: "Da". Toa e sé {to ni e potrebno. Toa e
ednostavno. So drugi zborovi, sé {to e va`no e tie da se soglasat
da gi sledat svoite roditeli, bidej}i gledi{teto na roditelite e
podbro od nivnoto sopstveno.
409
Potoa, iako nie imame roditeli, postoi razlika na
mislewata me|u Severot i Jugot. Pa, tie se bra}a. Problemot me|u
Severot i Jugot }e bide razre{en za kratko vreme dokolku Istokot
i Zapadot, vo poziciite na komunizam i na demokratija, gi slu{aat
roditelite. Toa e zatoa {to koga roditelite gi povikuvaat niv i da
im ja dadat nasokata {to treba da storat, za niv e prirodno da
kaàt: "Kako {to sakate, majko i tatko". (168-81)
***
Denes, vie ste ve}e svesni deka zapadnata civilizacija e
onaa koja e sosredoto~ena na Jafet, tretiot sin na Noe od
negovite tri sina: Sim, Ham i Jafet. Ova treba da go razbereme.
Zo{to bil blagosloven tretiot sin? Bidej}i Sim ne uspeal da ja
ispolni svojata misija. Zatoa Zapadnata kultura vladee so svetot.
Toa e sigurno. Tretiot sin go kontrolira svetot. Me|utoa, toj zel
ne{ta od òltite lu|e vo Azija i od crnite lu|e vo Afrika. Zatoa toj
ne uspeal da donese edinstvo me|u niv.
Sepak, od providentna gledna to~ka, na Korea, kako treto
dete, í e dadena misija da go obedini svetot preku sozdavawe na
op{ta kulturna sfera. Bra}ata sami ne moàt da se obedinat me|
usebno. Toga{, koj moè? Toa moè da se stori koga }e dojdat
nivnite roditeli. Obedinuvaweto e vozmo`no edinstveno so
roditelskata qubov koja ja nadminuva bratskata qubov. Od ovaa
pri~ina nie vo Obedinuva~kata crkva sme gordi na Vistinskite
roditeli, na nivnta qubov i na toa {to sme deca na Vistinskite
roditeli. Duri i na bratskata qubov. Dali so toa moème da gi
razre{ime problemite me|u belite i crnite? @oltite se vo pozicija
na prviot sin, crnite se vo pozicija na vtoriot sin, a belite se vo
pozicija na tretiot sin i se karaat. Sepak, Korea moè da gi obedini
niv preku Obedinuva~kata misla. Preku ova }e bide vospostavena
edna sovr{ena dràva, tatkovina, sosredoto~ena na Bog. Potoa,
kone~no }e otpo~ne obedinet svet i svet na pobeda vrz osnova na
svetskiot mir, i kone~no }e bide izgradeno Nebesnoto Kralstvo
na zemjata i na neboto sosredoto~eno na Boga. Ova e misijata na
~lenovite na Obedinuva~kata crkva, a tie treba da ìveat za ova i
da go ispolnat. Ova treba jasno da go razbereme. Edinstveno vrz
takva osnova preku obedinuvaweto so Roditelite, }e zapo~ne
ìvotot vo Nebesnoto Kralstvo so mir na zemjata. (79-83)
410
5) Bogizmot i unifikacionizmot
Sega ona {to treba da go poddrìme e glavnoto krilo, a ne

levoto ili desnoto. Toga{ {to e glavno krilo? Toa e pod
Bogizmot. Toa e ona {to treba vie da go razberete. Glavnoto krilo
postoi pod Bogizmot. Bogizmot, koj preku duhovniot svet e
dodaden na vrvot na glavnoto krilo, e celosno povrzano so
glavnoto krilo od zemniot svet. Zatoa zborot glavnoto krilo, im e
potreben na humanistite ~ij ìvot e vtemelen vo materijalizmot.
Tie ne moàt da sprotivstavat {tom se pretstaveni so glavnoto
krilo kako nivna zamena. Potoa, {to e Bogizam? Dokolku
vernicite se soo~at so Bogizmot, tie ne moàt da sporat. Ovie dva
zbora "Bogizam" i "glavno krilo" se krajno ubedlivi na dva
razli~ni vida lu|e, vernici i svetovni lu|e. Ova treba da go
razberete.
Otsega natamu, eden od najmo}nite zborovi koj nie
moème da go objavime na op{testvoto e "glavno krilo". Toa e
ideologija sosredoto~ena na teloto i e neophodna za lu|eto da
ìveat vo ovoj svet. Toga{ {to e Bogizam? Toa e ideologija
zasnovana na duhot. Dokolku go ispituvame Unifikacionizmot,
toj gi obedinuva ovie dve, glavnoto krilo i Bogizmot, sozdavaj}i
celosna li~nost. Za ova, treba da se napravi ova jasno
opredeluvawe. Zna~i, unifikacionistite treba da bidat prifateni
pred Bog dodeka ìveat na zemjata i isto taka, kade i da odat, vo
kakva i da pozicija ili sostojba moè da bidat, tie treba da bidat
sposobni da se snajdat.
Kako moè da se dostigne obedinuvaweto? Sega gi
razbirate glavnoto krilo i Bogizmot. Isto taka, go razbirate
unifikacionizmot. Vie nosite obedinuvawe preku vistinskiot duh
na Bog. Toa e logi~no. Zo{to? Bidej}i ~ovekot proizleguva od
potekloto, Bog, kako motivacija za subjektno su{testovo, so cel
da se donese celosno edinstvo nie treba da go povrzeme toa
poteklo so na{eto fizi~ko telo. Inaku, moè da se zaklu~i deka
edinstvoto ne e celosno.
6) Ulogata i misijata na Obedinuva~kata crkva
411
[to e Obedinuva~kata crkva? Kade e naso~ena, so
prifa}awe na desnoto i levoto? Nejzinata cel e da gi vodi lu|eto vo
svetot na sre}ata, koj gi nadminuva borbite vo svetot. Toga{, vie
ne treba da ìveete samo dvodimenzionalen ìvot.
Duri dokolku se prenesuva vertikalno, seto ova treba da
odi zaedno. Duri i da se napravi vaka, toa treba da moè da
potonuva u{te pove}e. Toa zna~i deka Obedinuva~kata crkva
treba da e opremena so teoretski sistem koj moè da gi razre{i site
neuspesi koi vo minatoto bea izneseni od drugite ideologii i
mislovni sistemi. No, vo isto vreme taa treba da gi prifati i da gi
prenesuva horizontalno. So toa, od vertikalniot standard
sosredoto~en na religiite, treba isto taka da se sledi edno
vnatre{no supstancijalno su{testvo vtemeleno vo osnovata na
duhovnite iskustva koi {to moàt da bidat mobilizirani.
Od humanisti~kite gledi{ta i site ideologii sosredoto~eni
kon Bog od minatoto do denes, Obedinuva~kata misla treba
sistematski da gi teoretizira i humanizmot, sosredoto~en kon
~ovekot, i materijalizmot, sosredoto~en kon materijata, so
sodrìna koja moè da gi obedini site niv. Istovremeno, od
vertikalna perspektiva, toa treba da stane prirodna vnatre{na
religiozna misla, koja {to moè da gi doìvee i moè da gi povrze
religioznite denominacii, nadminuvaj}i gi. Ova mora da go
razbereme. [to mislam so toa? Prvo, toa zna~i deka nie treba da
staneme li~nost za koja i od materijalistite i komunistite moè da
se kaè: "Toj ~len na Obedinuva~kata crkva e poposveten na
svojata rabota od nas, komunistite. Osven toa, takov e i vnatre{no
vo odnos na sovesta i karakterot. Na komunisti~kata partija í
treba nekoj kako nego."
Vtoro, za nas isto taka treba da bide kaàno od
sekularnite humanisti: "Nie sakame da imame nekoj kako nego ili
kako nea vo na{iot svet". Treto, treba da ni bide kaàno od
hristijanite: "O! ^lenovite na Obedinuva~kata crkva se zna~jani
lu|e, iako tie ne pripa|aat na na{ite denominacii. Bi sakale da
imame takva li~nost vo na{ata crkva". êtvrto, isto taka i od Bog
treba da ni bide kaàno: "Navistina ovaa li~nost mi e potrebna,
bez razlika na sé". Toa zna~i nie treba da staneme li~nost koja gi
412
zadovoluva site kavalifikacii vo ovie ~etiri aspekti. Toga{, site
problemi }e bidat re{eni. Takva li~nost moè da bide nadopolneta
od komunisti~kiot svet, sekularniot svet, od denominaciite i duri
od duhovniot svet.
Bidej}i niz takov proces ne pominal nikoj koj {to ìveel
na zemjata i po~inal, tie moàt da bidat gordi duri i vo duhovniot
svet. [to zna~i toa? Toa zna~i deka takva li~nost ima sovr{en
mozok, sovr{eni stapala, sovr{eni race i sovr{eni vnatre{ni
organi. Dokolku niz ~ovekovata istorija imalo muzej za da bidat
izbrani i izloèni sovr{en ~ovek i sovr{ena èna, takov vid na ma`
i èna bi bile izbrani samo od ~lenovite na Obedinuva~kata
crkva. Nie moème da gi prifatime komunistite. Nie moème da
gi prifatime svetovnite humanisti, hristijanite i duri i Bog. So
{to? So vistinska qubov. So vistinska qubov. (162-102)
***
Bidej}i Obedinuva~kata crkva pripa|a na glavnoto krilo,
taa moè da gi kontrolira i desnoto i levoto krilo. Vo sekularniot
svet, nema glavno krilo. Zatoa dvete strani se borat. (181-245)
***
Desnoto e desno krilo, a levoto e levo krilo. Tie se borat.
To~no? No sega, tie treba da se obedinat, sosredoto~eno na
pre~esniot Mun. Istoto se odnesuva i za Rusija i za SAD. Mislata
na glavnoto krilo doa|a od ova. "Joo" vo kineskite karakteri zna~i
glava. So cel da stane glava, sosredoto~ena na Boga, treba da
bide povrzana ovde. Sé }e bide zavr{eno dokolku ovie dva sveta
na duh i telo se povrzani, sosredoto~eno na qubovta. (164-191)
7) Obedinuva~kata misla go opfa}a svetot
[to e Obedinuva~kata misla? Vo odnos na osnovnite

pra{awa na univerzumot postojat dve {koli na misla: istoriski
materijalizam i istoriski spiritualizam. Zatoa, Obedinuva~kata
misla e sistematizirana kako sredstvo za barawe odgovor na
pra{aweto i za razre{uvawe na ovoj problem. Nie treba da
razbereme deka ova e misla koja e novo organizirana i
sistematizirana, so cel da pretstavuva novo svetsko gledi{te i
nova filosofija na ìvot. (165-337)
413
***
Denes, sosredoto~eno na razli~nite misli na dvete grupi,
demokratijata i komunizmot, gledame deka svetskite pogledi na
istorijata me|usebno se vkrstuvaat. Pod tie uslovi, nie sme na
stojali{te kade ne moème da se nadevame na ni{to i nitu da
veruvame vo ni{to. Me|utoa, so sodrìna koja moè da go
kritikuva ova i da pretstavi alternativa, Obedinuva~kata misla
moè da zastane vo pozicija koja moè da pokaè nade` za celoto
~ove{tvo na povisoko nivo. Zatoa so ovaa misla, nie treba da gi
nadmineme demokratijata i komunizmot. Duri i ograni~uvawata
koi ne moàt da se nadminat preku demokratija i komunizam,
treba da bidat nadminati od ~lenovite na Obedinuva~kata crkva.
(49-91)
***
Obedinuva~kata misla se pojavi sega za da ispolni dve
misii: da go razbudi svetot na religiite i na mislite od celiot svet
za nivno edinstvo. Obedinuva~kata misla ne zazema nejasna
pozicija. Taa odi kon vertikalnata nasoka sosredoto~ena kon Bog.
Koja e toa vertikalna nasoka? Toa e osnovata na srceto. (51-70)
***
Koja }e bide mislata koja }e moè da stane istorisko
jadro, jadro na vremenski period i jadro na idninata? So drugi
zborovi, {to }e bide vo centarot na svetskata misla {to moè da
stane istoriski plod koga ja razgleduvame istorijata, centarot na
vremenskiot period, koga go razgleduvame vremenskiot period, i
izvor na idninata, koga gledame vo idninata. Toa se vistinski ma`
i vistinska èna. Toga{ koj e nivniot pogled na ìvotot? Toa e da
se ìvee ploden ìvot za svetot. Pri~inata tie dvajca da se sakaat e
za dobroto na svetot i pri~inata tie da imaat deca e, isto taka, za
da sozdadat motivacija podlaboko da go sakaat svetot. Takov e
idealot koj nie sega se stremime da go ostvarime. Ne sum siguren
dali znaete takva sodrìna vo detali, no kolku {to jas znam, koga
go gledam svetot i od horizontalna i od vertikalna perspektiva,
zaklu~iv deka istorijata mora da bide objasneta od eden takov
standard. (25-147)
***
414
Kade odi svetot otsega natamu? Komunizmot e pogre{en,
a isto taka i demokratijata. Sega edinstven dom koj go imame e
samo Bogizmot. Jas zapo~nav fantasti~na misija pred okolu 40
godini. Koga gledame nanazad, po napornata rabota na misijata,
se gledam sebesi kako stojam na vrvot na svetot. Postaviv osnova
za lu|eto da ne moàt da gi ispolnat zada~ite dokolku ne pominat
preku Obedinuva~kata crkva. Istoto se odnesuva i za Republika
Korea. Istoto se odnesuva za obrazovanieto za rakovodstvo. Tie
izgledaat tolku inspirirani so ~uvstvoto na pravednost,
prou~uvaj}i gi knigite i fa}aj}i pribele{ki po pet ~asa.
Sekoj koj ja gleda smislata ne moè da ne bide trognat.
Duri i ako nivnite glavi se napraveni od surov ~elik, treba da se
stopat. Dokolku tie se lu|e isto kako {to sme nie, }e ni odgovorat.
Tatkoto ispolnuva misija koja nikoj ne moè{e da ja ostvari vo
minatoto i pokraj bezbrojnite progonuvawa na krstot niz celiot
negov ìvot. Ima tri ideologii na svetot: komunizam, demokratija
i Bogizam. Od site tri, demokratijata e desno krilo i zatoa treba
da se nosi na desnata strana. Od druga strana, bidej}i
komunizmot e levo krilo, treba da se nosi so levata raka. I ako toa
edna{ se svrti, sé treba da zavr{i. Toga{, dali Bogizmot ima takva
mo} da gi drì i demokratijata i komunizmot i edna{ da gi svrti
niv?
Pre~esniot Mun nema takva mo}, no Bog ima. Me|utoa,
osnovata na pre~esniot Mun e tolku cvrsta {to taa ne moè da
bide oddelena od Boga dodeka Bog pristignuva. (01.11.1986)
***
So cel da fatite mnogu iljadi ribi odedna{, treba da frlite
mreà, ostavaj}i gi nevrzani dodeka ne se soberat mnogu.
Toga{ vie ja vle~ete i ja zamotuvate mreàta. Toa e strategijata na
Tatkoto. Ako go storite toa, se o~ekuva site ribi vnatre da bidat
povle~eni kon Boga. Se o~ekuva sekoj da odi kaj Bog.
(03.04.1983)
***
Idejata na Tatkoto e deka dokolku se pottiknat svetskata
ekonomija, svetskite javni komunikacii i svetskite univerziteti,
sosredoto~eno na Obedinuva~kata misla i Obedinuva~kata crkva,
i celiot svet }e bide pottiknat. (196-257)
415
***
Konfrontacijata me|u komunisti~kiot svet i slobodniot
svet e, nakratko, konfrontacija na ideologii. Toa e konfrontacija
na filosofija i na krajot, konfrontacija na ideologija i misla.
Dokolku Bog navistina postoi, ateizmot e laga, a ako Bog ne
postoi, materijalizmot stanuva vistina. Dvete idologii, koi imaat
razli~ni pogledi za postoeweto na Bog ne moàt da bidat vistina.
Edna od niv bi bila laga ostavaj}i í na drugata da bide vistina. Od
ovaa pri~ina, nie, koi veruvame vo postoeweto na Bog, treba da
bideme sposobni da vidime vistinski dokaz za Negovoto
postoewe vo sekojdnevniot ìvot i da go znaeme Nego kako Bog
koj ne moè da bide porazen od svetot. Ideologijata koja go
poreknuva postoeweto na Bog moè da bide nadminata
edinstveno so jasen dokaz koj moè da go dokaè Negovoto
postoewe. Toga{ sodrìnata na komunizmot }e bide uni{tena vo
negovata su{tinska osnova. Dvièweto koe zapo~na so takva
misija e Obedinuva~koto dvièwe vo Obedinuva~kata crkva.
(08.10.1982)
***
Obedinuva~koto dvièwe e inicirano od obidite na
Obedinuva~kata crkva da donese re{enija za problemite na svetot
i na ~ove{tvoto. Prvo, Ovedinuva~koto dvièwe e dvièwe koe
moè da donese agresivno re{enie na temite prozlezeni od
komunizmot. Za da se stori ova, slobodniot svet prvo treba da
ima duhovno ostvaruvawe i pokajuvawe. Site re{enija na
~ovekovite problemi }e bidat izvle~eni vrz osnova na duhovnoto
ostvaruvawe i pokajuvawe. Vtoro, Obedinuva~koto dvièwe e
dvièwe koe se obiduva da vospostavi stojali{te preku koe site
religii na svetot moàt da si pomognat edna na druga i da
sorabotuvaat me|usebno. Site religii na svetot treba da bidat
obedineti kako edna sila vo verata kon Bog. Izvorniot duh na lu|
eto e da go prepoznae Boga, na{iot Tvorec i Tatko na celoto
~ove{tvo. Od sledeweto eden Bog kako Tatko na ~ove{tvoto,
moè da bide ostvareno edno obedenito semejstvo. Treto,
Obedinuva~koto dvièwe e dvièwe za da se izgradi moralen svet.
Ova e pova`no za dene{nata mladina. Bidej}i nema apsoluten
standard na moralot, preovladuva nemoralot. Eden al~en i
416
sebi~en ìvoten stil vo koj tie go baraat sopstveniot samo-interes,
bez interes {to se slu~uva so drugite, duri upotrebuvaj}i gi
drugite za sopstveno dobro e ohrabruvano i zema zamav.
Dokolku ova prodolì, na{eto op{testvo nema da moè da
izbegne samo-uni{tuvawe. Za da se izgradi svet na dobrina,
apsolutniot standard na moralot ne moè da se gleda oddelno od
tvorecot, Bog, vrz osnova na Negovite pogledi na vistinskite
vrednosti, bidej}i Toj e edinstveniot koj e ve~en i nepromenliv.
Toj ne e konceptualen Bog, no Toj treba da prestojuva vo nas
sekojdnevno. Ako site maì i èni na svetot sekoga{ ìveat so Bog
i vo komunikacija so Nego, nema da postoi nemoral. Ove e
edinsvetnata vistina. Pred vistinata, lagite is~eznuvaat, i duri ako
lagite se poddràni so golema politi~ka, finansiska i socijalna
mo}, na krajot taa mo} nema da bide sposobna da ja nadmine
vistinata. Iako komunizmot e sega mo}en i vlijatelen, bidej}i ne e
vtemelen na vistinata, }e dojde denot koga komunizmot }e bide
uni{ten. (05.10.1982)
417

Patot Na Obedinuvanjeto A5

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Patot Na Obedinuvanjeto A5

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

PATOT NA OBEDINUVAWETO

Pre~esen San Mjong Mun

Koja e Bo`jata Volja? Ova izgleda kako krajno

2. Padot na ~ovekot bil gre{ka vo qubovta

Biblijata sodr`i predupreduvawe da ne se jade od plodot

3. Pojavata na gre{niot ~ovek i na gre{niot svet

1) Kako rezultat na Padot ~ovekot ima dva gospodari

Bog trebalo denono}no da upravuva so sé preku qubov.

2) Konfliktniot karakter na lu|eto e rezultat na Padot

Denes nie razbirame deka vo edna edinka duhot i teloto

3) Gre{niot ~ovek i gre{niot svet

Sega da go pogledneme pojavuvaweto na gre{niot ~ovek

4) Pri~inata za ovoj nerazumen i borben svet

Koga gledate vo svetot denes, mo`ete da vidite deka e

4. ^ove~kata istorija e istorija na bitka pome|u dobroto i zloto

1) Bo`jeto providenie za obnova na gre{niot ~ovek

[to mislite {to }e stori Bog so ovoj gre{en svet? Kako

2) ^ovekovata istorija e Bo`jeto providenie za spasuvawe

Denes, lu|eto koi ne se vernici ne ja razbiraat Bo`jata

3) ^ovekovata istorija e bitka pome|u dobroto i zloto

Dokolku nema{e Pad, nie sigurno }e imavme tatkovina

4) Istorijata na borbata me|u helenizmot i hebreizmot

Dami i gospoda, istorijata be{e bitka pome|u helenizmot i

5. Bo`jata providentna istorija na spasuvawe preku religijata

1) Bo`jata providentna istorija na spasuvawe preku religijata

Koja e Bo`jata Volja? Toa e da se usovr{i Adam niz

2) Edinstvenata religija za koja se nadevale Bog, ~ovekot i

^ove{tvoto beskarajno se bori so zlite sili. Niz tekot na

3) Krajnata cel na providenieto za spasuvawe

Vo ~ovekovata istorija, pred svetot da bide napadnat od

1. Providentnata istorija na oddeluvaweto sosredoto~eno na Kain

1) Providenieto na oddeluvaweto sosredoto~eno na Kain i Avel

Poradi Padot na na{ite prvi ~ove~ki predci, nie ja

2) Bo`jata Volja e istorija na oddeluvawe

Kade i kako Bog mo`el da gi bara sinot i }erkata koi bile

3) Zo{to Bog ne ja prifatil `rtvata na Kain?

Sopred Biblijata, Bog ja prifatil `rtvata na Avel, no ja

4) Avelovata pozicija i prvorodstvoto

Bidej}i Adam i Eva zgre{ile, tie ne mo`ele da se obnovat

2. Providenieto sosredoto~eno na Isav i na Jakov

1) Bo`jite providentni tajni skrieni vo Zapisite

Eva go izla`ala i go zavela svojot soprug, Adam. Potoa

2) Jakov go krade prvorodstvoto od Isav

Po neuspehot na Adamovoto semejstvo, Bog go prodol`il

3) Jakov od Boga go nasleduva svojot 21 godi{en `ivoten pat

3. Istorijata na obnovata na prvorodstvoto vo utrobata

Sinot na Jakov, Juda, imal tri sina: Ir, Onan i Silom.

Providentnata slu~ka vo koja Jakov go zel prvorodstvoto

Mo`ebi mislite deka vrz ovaa osnova Mesija mo`e da

4. Ra|aweto na Isus i mesijanskata misija

1) Ra|aweto na Bo`jiot sin, Isus Hristos

Koga se rodil Isus, Izraelcite go vospostavile judaizmot i

2) Semejnata loza na Isus Hristos, edinorodeniot Bo`ji sin

Evangelieto po Matej vo Noviot Zavet soodvetstvuva so

Mesija bil vistinskiot ~ovek koj Bog, ~ove{tvoto i seto

4) Kakvo su{testvo e sv. Duh?

5) Duhovnoto obnovuvawe preku Vistinskite roditeli

Pred dve iljadi godini Isus Hristos do{ol kako vtor

6) Krajnata cel na providenieto e da se vospostavat Vistinski

Pro{iruvaweto na edinkata e op{testvoto, dr`avata i

1) Izraelcite trebalo da se obedinat so Isus Hristos

Bo`jata Volja ne bila Isus da bide obvinet za eres i zatoa

2) [to }e se slu~elo dokolku Izrelcite go prifatele Isusa Hrista?

[to }e se slu~elo dokolu Isus ne umrel? ]e se ostvarela