Lestvica Tabernakul

LESTVICA
KRATKO @ITIE NA AVVA JOVAN,

NAREÊN SHOLASTIK, IGUMEN NA SVETATA SINAJSKA GORA
I VISTINSKI SVETITEL, KOE[TO GO SOSTAVI DANIIL,
MONAH RAITSKI, ÊSEN I DOBRODETELEN ÔVEK
Ne sum vo sostojba sosem to~no da kaàm kade se

rodil i vo koj pro~uen grad bil vospitan ovoj golem ~ovek
pred da se posveti na mona{kiot podvig. No vo koj grad
prekrasniot otec sega se nao|a i kade se go{teva so Bo-
èstvenata hrana, toa go znam potpolno sigurno. Bidej}i
i toj sega prebiva vo onoj grad za koj{to na edno mesto
blagozvu~niot Pavel govori voskliknuvaj}i: Na{iot ì-
vot e na nebesata (Filip. 3, 20), ta vo neve{testveno ~uvst-
vo go hrani svojot duh so ona od {to nikoga{ nema da se
nasitime, uìva vo gletkata na besmrtnata duhovna uba-
vina i so duhot mu se raduva na duhovnoto. Toj primi na-
grada dostojna na proleanata pot i po~est za negoviot ne-
umoren trud, dobivaj}i ve~no nasledstvo i pridruùvaj}i
im se zasekoga{ na onie ~ija{to noga stoi na prav pat
(Ps. 25, 12), stanuvaj}i edno so niv.
Na koj na~in ovoj ~ovek od krv i od meso gi dosti-
gna bestelesnite bitija, }e izloàm {to e mo`no pojasno.
Vo svojata {esnaesetta godina (no spored duhovna-
ta vozrast iljada godini star), blaèniot mu se predade
sebesi na Velikiot Sve{tenik kako ~ista i dobrovolna
`rtva. So teloto se iska~i na Sinajskata, a so du{ata na
nebesnata gora, so namera, mislam, tokmu toa vidlivo me-
sto da mu posluì kako najdobar patevoditel kon nevid-
livata gora. Otsekuvaj}i se od sramnata besramnost so
tu|inuvaweto, toa odli~no sredstvo za vospostavuvawe nad-
zor nad svoite strasti, toj dostigna i dlaboko smireno-
umie, ta ve}e od samiot po~etok na podvigot sosem mudro
go izgoni od sebe izmamnikot na samougoduvaweto i na sa-
3
mouverenosta, ja navedna svojata glava i mu se doveri na
eden odli~en skrotuva~ na mladosta, za voden od negovata
sigurna raka bez opasnost da go premine dlabokoto more
na ìvotot. Taka toj napolno se umrtvi sebesi: ima{e du-
{a kako bez1 razum i bez volja, li{ena duri i od prirodno-
to svojstvo . 2[to e u{te poneobi~no, toj, ~ovek so op{to
obrazovanie , stana u~enik na nebesnata prostota, sme-
taj}i ja nadmenosta na filosofijata za ne{to najbesmi-
sleno i sosem tu|o na smirenieto.
Posle devetnaeset godini, otkako go isprati svo-
jot vospituva~ kaj nebesniot Car kako nekoj pratenik i
zastapnik, izleze i samiot na frontot na bezmolvieto,
drèj}i gi vo racete molitvite na svojot golem Starec
kako oru`je za razoruvawe na neprijatelskite tvrdini.
Otkako pronajde mesto zgodno za osamen podvig, oddale~e-
no od crkvata okolu pet stadioni (toa mesto se vika{e
Tola), pomina tamu ~etirieset godini vo istrajni pod-
vizi, sekoga{ plamtej}i so ognena qubov kon Boga.
Koj bi moèl so zborovi da gi opi{e i raskaù-
vaj}i da im oddade dostojno priznanie na podvizite koi-
{to toj tamu gi izvede! I kako da se otkrie sekoj negov
trud posean vo tajnost! Sepak, makar i samo spored nekoi
od negovite glavni podvizi, }e moème da dobieme izves-
na pretstava za sesvetoto bogatstvo na trisvetiot.
Jade{e od sekoj vid hrana od ona {to im se dopu-
{ta na monasite bez prigovor, no mnogu malku. Na ovoj
na~in, kako {to mene mi se ~ini, premudriot $ go skr{i
rogot na suetata i so takvoto vozdrànie ja sovlada gos-
podarkata so mnogubrojni pobaruvawa, zakanuvaj}i $ se so
oskudnost: Zamolkni! Prestani! Preku osamenosta i od-
begnuvaweto na sredbite so lu|eto go izgasna plamenot na
ovaa pe~ka (t.e. na teloto), go pretvori siot vo pepel i na-
polno go stivna. Po pat na milostiwa i oskudnost vo ì-
votnite potrebi, ovoj junak hrabro go odbegnuva{e obo-
4
àvaweto na idolite (Kolos. 3, 5). Ja 3podiga{e du{ata od
sekojdnevnata smrt i iznemo{tenost , bockaj}i ja so se}a-
vaweto na smrtta kako so igla. Klop~eto na pristrasnos-
ta i na raznovidnite setilni uìvawa go odmotka slu-
èj}i se so svetata taga. Tiranijata na gnevot u{te pret-
hodno ja ubi so me~ot na poslu{anieto, a pijavicata na pa-
jaìnestata sueta ja usmrti so toa {to retko se pojavuva-
{e me|u lu|eto, i u{te poretko zboruva{e.
A {to pak da se kaè za pobedata koja{to 4ovoj pre-
krasen posvetenik ja izvojuva nad osmata strast , {to za
najgolemiot stepen na o~istenost
5
koj{to ovoj Veseleil (2
Moj. 31) na poslu{anieto go zapo~na a Gospod na nebes-
niot Erusalim go dovr{i so Svoeto doa|awe? Imeno, bez
poslu{anie ne moàt da se pobedat |avolot i negovata
druìna. Na koe mesto vo ovoj venec da go stavam izvorot
na negovite solzi (ne{to {to ne se sre}ava tolku ~esto),
~ija{to skriena rabotilnica postoi duri i sega: edna mo-
{ne mala pe{tera vo podno`jeto na planinata, oddale-
~ena od negovata i od sekoja druga kelija samo kolku za da
ne se sozdade povod za slavoqubie! Taa pe{tera, spored
ta`nite leleci i povikuvawa na pomo{ koi{to se izle-
vaa od nea so sila kakva {to obi~no projavuvaat probode-
nite so me~ ili onie na koi{{to im gi bodat i vadat
o~ite so usviteno èlezo, poblisku be{e do neboto.
Na sonot mu se predava{e isklu~ivo tolku kolku
{to e potrebno za prirodata na umot da ne ja povredi so
nespiewe. A pred spiewe se mole{e mnogu ili sostavu-
va{e knigi: toa mu be{e edinstvenoto sredstvo protiv
uninieto. Pa i celiot ìvot mu be{e edna neprestajna
molitva i neizmerna qubov kon Boga. Gledaj}i Go Boga
dewe i no}e, vo ~istotata na svojata svetost kako vo ogle-
dalo, toj ne saka{e, ili podobro re~eno ne moè{e da se
nasiti.
Ponesen od negoviot primer, eden monah Mojsej
5
uporno go mole{e da go primi za u~enik i da go zapoznae
so vistinskata filosofija. Pokrena duri i nekoi Starci
da otidat kaj golemiot otec Jovan. Blagodarenie na niv-
nite molbi Jovan se soglasi da go primi. Eden den mu
naredi na Mojsej da otide vo gradinata i da ja posipe so
zemja pogodna za obrabotka i za odgleduvawe zelen~uk. Ko-
ga stigna na odredenoto mesto, u~enikot vredno se vdade
vo rabotata {to mu be{e zapovedana. No {tom dojde plad-
ne i go sovlada najgolemiot pripek (be{e mesec avgust),
Mojsej se zasolni pod senkata na eden ogromen kamen, leg-
na i zaspa. A Gospod, Koj{to ne saka so ni{to da gi naà-
li Svoite slugi, spored Svojot obi~aj ja pretekna opas-
nosta. Golemiot Starec, koj toga{ sede{e vo svojata ke-
lija i razmisluva{e za sebe i za Boga, padna vo nekoj lesen
son, vo koj{to vide eden svetlolik ~ovek kako go budi i go
prekoruva zaradi spieweto i mu veli:
„Jovane, kako moè{ bezgri`no da spie{ dodeka
Mojsej se nao|a vo opasnost!?“
Jovan naglo skokna i se naoruà so molitva za svo-
jot u~enik. I koga vo predve~erieto Mojsej se vrati vo ke-
lijata, go pra{a Jovan da ne mu se slu~ilo ne{to neo~eku-
vano i neprijatno. A ovoj odgovori:
„Edna ogromna karpa sigurno }e me zgme~e{e dode-
ka napladne spiev pod nea, no mi se za~u deka me vika{, pa
odedna{ skoknav i bev daleku od toa mesto“.
A Jovan, vistinski smirenoumen, ne re~e ni{to za
svoeto videnie, no so skrieni vozdi{ki i silna qubov Go
slave{e blagiot Bog.
Toj be{e primer za dobrodetel i lekar za nevid-
livite rani. Taka na primer, eden ~ovek po ime Isakij,
silno obzemen od demonot na teloqubieto i ve}e izne-
mo{ten so duhot, brzo mu pritekna na ovoj golem podvi-
`nik i lipaj}i mu ja otkri svojata stra{na borba. Voshi-
ten od negovata vera, Boèstveniot Jovan mu re~e:
6
„Prijatele, da zastaneme obajcata na molitva!“
I {totuku go zavr{ija moleweto, dodeka izma~e-
niot Isakij u{te leè{e na zemja, Bog mu ja ispolni èl-
bata na svojot sluga (za da ne izleze deka David laè; Ps.
144, 19) i zmijata pobegna pod udarite na vistinskata mo-
litva. A bolniot, ~uvstvuvaj}i deka se izle~il, be{e siot
nadvor od sebesi, pa mu zablagodari i na onoj koj{to se
pomoli za nego i na Onoj {to go usli{i.
Nekoi pak, podbucnuvani od zavista, go narekoa
Sveti Jovan drdorko i praznoslovec. A toj i na delo gi po-
u~i, pokaùvaj}i im na site deka moè s# vo Hrista Koj
mu dava krepost (Filip. 4, 13): mol~e{e cela edna godina,
taka {to negovite ismeva~i se pretvorija vo moliteli,
koi velea:
„Go zatvorivme izvorot od koj{to postojano ni te-
~e{e polza i mu na{tetivme na spasenieto na site!“
A toj, ne sakaj}i da se objasnuva, gi poslu{a i pro-
dolì so svojot porane{en na~in na ìvot kako ni{to da
ne se slu~ilo.
Posle toa, vo znak na priznanie za site negovi do-
brodeteli, ednoglasno go vozdignaa, kako nekoj novojaven
Mojsej, na polo`bata igumen na bratstvoto. Postavuvaj}i
ja sve}ata na sve}nikot, dobrite izbira~i ne zgre{ija: na
Jovan toa mu be{e povod i samiot da $ se pribliì na
Sinajskata Gora. Otkako se iska~i po duhovnite lestvici,
toj vleze vo tainstvenoto svetili{te na nevidliviot hram,
ta vo videnie primi bogonapi{ano zakonodavstvo. So
zbor Bo`ji ja otvori ustata svoja vdahnovena od Duhot i
zborovite po~naa da izviraat od bogatata riznica na ne-
govoto srce. I go dostigna krajot na svojot vidliv ìvot
kako voda~ na Izrailcite, monasite, razlikuvaj}i se od
Mojsej samo po edna rabota: po toa {to vleze vo Gorniot
Erusalim.
6
Bidej}i Mojsej, ne znam zo{to, ne vleze vo dol-
niot .
7
Od negovata usta zboruva{e Svetiot Duh. Toa go
svedo~at mnogumina koi{to preku nego se spasija i onie
koi{to i sega se spasuvaat. Najdobar7 svedok za negovata
spasonosna mudrost e onoj nov David . Svedok be{e i do-
briot Jovan, na{iot predobar pastir, koj{to zaradi pol-
zata na bra}ata go ubedi ovoj nov bogovidec da sleze so svo-
jot duh od gorata Sinaj i da ni gi pokaè bogonapi{anite
tabli~ki koi{to odnadvor sodràt dejstvitelni soveti,
a odnatre upatstva za sozercanie.
Se obidov vo nekolku zbora da izloàm mnogu; i
me|u retorite najmnogu se ceni kratkosta na izlagaweto.
8
ZA ISTIOT AVVA JOVAN,
IGUMEN NA SINAJSKATA GORA,
1
T.E. ZA LESTVI^NIK
Dojde eden den avva Martirij so avva Jovan kaj ve-

likiot Anastasij. Koga gi zdogleda, Starecot mu re~e na
avva Martirij:
„Kaì mi, avvo, od kade e ova mom~e?”
A ovoj mu odgovori:
„Tvoj sluga e, otec, a jas go zamona{iv.”
I mu re~e Anastasij:
„Vidi, avvo Martirij, koj bi rekol deka si go za-
mona{il igumenot sinajski!”
I ne se izlaà svetiot Anastasij: posle ~etirie-
set godini Jovan navistina stana na{ igumen.
Vo edna druga prilika, pak, Jovanoviot u~itel, avva
Martirij, go povede so sebe Jovan vo poseta kaj velikiot
Jovan Savait, koj toga{ ìvee{e vo pustinata Guda. Koga
gi vide Starecot stana, nalea voda i mu gi izmi nozete na
Jovan, pa mu ja celiva{e rakata; na avva Martirij ne mu gi
izmi nozete. I koga negoviot u~enik, Stefan, go pra{a
zo{to napravi taka, toj re~e:
„Veruvaj mi, ~edo, toa mom~e jas ne go znam, no si-
najskiot igumen go primiv i nozete na igumenot mu gi
izmiv.”
Pa i avva Stratigij, na denot koga avva Jovan be{e
zamona{en, vo negovata dvaesetta godina, prore~e za nego
deka }e stane golema yvezda.
Istiot onoj den koga Jovan ni stana igumen i koga
za taa prilika se sobraa nekade okolu {estotini gosti,
dodeka tie sedea i jadea, avva Jovan zabeleà eden ~ovek
so kratka kosa, oble~en na evrejski na~in vo sindon, kako
tr~a navamu-natamu i zapovedni~ki im izdava naredbi na
9
gotva~ite, na ekonomite i kelaritite i na ostanatite slu-
ìteli. Koga narodot se razotide i slugite sednaa da ja-
dat, go pobaraa onoj koj{to site gi nadgleduva{e i izda-
va{e naredbi, no ne go najdoa. Toga{ slugata Bo`ji, na-
{iot prepodoben otec Jovan, re~e:
„Ostavete! Gospodinot Mojsej ne napravi ni{to
neobi~no so toa {to posluì na svoeto mesto.”
Koga edna{ nastana su{a vo palestinskata oblast,
na molba na tamo{nite ìteli se pomoli avva Jovan i pa-
dna izobilen do`d. Ne e ni za ~udewe: za{to Gospod }e im
napravi spored èlbite na onie {to se bojat od Nego i }e
gi usli{i molitvite nivni (Ps. 144, 19).
Treba da se znae deka Jovan Lestvi~nik ima{e ro-
den brat, ~udesniot avva Georgij, kogo{to toj dodeka be{e
u{te ìv go postavi za igumen sinajski, a samiot se pre-
dade na tihuvawe: ne{to {to ovoj mudrec u{te vo po~e-
tokot si go izbra za svoja nevesta. Koga dojde migot ovoj
na{ nov Mojsej, najsvetiot igumen Jovan, da otide kaj Go-
spoda, negoviot roden brat, avva Georgij, stoe{e pred ne-
go pla~ej}i i govorej}i:
„Me ostava{ i si odi{? Sekoga{ se molev ti mene
da me isprati{, za{to jas ne sum sposoben bez tebe da
upravuvam so manastirot, o gospodine moj! A ete sega jas
tebe te ispra}am!...”
Mu re~e avva Jovan:
„Ne taguvaj i ne griì se! Ako steknam sloboda kaj
Gospoda, nema da te ostavam da napolni{ ni edna godina
od mojata smrt.”
Taka i stana: po deset meseci otide kaj Gospod i
Georgij.
10
PISMO NA SVETI JOVAN, IGUMENOT RAITSKI,
DO MNOGU POÎTUVANIOT
JOVAN, IGUMEN NA SINAJSKATA GORA
Na isklu~itelniot i ramnoangelen otec na otcite

i prevoshoden u~itel, gre{niot igumen raitski
mu ispra}a pozdrav vo Gospoda!
Bidej}i nam, bednite, ni e poznato tvoeto vo Gos-

poda neprotivre~no i vo s# i so sekoja dobrodetel ukra-
seno poslu{anie, osobeno tamu kade {to e potrebno da se
umnoì talantot {to ti go dade Bog, re{ivme da ti pi-
{eme, makar kolku bedni i ni{to`ni da se na{ite zbo-
rovi, imaj}i go na um re~enoto: Pra{aj go tatkoto svoj,
i toj }e ti javi; starcite tvoi, i tie }e ti re~at (5 Moj.
32, 7). Zatoa, kruno na dobrodetelite, so ova pismo te mo-
lime kako zaedni~ki tatko na site nas i u~itel najdobar,
po s# postar vo podvi`ni{tvoto i vo duhovnata mudrost,
da ni go isprati{ nam neukite ona {to si go videl vo vi-
denie kako drevniot Mojsej, na istata gora, i kako bogo-
napi{ani tabli~ki da ni sostavi{ edna dragocena kniga
i da ni ja isprati{ nam, za pouka na noviot Izrail, koj
{totuku izleze od duhovniot Egipet i go premina moreto
na svetskiot ìvot. I kako {to na moreto, so Bo`ja po-
mo{, so svojot bogovdahnoven jazik namesto so palka si iz-
vr{il ~udo taka i sega ne preziraj ja na{ata molba, tuku
bez dvoumewe napi{i ~itko s# {to e potrebno za mona{-
ki ìvot i {to vo Gospoda mu odgovara na na{eto spase-
nie, za{to si navistina golem u~itel na site {to go iz-
brale angelskiot ìvot. I ne misli deka ova {to go ve-
lam e nekoe laskawe ili uliznuvawe. Ti, svet otecu, do-
bro znae{ deka toa ni e tu|o i deka ona {to go velime ov-
de za tebe go velat i site drugi.
11
Zatoa se nadevame vo Gospoda deka brzo }e gi pri-
mime i }e gi celivame tvoite skapoceni zborovi napi{a-
ni vo knigata {to ja o~ekuvame i koja{to na site vistin-
ski sledbenici Hristovi }e im posluì kako siguren vo-
di~ i kako lestvica {to se iska~uva s# do nebesnite dveri
i gi voznesuva onie {to sakaat da dojdat do neboto, za celi
i nepovredeni slobodno da minat pokraj duhovite na zlo-
to i upravnicite na temninata, i pokraj gospodarite na
vozduhot. Za{to ako Jakov, eden obi~en pastir, imal taka
stra{no videnie na lestvicata, kolku pak pastirot na du-
hovnite ovci moè so dela i vistina da im go pokaè na
site ne samo videnieto tuku i nepogre{livoto iska~uva-
we kon Boga!
Bidi mi zdrav vo Gospoda,

~esen otecu!
12
ODGOVOR NA
GOREPREDADENOTO PISMO
Jovan go pozdravuva Jovan
Go primiv tvoeto ceneto pismo, dostojno na tvojot

vozvi{en i bestrasten ìvot i na tvoeto ~isto i smireno
srce, {to si ni go pratil nam ni{tite i siroma{ni vo
dobrodetelite, pismo koe vsu{nost pretstavuva naredba i
zapoved {to gi nadminuva na{ite sili. Navistina tebe,
samo tebe i na tvojata sveta du{a $ prilega da bara slovo
na pouka i opomena od nas koi sme tolku neupateni i ne-
uki kako vo zborovite taka i vo delata. Tvojata svetost
sekoga{ ni sluì za primer na smirenoumie. Vpro~em, }e
ti kaàm i jas sega: koga ne bi treperele nad golemata
opasnost na koja bi se izloìle otfrlaj}i go od sebe jare-
mot na svetoto poslu{anie, majkata na site dobrodeteli,
ne bi se vpu{tale taka nerazumno vo ona {to e nad na{ite
sposobnosti. Bi trebalo, prekrasen otec, koga ve}e se ras-
pra{uva{ za tie raboti, za niv da se izvesti{ kaj onie
{to dobro gi poznavaat. Bidej}i nie u{te se nao|ame vo
redot na onie koi {totuku trgnale na u~ili{te.
No bidej}i na{ite bogonosni otci, posveteni vo
tajnite na vistinitoto poznanie, u~at deka poslu{anieto
se sostoi vo toa bez dvoumewe da im se pokoruvame na po-
starite i toga{ koga }e ni naredat ne{to {to gi nadmi-
nuva na{ite sili, ja prezrevme na{ata nesposobnost, pa
smireno i pobo`no se zafativme so rabotata vo strav da
ne zasluìme ve~na smrt zaradi neposlu{nost, a ne zatoa
{to bi mislele deka toa tebe ne{to }e ti koristi ili
deka so toa }e objasnime ne{to {to i ti, svet otecu, go
znae{ ne pomalku od nas. Imeno, uveren sum ne samo jas tu-
ku mislam i site {to imaat zdrav razum, deka okoto na tvo-
13
jot razum e ~isto od s# zemno i ne go pomra~uva nikakva
strast, i deka bez nikakva pre~ka go vperuva pogledot vo
Boèstvenata svetlina i se prosvetluva od nea.
Pottiknat taka na slu{awe, mu pristapiv na izvr-
{uvawe na tvojot svet nalog so strav no i od qubov, kako
pameten u~enik i nekorisen sluga na blagoroden ìvopi-
sec. Pri svoeto oskudno znaewe i tepkavo izrazuvawe ed-
noli~no ispi{av ìvi zborovi, samo so mastilo, a tebe
na~alniku i predvodniku na u~itelite, ti prepu{tam da
ja ukrasi{ i razjasni{ ovaa kniga, ta kako izvr{itel na
Boèstvenite tabli~ki i na duhovniot zakon da go dopol-
ni{ ona {to $ nedostasuva.
I ne ti go ispra}am jas tebe ovoj na{ trud (ne daj
Boè, toa bi bil znak na krajna ludost!), za{to ti si spo-
soben vo Gospoda ne samo drugite tuku i nas samite da n#
nau~i{ na Boèstveniot red i nauka, tuku $ ja ispra}am
na bogopovikanata obitel koja{to zaedno so nas se u~i od
tebe, o najdobar me|u najdobrite u~iteli! Po nivnite mo-
litvi, kako i po tvoite, vo nas se ra|a nekoja nade` {to go
pokriva na{eto neznaewe, ta go raspnuvame edroto na bro-
dot na na{eto pero i kormiloto na na{iot zbor mu go pre-
davame vo racete na na{iot sotrudnik, so molba ako neko-
mu ova delo mu bide od kakva i da e polza, kako pameten,
plodot da mu go pripi{e na na{iot blagoroden u~itel. A
za nas neka izmoli od Boga nagrada za na{ata dobra volja,
ne gledaj}i na ona {to e napi{ano (bidej}i e navistina
lo{o i polno so sekakvo neznaewe), tuku zemaj}i go vo ob-
yir raspoloènieto so koe{to go pravime toa, kako {to
vodvicata ja nagradi za leptata prinesena od sesrce. Go-
spod vozvra}a ne spored koli~inata na darovite i pri-
nosot, tuku spored veli~inata na `rtvata srazmerno na
na{ite sili.
Ostani zdravo!
14
PODVI@NI^KI POUKI NA AVVA JOVAN,
IGUMENOT NA MONASITE NA SINAJSKATA GORA,
UPATENI DO AVVA JOVAN, RAITSKIOT IGUMEN,
KOJ[TO I GO POTTIKNA DA GI SOSTAVI
15
16
Predgovor kon knigata
„DUHOVNI TABLI^KI”
Koga se govori za slugite Bo`ji so Boga treba i

da se zapo~ne. Na{iot Bog i Car, dobar, predobar i sedo-
bar, gi sozdade site razumni su{testva i gi daruva so
dostoinstvoto na slobodata. Zatoa edni se prijateli
Negovi, a drugi vistinski slugi, nekoi Mu se slugi bes-
korisni, drugi napolno se otu|ile od Nego, a nekoi se Ne-
govi protivnici iako ni{to ne Mu moàt.
Prijateli Bo`ji, kako {to nie vo svojata ogra-
ni~enost ~estit otecu smetame, se vsu{nost duhovni-
te i bestelesni bitija okolu Nego. Vistinski slugi se
site onie koi{to neumorno i so revnost go vr{ele i
sekoga{ go vr{at samo ona {to e spored Negovata volja.
Beskorisni slugi se onie {to se smetaat za krsteni, a
zavetot daden na Kr{tenieto ne go ispolnile kako {to
treba. [to se odnesuva do otu|enite od Boga i do ne-
prijatelite Bo`ji, mislime deka toa se onie koi{to vo
Boga ne veruvaat ili onie {to veruvaat krivo. Bogo-
borci, pak, se onie koi ne samo {to samite ja prekr{ile
i ja otfrlile zapovedta Gospodova tuku so seta sila se
borat i protiv onie {to ja izvr{uvaat.
Sekoj od spomnatite vidovi bara posebna i pri-
godna kniga. No nam neukite vo ovoj slu~aj ne bi moèlo
da ni koristi op{irnoto izlagawe za toa. Zatoa, ajde
sega da pobrzame i da ja pruìme pokorno i bez pogovor
svojata nedostojna raka kon vistinskite slugi Bo`ji
koi{to so svoite naredbi pobo`no n# prinudija i qu-
bezno n# prisilja da pi{uvame, da ja pozajmime pisarska-
ta trska od nivnoto znaewe, da ja potopime vo temnoto
mastilo na svetloto smirenoumie, pa potoa kako na ne-
koja hartija (ili podobro kako na duhovna tabli~ka) da
ja spu{time vrz nivnoto prefineto i ~isto srce, i za-
pi{uvaj}i gi Boèstvenite zborovi kako da seeme Boès-
tveno seme, da po~neme vaka:
17
SLOVO PRVO:
ZA ODREKUVAWETO
OD SVETSKIOT @IVOT
Bog e spasenie i ìvot za site koi{to gi daruval

so slobodata: verni i neverni, pravedni i nepravedni,
pobo`ni i bezbo`ni, bestrasni i strasni, monasi i mir-
jani, pametni i glupavi, zdravi i bolni, mladi i stari,
kako {to se za sekogo bez razlika: svetlinata, sonceto,
vozduhot. Bog ne gleda na lice (Rim. 2, 11; Efes. 6, 9).
Bezbo`nikot e smrtno su{testvo koe{to ima ra-
zum, a svoevolno bega od vistinskiot ìvot i za svojot So-
zdatel Koj ve~no postoi misli deka ne postoi. Prestap-
nik e onoj koj{to zakonot Bo`ji go tolkuva spored svoeto
zloumie i smeta deka veruva, i pokraj toa {to e obzemen
od bogoprotivno mislewe. Hristijaninot e verna slika na
Hrista, kolku {to e mo`no za ~ovekot, vo zborovite, vo
delata i vo mislite, so vistinska i nepogre{liva vera vo
Presveta Troica. Bogoqubec e onoj {to u~estvuva vo s#
{to e prirodno i bezgre{no i ne propu{ta, spored svoite
mo`nosti, da pravi dobri dela. Vozdr`livec e onoj koj-
{to sred isku{enija, stapici i meteì so seta sila se
prisiluva da Go podraàva Onoj {to e daleku od seto toa.
Monah, toa e angelski ~in i angelski ìvot, {to
se ostvaruva vo materijalnoto i valkano telo. Monahot e
~ovek koj{to se drì samo za Bo`jite zapovedi i zborovi,
vo sekoe vreme, na sekoe mesto, vo sekoe ne{to. Monah, toa
e neprestajno prinuduvawe na prirodata i neumorno bde-
ewe nad setilata. Monah, toa e posveteno telo, toa se o~is-
teni usni i prosvetlen um. Monahot e prebolna du{a, pos-
tojano obzemena so se}avawe na smrtta, koga bdee i koga
spie. Odvojuvaweto od svetot e dobrovolna omraza kon
ona {to lu|eto vo svetot go falat, i odrekuvawe na pri-
rodata zaradi dostignuvawe na natprirodnoto.
18
Site koi{to spremno go otfrlile ona {to mu pri-
pa|a na ovoj ìvot, sekako go storile toa ili zaradi idno-
to Carstvo, ili zaradi mno{tvoto grevovi, ili pak, od
qubov kon Boga. Ako ne bile rakovodeni od niedna od spom-
natite pri~ini, nivnoto napu{tawe na svetot e besmisle-
no. No i vo toj slu~aj na{iot dobar Sudija o~ekuva da vidi
kakov }e bide krajot na nivniot ìvot.
Onoj {to go napu{ta svetot za da go otfrli od se-
be bremeto na grevovite, neka se ugleda na onie {to sedat
na grobi{tata nadvor od gradot. I neka ne gi zapira vre-
lite i gor~livi solzi nitu ne~ujniot lelek na srceto do-
deka samiot ne Go zdogleda Isus kako doa|a da ja turne
karpata na zakoravenosta od srceto za da ni go oslobodi
umot od vrskite na grevot - kako {to go oslobodi Lazar
(Jovan 11, 44), zapovedaj}i im na Svoite poslu{ni angeli:
‘Odvrzete go od strastite i pu{tete go da odi kon blaè-
noto bestrastie!’ Inaku nema nikakva polza od napu{ta-
weto na svetot.
Na site nam koi{to sakame da izlezeme od Egipet
i da pobegneme od faraonot, bezuslovno ni e potreben kaj
Boga nekoj Mojsej, posrednik pome|u nas i Boga, koj bi-
dej}i revnosen vo praksata i vo sozercanieto, bi gi pru-
àl za nas racete kon Boga, ta vodeni od nego da go premi-
neme grevovnoto1more i da go naterame Amalikot na stra-
stite vo begstvo . Zatoa, se izmamija nekoi koi nadevaj}i
se na sopstvenite sili mislea deka nikakov voda~ ne im e
potreben. Za{to onie {to izlegoa od Egipet go dobija za
voda~ Mojsej, a onie {to pobegnaa od Sodom imaa pred se-
be angel (1 Moj. 19, 1). Prvite li~at na lu|e koi{to za da gi
izle~at bolestite na svojata du{a se prepu{taat na nega
na lekar: toa se onie {to izlegoa od Egipet. A vtorite
li~at na lu|e {to imaat vrela èlba da ja sle~at od sebe
ne~istotijata na gnasnoto telo: zatoa im e potreben angel
ili, taka da re~am, pomo{nik ramen na angel. Kolku {to
se pote{ki nivnite rani tolku popotreben im e ve{t lekar.
19
Na lu|eto {to se prifatile so teloto da se iska-
~at na nebo potreben im e navistina kraen napor pridru-
èn so bezgrani~no stradawe (osobeno vo po~etokot na
nivnoto samoodrekuvawe), dodeka na{ata slastoqubiva
priroda i ne~uvstvitelno srce, so pomo{ na vistinskiot
pla~, ne se pretvorat vo bogoqubie i ~istota. Za{to po-
kajanieto, dlabokoto kaewe, i golemata, nevidliva gor-
~ina se neizbe`ni vo ovoj potfat, a najmnogu za onie koi-
{to ìveat povr{no, s# dodeka na{iot um, toj besen i la-
kom pes, preku prosta, dlaboka krotost i gri`liv trud ne
postane buden ~uvar na ~istotata. No da bideme hrabri
site nie strasni i nemo}ni i so nepokolebliva vera, kako
so desnica, da Mu ja prineseme i priznaeme na Hrista ne-
mo}ta i slabosta na na{ata du{a. On neizostavno }e ni
pomogne duri i pove}e odo{to zasluùvame, samo ako ne-
otstapno se drìme za dlabokoto smirenumie.
Neka znaat site {to mu pristapuvaat na ovoj pre-
krasen, surov i tegoben, no i lesen podvig deka do{le da
se frlat vo ogan - dokolku samo sakaat ognot duhoven da se
vseli vo niv. Zatoa sekoj neka se ispita sebesi, pa duri po-
toa da jade od lebot na mona{kiot ìvot pome{an so gor-
~livo zelje i da pie od taa ~a{a ispolneta so solzi, za da
ne se bori na sopstvena osuda. Koga ni sekoj krsten ne se
spasuva - ostanatoto podobro da go premol~am...!
Onie {to go zapo~nuvaat ovoj podvig, za da posta-
vat dobar temel treba od s# da se odre~at, treba s# da pre-
zrat, s# da ismeat, s# da otfrlat. Cvrst, troen i tristol-
ben temel pravat: prostodu{nosta, postot i celomudri-
eto. Site deca vo Hrista neka zapo~nat so ovie dobrode-
teli, zemaj}i gi za primer vistinskite deca: kaj decata
nema ni malku zlo; kaj niv nikoga{ nema da se najde rasi-
panost nitu glad ni utroba nenasitna ili telo raspaleno
od pohotlivost. (Vpro~em, moèbi tie strasti se razvi-
vaat so vozrasta na ~ovekot, razgoruvaj}i vo nas ogan).
Navistina e neprimerno, a i opasno, borecot da
malaksa na samiot po~etok na borbata, za{to sekoj vo toa
20
}e vidi predznak na negoviot poraz. Vo sekoj slu~aj od-
lu~niot po~etok }e ni bide polezen i koga podocna }e na-
stapi iznemo{tenosta: hrabrata du{a iznemo{tena vo po-
dvigot se}avaweto na prvobitnata revnost ja pottiknuva
kako bodilo. Nekoi blagodarenie na ova ~esto se podigaa.
Koga du{ata, izdavaj}i se samata sebesi, }e ja zagu-
bi blaènata i umilna toplina, gri`livo neka ja ispita
pri~inata zaradi koja{to stanala li{ena, pa neka nasto-
juva so seta sila i revnost toa da go otstrani. Taa toplina
e nevozmo`no da se vrati poinaku, osven preku vratata
niz koja{to izlegla.
ôvekot koj{to pottiknat od stravot se odrekol
od svetot li~i na zapalen temjan koj vo po~etokot e miri-
zliv, no potoa zavr{uva ~adej}i. Onoj pak, {to go storil
toa zaradi nagrada, potsetuva na melni~ki kamen koj pos-
tojano ednoli~no se vrti. A ~ovekot {to go napu{ta sve-
tot zaradi qubovta Bo`ja, vedna{ vo po~etokot steknuva
ogan; a ovoj, kako da e frlen vo nekoja {uma, za mig pre-
rasnuva vo golem plamen.
Postojat lu|e {to gradat na cvrst temel; drugi bez
kakov i da e temel podigaat stolbovi vrz gola zemja; a gi
ima i takvi na koi{to otkako }e prope{a~at eden mal del
od patot im se zagrevaat ìlite i zglobovite, ta ~ekorat
pobrzo.
2
Toj {to e pameten }e ja razbere simboli~nata po-
uka .
Da potr~ame sesrdno na povikot na na{iot Bog i
Car! Inaku, kako {to imame kus vek bi moèlo da se slu-
~i na denot na smrtta da ostaneme bez kakov i da e plod, ta
da zagineme od glad.
Da Mu ugodime na Gospoda kako {to vojnicite mu
ugoduvaat na carot: u{te od stapuvaweto vo voenata slu-
`ba od nas se bara da sluìme sovesno.
Da se boime od Gospoda makar tolku kolku {to se
pla{ime od yverovite. Sum videl lu|e {to trgnale vo gra-
be` ne boej}i se od Boga; a koga na ona mesto slu{naa lae`
na pes, vedna{ se vratija. Ona {to stravot od Boga ne mo-
21
è{e da go napravi, go stori stravot od ìvotnoto.
Da Go zasakame Gospoda makar tolku kolku {to gi
sakame svoite prijateli. êstopati gledav lu|e koi{to
Go navredija Boga i ni malku ne se grièa za toa, a koga
istite tie lu|e so nekoja sitna rabota }e gi navredea svo-
ite prijateli - gi upotrebuvaa site sredstva, se dosetuvaa
na sekoj na~in, s# pretrpea, za s# se izvinuvaa, i li~no, i
preku rodnini, i so podaroci, samo za da ja obnovat prvo-
bitnata qubov.
Na po~etokot na podvigot na odrekuvaweto od sve-

tot dobrodetelite, sekako, se steknuvaat so trud i maka.
Napreduvaj}i ponatamu stanuvame ne~uvstvutelni za te{-
kotiite ili gi ~uvstvuvame samo u{te malku. A koga rev-
nosta napolno }e ja obzeme i }e ja osvoi na{ata telesna pri-
roda, toga{ steknuvame dobrodeteli celite prozemeni od
radosta, kopneòt i Boèstveniot plamen. Kolku se za
pofalba lu|eto koi{to vedna{ na po~etokot radosno i
sesrdno gi izvr{uvaat zapovedite Bo`ji tolku se kutri
onie {to siot svoj vek go minaa vo podvigot izvr{uvaj}i
gi dobrodetelite, no s# u{te so maka.
Ni odrekuvawata {to se predizvikani od nadvo-
re{ni okolnosti ne se za potcenuvawe i osuda. Znam za
nekoi koi{to begaj}i neo~ekuvano se sretnaa so carot, se
priklu~ija na negovata svita, vlegoa vo dvorecot i bea
postaveni na carskata trpeza. Sum videl seme slu~ajno
padnato na zemja kako donesuva napreden i izobilen rod.
Se razbira, mo`no e i sprotivnoto. Sum videl i ~ovek doj-
den vo bolnica po nekakva druga rabota, a ne za da se le~i,
no bidej}i osvoen od qubeznosta na lekarot, mu padna mra-
kot od o~ite i se zadrà na le~ewe. Taka ona koe{to na
nekoi im se slu~i protiv nivnata volja za niv vrede{e i
zna~e{e pove}e od ona {to drugite go pravat volno.
Nikoj ne treba da se narekuva nedostoen za mona{-
kiot poziv pod izgovor deka ima mnogu te{ki grevovi ili
22
potcenuvaj}i se sebesi zaradi slastoqubivosta i izmis-
luvaj}i izgovori za grevovite (Ps. 140, 4). Kade ima mnogu
gnoj tamu e potrebno pozafatno le~ewe za da se otstrani
ne~istotijata. Zdravite ne zavr{uvaat vo bolnica.
Koga bi n# povikal ovozemen car so namera da n#
primi vo svojata li~na slu`ba, nie ne bi se dvoumele, tu-
ku so gotovnost bi ostavile s# i bi poitale kaj nego. Za-
toa, da vnimavame koga Carot nad carevite, Gospodarot
nad gospodarite i Bog nad bogovite n# povikuva vo ovoj
nebesen ~in toj ~in so svojata lekomislenost i lenost da
ne go odbieme, ta da ostaneme na golemiot Sud bez oprav-
danie.
Moè da odi i ~ovek vrzan so vrskite na svetskite
raboti i griì, no te{ko; i onie na koi{to nozete im se
okovani ~estopati moraat da odat, no postojano se sopnu-
vaat i se zdobivaat so rani. Neènet ~ovek, vrzan za sve-
tot isklu~ivo so rabotni obvrski, li~i na onoj na ko-
go{to samo racete mu se vrzani (za{to koga }e posaka da
pojde po patot na mona{kiot ìvot, ovie vrski ne go spre-
~uvaat). A oènetiot li~i na rob na kogo{to mu se oko-
vani i racete i nozete.
Nekoi od onie {to vodat povr{en ìvot vo svetot
mi go postavija ova pra{awe: ‘Kako moème da se prib-
liìme do mona{kiot ìvot i pokraj na{ite èni i ra-
botni zadolènija?’ Im odgovoriv: ‘Sekoe dobro delo
{to moète da go vr{ite, vr{ete go. Nikogo ne navredu-
vajte. Nikogo ne ograbuvajte. Ne laète nikogo. Ne pra-
vete se va`ni pred nikogo. Nikogo ne mrazete. êsto po-
setuvajte ja crkvata. Bidete milosrdni kon siromasite.
Ne soblaznuvajte nikogo. Ne dopirajte se do tu|i èni:
neka vi bide dovolna va{ata. Taka ako postapuvate, nema
da bidete daleku od Carstvoto Nebesno’.
Da pojdeme so radost i so strav Bo`ji vo ovoj pre-
krasen podvig i da ne se pla{ime od na{ite neprijateli.
Za{to tie, iako nevidlivi, vnimatelno gledaat vo liceto
23
na na{ata du{a, pa koga }e vidat deka se izmenilo od strav,
u{te posilno se ustremuvaat na nas, bidej}i zabeleùvaat,
lukavite, deka sme upla{eni. Da se podgotvime hrabro za
borbata so niv: na usrdniot borec nikoj ne smee da mu se
sprotivstavi.
So Svojata Promisla Gospod im ja olesnil ovaa
borba na po~etnicite, za da ne se slu~i tie u{te na sa-
miot po~etok da se vratat vo svetot. Zatoa sekoga{ radu-
vajte se vo Gospoda site slugi Gospodovi, za{to vo toa se
gleda prviot znak na qubovta Bo`ja kon nas, i toa deka On
Samiot n# povikal.
Vpro~em, poznato e deka Bog pravi i vaka: koga }e
vidi odva`na du{a On vedna{ ja voveduva vo bitka, za{to
saka brzo da ja oven~a so slava. Od onie vo svetot Gospod
ja sokril neugodnosta na ova borili{te (iako taa e vsu{-
nost ugodnost); koga bi se znaelo za nea nikoj ne bi se ot-
kaàl od svetot.
Usrdno posvetuvaj Mu gi na Hrista naporite na
svojata mladost, pa vo starosta }e se raduva{ na bogats-
tvoto na dobrinata. Ona {to }e go steknat vo mladosta, gi
krepi i ute{uva iznemo{tenite od starost. So revnost da
se spregneme, momci, i da ìveeme trezveno, za{to migot
na smrtta e neizvesen. Navistina zli i pakosni, prepre-
deni i podmolni, mo}ni i budni, bestelesni i nevidlivi
neprijateli imame; neprijateli na koi{to im e oganot vo
racete i koi sakaat da go zapalat hramot Bo`ji so istiot
3
ogan koj{to vo nego gori .
Nikoj od mladite ne smee da gi slu{a svoite ne-
prijateli, demonite, koga mu sovetuvaat: ‘Nemoj da si go
iscrpuva{ teloto, za da ne zapadne{ vo nevolji i boles-
ti’. Osobeno vo na{e vreme te{ko e da se najde nekoj {to
bi se re{il da go umrtvi svoeto telo, iako ponekoj i se
li{uva od obilna i vkusna hrana. Demonot saka vo toj slu-
~aj u{te na{eto stapuvawe vo podvigot da go napravi mli-
24
tavo i povr{no, smetaj}i deka krajot }e bide ednakov na
po~etokot.
Onie {to re{ile seriozno da Mu sluàt na Hris-
ta pred s# treba da se pogriàt, so pomo{ na svoite du-
hovni rakovoditeli i vrz osnova na samopoznanieto, da
izberat za sebe soodvetno mesto, na~in na podvig i zani-
mawe. Ne e za sekogo op{teìtie, osobeno ne za onie {to
se skloni kon slastoqubie. Nitu e za sekogo isposnica,
za{to isposni~kiot ìvot sodrì mnogu povodi za gnev.
Sekoj treba da razmisli koj na~in na ìvot najdobro mu
odgovara.
Na tri najglavni vidovi podvig se sveduva celiot
mona{ki ìvot: na podvi`ni~ko napu{tawe na svetot vo
osamenost, na podvig na bezmolvie so eden ili najmnogu
dvajca, i najposle, na trpelivo ìveewe vo op{teìtie.
Ne skr{nuvaj, veli Eklisijastot, ni desno ni levo (Izrek.
4, 27), tuku odi po carskiot pat. I navistina, sredniot od
spomenatite pati{ta na mnogumina im odgovara. Te{ko
na edniot, veli, za{to nema nikogo od lu|eto da go po-
digne koga }e padne vo uninie, ili vo pospanost, ili vo
lenost, ili o~ajanie (Prop. 4, 10). A kade se dvajca ili troj-
ca sobrani vo Moe ime, tamu sum i Jas posrede niv, re~e
Gospod (Mat. 18, 20).
Koj monah e toga{ veren i pameten? Onoj {to ja
za~uval svojata revnost i koj{to sekojdnevno, do krajot na
negoviot ìvot, ne propu{ta da dodade plamen na plamen,
àr na àr, revnost vrz revnost, kopne` po Boga na bogo-
kopne`livosta.
Prvo skalilo:
onoj {to se utvrdil,
neka ne se vrti nazad.
25
SLOVO VTORO:
ZA NEPRISTRASNOSTA
ILI NETAGUVAWETO PO SVETOT
ôvekot koj{to vistinski Go saka Gospoda i na-

vistina go bara idnoto Carstvo, ~ovekot koj strada zara-
di svoite grevovi i koj navistina se ispolnil so misli za
makite i za ve~niot sud, ~ovekot koj seriozno stravuva
pri pomislata na svojata smrt - pove}e ne e vo sostojba da
vodi smetka za imotot, za parite i slavata na ovoj svet, za
roditelite, za prijatelite, za bra}ata nitu za {to i da e
zemno. Prestanuvaj}i sosem da se griì za toa, zamrazu-
vaj}i ja sekoja pomisla na toa, pa duri i svoeto sopstveno
telo, sloboden od seto toa, bezgrièn, toj odva`no vrvi
po Hrista i postojano gleda vo neboto, o~ekuvaj}i ottamu
pomo{, spored zborovite na Svetiot: Kon Tebe se prib-
liì du{ata moja (Ps. 62, 9), kako {to re~e i eden drug ne-
zaboraven: a jas ne se umoriv da Te sledam, i ne posakav den
nitu odmor ~ove~ki, Gospodi (Erem. 17, 16).
Za nas najgolem sram e da mislime na ne{to {to vo
onoj ~as na nevolja, t. e. na smrtta, ne moè da ni donese
ni{to dobro, koga ve}e s# spomenato sme ostavile zaradi
povikot so koj{to Gospod, a ne ~ovek, n# povika. Tokmu
toa e ona {to go kaà Gospod: da se vrti{ zad sebe i da ne
si dostoen za Carstvoto Nebesno (Luka 9, 62). Na{iot Gos-
pod znae deka nie, po~etnicite, lesno pa|ame i deka ìve-
ej}i i sre}avaj}i se so mirjanite lesno se vra}ame vo sve-
tot. Zatoa na onoj {to re~e: Pozvoli da go pogrebam tat-
ko mi, mu odgovori: Ostavi gi mrtvite da gi zakopuvaat
svoite mrtovci (Mat. 8; 21, 22).
Otkako }e se odre~eme od svetot demonite ni sove-
tuvaat da gi falime milosrdnite i sostradalni mirjani,
a sebesi da se àlime, nebare so svoeto odrekuvawe od sve-
tot sme se li{ile od tie dobrodeteli. Celta na na{ite
26
neprijateli, pak, e preku la`no smirenie da n# vratat vo
svetot ili ako ostaneme vo mona{tvo da n# turnat vo o~a-
janie. Edna rabota e koga tie {to ìveat vo svetot se oma-
lovaùvaat od voobrazenost; a sosem drugo da se misli za
niv lo{o otkako ve}e sme si oti{le od niv, za da se izbeg-
ne o~ajanieto a da se stekne spasonosnata nade`.
Da slu{neme zatoa {to mu re~e Gospod na ona mom-
~e koe{to gi ispolnuvalo re~isi site zapovedi: Edno ti
nedostiga - da prodade{ s# i da im go razdade{ na siro-
masite (Luka 18, 22; Mat. 19, 21), ta i samiot da stane{ siromav
koj prima milostiwa. Nie koi{to kopneeme po usrden i
revnosen podvig treba vnimatelno da razgledame zo{to
On site {to ìveat vo svetot gi nare~e mrtvi, velej}i
nekomu: ‘Ostavi gi duhovnite mrtovci, mirjanite, tie ne-
ka si gi zakopuvaat svoite telesni mrtovci’. Na ona mom-
~e bogatstvoto so ni{to ne mu pre~elo za da pristapi kon
Kr{tenieto; pa neosnovano e koga nekoi velat deka Gos-
pod mu naredil da go razdade za da moè da se krsti. Nam
pak, na monasite, neka takvoto svedo{tvo ni posluì ka-
ko najdobar dokaz za najgolemata slava na na{iot poziv.
Treba da se ispita zo{to lu|eto {to ìveat vo sve-
tot i prebivaat vo bdeewe i post, vo napor i zlostrada-
nie, ne prodolùvaat so svojot porane{en podvig, lice-
meren i laèn, koga }e go napu{tat svetot i }e stapat vo
mona{tvo, na borili{teto na koe{to treba da se vidi koj
kolku navistina vredi. Sum videl mnogu i raznovidni iz-
danoci na dobrodetelta koi{to takvite lu|e gi bea zasa-
dile vo svetot, polevaj}i gi so valkanata voda na suetata,
opkopuvaj}i gi so samopofalbi i |ubrej}i gi so pofalbi-
te na drugite - otkako bea presadeni vo pusta zemja, kade
{to mirjanite nemaat pristap, brzo se isu{ija, bez smrd-
livata voda na suetata. Za àl, taka e: rastenijata na koi-
{to im treba takva vlaga ne moàt da donesat plod na su-
voto, bezvodno tlo na mona{tvoto.
27
Onoj {to go zamrazil svetot pobegnal od tagata. A
koj ostanal privrzan kon {to i da e vidlivo, u{te ne se
izbavil od nea. Kako da ne se rastaùva koga se li{il od
ona {to tolku mu prirasnalo za srceto! Vo s# treba da bi-
deme mnogu trezveni, no vo odnos na ova treba da bideme
osobeno rasudlivi. Sum videl vo svetot golem broj lu|e
koi{to blagodarenie na griìte, mnogubrojnite obvrski
i nespieweto se spasija od besniloto na sopstvenoto telo;
stapuvaj}i vo mona{tvo, oslobodeni od site porane{ni
griì i dol`nosti, se oskvernija na najbeden na~in, pre-
ku dvièwata na teloto.
Da vnimavame da ne se najdeme vo zabluda govorej-
}i deka odime po tesniot i skrben pat dodeka vsu{nost
odime po pat {irok i prostran. Tesniot pat se prepozna-
va po izma~uvaweto na stomakot, po seno}noto stoewe, po
ograni~enoto zemawe voda, po oskudnosta vo lebot, o~is-
titelniot pijalok na sramot, potsmevot, navredata i pod-
bivot, vo otsekuvaweto na svoite èlbi, vo trpeweto na-
vredi, podnesuvaweto prezir bez roptawe; se prepoznava
po toa ako ne se gnevi{ koga te klevetat, ako ne se luti{
koga te poniùvaat, ako si smiren koga te osuduvaat.
Blaèni se onie {to odat po patot koj{to e ovde
pokaàn, za{to nivno e Carstvoto Nebesno! Nikoj nema
da vleze vo nebesnata lo`nica oven~an so slava ako ne se
odre~e so prvoto, so vtoroto, i tretoto odrekuvawe. Mi-
slam na odrekuvaweto, prvo, od site ne{ta, lu|e, rodite-
li; vtoro, od svojata volja; i treto, od voobrazenosta {to
go pridruùva poslu{anieto. Izlezete od niv i odvojte
se, i do ne~istotijata na svetot ne dopirajte se, veli
Gospod (Isa. 52, 11). Bidej}i, koj od niv nekoga{ napravil
nekakvo ~udo? Koj od niv voskresnuval mrtvi? Koj demoni
isteruval? Nikoj! Seto toa se trofei na monasite, koi-
{to svetot ne moè da gi primi. Koga bi moèl - zo{to
toga{ podvigot, zo{to bi izleguvale od svetot?
28
Koga posle na{eto odrekuvawe od svetot demonite
}e po~nat da go raspaluvaat na{eto srce so se}avaweto na
roditelite i na na{ite bra}a, da se podgotvime so molit-
va za borba protiv niv i da go raspalime vo sebe se}avawe-
to na ve~niot ogan, za so nego da go ugasneme ognot na na-
{eto srce zapalen vo nevreme. Napolno se laè onoj {to
misli deka ne e privrzan za ni{to, a srceto mu se rasta-
ùva pri zagubata na {to i da e.
Koga mladite skloni kon telesna qubov i kon na-
sladata so hrana }e posakaat da stapat vo mona{tvo, treba
da se u~at na trezvenost i molitva i kolku {to moàt po-
ve}e da se klonat od sekakva naslada i sekakvo zlo, za po-
slednoto da ne im bide polo{o od prvoto.
Vo pristani{te moè da se najde spasenie, no i
propast. Toa dobro go znaat onie {to plovat po duhovno-
to more. Ta`na e taa gletka koga vo samoto pristani{te
pretrpuva brodolom onoj koj{to sred morskata {ir ve}e
bil spasen.
Vtoro skalilo. Toj {to uspeal da go dostigne

neka prodolì da tr~a po lestvicata
ugleduvaj}i se na Lot, a ne na negovata èna.
29
SLOVO TRETO:
ZA TU\INUVAWETO
Tu|inuvaweto e nepovratno napu{tawe na s# vo

na{iot roden kraj {to mu se protivi na te`neeweto da go
dostigneme idealot na pobo`nosta. Toa e skromno odnesu-
vawe, skriena mudrost, um koj ne trubi za sebe, skrien ì-
vot, nevidliva cel, èd za ma~ewe, tlo na bogokopne`li-
vost, izobilie na qubov, odrekuvawe od suetata, dlabo~i-
na na mol~eweto.
Qubitelite Gospodovi vo po~etokot obi~no seko-
ga{, neprestajno, kako nekoj Boèstven plamen, gi obzema
takvata misla: da se oddale~at od svoite za da ìveat vo
beda i tegobnost. Taa misla osobeno gi pottiknuva qubi-
telite na takvoto dobro. No toj podvig bara golema pret-
pazlivost, kolku i golem i dostoen za pofalba da se ~ini
sam po sebe. Za{to ne sekoe tu|inuvawe e dobro, osobeno
ne ona {to e zapo~nato vo momentno raspoloènie. Ako
sekoj prorok e bez ~est vo svojot roden kraj, kako {to veli
Gospod (Mat. 13, 57), treba zna~i da vnimavame tu|inuvawe-
to da ne ni pruì povod za voobrazenost. Za{to tu|inu-
vaweto e odvojuvawe od s# za da se napravat mislite neraz-
delni od Boga. Tu|inuvaweto e qubitel i trudbenik na ne-
nasitniot pla~. Tu|inuva onoj koj{to odbegnuva sekakva
vrska so svoite i so drugite.
Itaj}i kon tu|inuvaweto ne ~ekaj na du{ite {to
go sakaat svetot, za{to kradecot doa|a nenadejno: mnogu-
mina {to se obidoa so sebe da spasat mladi i koleblivi,
propadnaa i samite zaedno so niv, koga pokraj ovie so te-
kot na vremeto zgasna plamenot i na nivnata revnost. Po-
~uvstvuva{ li vo sebe ogan, tr~aj! Ne znae{ koga }e zga-
sne, pa }e te ostavi vo temnina. Nema site da odgovarame
za spasenieto na drugite. Boèstveniot apostol re~e: Ta-
30
ka, zna~i, bra}a, sekoj od nas }e Mu poloì na Boga smet-
ka za sebe (Rim. 14, 12). I u{te, povtorno: U~ej}i drugi sebe-
si ne u~i{ (Rim. 2, 21) - kako da veli: ‘Dali }e odgovarame za
drugite ne znam, no za sebe sekako site }e odgovarame’.
Oddale~uvaj}i se od svetot pri~uvaj se od slasto-
qubiviot demon na skitaweto: tu|inuvaweto mu pruà
prilika da n# isku{uva. Prekrasno ne{to e nepristas-
nosta; nejzina majka e tu|inuvaweto. Koga }e se oddale~i{
od svetot zaradi Gospoda, ne treba ve}e da odrùva{ ni-
kakvi vrski so svetot, za da ne izleze deka skita{ zaradi
zadovoluvawe na sopstvenite strasti. Koga si se odvoil
od svetot, ne dopiraj se pove}e do nego, za{to strastite
lesno se vra}aat. Eva e isterana od Rajot protiv svojata
volja, a monahot dobrovolno go napu{ta svojot roden kraj.
Taa bi sakala povtorno da vkusi od drvoto na neposlu{a-
nieto, a ovoj negovite telesni rodnini neminovno bi go
podloìle na isku{enie. Begaj od prilika za grev kako od
kam{ik: plodot {to ne se gleda ne e ni tolku posakuvan.
Ne zaboravaj deka onie lukavi kradci go primenuvaat i
ova sredstvo za da n# odvratat od tu|inuvaweto: ni sovetu-
vaat da ne se odvojuvame od mirjanite i ni velat deka }e
zasluìme pogolema nagrada ako se sovladame sebesi i po-
kraj toa {to gledame èni. Ne treba da gi poslu{ame, tu-
ku tokmu sprotivnoto.
Koga nie, po izminuvawe na izvesno pokuso ili po-
dolgo vreme otkako sme gi napu{tile svoite }e stekneme
izvesna mala pobo`nost, umilenie i vozdr`livost, toga{
suetnite misli ni pristapuvaat i ni predlagaat da se vra-
time vo svojot roden kraj, zaradi pouka, ni velat, za pri-
mer i duhovna polza na mnogumina lu|e koi{to porano gi
gledale na{ite bezzakonija. Ako pritoa sme bogati i so
dar na govorni{tvo, a imame i po malku duhovno znaewe,
toga{ |avolite ni sovetuvaat da se vratime vo svetot kako
u~iteli i spasiteli, ta sred {irinata na svetot na svoja
31
propast da go rasturime ona {to sre}no sme go nasobrale
vo pristani{teto. Da se potrudime da bideme kako Lot, a
ne kako negovata èna (1 Moj. 9, 26). Bidej}i du{ata {to }e
se vrati tamu od kade {to izlegla }e stane kako sol {to
go izgubila svojot vkus (Mat. 5, 13) i }e ostane i natamu nes-
posobna da napreduva.
Begaj od Egipet i ne svrtuvaj se! Srcata {to se
vratija tamu ne go vidoa Erusalim, zemjata na bestrasti-
eto.
Nekoi {to se odvoile od svoite u{te kako nedo-
rasnati, i koi sosem se o~istile, se vra}aat kaj niv so na-
mera da im pokoristat, pa moèbi i da gi spasat, otkako
se spasile sebesi. No duri i Mojsej, koj{to Go vide Boga,
kogo{to vpro~em Samiot Bog go isprati za spasenie na
negovite sonarodnici, podnese mnogu 1
nevolji vo Egipet,
t.e. mnogu mra~ni ~asovi vo svetot .
Podobro e da im naneseme bolka na roditelite
odo{to na Gospod: On n# sozdade i n# spasi, a roditelite
svoite sakani deca ~esto gi upropastuvaat i gi predavaat
na ve~ni maki.
Tu|inuva ~ovek koj{to prebiva kako tu|inec me|u
lu|e ~ij jazik ne go zboruva, no koj{to toj jazik mnogu do-
bro go razbira. Nie od na{ite bli`ni ili od izvesni me-
sta se oddale~uvame ne od omraza (Bog da ~uva!), tuku za da
ja izbegneme {tetata koja{to so niv ili na tie mesta bi
moèle da ja pretrpime. Kako vo s# {to e dobro taka i vo
ova u~itel ni e Hristos. Gledame deka i On ~esto gi os-
taval Svoite roditeli po telo; i koga od nekoi ~u: Majka
ti i bra}ata Tvoi Te baraat, na{iot dobar Gospod i U~i-
tel vedna{ pokaà bestrasna omaraza kon svoite, velej}i:
Mojata majka i Moite bra}a se onie {to ja ispolnuvaat
voljata na Mojot Otec, Koj e na nebesata (Mat. 12, 46 - 50).
Tatko neka ti bide ~ovek koj moè i saka da se po-
ma~i so tebe, za da se rastovari{ od bremeto na tvoite
32
grevovi. A majka neka ti bide umilenieto, koe{to moè
da te izmie od ne~istotijata. Imaj za brat sotrudnik i so-
revnitel na patekata {to se iska~uva nagore, kon ona {to
e na neboto. Za nerazdelna drugarka zemi go se}avaweto na
smrtta. A tvoi omileni deca neka bidat vozdi{kite na
tvoeto srce. Rob da ti bide teloto tvoe, a prijateli sve-
tite nebesni sili, koi{to moàt da ti koristat vo ~asot
na izleguvaweto na du{ata, ako ti stanat prijateli. Ta-
kov e rodot na onie {to Go baraat Gospoda (Ps. 23, 6).
Kopneòt po Boga go gasi kopneòt po roditeli-
te. Onoj {to tvrdi deka go ima i ednoto i drugoto vo za-
bluda e. Kaàno e: Nikoj ne moè da im sluguva na dvajca
gospodari i taka natamu (Mat. 6, 24). Ne dojdov, veli Gospod,
da donesam mir na zemjata, t.e. mir me|u roditelite i si-
novite i bra}ata koi{to sakaat da mi sluàt, tuku borba
i me~ (Mat. 10, 34): da gi odvoi bogoqubivite od onie {to go
sakaat svetot, telesnite od duhovnite, slavoqubivite od
smirenoumnite. Za{to Gospod se raduva koga do sudiri i
razdelbi doa|a od qubov kon Nego.
Vnimavaj, dobro vnimavaj da ne te preplavi na-
klonosta kon tvoite mili rodnini i da ne propadne{ vo
potopot na qubovta kon ovoj svet. Nemoj da dozvoli{ da
te trognat solzite na roditelite i prijatelite, inaku ve-
~no }e pla~e{. Koga tvoite }e te opkruàt kako p~eli
(podobro kaàno osi) i }e po~nat da te oplakuvaat, toga{
so okoto na svojata du{a pogledni vedna{ na smrtta i na
delata za koi{to }e ti bide sudeno, ta ne ni poglednuvaj
na tvoite, za da moè{ tagata da ja odbie{ so taga. Ovie
na{i-nena{i ni vetuvaat lukavo deka }e ni ugoduvaat vo
s# {to nie sakame; nivnata cel e da n# odvratat od na{iot
dobar pat, a potoa ve}e napolno bi n# pridobile za svoite
planovi.
Oddale~uvaj}i se od svetot treba da odbereme naj-
skromno mesto, vo koe nema ni{to {to bi n# te{elo ili
33
bi n# naveduvalo na gordost. Inaku so sebe gi nosime i na-
{ite strasti.
Ne zboruvaj za svoeto blagorodstvo ako si blago-
rodnik, i ne fali se so svojot ugled za da ne izleze{ eden
na zborovi, a drug na delo.
Nikoj ne tu|inuval vo tolkava mera kako velikiot
koj{to slu{nal: Izlezi od zemjata svoja, i od plemeto
svoe, i od domot na tatkoto svoj (1 Moj. 12, 1), iako bil po-
vikan vo tu|a i varvarska zemja. Ponekoga{ Gospod duri i
pove}e (od Avraam) gi proslavuva onie {to se ugleduvaat na
toj golem tu|inuvatel. Sepak, iako ovaa slava e od Boga,
dobro e da se ~uvame od nea so {titot na smirenieto.
Koga demonite, a i lu|eto, n# falat zaradi tu|inu-
vaweto kako za golem podvig, da pomislime na Onoj Koj-
{to zaradi nas stana tu|inec sleguvaj}i od neboto na zem-
jata, pa }e najdeme deka za toa ne moème da platime vo vek
i vekov.
Mnogu opasna rabota e naklonosta kon kogo bilo
od rodninite ili drugite lu|e, za{to toa moè malku po
malku da n# privle~e kon svetot i sosem da go ugasi pla-
menot na na{eto umilenie. Kako {to e nevozmo`no da se
gleda so ednoto oko na neboto a so drugoto na zemjata taka
ni onoj koj{to napolno so du{ata i so teloto ne se odvoil
od svoite rodnini i nerodnini ne moè a svojata du{a da
ne ja izloì na golema opasnost.
So golem trud i podvig se steknuva ~esniot i vo-
sredoto~en karakter, a ona {to e so golema maka steknato
moè da bide zagubeno za eden mig. Za{to lo{ite razgo-
vori gi rasipuvaat dobrite obi~ai (1 Kor. 15, 33), razgo-
vorite svetski i nepristojni. Onoj {to po odrekuvaweto
od svetot se sre}ava so mirski lu|e ili ìvee vo nivna
neposredna blizina, mora ili da se zapletka vo nivnite
mreì ili pak, go valka svoeto srce mislej}i na niv ili
ako neposredno i ne se valka, toga{ gi osuduva onie {to
34
se valkani, pa taka, po posreden pat, so niv se valka i sa-
miot.
Za soni{tata {to gi imaat po~etnicite
Ne moè da se skrie deka mo}ta na na{iot razum e

sosema mala, i deka sme ispolneti so sekakvo neznaewe.
Bidej}i, kako {to grloto go razlikuva vkusot na hranata
taka i sluhot gi raspoznava mislite preku zborovite; ka-
ko {to sonceto ja otkriva slabosta na na{ite o~i taka i
zborovite go izrazuvaat neznaeweto na du{ata. Sepak, za-
konot na qubovta n# prisiluva i na ona {to gi nadminuva
na{ite sili. Zatoa mi se ~ini (ne go tvrdam toa) deka po-
sle poukata za tu|inuvaweto, pa duri i vo samata pouka, bi
trebalo da se kaè ne{to za soni{tata, za da ne bideme
neupateni i vo ova lukavstvo na prepredenite demoni.
Sonot e dvièwe na umot pri nepodvi`nost na te-
loto. Fantazijata e izmama na o~ite dodeka svesta spie.
Fantazijata e vonsebnost na umot dodeka teloto e budno;
taa e nabquduvawe na ona {to ne postoi.
Pri~inata zaradi koja{to se re{ivme posle pret-
hodnata pouka da progovorime za soni{tata e mo{ne jas-
na: koga nie, ostavaj}i go zaradi Gospoda svojot dom i rod-
ninite se predavame na tu|inuvawe od qubov kon Boga, to-
ga{ demonite se obiduvaat da n# voznemirat pretstavuvaj-
}i ni gi na{ite rodnini kako taguvaat ili kako umiraat
ili kako zaradi nas niv gi zatvaraat i gi ograbuvaat. Za-
toa, onoj {to im veruva na soni{tata li~i na ~ovek koj-
{to tr~a po svojata senka nastojuvaj}i da ja fati.
Demonite na suetata se proroci vo sonot. Bidej}i
tie vo svojata prepredenost spored izvesni znaci zaklu-
~uvaat {to }e se slu~i, ni go javuvaat toa odnapred, za da
im se voshituvame koga videnijata od sonot }e se ispolnat
najave, pa da po~neme za sebe visoko da mislime - kako
35
ve}e da sme do{le na dofat na darot na proyorlivost. Ta-
kov ~ovek ~esto stanuva prorok vo o~ite na onie {to mu
veruvaat na demonot; za onie pak koi{to demonot go pre-
ziraat, takviot e sekoga{ izmamnik. Kako duh demonot
gleda {to se slu~uva vo vozdu{niot prostor i koga }e
zabeleì deka nekoj, na primer, umira, toj toa na lekover-
nite im go pretskaùva vo son. Demonite, me|utoa, ne
znaat ni{to za idninata po predznaewe. Vpro~em, i leka-
rite se vo sostojba da ni pretskaàt smrt.
êstopati demonite se preobrazuvaat vo angel na
svetlinata ili zemaat lik na ma~enik, ta vo son ni pret-
stavuvaat deka se sre}avame so ovie, a koga se budime n#
ispolnuvaat so radost i gordost. Ova neka ti posluì ka-
ko znak za izmama. Bidej}i angelite, koga se javuvaat, ni
gi pokaùvaat ve~nite maki i Stra{niot Sud, i progone-
tost od Carstvoto Bo`jo; onie {to se razbudile od takov
son preispolneti se so trepet i tagovnost.
Ako po~neme da im se pokoruvame na demonite na
son, tie }e po~nat da ni se podbivaat i najave. ôvek {to
im veruva na soni{tata e napolno neiskusen. Filosof,
pak, e onoj koj{to voop{to ne im veruva. Veruvaj im samo
na onie soni{ta {to ti gi javuvaat makite i Sudot. No
ako te doveduvaat do o~ajanie, toga{ i tie se od demonite.
Treto skalilo, po broj ednakvo na Troica.

Onoj {to se iska~il do nego,
neka ne se vrti ni desno ni levo.
36
SLOVO ÊTVRTO:
ZA BLA@ENOTO
I NEZABORAVNO POSLU[ANIE
Sega e na red izlagaweto za Hristovite borci i

atleti: na sekoj plod mu prethodi cvet, a na sekoe poslu-
{anie - tu|inuvawe, bez ogled dali samoto toa e izrazeno
samo so nadvore{ni dejstva ili i vo dlabo~inata na du-
{ata. So ovie dve dobrodeteli, kako na zlatni krilja, sve-
toto poslu{anie brzo se iska~uva na neboto. Moèbi za
nego pee{e onoj duhonosec: Koj }e mi dade krilja na gulab,
ta da odletam preku praksata, i da se uspokojam (Ps. 54, 6)
so sozercanieto i smirenieto?
Nema da propu{time, ako dopu{tite, da go otkri-
eme i samiot na~in na borbata na ovie hrabri voini: kako
go dràt {titot na verata vo Boga i vo svojot duhoven ra-
kovoditel, odbivaj}i ja so toj {tit, taka da kaàm, sekoja
pomisla na neverstvo kon duhovniot otec i za preselba na
drugo mesto; }e go otkrieme i toa kako tie duhovni voini
ja ubivaat sekoja li~na èlba {to im se pribliùva, mav-
taj}i neprestajno so duhovniot me~, i kako, oble~eni vo
èlezniot oklop na krotosta i na poslu{anieto odbivaat
so nego sekakva navreda i ukor, i voop{to sekakva strela;
molitveniot pokrov na duhovniot otec im sluì kako
spasonosen {lem, a tie stojat so ne sosem doblièni noze:
ednata im e sekoga{ spremna za sluèwe, a drugata nepod-
vi`no stoi na molitva.
Poslu{anieto e celosno odrekuvawe od svojata du-
{a {to se projavuva vo telesni dejstva. Ili obratno: po-
slu{anieto e umrtvuvawe na ~lenovite pri ìv razum. Po-
slu{anieto e vr{ewe na dol`nost bez ispituvawe. Toa e
dobrovolna smrt, ìvot bez qubopitnost, bezgri`nost ko-
ga sme vo opasnost, na{a nepodgotvena odbrana pred Boga,
37
otsustvo na strav od smrtta, bezopasna plovidba, odewe vo
son. Poslu{anieto e grob na voljata a voskresenie na smi-
renieto. Poslu{niot kako da e mrtov: ne odgovara nitu
razmisluva, bilo da se raboti za dobri ne{ta ili za ne-
{to {to izgleda zlo, bidej}i za s# }e odgovara onoj koj-
{to pobo`no ja umrtvil negovata du{a. Poslu{nosta e od-
rekuvawe od rasuduvaweto pri izobilnost od rasuduvawe.
Po~etokot na umrtvuvaweto, bilo da se raboti za
voljata ili za telesnite ~lenovi, e ma~en; sredinata e po-
nekoga{ te{ka, a ponekoga{ ne e; a krajot e potpolna ne-
~uvstviltelnost za bolka i otsustvo na sekakvo ma~no ~uvs-
tvo. Ovoj blaèn ìv mrtovec ~uvstvuva taga i bolka vo
srceto samo koga se gleda sebesi da ja izvr{uva svojata
volja, bidej}i toj se pla{i edinstveno od odgovornosta za
sopstveniot sud.
Vie koi{to se podgotvuvate za bojnoto pole na du-
hovnoto ispovedni{tvo; vie koi{to sakate svojot vrat da
go poloìte pod jaremot Hristov; vie koi{to otsega nas-
tojuvate sopstvenoto breme da go prefrlite na tu|i ple-
}i; vie koi{to itate dragovolno da se prodadete samite
sebesi vo ropstvo i vo zamena da ja dobiete vistinskata
sloboda; vie koi{to plivate poddrùvani od racete na
drugi za da ja preminete ovaa beskrajna {irina - znajte
deka ste za~ekorile na pat kus i strmen, na koj{to demne
samo edna zabluda, a se vika samovolie. Onoj koj{to na-
polno se odrekol od samovolieto duri i vo ne{ta {to mu
izgledaat dobri, duhovni i bogougodni, stasal na celta
u{te pred da za~ekori. Za{to poslu{anieto e neveruva-
we na sebesi vo sekoe dobro, do krajot na ìvotot.
Koga pridvièni od smirenoumieto sakame da ja
navedneme glavata i svoeto spasenie vo Gospoda da mu go
doverime na drug, u{te pred da stapime vo toj podvig po-
trebno e, ako poseduvame barem malku proniklivost i ra-
zum, da prosudime, da go ispitame i (taka }e se izrazam) da
38
go isku{ame svojot duhoven kormilar, za da ne se najdeme
vo race na mornar namesto na kormilar, bolen namesto
lekar, strastnik namesto bestrasten, ta namesto vo pris-
tani{te da zapadneme sred morskata {iro~ina i taka da
pretrpime brodolom. No koga ve}e }e stapime na toa bo-
rili{te na blago~estieto i pokornosta, ne smeeme ve}e
za ni{to da mu sudime na na{iot nastavnik, makar vo nego
kako vo ~ovek moèbi i bi videle izvesni mali gre{ki.
Inaku, sudej}i, nikakva polza od pokornosta nema da imame.
Onoj {to saka da ostane nepokolebliv vo svojata
doverba kon svojot duhoven otec treba vo postojan neiz-
bri{liv spomen da gi drì negovite dobrodeteli, za so
toj spomen da im se zatne ustata na demonite koga }e po-
~nat da seat vo nas od semeto na nedoverbata kon nego.
Srazmerno na zgolemenata doverba vo srceto i samoto te-
lo stanuva pousrdno vo vr{eweto na svojata slu`ba. A
{tom }e se sopne od kamenot na nedoverbata, pa|a! Bidej-
}i, sekako, s# {to ne e od verata grev e (Rim. 14, 23).
Koga pomislata ti predlaga da go ispita{ ili
osudi{ svojot duhoven otec, otskokni od nea kako od blud
i voop{to ne $ dopu{taj na taa zmija ni malku sloboda, ni
mesto, nitu pristap, ni po~etok. Vikni $ na ~umata: „La`-
livke nizaedna! Ne jas nad svojot duhoven otec, tuku toj
nad mene dobi pravo na sudewe. Ne sum mu jas nemu, tuku toj
mene mi e postaven za sudija”.
Otcite go definiraat peeweto na psalmite kako
oru`je, molitvata kako bedem, a neporo~nite solzi kako
mijalnik. Blaènoto poslu{anie go sfa}aat kako ispove-
dawe, bez koe{to nikoj od strasnite nema da Go vidi Go-
1
spoda .
Poslu{nikot samiot vrz sebe izrekuva presuda: ako
zaradi Gospoda sovr{eno se pokoruva, se osloboduva od
sopstvenata vina duri i koga ne misli deka e sovr{eno po-
slu{en; no ako vo {to i da e ja izvr{i svojata volja, sa-
39
miot ja nosi odogovornosta duri i koga misli deka e po-
slu{en. Vpro~em, bi bilo korisno duhovnikot da ne pre-
stane da go ukoruva; a ako toj zamolkne, jas ne bi znael {to
u{te da kaàm za toa.
Onie koi{to vo svojata prostodu{nost se pokoru-
vaat zaradi Gospoda, sre}no stignuvaat na celta na svojot
pat, za{to ne go navlekuvaat na sebe lukavstvoto na demo-
nite so toa {to bi go kritikuvale duhovnikot.
Pred s# da mu se ispovedame na na{iot dobar sudi-
ja, ne samo nasamo tuku ako ni zapoveda i pred site. Ranite
{to se otkrivaat ne samo {to ne se vlo{uvaat tuku i po-
lesno se le~at.
Po doa|aweto vo op{teiìtieto na dobriot sudi-
2
ja i pastir , prisustvuvav na edno stra{no sudewe.
Imeno, se slu~i, dodeka se nao|av tamu, eden razboj-
nik dojde da se posveti na mona{ki ìvot. Onoj odli~en
pastir i lekar zapoveda razbojnikot sedum dena da uìva
celosen odmor i samo da gleda kako vo taa obitel se ì-
vee. Koga pominaa tie sedum dena, pastirot go povika na-
samo i go pra{a dali mu se dopa|a da ìvee so niv. I
bidej}i vide deka ovoj se soglasuva so celosna iskrenost,
povtorno go pra{a {to gre{no storil vo svetot. Razboj-
nikot vedna{, ispoveda s# do najsitno, a pastirot, {tom
go vide toa mu re~e povtorno za da go isku{a:
„Sakam da go ispoveda{ toa javno, pred celoto brat-
stvo.”
A onoj, bidej}i vistinski go zamrazi svojot grev i
prezre sekakov sram, ne kolebaj}i se go veti toa i re~e:
„Ako saka{ i nasred gradot Aleksandrija!”
Toga{ pastirot gi sobra vo crkvata site svoi ov-
ci, a gi ima{e okolu trista i triesetmina, i za vreme na
Boèstvenata liturgija (be{e nedela), a posle ~itaweto
na Evangelieto, naredi da se vovede toj neporo~en osu-
denik, koj{to so racete vrzani odzadi, oble~en vo vre}a
od kostret i posean vrz glavata so pepel nekoi bra}a go
40
vle~ea i odvreme navreme go udiraa. Pred taa gletka site
se sepnaa i vedna{ grgnaa vo pla~, za{to nikoj ne znae{e
{to vsu{nost se slu~uva. I koga razbojnikot se pribliì
do crkovnite dveri, onaa sve{tena i ~ovekoqubiva glava
gromko povika kon nego:
„Stoj! Nedostoen si da vleze{ vamu!”
Ispla{en od glasot na pastirot {to doa|a{e od
oltarot (za{to mu se ~ine{e, kako {to podocna pod zak-
letva n# uveruva{e, deka slu{a grom, a ne ~ove~ki glas)
vo toj mig razbojnikot padna ni~kum, tresej}i se od strav
i napolno zbunet. Dodeka leè{e taka na zemja i go oble-
va{e podot so solzi, povtorno mu naredi ~udesniot lekar
(koj{to seto toa go prave{e zaradi negovoto spasenie,
pokaùvaj}i im na site kako se spasuva i kakvo e dejstvi-
telnoto smirenie), pred site podrobno da kaè s# {to
imal storeno. I toj so trepet gi ispoveda, eden po eden,
site svoi grevovi, soblaznivi i za samoto uvo: ne samo
prirodni tuku i protivprirodni telesni grevovi, so ~o-
ve~ki su{testva i so ìvotni, pa duri i magii, ubistva i
drugi zlostorstva za koi{to ne e red ni da se slu{a ni da
se pi{uva. Vedna{ posle taa ispoved pastirot naredi raz-
bojnikot da go zamona{at i da go primat vo bratstvoto.
A jas, voshiten od mudrosta na ovoj prepodoben, go
pra{av nasamo zo{to upotrebi eden tolku neobi~en na-
~in na lekuvawe. Toj vistinski lekar mi re~e:
„Od dve pri~ini: prvo samiot pokajnik so pomo{
na sega{niov sram da go izbavam od idniot. Taka i se slu-
~i. Bidej}i toj ne stana od podot, brate Jovane, duri ne do-
bi pro{ka za svoite grevovi. Ne se somnevaj vo toa. Eden
brat koj{to se nao|a{e tuka me uveruva{e govorej}i: ‘Vi-
dov eden stra{en ~ovek koj drè{e edna ispi{ana harti-
ja i pero; i kako koj grev pokajnikot }e go izgovore{e ta-
ka toj so peroto vedna{ go precrtuva{e’. A taka e i pravo:
...rekov, ‘}e gi ispovedam na Gospoda moite prestapi’, i
Ti mi go prosti grevot moj (Ps. 31, 5). A vtoro, bidej}i vo
41
manastirot imam i nekoi koi{to ne gi ispovedaat site
grevovi, sakav so toa da gi pottiknam na ispoved, bez koe
nikoj nikoga{ nema da dobie pro{ka.”
Vidov kaj toj nezaboraven pastir i vo negovoto
stado i mnogu drugi ne{ta dostojni za voshit i za ve~en
spomen, od koi{to pogolemiot del }e se obidam da vi gi
prikaàm. Ostanav kaj niv ne malku vreme, vnimatelno
sledej}i go nivniot na~in na ìvot, nadvor od sebesi od
~udewe - kako toa zemnite lu|e tolku gi podraàvaat ne-
besnite bitija! Qubovta me|u niv be{e navistina neras-
kinliva vrska. [to e u{te poubavo, be{e li{ena od seko-
ja nepristojnost vo izrazuvaweto i od sekakvo praznoslo-
vewe. A pred s# se u~ea so ni{to da ne ja povredat sovesta
na bratot. Ako nekoga{ nekade se pojave{e nekoj da go
mrazi drugiot, pastirot takviot }e go protera{e od ma-
nastirot vo odvoen manastir kako prestapnik. Vo edna
prilika nekoj brat go nakleveti pred nego bli`niot, a pre-
podobniot naredi klevetnikot vedna{ da bide izbrkan,
govorej}i deka vo manastirot ne moàt da opstanat zaed-
no vidliviot i nevidliviot |avol.
Vidov kaj ovie prepodobni navistina korisni i
dostojni za voshit ne{ta: bratstvo koe{to Gospod go so-
bral i go svrzal, bogato i vo ~udesni dela i vo sozercanie.
Za{to tie samite taka gi praktikuvaa Boèstvenite do-
brodeteli {to re~isi ne im bea ni potrebni opomenite
na nastojatelite, tuku po svoja sopstvena pobuda se pot-
tiknuvaa eden drug vo Boèstvenata budnost.
Imeno, kaj niv bea odredeni, voobi~aeni i utvrde-
ni izvesni sve{teni i Boèstveni obi~ai. Na primer,
ako se slu~e{e nekoj od niv vo otsustvo na nastojatelot da
po~ne da kleveti ili da osuduva ili voop{to da prazno-
slovi, nekoj drug brat }e go opomene{e so nezabele`livo
namigawe i }e go smire{e. Dokolku onoj toa ne go zabele-
è{e, bratot {to go opomenal }e naprave{e metanija i
42
}e izleze{e. Ako se pokaè{e deka ne{to treba da se zbo-
ruva, se}avaweto na smrtta i pomislata na ve~niot sud im
bea neprestaen predmet na razgovor.
Nema da propu{tam da vi ja opi{am izvonrednata
dobrodetel na tamo{niot gotva~. [tom zabeleàv deka za
vreme na svoeto poslu{anie toj neprestajno razmisluva i
pla~e, go zamoliv da mi otkrie kako se udostoil so takva
blagodat. Prisilen od mojata molba, mi odgovori:
„Nikoga{ ne sum pomislil deka im sluàm na lu-
|e, tuku na Boga. Osven toa, dojdov do zaklu~ok deka i ne
sum dostoen za podvig na bezmolvie, pa dovolno mi e samo
da poglednam vo oganot i vedna{ pomisluvam na idniot,
ve~en ogan”.
Da slu{neme ne{to i za edna druga retka dobrode-
tel kaj niv. Tie ni za vreme na trpezata ne prestanuvaa da
se bavat so umstveniot podvig. Na izvesen utvrden na~in i
so odvaj zabele`livi znaci ovie blaèni otci se potse-
tuvaa eden drug na umstvenata molitva. I go praktikuvaa
toa ne samo za vreme na trpezata tuku i pri sekoja sredba
i sobranie. Ako nekoj od niv nekoga{ store{e nekoj pre-
stap, bra}ata go prekolnuvaa nim da im ja prepu{ti gri-
àta za odgovornosta pred pastirot i za kaznata. Ottuka
golemiot pastir znaej}i za toj obi~aj na svoite u~enici
odreduva{e i polesni epitimii, bidej}i siguren deka ka-
znetiot ne e vinoven. Toj duri ne ni vr{e{e istraga za
toa koj vsu{nost go izvr{il prestapot.
Me|u niv nikoga{ ne moè{e ni da stane zbor za
praznoslovie ili za {ega. Ako nekoj i zapo~ne{e da se
rasprava so bli`niot, drug koj{to }e se najde{e vo bli-
zina }e naprave{e metanija i taka }e go stivne{e gnevot.
A koga }e zabeleè{e deka se zlopamtlivi, }e go izves-
te{e za toa nastojatelot za toj da gi ubedi da se pomirat
pred zalezot na sonceto. No ako ostanea uporni vo svojata
tvrdoglavost, toga{ }e im zabranea da zemaat hrana dode-
43
ka ne se pomirat ili }e gi isfrlea od manastirot. Ovaa
pofalna strogost kaj niv ne be{e zaludno primenuvana,
tuku nose{e i pokaùva{e izobilen plod, za{to mnogu-
mina od ovie prepodobni monasi se proslavija kako po-
dvi`nici i proyorlivci, kako razumni i smirenoumni.
Kaj niv moè{e da se vidi i stra{na no angeloli-
ka pojava: ~esni i belokosi starci koi tr~aat na poslu{a-
nie kako da se deca, starci ~ija najgolema pofalba e smi-
renieto. Vidov tamu i lu|e koi{to se vo poslu{anie oko-
lu pedeset godini. Gi molev da mi kaàt kakov uspeh po-
stignale so tolkaviot trud. Edni na toa odgovaraa deka se
spu{tile vo bezdnata na smirenoumieto, so koe{to seko-
ja borba e prekinata zasekoga{. Drugi govorea deka stek-
nale sovr{ena ne~uvstvitelnost i nepovredlivost od na-
vredite i ukorite.
Vidov i drugi me|u ovie nezaboravni otci, ukra-
seni so beli kosi kako da se angeli, koi{to dostignale do
sostojba na najdlaboka nezloblivost i premudra prosto-
du{not, ostvarena svesno, so Bo`ja pomo{. Bidej}i, dode-
ka lo{iot ~ovek e dvoen - eden odnadvor, a drug odnatre
- ednostavniot ~ovek ne e dvojstven, tuku pretstavuva ne-
{to edinstveno. Taa nivna prostodu{nost ne be{e bezum-
na ili besmislena kako kaj onie stari lu|e vo svetot koi-
{to ~esto gi narekuvaat senilni. Po nadvore{nost ovie
starci bea sosem prijatni, privle~ni, vedri. Vo govorot i
vo odnesuvaweto bea prirodni, neizve{ta~eni, nenames-
teni (ne{to {to inaku kaj malkumina se sre}ava). A vna-
tre, vo du{ata, kako naivni deca Mu bea oddani na svojot
Bog i na nastojatelot, so smelo i cvrsto oko vnimavaj}i
na demonite i na strastite.
Ni siot ìvot nema da mi bide dovolen, ~esen
otecu i bogoqubivo sobranie, da gi opi{am dobrodetelta
i nebokopne`liviot ìvot na tie blaèni lu|e. No sepak
podobro e na{evo pisanie da go ukrasime so opisot na ni-
vnite naporni podvizi i so toa i da ja pottikneme i va{a-
44
ta bogoqubiva revnost odo{to da go preispolnime so sops-
tvenite soveti. Von sekoj spor e deka polo{oto se razuba-
vuva edinstveno so podobroto. No jas bi ve zamolil u{te
ne{to: da ne pomisluvate deka {to i da e od ona {to e na-
pi{ano ovde e izmisleno. Bidej}i, nedoverbata obi~no ja
rasipuva polzata.
No da mu se vratime na na{eto raskaùvawe.
Nekoj ~ovek, po ime Isidor, koj mu pripa|al na
blagorodni~kiot stale` na gradot Aleksandrija, pred iz-
vesno vreme se povlekol vo manastirot za koj{to stanuva
zbor. Tamu go zateknav u{te i jas samiot. Otkako go pri-
mil, pastirot zabeleàl deka e mnogu rasipan, grub, surov
i drzok ~ovek. Toga{ premudriot re{il so ~ove~ko lukavs-
tvo da go nadmudri lukaviot demon, pa mu rekol na Isidor:
„Ako navistina si re{il da go ponese{ jaremot
Hristov, sakam pred s# da se izve`ba{ vo poslu{anieto”.
A ovoj mu rekol:
„Kako èlezoto na kova~ot taka i jas, svet otecu,
ti se predavam tebe na poslu{anie”.
A golemiot otec, umiren so takvata sporedba, ved-
na{ mu odredil na èlezniot Isidor podvig, i mu rekol:
„Sakam ti, mil moj, da stoi{ pokraj manastirska-
ta porta i na sekogo {to vleguva ili izleguva da mu se po-
klonuva{ do zemja, velej}i: ‘Moli se za mene, otec, za{to
sum epilepti~ar’.”
A toj go poslu{al kako angel Gospoda. Otkako toj
taka pominal sedum godini i do{ol do najdlaboko smire-
nie i umilenie, slavniot otec odlu~il, posle besprimer-
no hrabro podneseniot propi{an sedumgodi{en ispit, ka-
ko pove}e od dostoen da go primi vo bratstvoto i da go
udostoi so sve{teni~ki ~in. No Isidor, kako preku drugi
taka i preku mene nemo}niot, go prekolnuva{e pastirot
da mu dopu{ti na istoto mesto i da go zavr{i svojot pod-
vig, nekako tainstveno navestuvaj}i go so tie zborovi svo-
jot kraj i povikot za zaminuvawe od ovoj svet, kako {to i
45
se slu~i. Za{to koga u~itelot go ostavi na istoto mesto,
po deset dena toj otide kaj Gospoda, preku poniùvaweto
vo slavata, zemja}i go so sebe po deset dena i manas-
tirskiot vratar. Za{to blaèniot mu be{e rekol na vra-
tarot:
„Ako steknam sloboda kaj Gospoda, naskoro }e bi-
de{ tamu i ti so mene nerazdvojno.”
Taka i se slu~i, za najgolem dokaz na negovoto ne-
posramno poslu{anie i bogopodraàtelno smirenie. Go
zapra{av golemiot Isidor, dodeka u{te be{e me|u ì-
vite, so {to se bavel negoviot um dodeka stoel pred por-
tata na manastirot. I nezaboravniot podvi`nik, sakaj}i
da mi bide od polza, ne go skri toa od mene.
„Vo po~etokot si zamisluvav deka sum prodaden
kako rob zaradi moite grevovi, ta so mnogu gor~ina, napor
i prisiluvawe se poklonuvav. Posle edna godina moeto
srce pove}e ne ~uvstvuva{e bolka, o~ekuvaj}i nagrada za
trpenieto od Samiot Gospod. Koga izmina u{te edna go-
dina, so seto srce po~uvstvuvav deka ne sum dostoen da ì-
veam vo manastirot, da se sre}avam so otcite i da razgo-
varam so niv i da gi gledam v lice i da se pri~estuvam so
Svetite Tajni. I navednuvaj}i gi od sram o~ite kon zemja-
ta, a mislite u{te i ponisko od o~ite, ve}e iskreno gi
prekolnuvav onie {to vleguvaa i izleguvaa da Mu se pomo-
lat na Boga za mene.”
Vo edna prilika, koga sedev na trpeza so velikiot
nastojatel, gi potpre toj svoite sveti usni na moeto uvo i
mi re~e:
„Saka{ li da ti pokaàm Boèstvena mudrost i
najdlaboka starost?”
I koga go zamoliv za toa, toj povika od drugata tr-
peza eden monah po ime Lavrentij, koj{to vo manastirot
dotoga{ ima{e pominato okolu ~etirieset i osum godini
i spored ~inot be{e vtor sve{tenosluìtel. Toj dojde, mu
se pokloni na igumenot do zemjata, zede od nego blagoslov.
46
No koga stana, igumenot ni{to ne mu re~e, tuku go ostavi
da stoi pokraj trpezata, bez jadewe. Ru~ekot {totuku be-
{e po~nal. Taka toj stoe{e cel eden dobar saat, ili duri
i dva, taka {to ve}e mi padna sram i da mu poglednam vo
liceto na toj podvi`nik: be{e toa starec na osumdeseti-
na godini, siot pobelen. Ostana taka, bez odgovor od stra-
na na igumenot, s# do krajot na trpezata. A koga stanavme,
prepodobniot go isprati kaj spomenatiot velik Isidor,
da mu go izrecitira trieset i devettiot psalm.
A jas, najlukaviot, ne propu{tiv prilika da go is-
pitam starecot. I koga go pra{av na {to misle{e dodeka
stoe{e kraj trpezata, mi odgovori:
„Zamisluvaj}i si deka namesto pastirot go gledam
likot Hristov, jas nieden mig ne pomisliv deka dobivam
naredba od nego kako od ~ovek, no kako od Boga. Zatoa, otec
Jovan, i stoev ne kako pred ~ove~ka trpeza no kako pred
`rtvenik Bo`ji i Mu se molev na Boga bez kakvi i da e lo-
{i misli za pastirot, so doverba i poln so qubov kon ne-
go. Za{to, nekoj re~e deka qubovta ne misli zlo (1 Kor. 13,
5). Vpro~em, znaj go i toa otec: kaj ~ovekot {to }e se pre-
dade na prostodu{nost i dragovolno neznaewe za zloto,
nema ni ronka mesto za ne~estiviot.”
Kakov so pomo{ta Bo`ja be{e toj pastir na ov-
cite duhovni takov manastirski ekonom i mu isprati Go-
spod. Toj ~ovek be{e ~esen kako nikoj drug i krotok kako
retko koj. Vo edna prilika, zaradi polza na ostanatite,
golemiot Starec se razluti na nego, o~igledno bez nikak-
va pri~ina, i pred zavr{uvaweto na bogoslu`bata naredi
da go isteraat od crkvata. A jas, znaej}i deka ~ovekot ne e
kriv vo ona za {to go obvinuva{e pastirot, koga ostanav
so velikiot nasamo, go zedov ekonomot vo za{tita. No mu-
driot mi re~e:
„Znam i jas, otec. No kako {to bi bilo nepravedno
i ta`no da otkine{ leb od ustata na gladno dete taka i
vospituva~ot na du{ite vr{i nepravda i vrz sebe i vrz
47
podvi`nikot koga ne mu dava prilika da stekne lovorov
venec, a znae deka toj vo sekoj mig moè da stekne eden ta-
kov venec podnesuvaj}i navredi i prezir, omalovaùvawe
i potsmevawe. Toa vodi do trojna i mnogu zna~ajna {teta:
prvo, samiot nastojatel go li{uva od nagradata za izreku-
vaweto na epitimijata; vtoro, nastojatelot moèl dobro-
detelta na eden da ja upotrebi za polza na ostanatite, a ne
go storil toa; treto i najte{ko duri i za onie {to izgle-
daat cvrsti i strplivi e toa {to prenebregnati izvesno
vreme kako boèm dobrodetelni, bez opomeni i ukoruva-
wa od strana na nastojatelot, ~esto se li{uvaat od stek-
natata korist i trpelivost. Bidej}i, kolku i da e zemjata
dobra, plodna i masna, nedostatokot na vodata na poniù-
vawata pravi da podivee i od nea }e nikne trweto na nadu-
enosta, bludot i neznaeweto za strav Bo`ji. Znaej}i go
toa, onoj golem apostol i mu napi{a na Timotej: Nastoju-
vaj, ukoruvaj, predupreduvaj gi i vo vreme i vo nevreme (2
Tim. 4, 2).
A koga jas mu se sprotistaviv na toa, ukaùvaj}i
mu na toj vistinski patevoditel na slabosta na na{eto po-
kolenie, kako i na toa deka zaradi bespri~inskoto a po-
nekoga{ i zaradi opravdanoto ukoruvawe od strana na
pastirot mnogumina moè da se odbijat od stadoto, toj ~o-
vek ispolnet so mudrost, mi re~e:
„Du{ata koja{to zaradi qubovta Hristova so do-
verba se vrzala za pastirot ne otstapuva od nego do po-
slednata kapka krv, osobeno ako so negova pomo{ si gi iz-
le~ila ranite, se}avaj}i se na onoj koj re~e: Ni angelite,
nitu vlastite, nitu silite nitu koja i da e tvar moè
da n# odvoi od qubovta Hristova (Rim. 8; 38, 39). A ako du-
{ata ne se vrzala, utvrdila i privila za pastirot na toj
na~in, toga{ mu se ~udam na takviot ~ovek za{to zaludno
si go tro{i vremeto, vrzan za pastirot so la`na i pri-
vidna pokornost.”
I navistina, velikiot ne se izlaà. Naprotiv, gi
48
zadrà ovcite vo svoeto stado, gi vospita i gi vosovr{i,
i Mu gi prinese na Hrista kako `rtvi bez mani. Da slu-
{ame i da $ se voshituvame na premudrosta Bo`ja {to se
smestila vo zemjenite sadovi!
Nao|aj}i se tamu, se voshituvav na verata i trpe-
nieto kaj nekoi po~etnici i na nesovladlivata tvrdost so
koja{to ja podnesuvaa strogosta ne samo na nastojatelot
tuku i na izvesni monasi mnogu poniski od nego. Za da iz-
vle~am nekoja pouka, mu se obrativ na eden od tie bra}a,
po ime Avakir, koj{to vo manastirot be{e pominal ve}e
petnaeset godini; zabeleàv deka nego najmnogu, re~isi
site go maltretiraa. Trpezarcite skoro sekoj den go br-
kaa od trpezarijata, bidej}i toj brat po priroda be{e po
malku nevozdr`liv na jazik. I mu rekov:
„Brate, Avakir, zo{to gledam deka sekoj den te is-
frlaat od trpezarijata, pa ~esto na spiewe odi{ bez ve-
~era?”
A toj mi odgovori:
„Veruvaj mi, otec, otcite me isku{uvaat za da vi-
dat dali sum vistinski monah; ne go pravat toa vistinski.
Pa zatoa i jas s# podnesuvam lesno, za{to ja znam celta na
velikiot otec i na ostanatite. I eve, petnaeset godini
ìveam so taa misla. Vpro~em, tie samite koga stapuvav
vo manastirot mi rekoa deka onie {to se odrekle od sve-
tot gi ispituvaat s# duri ne se navr{at trieset godini. I
pravo e taka, otec Jovan, zlatoto ne moè da bide ~isto
dodeka ne go pretopi{ so ogan.”
Ovoj ~esen Avakir poìvea u{te dve godini po
moeto prestojuvawe tamu i otide kaj Gospod, velej}i im
pred smrtta na otcite:
„Vi blagodaram, na Gospoda i vam! Bidej}i zaradi
moeto spasenie me isku{uvavte vie, eve ve}e sedumnaeset
godini demonot ne me isku{uva!”
Kako praveden sudija pastirot so pravo naredi
Avakir da go pogrebaat kako ispovednik, zaedno so sveti-
49
ite {to po~ivaat tamu.
Bi izvr{il nepravda kon site {to te`neat kon
dobroto koga vo grobot na mol~eweto bi gi zakopal do-
brodetelite i podvigot na Makedonij, prviot me|u tamo{-
nite |akoni. Edna{, koga se pribliùva{e praznikot na
Svetoto Bogojavlenie, ovoj svet podvi`nik celosno preda-
den na Gospoda isprosi od pastirot odobrenie dva dena
pred praznikot da otide po nekoja svoja rabota vo Alek-
sandrija. Pritoa, se razbira, veti deka so najgolema brzi-
na }e se vrati od gradot, zaradi blizinata na praznikot i
potrebnite podgotovki okolu toa. Dobromrazecot |avol
pak, go popre~i arhi|akonot, kogo{to so blagoslov go be-
{e otpu{til igumenot, da pristigne vo manastirot za sve-
tiot praznik i za potrebnite podgotovki. Bidej}i stigna
den podocna, pastirot mu zabrani da sluì i mu odredi
mesto me|u poslednite po~etnici. Dobriot |akon na trpe-
nieto i arhi|akon na postojanosta ja primi zapovedta na
svojot otec, i toa tolku mirno, kako da e kaznet nekoj drug,
a ne toj. Otkako vo takva polo`ba pomina ~etirieset de-
na, mudriot pastir go vrati vo porane{niot ~in. No {to-
tuku izmina eden den, arhi|akonot po~na ponizno da go mo-
li da ostane pod epitimija i pod prvobitnata kazna na
zaguba na ~esta, velej}i deka „vo gradot izvr{il nekoj ne-
prostliv grev”. Prepodobniot znae{e deka ovoj ne ja zbo-
ruva vistinata, no zatoa {to toa go bara{e od smirenie,
postapi spored pravednata èlba na podvi`nikot. Ima{e
{to da se vidi: ~esen starec stoi vo red na po~etnici i se-
kogo so iskrenost go prekolnuva da se moli za nego.
„Padnav”, veli, „vo bludot na neposlu{anieto”.
A mene, bedniot, ovoj velik Makedonij mi ja dove-
ri pri~inata zaradi koja{to doborovolno se vrati na po-
slednoto mesto.
„Nikoga{ ne sum po~uvstvuval vo sebe takvo ole-
snuvawe od sekoja borba i takva vlast na Boèstvenata sve-
50
tlina kako sega. Na angelite”, re~e „im e svojstveno da ne
pa|aat (nekoi duri mislat i deka voop{to ni ne moàt da
padnat); a ~ove~ki e da se padne i kolku e mo`no pobrzo da
se stane, kolku pati i da se slu~i toa; a za demonite, i sa-
mo za niv, svojstveno e koga }e padnat nikoga{ pove}e da
ne stanat.”
Kako {to nekoi smetaat, site sozdanija se sozda-
deni taka {to da se razlikuvaat edno od drugo. Taka i vo
toa bratstvo postoeja razliki vo stepenot na ostvareniot
napredok i vo poznanieto. Zatoa, koga onoj lekar }e zabe-
leè{e deka nekoi od bra}ata sakaat da se pravat va`ni
pri poseta na lu|e od svetot vo manastirot, niv tokmu vo
prisustvo na tie lu|e }e gi opsipe{e so navredi i }e im
odrede{e najponiùva~ki poslu{anija, taka {to podocna
begaa itaj}i u{te {tom }e zdogledaa deka nekoj mirjanin
doa|a na gosti. Be{e interesno da se vidi kako suetata se
izgonuva samata sebesi i se krie od lu|eto.
Edna nedela pred moeto zaminuvawe od toa sveto
mesto Gospod go zede kaj Sebe eden prepodoben otec, ne sa-
kaj}i da me li{i od negovata molitva. Toa be{e eden pre-
krasen ~ovek, po ime Mina, vtor po ~in zad nastojatelot,
koj{to pedeset godini ìveel vo toa op{teìtie i po-
minal mnogubrojni dol`nosti. Tretiot den posle negova-
ta smrt, dodeka go vr{ev voobi~aenoto pravilo po povod
upokojuvaweto na prepodobniot, odedna{ celoto mesto
kade {to po~iva{e se ispolni so prekrasen miris. Veli-
kiot naredi da go otvorime kov~egot vo koj{to leè{e
negovoto telo. I koga go storivme toa, site vidovme kako
od negovite ~esni stapala, kako od dva izvori, istekuva
blagomirisno miro. Toga{ u~itelot im re~e na site:
„Gledate? Videte ja potta na negovite maki i na-
porot prinesen na Boga kako miro!” Da, tokmu taka.
Otcite od toa mesto ni raskaùvaa i za mnogu dru-
gi dobrodeteli na ovoj prepodoben Mina, a me|u drugoto i
51
ova. Edna{ nastojatelot naumil da go ispita negovoto bo-
godaruvano trpenie. I koga Mina do{ol vo igumenskata
kelija i gi napravil ve~ernite metanii pred igumenot,
molej}i go spored obi~ajot za pravilo, igumenot go osta-
vil da leì taka s# do utrinskata bogoslu`ba. Toga{ go
blagoslovil i go podignal, otkako prethodno go ukoril
kako voobrazen i netrpeliv ~ovek. Prepodobniot znael de-
ka toj toa hrabro }e go podnese, pa zatoa toa i go izvel, za
pouka na site. U~enikot na prepodobniot Mina uverlivo
ni ja raskaà i ovaa podrobnost za svojot u~itel:
„Qubopitno go ispituvav dali go spopa|a{e son
dodeka leè{e taka ni~kum pred igumenot. A toj mi otkri
deka dodeka leèl na zemja celiot Psaltir go pro~ital
vo umot.”
Nema da propu{tam venecot na ovaa pouka da go
ukrasam i so eden vistinski smaragd.
So nekoi od tie naj~esni starci vo edna prilika
povedov razgovor za tihuvaweto. Qubezno i so nasmevka
na liceto tie duhovito mi rekoa:
„Otec Jovan, nie sme od telo, pa vodime i ìvot
soodveten na teloto, za{to odnapred procenivme deka spo-
red merata na na{ata slabost treba da go izbereme i vi-
dot na borbata. Taka, smetame deka e podobro da se bori-
me so lu|eto (koi{to ponekoga{ i }e se nalutat, no umeat
i da se pokajat za toa) odo{to so demonite, koi{to se se-
koga{ besni i gotovi da n# napadnat.”
A eden drug starec, imaj}i golema Boèstvena qu-
bov sprema mene i blizok vo odnesuvaweto so mene, qu-
bezno mi re~e:
„Ako ti, pomudar od site lu|e, ja poseduva{ vo dla-
bo~inata na svojata du{a energijata na onoj koj{to rekol:
S# moàm vo Hrista Koj{to mi dava sila (Filip. 4, 13);
ako Svetiot Duh te orosil so rosata na ~istotata kako
{to Ja orosil Deva; ako silata na Sevi{niot, silata na
52
trpenieto te osenila - opa{i se kako Bogo~ovekot Hris-
tos, opa{i gi bedrata svoi so rizata na poslu{anieto, i
koga }e stane{ od ve~erata na tihuvaweto, so skru{en duh
izmij im gi nozete na bra}ata. Podobro re~eno, frli se so
ponizen duh pred nozete na bratstvoto. Na vratata od
svoeto srce postavi strogi i nedremlivi ~uvari. Vo ne-
postojanoto telo umot neka ti bide postojan. Ve`baj go
umstvenoto tihuvawe i pokraj toa {to ~uvstvuva{ dvi-
èwa i nemiri vo ~lenovite. [to e najte{ko od s#, ostani
spokoen vo du{ata i sred najgolemiot mete`. Zamolkni go
svojot jazik koj saka bezumno da protivre~i; bori se so
ovoj despot sedumpati po sedum na den. Umot prikovaj go
na krstot na du{ata kako nakovalna {to se pricvrstuva
na trup~e, za tol~en so ~esti udirawa na ~ekan~eto na
podbivot, ukorot, ismevaweto i navredata da se odrì ni
malku skr{en ili papsan, tuku napolno mazen i nena~nat.
Sle~i ja od sebe svojata volja kako sramna obleka i taka
razgolen vlezi vo borbata. Stori go ona {to retko se pra-
vi i koe ne se sre}ava lesno; oble~i se vo oklopot na vera-
ta koj{to ne moè da se razbie nitu probie so nedoverba
kon duhovniot otec; so uzdata na celomudrieto skrotuvaj
go setiloto za dopir {to besramno se promolknuva. So se-
}avaweto na smrtta skrotuvaj gi o~ite, koi{to sekoj mig
bi sakale da se zagledaat vo zemnata ubavina i veli~estve-
nost. Qubopitniot um, koj rado saka da go osuduva bratot
kako nebreèn smiri go so vnimanie nad samiot sebesi,
iskreno qubej}i gi bli`nite i napolno so~uvstvuvaj}i so
niv. Po ova site, mil otecu, }e poznaat deka sme navisti-
na Hristovi u~enici: ako vo zaednicata vladee me|usebna
qubov. Ajde, ajde”, povtorno re~e mojot dobar prijatel,
„naseli se kaj nas! Sekoj mig pij od vodata na poniùva-
weto kako od voda ìva, bidej}i i David, vkusuvaj}i ja
sekoja slast pod neboto, posle s#, kako vo nekoe nedoume-
nie, re~e: Gledaj, {to e dobro i {to e najdobro? Ni{to
53
tolku kako koga bra}ata ìveat zaedno (Ps. 123, 1). Pa ako
i ne se udostoime so bogatstvoto na tolkavoto trpenie i
poslu{anie, dobro e i toa ako ({tom sme ja poznale svoja-
ta nemo} i ìveej}i vo osamenost daleku od podvi`ni~-
koto borili{te) gi slavime podvi`nicite i se molime
Bog da im podari trpenie”.
Zborovite na toj dobar otec i odli~en u~itel, koj-
{to na evangelski i proro~ki, ili u{te poto~no na pri-
jatelski na~in rasprava{e so nas napolno me pobedija, ta
se soglasivme deka bez sekakov somne` prvenstvoto mu pri-
pa|a na poslu{anieto.
Potsetuvaj}i se na u{te edna polezna dobrodetel
na ovie blaèni otci, kako nekoj koj izlegol od Rajot, po-
vtorno }e vi go predloàm mojot neubav i nekorisen, trn-
liv govor.
Blaèniot pastir ~esto zabeleùva{e dodeka
stoevme na molitva deka nekoi razgovaraat. Takvite toj
gi kaznuva{e da stojat po edna nedela pred crkvata, zapo-
vedaj}i im da im se poklonuvaat na site {to vleguvaa i iz-
leguvaa od nea. [to e u{te poneobi~no, taka gi kaznuva{e
toj i kliricite, t.e. sve{tenicite!
Zabeleàv deka eden brat za vreme na bogosluè-
weto stoi so mnogu pove}e ~uvstvo vo srceto odo{to dru-
gite i deka osobeno vo po~etokot na peeweto, spored iz-
vesni dvièwa i spored izrazot na liceto, se zabeleùva-
{e kako da razgovara so nekoj. Go pra{av za pri~inata na
negoviot blaèn obi~aj. A toj razbra deka }e bide koris-
no ako ne ja sokrie svojata tajna i mi re~e:
„Od samiot po~etok naviknav, otec, da gi sobiram
pomislite i umot so du{ata i sobiraj}i gi da povikuvam:
Dojdete da Mu se poklonime i da pripadneme pred Hri-
sta, Carot i Bog na{!”
Vnimavaj}i na trpezarecot, go fativ deka vaka pra-
vi: vidov deka na pojasot mu visi male~ok bele`nik i doz-
54
nav deka toj sekojdnevno gi zapi{uva svoite pomisli i po-
toa seto toa mu go ispoveda na pastirot. I ne samo nego tu-
ku i mnogumina drugi tamu gi vidov da go pravat toa. Slu-
{nav deka toa e vostanoveno na zapoved od samiot pastir.
Edna{ toj pastir od manastirot be{e isteral eden
brat koj{to go klevetel pred nego svojot blièn nareku-
vaj}i go zdodevno su{testvo i drdorko. Izbrkaniot sto-
e{e pred portata na manastirot edna nedela, ponizno mo-
lej}i da mu se prosti i da mu bide odobreno povtorno da
vleze. Koga ~ovekoqubiviot igumen doznal za toa i se iz-
vestil deka isteraniot ne vkusil ni{to celi {est dena,
mu soop{til:
Ako navistina saka{ da ìvee{ vo manastirot }e
ti odredam mesto me|u onie {to se kaat”.
I bidej}i pokajnikot so golema gotovnost go pri-
mil toa, pastirot naredil da go odnesat vo poseben mana-
stir za onie {to gi oplakuvaat svoite grevovi, {to bilo
vedna{ i izvr{eno.
A bidej}i se setivme na spomnatiot manastir, }e
kaème nakuso po ne{to i za nego.
Na eden stadion od golemiot manastir be{e edno
mesto, nare~eno Zatvor, ustroeno bez kakva i da e udob-
nost. Tamu nikoga{ ne moèlo da se vidi ogan, nitu vino,
nitu maslo za jadewe, nitu {to i da e drugo osven leb i
malku zelen~uk. Tamu igumenot gi zatvara{e onie koi{to
po stapuvaweto vo mona{tvo povtorno se zapletkale vo
strastite - bez pravo na izlez - i toa ne zaedno, tuku sekoj
oddelno, ili najmnogu po dvajca, s# dodeka Bog ne bi go iz-
vestil za sekogo od niv. Im ima{e postaveno i eden golem
namesnik, po ime Isaak, koj{to od site {to mu bea pre-
dadeni bara{e re~isi neprestajna molitva. Za rasteruva-
we na uninieto imaa golemo koli~estvo zeleni gran~iwa
za pletewe korpi.
Takov be{e na~inot na ìvot, takvo ustrojstvoto,
55
takov podvig imaa onie koi{to navistina go baraa lice-
to na Boga Jakovov (Ps. 23, 6). Dobra rabota e da im se voshi-
tuvame na stradawata na ovie svetiteli; u{te podobro e
da se sledi nivniot pat na spasenieto; no da se saka oded-
na{ da se dostigne nivniot svet ìvot e rabota bezumna i
nevozmo`na.
Pottiknuvani od griàta na sovesta, da si dojdeme
na sebe dodeka Gospod gledaj}i kolku se napregame i re-
vnuvame kon Nego ne gi izbri{e na{ite grevovi, a bol-
kata {to ni go kine srceto ne ja pretvori vo radost. Za-
{to spored mno{tvoto na bolkite moi vo srceto moe,
utehite Tvoi ja razveselija du{ata moja (Ps. 93, 19). Vo
svoe vreme da ne zaboravime i na onoj {to Mu veli na Go-
spoda: Kolku i da bea golemi i stra{ni makite moi, Ti
mi se vrati i me oìvea, i od dlabo~inata zemna vo koja
bev padnal povtorno me podigna (Ps. 70, 20). Blaèn e onoj
koj{to zaradi Gospoda sekojdnevno trpi navredi i poni-
ùvawa, i uspeva da se sovlada! Toj }e likuva so ma~eni-
cite i slobodno }e razgovara so angelite. Blaèn e mona-
hot koj{to sekoj mig smeta deka zasluìl prezir i podbi-
vawe! Blaèn e onoj koj{to svojata volja dokraj ja umrt-
vil i celata grià za sebe mu ja prenel na svojot u~itel
vo Gospoda, za{to }e zastane od desnata strana na Raspna-
tiot!
Koj otfrla od sebe praveden ili nepraveden ukor,
toj go odbiva svoeto spasenie; a onoj {to go prima, so bol-
ka ili bez bolka, brzo }e primi pro{ka za svoite grevovi.
Verata i qubovta kon svojot otec pokaùvaj ja du-
hovno, a Bog na tainstven na~in }e mu go otkrie toa i na
tvojot otec, i toj, koga }e ja po~uvstvuva tvojata privrza-
nost, }e ti oddade priznanie i }e ti stane prijatel.
Onoj {to mu ja otkriva sekoja zmija na svojot duho-
ven otec so toa pokaùva deka navistina ima doverba vo
nego; a onoj koj{to krie {to i da e s# u{te luta po bes-
patija.
56
Sekoj od nas }e prepoznae vo sebe bratoqubie to-
ga{ koga }e se vidi sebesi da pla~e zaradi porazite na
svojot brat, a iskreno da se veseli na negovite uspesi i
blagodatni darovi.
Onoj {to vo razgovor so drugite uporno nastojuva
da go nametne svoeto mislewe, makar bilo toa i to~no, ne-
ka sfati deka boleduva od bolesta na |avolot. Ako go pra-
vi toa vo razgovor so ednakvi na sebe, moèbi i s# u{te
moè da go izle~i kaznata na postarite; no ako taka se od-
nesuva i so postarite i popametnite od sebe, toga{ taa
bolest lu|e ne moàt da ja izle~at.
Onoj {to ne e poslu{en na zborovi, sigurno ne e
poslu{en ni na delo. Za{to onoj {to e neveren vo male~-
koto (t.e. vo zborovite), toj i na delo e neveren; toj zalud-
no se trudi, za{to od svetata pokornost ne dobiva ni{to,
osven sopstvenata osuda.
Onoj koj{to svojata sovest ja smiril preku pokor-
nost kon duhovniot otec do najgolema mera, toj sekojdne-
vno ja is~ekuva smrtta kako son, ili podobro kako ìvot,
i ne se pla{i, bidej}i sigurno znae deka ne od nego tuku od
duhovniot otec }e se bara da poloì smetka za nego vo ~a-
sot na negovoto zaminuvawe od ovoj svet.
Onoj {to vo Gospoda doborovolno primil na sebe
nekakva dol`nost od svojot duhoven otec, pa neo~ekuvano
se sopnal, neka ne mu ja pripi{uva vinata na onoj {to mu
go dal oru`jeto, tuku na onoj {to oru`jeto go primil, za-
{to toa mu e dadeno za da se bori so neprijatelot, a ne za
da se odre~e od samiot sebesi. A onoj {to se prisilil za-
radi Gospoda i mu obrnal vnimanie na svojot duhoven otec
na svojata nesposobnost, neka bide bez grià, bidej}i i da
padne nema da zagine.
Prijateli, propu{tiv da iznesam pred vas u{te
eden biser na dobrodetelta: vidov, imeno, i takvi poslu-
{nici vo Gospoda koi{to samite sebesi se navreduvaa i
57
samouniùvaa zaradi Boga, za da bidat spremni da gi pri-
mat udarite od drugite, kako ve}e naviknati da ne se pla-
{at od poniùvawata.
Du{ata koja{to postojano misli na ispoved, is-
povedta kako so uzda ja spre~uva da ne gre{i, za{to grevo-
vite {to ne gi ispovedame ve}e gi vr{ime bez nikakov
strav.
[to e vistinsko poslu{anie sme sfatile duri ako
vo odsustvo na duhovnikot, zamisluvaj}i go negoviot lik,
mislime deka toj e pred nas i odbegnuvame sekakov razgo-
vor, ili zbor, ili jadewe, ili son, ili {to i da e drugo
koe{to spored na{eto mislewe bi moèlo da mu bide ne-
prijatno. Za{to nevistinskite u~enici se raduvaat na ot-
sustvoto na u~itelot, a vistinskite go smetaat za zaguba.
Go zapra{av edna{ eden od najiskusnite podvi`-
nici da mi objasni na koj na~in so poslu{anieto se ste-
knuva smirenie. A toj re~e:
„Razumniot poslu{nik, duri i mrtvi koga bi vo-
skresnuval i dar na solzi koga bi steknal, i osloboduvawe
od duhovnata borba koga bi dostignal, vo sekoj slu~aj sme-
ta deka toa go izvr{ila molitvata na negoviot duhoven
otec, ta suetnata voobrazenost mu e tu|a i dale~na. Kako
bi moèl da se voobrazi za ona {to, kako {to i samiot
misli, go storil so pomo{ na drug, a ne so svoite sopst-
veni sili. Bezmolvnikot, me|utoa, nema na raspolagawe
takva smirena misla. Voobrazenosta nao|a pred nego oprav-
danie i mu vleva vo glavata deka site svoi uspesi gi po-
stignal so sopstvena zasluga.
Koga onoj {to se nao|a vo poslu{anie }e gi izbeg-
ne dvete zabludi, toga{ ostanuva ve~no poslu{en sluga
Hristov.
Demonot ponekoga{ se trudi poslu{nicite da gi
izvalka so ne~istotiite na teloto i da gi napravi studeni
i prekumerno voznemirlivi. Ponekoga{ gi pravi nekako
suvi i jalovi, nebre`ni kon molitvata, sonlivi i namur-
58
teni, za da gi navede da krenat race od podvigot, kako ne-
bare nikakva polza da ne videle od poslu{anieto, tuku
nazaduvaat. Ne im dopu{ta da sfatat deka promislitel-
skoto odzemawe na ona {to ni izgleda dobro od nas ~esto
biva povod za najdlaboko smirenoumie. No ovoj u{te ni ne
prestanal da zboruva, a drug glas nabrzo potoa zastanuva
pred nas i se obiduva da n# izmami na drug na~in. Znam za
poslu{nici koi{to blagodarenie na griàta na duhov-
niot otec se preispolnija so umilenie, so umilnost, sta-
naa vozdr`livi, mirni, revnosni. Demonite, me|utoa, pri-
stapija kon niv i poseaa vo nivnata du{a misla kako da se
ve}e zreli za tihuvawe i sposobni da dostignat vo toj po-
dvig najvisok stepen na sovr{enstvo i bestrastie. I tie,
oprelesteni, od pristani{teto se upatija kon {iro~i-
nata. A koga burata gi iznenadi, bez kormilar vo toa val-
kano i soleno more tie nesre}no se izloìja na bedna pro-
past.
Neophodno e moreto da se vozmati i da podivee za
povtorno na zemjata da bide isfrlen siot mil, trevi{-
teto i truleòt koi{to rekite na strastite gi nanele vo
nego. Da pogledneme dobro i }e vidime deka posle burata
vo moreto nastanuva golema ti{ina.
Koj nekoga{ go slu{a a nekoga{ ne go slu{a svo-
jot duhoven otec, li~i na ~ovek koj{to svoeto oko go ma~-
ka ~as so lekovita mast ~as so negasena var. Za{to koga
eden yida, a drug uriva; toga{ polzata ja nema, a ostanu-
va samo trudot (Sir. 34, 23).
O poslu{en sine Gospodov, neka ne te prelesti du-
hot na gordosta i ne kaùvaj mu gi tvoite grevovi na svo-
jot u~itel vo treto lice, kako da gi izvr{il drug. Bidej}i
od sramot ne moè{ da se oslobodi{ bez sram. Pokaì mu
ja slobodno tvojata rana na lekarot. Ne pla{i se, re~i:
„Moja rana e toa, otec. Moj beleg. Nikoj ne mi go
napravi, samo mojata lekoumnost. Nikoj drug ne e vinoven
- ni ~ovek, nitu duh, nitu telo - tuku samo mojata ne-
bre`nost”.
59
Na ispoved bidi kako osudenik i po nadvore{niot
izgled i vo dlabo~inata na du{ata: padni ni~kum i ako e
vozmo`no orosi gi so solzi nozete na svojot sudija i lekar
kako da se Hristovi. Demonite ~esto imaat obi~aj da ni
sovetuvaat ili voop{to da ne se ispovedame ili da go pra-
vime toa vo treto lice ili svojata vina da ja prefrlame
vrz drugi.
Ako s# zavisi od navikata i po nea se poveduva, do-
tolku pove}e toa vaì za dobrodetelite, koi{to Go imaat
Boga za svoj golem sorabotnik. Ako od samiot po~etok so
seta svoja du{a se predade{ na sekakvo poniùvawe, nema,
sinko, dolgo vreme da se trudi{ i }e po~uvstvuva{ bla-
èn mir vo sebe. Sum videl kako osudenicite so drèwe
{to predizvikuva soàluvawe, so odlu~no priznanie i
molej}i na kolena ja ublaùvaat strogosta na sudijata i
negoviot gnev go preobrazuvaat vo milosrdnost. Zatoa i
Jovan Predvesnik od onie {to mu doa|ale baral da se is-
povedaat pred kr{tenieto (Mat. 3, 6; Marko 1, 5), ne zatoa {to
nemu samiot toa mu bilo potrebno, tuku zatoa {to se gri-
èl za spasenieto na tie lu|e. Ne treba da n# ~udi ako i
posle ispovedta se najdeme vo borba: podobro e da se bori-
me so ne~istotiite odo{to so gordosta.
Ne zanesuvaj se i ne poveduvaj se po prikazni za ot-
cite tihuvateli i ot{elnici, za{to ti ~ekori{ vo voj-
3
skata na Prvoma~enikot . Duri i koga }e padne{, ne begaj
od bojnoto pole: tokmu toga{ lekar i najmnogu ni e po-
treben. Onoj koj{to i pokraj pomo{ na patevoditel se
sopnuva na kamen, toj i bez negovata pomo{, bez somnenie,
ne samo {to bi se sopnal tuku i bi zaginal.
Koga isku{enieto }e n# sovlada, vedna{ pristapu-
vaat demonite i fa}aj}i se kako za zgoden (vsu{nost sosem
neprikladen) povod, ni sovetuvaat da se oddademe na tihu-
vawe. Celta na na{ite neprijateli e na na{iot pad da mu
dodadat u{te edna rana.
60
Koga lekarot se izgovara so nesposobnosta da n#
le~i, toga{ treba da otideme kaj drug. Za{to bez lekar
retko koj se izle~il. Toga{ komu }e mu padne na um da ni
protivre~i koga tvrdime deka ako brodot koj pri iskusen
kormilar pretrpuva brodolom, kolku pove}e pak bi moral
da propadne onoj bez kormilar?
Od poslu{anieto - smirenie, od smirenieto - be-
strastie. Ako vo smirenieto na{e si spomna za nas
Gospod i n# izbavi od neprijatelite na{i (Ps. 135; 23, 24),
toga{ ni{to ne n# spre~uva da re~eme deka preku poslu-
{anieto se doa|a do bestrastie vo koe{to smirenieto ja
postignuva svojata cel. Bidej}i, so smirenieto po~nuva bes-
trastieto kako {to so Mojsej po~nuva Zakonot. 4
I }erkata
ja osvetuva majkata kako Marija sinagogata .
Sekakva kazna od Boga zasluùvaat bolnite koi-
{to posle sprovedenoto le~ewe od strana na lekarot i ot-
kako po~uvstvuvale podobruvawe, cenej}i pove}e drug le-
kar go ostavaat prviot pred kone~noto iscelenie. Ne be-
gaj od rakata na onoj {to te privel pred Gospoda. Za{to
vo tekot na siot tvoj ìvot nikogo drug ne treba tolku da
go po~ituva{ kako nego.
Za neiskusen vojnik ne e bezopasno da se odvojuva
od masata borci i da se vpu{ta vo poedine~na borba. Ne e
bez opasnost ni za monahot da zamine na podvig na tihuva-
we pred da pomine niz temelna obuka i pred da stekne go-
lemo iskustvo vo borbata protiv strastite na du{ata.
Onoj prviot se izloùva na telesni, a vtoriot na du{evni
opasnosti. Podobro dvajca, veli Pismoto, odo{to sam
(Prop. 4, 9); t.e. dobro e za sinot zaedno so svojot tatko da se
bori protiv svoite strasti, so sodejstvo na Boèstveniot
Duh. Koj na slep mu skratuva vodi~, i na stadoto pastir, i
na zaskitaniot sprovodnik, i na bolniot lekar, i na bro-
dot kormilar - gi izloùva site niv na opasnost. A onoj
{to bez pomo{ se vpu{ta vo borba so zlite duhovi, stanu-
va nivna `rtva.
61
Onie koi{to za prvpat doa|aat vo le~ili{teto
neka kaàt {to gi boli. A onie, pak, koi{to mu se posve-
tile sebesi na poslu{anieto, neka projavat soodvetno
smirenie. Siguren znak za ozdravuvawe kaj prvite e stiv-
nuvaweto na bolkite, a kaj vtorite, ako ni{to drugo, zgo-
lemenoto samoosuduvawe. Sovesta neka ti bide ogledalo
na poslu{anieto i toa }e ti bide dovolno.
Onie koi{to podvigot na bezmolvie go sprovedu-
vaat vo poslu{anie kon duhoven otec, za protivnici gi
imaat demonite i samo demonite. A onie {to se nao|aat
vo zaednica moraat da se borat ne samo so demonite tuku i
so lu|eto. Prvite, so ogled na toa deka postojano mu se
pred o~i na u~itelot, pogri`livo gi izvr{uvaat negovite
zapovedi; a vtorite, ~esto vo otsustvo na u~itelot po mal-
ku i gi naru{uvaat negovite zapovedi. Me|utoa, ako nekoi
od niv se gri`livi i trudoqubivi, trpej}i maltretirawa,
i pove}e od dovolno go nadomestuvaat nedostatokot i do-
bivaat dvoen venec.
@iveej}i vo bratstvo seto svoe vnimanie da go na-
so~ime kon svoeto spasenie. Za{to koga pristani{teto e
polno so brodovi tie lesno moàt da se sudrat, a na prvo
mesto onie koi{to potajno, kako nekoj crv, gi nagrizuva
gnevot.
Treba da nastojuvame vo prisustvo na duhovnikot
da se odnesuvame kako da ne znaeme ni{to i da bideme kraj-
no mol~alivi. Bidej}i mol~aliviot ~ovek e sin na fi-
losofijata, koj{to na sekoj ~ekor, kade i da se svrti, ste-
knuva golemo znaewe. Vidov eden u~enik koj go prekinu-
va{e zborot na svojot duhovnik i o~ajuvav nad negovoto
poslu{anie, gledaj}i kako od toa poslu{anie stanuva nad-
men, a ne smiren.
So najgolemo vnimanie i budnost treba da proceni-
me koga i kako dol`nosta da $ ja pretpostavime na molit-
vata. Sekako, ~ovek ne moè da se rastrgne na site strani.
Vnimavaj na sebe koga si so bra}ata i nemoj nikako
62
da nastojuva{ po {to i da e da izgleda{ popraveden od
niv. Inaku }e izvr{i{ dve zla: niv }e gi povredi{ so svo-
jata izve{ta~ena i la`na revnost, a samiot sebesi sekako
}e si pruì{ povod za gordost.
Bidi revnosen vnatre vo du{ata, nikako ne izrazu-
vaj}i go toa so teloto, nitu so izgledot, nitu so zbor, nitu
so kakvo i da e zagado~no odnesuvawe. Pa i ova pravi go
duri otkako }e prestane{ da go potcenuva{ bli`niot.
Ako pak vo toj pogled si nevozdr`liv, bidi im vo s# sli-
~en na bra}ata i ne izdvojuvaj se vo ni{to so svojata voo-
brazenost.
Vidov neiskusen u~enik koj{to pred lu|eto se fa-
le{e so dobrodetelite na svojot u~itel. Mislej}i so tu|a-
ta slava i samiot da stane slaven, namesto toa samiot se
izloì na sram, bidej}i site mu rekoa:
„Pa kako edno tolku plodno drvo da ima na sebe
edna tolku jalova granka?”
Za trpelivi moème da se smetame ne koga hrabro
gi podnesuvame edinstveno navredite od duhovniot otec,
tuku koga gi trpime i poniùvawata i navredite od sekoj
~ovek. Za{to od otecot nie trpime s# od po~it, i zatoa
{to se smetame sebesi za negovi dol`nici.
@edno ispivaj go potsmevot kako voda na ìvotot
od sekoj ~ovek koj{to saka da te napoi so toj lek {to ~is-
ti od bludot, bidej}i toga{ vo tvojata du{a }e se rodi
sonceto na dlabokata ~istota i Boèstvenata svetlina
nema da go napu{ta tvoeto srce.
Onoj {to gleda deka bratstvoto se smiruva blago-
darenie nemu, neka ne se fali vnatre vo du{ata, za{to krad-
cite se nasekade okolu nas. Vreì Go dlaboko vo svoeto
se}avawe Onoj Koj re~e: Koga izvr{ivte s# {to vi e za-
povedano, kaète: ‘Nie sme slugi negodni, za{to go izvr-
{ivme ona vo {to bevme dol`ni’ (Luka 17, 10). Sudot za na-
{ite dela }e go doznaeme vo ~asot na smrtta.
63
Op{teìtieto e nebo na zemjata. Zatoa, kako an-
gelite koi Mu sluàt na Gospod taka treba i nie da go na-
stroime svoeto srce. Onie {to se nao|aat na ova nebo po-
nekoga{ imaat srce kako od kamen; ponekoga{ pak, gi te-
{i umilenieto, taka {to i gordosta ja izbegnuvaat i so
solzi gi ublaùvaat svoite maki.
Mal ogan smeknuva golemo koli~estvo vosok. Taka
i malata navreda koja{to ~esto ni se nanesuva celata su-
rovost, bes~uvstvitelnost i zakoravenost na srceto oded-
na{ ja smeknuva, ja zasladuva i sosem ja iskorenuva.
Vidov dvajca lu|e koi{to skrieni gi nabquduvaa
makite na podvi`nicite i gi naslu{nuvaa nivnite voz-
di{ki. No edniot toa go prave{e za da se ugleda na niv, a
drugiot za vo zgoden mig da go obelodeni toa i na toj na~in
da go odbie Bo`jiot sluga od negovata dobrodetel.
Ne bidi nerazumno mol~aliv, pa taka da gi dovedu-
va{ drugite do nedoumenie i ogor~enost. Ne bidi ni mli-
tav vo odnesuvaweto i vo odot koga ti e zapovedano da po-
brza{. Inaku, }e bide{ polo{ od ludite i poremetenite.
Ne edna{ sum videl du{i {to od takva mlitavost boledu-
vaa po priroda, a nekoi namesteno; i se za~udiv, re~e Jov,
kolku e raznovidna ~ove~kata rasipanost (Jov 22, 5).
Onoj {to ìvee vo zaednica ne moè da ima tolku
polza od psalmopenieto kolku od molitvata; za{to se slu-
~i li nekoj zabuna, gotovo e so psalmot.
Bori se neprestajno so mislite: koga }e po~nat da
skitaat, soberi gi kaj sebe. Bidej}i Bog i ne bara od po-
slu{nikot potpolno sobrana molitva. Zatoa, ne bidi ne-
raspoloèn koga }e se po~uvstvuva{ ispokraden, no pla- 5
{i se ako sekoga{ mora{ da go povikuva{ umot kaj sebe .
Onoj {to vo dlabo~inata na svojata du{a re{il da
ne ja napu{ta borbata do posledniot zdiv, i koj{to makar
i po cena na iljada smrti na teloto i du{ata nema da ot-
stapi, toj ni vo ednoto ni vo drugoto nema lesno da padne.
64
Za{to podelenosta na srceto i nedoverbata kon odredeno
mesto na podvig sekoga{ doveduvaat do sopnuvawa i nesre-
}i. Na onie koi{to se skloni da se selat od eden manastir
vo drug vo nieden ne moè da im bide dobro, bidej}i ni-
{to ne ja pravi du{ata tolku neplodna kako nestrplivosta.
Ako si do{ol kaj nepoznat lekar i vo nepoznata
bolnica, bidi kako minuva~, a tajno nabquduvaj go iskus-
tvoto na site koi{to tamu se nao|aat; pa koga }e po~uvs-
tvuva{ deka ima{ polza za tvojata bolest od ovie majs-
tori i od nivnite pomo{nici, a osobeno vo ona {to e po-
trebno za razbivawe na samopofalbata, toga{ ve}e pri-
stapi im i prodaj se za zlatoto na smirenieto, na hartija-
ta na poslu{anieto i obvrznicata na sluèweto, ta vo
prisustvo na angelite kako svedoci iskini ja pred niv
hartijata na svojata volja. Bidej}i ako preminuva{ od ma-
nastir vo manastir moè da se slu~i da ti propadne cena-
ta so koja{to Hristos te iskupi. Manastirot vo koj {to
si stapil neka ti bide grobnica pred grobot: od grobot
nikoj ne izleguva pred seop{toto voskresenie, a ako ne-
koi i izlegle, razmisli: tie prethodno sepak bile mrtvi.
Da Mu se pomolime na Gospoda so seto srce da ne zapadne-
me i vo ova zlo.
Koga na nemarnite monasi }e im se stori deka dol-
`nostite na poslu{anieto se te{ki, toga{ tie se izgo-
varaat deka e podobro da se molime. A koga tie dol`nosti
se polesni, toga{ begaat od molitvata kako od ogan.
Se slu~uva nekoj, obavuvaj}i ja rabotata za koja-
{to e zadolèn, na molba na drug brat i za da go uspokoi
mu ja prepu{ta rabotata nemu. Se slu~uva i nekoj da mu ja
otstapi svojata dol`nost na drug od mrzelivost ili od
slavoqubie ili pak od revnost.
Ako si vetil deka }e ìvee{ vo izvesna obitel, pa
gleda{ deka tamu nema{ navistina nikakov napredok, ne
se stesnuvaj da si odi{ ottamu. Vpro~em, iskusniot monah
65
e sekade iskusen, i obratno.
Navredite vo svetot predizvkaa mnogu razdvojuva-
wa i nesoglasnosti, a stomakougodieto vo manastirite e
pri~ina za sekoj pad i gazewe na mona{kiot zavet. Ako ja
sovlada{ ovaa gospodarka, sekoe mesto }e ti bide pogodno
za da dostigne{ bestrastie. A koga taa vladee, na sekoe
mesto, osven vo grobot, }e bide{ izloèn na sekakvi opas-
nosti.
Gospod im gi otvara o~ite na u~enicite da gi vi-
dat dobrodetelite na svojot u~itel, a im gi zatvora za ne-
govite mani. Dobromrazecot (|avolot), go pravi sprotiv-
noto.
Obrazec za sovr{enoto poslu{anie, drag prijate-
lu, neka ni bide ìvata: i da ja me{ame so drugi supstan-
cii, taa ostanuva sekoga{ ~ista od sekoja tu|a materija.
Revnosnite najmnogu treba da vnimavaat na sebe, za
so toa {to bi gi osuduvale povr{nite da ne bidat pove}e
od niv osudeni. Smetam deka Lot tokmu so toa i se oprav-
dal {to ìveej}i me|u onakvi lu|e tie lu|e nikoga{ ne gi
osuduval.
Sekoga{, a najmnogu za vreme na peeweto na bogo-
sluèweto, treba da se so~uvaat mirot i ti{inata; celta
na demonite e so predizvikuvaweto nered da ja upropastat
molitvata. Na onie {to sluàt im prilega vo molitvata
so umot da dosegaat do nebesata, dodeka so teloto stojat
pred lu|eto.
Navredite, potcenuvawata i sli~nite ne{ta vo
du{ata na podvi`nikot moàt da se sporedat so gor~i-
nata na pelin. Pofalbite, po~estite i razni drugi qu-
beznosti kaj sladostrasnite, kako medot, ra|aat sekakva
slast. Da ja razgledame, zatoa, prirodata i na ednoto i na
drugoto: pelinot ~isti vo nas sekakva ne~istotija, a me-
dot obi~no predizvikuva poremetuvawe kaj òl~kata.
Treba da se ima polna doverba vo onie koi{to vo
66
Gospoda ja prezele na sebe griàta za nas, makar i da ni
zapovedaat ne{to {to e sprotivno na na{eto mislewe i
koe{to naizgled mu se protivi na na{eto spasenie. To-
ga{, kako vo ognot na smirenieto, se isku{uva na{ata do-
verba vo niv. Vo toa i se sostoi znakot na celosnata i vis-
tinska doverba, bez dvoumewe da im se pokoruvame na svo-
ite pretpostaveni i toga{ koga gledame deka nivnite na-
redbi se sprotivni na na{ite o~ekuvawa.
Od poslu{nosta - smirenieto, kako {to ve}e ka-
àvme vo prethodnoto izlagawe; od smirenieto - rasudu-
vaweto, kako {to vo svojata kniga „Za 6rasuduvaweto” do-
bro i vozvi{eno u~i velikiot Kasijan . Od rasuduvaweto
- proyorlivosta, a od ovaa - predviduvaweto.
Pa koj toga{ da ne trgne po toj prekrasen pat na
poslu{anieto, koga gleda do kakvi s# ne dobra toj pat vo-
di! Za taa golema dobrodetel onoj prekrasen psalmopeja~
re~e: Spored Svojata dobrina si mu ja prigotvil na ni{-
tiot poslu{nik, Boè, Tvojata poseta na negovoto srce
(Ps. 67, 11).
Cel ìvot se}avaj se na onoj golem podvi`nik koj-
{to od duhovnikot celi osumnaeset godini ne ~ul so svo-
ite telesni u{i ‘Spasuvaj se!’ ({to ja izrazuva samo èl-
bata na koja{to ostvaruvaweto ne $ e izvesno), tuku ‘Spa-
sen si!’ ({to e odredeno i nesomneno).
Ne se svesni onie poslu{nici koi{to zabeleù-
vaj}i deka duhovnikot e popustliv i snishodliv baraat od
nego da im odredi dol`nosti spored nivnite sopstveni
èlbi. Koga gi dobivaat, neka znaat deka napolno se li-
{ile od ispovedni~kiot venec. Za{to poslu{anieto mu e
tu|o na sekoe licemerie i na li~nite èlbi.
Nekoi, primaj}i ja naredbata, sfa}aat deka izvr-
{uvaweto na istata vsu{nost ne bi mu bilo prijatno na
naredbodavecot, ta odbivaat da ja izvr{at. A gi ima i ta-
kvi koi{to go ~uvstvuvaat toa, no i pokraj toa poslu-
67
{uvaat bez dvoumewe. Treba da se ispita koj od niv posta-
puva poblago~estivo.
Nevozmo`no e |avolot da $ se sprotistavuva na
svojata sopstvena volja. Kako dokaz neka ti posluàt onie
{to ìveat nebre`no, bez ogled na toa {to postojano se
vo edna ista isposnica ili vo edno isto op{teìtie. Bor-
bata pri preminot od edno mesto na drugo neka ti bide
znak deka na prvoto mesto sme moèle najdobro da Mu ugo-
duvame na Boga, bidej}i takvata borba pokaùva deka sme
ja predizvikale samite.
Ne bi sakal da bidam nepraveden zatajuva~ i ne~o-
ve~en lihvar mol~ej}i za ona {to 7ne e pravo da se zadrù-
va za sebe. Slavniot Jovan Savait mi raskaà zanimlivi
ne{ta - a deka e toa eden bestrasten ~ovek, ~ist od sekoja
laga i zlo delo i zbor, ti prepodoben otecu, znae{ od tvo-
eto li~no iskustvo. Toj mi go raskaà slednoto:
„Vo mojot manastir vo Azija”, za{to ottamu dojde
onoj pravednik, „ima{e eden Starec, sosem nemaren i ras-
pusen. Go velam toa ne za da go osudam, tuku za qubov na
vistinata. Kako - ne znam, no toj dobi eden pomlad u~enik,
po ime Akakij, mom~e prostodu{no, no nadareno so pri-
rodna pamet. Toa tolku pretrpe od ovoj svoj Starec, {to
moèbi na mnogumina bi moèlo da im se vidi neverojat-
no. Starecot sekoj den go gnete{e ne samo so navredi i po-
niùvawa tuku i so }otek. No trpeweto na mom~eto ne be-
{e nerazumno. Gledaj}i go, zna~i, kako sekojdnevno stra-
{no se ma~i kako da e kupen rob, ~esto mu velev koga se
sre}avavme:
‘[to e, brate Akakij, kako e deneska?’
A toj na toa }e mi pokaè{e: edna{ pomodreno
oko, drugpat modrici po vratot, a ponekoga{ i povredi po
glavata. Znaej}i go kako podvi`nik, mu velev:
‘Odli~no! Taka i treba! Trpi, i toa }e ti koristi!’
I otkako se nama~i kaj toj nemilosrden Starec
68
okolu devet godini, Akakij otide kaj Gospoda. Pet dena
otkako go pogrebaa na grobi{tata na otcite, negoviot
Starec otide kaj eden od golemite Starci {to ìveat
tamu i mu re~e:
‘Otec, bratot Akakij umre!’
Starecot, koga go slu{na toa, re~e:
‘Veruvaj, Star~e, se somnevam vo toa!’
A ovoj mu re~e:
‘Dojdi i vidi!’
Toga{ Starecot brzo stana i otide na grobi{tata
so u~itelot na blaèniot borec. I re~e, povikuvaj}i go
kako ìv svedok onoj koj{to navistina i vo smrtta e ìv:
‘Brate Akakij, umre li?’
A blagorazumniot poslu{nik, pokaùvaj}i i po-
sle smrtta besprimerno poslu{anie, mu odgovori na veli-
kiot Starec:
‘Moè li da umre, otec, ~ovek trudbenik na poslu-
{anieto?’
Toga{ Starecot, negoviot porane{en u~itel, pa-
dna na zemja vo solzi, obzemen od strav, i otkako isprosi
od igumenot na Lavrata kelija pokraj grobot, ~esno go
proìvea tamu ostatokot od svojot ìvot, govorej}i im
postojano na otcite: ‘Izvr{iv ubistvo!’”
Mene mi se ~ini, otec, deka onoj Starec koj{to go-
vorel so mrtovecot bil samiot Jovan Savait. Za{to nego-
vata blaèna du{a mi raskaà u{te ne{to kako za nekoe
drugo lice, a toa be{e toj samiot, kako {to podocna mo-
èv to~no da doznaam.
„Vo istiot aziski manastir”, raskaùva{e toj,
„eden ~ovek mu stana u~enik na eden krotok, blag i tivok
monah. Koga vide deka Starecot go po~ituva i ne go ~epka,
pravilno zaklu~i deka toa na mnogumina im biva na {te-
ta, ta go zamoli Starecot da go otpu{ti. Starecot ima{e
i drug u~enik, pa toa ne mu padna osobeno te{ko. A onoj,
69
otkako si otide od nego, so pomo{ na negovite preporaki
se smesti vo edno od op{teìtijata {to se nao|aat vo
Pont. Prvata no} po stapuvaweto vo op{teìtieto vide
vo son kako nekoi baraat od nego da poloì smetka i kako
posle toa uàsno ma~ewe toj sepak ostana dolèn sto fun-
ti zlato. Koga se razbudi, razmisli za sonot i si re~e:
„Ti, beden Antioh,” toa mu be{e imeto, „navisti-
na si u{te mnogu dolèn!”
„Ostanav vo toa op{teìtie”, raskaùva{e pona-
tamu Antioh, „tri godini vo bespogovorno poslu{anie, po-
niùvan i ugnetuvan od site kako tu|inec, za{to tamu ne-
maa nieden drug monah stranec. I gledam povtorno vo son
eden kako mi dava priznanica za isplata na deset funti od
mojot dolg. Koga se razbudiv, go razbrav videnieto, i si
rekov: ‘Samo deset! Pa, kolku zna~i }e mi treba za da is-
platam s#?!’ Toga{ si rekov vo sebe: ‘Kutar Antioh, po-
treben e u{te pogolem trud i podlaboka poniènost!...’
Ottoga{ po~nav da se paravam lud, no sepak ne gi prene-
bregnav sosem svoite dol`nosti. Koga nemilosrdnite ot-
ci me vidoa vo takva sostojba, a sepak usrden vo rabotata,
nalagaa vrz mene s# pote{ki manastirski raboti. Otkako
vo toj podvig pominav trinaeset godini, vidov kako pov-
torno mi dojdoa onie {to mi se javuvaa porano, pa pismeno
mi potvrdija deka sum go isplatil svojot dolg vo potpol-
nost. Koga zna~i vo bilo {to }e me ugnetuvaa otcite od
manastirot, se prise}avav na svojot dolg i hrabro podne-
suvav s#.”
Toa semudriot Jovan, otec, mi go raskaà vo treto
lice. Zatoa i se nare~e sebesi Antioh. A vsu{nost toj be-
{e podvi`nikot koj{to so svoeto trpenie go iskina spi-
sokot na svoite dolgovi.
No da ~ueme kako toj, mudriot, stana prepodoben
blagodarenie na svoeto krajno poslu{anie.
Dodeka se nao|a{e vo manastirot na Sveti Sava,
70
dojdoa trojca mladi monasi so èlba da mu stanat u~enici.
[tom gi primi toj vedna{ gi nagosti, grièj}i se od se-
srce da se odmorat od naporot na patot. Posle tri dena,
im re~e Starecot:
„Bra}a, jas po priroda sum bludnik i ne moàm da
primam nieden od vas”. A tie ne se soblaznija, bidej}i im
be{e poznato podvi`ni{tvoto na Starecot. Koga pak so
nikakvi molbi ne moèa da go ubedat, mu se frlija pred
nozete i go zamolija barem da im dade pravilo kako i kade
treba da ìveat. Starecot se soglasi i bidej}i vide deka
smireno i poslu{no }e ja primat negovata pouka, na ed-
niot mu re~e:
„Gospod saka, sinko, da ìvee{ povle~eno so du-
hoven otec vo podvig na poslu{anie.”
Na drugiot mu re~e:
„Odi, prodaj gi svoite èlbi i daj Mu gi na Boga,
pa zemi go krstot svoj i trpi vo manastir zaedno so bra}a:
sekako }e ima{ bogatstvo na nebesata”.
A toga{ mu re~e na tretiot:
„So sekoj zdiv se}avaj se na zborovite Hristovi:
Koj pretrpi dokraj, }e se spasi (Mat. 10, 22). Odi i ako e mo-
`no pronajdi za sebe {to posurov i postrog ~ovek po pri-
roda. Ostani nepokolebliv i pij gi sekojdnevno ismeva-
wata i navredite kako med i mleko”.
A bratot mu re~e na velikiot Jovan:
„A {to da pravam, otec, ako toj ìvee nebre`no?”
Starecot mu odgovori:
„Duri i da go vidi{ da bludni~i, ne napu{taj go,
no re~i si vo sebe: ‘Prijatele, zo{to si ovde?’ Toga{ }e
vidi{ kako naduenosta is~eznuva od tebe i plamenot na
pohotta se gasi”.
Site nie {to sakame da stekneme strav Bo`ji tre-
ba so site sili da se borime za vo ovaa {kola na dobrode-
telite da ne staneme zli lu|e, polni so lukavstvo i zloba,
71
prepredenost i gnev. Toa se slu~uva, a ne e ni ~udo: s# do-
deka ~ovek e prost, na primer, korabxija ili zemjodelec,
neprijatelite na carot i ne se podgotvuvaat tolku za bor-
ba protiv nego; a koga }e go vidat da zeme carsko zname i
{tit, bode`,
8
i me~, i lak, i deka navlekol vojni~ka uni-
forma , toga{ i tie }e za{kripat so zabite kon nego i so
site sili }e se obiduvaat da go uni{tat. Zatoa, da ne dre-
mime! Sum videl prostodu{ni i najdobri deca {to dojdoa
na u~ili{te za da se nau~at na mudrost, za da bidat vospi-
tuvani i voop{to, da vidat nekoja polza od u~ili{teto. A
na ni{to ne se nau~ija tamu, osven na lukavstvo i zlo, dru-
èj}i se so ostanatite. Koj e pameten, }e razbere!
Nevozmo`no e onie {to revnosno ja izu~uvaat ne-
koja ve{tina da ne napreduvaat sekoj den vo nea; no edni go
prepoznavaat toa napreduvawe, a drugi, po Bo`ja Promi-
sla, ne se svesni za toa. Dobriot bankar sekoja ve~er ne-
izostavno pravi presmetka na dnevnata zarabotuva~ka i
zaguba; no toj ne moè da ima jasna slika za dvièweto na
negovite pari ako sekojdnevno na posebna tabli~ka ne gi
pribeleùva opredelenite podatoci. Postojanoto pola-
gawe smetka vo sekoj ~as od denot ni ovozmoùva da ja so-
stavime sekojdnevnata presmetka.
Koga nerazumniot monah go navreduvaat i osudu-
vaat, toj se ~uvstvuva navreden i se obiduva da odgovori
ili pak vedna{ se poklonuva pred onoj {to go navreduva,
i toa ne od smirenie, tuku od èlba da go prekine poni-
ùvaweto. A ti, koga te tepaat mol~i, i primaj ja taa bol-
ka kako najdobro sredstvo, za du{ata da ti stane svetla i
~ista. Koga lekarot }e prestane da te navreduva toga{
pobaraj od nego pro{ka, inaku toj vo lutinata moèbi ne
bi go ni primil tvoeto kaewe.
Nie {to ìveeme vo manastiri treba sekoj mig da
se borime protiv site strasti, no osobeno protiv ovie
dvete: stomakougodieto i gnevlivosta. Za{to tamu kade
72
{to se mnogubrojni bra}ata sekoga{ ima prili~no povo-
di za izbivawe na ovie strasti.
Kaj poslu{nicite |avolot pottiknuva èlba da
steknat dobrodeteli koi{to tie ne moàt da gi dostig-
nat, kako {to i na onie {to ìveat vo bezmolvie im sove-
tuva da te`neat po ona {to ne e za niv. Yirni vo du{ata na
neiskusnite u~enici i }e najde{ tamu pogre{na misla:
kopne` po tihuvawe, po kraen post i sobrana molitva, po
potpolno otsustvo na suetata, po nezaboravlivo se}avawe
na smrtta i neprestajno umilenie, po sovr{ena negnev-
livost, po dlaboko mol~anie, po natprirodna ~istota. Bi-
dej}i tie dobrodeteli po Bo`ja Promisla vo po~etokot
na podvigot ne im se davaat, tie nepromisleno gi preskok-
nuvaat neophodnite stepeni na podvigot, izlaàni od |a-
volot, koj{to gi pottiknuva tie dobrodeteli da gi baraat
predvreme, ta da ne izdràt i da ne gi dobijat ni toga{
koga inaku bi bilo vreme za toa. Pred tihuvatelite, me|u-
toa, toj izmamnik go fali gostoqubieto na poslu{nici-
te, nivnoto sluèwe, bratoqubie, zaedni~ki ìvot, negu-
vaweto bolni; i niv, kako i prvite, saka da gi napravi ne-
postojani.
Retki se onie koi{to navistina go ìveat ide-
alot na tihuvaweto. Toa go moàt samo tie na koi{to Bog
im pomaga vo borbata i koi{to primile Boèstvena ute-
ha, za{to samo taa uteha moè da im gi olesni makite.
Spored svojstvata na na{ite strasti treba i da
procenime na koj oblik na poslu{anie bi trebalo da se
posvetime, pa da go odbereme soodvetniot. Ako gleda{
deka si nevozdr`liv i mnogu sklon kon pohotlivost, u~i-
tel neka ti bide podvi`nik neumolliv po pra{awe na
hranata, a ne ~udotvorec nitu nekoj {to e spremen sekogo
da primi i da nagosti. Ako si nadmen, duhoven otec neka
ti bide surov i nepopustliv, a ne krotok i ~ovekoqubiv
podvi`nik. Ne treba da barame proroci nitu proyorliv-
73
ci, tuku pred s# samo smireni podvi`nici, ~ij{to na~in
i mesto na podvig bi $ odgovarale na na{ata bolest.
Za poslu{anieto, po ugled na gorespomnatiot Ava-
kir, neka ti posluì i ovoj dobar obi~aj: sekoga{ misli
deka duhovnikot te isku{uva. Vo toj slu~aj nikoga{ nema
da zgre{i{. Koga i pokraj neprestajnoto ugnetuvawe od
strana na duhovniot otec }e po~uvstvuva{ deka tvojata do-
verba i qubov kon nego rastat, toa zna~i deka Svetiot
Duh nevidlivo se vselil vo tvojata du{a i znaj deka sila-
ta na Sevi{niot te osenila! Sepak, ne fali se nitu da se
raduva{ koga hrabro podnesuva{ navredi i poniùvawe;
naprotiv, pla~i zatoa {to voop{to si storil ne{to {to
zasluùva prekor i {to si ja voznemiril du{ata na svojot
otec protiv tebe. Ne9 ~udi se koga ti velam - za{to Mojsej
se soglasuva so mene - podobro e da se ogre{i{ kon Boga
odo{to kon svojot duhoven otec! Za{to ako Go nalutime
Boga na{iot voda~ moè da n# pomiri so Nego. No ako
svojot duhoven otec go ogor~ime protiv nas, toga{ ve}e
nemame koj da n# zastapuva pred Boga. Mislam, vpro~em,
deka vo krajna linija dvata greva imaat ista teìna.
Da razmislime, da rasudime i da vnimavame koga
sme dol`ni so blagodarnost i molkum da trpime ukor od
pastirot, a koga da se objasnuvame so nego. Mene mi se ~i-
ni deka treba da se mol~i vo site onie slu~ai koga navre-
data se odnesuva na nas, za{to toa e moment za nagrada. A
koga toa se odnesuva na nekoj drug, toga{ treba da se bra-
nime, zaradi vrskata na qubovta i za nepomaten mir.
Onie {to otpadnale od poslu{anieto, tie i }e te
izvestat kakva e polzata od nego - duri toga{ tie doznale
na kakvo nebo stoele.
Onoj koj{to stremi kon bestrastie i kon Boga, go
smeta za izguben denot vo koj{to nikoj ne go navreduval.
Kako {to drvjata koi{to gi trese vetar svojot ko-
ren go pu{taat dlaboko vo zemjata taka i onie {to se na-
74
o|aat vo poslu{anie steknuvaat silna i nepokolebliva
du{a.
Onoj koj ìveej}i vo bezmolvie ja po~uvstvuval
svojata nemo} pa do{ol vo manastir i se predal sebesi na
poslu{anie, bez maki progledal za Hrista, iako bil slep.
Drète se, drète se, i pak }e re~am drète se,
trka~i, bra}a, podvi`nici, slu{aj}i go onoj premudar ~o-
vek koj{to za vas veli: Kako zlato vo livnica - ili po-
dobro vo op{teìtie - gi ispita Gospod i kako `rtva se-
palenica gi primi vo pazuvite Svoi (Mudr. 3, 6). Negova e
slavata i silata ve~na, so bespo~etniot Otec i bogopo~i-
tuvaniot Svet Duh. Amin.
Stepen spored redniot broj ednakov

na onoj na evangelistite.
Drì se, podvi`niku, i tr~aj bez strav!
Edna{ Jovan stasa pred Petar (Jovan 20, 4),
a ovde poslu{anieto e staveno pred pokajanieto.
Apostolot koj{to prv dojde do Hristoviot grob
e poslu{anieto, a drugiot - pokajanieto.
75
SLOVO PETTO:
ZA USRDNOTO I DEJSTVITELNO
POKAJANIE,
ZA @IVOTOT NA SVETITE OSUDENICI
1
I ZA ZATVOROT
Pokajanieto e obnova na Kr{tenieto. Pokajanie-

to e zavet so Boga deka }e se vodi eden nov ìvot. Pokaja-
nieto e izvor na smirenie. Pokajanieto e neotpoviklivo
otkaùvawe od sekoja èlba za telesni dobra. Pokajani-
eto e samoosudva~ka misla i grià za sebe bez grià za na-
dvore{nite ne{ta. Pokajanieto e }erka na nade`ta, i od-
rekuvawe na beznade`nosta. Pokajnikot e osudenik koj-
{to ne e li{en od ~est. Pokajanieto e pomiruvawe so Gos-
poda preku vr{ewe dobri dela sprotivni na porane{nite
grevovi. Pokajanieto e o~istuvawe na sovesta. Pokajanie,
toa e dobrovolno trpewe na site maki. Pokajnikot e ~o-
vek koj{to samiot sebesi si izrekuva kazna. Pokajanieto
e golemo isto{tuvawe na stomakot i kam{ikuvawe na du-
{ata so silni ~uvstva.
Soberete se i pristapete, dojdete i po~ujte, i }e vi
kaàm ne{to! Site vie {to ste Go nalutile Boga, sobe-
rete se i videte {to mi pokaà Bog za nayiduvawe na moja-
ta du{a! Na prvo mesto }e go stavime izlagaweto za pre-
zrenite podvi`nici, dostojni za sekoja po~it. Da ~ueme,
da zapomnime i da go izvr{ime ona {to tie lu|e go pra-
vat, site nie {to sme padnale vo neumesen grev. Stanete i
stojte, vie turnatite od grevovite. Obrnete vnimanie bra-
}a moi na ovaa moja pouka, na~ulete go svoeto uvo vie {to
sakate povtorno da se pomirite so Boga so vistinsko obra-
}awe.
Mnogu slu{av za eden vozvi{en i neobi~en podvig
i za smirenieto na onie {to ìveat vo zaseben manastir,
76
nare~en Zatvor, {to se nao|a{e pod posebna uprava na
spomnatiot svetilnik nad site svetila. I dodeka u{te se
nao|av vo negoviot manastir, go zamoliv ovoj pravednik za
odobrenie da ja posetam taa izdvoena obitel. Velikiot,
ne sakaj}i so ni{to da ja rastaì mojata nemo}na du{a, mi
go dopu{ti toa.
Koga pristignav vo manastirot na pokajnicite, taa
vistinska zemja na onie {to pla~at, go vidov navistina
(ako ne e drsko da se re~e) ona {to okoto na nebre`niot
~ovek ne go gleda i uvoto na lekomisleniot ne go prima, i
na srceto na mrzliviot nema da dojde (1 Kor. 2, 9): dela i zbo-
rovi {to se vo sostojba da Go pobedat duri i Samiot Bog,
ìvot i podvizi koi{to vedna{ go predizvikuvaat Bo`jo-
to ~ovekoqubie.
Me|u tie vinovnici bez vina vidov nekoi kako po
cela no}, do ranoto utro stojat pod vedro nebo, ne pomes-
tuvaj}i si gi nozete. Sonot so silata na prirodata àlno
gi soboruva, no tie i pokraj toa ne si davaat ni najmala po-
~ivka, tuku se prekoruvaat sebesi i se rasonuvaat so navre-
di i prekori. Drugi vko~aneto gledaa vo neboto i pla~ej-
}i i so lelek dovikuvaa pomo{ odonde. Nekoi stoeja na mo-
litva so race vrzani zad grbot kako da se osudeni, so smra-
~en pogled vperen vo zemjata, smetaj}i se za nedostojni da
gledaat vo neboto ili da Mu se molat na Boga.
Silno izma~uvani od svoite ta`ni misli i od gri-
àta na sovesta, ne nao|aj}i ni kako ni od kade da ja po-
~nat molitvata, samo zbunetata du{a i zanemeniot um Mu
gi pretstavuvaa na Boga, ispolneti so mrak i tenkosetno
o~ajanie. Nekoi sedea na zemja, na vre}a i pepel, go krie-
ja liceto me|u kolenata, i udiraa so ~eloto po tloto. Dru-
gi postojano se ~ukaa v gradi, povikuvaj}i ja svojata du{a
i svojot porane{en ìvot da se vratat.
Edni me|u niv ja natopuvaa zemjata so solzi. A dru-
gi pak, ne moèj}i ni da pla~at, se bieja samite sebesi.
77
Edni taèa nad svojata du{a kako da e mrtva, ne moèj}i
da go podnesat stradaweto vo svoeto srce. Drugi }e zaur-
laa vo sebe, no glasot siot im se smrznuva{e na usnite; po-
nekoga{, koga ne }e moèa ve}e da se sovladaat, }e krik-
nea.
Vidov tamu nekoi koi{to od silna taga bea kako
nadvor od sebesi, nekoi {to stanale gluvi i nemi od svo-
jata nesre}a, napolno smra~eni i kako ne~uvstvitelni za
s# {to se odnesuva na ovoj ìvot - tie so umot slegle vo
bezdnata na smirenieto i so oganot na svojata bolka gi bea
isu{ile solzite vo nivnite o~i. Drugi sedea zamisleni,
svivaj}i se kon zemjata i postojano kimaj}i so glavata, ta
kako lavovi rikaa od dlabo~inata na srceto i so noktite
go grebea tloto pod sebe.
Nekoi me|u niv, polni so nade`, baraa i molea za
celosno pro{tevawe; a drugi, vo svoeto beskrajno smire-
nie, se smetaa sebesi nedostojni za pro{ka i so taga govo-
rea deka ne moàt da se opravdaat pred Boga. Nekoi pak,
Go prekolnuvaa Gospoda ovde da bidat kazneti a tamu po-
miluvani; drugi, ma~eni od te{ka grià na sovesta Go mo-
lea od sesrce da ne gi kazni, no i da ne gi udostoi
2
so Car-
stvoto, velej}i: „Toa bi ni bilo dovolno” .
Vidov tamu i du{i tolku ponizni i skru{eni i
taka pritisnati od teìnata na grevovnoto breme {to bi
moèle i kamen da razne`nat so nivnite zborovi i lele-
ci ustremeni kon Boga. Za{to govorea leèj}i ni~kum na
zemjata:
„Znaeme, znaeme deka zasluìvme sekakva kazna i
maka, i toa e pravedno: duri i koga seta vselena bi ja povi-
kale da pla~e so nas, bi nemale dovolno da otplatime za
na{ite ogromni dolgovi. No samo toa go barame, samo za
toa molime i prekolnuvame: Vo jarosta Tvoja ne obvinu-
vaj n# i vo gnevot Svoj ne kaznuvaj n# (Ps. 6, 2)! Za nas e do-
volno da se oslobodime od Tvojata golema zakana i od taj-
78
nite neiska`livi maki. Da barame potpolna pro{ka - ne
se osmeluvame. Kako i bi moèle da go barame toa, koga ne
go odràvme Tvoeto vetuvawe, tuku go naru{ivme i pokraj
toa {to ve}e go po~uvstvuvavme Tvoeto ~ovekoqubie i do-
bivme pro{ka za svoite grevovi?!”
Tamu moè{e da se vidi i prakti~no ostvaruvawe
na Davidovite zborovi: moèa da se vidat lu|e nama~eni,
svitkani do krajot na ìvotot, koi po cel den odat ta`ni
(Ps. 37, 7), so smirisani i zagnoeni rani po teloto, za koi-
{to tie i ne se griàt; lu|e {to zaboravaat da go jadat le-
bot svoj, a vodata ja pijat pome{ana so solzi, prav i pepel
jadat namesto leb; lu|e na koi{to koàta im e zalepena za
koskite, isu{eni kako seno (Ps. 101; 5, 10, 12).
Me|u niv ni{to drugo ne moè{e da se slu{ne os-
ven vakvi zborovi:
„Lele, lele! Tuf, tuf! Pravo e, pravo! Po{tedi
n#, po{tedi, Gospodi!”
Nekoi govorea:
„Smiluvaj se, pomiluj n#!”, a drugi, u{te pota`no:
„Prosti ni, Gospodi, prosti, ako e mo`no!”
Me|u niv moèa da se vidat jazici zapaleni i is-
plazeni kako na ku~e; edni se kaznuvaa sebesi so èga, dru-
gi so stud. Nekoi bi vkusile malku voda, pa vedna{ bi pre-
stanale da pijat, kolku za da ne umrat od èd; drugi bi vku-
sile malku leb, pa bi go frlale so rakata daleku od sebe,
govorej}i za sebe deka se nedostojni za ~ove~ka hrana, bi-
dej}i izvr{ile ne{ta svojstveni za ìvotnite.
Kade bi moèl kaj niv da zabeleì{ smea? Kade
praznoslovie? Kade lutina i gnev? (Tie ne znaeja deka gne-
vot voop{to postoi kaj lu|eto, za{to kaj niv pla~ot be{e
uni{til sekakvo ~uvstvo na gnev). Kaj ozboruvawe? ...Pra-
znik? ...Besramen jazik? ...Neguvawe na teloto? Zarem i
traga od slavoqubie? Kaj smetawe na rasko{? Kade po-
misla za vino? Vkus na ovo{je? Podgotvuvawe hrana? Na-
79
slada na grloto? Griàta za site ne{ta na sega{niot ì-
vot kaj niv napolno be{e is~eznala.
Kade bi moèlo me|u niv da se sretne grià za
{to i da e zemno! Ili osuduvawe na koj i da e ~ovek! Nika-
de. Nivnite zborovi i leleci kon Gospoda bea postojano
takvi. Edni silno se ~ukaa po gradite, kako da stojat pred
nebesnite dveri, i Mu govorea na Boga:
„Otvori ni, Sudijo, otvori ni, za{to so na{ite
grevovi gi zatvorivme pred sebe! Otvori ni!”
A drugi:
„Pokaì ni go samo liceto Tvoe i }e bideme spa-
seni!” (Ps. 79, 20).
Nekoi pak:
„Pokaì im se na nesre}nite {to sedat vo temni-
na i vo smrtna senka!” (Luka 1, 79).
A drugi:
„[to poskoro neka n# stignat milostite Tvoi,
Gospodi, za{to sme izgubeni i o~ajni, osiroma{evme mno-
gu!” (Ps. 78, 8).
Edni velea:
„]e ni se pokaè li voop{to Gospod?”
A drugi:
„]e ni se smiluva li najposle Gospod? ]e Go ~ueme
li da ni re~e nam, vrzanite so nerazre{livi vrski, ‘Izle-
zete!’ I na onie vo adot na pokajanieto ‘Prosteno vi e’?!
Stigna li na{iot lelek do u{ite Gospodovi?”
Site tie pred o~ite svoi ve~no ja imaa smrtta i
govorea:
„[to }e bide so nas? Kakva }e bide presudata? Ka-
kov }e ni bide krajot? ]e n# povika li nazad? Ima li pro-
stuvawe za mra~nite, bednite, osudenite? Stigna li mole-
weto na{e pred Gospoda? Ili e, spored pravdata, odbi-
eno, na na{e poniùvawe i sram? A ako stignalo, kolku
Go smilostivilo? So kakov uspeh? So kolkava polza? So
80
kakvo dejstvo? Za{to toa od ne~isti usni i tela be{e upa-
teno, i nema golema vrednost. Vo potpolnost ili samo de-
lumno n# izmiri so Sudijata? Makar samo napolu! Za{to
navistina golemi se tie rani i nivnoto le~ewe bara mno-
gu pot i trud. Ni se pribliìja li ~uvarite na{i, ili u{-
te se daleku od nas? Za{to duri tie ne ni se pribliàt
sekoj na{ trud e beskorisen i naprazen: na{ata molitva
nema sila slobodno da Mu se obrati na Boga nitu krila na
~istota na koi bi letnala kon Gospoda, osven ako ne ni se
pribliàt angelite na{i da ja zemat i da Mu ja prinesat
na Gospod.”
Povtoruvaj}i gi ~esto ovie zborovi vo nedoume-
nie si govorea eden na drug:
„Napreduvame li voop{to, bra}a? Go dobivame li
ona {to go barame? N# prima li povtorno Gospod? Ni gi
otvara li dverite na milosrdieto? “
A drugi na toa odgovaraa:
„Kojznae (kako {to rekoa bra}ata na{i, Ninevja-
nite), nema li sepak da se premisli Gospod (Jona 3, 9) i da
n# izbavi makar od najgolemata kazna! Nie, vo sekoj slu-
~aj, }e storime {to e na{e. I ako otvori - dobro }e bide
i ubavo! Ako ne - neka e i toga{ blagosloven Gospod Bog
Koj{to pred nas pravedno gi zatvori! Sepak, }e prodol-
ìme da ~ukame i natamu, do krajot na ìvotot svoj. Mo-
èbi }e ni otvori zaradi na{ata golema drskost“.
Zatoa i se pottiknuvaa eden drug govorej}i:
„Da potr~ame, bra}a, da potr~ame! Treba da tr~a-
me, za{to zaostanavme zad na{eto ubavo dru{tvo. Da tr-
~ame ne {tedej}i go ova valkano i slabo telo, no da go
umrtvime kako toa nas {to n# ubi, kako {to pravea i bla-
ènite vinovnici {to bea ovde pred nas”.
Kaj niv moèa da se vidat kolena isu{eni od mno-
gubrojni metanii; o~i zamagleni i propadnati nekade vo
dlabo~inata na ~erepot; bez trepki, so obrazi raneti i
81
vospaleni od obilnoto prolevawe vreli solzi; so lica
svenati i bledi, koi po ni{to ne se razlikuvaat od onie
na mrtovcite; gradi bolni od udari i izma~kani so krv
isplukana od udiraweto v gradi. Kaj ima{e tamu mestewe
na postelata? Kade ~istewe i krpewe na oblekata? Na si-
te oblekata im be{e iskinata i valkana, pokriena so vo-
{ki. [to e vo sporedba so toa stradaweto na besoma~ni-
te? [to stradaweto na onie {to pla~at nad mrtvite? Ma-
kite na onie {to se nao|aat vo progonstvo? Ili na onie
{to se osudeni za ubistvo? Navistina, prinudnoto ma~e-
we i kaznata na site tie lu|e ne e ni{to vo sporedba so
dobrovolnoto stradawe na ovie sveti pokajnici.
I ne mislete deka kaùvame prikaski, ve molam,
bra}a! êstopati go molea onoj golem sudija (mislam na
pastirot, toj angel me|u lu|eto) i go ubeduvaa da im stavi
èlezo i okovi na racete i na vratot, a nozete da im gi
vovre vo kladi kako na kazneti robovi i da ne gi oslobo-
duva ottamu duri grobot ne gi primi. Vpro~em, nekoi ni
grob ne sakaa.
Ne, ne moàm da go skrijam ni ova navistina dos-
tojno za pomiluvawe smirenie na tie blaèni lu|e i niv-
nata skru{ena qubov i pokajanie: koga tie prekrasni gra-
|ani na zemjata na pokajanieto treba{e da odat kaj Gos-
poda za da se pojavat pred Negoviot nepodmitliv sud, to-
ga{ onoj koj }e po~uvstvuva{e deka mu se bliì krajot
preku nastojatelot go mole{e i zakolnuva{e velikiot
avva da ne go udostoi so ~ove~ki grob, tuku da go frli vo
rekata ili vo poleto kako mr{a na yverovite. Svetilni-
kot na rasuduvaweto ~esto i }e postape{e taka, zapovedaj-
}i da gi iznesat bez opevalo i po~est.
No kakva stra{na i àlna gletka se ukaùva{e
pri nivniot posleden ~as! Za{to koga osudenicite }e po-
~uvstvuvaa deka nekoj od niv se gotvi da umre pred ostana-
tite, go opkruùvaa u{te dodeka be{e pri svest, pa gorko
82
pla~ej}i i na najàlen na~in i so najtaèn glas, kimkaj}i
so glavite go raspra{uvaa. Plamtea od so~uvstvo kon nego
i govorea:
„[to e, brate, i soosudeniku? Kako e? [to ve-
li{? Na {to se nadeva{? [to misli{? Go postigna li
ona {to so maka go bara{e ili ne? Ja otvori li vratata na
milosrdieto ili u{te si vinoven? Ja postigna li celta
ili ne? Primi nekoja potvrda za svoeto spasenie ili na-
de`ta ti e u{te nesigurna? Dobi li sloboda ili tvojata
misla u{te se koleba i dvoumi? Po~uvstvuva vo srceto ne-
koe prosvetluvawe ili s# u{te ti e prekrieno so mrak i
sram? Ti se javi nekoj glas koj{to vo tebe bi govorel:
‘Ete, sega si zdrav’ (Jovan 5, 14) ili ‘Prosteni ti se grevo-
vite’ (Mat. 9, 2) ili: ‘Verata tvoja te spasi’ (Luka 18, 42);
ili pak i natamu go slu{a{ glasot koj veli: ‘Neka se vra-
tat gre{nicite vo adot’ (Ps. 9, 18), i: ‘Vrzete mu gi race-
te i nozete’ (Mat. 22, 13), i: ‘Da se otstrani bezbo`nikot,
da ne ja vidi slavata Gospodova’ (Is. 26, 10). [to veli{,
prosto, brate? Kaì ni, te prekolnuvame, ta da znaeme i
nie {to n# ~eka! Za{to tvoeto vreme e zaklu~eno i drugo
nema da ima{ ve}e doveka”.
Na toa nekoi od tie {to umiraa odgovaraa:
Blagosloven e Gospod Koj ne n# predade kako plen
vo zabite nivni (Ps. 123, 6).
A nekoi so bolka govorea:
„Ja premina li du{ata na{a raskolebanata voda
na duhovite vo vozduhot?”
A govorea taka zatoa {to u{te nemaa sloboda, tu-
ku oddaleku gledaa {to se slu~uva na toa sudewe. A drugi
so u{te pove}e bolka odgovaraa i govorea:
„Te{ko na du{ata {to ne go so~uva zavetot svoj
besprekorno; vo ovoj i samo vo ovoj ~as taa }e vidi {to $
se gotvi”.
A jas, gledaj}i i slu{aj}i go seto toa me|u niv, za
83
malku ne padnav vo o~ajanie, znaej}i ja svojata ramnodu{-
nost i sporeduvaj}i ja taa ramnodu{nost so nivnoto stra-
dawe.
Pa, kakva samo be{e uredenosta na toa mesto, ka-
kvi uslovite za ìveewe! S# mra~no, s# smrdlivo, s# val-
kano i zapu{teno! Toa mesto so pravo i e nare~eno Zatvor
i temnica za izdrùvawe kazna. So samiot svoj izgled toa
e najdobar u~itel na pokajanieto i pla~ot. Sepak, ona {to
za drugite e nezgodno i neprijatno, zgodno i sosem pri-
fatlivo e za onie {to padnale od visinite na dobrode-
telite i na duhovnoto bogatstvo. Za{to koga du{ata }e se
li{i od prethodnata smelost pred Boga, koga }e ja zagubi
nade`ta deka }e dostigne bestrastie i }e go skr{i pe~a-
tot na nevinosta, koga }e dopu{ti nejzinata blagodatna
riznica da bide ograbena i }e se otu|i od Boèstvenata
uteha, koga }e go naru{i Zakonot Bo`ji i }e zgasne pre-
krasniot plamenot na nejzinite solzi - toga{ taa, vozne-
miruvana i bolno proniùvana od se}avaweto za seto toa,
ako samo se zadràla vo nea barem traga od iskrata na qu-
bovta ili stravot Gospodov, ne samo {to so seto srce se
predava na pogore spomnatite maki tuku se trudi i samata
sebesi pobo`no da se uni{ti vo podvigot.
Navistina takvi bea ovie blaèni. Bidej}i, raz-
misluvaj}i za toa i se}avaj}i se na visinata od koja{to
bea padnale, govorea:
Da se potsetime na denovite stari! (Ps. 142, 5) i
na onoj plamen na na{ata revnost!
Drugi Go povikuvaa Boga:
Kade se Tvoite nekoga{ni milosti, Gospodi, {to
$ gi pokaà na du{ata na{a vo Tvojata vistina? Pogled-
ni na poniènosta i na makite na slugite Tvoi (Ps. 88; 50, 51)!
A nekoi:
Koj }e me napravi takov kakov {to bev porano,
koga me ~uva{e Bog, koga bleska{e sve}nikot na svetli-
84
nata Negova nad glavata na srceto moe (Jov 29, 2)?
I kako {to vo se}avaweto im doa|aa nivnite pora-
ne{ni dobrodeteli taka i po~nuvaa da pla~at nad niv ka-
ko mali deca i da velat:
„Kade e ~istotata na molitvata? Kade nejzinata
smelost? Kade se slatkite solzi mesto gor~livite? Kade
e nade`ta na sovr{enata nevinost i o~istuvaweto? Kade
o~ekuvaweto na blaènoto bestrastie? Kade doverbata vo
pastirot? Kade blagotvornoto dejstvo na negovata moli-
tva vo nas? Seto toa propadna i kako nikoga{ i da ne bilo
is~ezna; kako nikoga{ da go nemalo pomina i go snema!...”
Govorej}i taka i pla~ej}i, nekoi se molea da polu-
dat; drugi Go prekolnuvaa Gospoda da gi spopadne svetata
bolest (epilepsija); nekoi sakaa da bidat li{eni od vidot
i taka da go predizvikaat soàluvaweto na lu|eto; a dru-
gi da se paraliziraat, samo da ne bidat podloèni na ve-
~nite maki. Jas, pak prijateli moi, zaboraviv na sebe gle-
daj}i go nivniot pla~. Bev siot nadvor od sebe, ne moèj}i
da se vozdràm.
No da se vratime na na{iot predmet.
Otkako, zna~i, pominav vo Zatvorot okolu trieset
dena, ne moèj}i pove}e da izdràm, se vrativ vo golemo-
to op{teìtie, kaj velikiot otec. A toj, semudriot, gle-
daj}i deka siot se izmeniv, kako da ne sum pri sebe, po-
~uvstvuva koja e pri~inata za mojata promena i re~e:
„[to e, otec Jovan? Gi vide li podvizite na tie
kutri lu|e?”
A jas rekov:
„Gi vidov otec i se voshitiv, pa im oddadov priz-
nanie na padnatite i uplakanite pogolemo odo{to na onie
{to ne padnale i ne pla~at nad sebe. Za{to so svojot pad
voskresnaa so takvo voskresenie, na koe pove}e ne mu se
zakanuva nikakva opasnost”.
A toj re~e:
85
„Navistina e taka”, pa so negovite nela`livi usni
mi go raskaà slednoto:
„Pred deset godini”, re~e, „imav ovde brat mnogu
revnosen i vreden, pa gledaj}i go kako gori so duhot, tre-
perev nad nego vo strav od zavista na demonite, za vo svo-
jot brz napredok da ne se sopne nekako na kamen, {to ~esto
im se slu~uva na onie {to ~ekorat brzo. Taka i se slu~i.
Docna nave~er, dojde kaj mene i mi ja pokaà razgolenata
rana. Mo{ne voznemiren pobara lek, pomoli ranata da mu
se izgori. Gledaj}i deka lekarot saka da primeni ne mnogu
korenit zafat, za{to be{e dostoen za somilost, toj se
frli na zemja, se fati za nozete na svojot lekar, gi oblea
so porojni solzi i pobara da bide osuden vo Zatvorot {to
go vide ti: ‘Nevozmo`no e za mene’, leleka{e, ‘da ne odam
tamu!’ Najposle uspea da go ubedi svojot lekar sopstvena-
ta milosrdnost da ja pretvori vo strogost, ne{to {to na-
vistina retko moè da se o~ekuva kaj zabolenite. Toj ved-
na{ poita kaj onie pokajnici i stana niven drugar i so-
stradalnik. Ranet vo srceto so tagata na qubovta Bo`ja
kako so me~, osmiot den ottoga{ otide kaj Gospoda, baraj-
}i da ne go pogrebaat. No jas go prenesov vamu i go pogre-
bav so otcite kako dostoen za takva po~est. Za{to otkako
izdrà edna nedela kako rob, vo osmiot den be{e razre-
{en kako sloboden. A nekoj to~no dozna deka toj od ne~is-
tite i bedni noze moi ne se podigna dodeka ne Go smilo-
stivi Boga. Ne e ni ~udo: primaj}i ja vo srceto verata na
bludnicata (Luka 7, 36), so ista takva uverenost toj gi obli
so solzi moite nedostojni noze. S# e mo`no za onoj {to
veruva, re~e Gospod (Marko 9, 23). Sum videl ne~isti du{i
prosto zdiveni od telesna pohotlivost; a otkako se poka-
jaa tie svojata ne~ista qubov ja pretvorija vo strasna qu-
bov kon Gospoda i ne grièj}i se ve}e za nikakov strav,
nenasitno $ se predavaa na qubovta Bo`ja. Zatoa i Gospod
za onaa celomudrena bludnica ne veli deka se pla{ela,
86
tuku deka qubela mnogu (Luka 7, 47), ta zatoa i bila vo sos-
tojba so qubov lesno da ja odbie qubovta”.
Znam, bra}a moi prekrasni, deka podvizite za koi-
{to vi raskaùvav na edni }e im izgledaat neverojatni,
na drugi kako takvi {to ja nadminuvaat nade`ta, na treti
pak, deka frlaat vo o~aj. No hrabar ~ovek koga }e slu{ne
za takvi podvizi stanuva i odi so strela na plamena rev-
nost vo du{ata. Onoj {to e poslab od nego ja spoznava svo-
jata nemo} i prekoruvaj}i se samiot sebesi vedna{ ste-
knuva smirenie, ta poa|a po prviot, samo ne znam dali mo-
è i da go stasa. A mrzeliv ~ovek neka ne se ni dopira do
ovde izloènoto za da ne padne vo o~ajanie i da ne go
upropasti i ona {to go pravi; toga{ na nego bi se ispol-
nila evangelskata izreka: Na onoj {to nema revnost i
ona {to misli deka go ima }e mu se odzeme (Mat. 25, 29).
[tom }e padneme vo jamata na bezzakonijata, od
nea ne moème da se izvle~eme na drug na~in, osven da se
spu{time vo dlabo~inata na pokajni~koto smirenie. Ed-
no ne{to e melanholi~noto smirenie na pokajnikot; dru-
go griàta na sovesta kaj onie {to gre{at; a treto pak,
ona blaèno i bogato smirenie koe{to so Boèstvenoto
dejstvo vleguva vo sovr{enite. Nema ni da se obiduvame so
zborovi da objasnime vo {to e su{tinata na ovoj tret vid
na smirenie, za{to zaludno bi se trudele. Znak za vtoriot
vid smirenie e seopfatnoto trpewe sram; navikata ~esto
tiranski gi ma~i i onie {to pla~at nad svoite grevovi.
Ne e ni ~udo: naukata za sudot i za padot e mnogu
tainstvena. Nieden ~ove~ki razum ne e vo sostojba da sfa-
ti koi grevovi ni se slu~uvaat zaradi na{ata nebre`-
nost, koi po Bo`ja Promisla, a koi zaradi toa {to Bog n#
prepu{ta na samite sebesi. Vpro~em, nekoj i ova mi go
raskaà: koga vo grev pa|ame po Bo`ja Promisla, toga{
brzo i se izbavuvame od toj grev; Onoj {to dopu{til da
padneme ne dozvoluva da bideme obzemeni dolgo od demo-
87
not na tagata. Ako sme padnale vo grev, toga{ pred s# tre-
ba da se borime protiv toj demon, za{to toj, doa|aj}i pred
nas za vreme na molitvata i potsetuvaj}i n# na na{ata po-
rane{na sloboda pred Boga, saka da n# odvrati od molit-
vata.
Ne pla{i se i ako sekoj den pa|a{, i ne prestanu-
vaj da se moli{, tuku stoj hrabro. Angelot koj{to te ~uva
bez somnenie }e mu oddade priznanie na tvoeto trpenie.
Dodeka e u{te sveà i zapalena ranata lesno se le~i, no
zastarenite, nele~eni i zapu{teni rani te{ko se le~at:
za da se iscelat potrebno e ve}e mnogu trud i sestrano za-
lagawe na lekarot. Mnogu rani so vreme stanuvaat i ne-
izle~livi. No za Boga s# e mo`no (Mat. 19, 26). Pred da pad-
neme vo grev demonite ni velat deka Bog e ~ovekoqubiv. A
otkako }e padneme, ni Go pretstavuvaat kako premnogu
strog. Ne veruvaj mu na onoj koj{to posle tvojot pad ti go-
vori za tvojot grev kako za mala gre{ka:
„Samo ova i ova ne pravi go, a ona - pa toa ne e
ni{to!”
Vpro~em, ~estopati i mali podaroci go stivnuva-
le golemiot gnev na sudijata.
ôvekot koj{to vistinski $ polaga smetka na svo-
jata sovest go smeta za izguben sekoj den vo koj{to ne pla-
~el, makar storil toj den ne znam kakvi dobri dela.
Nikoj od onie {to pla~at neka ne o~ekuva deka vo
~asot na svojata smrt }e dobie potvrda deka mu e prosteno;
ona {to ne e jasno ne e ni sigurno. Oslobodi me od stra-
vot i izvesti me deka mi e prosteno, za da se uspokojam
pred da zaminam odovde neizvesten deka mi e prosteno (Ps.
38, 14).
Tamu kade {to e Duhot Gospodov se raskinuvaat
okovite. Kade {to e najdlabokoto smirenie - i tamu oko-
vite se raskinuvaat. A toj {to go nema ni ednoto ni dru-
goto, neka ne se zalaùva: okovan e!
88
Onie {to ìveat vo svetot ne dobivaat takvi po-
tvrdi. Osobeno ne onaa prvata. Vpro~em, nekoi {to tvorat
milostiwa vo migot na svoeto zaminuvawe od ovoj svet }e
doznaat kolku im koristela milostiwata.
Onoj {to pla~e nad samiot sebesi ne go gleda pla-
~ot, i padot, i griàta na sovesta kaj drugiot. Pesot kas-
nat od yverka u{te pove}e se razjaruva kon nea i od bol-
kata {to ja ~uvstvuva vo ranata lae neprestajno.
Da vnimavame da ne prestanala na{ata sovest da ne
grize ne zaradi ~istotata, tuku zatoa {to na izvesen na-
~in se umorila. Znak na razre{enost od grevovite e toa
{to ~ovekot sekoga{ sebesi se smeta za dol`nik.
Nema ni{to ramno na milosta Bo`ja, nema ni{to po-
golemo od nea. Zatoa, onoj {to o~ajuva vr{i samoubistvo.
Znak na gri`livoto pokajanie e toa {to ~ovekot
se smeta sebesi zasluèn za vidlivata i za nevidlivata
nevolja {to go sna{la, pa i za ne{to pote{ko od nea.
Otkako Go videl Boga vo kapinata, Mojsej pov-
torno se vratil vo Egipet, t.e. vo samrakot, za da pravi
tuli, moèbi za duhovniot faraon. No pak $ se vra}a na
kapinata, i ne samo na kapinata tuku i na Gorata. Onoj
{to ja razbira ovaa pouka nikoga{ ne o~ajuva za sebe. Ve-
likiot Jov padna vo beda, no potoa stana dvojno pobogat od
porano.
Padovite na mrzlivite posle stapuvaweto vo mo-
na{tvo se mnogu te{ki, za{to im ja odzemaat nade`ta de-
ka }e dostignat bestrastie i im vsaduvaat misla deka za
blaènstvo dovolno e ako samo stanat od jamata. Vnima-
vaj, nie nikako ne se vra}ame po istiot pat po koj{to za-
lutavme, tuku po drug, pokus.
Vidov dvajca monasi koi{to na ist na~in i vo isto
vreme grabea kon Gospoda. Edniot be{e star i predni-
~e{e vo podvizite. Drugiot be{e u~enik. Pa sepak, u~eni-
kot ja pretr~a patekata pobrzo od Starecot i prv stigna
89
do grobnicata na smirenieto (Jovan 20, 4).
Site, a osobeno padnatite vo grev, treba da vni-
mavame da ne3 ni se vovle~e vo srceto bolesta na bezbo`-
niot Origen . Negovoto pogano u~ewe za Bo`joto ~oveko-
qubie e mo{ne prifatlivo za lu|eto {to sakaat uìva-
wa. Vo poukata moja, a najmnogu vo pokajanieto moe, se raz-
goruva ognot na molitvata, i ja izgoruva {umata na gre-
vovite (Ps. 38, 4). Beleg, obrazec i primer za pokajanie ne-
ka ti bidat pogore spomnatite osudenici, pa siot ìvot
nema da ti bide potrebna nikakva kniga duri ne te osvetli
Hristos, Sinot Bo`ji i Bog, so voskresenieto na vistin-
skoto pokajanie. Amin.
Na pettoto skalilo se iska~i, pokajniku,

so pokajanie si gi o~isti pette setila
i so prezemawe dobrovolni maki vrz sebe
gi izbegna makite ve~ni.
90
SLOVO [ESTO:
ZA SE]AVAWETO NA SMRTTA
Na sekoj zbor mu prethodi misla. A se}avaweto na

smrtta i na grevovite mu prethodi na pla~ot i ridanieto.
Zatoa se}avaweto na smrtta po logi~en red i go stavame
na ova mesto.
Se}avaweto na smrtta e sekojdnevna smrt; se}ava-
we na krajot na ìvotot, neprestajno vozdivnuvawe.
Stravot od smrtta e svojstvo na prirodata, koe{to
proizleguva od neposlu{nosta, a trepereweto pred smrt-
ta e znak za nepokajani grevovi. Hristos se pla{i od smrt-
ta, no ne1treperi, za jasno da gi projavi svojstvata na dvete
prirodi .
Kako {to lebot e popotreben od sekoja druga hra-
na taka i se}avaweto na smrtta e popotrebno od sekoj drug
podvig. Se}avaweto na smrtta gi pottiknuva monasite {to
ìveat vo zaednica na trud i dlaboko razmisluvawe, pa
duri i na radosno podnesuvawe na navredite. A kaj onie
{to ìveat vo bezmolvie doveduva do prestanok na gri-
ìte za s# {to e zemno, do neprestajna molitva i ~uvawe
na umot. Tie dobrodeteli se i majka i }erka na se}avawe-
to na smrtta.
Kako {to kalajot 2
se razlikuva od srebroto iako
navidum li~i na srebro takva i razlikata me|u prirod-
niot i protivprirodniot strav od smrtta e jasna i o~i-
gledna za onie {to umeat da rasuduvaat.
Prv znak deka ~ovekot vo dlabo~inata na svoeto
srce se se}ava na smrtta e volnata nepristrasnost kon s#
{to e sozdadeno i celosnoto odrekuvawe od svojata volja.
Iskusen e onoj koj{to sekoj den so sigurnost ja o~ekuva
smrtta, a svet e onoj koj{to vo sekoj mig i ja posakuva.
Ne e sekoja èlba za smrt dobra. Ima lu|e koi{to
mo}ta na navikata postojano gi naveduva na grev, pa se mo-
91
lat za smrt od smirenie. A gi ima i takvi koi ve}e i ne
sakaat da se pokajat (za{to mislat deka toa e nevozmo`-
no), pa ja povikuvaat smrtta od o~ajanie. Nekoi ne se pla-
{at od smrtta zatoa {to vo svojata nadmenost mislat deka
stanale bestrasni. A ima i takvi lu|e (dokolku denes vo-
op{to moàt da se najdat) koi{to po dejstvo na Svetiot
Duh kopneat po svojata sopstvena smrt.
Nekoi istraùvaat i postavuvaat pra{awe zo{to
Bog go sokril od nas migot na smrtta koga pomislata na
nea e tolku blagotvorna za nas. Tie, me|utoa, ne znaat de-
ka Bog tokmu preku toa na ~udesen na~in go izveduva na-
{eto spasenie. Bidej}i nieden ~ovek na kogo{to ~asot na
smrtta bi mu bil poznat ne bi brzal da primi Kr{tenie
ili da se posveti na mona{ki ìvot; celiot svoj ìvot bi
go pominuvale vo bezzakonija, a kon Kr{tenieto i pokaja-
nieto bi pristapuvale duri pred svojata smrt.
Koga pla~e{, nemoj nikoga{ da mu veruva{ na ona
ku~e {to ti {epoti deka Bog e ~ovekoqubiv (za{to nego-
vata cel e da gi istrebi od tebe pla~ot i nepla{liviot
strav), osven ako vidi{ deka propa|a{ vo bezdna od o~a-
janie.
Onoj {to saka postojano da ja drì vo sebe pomis-
lata na smrtta i na sudot Bo`ji a se predava na griì i
zemni raboti, li~i na ~ovek koj saka da pliva bez da gi
dviì racete.
Dejstvitelnoto se}avawe na smrtta ja otsekuva ne-
vozdr`livosta vo hranata. A koga ovaa e otse~ena so smi-
renie, zaedno so nea se otsekuvaat i drugite strasti. Ne-
~uvstvitelnosta na srceto go oslepuva umot, a golemoto
koli~estvo hrana go isu{uva izvorot na solzite. @edta i
bdeeweto go pritiskaat srceto, a koga srceto e poti{-
teno, celi reki solzi naviraat vo nas. Toa {to go velam
neprijatno e za lapa~ite, neverojatno za mrzlivite. No
~ovek revnitel usrdno }e go ispita toa. Onoj {to go ot-
92
kril toa vo svoeto li~no iskustvo, }e se raduva na ova. A
onoj koj u{te bara, }e bide u{te ponesre}en.
Kako {to otcite velat deka sovr{enata qubov ne
moè da padne taka i jas velam deka sovr{enoto se}avawe
na smrtta e slobodno od strav.
Mnogubrojni se aktivnostite na dejstvitelniot um:
mislata na qubovta kon Boga, se}avaweto na smrtta, se}a-
vaweto na Boga, se}avaweto na Carstvoto Nebesno, na re-
vnosta na Svetite ma~enici, se}avaweto na segdeprisut-
nosta na Samiot Bog (spored ona: ‘sekoga{ Go gledav Go-
spoda pred sebe’ - Ps. 15, 8), se}avaweto na napu{taweto
na teloto, na Sudot, na makite, na presudata. (Po~navme
so golemite ne{ta, a zavr{ivme so onie {to n# spre~u-
vaat da padneme vo grev).
Eden egipetski monah vo edna prilika mi go ra-
skaà slednovo: „Edna{, koga se}avaweto na smrtta se
zacvrsti vo moeto srce, otkako po~uvstvuvav potreba sa-
kav da $ dadam izvesna uteha na ovaa kal, no se}avaweto na
smrtta kako nekoj sudija mi zabrani da go storam toa. I
{to e u{te po~udno, iako sakav, ne moèv da go izgonam od
sebe!”
Eden drug monah, koj ìvee{e vo na{a blizina vo
mestoto nare~eno Tolo, od taa pomisla ~esto dospeva{e
vo sostojba na ekstaza, pa bra}ata {to }e se zateknea tamu
go nosea, re~isi premren, kako sosem paraliziran ili so-
vladan od epilepsija.
Nema da propu{tam da izvestam
3
i za povesta za
eden bezmolvnik od gorata Horiv . Toj porano postojano
ìvee{e vo potpolna nebre`nost, ne grièj}i se ni mal-
ku za svojata du{a. Najposle se razbole i be{e kako mrtov
za vreme od cel eden ~as. Koga si dojde na sebe, n# zamoli
site vedna{ da si odime od nego. I otkako ja zayida vrata-
ta na svojata kelija, pomina vo nea dvanaeset godini, a ne
prozbore so nikogo ni mal ni golem zbor i ne vkusi ni{to
93
drugo osven leb i voda. Samo sede{e i so uàs razmislu-
va{e za ona {to go vide vo svojata ekstaza, ne menuvaj}i go
nikako svojot na~in na ìvot pred Gospoda. Postojano
be{e kako nadvor od sebesi, ne prestanuvaj}i da proleva
tivko vreli solzi. A koga treba{e da umre, nie ja skr-
{ivme vratata i vlegovme vo negovata kelija. Na na{ite
mnogubrojni molbi od nego go ~uvme samo ova, i ni{to
pove}e:
„Prostete! Nieden ~ovek {to steknal se}avawe na
smrtta nema nikoga{ da bide vo sostojba da zgre{i”.
A nie se voshitivme, znaej}i kolku nebreèn be{e
porano kon svoeto spasenie i gledaj}i kakva blaèna i
neo~ekuvana preobrazba doìvea. Otkako go pogrebavme
so site po~esti na grobi{tata {to se nao|aat vo blizina-
ta na Kastro, po izvesno vreme gi pobaravme negovite sve-
ti mo{ti i ne gi najdovme, za{to Gospod i so toa saka{e
da go posvedo~i negovoto sesrdno i pofalno pokajanie, i
da n# pou~i deka On gi prima i onie koi{to posle dolgo-
trajna nebre`nost sakaat da se popravat.
Kako {to nekoi ja zamisluvaat bezdnata kako bes-
kone~na (ve}e vrz osnova na samiot zbor) taka i pomisla-
ta na smrtta pravi na{ata ~istota i podvig da stanat bes-
mrtni. Toa go potvrduva i prepodobniot za koj{to zboru-
vavme sega. Takvite lu|e neprestajno dodavaat strav na
strav i ne prestanuvaat so toa dodeka silata ne im is~ezne
i od koskite.
Treba da znaeme deka i se}avaweto na smrtta, kako
i sekoe drugo dobro, e dar Bo`ji. Nie ~esto ostanuvame
bez solzi, tvrdi duri i koga stoime pokraj grobovite, a
mnogu ~esto se razne`nuvame i koga nemame pred sebe ta-
kva gletka.
Na smrtta se se}ava samo onoj {to umrel za s# {to
e zemno. A onoj na kogo s# u{te ne{to mu e va`no, ne moè
ni da se navikne na mislata deka mu pretstoi smrtta, za-
{to so svoite èlbi samiot sebesi se zarobuva.
94
Ne posakuvaj sekoj ~ovek so zborovi da go uveru-
va{ vo svojata qubov kon nego, no podobro baraj od Boga
On da mu ja otkrie tvojata qubov bez zborovi. Inaku, ne }e
ima{ dovolno vreme i za izjavuvawe qubov i za pokajanie.
Ne zalaùvaj se, nerazumen podvi`niku, mislej}i
deka lesno }e go nadomesti{ izgubenoto vreme: ni cel
eden den ne ti e dovolen da Mu otplati{ na Gospod za ona
{to si Mu go zgre{il za samo eden den.
Nevozmo`no e za ~ovekot, re~e nekoj, nevozmo`no
e pobo`no da go mine dene{niot den, ako ne misli deka
toa e posledniot den od negoviot ìvot. Navistina e ~u-
dno deka i Helenite kaàle ne{to sli~no, za{to tie fi-4
losofijata ja definiraa kako razmisluvawe na smrtta .
[esto skalilo:
onoj {to se iska~il do nego,
nikoga{ ve}e nema da zgre{i.
Se}avaj se na svoite posledni migovi
i nema da zgre{i{ nikoga{ (Sir. 7, 36).
95
SLOVO SEDMO:
ZA RADOSTOTVORNIOT PLA^
Pla~ot po Boga e taguvawe na du{ata i takvo ras-

poloènie na bolnoto srce vo koe srceto nezapirlivo go
bara ona po {to kopnee; ne nao|aj}i go baranoto stradaj-
}i luta i zatoa gorko pla~e. So drugi zborovi, pla~ot e za
du{ata zlatno ìlo: zaboden vo srceto so sveta taga pos-
tojano ja opomenuva i ja osloboduva od sekoja privrzanost
i strast.
Umilenieto e neprestajno ma~ewe na sovesta, koe
so vnatre{no ispovedawe go razladuva plamenot na srce-
to. Ispovedta e samozaborav na prirodata, kako {to nekoj
zaborava da go jade lebot svoj (Ps. 101, 5). Pokajanieto e
lesno otkaùvawe od sekoe telesno zadovolstvo.
Svojstvo na onie koi vo blaèniot pla~ u{te na-
preduvaat e vozdrànieto i mol~anieto na ustata; na onie
{to ve}e naprednale - negnevlivosta i nezlopamtlivosta;
a na sovr{enite - smirenoumieto, èdta za poniùvawa,
dobrovolnoto èdneewe po nevolni maki, neosuduvaweto
na onie {to gre{at, natprirodnata somilost. Na prvite
mora da im se vozdade odobruvawe, vtorite se za sekakva
pofalba; a blaèni se onie {to se gladni za maki i èdni
za poniùvawa, za{to tie }e se nasitat so hranata od koja
nikoga{ nikoj ne se prezasitil.
Ako si go dostignal pla~ot, ~uvaj go so seta sila.
Pred da se usvoi vo potpolnost toj mnogu lesno se gubi, i
kako {to vosokot se topi na plamen taka i nego lesno go
upropastuvaat nemirot, telesnite griì i razuzdanosta, a
posebno mnogugovorlivosta i {egite.
Izvorot na solzite posle Kr{tenieto e pogolem i
od samoto Kr{tenie, makar ovie zborovi i da izgledaat
drski. Kr{tenieto n# ~isti od grevovite {to sme gi sto-
rile pred da se krstime, a solzite n# ~istat od ona {to
96
sme go izvr{ile po Kr{tenieto. Ona sme go primile kako
deca i site sme go oskvernile. A so solzite go ~istime i
samoto Kr{tenie. I da ne im gi podare{e ~ovekoqubieto
Bo`jo na lu|eto solzite, te{ko deka }e moè{e da se naj-
de nekoj {to se spasuva.
Vozdi{kite i tagite lelekaat pred Boga. Solzite
{to proizleguvaat od stravot se zastapuvaat za nas. A onie
{to doa|aat od presvetata qubov ni javuvaat deka na{ata
molitva e primena.
Ako na smirenieto ni{to ne mu odgovara tolku
kolku pla~ot, toga{ bez somnenie ni{to ne mu e tolku
sprotivno kako smeata.
ûvaj ja, vnimatelno ~uvaj ja blaènata radosna ta-
ga na svetoto umilenie. I ne prestanuvaj da ja neguva{ vo
sebe dodeka ne te podigne odovde i ~ist ne te vozvede pred
Hrista.
Ne prestanuvaj da si ja zamisluva{ i da ja ispitu-
va{ bezdnata na temniot ogan nitu nesostradalnite slugi
i ne~uvstvitelniot i neumolliv Sudija, beskrajniot haos
na podzemniot ogan i stra{noto mesto pod zemjata, i sle-
guvaweto vo tesnite bezdni, i voop{to seto toa, za gole-
miot strav da ja potisne pohotlivosta {to se nao|a vo na-
{ata du{a, ta du{ata da se soedini so nepropadliva ~isto-
ta i da go primi vo sebe sjajot na nesozdadenata svetlina
{to bleska posilno od sekoj ogan.
Na molitva stoj so trepet, kako vinovnik pred su-
dija, za i so nadvore{niot izgled i so vnatre{nata nas-
troenost da go ugasni{ gnevot na Sudijata. On nema da ja
prezre tvojata du{a, vdovica {to pred Nego stoi vo dla-
boka taga i so svoite molbi Go zamoruva Onoj Koj{to ne
moè da se zamori.
Za onoj {to steknal du{evni solzi sekoe mesto e
zgodno za pla~. A ako pla~e samo so telesni solzi, niko-
ga{ nema da prestane da pravi razlika me|u mesto i mesto.
97
Kako {to skrienata riznica mnogu pomalku e izloèna
na opasnost da bide ograbena otkolku onaa {to leì na-
sred plo{tad, taka treba da se razbere i pogore kaànoto.
Ne bidi kako onie {to pogrebuvaat mrtovci, koi
~as pla~at po niv, a ~as se opivaat zaradi niv. Bidi kako
onie {to se osudeni da rabotat vo rudnici, a postojano se
tepani od ~uvarite. Onoj {to ponekoga{ pla~e, a poneko-
ga{ bie {egi i ìvee razuzdano, li~i na ~ovek koj pesot
na slastoqubieto go udira so leb namesto so kamen, za{to
takviot samo naizgled go goni a vsu{nost go privlekuva
kon sebe. Bidi zagrièn dlaboko vo svoeto srce, ne izra-
zuvaj}i go toa. Demonite se pla{at od takvata zagriè-
nost kako kradci od ku~e.
Ne sme nie, dragi moi, ne, nikako ne sme povikani
ovde na svadba. Onoj {to n# povika vamu, navistina n# po-
vika za da pla~eme nad sebe.
Nekoi koga pla~at bez potreba se prisiluvaat se-
besi vo tie blaèni migovi da ne mislat na ni{to, ne
sfa}aj}i deka da prolevaat solzi bez nikakva misla im e
svojstveno na nerazumnite, a ne na razumnite su{testva.
Solzata e pokraj mislite. A tatko na mislite e razumot,
umot.
Tvoeto legnuvawe v postela neka ti go dolovi po-
lagaweto vo grobot, pa pomalku }e spie{. Sedeweto na
stol~e neka te potsetuva na uàsnata trpeza na ve~nite cr-
vi, pa pomalku }e uìva{ vo hranata. I dodeka pie{ voda
ne zaboravaj na èdta vo onoj ve~en ogan, pa sekako }e ja
pobedi{ svojata priroda.
Koga sme podloèni na dragocenoto poniùvawe,
maltretirawe i kazni, da ja zamislime stra{nata presuda
na ve~niot Sudija, pa sekako so krotost i trpenie, kako so
dvoostar me~, }e gi otse~eme besmislenata taga i gor~ina
koi{to vo nas se poseani.
So vreme i moreto presu{uva, veli Jov (Jov 14, 11).
98
So tekot na vremeto, i so pomo{ na trpenieto, malku po
malku sleguvaat vo nas i se vosovr{uvaat vo nas i site
spomnati dobrodeteli.
Pomislata na ve~niot ogan neka te sledi vo sonot
sekoja ve~er i zaedno so tebe neka se budi, pa za vreme na
op{tata molitva lenosta nikoga{ nema da zavladee so tebe.
Na podvig na pla~ da te pobuduva i samata obleka
tvoja: site {to oplakuvaat mrtvi se oblekuvaat vo crno.
Ako ne pla~i{, pla~i zaradi toa. A ako pla~i{,
pla~i u{te posilno, zatoa {to samiot sebesi so svoite gre-
vovi se turna od takva visoka polo`ba vo takva beda.
Dobriot i praveden na{ Sudija, kako i kaj site
drugi raboti, i kaj solzite vodi smetka za na{ite prirod-
ni mo`nosti. Vidov kako nekoj so maka isteruva male~ki
kapki, kako krv. Vidov i drugi, koi{to bez maka prolevaa
celi potoci solzi. Duri i jas pove}e gi cenev trudbeni-
cite spored trudot odo{to spored solzite, pa mislam de-
ka osobeno Bog taka pravi.
Na onie {to pla~at ne im prilega da se bavat so
teologija, za{to so toa se upropastuva nivniot pla~. Onoj
{to se bavi so teologija li~i na ~ovek koj sedi na u~itel-
ska katedra, a onoj {to pla~e - na ~ovek koj ìvee na |u-
ri{te, oble~en vo vre}a (Jov12, 8). Mislam deka toa e pri-
~inata zaradi koja{to David , iako u~en i mudar ~ovek, na
onie {to go ispituvaa koga vo edna prilika pla~e{e, im
odgovori: Kako da zapeam pesna Gospodova vo zemja tu|a
(Ps. 136, 4), t.e. obzemen od strast.
Kaj umilenieto, kako vo prirodata, postoi ne{to
{to se pridviùva od nekoja druga, nadvore{na pri~ina.
Koga du{ata i bez na{iot trud i nastojuvawe e sklona na
solzi i ne`na - da pobrzame! Toa, imeno, zna~i deka Go-
spod do{ol i bez na{iot povik i ni go dal sun|erot na bo-
goqubivata taga i sveàta voda na blago~estivite solzi
za da ja izbri{e hartijata na na{ite grevovi. ûvaj go toj
99
pla~ kako zenica vo okoto, dodeka toj samiot neosetno ne
te napu{ti, za{to golema e mo}ta na toj pla~, pogolema od
mo}ta na pla~ot koj{to e plod na na{ata sopstvena grià
i èlba.
Sovr{enstvo na pla~ot ne dostignal onoj {to pla-
~e koga toj saka, tuku onoj {to pla~e za ona {to toj saka.
Pa duri ni toj {to pla~e za ona {to samiot saka, tuku onoj
{to pla~e za ona {to Bog saka.
So pla~ot po Boga ~esto se me{a najgnasnata sol-
za, solzata na suetata. A toa opitno i pobo`no }e go po-
~uvstvuvame koga }e se vidime sebesi deka pla~eme, a is-
tovremeno vr{ime zlo.
Vistinskoto umilenie e du{even jad bez nikakva
gordost, bolka na du{ata koja vo ni{to ne si ugoduva sebe-
si, tuku vo sekoj mig ja zamisluva svojata smrt i od Boga,
Koj gi ute{uva smirenite monasi, o~ekuva uteha kako èd-
niot studena voda.
Onie {to pla~at od dlabo~inata na du{ata go za-
mrazile i samiot svoj ìvot, a od svoeto telo se svrtuvaat
kako od neprijatel.
Koga kaj onie {to mislat deka pla~at po Boga gle-
dame gnev i nadmenost, nivnite solzi treba da gi smetame
za nepravilni. Za{to, {to ima zaedni~ko svetlinata
so temninata (2 Kor. 6, 14)? Plod na la`noto umilenie e vo-
obrazenosta, a na vistinskoto - utehata.
Kako {to ognot ja progoltuva slamata taka i ~is-
tata solza izgoruva sekakva ne~istotija, vidliva i nevid-
liva.
Mnogumina otci smetaat deka potekloto na sol-
zite e nejasno i nerazbirlivo, osobeno kaj po~etnicite,
za{to solzite moàt da bidat posledica na mnogu i razni
pri~ini: na prirodata, na Boga, na nepravilna taga ili na
pofalna, na sueta, blud, qubov, se}avawe na smrtta i mno-
gu drugi pri~ini.
100
Otkako so strav Bo`ji }e gi ispitame site pobudi
za pla~, da se pogriìme da se zdobieme so ~istite i neiz-
mamlivi solzi {to se ra|aat od razmisluvaweto za odvo-
juvaweto od teloto, za{to vo tie solzi nema ni kra`ba
nitu nadmenost, tuku tie, naprotiv, vodat do o~istuvawe i
do napredok vo qubovta kon Boga, do pokajanost na grevo-
vite i osloboduvawe od strastite.
Ne e neobi~no pla~ot da zapo~ne so dobri solzi, a
da zavr{i so lo{i. No pofalno e koga od nepravilnite
ili od prirodnite solzi se preminuva na solzi duhovni.
Toa pra{awe go razbiraat onie {to se skloni kon slavo-
qubie.
Ne veruvaj im na solzite pred celosno da se o~is-
ti{, za{to ne treba da imame doverba vo vinoto {to se
to~i vo ~a{a neposredno od kacata vo koja{to se pravelo.
Nikoj ne odrekuva deka site na{i solzi po Boga se
polezni. No vo {to vsu{nost se sostoi taa polza, }e vi-
dime vo ~asot na smrtta.
Koj postojano pla~e po Boga, nemu sekoj den mu e
duhoven praznik. A koj ne prestanuva da praznuva telesno,
nego go o~ekuva pla~ ve~en.
Nema radost za osudenicite vo zatvor. Nema pra-
znik na zemjata ni za vistinskite monasi. Moèbi zatoa i
re~e so vozdi{ka onoj koj{to tolku mnogu saka{e da pla-
~e: Izvedi ja du{ata moja od ropstvo (Ps. 141, 8), za da se
izraduva na Tvojata neiska`liva svetlina.
Bidi kako car vo svoeto srce, sednat na vozvi{e-
niot prestol na smirenieto, zapovedaj}i $ na smeata: ‘Odi
si’ - i taa si odi, i na slatkiot pla~: ‘Dojdi!’ - i doa|a; i
na teloto, na{iot rob i tiranin: ‘Napravi go toa’ - i go
pravi (Mat. 8, 9).
ôvekot {to se oblekol vo blaèn i blagodaten
pla~ kako vo svadbena riza ja zapoznal duhovnata smea na
du{ata.
101
Postoi li takov monah koj{to seto svoe vreme vo
mona{tvoto go minal tolku pobo`no, {to ni den ni ~as
nitu eden edinstven mig nikoga{ da ne izgubil, tuku ce-
loto vreme Mu go posvetil na Gospoda, iamj}i na um deka
vo ovoj ìvot ne moè dvapati da se doìvee eden ist den?
Blaèn e onoj monah koj{to so o~ite na du{ata e
vo sostojba jasno da gi gleda umstvenite sili (t.e. ange-
lite). No od pad e navistina so~uvan samo monahot koj{to
razmisluvaj}i za smrtta i za grevovite postojano gi oro-
suva svoite obrazi so solzite na telesnite o~i.
Te{ko bi moèl da poveruvam deka prviot stepen
moè da nastapi bez vtoriov. Sum gledal moliteli i drs-
ki prosjaci kako so izvesni duhoviti zborovi vedna{ go
osvojuvaat srceto i na carevite, predizvikuvaj}i ja niv-
nata somilost. A sum gledal i lu|e siroma{ni i bedni vo
dobrodetelta, kako so nekoi, ne duhoviti, no naprotiv so
smireni, nejasni i zbrkani zborovi od dlabo~inata na
o~ajnoto srce, bez sram, uporno ja~at kon nebesniot Car i
so toa kako da Go prisiluvaat na milost Onoj îja priro-
da ne moè da se prisili.
Koj vo du{ata se gordee so svoite solzi i vo sebe
gi osuduva lu|eto {to ne pla~at, li~i na ~ovek koj{to od
carot izmolil oru`je za borba protiv svojot neprijatel,
a go upotrebil protiv samiot sebesi.
Na Boga ne Mu e potrebno nitu On saka, bra}a, ~o-
vekot da pla~e vo bolkata na svoeto srce. Naprotiv, On
saka da se raduvame od qubov kon Nego so du{evna vese-
lost. Odzemi go grevot, pa na tvoite o~i }e im bidat iz-
li{ni solzite na bolkata: koga nema rana ni zavojot ne e
potreben. Kaj Adam pred padot nemalo solzi, kako {to
ve}e nema da gi ima ni posle voskresenieto, koga grevot
}e is~ezne, za{to toga{ }e pobegne i bolkata, i tagata, i
vozdivot.
Kaj nekoi lu|e sum videl pla~, a kaj drugi sum vi-
del da pla~at zatoa {to nemaat pla~: iako vsu{nost go
102
imaat, mislat deka nemaat pla~, i vo ova dobro neznaewe
ostanuvaat bezbedni od prelest. Toa se vsu{nost onie za
koi{to e re~eno: Gospod gi vodi slepite (Ps. 145, 8).
êsto se slu~uva povr{nite lu|e duri i nivnite
solzi da gi ponesat. Zatoa na nekoi tie i ne im se davaat.
Takvite lu|e, grièj}i se da gi zasluàt, samite sebesi si
zadavaat bolka, samite sebesi se osuduvaat i se ma~at so
vozdi{ki, stradawa i du{even jad, so dlaboka taga i à-
lovnost. Iako smetaat deka toa ni malku ne im koristi,
seto toa na eden bezopasen na~in im gi zamenuva solzite.
Ako dobro pogledneme, }e vidime deka demonite
~esto teraat {ega so nas: koga }e se najademe, predizviku-
vaat vo nas umilenie; koga postime, n# pravat zakoraveni.
Tie toa go pravat za izmameni da $ se predademe na majka-
ta na site strasti - obilnata hrana. Zatoa nim ne treba da
im se pokoruvame, tuku da go pravime tokmu sprotivnoto.
Razmisluvaj}i pak za samoto svojstvo na umileni-
eto, jas se ~udam, kako toa pla~ot i t.n. taga sodràt vo
sebe, kako sa}eto i medot - radost i veselba! Na {to n#
pou~uva toa? Na toa deka umilenieto e navistina dar Go-
spodov. Nema toga{ vo du{ata la`livi slasti, bidej}i
Bog skru{enite na tainstven na~in gi te{i vo srceto.
Za da pokaème {to e toa vistinski pla~ i kakva
e polzata od takvoto stradawe, da ~ueme eden za du{ata
mo{ne korisen i trogatelen raskaz.
Be{e ovde eden Stefan koj go saka{e pustinskiot
i bezmolven ìvot i pomina mnogu godini vo mona{ki po-
dvizi, bogato ukrasen so mnogu dobri odliki, a osobeno so
post i so solzi. Toj porano imal kelija na edna padina na
onaa sveta planina
2
na koja{to nekoga{ be{e i Svetiot
bogovidec Ilija . So namera da se posveti na najdejstvi-
telen, najsurov i najstrog podvig na pokajanie, ovoj slaven
~ovek se preseli na edno mesto kade {to obi~no se naselu-
vaa ot{elnicite, a koe se vika{e Sidin, i tamu vo naj-
103
strog i najsurov podvig pomina nekolku godini (bidej}i
mestoto be{e bez sekakva udobnost, sosem nepristapno,
oddale~eno sedumdeset milji od Kastro). Pred krajot na
svojot ìvot starecot se vrati vo svojata kelija na sve-
tiot vrv. Ima{e tamu i dvajca u~enici Palestinci, mnogu
pobo`ni, koi mu ja ~uvaa kelijata dodeka be{e otsuten.
Samo nekolku dena podocna starecot se razbole i od taa
bolest umre. Denta pred da se upokoi toj padna vo ekstaza
i so otvoreni o~i se obyira{e ~as desno ~as levo od poste-
lata. Pa kako nekoj da go ma~i, odvreme navreme govore-
{e pred site {to bea tuka sobrani:
„Da, stvarno, vistina e! No samo zaradi toa kolku
godini postev!”
I povtorno: „Ne, navistina laète! Toa ne go sto-
riv!”
I posle: „Da, navistina e taka, da! No za toa pla-
~ev i im sluèv na bra}ata”.
I u{te: „Ne, seto toa e kleveta!” A ponekoga{ od-
govara{e:
„Da, navistina, da! I {to da re~am na toa - ne
znam! ...No, Bog e milostiv!”
Be{e toa navistina uàsna i stra{na gletka: toa
nevidlivo sudewe na koe{to nema milost. [to e u{te po-
stra{no, go obvinuvaa i za ona {to ne go storil. Lele!
Eden takov bezmolvnik i ot{elnik zboruva{e za nekoi od
svoite grevovi: [to da re~am na toa - ne znam! A pomina
vo mona{tvo okolu ~etirieset godini, ima{e i dar na
solzi! Te{ko mene! Te{ko mene! Kade be{e toga{ glasot
na Ezekil, da im re~e: ‘]e ti sudam za ona {to }e go naj-
dam vo tebe,’ re~e Bog (Ezek. 33, 13)? Ni{to sli~no na toa
toj ne moè{e da kaè. Zo{to? Slava na Ediniot Koj znae!
A nekoi kako pred Gospoda mi raskaùvaa deka Stefan i
leopard hranel so svoite race vo pustinata. I umre vo te-
kot na ova sudewe, a ostana nepoznato kakva be{e odluka-
104
ta, kakov zavr{etokot, kakva presudata i kakov krajot na
toa sudewe... Kako {to vdovicata {to go zagubila maòt
a ima sin edinec edinstvena uteha posle Gospoda ima vo
toj svoj edinec, taka i na du{ata {to zgre{ila $ nema dru-
ga uteha vo ~asot na izlezot od teloto, osven suroviot post
i solzite.
Takvite pokajnici nikoga{ nema da pribegnat kon
ta`ni pesni ili taèwe nad sebesi, za{to taèweto go
sopira pla~ot. Ako so tie sredstva se obiduva{ da go po-
vika{, toj }e pobegne od tebe u{te podaleku. Pla~ot e so
navika vkoreneta bolka vo plamenata du{a.
Kaj mnogumina toj e predvesnik na blaènoto bes-
trastie, koj ja mete i odnapred ja ukrasuva du{ata i gi ots-
tranuva ostatocite od grevot.
Eden iskusen trudbenik na ovaa dobrodetel veli:
„êstopati koga }e po~uvstvuvav deka ne{to me
vle~e na gordost, ili na gnev, ili na pretovarawe na sto-
makot, pomislata na pla~ot odnatre me opomenuva{e i mi
vele{e: ‘Ne bidi sueten, inaku }e te napu{tam!’ Sli~no i
vo vrska so drugite strasti. A jas $ govorev: ‘Nikoga{
nema da ti bidam neposlu{en, dodeka ne me dovede{ pred
Hrista!’”
Vo dlabo~inata na pla~ot se nao|a uteha, i ~isto-
to srce prima prosvetluvawe. A prosvetluvaweto e neis-
ka`livo dejstvo Bo`jo, {to se soznava nesoznajno i se
gleda nevidlivo. Utehata e osveùvawe na bolnata du{a,
koja kako male~ko dete vo isto vreme pla~e i po~nuva ve-
dro da se nasmevnuva. Taa e poddr{ka i obnovuvawe na du-
{ata {to potonala vo taga i na ~udesen na~in solzite na
bolkata gi pretvara vo solzi na radost.
Solzite nastanati pri pomislata na smrtta ra|aat
strav. Koga toj strav }e rodi nade` (vo Boga), zablesnuva
radosta. A koga radosta koja{to ne prestanuva }e dojde do
vrvot, toga{ niknuva cvetot na svetata qubov.
105
So rakata na smirenieto odbivaj ja od sebe rados-
ta kako da si nedostoen3
za nea, za izlaàn da ne primi{
volk namesto pastir .
Nemoj da te`nee{ po sozercanie. Podobro toa sa-
moto da ti prijde, privle~eno od ubavinata na tvoeto smi-
renie, ta da te pregrne i da se soedini so tebe vo pre~ist
brak zanavek.
Od samiot po~etok koga maloto detence }e go za-
poznae svojot tatko, toa celoto se ispolnuva so radost. A
koga ovoj na izvesno vreme namerno }e si otide, pa povtor-
no se vrati, deteto se ispolnuva i so radost i so taga: so
radost, zatoa {to go gleda tatkoto po kogo kopneelo, a so
taga, zatoa {to tolku vreme ne moèlo da go vidi dragiot
tatkovski lik. Majkata isto taka se sokriva ponekoga{ od
deteto, i vesela e koga gleda deka nataèno ja bara: taka
go naviknuva da bide postojano kraj nea i ja razviva nego-
vata qubov kon sebe. Koj ima u{i da slu{a, neka ~ue, veli
Gospod (Luka 14, 35; Mat. 13, 9).
Onoj {to e osuden na smrt ne razmisluva ve}e za
uredenosta na teatarot. Taka i onoj {to navistina pla~e
pove}e ne obrnuva vnimanie ni na setilnite uìvawa, ni-
tu na slavata, nitu na gnevot i lutinata.
Pla~ot e bolka vkoreneta vo du{ata {to se kae, vo
du{ata koja{to sekojdnevno dodava bolka na bolka kako
èna {to ra|a vo maki.
Praveden i svet e Gospod: na onie {to ìveat ra-
zumno vo bezmolvie On im daruva umilenie; na onie {to
razumno sluàt vo zaednica im daruva sekojdnevna radost.
A koj ne odi ni po edniot ni po drugiot pat kako {to tre-
ba, toj se prostil od pla~ot.
Izbrkaj go pesot koj{to ti doa|a vo momentite na
najdlabok pla~ i ti veli deka Bog e nemilosrden i bes-
~uvstvitelen. Za{to ako dobro pogledne{, }e vidi{ deka
istiot toj pes pred da padneme vo grev ni zboruva deka Bog
106
e ~ovekoqubiv, soàlliv i milostiv.
Ve`bata ja ra|a navikata; navikata se pretvora vo
~uvstvo; a ona {to se pravi od ~uvstvo te{ko moè da se
izgubi. Kolku golemi podvizi i da pravime nie vo svojot
ìvot, ako nemame i ~uvstvitelno srce, site tie podvizi
se la`ni i blutkavi. Za{to onie koi posle mieweto, taka
da kaàm, povtorno se izvalkale, navistina treba da gi
o~is-tat svoite race preku silen plamen na srceto i so
elejot Bo`ji. Sum ja videl kaj nekoi lu|e krajnata granica
na pla-~ot, za{to na usnite isfrlaa krv od bolnoto i
raneto sr-ce. Gledaj}i go toa se potsetiv na onoj {to re~e:
Poparen sum kako treva i se isu{i srceto moe (Ps. 101, 5).
Solzite na stravot samite vo sebe sodràt trepet
i vnimanie. A solzite na qubovta, pred sovr{enata qu-
bov, kaj nekoi izgleda lesno is~eznuvaat, dokolku samo
onoj golem ogan na koj{to treba postojano da se se}avame
ne go zapali srceto vo migot koga treba da se dejstvuva. I
~udno e toa kako ona {to pomalku vredi vo svoe vreme se
pokaùva pocvrsto.
Ima ve{testva {to gi presu{uvaat izvorite na
na{ite solzi, a ima i drugi ve{testva {to proizveduvaat
vo nas mil i gadinki. Blagodarenie na prvite Lot op{te-
{e bezzakono so svoite 4 }erki; blagodarenie na vtorite
|avolot padna od neboto .
Golema e zlobata na na{ite neprijateli, koi od
majkata na dobrodetelta pravat majka na zloto, i sredst-
vata za dostignuvawe na smirenieto gi pretvoraat vo iz-
vor na gordost. êsto i samoto mesto kade {to ìveeme i
negoviot nadvore{en izgled go povikuva na{iot um na
umilenie. Moèbi
5
kako dokaz moè da ni posluì 6pri-
merot na Isus , Ilija i Jovan, koi nasamo se molea . No
sum videl kako i kaj onie {to ìveat po gradovite vo ta-
mo{niot mete` ~esto im naviraat solzi na o~ite, za da
pomislime deka gradskata vreva ne moè da ni na{teti,
107
pa da mu se pribliìme na svetot. A toa e i celta na lu-
kavite demoni.
êstopati eden zbor bil dovolen za da zapre pla-
~ot. No ~udo bi bilo koga eden zbor isto taka bi ni go
vra}al pla~ot.
Nema da bideme obvineti, bra}a, nema da bideme
vo ~asot na smrtta obvineti zatoa {to ne sme pravele ~u-
da, ili za{to ne sme se bavele so teologija, ili zatoa {to
ne sme stanale sozercateli - no sekako }e morame da odgo-
varame pred Boga zatoa {to ne pla~evme bez prestan.
Sedmo skalilo:
onoj {to se udostoil da go dostigne
i mene neka mi pomogne. Za{to nemu samiot
ve}e mu e dadena pomo{. Na sedmiot stepen
od takviot se izmieni site ne~istotii od ovoj svet.
108
SLOVO OSMO:
ZA NEGNEVLIVOSTA I KROTOSTA
Kako {to vodata koga malku po malku se istura vrz

ognot sosem go gasi plamenot taka i solzata na vistin-
skiot pla~ go gasi sekoj plamen na gnevot i izbuvlivosta.
Zatoa sega i preo|ame na negnevlivosta po logi~en red.
Negnevlivosta e kopne` po poniùvawa, isto ona-
ka nenasiten kako {to kaj suetnite lu|e e nenasitno te-
`neeweto kon pofalbite. Negnevlivosta e poraz na pri-
rodata, {to se izrazuva vo ne~uvstvitelnosta za navredi,
ne~uvstvitelnost {to proizleguva od golemi podvizi i
izobilna pot.
Krotosta e nepodvi`na sostojba na du{ata koja-
{to ne se menuva, bez razlika dali trpi poniùvawa ili
slu{a pofalbi.
Po~etok na negnevlivosta e mol~eweto na usnite
koga srceto e vozbudeno. Sredina e mol~ewe na mislite
pri suptilna voznemirenost na du{ata. A vrv, nepokole-
bliviot mir i pokraj toa {to duvaat ne~isti vetrovi.
Gnevot e izraz na potajna omraza, t.e. zlopamtewe.
Gnevot e èlba da mu se slu~i zlo na onoj {to n# razgne-
vil. Izbuvlivosta e zapaluvawe na srceto vo nevreme.
Ogor~enosta e neprijatno ~uvstvo {to se gnezdi vo du{a-
ta. Gnevot e promenliva sostojba i grdotija na du{ata.
Kako {to temninata is~eznuva koga }e zableska
svetlinata taka i mirisot na smirenieto ja potisnuva se-
koja gor~ina i jarost. Nekoi lu|e, skloni kon gnev, ne se
griàt za le~eweto i iskorenuvaweto na ovaa strast; tie
bednici ne mislat na ona {to e re~eno: Teìnata na ja-
rosta negova go soboruva (Sir. 1, 22).
Brzoto dvièwe na eden vodeni~ki kamen moè da
go sotre i uni{ti ìtoto na du{ata za samo eden mig i
plodot na dotoga{niot podvig vo pogolema mera otkolku
109
plodot na dotoga{niot podvig vo pogolema mera otkolku
sporoto dvièwe na drug vo tekot na celiot den. Zatoa i
treba dobro da vnimavame. Ponekoga{ plamenot odedna{
raspalen so silen vetar ja izgoruva i upropastuva nivata
na srceto pove}e otkolku ognot {to gori dolgo.
Prijateli, ni ova ne bi smeele da go zaboravime:
lukavite demoni nekoga{ vo momentite na gnev brzo si
zaminuvaat od nas, za da prestaneme da vodime smetka za go-
lemite strasti kako da se mali, ta na{ata bolest na kra-
jot da stane neizle~liva.
Kako {to tvrdiot i neramen kamen koga se trie i
udira od drugi kamewa gi gubi negovite neramnini, site
negovi nepravilni i grubi oblici, taka i du{ata izbuv-
liva i gruba, op{tej}i i ìveej}i so drugi, isto taka gru-
bi lu|e, postignuva edno od dvete: ili so trpenie }e si ja
izle~i bolesta ili }e se povle~e i taka na siguren na~in
}e ja spoznae svojata nemo}, koja{to kako vo ogledalo }e
mu se pokaè na takviot vo negovoto malodu{no begstvo.
Gnevliviot ~ovek e dobrovolen epilepti~ar komu
{to toa mu preo|a vo navika, a ovaa toga{ i protiv nego-
vata volja go rastrgnuva i ugnetuva.
Ni{to ne e tolku nedoli~no za onie {to se kaat
kako gnevlivata vozbudenost, za{to preobrazbata bara go-
lemo smirenie, a gnevlivosta e znak za golema gordost.
Poznati ni se mo{ne mnogubrojnite i lo{i posle-
dici na gnevot. Me|utoa, samo edna, nenamerna posledica
od nego, iako na posreden na~in, moè da ni bide i od
polza.
Poznavav lu|e {to vo nastap na obzemenost od ja-
rost se oslobodija od damne{noto zlopamtewe {to se kri-
elo vo niv, pa taka so pomo{ na ovaa strast se izbavija od
onaa, dobivaj}i od onoj {to gi navredil izvinuvawe ili
objasnuvawe za ona {to gi ma~elo dolgo vreme. Sum gledal
i takvi lu|e koi{to prividno trpea, no nerazumno, pod
110
pla{tot na mol~eweto vo sebe krieja zlopamtewe. I doj-
dov do zaklu~ok deka takvite lu|e se pobedni od ludacite,
za{to belinata na gulabot ja prekrivaa kako so nekoja cr-
nina.
Treba da $ obrneme golemo vnimanie na ovaa zmija,
zatoa {to nejze, kako i na zmijata na telesnite èlbi, $
pomaga samata priroda. Sum gledal i lu|e {to bi se raz-
gnevile i vo svojata ogor~enost bi odbile da jadat i so ta-
kvoto besmisleno vozdrànie dodavaa otrov na otrov. A
sum gledal i drugi lu|e koi{to svojot gnev go koristea
kako zgoden povod za prejaduvawe, pa taka od jama pa|aa vo
bezdna. No i drugi, pametni lu|e sum gledal, koi{to kako
dobri lekari gi bea zdruìle dvete krajnosti, ta od ume-
renoto neguvawe na teloto imaa najgolema polza.
Koga e umereno, peeweto nekoga{ odli~no go stiv-
nuva gnevot. A ponekoga{, koga e neumereno i nepravovre-
meno, mu pogoduva na slastoqubieto. Ova sredstvo }e ni
koristi samo ako vodime smetka za samiot moment.
Nao|aj}i se po nekakva rabota vo blizina na keli-
jata na nekoi lu|e {to se bea posvetile na tihuvawe, slu{-
nav kako od ogor~enost i bes sami se karaa vo svojata ke-
lija kako erebici vo kafez, i kako na svoite navreduva~i
se nafrlaa kako da se prisutni. Niv blago gi posovetuvav
da ne ìveat osameno, za od lu|e da ne se pretvorat vo de-
moni. Sum gledal pak i lu|e sladostrastni i so lakomo
srce, koi{to me|utoa bea krotki i qubezni, bratoqubi-
vi i qubiteli na ubavinata. Niv gi nagovarav da se od-
dadat na bezmolven ìvot, kako lekar protiv saldostras-
tieto i lakomosta, za na najàlen na~in da ne se pretvo-
rat od slovesni bitija vo beslovesni ìvotni. A bidej}i
nekoi od niv ta`no mi govorea deka se mnogu podlo`ni i
na ednoto i na drugoto, napolno im zabraniv da ìveat
spored svojata volja, a na nivnite duhovnici prijatelski
im sovetuvav odvreme navreme da im dozvolat da vodat
111
ovoj ili onoj na~in na ìvot, pokoruvaj}i mu se sepak na
glavniot nastojatel vo s#.
Slastoqubiviot so telesnite zadovolstva si {te-
ti edinstveno samiot sebesi i moèbi u{te na eden svoj
drugar. A gnevliviot, kako volk, ~esto go voznemiruva i
celoto stado i mnogu smireni du{i gi uniùva i navredu-
va. Opasno e da im vnu{ime skrb na{ite o~i so jarosta od
srceto, kako {to e kaàno: Od skrb mi se pomra~i okoto
moe (Ps. 6, 8). U{te pote{ko e ako so zborovi se izrazuva
nemirot na du{ata. A koga toa se pravi i so racete, toga{
toa e ve}e napolno sprotivno na mona{kiot, toj angelski
i Boèstven ìvot.
Ako saka{, pa duri i si re{il da mu ja izvadi{ ra-
skata od okoto na drugiot, nemoj namesto lekarski instru-
ment da upotrebi{ greda. Greda, toa e teòk zbor ili ne-
doli~na postapka, a lekarski instrument - toa e blaga po-
uka i prijatelsko prekoruvawe. Ukori, veli apostolot,
predupredi, zamoli (2 Timotej 4, 2), a ne „tepaj”! A ako i toa
bide potrebno, toga{ retko, pa i toga{ ne so svoja raka!
Da obrneme vnimanie, pa }e vidime deka pogole-
miot broj gnevlivi lu|e rado se uve`buvaat vo bdeeweto,
postot i bezmolvieto. Celta na demonot e pod vid na pla~
i pokajanie da im podmetne ne{ta {to ja pothranuvaat niv-
nata strast.
Ako eden volk, kako {to rekovme, e vo sostojba da
go voznemiri celoto stado, toga{ bez somnenie i eden mo-
{ne mudar brat (so pomo{ na angelite) kako dobra me{-
nica ispolneta so maslo
1
moè da gi stivne branovite i da
go uspokoi korabot . I kolku {to te{ka osuda zasluùva
prviot tolku golema nagrada od Boga zasluùva ovoj vto-
riot, sluèj}i im na site za primer.
Prviot stepen na blaènata trpelivost e vo toa
poniùvaweto da se podnese, makar i so bolka i gor~ina
vo du{ata. Sredina e da se bide vo takvi okolnosti bez ta-
112
ga. A kraj (ako voop{to ima kraj), navredata da se smeta za
pofalba. Prviot neka se raduva, vtoriot neka bide sre-
}en, a tretiot neka se veseli blaèn vo Gospoda!
Zabeleàv kaj nekoi gnevlivi lu|e edna ta`na po-
java koja{to nastanuva kaj niv kako posledica na potajna
gordost: otkako ve}e edna{ se razgnevile, tie u{te edna{
pa|aat vo jarost zaradi svojot poraz. Se zaprepastiv gle-
daj}i kako padovite se nadovrzuvaat eden na drug. I ne mo-
èv bez soàluvawe da gledam kako tie samite sebesi so
grev si se odmazduvaat za grevot. Uàsnat nad golemoto
lukavstvo na demonite za malku ne po~nav da o~ajuvam za
svojata ve~na sudbina.
Ako nekoj po~uvstvuva deka gordosta i izbuvli-
vosta, zlobata i licemerieto lesno go pobeduvaat, pa re-
{i da go isuka nad niv me~ot na krotosta i trpenieto, ne-
ka stapi vo eden op{teìtelen manastir, kako vo rabo-
tilnica na spasenieto, ako voop{to saka celosno da se iz-
bavi od ovie strasti; za tamu, podloèn na ugnetuvawe i
draznewe od strana na bra}ata, i duhovno, a ponekoga{ i
telesno bien i tormozen, gazen i izma~uvan, da ja o~isti ri-
zata na svojata du{a od ne~istotijata. A deka maltretira-
weto vsu{nost e miewe na du{evnite strasti, neka te uve-
ri i edna narodna izreka. Ima lu|e vo svetot, koi koga ne-
komu }e frlat navreda v lice, obi~no falej}i se pred dru-
gite velat: „Dobro go izribav!” A vsu{nost i taka e.
Edna rabota e negnevlivosta kaj po~etnikot, koja-
{to proizleguva od pla~ot, a druga e potpolnoto spokojs-
tvo kaj sovr{enite. Kaj prvite gnevot e vrzan so solzite
kako so nekoja uzda; kaj vtorite umrtven e so bestrastieto
kako zmija so me~.
Vidov trojca monasi koi{to istovremeno pretr-
pea navreda od ist vid. Prviot se navredi, no mol~e{e.
Vtoriot se zaraduva za sebe, a se naàli za onoj {to mu ja
nanese navredata. A tretiot, zamisluvaj}i si kakva {teta
113
bli`niot si nanese sebesi na toj na~in, zaplaka so vreli
solzi. Taka zaedno moèa da se vidat podvi`nikot na stra-
vot, podvi`nikot na nagradata i onoj qubovta.
Kako {to telesnata treska, sama po sebe sekoga{
ista, ima mnogu a ne samo eden izvor za svojot nastanok
taka plamteweto i pojavata na gnevot i na ostanatite na{i
strasti imaat mnogubrojni i razli~ni pri~ini. Zatoa ne
e ni mo`no protiv ovie strasti da se odredi eden i ist
lek. A vakov sovet davam najmnogu so cel sekoj bolen so so-
odvetno ispituvawe da si pronajde prikladno sredstvo za
negovoto lekuvawe. Prv uslov na le~eweto e da se doznae
pri~initelot na bolesta, za koga }e bide pronajdena pri-
~inata da moè da se primeni i soodveten lek od Promis-
lata Bo`ja i od duhovnite lekari.
Vlezete, kako vo slika, vie {to sakate vo Gospoda
zaedno so nas da u~estvuvate vo ova duhovno sudewe, pa na
izvesen, se razbira, nedovolno jasen na~in }e gi ispitame
spomnatite strasti i nivnite pri~initeli.
I taka, gnevot kako nekoj tiranin neka bide oko-
van so krotost, pa tol~en so trpenieto i vle~en od sveta-
ta qubov na ovoj sud na razumot, neka bide podloèn na so-
slu{uvawe.
„Kaì ni go, luda i ne~esna strast, imeto na onoj
{to te sozdal i imeto na tvojot roditel, a isto taka i
imiwata na tvoite pogani sinovi i }erki. Ne samo toa tu-
ku nazna~i gi i onie {to se borat protiv tebe i {to te
ubivaat.”
A gnevot, odgovaraj}i ni, re~e:
„Imam mnogu majki i tatko ne mi e eden. Majki mi
se: suetata, srebroqubieto, stomakougoduvaweto, a pone-
koga{ i bludot. Mojot tatko se vika gordost. A moite }er-
ki: zlopamtlivost, omraza, neprijatelstvo, samoopravdu-
vawe. Protivnici, koi{to sega me dràt okovan, mi se
dobrodetelite sprotivni na ovie strasti: negnevlivosta
114
i krotosta. Mojot potaen neprijatel se vika: smirenie. A
~ie dete e toa, pra{ajte go vo zgodna prilika nego samoto”.
Na osmiot stepen
leì venecot na negnevlivosta.
No onoj koj{to go nosi vo svojata priroda
moèbi i nema nieden drug.
A onoj {to go steknal so svoja pot, bez somnenie
voedno gi pobedil site osum strasti.
115
SLOVO DEVETTO:
ZA ZLOPAMTLIVOSTA
Site dobrodeteli li~at na Jakovovata lestvica, a

gre{nite strasti na okovite {to spadnaa od Petar, vr-
hovniot apostol. Za{to Svetite dobrodeteli, povrzani
edna so druga, go voznesuvaat na neboto onoj koj{to na ne-
boto saka da dospee, a strastite, potisnuvaj}i se edna so dru-
ga, site zaedno vle~at vo propast. Zatoa i veli nerazum-
niot gnev deka zlopamtlivosta e edno od negovite rodeni
deca. Zaradi toa, za{to eve ovde $ e mestoto, i }e zboru-
vame za nea.
Zlopamtlivosta e posledica na gnevot, taa e ~uvar
na grevovite, omraza kon pravednosta, propast za dobrode-
telite, 1otrov za du{ata, crv na umot, posramuvawe na mo-
litvata , presekuvawe na moleweto, otu|uvawe na qubov-
ta, trn zaboden vo du{ata, neprijatno ~uvstvo vo koe se
uìva so gor~liva naslada, grev koj{to ne prestanuva, ve~-
no buden prestap na zakonot Bo`ji, trajna zloba. Ovaa mra-
~na i odvratna strast, strasta na zlopamtlivosta, e edna
od onie strasti {to se posledica na drugi, a koi{to sa-
mite od svoja strana ne predizvikuvaat (ili moèbi sepak
predizvikuvaat) niedna druga strast. Zatoa i nemame name-
ra mnogu da zboruvame za nea.
Onoj {to go sovladal gnevot ja uni{til i zlo-
pamtlivosta: dodeka e ìv tatkoto se ra|aat i decata.
Na onoj {to steknal qubov mu stanalo tu|o da se
gnevi; a onoj koj{to vo sebe neguva neprijatelski ~uvstva,
si zadava sebesi nepotrebni maki.
Trpezata bez vozdr`livost $ e majka na drskosta, i
preku vrati~eto na qubovta se protnuva stomakougodieto.
Sum videl kako omrazata raskinuva dolgotrajna vrs-
ka na blud, i kako toga{ zlopamtlivosta ne im dopu{ta po-
vtorno da se zdruàt. ûdna rabota: demonot izgonuva de-
116
mon! (A moèbi toa i ne e delo na demonot, tuku na Bo`-
jata Promisla?)
Na mo{ne dale~nata od cvrstata i vistinska qu-
bov zlopamtlivost lesno $ se pribliùva bludot, i toa tol-
ku nezabele`livo,
2
kako {to nekoga{ otkrivame vo{ki
kaj gulabite .
Ako ve}e saka{ da bide{ zlopamtliv, bidi takov

kon demonite. I ako saka{ da mu bide{ nekomu neprija-
tel, bidi mu neprijatel na teloto, i toa vo sekoj pogled.
Teloto e neblagodaren i neiskren prijatel: {to pove}e
mu se ugoduva tolku pove}e zlo ni nanesuva.
Zlopamtlivosta se pretstavuva sebesi kako u~i-
tel na Svetoto Pismo: zborovite na Svetiot Duh gi tol-
kuva na svoj na~in. Neka ja posrami Isusovata molitva:
nea ne moème da ja izgovarame dodeka sme zopamtlivi.
Koga ni posle golemi podvizi ne si vo sostojba do-
kraj da go iskorni{ od srceto ovoj kolec, izvini mu se na
neprijatelot, makar samo na zborovi, za posramen od svoe-
to dolgotrajno licemerstvo pred nego i ma~en od sovesta
kako so ogan, da moè{ sovr{eno da go zasaka{.
Deka potpolno si se izbavil od ovaa gnile` }e do-
znae{ ne po toa {to si se pomolil za onoj {to te navre-
dil, nitu koga za zloto }e mu vrati{ so dobro ili ako go
povika{ kaj sebe na trpeza, tuku koga na vesta deka pretr-
pel nekoja telesna ili du{evna nezgoda }e zapla~e{ kako
za samiot sebesi.
Zlopamtliviot tihuvatel e zmija sokriena vo svo-
jata dupka, polna so smrtonosen otrov.
Se}avaweto na Isusovite stradawa ja le~i zlopam-
tlivosta, koja pred Negovata trpelivost se izloùva na
golem sram.
Vo drvoto {to e odnatre trulo se sozdavaat crvi.
A vo onie {to se samo prividno krotki i bezmolvni se
krie traen gnev.
117
Onoj {to go izgonuva gnevot od sebe, nao|a pro{-
ka. A onoj {to se prilepuva za nego, se li{uva od milosr-
dieto Bo`jo. Za da zasluàt prostuvawe na grevovite, ne-
koi se predadoa sebesi na naporni podvizi. No ~ovekot
{to ne pamti zlo pred niv stignuva na celta: Prostete
za toa malku {to vi se dol`ni lu|eto i }e vi se prosti va-
{iot ogromen dolg pred Boga (Luka 6, 37).
Nezlopamtlivosta e znak na vistinsko pokajanie.
A onoj {to vo svoeto srce e zlopamtliv i misli deka se
kae, li~i na ~ovek na kogo{to vo son mu se pri~inuva deka
tr~a.
Sum gledal zlopamtlivi {to im sovetuvaa na dru-
gi da ne pamtat zlo i koi{to zasrameni od sopstvenite
zborovi i samite se oslobodija od strasta.
Nikoj neka ne misli deka ovaa mra~na strast e bez-
na~ajna. Taa ~esto se vovlekuva i vo srcata na duhovnite
lu|e.
Devetto skalilo:
onoj {to go dostignal,
smelo neka bara od Spasitelot Isus
otpu{tawe na grevovite.
118
SLOVO DESETTO:
ZA OZBORUVAWETO
Nikoj pameten, mislam, nema da ospori deka omra-

zata i zlopamtlivosta go ra|aat ozboruvaweto. Zatoa vo
svoeto izlagawe i go postavuvam na ova mesto, vedna{ zad
negovite roditeli.
Ozboruvaweto e ro`ba na omrazata. Toa e suptil-
na a krupna bolest, skri{na i podmolna pijavica {to ja
cica i raslabuva krvta na qubovta. Ozboruvaweto e lice-
merstvo na qubovta, pri~initel na oskvernuvawe i opto-
varuvawe na sovesta, uni{tuvawe na ~istotata.
Kako {to nekoi devojki gre{at javno i besramno,
a drugi potajno i sramej}i se pravat i polo{i raboti od
prvite, ne{to sli~no moè da se zabeleì i kaj sramnite
strasti. Mnogubrojni se tajno, odnatre rasipanite devoj-
ki: licemerieto, lukavstvoto, gre{nata taga, zlopamtli-
vosta, ozboruvaweto vo srceto. Vidlivo tie pretstavuvaat
edno, a vnatre gledaat na drugo.
Koga vo edna prilika gi ~uv nekoi lu|e kako ozbo-
ruvaat, im se zakaniv. Vr{itelite na ova zlo vo svoja od-
brana naveduvaa deka toa go pravat od qubov i grià za
nivniot predmet na ozboruvawe. A jas im rekov: Onoj {to
tajno go kleveti bli`niot svoj, toj go izgoniv (Ps. 100, 5).
Ako navistina go saka{ bli`niot taka kako {to veli{,
pomoli se tajno, a ne da go ismeva{ ~ovekot. Toa e na~inot
{to Mu e ugoden na Gospoda. A i ova neka ne ti ostane
nepoznato, pa }e se ~uva{ da ne gi osuduva{ lu|eto {to se
sopnale: dodeka Juda bil u~enik Hristov razbojnikot im
pripa|al na ubijcite; i ~udo kako vo eden mig se slu~ila
onakva promena!...
Koj saka da go pobedi duhot na ozboruvaweto neka
mu ja pripi{uva vinata ne na onoj {to padnal, tuku na de-
monot {to go turnal. Za{to nikoj ne saka tolku namerno
119
da gre{i protiv Boga, iako nikoj od nas ne gre{i prinud-
no.
Poznavav eden ~ovek koj{to javno zgre{i, a tajno
se pokaja. I onoj {to go osudiv kako bludnik, pred Boga
be{e ve}e nevin, otkako so svoeto iskreno obra}awe Go
smilostivi.
Nikoga{ nemoj da se stesnuva{ pred onoj {to vo
tvoe prisustvo go ozboruva bli`niot, no duri i re~i:
„Stoj, brate! Jas sekoj den pa|am vo pote{ki gre-
vovi, pa kako moàm da go osudam?”
Taka so eden zamav }e izvr{i{ dve dobra: so eden
lek }e se izle~i{ i sebesi i bli`niot.
Toa e eden od najkusite pati{ta da se dobie pro{-
ka za grevovite: neosuduvaweto. Ne sudete za da ne vi bide
sudeno (Luka 6, 37). Kako {to ognot $ se protivi na vodata
taka i osuduvaweto mu e tu|o na onoj {to saka da se pokae.
I koga bi videl kako nekoj gre{i duri i na umi-
rawe, ni toga{ ne go osuduvaj: sudot Bo`ji na lu|eto ne im
e poznat. Nekoi javno vr{ea golemi grevovi, no u{te po-
golemi dobrodeteli vr{ea tajno; i onie {to tolku gi is-
mevaa se izlaàa, za{to od ~adot ne go vidoa sonceto.
ûjte me, ~ujte, site vie {to strogo im sudite na
tu|ite dela: ako e to~no (a to~no e) deka so kakov sud su-
dite so takov i }e vi se sudi (Mat. 7, 2), toga{ sekako }e
padneme tokmu vo onie telesni ili du{evni grevovi za
koi{to go obvinuvame bli`niot.
Strogite i gri`livi sudii na grevovite na svoite
bli`ni boleduvaat od ovaa strast zatoa {to nemaat sovr-
{eno i trajno se}avawe ili grià za svoite sopstveni
grevovi. Bidej}i onoj {to to~no, bez pokrivaloto na sa-
moqubieto, gi gleda svoite zli dela, za ni{to drugo od
zemnite raboti ve}e ne se griì, mislej}i na toa deka ni
za sopstveniot pla~ nema da ima dovolno vreme, makar da
ìvee i sto godini, pa makar koga bi videl i deka od nego-
120
vite o~i protekuva cela reka solzi, golema kako Jordan.
Go ispituvav pla~ot i ne najdov vo nego ni traga od
ozboruvawe i osuduvawe.
Demonite n# nagovaraat ili da gre{ime ili ako
ne gre{ime da gi osuduvame onie {to gre{at, za taka ubij-
cite so pomo{ na vtoroto da go izvalkaat prvoto.
Znaj deka zlopamtlivite i zlobni lu|e se prepoz-
navaat i po toa {to tie, obzemeni od duhot na omrazata,
lesno i so uìvawe gi uniùvaat u~ewata, dejnostite i
dobrodetelite na bli`niot. Poznavav nekoi lu|e koi{to
tajno i skrieno od svetot vr{ea najte{ki grevovi; a sme-
taj}i se sebesi za ~isti, te{ko gi napa|aa onie koi{to
javno pa|aat vo lesni grevovi.
Da sudi{ zna~i besramno da si go prisvojuva{ pra-
voto Bo`jo, a da osuduva{ zna~i da si ja upropastuva{ du-
{ata. Kako {to nadmenosta moè i bez drugite strasti da
go upropasti ~ovekot taka i sudeweto samo po sebe moè
sovr{eno da n# upropasti. Onoj farisej be{e osuden to-
kmu zaradi ova (Luka 18, 10).
Dobriot gradinar bere samo zreli jagotki, a ne-
zreli ne bere. Pametniot i rasudliv um gi zabeleùva
samo dobrodetelite i zboruva samo za niv. A bezumniot
~ovek pronao|a samo nedostatoci i vina. Za nego e re~eno:
Go ispitaa bezzakonieto, pa is~eznaa tie {to ja istra-
ìja istragata (Ps. 63, 7).
Ne osuduvaj ni toga{ koga so svoi o~i }e vidi{
deka nekoj gre{i: i o~ite ~esto se laàt.
Desetto skalilo.
Onoj {to go sovladal, stanal trudbenik
na qubovta ili na pla~ot.
121
SLOVO EDINAESETTO:
ZA MNOGUGOVORLIVOSTA
I ZA MOLÊWETO
Vo prethodnite redovi ukaàvme nakuso na toa kol-

ku opasno i {tetno e da se sudi, podobro re~eno - da se
bide suden i osuden od svojot sopstven jazik. A toa se slu-
~uva i so lu|e koi{to naizgled se duhovni. Zatoa sega e na
red da se premine na ispituvawe na pri~inite i na vrata-
ta preku koja{to ovoj porok vleguva vo nas, ili poto~no -
preku koja{to toj izleguva od nas.
Mnoguzborlivosta e prestol na suetata, na koj{to
taa rado se pojavuva vo celiot svoj blesok. Mnoguzborli-
vosta e znak za neznaewe, porta na ozboruvaweto, rakovo-
ditel na {ega~eweto, sluga na lagata, razre{uvawe na smi-
renieto, dovikuva~ na uninieto, prethodnik na sonot, ra-
seanost na mislite, zaguba na pretpazlivosta, ladewe na
toplinata, pomra~uvawe na molitvata.
Razumnoto mol~ewe e majka na molitvata, oslobo-
duvawe od ropstvoto, ~uvawe na ognot, ~uvar na pomisli-
te, izvidnica za neprijatelot, ìveali{te na pla~ot, pri-
jatel na solzite, trudbenik na se}avaweto na smrtta, iko-
nopisec na makite, obzemenost so pretstavata za posled-
niot sud, pomo{nik na spasonosnata poti{tenost, nepri-
jatel na drskosta, sopatnik na bezmolvieto, protivnik na
te`neeweto da pou~uva drugi, umnoùvawe na znaeweto,
tvorec na videnija, nezabeleàno napreduvawe, skrieno is-
ka~uvawe.
Onoj {to gi spoznal svoite grevovi zagospodaril
i so svojot jazik. A onoj {to zboruva mnogu, u{te ne se po-
znava sebesi taka kako {to bi trebalo da se poznava.
Prijatelot na mol~eweto se pribliùva kon Boga
i razgovaraj}i so Nego tajno, biva od Nego ozaren.
Isusovoto mol~ewe go posrami Pilat (Mat. 27, 14),
a mol~eweto na pobo`niot ~ovek ja uni{tuva suetata. Ot-
122
kako prozbore, Petar pla~e{e gorko (Mat. 26, 75), za{to
zaboravi na onoj koj rekol: Rekov, }e vnimavam na pati{-
tata svoi, da ne zgre{am so jazikot svoj (Ps. 38, 1) i na
onoj drugiot {to kaà: Podobro e na zemjata da padne{
od viso~ina, otkolku od jazikot (Sir. 20, 18).
No jas ne sakam da pi{uvam za toa mnogu, iako lu-
kavstvata na strastite me pobuduvaat na toa.
Vpro~em, vo edna prilika slu{nav interesni ne-
{ta od eden ~ovek {to razgovara{e so mene za mol~ali-
vosta. Toj mi re~e deka mnogugovorlivosta, op{to zemeno,
se ra|a od koj bilo od slednite pri~initeli: ili od eden
lo{ i razuzdan ìvot i navika (za{to jazikot kako pri-
roden organ na teloto po navika go bara ona na {to se na-
u~il); ili pak, kaj podvi`nicite naj~esto od sueta, a po-
nekoga{ i od lakomost. Zatoa ~estopati mnogumina {to
go zauzduvaat stomakot so nekoja sila i so slabost, zaedno
so nego gi zauzduvaat i jazikot i mnogugovorlivosta.
Koj misli na smrtta go otsekol zboruvaweto. I
onoj {to steknal du{even pla~, bega od mnogugovorlivos-
ta kako od ogan.
Onoj {to go zasakal tihuvaweto, ja zatvoril us-
tata. A onoj {to saka da skita, od negovata kelija go izgo-
nuva strasta.
Koj go po~uvstvuval mirisot na vi{niot ogan gi
odbegnuva sobirite na lu|eto isto kako {to p~elite be-
gaat od ~adot. Za{to kako {to ~adot ja izgonuva p~elata
taka i ovoj ne trpi golem sobir na lu|e. Malkumina se onie
{to moàt da ja zaprat vodata bez brana. U{te pomalu-
brojni se onie {to moàt da gi skrotat nevozdr`livite
usni.
Onoj {to stasal do

edinasesettiot stepen,
so eden zamav otsekol mnogu zla.
123
SLOVO DVANAESETTO:
ZA LAGATA
@elezoto i kamenot proizveduvaat ogan. A mnogu-

govorlivosta i {egata ja proizveduvaat lagata.
Lagata e is~eznuvawe na qubovta. Krivokletstvo-
to e odrekuvawe na Boga.
Nieden pameten ~ovek ne bi trebalo da misli deka
lagata e mal grev, za{to nema grev protiv kogo{to Pre-
svetiot Duh bi izrekol tolku stra{na presuda kako pro-
tiv lagata. [tom Bog }e gi pogubi site {to govorat laga,
kako {to veli David (Ps. 5, 7), {to li zasluùvaat toga{
tie {to lagata ja spojuvaat so zakletva?
Sum gledal lu|e {to se falat so svojata laga i so
duhovitost i {uplivi lagi predizvikuvaat smea, pa kaj
slu{atelite àlno go iskorenuvaat pla~ot.
Koga demonite }e vidat deka od samiot po~etok se
obiduvame slu{aweto na nepristojnite razgovori da go
odbegneme kako nekakva zarazna bolest, toga{ se obidu-
vaat da n# izmamat so pomo{ na dve pomisli: ‘Ne navredu-
vaj go govornikot’, ni {epotat; ili: ‘Ne se pokaùvaj po-
poboèn od ostanatite’. Otskokni, ne dvoumi se! Inaku
sme{nite misli }e te voznemiruvaat za vreme na molit-
vata. I ne samo da odbegnuva{ tuku i pobo`no da rastu-
ra{ takvo lo{o dru{tvo, frlaj}i ja nasrede niv pomis-
lata za smrtta i za posledniot Sud. Podobro pritoa da se
isprska{ i so malku slavoqubie, za da bi bil pri~initel
na op{ta polza.
Licemerieto e majka na lagata, a ~esto i nejzin ne-
posreden povod. Nekoi tvrdat deka licemerieto ne e ni-
{to drugo tuku ve`bawe vo laèweto i sozdatel na laga-
ta, so koja e pome{ano krivokletstvoto, dostojno za naj-
te{ka kazna.
Na onoj {to steknal strav Gospodov lagata mu sta-
124
nuva tu|a, za{to za nepodmitliv sudija ja ima svojata so-
vest.
Kako i vo site strasti taka i vo lagata gledame raz-
liki vo {tetata: poinakov e sudot kon onoj {to laè vo
strav od makite, a poinakov koga se laè bez nekoja vis-
tinska opasnost. Eden laè za razonoda, drug - od slasto-
qubie; eden za da gi razveseli prisutnite, a drug za da mu
isplete mreà na bli`niot i za da nanese zlo.
Vlastite ja progonuvaat lagata pod zakana so naj-
te{ki kazni, no izobilnite solzi vo potpolnost ja uni{-
tuvaat.
Onoj {to laè ~esto se izgovara so okolnostite i
ona {to e propast za du{ata go smeta za dobro delo. La`-
liviot ~ovek se prikaùva za podraàtel na Raav (Isu. 2, 1)
i veli deka so sopstvenata propast spasuva drugi.
Koga napolno }e se o~istime od lagata, duri toga{
}e moème da ja upotrebime, no ne bez strav Bo`ji i ne bez
krupna pri~ina.
Maloto dete ne znae za laga. Ne znae za nea ni du-
{ata koja{to vo sebe ve}e nema lukavstvo.
Razveseleniot od vino i protiv svoja volja ja zbo-
ruva samo vistinata. I onoj {to se opil so umilenie ne e
vo sostojba da izlaè.
Dvanaesetto skalilo:
onoj {to se iska~il go steknal
korenot na dobrodetelite.
125
SLOVO TRINAESETTO:
ZA UNINIETO
Eden od ~estite izdanoci na mnogugovorlivosta

(kako {to prethodno ve}e kaàvme), i toa eden od prvite
e uninieto. Zatoa i mu go davame soodvetnoto mesto vo ni-
zata na strastite.
Uninieto e raslabuvawe na du{ata i nemo} na umot,
prenebregnuvawe na podvigot, omraza kon mona{kiot za-
vet, pofaluva~ na mirjanite, klevetnik na Boga - kako da
e nemilostiv i ne~ovekoqubiv. Toa e malaksanost vo bogo-
sluèweto, nemo} vo molitvata, vo slu`bata e èlezno,
vr{ej}i ja svojata duhovna zada~a preku vidlivata rabota.
Op{teìtieto e protivnik na uninieto, a na ~o-
vekot tihuvatel toa mu e neotstapen pridru`nik: ne se po-
vlekuva s# do smrtta i s# do negovoto kon~anie ne presta-
nuva da se bori protiv podvi`nikot. Koga }e vidi kelija
na ot{elnik toa se nasmevnuva i {tom }e mu se pribliì
se naseluva kraj nego.
Lekarot gi posetuva bolnite nautro, a uninieto
podvi`nicite na sredinata od denot.
Gostoprimstvoto e podloga za uninieto i pottik-
nuva na toa so rabotata na sopstvenite race da se vr{i mi-
lostiwa. Usrdno pobuduva na posetuvawe na bolnite, pot-
setuvaj}i na onoj koj veli: Bolen bev i Me posetivte (Mat.
25, 36). Toa sovetuva da se odi kaj uàlenite i iznemo{te-
ni lu|e i so ogled deka i samoto malodu{no - ni sovetuva
da gi te{ime malodu{nite.
Onie {to zastanale na molitva ovoj bezumen duh
gi potsetuva na nu`ni zada~i i upotrebuva sekakvo sred-
stvo za pod nekoj zgoden izgovor da n# ottrgne od molitva-
ta. Za vreme na sluèweto na prviot, tretiot i {estiot
~as demonot na uninieto predizvikuva vo nas mornici, gla-
vobolka, a pred s# gr~evi vo stomakot. Koga }e dojde devet-
126
tiot ~as, ja potkrevame malku glavata. A koga ve}e i trpe-
zata e postavena za jadewe, skokame od postelata. I {tom
povtorno }e dojde vreme za molitva, n# nurnuva vo son i so
neprili~no proyevawe ni gi trga od ustata stihovite.
Sekoja druga strast ja potisnuva po edna sprotivna
dobrodetel. No uninieto za monahot e seopfatna smrt.
Hrabrata du{a go voskresnuva umreniot um; a uninieto i
tromosta na du{ata go rasturaat sevkupnoto bogatstvo na
na{iot duh.1 Bidej}i ovoj duh e eden od osumte prethodni-
ci na zloto , i toa najlo{iot od site, so nego }e postapime
isto kako i so drugite. ]e go dodademe, me|utoa, i sledno-
to: koga nema bogosluèwe, go nema ni uninieto; i {tom
}e zavr{i kanonot, o~ite po~nuvaat da se otvaraat.
Vistinskite podvi`nici se poznavaat za vreme na
uninieto. Na monahot ni{to tolku ne mu nosi venci kako
borbata so uninieto. Razmisli i }e najde{ deka uninieto
se bori so onie {to se na noze; onie {to sedat gi sovetu-
va da legnat ili da poglednat niz prozorecot na kelijata
ili da tropkaat i ~ukaat so nozete.
Onoj {to pla~e nad sebe ne znae za uninie.
I ovoj tiranin neka bide vrzan so se}avaweto na
na{ite grevovi, udiran so telesniot trud, so pomislata
na idnite dobra neka bide soboren na zemja, pa koga }e zas-
tane pred nas, da go pra{ame:
„Kaì ni, zna~i, raspu{ten i razuzdan, koj e toj
koj{to tolku nakazno te rodi? Koi se tvoite potomci?
Koi se tie {to vojuvaat so tebe? Koj e tvojot ubiec?”
A toj, tiraninot, odgovara:
„Kaj vistinskite poslu{nici jas nemam kade ni
glava da potslonam; a imam kaj onie {to ìveat kako
tihuvateli, ta ìveam so niv. Moite roditelki se mnogu-
brojni: ponekoga{ ne~uvstvitelnosta na du{ata, poneko-
ga{ zaboravot na ona {to e gore na neboto, a moè da bide
i prekumernata rabota. Moite potomci se: mene vrodena-
127
ta manija na selewe od edno mesto na drugo, neposlu{nos-
ta kon duhovniot otec, zaboravot za Stra{niot Sud, a po-
nekoga{ i napu{tawe na zavetot. Moite protivnici (koi-
{to sega me dràt vrzan) se: bogosluèweto i telesnata
rabota. Moj neprijatel e pomislata na smrtta. A ona {to
me ubiva, toa e molitvata so cvrsta nade` deka }e se zado-
bijat blaènstvata. Koj ja rodil molitvata - pra{ajte ja
nea!”
Trinaesetta pobeda.
Onoj {to navistina ja odnel vo s#,
ispitan e za s#.
128
SLOVO ÊTIRINAESETTO:
ZA STOMAKOT, LO[IOT GOSPODAR
KOGO[TO SEPAK SITE GO SAKAAT
Pove}e odo{to na koe bilo drugo mesto zboruvaj-

}i ovde za stomakot zboruvam vsu{nost protiv samiot se-
besi. Bi me ~udelo koga nekoj bi se oslobodil od ovaa strast
pred da legne v grob.
Ugoduvaweto na stomakot e licemerstvo na utro-
bata: iako sita, taa vika deka $ e malku, i iako polna i
pretovarena, povikuva deka e gladna. Ugoduvaweto na utro-
bata e pronao|a~ na sekakov vid slatki, nepresu{en izvor
na slasti; mu otkine{ li edna ìla, toa pu{ta druga, a
ako i taa ja prese~e{, }e te porazi so niknuvawe na nova.
Ugoduvaweto na stomakot e izmama na o~ite: toa n# pot-
tiknuva odedna{ da go progoltame ona {to bi trebalo da
se jade vo umereni zal~iwa.
Prejaduvaweto e majka na bludot, a izma~uvaweto
na stomakot - vinovnik za ~istotata. Onoj {to gali lav,
~esto uspeva da go pripitomi. A koj mu ugoduva na teloto,
pravi samo toa u{te pove}e da podivee.
Evreinot se raduva na sabotata i na praznikot; mo-
nahot {to mu ugoduva na stomakot - na sabotata i nedela-
ta. Toj presmetuva u{te kolku dena ostanuvaat do Velig-
den (Pasha), i so denovi pred praznikot podgotvuva jade-
wa. Slugata na 1stomakot smeta so kakvi jadewa }e go do-
~eka praznikot , a slugata Bo`ji - so kakvi blagodatni da-
rovi }e se zbogati.
[tom }e naide gostin, preku stomakougodieto slu-
gata na stomakot stanuva siot pottiknat na qubov. Toj
misli deka gostoprimstvoto {to treba da mu go ukaè na
bratot go razre{uva i nego samiot. Doa|aweto na izvesni
lu|e go smeta za prilika koja{to i nemu mu dopu{ta da
pie vino; i mislej}i deka ja krie dobrodetelta, stanuva
rob na strastite.
129
Slavoqubieto ~esto se odnesuva neprijatelski kon
stomakougodieto i ovie dve strasti se borat okolu ne-
sre}niot monah kako okolu nekoj skap rob. Stomakougo-
dieto naveduva na razre{uvawe od postot, a slavoqubieto
naveduva da se pokaè sopstvenata dobrodetel. Mudriot
monah uspeva da gi izbegne i ednata i drugata opasnost,
odbivaj}i ja ednata strast so drugata vo soodvetno vreme.
Koga teloto }e se zapali, toga{ vo sekoe vreme i
na sekoe mesto treba da go ma~ime. A koga }e se uspokoi
({to vpro~em ne bi o~ekuval pred smrtta), toga{ moème
da ja sokrivame svojata dobrodetel pred drugite.
Poznavav stari sve{tenici {to im stanaa za pot-
smev na demonite zatoa {to na mladite monasi {to ne se
nao|aa pod nivno rakovodstvo so blagoslov im odobruvaa
na gozbite da pijat vino i s# drugo. Ako imaat dobro sve-
do{tvo vo Gospoda, toga{ toa vo izvesna mera i moème
sebesi da si go dopu{time; no ako se toa nekoi nebre`-
nosti, ne treba voop{to da obrnuvame vnimanie na niv-
niot blagoslov, osobeno ako s# u{te se nao|ame vo borba
so ognot na telesnata strast. 2
Bogoprotivniot Evagrij , si voobrazil deka e po-
pameten od site mudri lu|e, kako po govorni{tvoto taka
i po mislovnosta, no se izlaàl, kutriot, pokaùvaj}i se
polud od ludak, kako vo mnogubrojni od svoite mislewa
taka i vo slednoto. Toj veli:
„Koga na{ata du{a posakuva razli~ni jadewa, to-
ga{ treba da ja ma~ime so leb i voda”.
Takviot propis izgleda kako koga na dete bi mu se
reklo so eden skok da stasa do vrvot na skalata. Zatoa, po-
bivaj}i go ova negovo pravilo, }e kaème:
„Koga na{ata du{a posakuva razli~ni jadewa, to-
ga{ taa go bara ona {to $ e svojstveno na prirodata. Zatoa,
da pribegneme kon lukavstvo protiv selukaviot. Inaku na-
stanuva najte{ka vojna, ili se podgotvuva pad”.
130
Da prekineme pred s# so hranata {to zdebeluva;
potoa so hranata {to go raspaluva teloto, i najposle so
slatkite. Ako e mo`no daj mu na svojot stomak zasitliva i
lesno svarliva hrana, za preku sitosta da ja odvratime od
sebe negovata nenasitna èlba, a so brzoto varewe da se
izbavime od raspaluvaweto na telesnata strast kako od
kam{ik. Da pogledneme dobro, pa }e vidime deka pogole-
miot broj jadewa {to go poduvaat stomakot predizviku-
vaat istovremeno i pohotni ~uvstva.
Nasmej mu se na demonot koga posle ve~erata te na-
govara vo idnina da ve~era{ pokasno, za{to utredenta, ko-
ga }e nastapi devettiot
3
~as, praviloto od prethodniot den
}e bide naru{eno .
Eden vid vozdrànie im odgovara na onie {to se
samostojni, a drug na onie {to se nao|aat pod ne~ie ra-
kovodstvo. Na prvite pohotnite ~uvstva im sluàt kako
znak, a kaj drugite ostanuvaat so niv s# do smrtta, do kra-
jot na nivniot ìvot, bez uteha i odmor. Prvite sakaat
postojano da ja odrùvaat ramnoteàta na duhot, a vto-
rite Go smilostivuvaat Boga so toa {to du{evno taguvaat
i veneat.
âsovite za veselba i uteha za sovr{eniot ~ovek
zna~at bezgri`nost vo s#. Za podvi`nikot, toa e vreme za
borba. Za obzemeniot od strasti, toa e praznik nad praz-
nicite i sve~enost nad site sve~enosti.
Lakomiot sonuva jadewe i piewe, a onoj {to pla~e
- makite i Sudot.
Bidi mu gospodar na stomakot, pred toj da zagospo-
dari so tebe. A toga{ }e bide{ prisilen so sram da se voz-
drùva{. Toa {to go velam go razbiraat odli~no onie
koi{to na neobjasniv na~in zapadnale vo jamata; lu|eto {to
stanale evnusi zaradi Carstvoto Nebesno go nemaat isku-
seno toa.
Da go skrotime stomakot so pretstavata za ve~-
niot ogan. Nekoi lu|e, pokoruvaj}i mu se na stomakot, na
131
krajot si go otsekoa poloviot organ i umrea so dvojna smrt.
Da ispitame, i sekako }e najdeme deka ugoduvaweto
na stomakot e edinstvenata pri~ina za site na{i brodo-
lomi.
Umot na isposnikot se moli bodro, a umot na ne-
vozdr`liviot prepoln e so ne~isti fantazii.
Sitosta na stomakot zna~i presu{uvawe na izvo-
rot na na{iot pla~. A koga stomakot }e ni se isu{i, to-
ga{ celi potoci solzi se leat od nas.
Onoj {to mu sluì na sopstveniot stomak a saka da
go pobedi duhot na bludot li~i na ~ovek koj{to so maslo
saka da izgasi poàr.
Koga stomakot gladuva, srceto stanuva smireno. A
koga mu se ugoduva na stomakot, mislata stanuva nadmena.
Ispituvaj se sebesi okolu pladne i okolu posled-
niot ~as pred jadewe, i }e ja sfati{ polzata od postot.
Mislata nautro skita, dopira od s# po malku; koga }e
nastapi {estiot ~as taa malku stivnuva, a {tom sonceto
}e zajde, kone~no se smiruva.
Ma~i go stomakot, pa i ustata }e ja zatvori{, za-
{to jazikot dobiva sloboda od golemoto koli~estvo hra-
na. Bori se protiv stomakot i bidi mnogu vnimatelen, za-
{to {tom ti malku }e se potrudi{, vedna{ i Gospod }e ti
pritekne na pomo{.
Razmeknatite mevovi se {irat i primaat vo sebe
pove}e te~nost. A zapu{tenite i suvi ne primaat ni tol-
ku kolku {to primale porano. Onoj {to go pretovaruva
svojot stomak gi {iri crevata, a koj se bori protiv sto-
makot, gi stesnuva i crevata. A koga tie }e se stesnat, ne-
ma ve}e da primaat mnogu hrana i toga{ }e bideme ve}e
isposnici po priroda.
@edta ~esto se gasi so pomo{ na èd. No da se ubie
gladot so glad, te{ko e i nevozmo`no. Koga }e te pobedi,
skroti go so trud. Ako zaradi slabosta toa ti e nevozmo`-
132
no, bori se so bdeewe. Koga }e ti nate`nat o~nite kapa-
ci, prifati se za telesna rabota. No koga sonot ne te na-
pa|a, ne fa}aj se za telesna rabota, za{to nevozmo`no e
duhot da go posveti{ i na Boga i na mamona, t.e. na Boga i
na telesnata rabota.
Znaj deka demonot ~esto sedi pokraj èludnikot i
ne mu dozvoluva na ~ovekot da po~uvstvuva sitost, duri i
siot Misir da go izede i rekata Nil da ja ispie.
Otkako sme se najale, toj ne~ist duh si zaminuva i
ni go ispra}a duhot na bludot, izvestuvaj}i go za ona {to
se slu~ilo so nas: ‘Ajde’, veli, ‘voznemiri go! So ogled de-
ka stomakot mu e prepoln, lesno }e go sovlada{’. A ovoj
doa|a, se sme{ka i vrzuvaj}i ni gi racete i nozete so po-
mo{ na sonot, pravi so nas s# {to saka, valkaj}i ni ja du-
{ata so ne~isti snovidenija i teloto so istekuvawe.
ûdna rabota: bestelesniot um se valka i temnee
pod dejstvo na teloto. A od druga strana, neve{testvenoto
bitie se o~istuva i vosovr{uva preku dejstvoto na kalta!
Ako si Mu vetil na Hrista deka }e odi{ po tes-
niot pat, stesnuvaj go stomakot. Za{to ako go hrani{ i
{iri{, nema da moè{ da go ispolni{ vetuvaweto. Obr-
ni vnimanie, i }e gi ~ue{ zborovite: [irok i prostran e
patot na stomakot, koj vodi vo propasta na bludot, i
mnogumina odat po nego. No bidej}i tesna e vratata i
tesen e patot {to vodi vo ìvot na ~istota, malku-
mina odat po nego (Mat. 7; 13, 14)!
Knezot na demonite e padnat svetlonosec. Knez na
strastite e lakomosta.
Sednuvaj}i na masata na koja e postaven ru~ekot,
duhovno stavi go na sredinata se}avaweto na smrtta i na
Sudot. Pa i taka odvaj malku }e ja skroti{ ovaa strast.
Koga pie{ pijalok, ne prestanuvaj da misli{ na ocetot i
òl~kata na tvojot Gospod i sekako }e se vozdrì{ ili }e
vozdivne{ ili svojata misla }e ja napravi{ posmirena.
133
Ne mami se: nema da se oslobodi{ od faraonot ni-
tu }e ja zdogleda{ nebesnata Pasha ako ne jade{ sekoga{
gor~livo zelje i beskvasen leb. Gor~livoto zelje gi oz-
na~uva naporot i trudot na postot. A beskvasniot leb: mi-
slata bez nadmenost.
So tvoeto di{ewe neka se soedini zborot na onoj
{to veli: A jas, koga demonite me voznemiruvaa, se oble-
kuvav vo kostret i so post ja isto{tuvav du{ata svoja;
i molitvata moja nao|a{e odek (Ps. 34, 13).
Postot e nasilstvo nad prirodata i li{uvawe na
grloto od nasladata na koja{to se naviknalo, gasnewe na
plamenot na pohotta, otstranuvawe na lo{ite misli, oslo-
boduvawe od soni{tata, o~istuvawe na molitvata, svetil-
nik na du{ata, ~uvar na umot, spas od ogrubenosta, porta
na umilenieto, smireno vozdivnuvawe, vedra skru{enost,
odmarawe od mnogugovorlivosta, osnova na tihuvaweto, ~u-
var na poslu{nosta, olesnuvawe na sonot, zdravje na telo-
to, vinovnik za bestrastieto, otpu{tawe na grevovite, vra-
ta i blaènstvo na Rajot.
Da go zapra{ame i ovoj na{ neprijatel, glaven me-
|u site stra{ni neprijateli na{i (za{to toj e porta na
strastite, toj e Adamoviot pad, Isavovata propast, pogi-
bel na Izrailcite, razgoluvaweto na Noe, predavstvoto
Gomorsko, rodoskvernenieto Lotovo, pogubuvaweto na si-
novite na sve{tenikot Ilija, rakovoditel na sekoja poga-
nost): od kade se ra|a i koi mu se potomcite? A koj e toj
{to go sotira? Koj e toj koj{to kone~no go uni{tuva?
„Kaì ni, o tiraninu na site smrtni, koj{to site
si gi kupil so zlatoto na nenasitnata glad, kako vleguva{
vo nas? [to predizvikuva{ vo nas? Kako izleguva{ od
nas?”
A toj, razdraznet od na{ite uporni pra{awa, ti-
ranski gorolomen i besen ni odgovori:
„Zo{to me opsipavte so navredi koga ste mi pot-
134
~ineti? I kako moète da se obiduvate da se odvoite od
mene? Jas so prirodata sum vrzan so vas. Mojata vrata - toa
e prirodata na samata hrana. Pri~inata na mojata nena-
sitnost e navikata. A osnova na mojata strast e dolgotraj-
nata navika, bes~uvstvitelnosta na du{ata i zaboravawe-
to na smrtta. I kako barate da vi gi kaàm imiwata na
moite potomci? ]e gi izbrojam i }e gi ima kolku pesokta
na morskiot breg. No sepak ~ujte za moite prvenci i qu-
bimci”.
„Prvenec sin mi e duhot na bludot. Vtor po nego e
- skamenetosta na srceto. Tret e - sonot, taa pajaìna na
ne~istite pomisli, so svoite valkani branovi. Dlabo~i-
na od neznajni i neiska`livi ne~istotii proizleguva od
mene. ]erki mi se: mrzlivosta, mnogugovorlivosta, drs-
kosta, {egotvorstvoto, {egovitosta, raspravaweto, tvr-
doglavosta, neposlu{nosta, ne~uvstvitelnosta, zarobenos-
ta na duhot, falbaxistvoto, bezobraznosta, naklonosta kon
gizdavost, na koja se nadovrzuva ne~istata molitva i talka-
weto na mislite, a ~esto i nastani nenadejni i neo~eku-
vani, po koi doa|a o~ajanieto poopasno od s#.
„Protiv mene vojuva, no ne me pobeduva, se}avawe-
to na sopstvenite grevovi. Dosleden neprijatel mi e po-
mislata na smrtta. No, vo ~ovekot ne postoi ni{to {to
bi moèlo napolno da me uni{ti. Onoj {to Go primil
Ute{itelot, Mu se moli protiv mene, i On, umolen, ne mi
dozvoluva da dejstvuvam strasno. Onie {to ne Go vkusile
Nego, baraat sekako da uìvaat vo moite slasti”.
Juna~ka pobeda! O~igledno e deka onoj {to

se pokaàl posilen od ovaa strast ita kon bestrastieto
i kon najgolemite visini na celomudrieto.
135
1
SLOVO PETNAESETTO:
ZA NETLENATA ÎSTOTA I CELOMUDRIETO,
KOI[TO SMRTNICITE GI POSTIGNUVAAT
SO TRUD I POT
îstotata e usvojuvawe na bestelesna priroda. î-

stotata e sosem neobi~no natprirodno odrekuvawe na pri-
rodata, i navistina ~udesno natprevaruvawe na smrtnoto
i minlivo telo so bestelesnite su{testva. îst e onoj ~o-
vek koj{to qubovta ja potisnal so qubov i koj{to so ne-
ve{testven ogan go ugasil plamenot na sopstvenite stra-
sti.
Celomudrieto e seop{t naziv za site dobrodete-
li. Celomudren e ~ovekot koj{to nitu vo son vo svoeto te-
lo nema strasni dvièwa. Celomudren e ~ovekot koj{to
zasekoga{ steknal sovr{ena ne~uvstvitelnost za razli-
kite vo polot. Merilo i vrv na sovr{enata i potpolna
~istota e vo toa da se ima ist odnos kon ìvite su{test-
va i kon neìvite predmeti, kon lu|eto i kon ìvotnite.
Nikoj od onie {to se nau~ile na ~istota neka ne
si ja pripi{uva zaslugata sebesi, za{to na{ata priroda
ne e sposobna da se pobedi samata sebesi. Kade {to priro-
data pretrpuva poraz, tamu se prepoznava doa|aweto na
Onoj Koj e nad sekoja priroda. Von sekoj spor, pomaloto
otstapuva pred pogolemiot.
Po~etokot na ~istotata e vo nesoglasuvaweto so
ne~istite pomisli i vo istekuvawata koi{to odvreme na-
vreme se slu~uvaat bez kakvi i da e ne~isti sliki. Sre-
dina na ~istotata e koga od obilnata hrana imame prirod-
ni polni porivi, no nemame ne~isti fantazii i isteku-
vawa. A krajot, toa e umrtvuvawe na teloto, {to doa|a po-
sle umrtvuvaweto na pomislite.
Navistina e blaèn onoj ~ovek koj{to steknal ce-
losna ramnodu{nost kon sekoe telo, boja i ubavina.
136
Ne e ~ist onoj ~ovek koj{to ovaa svoja glina ja za-
~uval neizvalkana, tuku onoj koj{to nejzinite ~lenovi so-
vr{eno $ gi pot~inil na du{ata. Golem e onoj ~ovek koj-
{to ostanuva bez kakva i da e strast pri dopir na telo, ne-
dopren, nadvladuvaj}i go pohotniot pogled so razmislu-
vaweto za nebesnata ubavina.
Onoj {to go brka pesot na sladostrasnosta od sebe
so molitva, li~i na ~ovek {to se bori so lav. Onoj {to go
pobiva so protivpri~ini, li~i na ~ovek koj{to svojot ne-
prijatel ve}e go nateral vo begstvo. A ~ovekot koj{to ve-
}e napolno gi prezrel napadite na toa ku~e, stanal od gro-
bot iako u{te se nao|a vo ovoj ìvot. Ako dokaz za vis-
tinska ~istota e da se bide bez pohotlivi ~uvstva pri ne-
~isti soni{ta, toga{ sekako kraen stepen na blud e da se
ima istekuvawe vo budna sostojba od samite pomisli.
Koj so telesen trud i prolevaj}i pot ja vodi bor-
bata so ovoj protivnik li~i na ~ovek koj{to svojot nepri-
jatel go vrzal so slaba vrvca. Onoj {to se bori so nego so
vozdrànie i bdeewe - na onoj {to neprijatelot go stava
vo èlezni okovi. A onoj koj{to so toj protivnik se bori
so smirenoumie, negnevlivost i èd, li~i na ~ovek koj-
{to svojot neprijatel go ubil i go sokril vo pesok ( 2 Moj.
2, 12). Pod pesok podrazberi go smirenieto; od nego ne nik-
nuva hrana za strastite, toa e prav i pepel.
Eden go sovladuva svojot ma~itel so podvizi, drug
so smirenie, a tret - so Boèstveno otkrovenie. Prviot e
kako yvezdata Denica, vtoriot kako polna mese~ina, a tre-
tiot kako svetlo sonce. No na site im e zaedni~ko ìve-
eweto na nebesata. I kako {to so zorata se javuva svetli-
nata, a po nea se ra|a sonceto, taka i toa {to go kaàvme
treba da se razbere i vidi na delo.
Lisicata se preprava deka spie, a demonot glumi
celomudrie. Samo, lisicata go pravi toa za da ja izlaè
pticata, a demonot za da ni ja upropasti du{ata.
137
Siot svoj ìvot ne veruvaj $ na ovaa glina i ne
potpiraj se na nea s# dodeka ne se sretne{ so Hrista. Ne
smetaj za sigurno deka vozdrànieto }e te so~uva od pa-
dot: eden
2
koj{to i~’ ni{to nema{e vkuseno padna od ne-
boto .
Nekoi mudri lu|e dobro go definiraa samoodreku-
vaweto velej}i deka e toa - neprijatelstvo kon teloto i
borba so stomakot. Po~etnicite pa|aat vo blud obi~no
zaradi hranata. Srednite, osven od istata pri~ina zaradi
koja{to pa|aat po~etnicite, pa|aat u{te i od gorodost. A
onie {to mu se pribliùvaat na sovr{enstvoto pa|aat is-
klu~ivo zaradi osuduvawe na bli`niot i od niedna druga
pri~ina. Nekoi gi smetaat skopenite za sre}ni po pri-
roda, kako lu|e koi{to se izbavile od tiranijata na telo-
to. A jas smetam deka se blaèni onie duhovni evnusi koi-
{to sekoj den samite sebesi se skopat so ~istite misli ka-
ko so no`.
Sum videl lu|e {to padnale protiv svojata volja,
a sum videl i takvi koi{to dragovolno sakale da padnat,
a ne bile vo sostojba da go storat toa. I jas ovie vtorite
gi smetav za ponesre}ni od onie koi{to sekoj den pa|aat.
Bidej}i, iako nesposobni da gre{at, sakaat da ja po~uvs-
tvuvaat smrdeata na grevot.
Beden e onoj {to pa|a, pobeden od nego pak, e onoj
koj{to i druigot go povlekuva so sebe, zatoa {to }e ja pod-
nese teìnata na grevot i tovarot na nasladata na drugiot
~ovek.
Nemoj ni da pomisli{ so pri~ini i protivpri~i-
ni da go pobedi{ demonot na bludot, za{to toj sekoga{ mo-
è da ti dokaè deka e vo pravo, bidej}i po priroda se bo-
ri so nas. Koj saka da se bori so svoeto telo ili da go po-
bedi so svoite sopstveni sili zaludno se ma~i, za{to ako
Gospod ne go razori domot na teloto i ako ne go izgradi
domot na du{ata, zaludno bdee i posti onoj {to saka da go
138
umrtvi svoeto telo (Ps. 126; 1, 2). Priznaj ja pred Gospoda
nemo}ta na svojata priorda, napolno svesen za svojata nes-
posobnost, pa neosetno }e go dobie{ darot na celomudri-
eto.
Kaj sladostrasnite lu|e (kako {to mi raskaùva-
{e eden od niv od svoe li~no iskustvo, otkako si dojde na
sebesi) postoi ~uvstvo na nekoj neodolliv nagon po tela i
duh besramen i surov, prikrien na dnoto na srceto, koj{to
pravi ~ovekot {to e od nego napadnat da ~uvstvuva teles-
na bolka vo srceto kako da se pe~e vo vàrena pe~ka; duh
koj{to ne se pla{i od Boga, koj se}avaweto na stra{nite
maki ne go smeta za ni{to, se gnasi od molitvata. I toga{
koga vr{i grev i pred mrtvite tela toj se odnesuva kako so
mrtvi kamewa. Toa e duh koj{to ~ovekot (podloèn na ne-
govoto dejstvo) go pravi kako bezumen, kako nadvor od se-
besi, opien so ve~niot nagon na slovesnite i beslovesni-
te su{testva. I koga denovite na isku{uvaweto ne bi se
skratile, ne bi se spasila niedna du{a oble~ena vo ovaa
glina rastvorena vo krv i ne~ista te~nost.
Zo{to taka? Zatoa {to s# {to e sozdadeno nena-
sitno te`nee kon srodnoto na sebe: krvta kon krvta, crvot
po crvot, glinata po glina. Zo{to toga{ i teloto ne bi
kopneelo po telo? Sepak, nie {to ja sovladuvame priro-
data i kopneeme po Nebesnoto Carstvo se obiduvame da go
izmamime toj izmamnik so razni lukavstva.
Blaèni se lu|eto {to ne ja iskusile taa borba.
Mu se molime na Boga zanavek da n# izbavi od tie isku{e-
nija. Za{to onie {to se liznale vo spomenatata jama se na-
o|aat daleku od onie {to se ka~uvaat i sleguvaat po lest-
vicata; za takov napredok potrebno e vo najstrog post da
proleat mnogu pot.
Da pogledneme, moèbi i na{ite duhovni nepri-
jateli (kako {to obi~no biva vo ovozemnite vojni), vo
svoeto nastapuvawe protiv nas imaaat sekoj svoja posebna
139
borbena zada~a - edna ~udna rabota {to ja zabeleàv kaj
lu|eto {to se nao|aat vo isku{enie. I vidov grevovi eden
od drug pote{ki. Koj ima u{i da ~ue neka ~ue!
Demonot ~esto ima obi~aj (osobeno kaj podvi`ni-
cite i kaj onie {to vodat mona{ki ìvot) da ja upotrebi
seta svoja sila, i grià, i lukavstvo, i ve{tina, i prepre-
denost za da n# navede na protivprirodni grevovi, a ne na
grevovi {to se vo sklad so ~ove~kata priroda. Zatoa ~e-
sto, ìveej}i zaedno so èni i ne bivaj}i ni malku isku-
{uvani od pohotta ili od ne~istite pomisli, izvesni lu-
|e samite sebsi si oddavaat priznanie, a ne znaat kutrite
deka nema potreba od mala pogibel tamu kade {to se zaka-
nuva pogolema.
Mislam deka ovie najnesre}ni krvnici n# upro-
pastuvaat nas, bednite, so protivprirodni grevovi od dve
pri~ini: prvo, zaradi toa {to nie samite vo sebe sekade ja
nosime mo`nosta za takov pad, i vtoro, zatoa {to takvite
grevovi navlekuvaat na nas pogolema kazna. Za ova stana
svesen onoj koj{to prvo vode{e divi magariwa, a potoa na
najtaèn na~in be{e i samiot
3
voden i ismean od strana na
magariwata na pekolot . I onoj {to se hrane{e so nebesen
leb potoa be{e li{en od onoj golem dar. Naj~udno e toa
{to i posle negovoto pokajanie na{iot u~itel, Antonij,
so golema bolka re~e: „Golem stolb se urna“. (No na~inot
na padot velikiot Antonij go sokril. Znael, imeno, deka
postoi telesen blud i bez drugo telo).
Postoi vo nas nekoja smrt i opasnost od pad koja-
{to nie sekoga{ vo sebe ja nosime, osobeno vo mladosta.
Ne se ni osmeliv za toa ne{to pove}e da stavam na harti-
ja, za{to rakata mi ja zapre onoj {to re~e: Za{to za ona
{to nekoi go ~inat tajno sramno e i da se zboruva (Efes.
5, 12), a i da pi{uvam i da slu{am! Ovoj moj (i nemoj) nepri-
jatel (no i prijatel!), teloto, Pavle go nare~e smrt, za-
{to veli: Koj }e me izbavi od teloto na ovaa smrt (Rim.
140
7, 24)?A drug eden bogoslov go narekuva strasno, ropsko i
4
no}no .
Zo{to - bi sakal da znam - zo{to site sveti lu|e
upotrebuvaa za teloto takvi imiwa? Ako e teloto smrt,
toga{ onoj {to }e go pobedi, sekako, pove}e ne umira.
Onoj {to mu dava prednost na drugoto se laè: Hristos i
umre i voskresna. A onoj {to mu dava prednost na prvoto,
so samoto toa gi u~i lu|eto {to umiraat t.e. pa|aat, da ne
se predavaat na o~ajanie.
Na{iot ne~ove~en neprijatel i zastapnik na blu-
dot veli deka Bog e ~ovekoqubiv i deka ovaa strast, kako
prirodna, mnogu lesno ja prostuva. No ako ja ispitame mam-
kata na demonite, }e vidime deka posle storeniot grev tie
Boga Go narekuvaat praveden i neumolliv sudija. Ona
prvoto ni go govorat za da n# navle~at na grev; a ova vto-
roto, za da n# frlat vo o~ajanie. Koga tagata i o~ajanieto
}e se vovle~at vo nas, nie ve}e ne sme ni podgotveni da mu
se podademe na istiot grev. A {tom }e se ugasi o~ajanieto,
na{iot protivnik povtorno ni ukaùva na Bo`joto ~ove-
koqubie.
Kako pre~ist i bestelesen Gospod se veseli na ne-
doprenosta i ~istotata na na{eto telo. Demonite, velat
nekoi, na ni{to tolku ne se raduvaat kako na smrdliviot
blud i od niedna druga strast tolku ne se veselat kako od
valkaweto na teloto.
îstotata e bogousvojuvawe i vpodobuvawe na Bo-
ga kolku {to e toa vozmo`no za ~ovekot. Majka na prirod-
nite ubavini e zemjata, natopena so rosa, a majka na ~isto-
tata - tihuvaweto so poslu{anie. Bestrastieto na teloto
steknato so podvig na bezmolvie zaradi ~estoto izlegu-
vawe vo svetot ne ostanuva nepokoleblivo. Bestrastieto
pak, {to doa|a od poslu{anieto, e sekade sigurno i ne-
pokoleblivo.
Sum videl kako gordosta moè da bide predizvi-
141
kuva~ na smirenie i si spomnav za onoj koj veli: Koj go po-
zna umot Gospodov (Rim. 11, 34)! Jama i plod na nadmenosta
e padot. A padot ~esto im stanuva povod za smirenoumie
na onie {to se skloni kon smirenoumieto.
Koj saka so lakomost i prejaduvawe da go pobedi
demonot na bludot, li~i na ~ovek {to gasi poàr so ma-
slo. Koj se obiduva ovaa borba da ja stivne so vozdrànie
i so ni{to drugo osven so vozdrànie, li~i na ~ovek koj-
{to misli deka na otvoreno more se spasuvaat onie {to
plivaat so edna raka. Spoj go vozdrànieto so smirenie,
za{to prvoto bez vtoroto ne nosi nikakva polza.
Koj zabeleùva deka nekoja strast go osvojuva s#
pove}e, treba pred s# na nea i samo na nea da se ustremi,
osobeno ako e vo pra{awe vroden neprijatel. Za{to, ako
ne se sovlada taa strast, nema da imame nikakva polza od
pobedata nad ostanatite. A ako ovoj Misirec go tresneme
po glava (2 Moj. 2, 11), sekako i nie vo dlabo~inata na smi-
renieto }e Go vidime Boga.
Pri edno isku{enie zabeleàv deka ovoj volk sa-
ka da me prelaè, predizvikuvaj}i vo mojata du{a bespri-
~inska radost, i solzi, i uteha. Vo svojata neiskusnost,
mislev deka se raboti za plod, a ne za zaguba.
Ako sekoj grev koj{to ~ovekot go pravi go nema
udelot na teloto, a onoj {to bludni~i mu gre{i na sop-
stvenoto telo (sekako so toa {to pri istekuvaweto se
valka i samata priroda na teloto, {to ne moè da se slu~i
kaj nieden drug grev, 1 Kor. 6, 18), se pra{uvam zo{to imame
obi~aj po povod koj i da e drug grev od koj{to ~ovekot bil
soboren da re~eme samo: ‘Toj zgre{i’, a koga }e ~ueme deka5
nekoj izvr{il blud, so bolka velime: ‘Toj i toj padna’?
Ribata bega od jadicata kolku {to moè pobrzo.
Taka bega od tihuvaweto slastoqubivata du{a.
Koga saka dve lica da gi svrze so sramna vrska, |a-
volot ja isprobuva i ednata i drugata strana, pa duri po-
toa po~nuva da go raspaluva plamenot na strasta.
142
Onie {to se skloni kon sladostrastie ~esto se so-
~uvstvitelni i milostivi, sposobni da pla~at so ta`ni-
te, a i da laskaat. A onie {to vnimavaat na ~istotata obi~-
no nemaat takvi osobini.
Eden mudar ~ovek mi postavi stra{no pra{awe,
velej}i: „Koj grev, osven ubistvoto i otpadni{tvoto od
verata, e poteòk od site?“ A jas odgovoriv: „Da se padne
vo eres“. „Pa, kako“, veli, „Sobornata Crkva gi prima ere-
ticite koga iskreno ja anatemisuvaat svojata eres i gi
oglasuva za dostojni za Tajnata na Pri~estuvaweto, a onoj
{to izvr{il blud, duri i otkako }e se ispoveda i }e se ot-
kaè od svojot grev, Crkvata go prima so toa {to izvesno
vreme, spored odredbite na apostolskite
6
kanoni, go odla-
~uva od Pre~istite Tajni?“ Koga go slu{nav ovoj odgo-
vor padnav vo golemo nedoumenie, ta ova te{ko pra{awe
ostana za mene nerazjasneto i nere{eno.
Treba da ispituvame, da procenuvame i da vnima-
vame koga ona uìvawe {to go ~uvstvuvame pri peeweto
ni doa|a od demonot na bludot, a koga od zborovite na Du-
hot i od blagodatta i silite {to se sodràni vo niv.
Ne zaboravaj se, mlad ~oveku! Poznavav nekoi mla-
di lu|e koi{to od sesrce se molea za onie {to im se dragi,
pottiknati na toa od bludot, mislej}i deka oddolùvaat
dolg na spomenot i zakonot na qubovta.
Moè da dojde do telesno oskvernuvawe i od sa-
miot telesen dopir. Ni{to ne e poopasno od ova setilo
(t.e. od setiloto za dopir). Se}avaj se na onoj {to ja povi
svojata raka so kraj~eto7
na ode`data za da ja prenese svo-
jata prestarena majka , pa vozdrì se i ne dopiraj se so ra-
kata ni do otkrienite ni do pokrienite delovi na svoeto
ili na tu|o telo.
Mislam deka nikoj ne moè da se nare~e napolno
svet ako prethodno ne ja pretvori ovaa kal vo svetost, do-
kolku takvata preobrazba vo ovoj ìvot e mo`na.
Koga legnuvame na postela, da vnimavame: toga{
143
samiot um, bez teloto, se sudira so demonite. I ako e slas-
toqubiv, toj rado stanuva na{ predavnik. Se}avaweto na
smrtta sekoga{ neka spie i stanuva so tebe, kako i nepre-
stajnata Isusova molitva, za{to vo sonot ni{to drugo ne
moè da ti pomogne kako tie.
Nekoi mislat deka do ovaa borba i do istekuvawe
doa|a edinstveno od hranata. No jas sum videl i lu|e {to
bea te{ko bolni i najstrogo postea, a ~esto bea valkani
so istekuvawe. Vo edna prilika go pra{av eden od mnogu
iskusnite i pametni monasi da mi kaè ne{to za toa. Toj
slaven podvi`nik mi odgovori sosem jasno:
„Istekuvawata vo son moàt da nastanat od zema-
we pregolemi koli~estva hrana i od preterano odmarawe;
moàt da nastanat i zaradi gordosta, koga }e se voobrazi-
me zatoa {to podolgo vreme sme nemale istekuvawa; naj-
posle, tie moàt da bidat i posledica na osuduvaweto na
bli`nite. Od ovie dve posledni pri~ini“, veli, „isteku-
vawa moàt da imaat i bolnite, a pretpostavuvam - i od
site tri pri~ini. A onoj {to }e dojde do zaklu~ok deka kaj
nego ne e vo pra{awe niedna od spomenatite pri~ini - toj
e blaèn trudbenik na bestrastieto, za{to samo od pakos-
ta na demonite trpi takvo ne{to odvreme navreme, koga
Bog }e dopu{ti, za so pomo{ na edna bezgre{na nezgoda da
stekne najgolemo smirenie“.
Ne bi trebalo nikoj vo tekot na denot da fantazi-
ra za ona {to go sonuval. I toa e plan na demonite: so ona
{to sme go sonuvale da n# valkaat vo budna sostojba.
Da slu{neme ne{to i za edno drugo lukavstvo na
na{ite neprijateli. Hranata, {tetna za na{eto telo, pred-
izvikuva vo nas bolest duri posle izvesno vreme ili den
podocna. Mnogu ~esto taka biva i so pri~inite {to ja val-
kaat du{ata. Sum videl lu|e {to se nasladuvaat, no ne se
vedna{ napa|ani. A sum videl i lu|e koi{to zaedno so è-
ni jadea i so èni stoeja, bez kakva i da e ne~ista pomisla
vo odnos na niv. No koga malku se podoslobodija i stanaa
144
samouvereni, pomisluvaj}i deka ve}e imaat mir i sigur-
nost, nenadejno gi snajde nesre}a vo nivnata sopstvena ke-
lija.
A kakva nesre}a na ~ovek moè da mu se slu~i te-
lesno ili du{evno koga e napolno sam, znae onoj {to go
iskusil toa. Koj ne go iskusil ne treba ni da znae. Vo toa
vreme moàt dobro da ni posluàt: kostret, pepel, se-
no}no stoewe, glad i èd {to go pali jazikot, gasena samo
so ponekoja kapka voda, posetuvawe na grobovi, a pred s#
smirenieto na srceto, i ako e mo`no - otecot ili dobar i
razumen brat, koi{to bi bile vo sostojba da ni pomognat.
Bi smetal za ~udo nekoj napolno sam da go spasi svojot
brod sred toa burno more.
Eden ist grev zasluùva stokratno pote{ka osuda
koga }e go izvr{i edna li~nost odo{to koga }e go izvr{i
druga, {to zavisi od okolnostite, od mestoto, duhovniot
stepen na koj{to se nao|a ~ovekot, kako i od mnogu drugi
faktori.
Nekoj mi raskaùva{e za neobi~na i najvozvi{e-
na ~istota:
„Eden ~ovek“, veli, „zdogleda edna mnogu ubava è-
na i od seta du{a Go proslavi Sozdatelot zaradi nea. Be-
{e dovolen samo eden pogled na nea za toj ~ovek, obzemen
od qubovta Bo`ja, da prolee reka od solzi. I be{e ~udes-
no da se vidi kako na toj ~ovek venec na nebesna slava mu do-38
nesuva tokmu ona koe{to drug bi go turnalo vo propast!“
Ako takviot ~ovek go doìvuva istoto ~uvstvo i
isto taka se odnesuva vo site takvi slu~ai, toga{ voskre-
snal od mrtvite kako neraspadliv u{te pred seop{toto
voskresenie.
Za istoto merilo treba da se pridrùvame i vo po-
gled na muzikata i peeweto. Bez ogled dali slu{aat svet-
ski ili duhovni pesni, bogoqubivite lu|e se ispolnuvaat
so vedrina i qubov, i se gu{at vo solzi. Kaj slastoqubi-
vite e obratno.
145
Kako {to ve}e rekovme, nekoi lu|e demonite mno-
gu pove}e gi napa|aat na pusti mesta. Ne e ni ~udo: demo-
nite najrado prebivaat tamu. Za{to Gospod, zaradi na{e-
to spasenie, gi protera vo pustinite i vo bezdnite. Demo-
nite na bludot stra{no go napa|aat tihuvatelot, za od pus-
tinata da go proteraat vo svetot, ubeduvaj}i go deka ìvo-
tot vo pustinata ne mu bil ni malku od polza. A koga se na-
o|ame vo svetot, demonite n# napu{taat, za da stekneme
uveruvawe deka nadovr od pustinata nema da n# napa|aat i
od toa uverenie da ostaneme so mirjanite.
Kaj n# napa|a neprijatelot, tamu bez somnenie i
nie èstoko se borime. Onoj me|u nas {to ne e napa|an, se
javuva i samiot kako prijatel na neprijatelot.
Rakata Gospodova n# ~uva koga vo svetot se nao|a-
me zaradi nekoja potreba, moèbi ~esto i po molitvite na
duhovniot otec, za zaradi nas da ne se huli na Gospoda. Po-
nekoga{ toa e zaradi na{ata ne~uvstvitelnost ili zara-
di toa {to prethodno ve}e mnogu sme iskusile i sme se za-
sitile od ona {to go gledame i go slu{ame ili zatoa {to
demonite namerno si odat od nas, ostavaj}i ni go demonot
na gordosta, koj{to samiot gi zamenuva site drugi demoni.
Site vie {to sakate da se nau~ite na ~istota, slu-
{nete za u{te edno lukavstvo i prepredenost na va{iot
izmamnik i ~uvajte se!
Mi raskaùva{e eden koj{to bil vo toa isku{e-
nie, deka demonot na teloto ~esto go prikriva svoeto pri-
sustvo vo ~ovekot, pobuduvaj}i krajna pobo`nost vo mona-
hot, pravej}i vo nego moèbi i reka od solzi dodeka sedi
ili razgovara so èni, nagovaraj}i go da gi u~i na se}ava-
we na smrtta i na Sudot i da im govori za celomudireto,
za tie, kutirte, zavedeni od negovite zborovi i od privid-
nata pobo`nost, na volkot da mu priteknuvaat kako na pa-
stir. A toj, u{te pokutar, osloboduvaj}i se vo druèweto
so ènite, na krajot pa|a so niv.
Da begame, da begame za da ne go gledame i da ne slu-
146
{ame za plodot za koj{to vetivme: ‘Nema da go vkusime!’
Za{to se ~udam kako bi moèle
9
da se smetame se-
besi za posilni od Prorokot David . Toa e nevozmo`no!
Slavata na ~istotata e tolku vozvi{ena i golema,
{to nekoi otci se osmelija da ja nare~at bestrastie. Ne-
koi velat deka e nevozmo`no da se nare~eme ~isti otkako
ve}e edna{ sme vkusile telesen grev. A jas, pobivaj}i go
toa mislewe, rekov deka za onoj koj{to samo saka, voz-
mo`no e i divata maslinka da ja pretvori vo pitoma. I da
mu bea klu~evite na Carstvoto Nebesno dovereni na dev-
stvenik po telo, moèbi ova mislewe i }e be{e ispravno.
No negovite pobornici neka gi posrami onoj {to imal 10
te{ta, a stanal ~ist i gi ponel klu~evite na Carstvoto .
Zmijata na sladostrastieto se javuva vo mnogu vi-
dovi: neiskusnite gi naveduva samo edna{ da ja probaat, pa
da prekinat; a onie koi{to toa ve}e go iskusile, toj bed-
nik gi naveduva da se se}avaat na svojot grev, za se}avaj}i
se povtorno da padnat vo nego. Mnogumina me|u prvite os-
tanuvaat mirni blagodarenie na svoeto neznaewe. A me|u
vtorite mnogumina trpat voznemiruvawe i borba zatoa {to
vkusile od ovaa gadost. Vpro~em, se slu~uva i sprotivnoto.
Dokolku se razbudime ~isti i mirni, da znaeme de-
ka se raboti za tajnoto dejstvo na Svetite angeli, osobeno
ako sme zaspale so golema molitva i trezvenoumie. A po-
nekoga{ stanuvame nemirni, posle ne~isti soni{ta. Go
vidov bezbo`nikot kako se pravi vaèn i golem, koj tre-
peri i besnee protiv mene kako kedar livanski, i minav
pokraj nego so vozdrànie. I gledaj, negovata jarost ja
nema{e kako porano. I go pobarav otkako gi smiriv svo-
ite misli, i ne se najde mesto za nego vo mene, nitu traga
(Ps. 36, 35 - 36).
Onoj {to go pobedil teloto ja pobedil prirodata.
A koj ja pobedil prirodata, stanal, bez somennie, natpri-
roden. Takviot ~ovek e samo ne{to malku - da ne re~am ni
malku - pomal od angelite (Ps. 8, 6). Ne e ~udno koga beste-
147
lesniot se bori so bestelesen. ûdo e, me|utoa, vistinsko
~udo, {to edno telesno su{testvo, vo borba so teloto ka-
ko so svoj podmolen neprijatel,
11
gi pobeduva vsu{nost bes-
telesnite neprijateli .
Blagiot Gospod i vo toa ja pokaùva svojata gole-
ma grià za nas, {to besramnosta na ènskiot pol ja zauz-
duva so sramot kako so nekoja uzda. Za{to koga ènite sa-
mi bi im pristapuvale na maìte, nieden ~ovek ne bi se
spasil.
Spored objasnuvaweto na mudrite otci, treba da se
razlikuvaat: pristapuvaweto (t.n. prilog), soedinuvawe-
to, soglasnosta, porobuvaweto, borbata i t.n. strast vo
du{ata. Blaènite otci pristapuvaweto go odreduvaat ka-
ko prost zbor, ili slika na ne{to, koja{to se javuva i se
vnesuva vo srceto. Soedinuvaweto e razgovor so ona {to
se javilo, bez ogled dali strasno ili bestrasno. Soglasu-
vaweto e soglasnost na du{ata so ona {to se javilo, soedi-
neta so uìvawe. Porobuvaweto e nasilno i nevolno zave-
duvawe na srceto ili trajno op{tewe so predmetot, {to
go razoruva na{eto dobro du{evno zdravje. Borbata tie ja
odreduvaat kako ramnoteà na silite me|u onoj {to napa-
|a i onoj {to se brani, kade {to posledniot pobeduva ili
biva pobeden isklu~ivo po svoja volja. Strast se narekuva
porokot koj{to podolgo vreme strasno se vgnezdil vo du-
{ata i koj preku navikata stanal kako nejzino prirodno
svojstvo, taka {to du{ata ve}e sama, sakaj}i ita kon nego.
Od seto toa prvoto e bezgre{no. Vtoroto - ne so-
sem. Tretoto, ve}e spored stepenot vo koj{to se nao|a po-
dvi`nikot. Borbata e pri~ina za pobedni~ki venci ili za
osuda, a porobuvaweto poinaku se ceni ako e za vreme na
molitvata, a poinaku vo nekoe drugo vreme, poinaku kon
bezna~ajni ne{ta, a poinaku vo odnos na zlite misli. Kaj
site lu|e strasta podleì ili na idno pokajanie ili na
idna maka. Spored toa, onoj {to kon pristapuvaweto se
148
odnesuva bez strasti, so eden udar gi otsekuva i drugite
{to sledat.
Najostroumnite opitni otci zabeleàa u{te edna
misla, posuptilna od ovie za koi{to govorevme sega. Ne-
koi ja narekuvaat prepad na umot, za{to bez traewe i bez
zbor ili slika, momentalno predizvikuva strast vo po-
dvi`nikot. Me|u duhovite {to go isku{uvaat teloto ne-
ma nieden tolku brz, tolku prgav i podmolen kako {to e
ovoj. Imeno, toj vo edna sitna pretstava, bez zadrùvawe,
bez traewe i bez zbor, a kaj nekoi i bez da se svesni, se ja-
vuva vo du{ata.
Koj, zna~i, uspeal so pla~ da postigne takva isten-
~enost na razumot, moè da n# nau~i kako du{ata strasno
bludni~i samo so okoto, i so prostiot pogled, i so dopi-
rot na raka, i slu{ja}i melodija, bez kakva i da e misla
ili pomisla.
Nekoi velat deka strasta go obzema teloto blago-
darenie na pomislite na srceto. A nekoi, naprotiv, tvr-
dat deka telesnite ~uvstva ra|aat ne~isti misli. Prvite
u{te velat: koga umot ne bi vodel, ni teloto ne bi odelo
po nego. A vtorite vo svoja odbrana go naveduvaat zloto
dejstvo na telesnite strasti, govorej}i: ‘êsto valkani mi-
sli vleguvaat vo srceto preku neèn pogled ili dopir na
raka, ili preku prijaten miris ili slu{awe na prijaten
glas“.
Koj e sposoben vo Gospoda, neka n# nau~i da go re-
{ime ova pra{awe. Za{to, seto toa im e potrebno i ko-
risno na onie {to vodat podvi`ni~ki ìvot vo poznanie.
Takvoto objasnuvawe voop{to ne im e potrebno na trud-
benici koi{to ìvotot go pominuvaat vo prostotata na
srceto. Nitu e za sekogo znaeweto, nitu e za sekogo blaè-
nata ednostavnost, toj oklop koj{to ~ovekot go {titi od
site isku{enija na zlite duhovi.
Nekoi strasti od du{ata preminuvaat na teloto, a
149
drugi odat po sprotivniot pat. Vtoroto im se slu~uva na
lu|eto {to ìveat vo svetot, a prvoto stanuva so tie {to
se nao|aat vo mona{tvo, bidej}i nemaat prilika za drugo.
[to se odnesuva do mene, jas za toa bi go rekol slednoto:
]e bara{ mudrost kaj razvratniot i nema da ja najde{
(Izreki 14, 6)!
Posle dolga borba najposle izgonet od na{eto sr-
ce, pretol~en od kamewata na postot i od me~ot na smire-
nieto, bedniot demon, drugarot na na{eto glineno telo,
kako nekoj crv koj{to se vovlekol vo nego, nastojuva da n#
izvalka draznej}i n# so neo~ekuvani i nezgodni dvièwa.
Na toa se najpodlo`ni lu|eto {to mu se pokoruvaat na de-
monot na slavoqubieto. Za{to tie se ispolnuvaat so su-
eta koga }e zabeleàt deka vo nivnoto srce nema ve}e blud-
ni misli.
A deka toa {to go velime ne e nevistina, moàt i
samite da se uverat ako vnimatelno se ispitaat sebesi, ot-
kako ve}e }e postignat izvesen stepen na tihuvawe. Neiz-
ostavno vo dlabo~inata na svoeto srce }e pronajdat edna
pomisla koja{to vo nego se krie kako zmija vo |ubre, a ko-
ja im na{epnuva ~istotata na srceto, postignata vo izves-
na mera, da im ja pripi{at na nivniot trud i revnost, a i
da ne pomislat, kutrite, na zborovite: [to ima{ {to ne
si primil (1 Kor. 4, 7) bilo od Boga bilo so pomo{ na drugi
i lu|e i po nivnite molitvi.
Zatoa, neka obrnat vnimanie na sebe i so site sili
neka se potrudat so golemo smirenoumie da ja umrtvat i da
ja isfrlat od svoeto srce spomenatata zmija, za oslobode-
ni od nea i tie da moàt edna{ da gi sle~at od sebe ko`-
nite obleki (1 Moj. 3, 21) i da Mu ja zapeat na Gospoda po-
bednata himna na ~istotata, kako {to vo edna prilika
napravija edni (t.e. erusalimskite) nevini deca. Duri otkako
}e ja sle~at od sebe oblekata na zloto, }e se pokaè seta
prostodu{nost i smirenost na nivnata priroda.
Ovoj demon, mnogu pove}e od drugite, vnimava na
150
momentite koga ne sme vo sostojba da go naterame svoeto
telo da se moli protiv nego. Toga{ toj zlostornik naj-
mnogu i se obiduva da ni nametne borba. Na onie koi{to
s# u{te ne steknale vistinska molitva na srceto, im odgo-
vara podvigot na telesnata molitva, t.e. da gi ra{irat ra-
cete, da se bijat v gradi, da upatuvaat umilni pogledi kon
neboto, dlaboki vozdi{ki, da pa|aat na kolena ~esto. Se-
to toa, me|utoa, tie ~estopati ne moàt da go pravat vo pri-
sustvo na drugi lu|e. Zatoa demonite se obiduvaat da gi
napadnat tokmu toga{. A tie, so ogled deka nesposobni da
im se sprotistavat so silata na umot i so nevidlivata si-
la na molitvata, im podlegnuvaat moèbi i protiv svoja
volja na svoite napa|a~i.
Vo tie slu~ai, ako moè{, vedna{ oddale~i se na
nekoe skri{no mesto, i ako e vozmo`no pogledni gore so
okoto na du{ata. Ako ne, toga{ pogledni kon neboto ma-
kar i so telesnite o~i, drèj}i gi nepodvi`no racete vo
oblik na krst, za so toj znak da go posrami{ i pobedi{ toj
Amalik (2 Moj. 17, 11). Povikaj kon Silniot za da te spasi, i
toa ne so odbrani zborovi, tuku so smireno {epotewe, po-
~nuvaj}i najprvo: Pomiluj me, nemo}en sum (Ps. 6, 3)! Toga{
od svoj opit }e ja po~uvstvuva{ silata na Vi{niot i so
svoeto povikuvawe kon Nevidliviot na nevidliv na~in }e
gi izgoni{ nevidlivite neprijateli. ôvekot {to navik-
nal taka da se bori, brzo }e po~ne i so samata misla da gi
izgonuva od sebe svoite neprijateli. Za{to so ovoj vto-
riot dar Bog gi nagraduva podvi`nicite zaradi nivniot
prv podvig. I pravo e taka!
Nao|aj}i se na edno molitveno sobranie zabeleàv
deka eden ~esen brat go spopadnaa ne~isti pomisli. Bi-
dej}i ne najde mesto za sokriena molitva, toj otide vo nu-
`nikot kako boèm za prirodna nu`da i tamu usrdno Mu
se pomoli na Boga protiv napa|a~ot. I koga jas mu zame-
riv zaradi nepristojnoto mesto na koe{to se mole{e, toj
mi odgovori:
151
„Za izgonuvawe na ne~istite pomisli jas i se po-
moliv na ne~isto mesto, za da se o~istam od ne~istotijata“.
Site demoni se trudat da go pomra~at umot, za po-
toa da moàt vo na{ata du{a da ufrlat {to sakaat. Za-
{to ako umot ne gi zatvori o~ite, riznicata ne moè da
bide ograbena. A demonot na bludot go pravi toa mnogu po-
ve}e od ostanatite. Zarobuvaj}i go umot kako osnovna ~o-
vekova sposobnost, toj ~esto n# naveduva i nagovara i vo
prisustvo na drugite da go pravime ona {to go pravat sa-
mo lu|e {to ne se pri ~ista svest. I koga posle izvesno
vreme umot }e se otrezni, nie zaradi svoite bes~esni dela
i zborovi se sramime ne samo od onie {to n# gledale tuku
i od samite sebesi, uàsnuvaj}i se nad svoeto prethodno
slepilo. Zaradi ova nekoi, razmisluvaj}i za toa, ~esto i
prestanuvaa da pravat takvi raboti.
Begaj od ovoj napa|a~ koga po izvr{uvaweto na
takvo lo{o delo te spre~uva da se moli{, da projavuva{
pobo`nost, da bdee{. Seti se na onoj {to rekol: „Zatoa
{to du{ata mi strada ma~ena od grevot kako od nekoj ti-
ranin, }e im se odmazdam na neprijatelite nejzini“ (sp.
Luka 18, 5).
Koj go pobedil teloto? Onoj {to go smiril srce-
to. A koj go smiril srceto? Onoj {to se odrekol od sebe-
si. Za{to, kako da ne bide skru{en ~ovekot vo koj umrela
negovata sopstvena volja?!
Me|u strasnite lu|e eden e postrasten od drug.
Ima i mnogumina takvi koi{to duri i svoite ne~istotii
gi ispovedaat so sladostrasnost i uìvawe.
Ne~istite i sramni misli vo srceto obi~no se ra-
|aat od izmamnikot na srceto, od demonot na bludot. Niv
gi le~i vozdrànieto i sovr{enoto samouniùvawe.
Na koj na~in i so pomo{ na koe sredstvo da go vr-
zam ovoj svoj neprijatel (t.e. teloto) i kako da mu sudam po
ugled na ostanatite strasti, jas ne znam. Pred da go vrzam,
toa se odvrzuva. I u{te ne sum po~nal da mu sudam, se iz-
152
miruvam so nego. I pred da zapo~nam da go ma~am, se soà-
luvam na nego. Kako da go mrazam ona {to po priroda go
sakam? Kako da se izbavam od ona so {to sum vrzan za na-
vek? Kako da go ubijam ona {to so mene treba da voskre-
sne? Kako da go napravam nepropadlivo ona {to dobilo
propadliva priroda? Kakva pri~ina da mu navedam na onoj
{to moè da mi vozvrati so tolkubrojnite prirodni pri-
~ini?
Ako go vrzam so post, {tom }e go osudam bli`-
niot jas povtorno mu se predavam. Ako go pobedam na toj
na~in {to sum prestanal da osuduvam, koga }e se pogor-
deam vo srceto - toa povtorno me soboruva. Toa mi e i so-
rabotnik i protivnik, i pomo{nik i sopernik, i ~uvar i
predavnik. Koga go maznam, toa me napa|a. Ako go iscrpu-
vam - malaksuva. Ako go odmoram - se razuzduva. Ako go
pritegnam - ne podnesuva. Ako go ugnetuvam - i samiot se
izloùvam na opasnost. Ako go upropastam - nemam so ko-
go da steknuvam dobrodeteli. Od nego se gnasam i nego go
pregrnuvam. Kakva tajna e ova so mene? Kakva e smislata
na ova moe ustrojstvo? Kako toa jas samiot sebesi si sta-
nav i neprijatel i prijatel?!
„Kaì mi, kaì, moja sopatni~ke, prirodo moja!
Nikogo drug nema da pra{am za ona {to e povrzano so te-
be. Kako da ja izbegnam prirodnata opasnost koga Mu ve-
tiv na Hrista deka }e vojuvam so tebe? Kako da ja pobedam
tvojata tiranija, koga dobrovolno re{iv so sila da te so-
vladam?”
A teloto, odgovaraj}i $ na svojata du{a, re~e:
„Nema da ti re~am ni{to {to ti i samiot ne go
znae{, tuku samo ona {to go znaeme obajcata. Mojot mil
tatko e samoqubieto. Pri~inata za nadvore{noto raspa-
luvawe leì vo neguvaweto na teloto i voop{to vo odma-
raweto, a pri~inata za vnatre{nite strasni ~uvstva se
nao|a vo porane{noto odmarawe i spomenot na izvr{eni-
153
te sladostrasni dela. Za~nata, ra|am grevovi. Rodeni, tie
od svoja strana preku o~ajanieto ja ra|aat smrtta. Ako ja
zapoznae{ mojata i tvojata o~igledna i dlaboka nemo}, si
mi gi vrzal racete. Ako go ma~i{ svoeto grlo so post, si
mi gi vrzal i nozete, pa ne moàm da ~ekoram. Ako na seto
toa mu go dodade{ i poslu{anieto, si se oslobodil od me-
ne. Ako stekne{ smirenie, si mi ja otsekol glavata“.
Petanesetta pobeda:
onoj {to e vo telo a ja steknal,
umrel i voskresnal i ve}e ovde ja nasetil
idnata besmrtnost.
154
SLOVO [ESNAESETTO:
ZA SREBROQUBIETO
I ZA NESTEKNUVAWETO
Pogolemiot broj mudri u~iteli zad {totuku opi-

{aniot neprijatel obi~no go stavaat ovoj stoglav demon
na srebroqubieto. Za nie, tolku neuki, da ne bi go menu-
vale redot na mudrite, i samite }e odime spored nivniot
raspored i pravilo. Zatoa, ako e po volja, }e ja razgledame
samata bolest, a potoa vo nekolku zbora i na~inot na nej-
zinoto le~ewe.
Srebroqubieto e oboùvawe na idol (v. Kol. 3, 5),
}erka na neverieto, izvinuvawe za slabostite, vesnik na
starosta, pretskaùva~ na glad, prorok na su{a. 1
Srebroqubiviot go ismeva Evangelieto . Toj e sve-
sen prestapnik.
Onoj {to steknal qubov gi rastura parite. A koj
moè da go ima i ednoto i drugoto, se laè sebesi.
Toj {to se oplakuva sebesi, se otkaùva i od telo-
to svoe, i vo slu~aj na potreba ne go {tedi ni teloto.
Nemoj da veli{ deka sobira{ za siromasite. Cars-
tvoto Nebesno moèlo da se kupi i za samo dve lepti. (sp.
Luka 21, 1 - 4).
Eden den se sretnale eden gostoqubiv i eden sre-
broqubiv ~ovek. I vtoriot go nare~e prviot nerazumen.
Onoj {to ja pobedil ovaa strast, se oslobodil od
griìte. A koj e vrzan od nea, nikoga{ nema da moè da se
moli ~isto.
Srebroqubieto po~nuva pod izgovor za milosti-
wa, a zavr{uva so omraza kon siromasite. Dodeka ne na-
trupa pari srebroqubiviot e milosrden; {tom dojde do pa-
ri, ja stiska rakata.
Sum gledal lu|e siroma{ni so pari kako vo dru{-
tvo na siroma{nite po duh go zbogatija svojot duh i zabo-
ravija na svojata porane{na beda.
155
Na monahot {to saka pari uninieto mu e tu|o. Toj
sekoj ~as se se}ava na zborovite na apostolot: Toj {to ne
raboti neka i ne jade (2 Sol. 3, 10), i u{te: Za moite potre-
bi i na onie {to se so mene mi posluìja ovie moi race
(Dela 20, 34).
Nesteknuvaweto (t.e. dobrovolnata siroma{tija)
e otfrlawe na ovozemnite griì, bezgrièn ìvot, nepo-
pre~uvan pat, vera vo zapovedite Bo`ji, otstranuvawe na
tagata. Monahot koj{to ìvee vo dobrovolna siroma{ti-
ja e gospodar na svetot, koj{to na Boga Mu ja doveril seta
grià za sebe, i so pomo{ na verata site gi napravil svoi
slugi. Toj nikomu ne kaùva za svoite potrebi, a ona {to
mu doa|a, go prima kako od rakata Gospodova. Podvi`ni-
kot {to ìvee vo dobrovolna siroma{tija e sin na bes-
pristrastieto, koj za s# {to ima smeta kako da go nema.
Napu{taj}i go svetot toj s# smeta za |ubre. Ako pak za ne-
{to mu e àl, u{te ne stanal siroma{tvoqubiv.
ôvekot koj{to ìvee vo dobrovolna siroma{ti-
ja ima ~ista molitva, a lakomiot ~ovek se moli mislej}i
na zemnite ne{ta.
Na onie {to ìveat vo poslu{anie tu|o im e sre-
broqubieto. Za{to, koga go predale i svoeto telo, {to
u{te imaat da smetaat za svoe? Takvite lu|e so toa se samo
vo edno o{teteni: {to sega lesno i spremno moàt da pre-
minuvaat od mesto na mesto. Sum zabeleàl deka sopstve-
nosta nad izvesni ne{ta moè da go vrze monahot na edno
mesto. No sepak dojdov do zaklu~ok deka poblaèni se mo-
nasite {to skitaat zaradi Gospoda.
Koj go vkusil nebesnoto, lesno go prezira zemno-
to. A onoj {to ne go vkusil nebesnoto, se raduva na steknu-
vaweto na zemnite ne{ta.
Nerazumno siroma{niot monah trpi dvojna {teta:
se razdeluva od sega{nite dobra, a se li{uva i od idnite.
O monasi, da ne bideme vo verata poslabi od pti-
156
cite: tie ne se griàt za ni{to i ne sobiraat vo ambari
(Mat. 6, 26).
Golem e onoj ~ovek koj{to pobo`no se otkaùva od
svojot imot, a svet e ~ovekot koj{to se otkaùva od sops-
tvenata volja. Prviot }e primi stokratno, bilo vo imot
bilo vo blagodatni darovi, a vtoriot }e nasledi ìvot
ve~en.
Kako {to vo moreto sekoga{ ima branovi taka i
srebroqubiviot ne go napu{taat gnevot i tagata.
Koj gi prezrel ve{testvenite dobra, se izbavil od
sporovi i raspravawa. A lakomiot ~ovek i za igla }e se
goni do smrtta.
Nepokoleblivata vera im stava kraj na griìte; a
se}avaweto na smrtta doveduva do odrekuvawe i od sops-
tvenoto telo.
Kaj Jov nema{e ni traga od srebroqubie: zaradi
toa toj ostana spokoen i koga se li{i od s# (Jov 1, 22).
Srebroqubieto se narekuva i e koren na site zla
(Tim. 6, 10). Toa doveduva do omraza, do kra`bi i zavist, do
razdvojuvawa i neprijatelstva, do sudiri i zlopamtewa,
do surovost i do ubistva.
Nekoi so mal plamen uspevaa da zapalat golema
{uma. I so pomo{ na male~ka dobrodetel, mnogumina us-
pevaa da gi izbegnat site ovie dosega spomenati strasti.
Taa dobrodetel se narekuva bespristrasnost, a nea ja ra|a
opitnoto bogopoznanie, i griàta za s# {to }e kaème vo
svoja odbrana vo ~asot na zaminuvaweto od ovoj svet.
Koj so vnimanie ja pro~ital poukata za majkata na
site zla (stomakougodieto), znae deka kako vtoro dete vo
nejzinoto grozno i prokleto potomstvo e naveden kamenot
na ne~uvstvitelnosta. No mnoguglavata zmija na idolopo-
klonstvoto (srebroqubieto) me spre~i na toj kamen da mu
go dadam soodvetnoto po red mesto. Ne znam kako, no sre-
broqubieto mudrite otci go postavile na treto mesto vo
157
nizata na osumte strasti. Duri sega, otkako go zavr{ivme
ova srazmerno izlagawe za srebroqubieto, imame namera
da govorime za ne~uvstvitelnosta, strast po red treta, a
spored potekloto vtora. Posle toa }e zboruvame i za so-
not i bdeeweto. Ne samo toa tuku }e kaème i nekolku
zborovi i za detinskata i malodu{na stra{livost. Seto
toa se bolesti na po~etnicite.
U{te eden stepen: toj {to ja dobil ovaa bitka, pa-
tuva so duhot kon neboto, osloboden od s# ve{testveno.
[esnaesetta bitka:
koj vo nea }e pobedi,
ili ja steknal qubovta
ili se oslobodil od griìte.
158
SLOVO SEDUMNAESETTO:
ZA NEÛVSTVITELNOSTA,
T.E. ZA UMRTVENOSTA NA DU[ATA
I SMRTTA NA UMOT
PRED SMRTTA NA TELOTO
Ne~uvstvitelnosta, bez ogled telesna ili duhovna,

e umrtveno ~uvstvo, koe posle dolgotrajna bolest i nebre-
`nost stasalo do celosna tapost. Bes~uvstvitelnosta e ne-
bre`nost {to preminala vo navika i go uspala razumot.
Taa e ro`ba na lo{ata navika, zamka za revnosta, besilka
za hrabrosta, nepoznavawe na umilenieto, vrata na o~a-
janieto, majka na zaboravot (koj pak od svoja strana ja ra|a
povtorno svojata majka), izostavawe na stravot Bo`ji.
Bes~uvstvitelniot monah e bezumen filosof, u~i-
tel koj{to so svoeto u~ewe se osuduva samiot sebesi, advo-
kat koj ja zastapuva protivni~kata stranka, slepec koj u~i
kako da se gleda. Toj zboruva za le~ewe na rana, a ne pre-
stanuva da ja ~e{a svojata; zboruva protiv strastite, a ne
prestanuva da jade {tetna hrana; se moli protiv svojata
strast, a ita da ja zadovoli; se luti na samiot sebesi i ne
se srami od svoite zborovi, bedniot!
‘Ne pravam dobro!’, vozviknuva i usrdno prodolùva
so istiot grev; so ustata se moli protiv grevot, a so telo-
to se bori za nego; mudruva za smrtta, a ìvee kako niko-
ga{ da nema da umre; vozdivnuva zaradi razdelbata so ovoj
svet, a dreme kako da e ve~en; rasprava za vozdrànieto, a
misli samo na toa kako da mu ugodi na stomakot; ~ita za
Stra{niot Sud, a po~nuva da se smee; za suetata, a so sa-
moto ~itawe ja hrani sopstvenata sueta; na{iroko ras-
prava za bedeeweto, a samiot vedna{ tone vo son; ja fali
molitvata, a bega od nea kako od kam{ik; go smeta za bla-
èno poslu{anieto, a samiot prv e neposlu{en; gi fali
159
onie na koi{to ne im e zna~ajno ni{to zemno, a samiot ne
prestanuva da se odmazduva i kara zaradi eden partal. Ko-
ga }e se naluti stanuva ogor~en, pa zaradi svoeto ogor~u-
vawe povtorno se luti, i dodavaj}i poraz na poraz i ne ~uvs-
tvuva {to pravi. Koga }e se najade se kae, a malku podocna
povtorno jade; go proslavuva mol~eweto, no go fali so mno-
gugovorlivost; u~i na krotost a i pri samoto pou~uvawe
~esto se gnevi, pa potoa povtorno se gnevi - na svoeto ogor-
~uvawe; }e se otrezne, }e vozdivne, klimnuva so glavata -
i pak im se podava na strastite. Smeata ja kudi, a za pla-
~ot zboruva smeej}i se; se àli pred lu|eto na svoeto sla-
voqubie, a so toj prekor saka da stekne slava; strasno gle-
da vo ènskite lica, a zboruva za celomudrie; gi fali
tihuvatelite - ìveej}i vo svetot, i ne zabeleùva deka
so toa samiot sebesi se posramuva; gi slavi milostivite
lu|e, a gi navreduva prosjacite. I s# {to pravi, pravi na
svoja osuda, a ne saka - da ne re~am deka ne moè - da si
dojde na sebesi.
Sum videl mnogumina takvi lu|e koi pla~ea slu-
{aj}i za smrtta i Stra{niot Sud. No solzite u{te ne im
se isu{ija, a brzo tr~aa na trpeza. Se za~udiv kako taa gos-
podarka - sramnata strast - ucvrstena so dolgotrajnata
bes~uvstvitelnost, moè da go pobedi i pla~ot.
Spored svoite slabi sili jas gi razgolev lukavs-
tvata i belezite na ovaa kamena i èstoka, ogromna i luda
strast. Nemam namera, imeno, mnogu da prikaùvam za nea.
Koj ima sposobnost vo Gospoda vrz osnova na svoeto li~no
iskustvo da stavi na ranata soodveten lek, neka ne se stes-
nuva da go stori toa. Jas ne se sramam da ja priznaam svoja-
ta nemo} vo vrska so toa, bidej}i i samiot sum silno obze-
men od ovaa strast. So svoite sopstveni sili jas ne moèv
ni da gi sfatam nejzinite spletki i lukavstva, da ne ja
stignev i zaprev zadrùvaj}i ja so prinuda, i otkako ja
frliv na maki, ja prisiliv da ispoveda s# {to kaàvme
160
pogore, kam{ikuvaj}i ja so stravot Gospodov i so nepres-
tajna molitva. Zatoa i re~e ovaa tiranka i zlostorni~ka:
„Lu|eto {to sklu~ile dogovor so mene gledaat vo
mrtvite i se smeat. Na molitva se napolno skameneti, stu-
deni, smra~eni. Pred Svetata Trpeza stojat bez ~uvstva i
se pri~estuvaat so Pre~esniot Dar kako da jadat obi~en
leb. Se podbivam so lu|eto {to imaat skru{eno pokaja-
nie. Od tatko mi koj me rodi nau~iv da go ubivam sekoe do-
bro {to se ra|a od hrabrosta i bogokopne`livosta. Jas
sum majka na smeata, hranitelka na sonot, prijatelka na
sitosta, povrzana sum so la`nata pobo`nost i ne ~uvstvu-
vam nikakva bolka koga me ukoruvaat“.
A jas, kutirot, uàsnat od zborovite na ovaa yver-
ska strast, so èlba da doznaam ne{to pove}e za nejzino-
to poteklo, ja pra{av za imeto na nejziniot roditel.
A taa:
„Moeto ra|awe ne e samo edno. Moeto za~nuvawe e
nekako izme{ano i nejasno. Sitosta mi dava sila, vreme-
to mi ovozmoùva da niknam, lo{ata navika me utvrduva.
Koj ima takva navika, nikoga{ nema da se oslobodi od me-
ne. Bidi istraen vo razmisluvaweto za Stra{niot Sud, vo
dolgoto bdeewe: moèbi toga{ }e te ostavam malku mi-
ren. Vnimavaj na pri~inata na mojot nastanok vo tebe i
bori se protiv nego, za{to pri~inata za toa ne e ista kaj
site lu|e. Moli se ~esto pokraj grobovi i naslikaj ja ne-
izbri{livo nivnata slika vo svoeto srce. Za{to ako so
molivot na postot ne go nacrta{ toa, nema da me pobedi{
nikoga{.”
161
SLOVO OSUMNAESETTO:
ZA SONOT, ZA MOLITVATA
I ZA SOBORNOTO SLU@EWE
Sonot e izvesna osobina na prirodata, slika na

smrtta, odmor na setilata. Sonot e edinstvena pojava, no
ima mnogubrojni pri~ini, kako {to e slu~ajot i so pohot-
livosta. Toa se: prirodata, hranata, demonite, a moèbi i
preteraniot i dolgotraen post, za{to teloto iscrpeno od
postot saka da se ute{i so son.
Pijanstvoto se sozdava so navikata. Isto taka i pre-
teranoto spiewe. Zatoa treba da se branime protiv taa lo-
{a navika, osobeno vo po~etokot na podvigot na poslu{a-
nieto. Dolgotrajnata navika te{ko se lekuva.
Da obrneme vnimanie i }e vidime deka nevidlivi-
te neprijateli
1
se sobiraat toga{ koga na znakot na duhov-
nata truba , po~nuvaat da se sobiraat bra}ata. Zaradi ova,
nekoi demoni $ pristapuvaat na postelata vedna{ {tom
sme stanale, nagovaraj}i n# povtorno da si legneme vo nea,
velej}i: ‘Pri~ekaj dodeka ne zavr{at vovednite pesni, i
toga{ }e pojde{ v crkva’. Drugi gi nurnuvaat vo son tie
{to se na molitva, ili gi pottiknuvaat na razgovor v cr-
kva, ili go odvlekuvaat umot kon sramni pomisli, ili n#
potpiraat do yidot kako malaksani, ili ponekoga{ n# na-
pa|aat i so ~esto proyevawe. Nekoi demoni ~esto za vreme
na molitvata predizvikuvaat smea, za preku toa da Go raz-
gnevat Boga na nas. Drugi n# prisiluvaat od lenost da br-
zame, a nekoi n# pottiknuvaat da peeme posporo, od uì-
vawe, a ponekoga{ sedat pokraj usnite i gi zaklu~uvaat
taka {to odvaj moème da gi otvarame.
No koj vo dlabo~inata na du{ata ~usvtvuva deka
stoi pred Boga, na molitva }e bide nepodvièn kako stolb
i ni{to od ova {to pogore go nabrojavme nema da go iz-
162
loì na potsmev. Vistinskiot poslu{nik, koga }e zastane
na molitva, ~esto stanuva siot prosvetlen i radosen. Is-
krenoto sluèwe go podgotvilo i osposobilo za toa.
Site moàt da se molat v crkva zaedno so ostana-
tite. No na mnogumina pove}e im odgovara da se molat sa-
mo so eden brat sroden po duh. Mnogu e mal brojot na onie
{to moàt napolno osameno da se molat. Peej}i zaedno so
ostanatite, nema da bide{ vo sostojba da se pomoli{ du-
hovno, bez kakva i da e misla na ovozemnoto.
Umot za vreme na bogosluèweto neka ti bide za-
faten so razmisluvawe za slu{anite zborovi ili pak so
odredena molitva vo o~ekuvawe na sledniot stih. Za vre-
me na molitvata ne treba da rabotime ni{to drugo, bez
ogled dali e vo pra{awe edna od glavnite ili nekoja spo-
redna rabota. Toa e2 jasnata pouka na angelot {to do{ol kaj
velikiot Antonij .
Kvalitetot na zlatoto se ispituva vo ogan, a rev-
nosta i qubovta na monahot kon Boga se poznavaat po toa
kako stoi na molitva.
Onoj {to ja steknal

pofalnata dobrodetel na molitvata
Mu se pribliùva na Boga i s# pove}e
se oddale~uva od demonite.
163
SLOVO DEVETNAESETTO:
ZA TELESNOTO BDEEWE
I ZA TOA KAKO TREBA DA SE PRAKTIKUVA
Pred zemnite vladeteli lu|eto izleguvaat ili ne-

vooruèni i bez uniforma ili so èzol, {tit ili me~.
Golema i nesporedliva e razlikata me|u prvite i posled-
nite: prvite mu se glavno rodnini ili prijateli na carot.
Taka e kaj zemnite vladeteli.
Ajde i nie da pogledneme kako se javuvame kaj Boga
i Carot Nebesen na ve~ernite, dnevnite i no}nite slu`-
bi i molitvi.
Nekoi na ve~ernoto bdeewe gi pruàat racete na
molitva, kako lu|e duhovni i slobodni od sekoja zemna
grià. Drugi toga{ izleguvaat pred Boga so peewe. Nekoi
pove}e se trudat vo ~itaweto. A drugi, spored nemo}ta, hra-
bro se borat so sonot so pomo{ na rakodelieto. Najposle,
nekoi razmisluvaj}i neprestajno za smrtta sakaat da stek-
nat umilenie.
Od site tie podviniìci samo bdeeweto na prvite
i na poslednite e vo polnata smisla na zborot bogoqubi-
vo. Vtorite go vr{at ona {to na monasite im e voobi~a-
eno propi{ano. Ostanatite odat po najlo{iot pat, iako
Bog gi prima i ceni darovite spored raspoloènieto i
sposobnosta na ~ovekot koj{to prinesuva.
Budnoto oko go o~istuva umot, a predolgoto spi-
ewe ja otapuva du{ata. Budniot monah e neprijatel na blu-
dot, a pospaniot - drugar na toj demon. Bdeeweto e slabe-
ewe na pohotta, izbavuvawe od ne~istite soni{ta, o~i pol-
ni so solzi, razne`neto srce, ~uvar na pomislite, topil-
nica na hranata, skrotili{te na zlite duhovi, ma~ili-
{te na jazikot, izgonuvawe na ne~istite me~taewa. Bud-
niot monah e lovec na pomislite, za{to vo no}nata ti{i-
na moè bez maka da gi zabeleì i fati. [tom }e se ogla-
164
si trubata za molitva, bogoqubiviot monah veli: ‘Pre-
krasno! Slava Mu na Boga!’, a mrzliviot leleka: ‘Uf! Lele!’
Postavuvaweto na trpezata gi otkriva poklonici-
te na stomakot, a podvigot na molitvata - bogoqubivite.
Prvite skokaat od radost {tom }e ja zdogledaat trpezata,
a vtorite stanuvaat ta`ni.
Pri~ina za zaboravot e dolgoto spiewe, a bdeewe-
to go odrùva se}avaweto.
Zemjodelcite sobiraat bogatstvo na gumnoto i to-
~ej}i gi kacite, a monasite na ve~ernite i no}nite slu-
`bi i podvizi na umot.
Dolgoto spiewe e lo{ drugar: na mrzlivite lu|e
im odzema polovina ìvot, ako ne i pove}e.
Lo{iot monah e buden koga se razgovara, a {tom }e
nastapi vreme za molitva o~ite sami mu se zatvaraat.
Mrzliviot monah e dobar vo mnogugovorlivosta, a
{tom nemu }e mu dojde redot da ~ita, od son ne moè ni
oko da otvori.
Na poslednata truba }e voskresnuvaat mrtvite, a
na po~etokot od praznoslovieto se rasonuvaat pospanite.
Tiraninot na spieweto e lo{ prijatel za nas: koga
sme siti toj si odi, a koga sme gladni i èdni od post, sil-
no n# napa|a, i za vreme na molitvata n# pottiknuva da se
fatime za rakodelie. Toj poinaku ne e vo sostojba da im ja
uni{ti molitvata na onie {to bdeat.
Ovoj demon prv im se prikraduva na po~etnicite
vo borbata, za vo samiot po~etok na podvigot da gi napra-
vi mrzlivi ili za da gi podgotvi za doa|aweto na demonot
na bludot. S# dodeka ne se oslobodime od toa, ne treba da
gi napu{time molitvite v crkva. Nie ~esto ne zaspivame
i od sram. Ku~eto mu e neprijatel na zajakot, a demonot na
slavoqubieto mu e neprijatel na sonot.
Prodava~ot ja presmetuva svojata dobivka na kra-
jot od denot, a podvi`nikot na krajot od bogosluèweto.
165
Bidi vnimatelen posle molitvata i }e gi vidi{
pobedenite tolpi demoni kako se obiduvaat da n# probo-
dat so nepristojni me~taewa tokmu vo toj mig. Zatoa sedi
i vnimavaj, pa }e gi vidi{ onie {to imaat obi~aj da gi
ograbuvaat du{evnite prvini.
Se slu~uva i vo sonot da gi slu{ame zborovite na
Psalmite, so ogled na navikata postojano da mislime vo
duhot na Psaltirot. No se slu~uva i tie stihovi demonite
da gi ufrlaat vo na{ata fantazija za da se pogordeeme. Da
zboruvam za tretata sostojba ne sakav, no nekoj me prinu-
di: du{ata koja{to postojano razmisluva za slovoto Gos-
podovo (Ps. 1, 2) obi~no i na son go pravi istoto. Vtoroto e
nagrada za prvoto, zaradi izgonuvaweto na zlite duhovi i
na ne~istite me~taewa.
Devetnaesetti stepen:
koj nego go dostignal,
ja primil svetlinata vo svoeto srce.
166
SLOVO DVAESETTO:
ZA DETINESTATA STRA[LIVOST
Ako podvigot na dobrodetelta go vodi{ vo op{te-

ìtie ili vo zaednica, stra{livosta nema mnogu da te na-
pa|a. A ako se podvizuva{ na pusti mesta, vnimavaj so tebe
da ne zavladee toj porod na suetata i }erka na neverieto.
Stra{livosta e detinesta priroda vo od sueta os-
tarenata du{a. Stra{livosta e otsustvo na vera vo is~e-
kuvawe na nenadejna nesre}a. Stravot e opasnost na koja-
{to se misli u{te pred taa da nastane. Ili, povtorno:
stravot e trepetno ~uvstvo na srceto, koe treperi i tagu-
va zaradi izvesni mo`ni nastani.
Stravot e li{enost od cvrstata nade` vo Boga. Nad-
menata du{a e rob na stra{livosta, za{to se nadeva na sa-
mata sebesi: taa se pla{i od sekoj {um, od sekoja senka.
Onie {to pla~at i stradaat zaradi svoite grevovi
ne se stra{livi. Stra{livite ~esto doa|aat nadvor od se-
be od strav, {to e sosem prirodno: Gospod pravedno gi os-
tava gordite na cedilo za i nie ostanatite da se nau~ime
da ne bideme gordi.
Site stra{livi lu|e se suetni. No ni site hrabri
lu|e ne se smireni, za{to se slu~uva i razbojnicite ili
grobokradcite da ne se pla{livi.
Ne kolebaj se vo gluvo doba na no}ta da se pojavu-
va{ tokmu na mesta na koi{to obi~no te fa}a strav. Ako
makar i malku $ popu{ti{ na taa detinska i sme{na
strast, i }e ostari{ so nea. [tom }e trgne{, vooruì se
so molitvata. [tom }e stigne{, ra{iri gi racete. So Isu-
sovoto ime kam{ikuvaj gi protivnicite: ni na neboto ni
na zemjata nema posilno oru`je. A koga }e se oslobodi{
od taa bolest, zablagodari Mu od sesrce na Izbavitelot.
Ako Mu bide{ blagodaren, }e te {titi doveka.
Stomakot ne moè{ da go napolni{ odedna{. Spo-
167
red merata vo koja{to pla~ot stanuva s# posilen vo nas, i
stra{livosta n# napu{ta. So slabeeweto na pla~ot nie
stanuvame pla{livi. Mi se nakostreìja vlaknata i ko-
àta moja, re~e Elifaz, objasnuvaj}i ja prepredenosta na
demonite (Jov 4, 15).
Ponekoga{ se ispla{uva prvo du{ata, a poneko-
ga{ teloto. Onoj {to }e se ispla{i prv, go prenesuva stra-
vot na drugiot. Ako se ispla{i teloto, a vo du{ata ne vle-
gol neosnovan strav, blisku e izbavuvaweto od bolesta.
Koga navistina }e se oslobodime od pla{livosta,
mra~nite i pusti mesta nema da gi ohrabruvaat demonite
da n# napa|aat, tuku samo neplodnosta na na{ata du{a. A
toa moè da bide i po Bo`ja Promisla.
Onoj {to stanal sluga Gospodov samo od svojot Gos-
podar se boi, a koj u{te od Gospoda ne se boi, ~esto se pla-
{i i od svojata sopstvena senka.
Koga ni prio|a nevidliviot duh na demonot, telo-
to se pla{i, a koga ni prio|a angel, smireno se veseli du-
{ata. Koga spored toa dejstvo }e go prepoznaeme dejstvoto
na angelot, da skokneme krepko na molitva, za{to na{iot
dobar ~uvar dojde da se pomoli zaedno so nas.
Onoj {to ja pobedil stra{livosta

sekako na Boga Mu gi predal svojot ìvot
i svojata du{a.
168
SLOVO DVAESET I PRVO:
ZA MNOGUOBRAZNATA SUETA
Nekoi imaat obi~aj za suetata da pi{uvaat vo po-

sebna glava, odvoeno od gordosta. Zaradi toa i velat deka
osnovni i glavni grevovni pomisli ima osum.1 Me|utoa,
Grigorij Bogoslov i drugite nabrojuvaat sedum . So niv i
jas pove}e se soglasuvam, za{to koj moè da bide obzemen
od gordosta ako uspee da ja sovlada suetata? Razlikata me-
|u ovie strasti e samo tolkava kolku {to e po priroda raz-
likata me|u dete i vozrasen ~ovek, me|u p~enicata i le-
bot. Suetata e po~etok, a gordosta kraj.
Zatoa sega nakuso }e kaème ne{to za ne~esnata
voobrazenost, po~etokot i polnotata na strastite. Za{to
onoj {to bi sakal za toa da filosofira nadolgo, li~i na
~ovek koj{to zaludno se obiduva da ja odredi merata na
vetrot.
Spored svojot izgled slavoqubieto e promena na
prirodata i izopa~uvawe na karakterot, svesno previdu-
vawe na ukor. Spored kvalitetot, toa e rastura~ na tru-
dot, uni{tuva~ na potta, kradec na riznicata, izrod na ne-
verstvo, prethodnik na gordosta, brodolom vo pristani{-
te, mravka na gumno (koja iako male~ka go raznesuva siot
trud i plod). Mravkata ja ~eka vr{idbata na p~enicata, a
suetata ~eka da se natrupa bogatstvoto. Prvata se raduva
zatoa {to }e krade, a vtorata, zatoa {to }e rastura. Duhot
na o~ajanieto se raduva koga gleda kako se zgolemuva zlo-
to, a slavoqubieto koga gleda deka se zgolemuva dobrode-
telta. Za{to vrata za prvoto se mnogubrojnite duhovni ra-
ni, a za vtoroto izobilniot trud.
Vnimavaj i }e vidi{ deka groznoto slavoqubie s#
do grobot se kiti so fustani, mirisi, pridru`bi, aromati
i drugo.
Sonceto sjae za site bez razlika, a suetata im se
169
veseli na site dobri dela. Na primer, sueten sum koga pos-
tam. Koga si go razre{uvam postot za lu|eto da ne doznaat
za moeto vozdrànie povtorno sum sueten, za{to se sme-
tam sebesi za mudar. Suetata me pobeduva {tom }e se oble-
~am vo bleskava obleka; no i koga }e oble~am partali i
toga{ sum sueten. Me porazuva koga }e prozboram, a zamol-
~am li - taa povtorno me pobeduva. Kako i da go frli{ na
zemja ovoj tribolum, edniot vrv ostanuva vperen nagore.
Suetniot ~ovek e hristijanin koj oboàva idoli.
Toj misli deka Go oboàva Boga, no vsu{nost saka da im
ugodi na lu|eto, a ne na Boga.
Sueten e sekoj ~ovek koj{to saka da se fali. Pos-
tot na suetniot ~ovek ostanuva bez nagrada i negovata mo-
litva bez plod, za{to i ednoto i drugoto go pravi zaradi
pofalbata na lu|eto.
Slavoqubiviot podvi`nik si nanesuva sebesi dvoj-
na {teta: prvo, so toa {to si go isto{tuva teloto, a vto-
ro, zatoa {to ne prima nagrada.
Koj da ne mu se nasmee na suetniot podvi`nik, ko-
go{to strasta za vreme na bogoslu`bata go pottiknuva po-
nekoga{ da se smee, a ponekoga{ pred site da pla~e?
Gospod od na{ite o~i ~esto gi sokriva i onie do-
brotedeli {to sme gi steknale. A ~ovekot {to n# fali
(ili podobro kaàno n# rasipuva) so svojata pofalba ni
gi otvara o~ite. No {tom }e ni se otvorat o~ite - od nas
is~eznuva na{eto bogatstvo. Laskavecot e sluìtel na
demonot, vodi~ na gordosta, istrebuva~ na umilenieto, ru-
{itel na dobrodetelite, zavodnik. Onie {to ve falat,
ve mamat, veli prorokot (Isa. 3, 12).
Na vozvi{enite lu|e im e svojstveno blagorodno i
radosno da gi podnesuvaat navredite, a na svetite i pre-
podobnite - pofalbata da ja primaat bez {teta.
Gledav kako lu|eto {to imaa pla~ pa|aa vo jarost
koga gi falea, i taka kako na pana|ur gi trampaa strasti-
te edna za druga.
170
Nikoj ne znae {to ima vo ~ovekot, osven duhot ~o-
vekov (1 Kor. 2, 11). Zatoa, neka se posramat i zanemat onie
{to bi sakale da n# falat v lice.
[tom }e slu{ne{ deka tvojot blièn ili prija-
tel rekol za tebe ne{to lo{o vo tvoe otsustvo, pokaì
kolku go saka{ - i pofali go!
Golema rabota e da ja simne{ od sebe pofalbata
~ove~ka. U{te pogolema e da se oslobodi{ od pofalbata
demonska.
Smirenoumie ne pokaùva onoj {to zboruva lo{o
za sebe (koj ne e vo sostojba da se podnese samiot sebesi?),
tuku onoj koj{to ja podnesuva navredata od drug ~ovek ta-
ka {to da ne ja namali svojata qubov kon nego.
Zabeleàv kako demonot na suetata mu ufrla po-
misli na eden brat, pa mu gi otkriva na drug, pottiknu-
vaj}i mu da mu kaè na drugiot {to mu leì na srceto, za
ovoj da go proslavi kako proyorlivec.
Se slu~uva ovoj zlostornik da se dopira i do teles-
nite organi za da predizvika vo niv treperewe.
Ne obrnuvaj vnimanie na nego koga vo tebe prediz-
vikuva èlba da stane{ episkop, ili igumen, ili u~itel.
Te{ko e da go izbrka{ ku~eto od tezgata na koja se proda-
va meso.
Koga }e vidi deka izvesni lu|e do{le do nekoe ma-
lo spokojstvo, toj vedna{ gi naveduva od pustinata da pre-
minat vo svetot, velej}i: ‘Odi da gi spasi{ lu|eto {to
propa|aat’.
Poinaku izgleda ìvotot na Etiopjaninot, a po-
inaku negovata statua. Poinakvo e slavoqubieto na onie
{to ìveat vo op{teìtie, a poinakvo na tie vo pusti-
nata.
Suetata gi pobuduva slavoqubivite monasi da ja
o~ekuvaat posetata na svetskite lu|e i da im izleguvaat
vo presret na onie {to doa|aat; gi u~i da pa|aat ni~kum
171
pred nivnite noze i prepolna so gordost taa se oblekuva
vo smirenie; go isten~uva drèweto i glasot, i gleda vo
racete na posetitelite dali }e dobie ne{to od niv; gi na-
rekuva svoi gospodari i za{titnici koi{to, posle Boga,
ìvot davaat.
Dodeka sedat na trpeza taa gi pbuduva da se voz-
drùvaat, a kon pot~inetite da bidat ostri; na bogoslu`-
bite mrzlivite gi pravi revnosni; onie {to nemaat glas
dobri pea~i; pospanite, bodri; mu se uliznuva na kanonar-
hot narekuvaj}i go otec i u~itel, no samo duri ne si oti-
dat gostite.
Suetata cenetite monasi gi pravi gordi, a poniù-
vanite zlopamtlivi.
Slavoqubieto ~esto stanuva pri~ina na sram na-
mesto ~est. Za{to, toa na svoite razjareni u~enici im na-
nesuva golem sram.
Suetata gi pravi gnevlivite krotki pred lu|eto.
Taa odi mnogu lesno so prirodnite darovi i so niv ~esto
gi nadvladuva svoite pokajani slugi.
Vidov eden demon kako go navreduva i go progonu-
va svojot brat. Imeno, vo edna prilika eden monah se na-
luti, no naidoa edni svetski lu|e. I toj bednik premina
od gnev na slavoqubie, za{to ne moè{e vo isto vreme da
im robuva na dvete strasti (i na dvajcata demoni).
Monahot {to stanal rob na suetata vodi dvoen ì-
vot: odnadvor mona{ki, a vo du{ata i vo mislite svetski.
Ako usrdno se trudime da Mu ugodime na Boga, se-
kako }e vkusime i od nebesnata slava. A onoj {to }e vkusi
od nea, }e ja prezira sekoja zemna slava. Bi se ~udel, imeno,
koga nekoj bi ja prezrel vtorava pred da ja vkusil prvata.
Ograbeni od suetata, nie ~esto se svrtuvame i kra-
deme od nea samata. Sum gledal lu|e koi{to duhovniot po-
dvig go po~nuvaa od sueta. I iako po~etokot im be{e po-
ro~en, krajot izleze pofalen, za{to duhot se izmeni vo
niv.
172
Koj se fali so prirodnite darovi (na primer, so
ostroumnost, bistrina, ~itawe, govorni{tvo i so s# sli~-
no {to sme go dobile bez trud), nikoga{ nema da stekne nat-
prirodni dobra. Za{to neverniot i vo mnogu i vo malku e
neveren i sueten (Luka 16, 10).
Za da postignat krajno bestrastie i bogatstvo na
darovite, sila na ~udotvorstvo i mo} na predviduvawe, ne-
koi lu|e zaludno go isto{tuvaat svoeto telo. Tie, kutri-
te, ne znaat deka majka na tie dobra ne e trudot, tuku nad
s# smirenieto. Onoj {to bara darovi za svojot trud, pola-
ga opasen temel, a onoj {to sebesi se smeta za dol`nik, }e
primi neo~ekuvano i nenadejno bogatstvo.
Ne slu{aj go ovoj izvean {to ti sovetuva da gi ob-
javuva{ svoite dobrodeteli za polza na slu{atelite. Ka-
kva korist ima ~ovekot ako go pridobie i celiot svet, a
na du{ata svoja $ napakosti (Mat. 16, 26)? Ni{to tolku ne e
vo sostojba da gi pou~i onie {to gledaat kako {to moàt
smirenoto i iskrenoto odnesuvawe i zbor. Za{to toa i na
drugite }e im posluì za primer deka so ni{to ne treba
da se gordeeme. A {to moè da bide popolezno od toa?
Eden proyorlivec mi raskaà {to videl vo nekoja
prilika:
„Dodeka so ostanatite bra}a sedev vo manastirs-
kata odaja za sinaksis, dojdoa demonot na suetata i demo-
not na gordosta i sednaa pokraj mene, edniot od desnata, a
drugiot od levata strana. I prviot po~na da me bocka vo
rebrata so svojot slavoqubiv prst, nagovaraj}i me da kaàm
ne{to za izvesni videnija i podvizi {to gi imav vo pusti-
nata. No {totuku se kurtuliv od nego, velej}i: Neka se od-
vratat i zasramat onie {to mi krojat zlo (Ps. 39, 15), de-
monot {to sede{e od mojata leva strana mi re~e na uvoto:
‘Bravo! Odli~no pravi{! Stana golem, za{to ja pobedi
mojata bezobrazna majka’. Toga{ se svrtev kon nego i gi iz-
govoriv zborovite na sledniot stih: Da se vratat posra-
meni onie {to mi velat: ‘Odli~no! Odli~no’ napravi!’“
173
Na moeto pra{awe kako toa suetata $ e majka na
gordosta, toj mi odgovori:
„Pofalbite prevoznesuvaat i ja izdigaat du{ata.
A koga taa }e se ponese, toga{ ja obzema gordosta, koja voz-
nesuva do neboto i nizveduva do adot. Postoi slava {to
doa|a od Gospoda: ]e gi proslavam onie {to Me proslavu-
vaat Mene, veli (1 Car. 2, 30). A postoi i slava {to e po-
sledica na demonskata prepredenost: Te{ko vam, veli, ko-
ga lu|eto }e po~nat dobro da zboruvaat za vas (Luka 6, 26)!
Prvata jasno }e ja prepoznae{ koga na ~ove~kata slava }e
po~ne{ da gleda{ kako na ne{to {to nosi {teta, {tom }e
se otstrani{ od sekoe nejzino lukavstvo i }e go krie{
svojot bogougoden na~in na ìvot kade i da odi{. Vtorata
}e ja prepoznae{ po toa koga i najsitnata rabota ja vr{i{
za da ja vidat lu|eto (Mat. 6, 5). Taa valkana sueta n# u~i
da ja glumime dobrodetelta {to ja nemame, naveduvaj}i ni
gi zborovite: Taka da zasvetli svetlinata va{a pred lu-
|eto za da gi vidat va{ite dobri dela (Mat. 5, 16).
Gospod ~esto gi preobrazuva slavoqubivite vo ne-
slavoqubivi so pomo{ na ne{to sramno {to }e gi snajde.
Po~etok na neslavoqubieto e mol~eweto i otvorenosta
za navredite, sredinata - otstranuvaweto na site misli
{to se protkaeni so slavoqubie, a krajot (ako toj okean
voop{to ima kraj) trudot bez najmalku stesnuvawe da go
vr{i{ ona {to ni nanesuva {teta, a pritoa da ne ti e ni
najmalku sram.
Ne go krij svojot sram pod izgovor deka predizvi-
kuva{ soblazni. (Vpro~em, moèbi ovoj lek treba se upo-
trebuva spored toa za kakov sram se raboti).
Koga barame slava, i koga taa (nebarana) ni se uka-
ùva od strana na drugi lu|e, ili koga od slavoqubie }e se
zafatime so nekoi podvizi, da si spomneme za svojot pla~
i vedna{ da pomislime na onoj strav i trepet so koj{to
stoevme pred Boga vo na{ata molitva vo osama. Taka bez
174
somnenie }e ja izgonime besramnata sueta, dotolku pove}e
ako se pogriìme da stekneme vistinska molitva. A ako
ne pomogne ni toa, da se potsetime vedna{ na smrtta. Vo
slu~aj ni toa da ne pomaga, toga{ barem da se upla{ime od
sramot {to ja sledi suetata: Za{to sekoj {to se prevoz-
nesuva }e bide ponizen (Luka 14, 11) sekako i ovde, u{te pred
idniot vek.
Koga na{ite pofaluva~i (ili podobro re~eno ra-
sipuva~i) }e po~nat da n# falat, vedna{ treba da se seti-
me na svoite mnogubrojni bezzakonija, pa }e vidime deka
sme nedostojni za ona {to go velat ili pravat za nas.
Me|u slavoqubivite lu|e sekako ima i takvi na koi-
{to Bog im usli{il nekoi molbi. No nivnite molitvi i
prozbi Bog obi~no gi spre~uva, za da ne stanat u{te povo-
obrazeni zaradi nivnite usli{eni molitvi.
Prostodu{nite lu|e obi~no ne se mnogu podlo`ni
na dejstvoto na ovoj otrov. Za{to suetata ja isklu~uva pro-
stodu{nosta i pretpostavuva licemeren ìvot.
êsto se slu~uva crvot koj dostignal odredena vo-
zrast da dobie krila i da letne vo viso~inite. Taka i su-
etata, koga sosem }e se razvie ja ra|a gordosta, toj po~etok
i kraj na site zla.
Koj e bez ovaa bolest, se nao|a blisku do spaseni-
eto, a onoj {to ne e, u{te e daleku od slavata na svetite.
Skalilo dvaeset i prvo. Onoj kogo{to suetata

ne go ulovila, nema da zapadne
vo bezumnata gordost, tolku mrska na Boga.
175
SLOVO DVAESET I VTORO:
ZA BEZUMNATA GORDOST
Gordosta e odrekuvawe na 1
Boga, pronajdok na demo-
nite, omalovaùvawe na lu|eto , majka na osuduvaweto, po-
tomok na poflabite,
2
znak za duhovna jalovost, podloga na
epilepsijata , izvor na gnevot, vrata na licemerieto, pot-
pira~ na demonite, ~uvar na grevovite, predizvikuva~ na
nemilosrdnost, protivnik na Boga, koren na hulata.
Gordosta po~nuva tamu kade {to zavr{uva suetata;
nejzina sredina e omalovaùvaweto na bli`niot, besram-
noto razglasuvawe na sopstvenite podvizi, falbaxistvo-
to vo srceto, mrazeweto na prekorot; a nejziniot kraj e
otfrlawe na Bo`jata pomo{, nadevawe vo svoite sopstve-
ni sili, demonska priroda.
Site nie {to sakame da go izbegneme padot vo ovaa
jama, da slu{neme: ovaa strast ~esto i rado se hrani so bla-
godarnosta. (Taa vo po~etokot i ne n# naveduva sosem ot-
voreno da Go otfrlime Boga). Sum videl lu|e koi{to na
zborovi Mu blagodarea na Boga, a vo mislite se veli~aa
samite sebesi. Toa jasno go svedo~i onoj farisej, velej}i
Boè, Ti blagodaram (Luka 18, 11)!
Kade se slu~il pad tamu prethodno se naselila gor-
dosta: vtoroto go objavuva doa|aweto na prvoto.
Od eden ~esen Starec go slu{nav slednoto:
„Da pretpostavime deka ima dvanaeset besramni
strasti. I edna od niv, t.e. gordosta, ako ja zasaka{ sves-
no, vo sostojba e da go zazeme mestoto na site ostanati edi-
naeset strasti“.
Gordoumniot monah odgovara ostro. A smirenoum-
niot ne odgovara na nieden na~in.
Kiparisot ne se vitka i ne se vle~e po zemjata. Ta-
ka ni monahot so nadmeno srce ne moè da stekne poslu-
{nost.
176
ôvekot so gordo srce saka da vladee. Se znae: toj
poinaku i ne moè, podobro kaàno ne saka - kone~no da
propadne. Gospod im se protivi na gordite (Jakov 4, 6). Koj
niv toga{ moè da gi pomiluva? Ne~ist pred Gospoda e se-
koj ~ovek so nadmeno srce (Izreki 16, 5). Koj moè toga{ da
go o~isti takviot?
Na gordiot ~ovek poukata mu e povod za pad, a pot-
tiknuva~ demonot, dodeka vonsebnosta doveduva do ostave-
nost od Boga. Vo prvite dva slu~ai lu|eto ~esto povtorno
uspevaa da se izle~at. No poslednoto, ~ovek ne moè da go
izle~i.
Koj ne trpi prekori ja projavuva strasta, a koj gi
prima, se osloboduva od sinxirite so koi bil okovan.
Ako nekoj padnal od neboto bez da ima nekoja druga
strast, tuku isklu~ivo zaradi gordosta, treba da ispitame
ne e li mo`no so smirenieto, bez sekoja druga dobrodetel
da se iska~ime na neboto.
Gordosta ozna~uva zaguba na sevkupnoto duhovno bo-
gatstvo, na seto ona {to so tolku pot se postignalo. Po-
vikaa i nema{e koj da gi spasi (sekako zatoa {to povi-
kale so gordost); i kon Gospoda, no On ne gi ~u (bez som-
nenie zatoa {to ne gi otsekuvale pri~inite za ona protiv
{to se molele) (Ps. 17, 42).
Eden Starec, mo{ne posveten vo tajnite na duhov-
niot ìvot, go sovetuva{e eden nadmen brat. A ovoj zasle-
pen mu re~e:
„Prosti, otec. Jas ne sum gord!“
A semudriot Starec na toa re~e:
„Kakov pojasen dokaz za toa bi moèl da mi dade{,
dete moe, ako ne so toa {to veli{ ‘jas ne sum gord’?“
Na takvite mnogu im odgovara pot~inuvawe, {to po-
surov i poneugleden na~in na ìvot i ~itaweto za natpri-
rodnite podvizi na otcite. Moèbi vo toa ima izvesna
mala nade` deka ovie bolni }e se spasat.
177
Sramno e da se kitime so tu| ukras, a krajno bezu-
mie e da se gordeeme so Bo`jite darovi. Gordej se isklu~i-
vo so onie dobrodeteli {to si moèl da gi izvr{i{ pred
da se rodi{; naprotiv, onie {to si gi steknal otkako si
se rodil ti gi daruval Bog, kako {to ti go daruval i samo-
to ra|awe. Tvoi dobrodeteli bi moèle da bidat edins-
tveno onie {to si gi izvr{il pred da dojde{ do svest: a
umot Bog ti go daruval. Na svojot sopstven trud moème
da mu gi pripi{ime samo onie pobedi {to bi gi postig-
nale bez ova na{e telo; teloto pak, ne e na{e, tuku soz-
dadeno od Boga.
Nemoj da se ~uvstvuva{ siguren dodeka ne ja pri-
mi{ presudata, imaj}i go na um onoj komu mu gi vrzale i
racete i nozete i go frlile vo temnina najkrajna, iako
ve}e sedel na svadbenata trpeza. Ne bidi nadmen, zemjen
stvoru! Mnogumina padnaa od neboto, iako bea sveti i bes-
telesni.
Koga cvrsto }e zasedne vo svoite sluìteli, demo-
not na gordosta (vo son ili na jave, vo vid na angel na sve-
tlinata ili na nekoj ma~enik) im otkriva izvesni tajni
ili im dava prividna blagodat, za tie bednici da se izla-
àt i napolno da go izgubat umot.
Koga bi podnele i iljada smrti za Hrista, ni to-
ga{ ne bi moèle da go otplatime svojot dolg. Edno e krv-
ta na Boga, a drugo onaa na robovite (spored vrednosta, a
ne spored su{tinata).
Nikoga{ da ne prestaneme da se ispituvame i spo-
reduvame sebesi so otcite i svetilnicite {to ìveeja pred
nas. Taka }e otkrieme deka ne sme ni za~ekorile na patot
na vistinskoto podvi`ni{tvo, deka ne sme go ispolnile
svojot zavet kako {to treba, i deka s# u{te ìveeme svet-
ski.
Visitnski monah e onoj ~ovek koj{to ima nenad-
meno oko na du{ata i nepodvi`no telesno setilo. Monah
178
e onoj koj{to svoite nevidlivi neprijateli gi povikuva i
gi razdraznuva kako yverovi, duri i koga begaat od nego.
Monahot e neprestaen voshit i ìvonosna taga. Monahot
e ~ovek koj gi izvr{uva dobrodetelite onaka kako {to
drugite gi zadovoluvaat svoite strasti. Monahot e ne-
prestajna svetlina vo okoto na srceto. Monahot e okean
od smirenie, vo koj{to padnal i se udavil sekoj zol duh.
Nadmenosta doveduva do zaboravawe na grevovite,
a se}avaweto na grevovite e posrednik na smirenieto.
Gordosta e krajna beda na du{ata, koja{to vo svo-
jata pomra~enost misli deka e bogata. Taa pogana strast
ne samo {to ne ni dopu{ta da napreduvame tuku n# turka
i od postignatata viso~ina. Gordosta e kalinka odnatre
gnila, a odnadvor mazna i ubava.
Na gordiot monah demon ne mu e potreben: toj sa-
miot sebesi si stanal demon i neprijatel.
Temninata $ e tu|a na svetlinata. Taka i gordeli-
vecot $ e tu| na sekoja svetlina.
Vo gordite srca se ra|aat bogohulni zborovi, a vo
smirenite du{i nebesni videnija.
Kradecot go mrazi sonceto, a gordeliviot gi oma-
lovaùva krotkite.
Pogolemiot broj gordi lu|e (kako, ne znam) se zala-
ùvaat s# do smrtta so uverenieto deka se bestrasni. Tie
duri toga{ uviduvaat kolku e golema nivnata beda.
Na ~ovekot {to go ulovila gordosta samo Gospod
moè da mu pomogne. Sekoe ~ove~ko sredstvo za spasuvawe
bi mu bilo bespolezno.
Vo edna prilika go fativ ovoj besramen izmamnik
kako se vovlekol vo moeto srce na ramenata na svojata maj-
ka. Koga gi vrzav i ednata i drugata so jaèto na poslu-
{anieto i otkako gi izudirav so kam{ikot na skromnos-
ta, gi pritisnav da mi kaàt kako vlegle vo mene. Naj-
posle, pod udarite progovorija:
179
„Nie nemame ni po~etok ni ra|awe, za{to samite
sme po~etok i roditeli na site strasti. Skru{enosta na
srceto, {to se ra|a vo pot~inetosta, ne malku vojuva so
nas. Nie ne podnesuvame koj i da e da vladee nad nas. Od
neboto padnavme tokmu zatoa {to i tamu sakavme da vla-
deeme. Nakuso kaàno, nie sme roditeli na s# {to mu se
protivi na smirenieto; s# {to go pomaga smirenieto nam
ni e sprotivno. Vpro~em, i na neboto se bevme osilile -
kade, zna~i, da pobegne{ od nas? Nie ~esto doa|ame posle
trpeweto na navredite, posle poslu{nosta i negnevewe-
to, zad nepamteweto zlo i oddanoto sluèwe. Na{e potoms-
tvo se: padovite na duhovnite lu|e, gnevot, ozboruvaweto,
samovolieto, nepokornosta. Postoi samo edno edinstveno
ne{to na koe ne sme vo sostojba da se nafrlime. ]e ti ka-
ème {to e toa, za{to tvoite udari mnogu n# bolat: ako
pred Gospoda iskreno se obvini{ sebesi, }e n# smeta{ za
pajaìni“.
Kako {to gleda{, kowot na koj{to java gordosta e
suetata. No prepodobnoto smirenie i samoosuduvawe }e
mu se nasmeat i na kowot i na negoviot java~, peej}i ja so
voshit pobedni~kata pesna: Da Mu zapeeme na Gospoda, za-
{to slavno se proslavi: kowot i negoviot java~ gi frli
vo moreto (2 Moj. 15, 1) i vo bezdnata na smirenieto.
Dvaeset i vtoro skalilo: onoj {to se iska~il,

ako voop{to bil vo sostojba da se ka~i,
obelodenil ogromna sila.
180
SLOVO DVAESET I TRETO:
ZA NEPOIMLIVITE HULNI POMISLI
Pogore slu{navme deka od zliot koren i zlata

majka proizleguva u{te polo{ plod: od poganata gordost
se ra|a nepoimliva hula. Zatoa i nea treba da ja izneseme
na videlina, za{to taa ne e ne{to sitno. Taa e eden nepri-
jatel i protivnik koj{to e mnogu poopasen od site drugi.
[to e u{te polo{o, nie ne sme vo sotojba bez te{kotii da
mu gi kaème hulnite pomisli na na{iot duhoven lekar,
da gi ispovedame i da gi ìgosame. Zaradi ova mnogumina
~esto pa|aa vo o~aj i gubea nade`. Toj pakosen grev, kako
crv vo drvo, im ja upropastuva{e seta nade`.
Ovoj sepogan demon ~esto saka i na samata litur-
gija, i vo samiot mig na osvetuvawe na Darovite, da huli
na Gospoda i na Svetite Darovi {to se prinesuvaat. Toa
najjasno i ni pokaùva deka tie bezzakoni, nepoimlivi i
neiska`livi zborovi vsu{nost vo nas ne gi izgovara na-
{ata du{a, tuku bogoprotivniot demon, koj od neboto e
frlen zatoa {to i tamu se obidel da huli na Gospoda. Bi-
dej}i, da se tie nepristojni i nedoli~ni zborovi navisti-
na moi, kako toga{, otkako }e primam Pri~est, se poklo-
nuvam? Kako bi moèl vo isto vreme da pcujam i da bla-
goslovuvam?
Golem broj lu|e ovoj izmamnik i upropastitel na
du{i ~esto gi doveduval i do ludilo. Niedna druga pomis-
la ne se ispoveda tolku te{ko kako ovaa. Zatoa taa ~esto
so mnogumina ja do~ekuva starosta. A na demonite i na hul-
nite pomisli ni{to tolku ne im dava sila vo napadite
protiv nas kako toa {to neispovedani gi neguvame i kri-
eme vo srceto.
Nikoj ne treba da se smeta sebesi vninovnik za hul-
nite pomisli. Gospod e srceznalec. Toj razbira deka tak-
181
vite zborovi ne se na{i, tuku na na{ite neprijateli.
Pijanstvoto e pri~ina za sopnuvawe, a gordosta pri-
~ina na nedostojnite pomisli. I iako onoj {to se sopnal
ne e vinoven za samoto sopnuvawe, za pijanstvoto sekako
}e bide kaznet.
[tom }e zastaneme na molitva, tie ne~isti i neis-
ka`livi pomisli stanuvaat protiv nas. Koga molitvata
}e zavr{i, tie vedna{ zaminuvaat. Tie nerado se vpu{taat
vo borba so onie {to ne ni obranuvaat vnimanie na niv.
Toj bezboèn duh ne samo {to huli na Boèstvoto
i na s# {to e Bo`jo tuku vo nas izgovara i nepristojni i
najsramni zborovi za da ja ostavime molitvata ili da pad-
neme vo o~ajanie. Za{to ovoj zol i surov tiranin mnogu
lu|e gi odvlekuva od molitvata, mnogumina gi odvojuva od
Svetite Tajni, na nekoi teloto im go isto{tuva so taga, a
drugi gi izma~uva so post, ne davaj}i im ni mig po~ivka.
Toj toa go pravi ne samo so mirjanite tuku i so lu|eto {to
vodat mona{ki ìvot, postojano govorej}i im deka nema
da se spasat i deka se pobedni od site nevernici i mnogu-
bo`ci.
ôvekot koj saka da se spasi od duhot na hulata
{to go voznemiruva, dobro neka znae deka negovata du{a
ne e vinovna, tuku samiot ne~ist demon, koj Mu rekol na
Gospoda: Site ovie dobra }e Ti gi dadam Tebe ako padne{
i mi se pokloni{ (Mat. 4, 9). Zatoa i nie, preziraj}i go i ne
pridavaj}i im nikakvo zna~ewe na pomislite koi{to toj
gi ufrla vo nas, da re~eme: „Begaj od mene, satano! Na Gos-
poda Boga svoj }e Mu se poklonuvam i Nemu Ediniot }e
Mu sluàm (Mat. 4, 10). A tvojata maka i zborot tvoj }e pad-
nat na tvojata glava vo sega{niot i vo idniot vek (Ps. 7, 17)“.
Onoj {to na nekoj drug na~in bi sakal da go pobe-
di demonot na hulata li~i na ~ovek koj so svoite race se
obiduva da fati molwa. Za{to, kako da go fati, kako da se
rasprava i bori so onoj koj odedna{, kako vetar vletuva vo
182
srceto, duri da trepne{ izgovara zbor i vedna{ is~eznu-
va? Site drugi protivnici stojat, ja prifa}aat borbata,
se dvoumat i mu davaat vreme na onoj {to saka da gi na-
padne. A ovoj: ne! Naprotiv, {totuku se pojavil otstapu-
va; {totuku prozborel, si odi.
Toj demon ~esto ima obi~aj da se vrti okolu naj-
prostodu{nite i najednostavnite po um. Za{to tie od toa
se voznemiruvaat i se zbunuvaat mnogu pove}e od drugite
lu|e. Vo niv seto toa se slu~uva, moè da se kaè, ne od
gordost, tuku od zavista na demonite.
Kako {to ~ovek zaklu~en vo ku}a gi slu{a zboro-
vite na nadvore{nite minuva~i, iako samiot so niv ne raz-
govara, taka i du{ata, prebivaj}i vo sebe i slu{aj}i gi
hulite na demonite, ~uvstvuva voznemirenost zaradi toa
{to go zboruva onoj {to pominuva niz nea.
Toj {to }e go prezre ovoj demon se osloboduva i od
strasta, a koj misli da vodi borba so nego na nekoj drug
na~in, }e mu podlegne kone~no. Za{to, koj saka so zborovi
da gi sovlada duhovite, li~i na ~ovek {to saka da gi vrze
vetrovite.
Eden revnosen monah, izma~uvan od strana na ovoj
demon, okolu dvaeset godini go iscrpuva{e svoeto telo so
post i so bdeewe. No bidej}i ne po~uvstvuva nikakva pol-
za, ja ispi{a na hartija svojata strast, pa otide kaj eden
svet ~ovek i mu ja dade da ja pro~ita, se frli so liceto na
zemja, taka {to ne smee{e ni v lice da go pogledne sve-
tiot. A Starecot, go pro~ita ona {to be{e napi{ano na
hartijata, se nasmevna, go podigna bratot i mu re~e:
„Stavi ja rakata, ~edo, na mojot vrat“.
Otkako bratot napravi taka, velikiot mu re~e:
„Toj grev neka bide na mojot vrat, brate, bez ogled
na toa kolku godini bil vo tebe i u{te kolku }e bide. Sa-
mo ti nemoj da mu pridava{ nikakvo zna~ewe“.
Monahot potoa tvrde{e deka u{te ne be{e ni iz-
183
legol od kelijata na Starecot, a strasta be{e ve}e is~e-
znala. Toa, so blagodarnost kon Hrista, mi go raskaà sa-
miot monahot {to ima{e padnato vo ona isku{enie.
Onoj {to odnel pobeda nad ovaa strast,

ja izgonil gordosta.
184
SLOVO DVAESET I ÊTVRTO:
ZA KROTOSTA,
PROSTODU[NOSTA I NEZLOBLIVOSTA,
NE ZA ONIE PO PRIRODA
TUKU ZA ONIE [TO SE STEKNUVAAT,
I ZA ZLOBATA
Na izgrevot na sonceto mu prethodi svetlinata na

zorata. Taka i krotosta mu e predvesnica na smirenoumi-
eto. Da ja ~ueme, zatoa, samata Svetlina po koj red govori
za ovie dobrodeteli: Nau~ete se od Mene, veli, za{to Sum
krotok i smiren po srce (Mat. 11, 29). Spored toa, za da mo-
ème jasno da pogledneme vo sonceto {to se ra|a, prirod-
no e deka najprvo morame da bideme osvetleni so izvesna
poslaba svetlina. Nevozmo`no e, nevozmo`no e da se vidi
sonceto pred da se javi svetlinata na zorata, kako {to po-
kaùva samoto svojstvo na spomnatite dobrodeteli.
Krotosta e nepromenliva sostojba na duhot, isto-
vetna vo poniènosta kako i vo po~estite. Krotosta se
sostoi vo toa bez vozbuda, iskreno da se molime za bli`-
niot, duri i koga n# navreduva. Krotosta e karpa {to se
izdignuva nad moreto na jarosta. Od nea se razbivaat site
branovi {to }e naletat: taa samata ostanuva nepokoleb-
liva. Krotosta e potpira~ na trpenieto, vrata, ili podo-
bro majka na qubovta, podloga na rasuduvaweto: ]e gi na-
u~i Gospod krotkite na pati{tata Svoi (Ps. 24, 9). Taa
e posrednik na prostuvaweto, smelost vo molitvata, pre-
stojuvali{te na Svetiot Duh. Na kogo }e poglednam, ako
ne na krotkiot i tivkiot (Isa. 66, 2)?
Krotosta e pomo{nik na poslu{anieto, vodi~ na
mona{koto bratstvo, uzda za jarosnite lu|e, otsekuvawe
na gnevlivosta, daritel na radost, podraàvawe na Hri-
sta, svojstvo na angelite, sinxir za demonite i {tit od
ogor~enosta. Vo srcata na krotkite lu|e po~iva Gospod,
185
dodeka nemirnata du{a mu e sedi{te na |avolot. Krot-
kite... }e ja nasledat zemjata (Mat. 5, 5). I u{te pove}e,
tie i }e zavladeat so zemjata. Lu|eto, pak, koi{to posto-
jano se lutat, }e bidat istrebeni od zemjata svoja.
Krotkata du{a e prestol na prostotata, a gnevli-
viot um - tvorec na zloba.
Blagata du{a gi razbira zborovite na mudrosta:
Gospod }e gi povede krotkite na sud (Ps. 24, 9) ili podobro
- kon rasuduvawe.
Pravednata du{a mu e drugar na smirenieto, a lu-
kavata - robinka na gordosta.
Du{ite na krotkite lu|e }e se ispolnat so znaewe,
a gnevliviot um e ìtel na mrakot i neznaeweto.
Edna{ se sretnaa gnevlivec i preprava~: vo niv-
niot razgovor ne be{e mo`no da se najde nieden vistins-
ki zbor. Ako mu go otvori{ srceto na prviot, }e najde{
besnilo; ako mu ja ispita{ du{ata na vtoriot, }e vidi{
zloba.
Prostotata e ednoobrazna sostojba na du{ata, ko-
ja{to ne moè da se pomrdne so nikakvo zloumie.
Prostodu{nosta e vedro raspoloènie na du{ata
slobodno od sekoja lukava misla.
Prvoto svojstvo na detskata vozrast e prostata ed-
nostavnost. Dodeka ja imal, Adam ne ja gledal ni goloti-
jata na svojata du{a ni grdotijata na svoeto telo.
Ubava i blaèna e ednostavnosta {to nekoi ja imaat
po priroda, no ne kako onaa {to nastanala so golem trud
na preobrazuvawe na lukavstvoto. Prvata n# ~uva od gole-
ma prepredenost i od mnogu strasti, a vtorata stanuva pri-
~ina za najvozvi{eno smirenie1i krotost. Zaradi toa i na-
gradata za prvata ne e golema , dodeka za vtorata e pre-
slavna.
Site nie koi{to bi sakale da Go privle~eme Gos-
poda kon sebe, da Mu prijdeme prirodno, kako u~enici na
186
U~itel, prosto i neizve{ta~eno, ednostavno i iskreno.
So ogled deka e prost i nesloèn, On saka i du{ite {to
Mu prio|aat da bidat ednostavni i nerasipani.
Nikade ne moè da se sretne ednostavnost vo koja-
{to bi go nemalo smirenieto. Lukaviot ~ovek e laèn
prorok, koj voobrazuva deka spored zborovite moè da za-
klu~uva za mislite, i spored nadvore{nite postapki za
ona {to e vo srceto.
Poznavav pravedni lu|e koi{to od lukavite se na-
u~ija na lukavstvo, ta se zaprepastiv kako moèle tolku
brzo da go izgubat svoeto prirodno svojstvo i prvenstvo.
Kolku lesno iskrenite lu|e stanuvaat lukavi tol-
ku te{ko lukavite lu|e moàt da stanat iskreni. Vistin-
skoto tu|inuvawe, poslu{anie i mol~anie ~esto projavu-
vaa golema mo}, ta nad o~ekuvawata go isceluvaa i ona
{to e neizle~livo.
Ako znaeweto mnogumina gi pogorduva (1 Kor. 8, 1),
toga{ naprotiv, neznaeweto i neukosta vo izvesna mera
smiruvaat. Postojat i slu~ai, iako retko, nekoi da se gor-
deat i od neznaewe.
Triblaèniot Pavle Prostiot e o~igleden primer,
pravilo i obrazec za blaènata prostota: nikoj i nikade
ne videl, nitu ~ul, nitu moè
2
koga bilo da vidi takov na-
predok za tolku kuso vreme .
Prostodu{niot monah, poslu{en kako da e nekoj
predmet nadaren so svest, napolno go prefrla svoeto bre-
me na ple}ite na svojot duhoven otec. @ivotnoto ne mu pro-
tivre~i na onoj {to go vrzuva: ni pravednata du{a ne mu
protivre~i na svojot nastavnik. Taa odi po onoj {to ja vo-
di kade {to samiot saka i ne umee da protivre~i duri ni
koga bi ja povele na kolewe.
ôvekot bez lukavstvo e ~ista du{a, spored nejzi-
nata prvosozdadenost. Negovata du{a se odnesuva iskreno
so site.
187
Iskrenosta e neizve{ta~ena misla, iskreno odne-
suvawe i priroden, nenamesten zbor.
Bog se narekuva qubov no i pravednost. Zatoa pre-
mudriot Solomon vo Pesna nad Pesnite mu veli na ~isto-
to srce: Pravednosta me zasaka (Pesna 1, 3). A i negoviot
tatko: Blag i praveden e Gospod (Ps. 24, 8). Za onie pak, {to
go nosat istoto ime kako On, veli deka se spasuvaat, zara-
di {to re~e: Onoj {to gi spasuva pravednite po srce (Ps.
7, 11); i povtorno: Liceto Negovo ja vide i ja poseti pra-
vednosta na du{ite ~ove~ki (Ps. 10, 7).
Lukavstvoto e ne{to sprotivno na iskrenosta. Toa
e prelaàna misla, samozalaùvawe za Promislata Bo`-
ja, la`no kolnewe, dvosmisleno izrazuvawe, prikrivawe
na vistinskite ~uvstva, bezdna na izmamata, presmetana la-
ga, gordost {to stanala sostaven del na prirodata, pro-
tivnik na smirenieto, glumewe pokajanie, begawe od pla-
~ot, neprijatel na ispovedaweto, uporna svoeglavost, vi-
novnik za padovite, prepreka na podigaweto, pritvorna smea
pri podnesuvaweto navredi, nerazumna taga, pritvorna po-
bo`nost, demonski ìvot. Lukaviot ~ovek e istoimenik
na |avolot i negov sogovornik. Zatoa Gospod i n# nau~i da
go narekuvame |avolot lukav, koga velime: Izbavi n# od
lukaviot (Mat. 6, 13).
3
Zlobata e demonska nauka (podobro re~eno naka-
za) . Taa ja izgubi vistinata, iako toa se obiduva da go
skrie od mnogumina.
Licemerieto e protivre~na sostojba na teloto i du-
{ata; isprepleteno e so sekakvi misli.
Da pobegneme od strmninata na licemerieto i od

jamata na rasipanosta, slu{aj}i go onoj {to veli deka lu-
kaviot }e bide istreben i deka kako polsko cve}e }e svene
(Ps. 36; 9, 2). Takvite lu|e se idealno pasi{te za demonite.
Te{ko e za bogatite da vlezat vo Carstvoto (Mat.
188
19, 23).
I bezumnite mudreci te{ko }e navlezat vo edno-
stavnosta.
Padot ~esto gi porazuva lukavite, daruvaj}i im i
protiv nivnata volja spasenie i prostodu{nost. 4
Stori s# za da ja izigra{ tvojata pamet . Pravej}i ta-
ka }e gi pronajde{ spasenieto i pravednosta vo Isus Hris-
tos, na{iot Gospod. Amin.
Toj {to se doka~il do ovoj stepen,

neka bide spokoen: otkako stanal podraàtel
na U~itelot Hristos, na{ol spasenie.
189
SLOVO DVAESET I PETTO:
ZA UPROPASTITELOT NA STRASTITE,
VOZVI[ENOTO SMIRENIE
[TO SE RAZVIVA VO NEVIDLIVOTO ÛVSTVO
Onoj {to bi sakal so obi~en jazik na napolno so-

odveten na~in da go objasni ~uvstvoto i dejstvoto na qu-
bovta Gospodova; ona na smirenoumieto onaka kako {to
mu dolikuva na smirenoumieto; na blaènata ~istota - vi-
stinito; na Boèstvenotoprosvetluvawe sosem jasno; na
stravot Bo`ji - o~igledno, i koj{to misli edinstveno so
govorot da gi prosvetli onie {to samite ne vkusile od na-
vedenite dobrodeteli - pravi ne{to sli~no na ~ovek koj-
{to so zborovi i primeri bi sakal da im ja objasni slados-
ta na medot na onie koi{to med nikoga{ ne vkusile. I
kako {to vtoriov zaludno drì lekcii (da ne re~am mla-
ti prazna slama) taka i prviot ni samiot ne go poznava
ona za {to zboruva ili pak trpi èstoko ismevawe od sue-
tata.
Ovaa pouka pred vas ja stava riznicata vloèna vo
zemjeni sadovi, ili podobro kaàno vo ~ove~ki tela, i ko-
ja po nejziniot sostav ostanuva tajna za sekoj razum. Eden
edinstven natpis ima ovaa riznica, natpis nepoimliv, koj
doa|a odozgora. Onie {to se trudat da go protolkuvaat so
zborovi, prezemaat na sebe trud na golemo i beskone~no
ispituvawe. Toj natpis e SVETO SMIRENIE.
Onie {to gi vodi Duhot Bo`ji, neka vlezat so nas
vo ovoj duhoven semudar sobor, nosej}i gi vo duhovnite ra-
ce bogonapi{anite tabli~ki na bogopoznanieto.
I se sobravme, i zaedno ja istraìvme i ispitavme
silata na ovoj ~esen natpis.
Eden re~e deka smirenieto e celosno zaboravawe
na svoite dobrodeteli; drug - da se smeta{ sebesi za gre-
{en i posleden od site; tret - deka e toa poznavawe na sops-
190
tvenite slabosti i nemo}i; ~etvrtiot - da go pretekne{
bli`niot vo slu~aj da se naluti i prv da ja prekine{ ras-
pravijata; pettiot pak - deka e poznanie na blagodatta Bo-
`ja i na Negovata somilost; {estiot - ~uvstvo na skru{e-
nata du{a i odrekuvawe od sopstvenata volja.
Otkako go slu{nav, go razgledav i gri`livo go is-
pitav vo sebe sevo ova, jas sepak ne sum vo sostojba da po-
~uvstvuvam {to e blaènoto smirenie. I zatoa, posleden
od site, sobiraj}i gi kako pes tro{kite {to padnaa od tr-
pezata na mudrite i blaèni otci, se obidov da go odme-
ram smirenieto na ovoj na~in:
Smirenieto e bezimena blagodat na du{ata. Nejzi-
noto ime im e poznato samo na onie {to ja zapoznale od
sopstveniot opit. Toa e neiska`livo bogatstvo, ime Bo-
`jo i dar Bo`ji. Nau~ete se, veli, ne od angelite, ne od
~ovek, ne od knigi, tuku od Mene, t.e. od Moeto vseluvawe,
prosvetluvawe i dejstvo me|u vas, za{to Sum krotok i
smiren po srce, i po um, i po razum, i }e najdete pokoj za
va{ite du{i od vojnata i olesnuvawe vo borbata so po-
mislite (Mat. 11, 29).
Poinaku izgleda ovaa sveta gradina dodeka vo nea
e u{te zimata na strastite, poinaku vo proletta koja{to
s# u{te samo go vetuva plodot, a poinaku vo letoto na do-
brodetelite. A seto toa vodi vsu{nost kon edno: kon ra-
dosta na berbata. Zatoa i sekoe godi{no vreme ima svoj
simbol vo izvesni plodovi. Koga zna~i vo nas }e po~ne da
sozreva grozdot na prepodobnata smirenost, vedna{ (iako
so maka) }e ja zamrazime sekoja ~ove~ka slava i dobar glas,
izgonuvaj}i gi od sebe gnevot i lutinata. A koga so duhov-
nata vozrast smirenieto, taa carica na dobrodetelite, }e
po~ne da napreduva vo du{ata, site svoi dobri dela }e gi
smetame za ni{to. ]e gi smetame duri i za gadost, za{to
}e mislime deka sekojdnevno, iako ne sme ni svesni, samo
go zgolemuvame svoeto breme. Pritoa }e se pla{ime deka
izobilieto od blagodatnite darovi, koe postojano go do-
191
bivame od Boga, a za koe{to ne sme dostojni, samo }e ni gi
umnoì ve~nite maki. Toga{ umot stanuva bezbeden od
grabe`, za{to samiot sebesi se zaklu~il vo kov~egot na
smirenieto. Toj slu{a okolu sebe tupkawe na ~ekori i ra-
zuzdana igra na demonskite kradci, no nieden od niv ne
moè da go navede na isku{enie. Za{to smirenieto e riz-
nica vo koja{to kradcite ne moàt da se vovle~at.
Ete nie se osmelivme vo nekolku zbora da filo-
sofirame za cvetaweto i prvoto sozrevawe na plodot koj-
{to nikoga{ ne prestanuva da cveta. A kakva e kone~nata
nagrada za taa sveta dobrodetel, pra{ajte Go Gospoda, pri-
jateli Gospodovi! Za{to, za merata na ovaa dobrodetel ne
e ni mo`no da se zboruva; za nejzinata priroda - u{te po-
malku. Pa sepak, nie }e se obideme da kaème ne{to ba-
rem za nejzinoto svojstvo, spored umstvenite sposobnosti
so koi{to raspolagame.
Me|u pokajanieto (se razbira, vistinskoto poka-
janie), pla~ot (o~isten od sekakva ne~istotija) i sepre-
podobnoto smirenie na po~etnikot, postoi razlika i po-
delba kako me|u kvasecot, bra{noto i lebot. So vistin-
sko pokajanie du{ata se sotira i iscibruva, i nekako se
spojuva i taka da se re~e se me{a so Boga, so pomo{ na
vodata na sikreniot pla~. A koga od nego }e se raspali so
oganot Gospodov, nastanuva i se dobiva beskvasniot i ne-
narasnat leb na blaènoto smirenie. Zatoa i toj prepo-
doben i troen sinxir (podobro re~eno boìlak), koj{to
se sveduva na edna sila i dejstvo, ima svoi posebni aktiv-
nosti i svojstva. I ako ukaè{ na koj i da e znak na edno-
to, }e vidi{ deka istovremeno si go obeleàl i drugoto.
Zatoa }e se obideme ona {to go kaàvme nakratko
da go potvrdime i so dokazi.
Prvo i isklu~ivo svojstvo na ovaa prekrasna i ~u-
desna trijada e potpolno radosnoto podnesuvawe na poni-
ùvawata. Imeno, du{ata gi prima so ra{ireni race i gi
pregrnuva kako lek {to gi le~i i spaluva nejzinite bo-
192
lesti i golemi grevovi. Vtoro svojstvo {to proizleguva
od nego e uni{tuvaweto na sekoja lutina, a ona {to se
projavuva so samoto toa e smirenieto. A tretiot i najubav
stepen e iskrenata nedoverba vo sopstvenite dobri dela i
èdta po neprestajno u~ewe.
Krajot na Zakonot i Prorocite e Hristos, za
opravdanie na sekogo koj veruva (Rim. 10, 4). Krajnost na ne-
~istite strasti pak se suetata i gordosta, kaj sekogo {to
ne vnimava na sebe. Niven istrebitel e misleniot elen
koj{to svojata 1
ko{uta ja ~uva od dejstvoto na sekoj smrto-
nosen otrov . Za{to, kaj bi moèl kaj smirenieto da se ja-
vi otrovot na licemerieto, kade otrovot na klevetata, kaj
zmijata sokriena vo pe{tera? Zarem toa samoto duri i ne
ja izvlekuva ovaa zmija od dlabo~inata na svoeto srce za
da ja ubie i uni{ti!
Vo toa soedinenie nema ni traga od omraza, ni sen-
ka od raspravawe, ni najmala projava na nepokornost, os-
ven koga stanuva zbor za verata. Onoj {to sklopil brak so
smirenieto stanal blag, prijaten, neèn, so~uvstvitelen,
a nad seto toa vedar, gotov da poslu{a, netaèn, buden, vre-
den i (zarem e potrebno mnogu da se kaùva?) bestrasen.
Za{to vo smirenieto na{e n# spomena Gospod i n# izba-
vi od neprijatelite, od strastite i ne~istotiite na{i
(Ps. 135, 23-24).
Smireniot monah ne e premnogu qubopiten koga se
raboti za nesfatlivi ne{ta, a voobrazeniot saka da gi is-
pituva i tajnite na Sudot Bo`ji.
Na eden mnogu mudar brat mu se javile demonite
vidlivo i po~nale da go falat. No semudriot podvi`nik
im rekol:
„Koga bi prestanale vo du{ata moja da me falite
i koga bi si oti{le, jas bi zaklu~il deka sum golem ~ovek.
No ako ne prestanete da me falite, jas od samata pofalba
}e doznaam kolku sum ne~ist. Za{to, ne~ist pred Gospoda
e sekoj gord ~ovek (Izreki 16, 5). Spored toa, ili odete si
193
za da stanam ne{to golemo ili falete me, za so va{a po-
mo{ da go steknam smirenieto.“ Zbuneti od ovaa dosetka
demonite vedna{ is~eznale.
Neka ne ti bide du{ata izvor na ìvotvorna reka
na smirenie od koj{to smirenieto ponekoga{ }e te~e izo-
bilno, a ponekoga{ }e presu{uva od uplivot na slavata i
gordosta. Naprotiv, neka bide izvor na bestrastie, izvor
od koj{to postojano istekuva rekata na siroma{tvoto.
Znaj deka dolinite se polni so ìto (Ps. 64, 14) i so du-
hoven plod. Dolina e smirenata du{a, koja{to sred pla-
ninata - od maki i dobrodeteli - ostanuva nenadmena i
nepodvi`na. Ne postev, ne bdeev, ne leèv na zemja, tuku
se smiriv i vedna{ me spasi Gospod (Ps. 114, 6). Pokajanieto
go voskresnuva padnatiot, a pla~ot ~uka na nebesnite por-
ti. Prepodobnoto smirenie, me|utoa, gi otvara. A jas is-
povedam i se poklonuvam na TROICA vo EDINICA i na EDI-
NICATA vo TROICA.
S# {to e vidlivo, osvetleno e od sonceto. S# {to
se vr{i spored duhovniot razum, go utvrduva smirenieto.
Nema svetlina - s# e vo mrak, nema smirenie - s# na{e ve-
nee!
Vo celiot sozdaden svet ima2 samo edno mesto na
koe{to sonceto e videno samo edna{ ; i edna pomisla ~es-
to e dovolna za da se rodi smirenieto.
3
Eden edinstven den
seta vselena se vozveselila , a smirenieto e edinstvenata
dobrodetel koja{to demonite ne moàt da ja imitiraat.
Edno ne{to e da se prevoznesuva{, drugo da ne se
prevoznesuva{, a treto da se smiruva{. Prviot sudi po
cel den; vtoriot ne sudi, no ni sebesi ne se osuduva; a tre-
tiot iako nevin, postojano se osuduva samiot sebesi.
Edno ne{to e da se bide smiren; drugo da se bori{
da stane{ smiren; a treto da fali{ smiren ~ovek. Prvoto
e sovr{eno; vtoroto im e svojstveno na poslu{nicite; a
tretoto na site verni.
Onoj koj{to vo sebe se smiril usnite ne moàt da
194
go ograbat: ona {to go nema vo riznicata ne moè da bide
izneseno na vratata.
Na kowot {to e vpregnat sam ~esto mu se ~ini deka
tr~a dovolno brzo. No koga e vpregnat so drug kow, po ne-
go ja spoznava svojata sporost.
Po~etokot na duhovnoto zdravje se prepoznava po
toa {to na{ata pomisla pove}e ne se fali so prirodnite
darovi. A s# dodeka se ~uvstvuva smrdeata na suetata, do-
toga{ ne moè da se po~uvstvuva mirisot na mirot.
Prepodobnoto smirenie re~e: „Onoj {to me qubi
nema nikogo da povredi, nikogo da osudi, nad nikogo ne
saka da vladee, ne saka da se pravi mnogu pameten, s# dode-
ka ne se soedini so mene. A otkako so mene }e se soedini,
na nego ve}e ne se odnesuva nieden zakon“ (1 Tim. 1, 9).
Na eden podvi`nik koj{to osobeno se trude{e da
ja stekne ovaa blaèna dobrodetel, zlite duhovi tajno mu
poseaa vo srceto pofalba. No toj, po Bo`jo vdahnovenie,
umee{e da ja pobedi palavosta na besovite so blago~esti-
vo lukavstvo: stana i na yidot na svojata kelija gi ispi{a
najvozvi{enite dobrodeteli - sovr{enata qubov, angel-
skoto smirenoumie, ~istata molitva, netlenata ~istota i
sli~no. I koga pomislite zapo~naa da go falat, toj im re-
~e: „Da pojdeme na sud“. Koga dojde do yidot, im gi ~ita{e
imiwata na dobrodetelite, i povikuva{e kon samiot se-
besi: ‘Koga }e gi stekne{ i site ovie dobrodeteli, znaj de-
ka si daleku od Boga!’
Vo {to vsu{nost se sostoi silata i su{tinata na
ova sonce - nie ne sme sposobni ni da kaème. Sepak, spo-
red negovite dejstva i svojstva moème donekade da ja sfa-
time negovata vnatre{na su{tina.
Smirenoumieto e Boèstven zaklon od koj{to ne
gi gledame svoite dobri dela. Smirenoumieto e bezdna na
samoprezirawe, za{titena od site mo`ni kradci. Smire-
noumieto e tvrda kula koja{to moè da mu odolee na svo-
jot neprijatel (Ps. 60, 4). Ni{to nema da moè negoviot
195
neprijatel nitu negoviot sin, t.e. pomislata na bezza-
konieto ne }e moè ve}e da mu na{teti (Ps. 88; 23 - 24). ]e gi
sose~e pred sebe neprijatelite negovi, a onie {to go mra-
zat }e gi pobedi.
Osven ovie navedeni svojstva, koi site osven edno
se negovi vidlivi obele`ja, postojat i drugi, koi{to go-
lemiot sopstvenik na ova bogatstvo moè da gi voo~i vo
svojata du{a. ]e znae{ (i nema da se izlaè{) deka ovaa
dobrodetel e vo tebe po toa {to siot }e bide{ ispolnet
so neopisliva svetlina i so neizmerna qubov kon molit-
vata. Na ova mu prethodi srce {to ne gi ukoruva tu|ite
grevovi. Predvesnik na ovaa dobrodetel e omrazata na si-
te oblici na slavoqubie, za {to pogore stana zbor.
Koj se zapoznal sebesi vo sekoe ~uvstvo na svojata
du{a, see na dobra zemja. Smirenieto ne moè da procve-
ta ako se posee na drug na~in.
Koj se zapoznal sebesi, sfatil {to e strav Bo`ji.
@iveej}i vo nego, toj pristignuva pred vratata na qubovta.
Smirenieto e portata na Carstvoto, koja{to vna-
tre gi voveduva onie {to mu se pribliìle. Mislam deka
za onoj koj{to vleguva niz taa porta Gospod veli: ]e vleze
i }e izleze od ìvotot bez strav, i pasi{te }e najde i
cve}e vo Rajot. Site {to vlegoa preku druga vrata vo mo-
na{tvoto, kradci se i razbojnici na svojata sopstvena du-
{a (Jovan 10, 9).
Ne treba da prestaneme da se ispituvame sebesi,
ako sakame da ja postigneme dobrodetelta na smirenoumi-
eto. Pa ako vo dlabo~inata na srceto mislime deka sekoj
na{ blièn e podobar od nas, zna~i deka milosta Bo`ja e
blizu.
Nevozmo`no e od snegot da proizleze plamen; u{-
te pomalku e mo`no eretikot da ima smirenie. Toa e do-
brodetel {to im pripa|a samo na vernite i pobo`ni lu|e,
i toa samo na onie koi{to ve}e se o~istile.
Mnogumina od nas se narekuvaat sebesi gre{ni, a
196
moèbi i navistina se smetaat za takvi. No duri trpewe-
to na navredite pokaùva kakvo e srceto.
Koj ita kon tivkoto pristani{te na smirenieto
neka ne prestanuva da pravi s# {to moè, neka se prisilu-
va sebesi na razni na~ini - so zborovi, so misli, so za-
klu~oci, so ispituvawe i istraùvawe, so sevkupen pod-
vig i rabota, tvorej}i molitvi i prozbi, razmisluvaj}i i
premisluvaj}i - s# dodeka so Bo`ja pomo{ i so najniski i
najprezreni podvizi brod~eto na negovata du{a ne se iz-
bavi od ve~no burnoto more na gordosta. Koj }e se izbavi
od gordosta lesno se opravduva za ostanatite grevovi, ka-
ko {to pokaùva evangelskiot primer na mitarot (Luka
18, 9 - 14).
Nekoi lu|e, zaradi smirenie, s# do smrtta gi dr-
àt pred o~i svoite nekoga{ni grevovi, iako dobile pro-
{ka za niv, udiraj}i ja so ovaa {lakanica suetnata vo-
obrazenost. Drugi pak, razmisluvaj}i za stradawata Hris-
tovi, se smetaat sebesi za ve~ni dol`nici. Nekoi pak, se
preziraat sebesi zaradi svoite sekojdnevni nedostatoci.
A drugi, po isku{enijata, bolestite i padovite {to im se
slu~ija, ja usvoija majkata na darovite. Ima i takvi (dali
i sega gi ima, ne znam) koi{to tolku pove}e se smiruvaat
kolku {to Bog izobilno gi daruva, smetaj}i se sebesi ne-
dostojni za sekakvo bogatstvo. Tie ostanuvaat vo uvereni-
eto deka sekoj den samo go zgolemuvaat svojot dolg pred
Boga. Toa e smirenie, toa e blaènstvo, toa e sovr{ena
nagrada za pobeda! Koga }e vidi{ nekogo ili za nekogo
~ue{ deka za samo nekolku godini dostignal najvisok ste-
pen na bestrastie, sfati deka ne odel po drug, tuku po ovoj
blaèn i kratok pat.
Sveta sprega se qubovta i smirenieto. Qubovta
vozdignuva do neboto, a smirenieto onie {to se vozdig-
nale gi pridrùva da ne padnat.
Skru{enosta, samopoznanieto i smirenieto se
tri razli~ni ne{ta. Skru{enosta e ro`ba na grevovite:
197
onoj {to pa|a se skru{uva, i iako bez smelost, so pofal-
na besramnost stoi na molitva, potpiraj}i se, siot ispo-
kr{en, na stapot na nade`ta, so koj go izgonuva od sebe
pesot na o~ajanieto. Samopoznanieto e to~no razbirawe
na svoite sposobnosti i trajno pametewe i na svoite naj-
sitni grevovi. Smirenieto e duhovna pouka na Samiot
Hristos, koja{to onie {to se udostoija da ja primat mis-
leno ja ~uvaat vo riznicata na svojata du{a, i koja{to
obi~no so zborovi ne moè da se iskaè.
Koj tvrdi deka e ispolnet so blagouhanieto na ovoj
mir, a po~uvstvuva makar najmalo zadovolstvo vo srceto
koga go falat ili im pridava golemo zna~ewe na zboro-
vite na pofalbata, neka ne se mami: vo zabluda e! Ne nam,
Gospodi, ne nam - slu{nav nekogo da veli vo dlabo~inata
na svojata du{a - tuku na imeto Tvoe podaj mu slava (Ps.
113, 9). ôvekot koj go rekol toa dobro ja poznaval ~oveko-
vata priroda. Toj znael deka pofalbata ne moè da ne $
na{teti. Od Tebe e pofalbata moja vo velikoto sobra-
nie (Ps. 21, 26), t.e. vo idniot vek. A pred toa, jas ne sum vo
sostojba bez opasnost da primam pofalba.
Ako vrvot, su{tinata i obrazecot na krajnata gor-
dost e vo toa zaradi slava da se glumat i nepostoe~kite do-
brodeteli, zarem toga{ ne e znak na najdlaboko smirenie
toa {to nekoi lu|e zaradi samouniùvawe zemaat na sebe
i nepostoe~ka vina? Taka napravil 4
onoj prepodoben koj-
{to vo racete zel leb i sirewe . Taka postapil i onoj po-
dvi`nik na ~istotata koj{to ja slekol 5
od sebe seta oble-
ka i bestrasno pro{etal po gradot . Takvite ve}e ne se
griàt dali }e gi soblaznat lu|eto, so ogled deka posedu-
vaat mo} nevidlivo, preku molitvata, sekomu da ja otkri-
jat spasonosnata smisla na svojata postapka. Koj se griì
za prvoto, so samoto toa pokaùva deka mu nedostasuva
vtoroto. Za{to, koga Bog e gotov da gi ispolni site na{i
barawa, nie moème s# da napravime.
Podobro e da gi naàli{ lu|eto odo{to Boga. On
198
se raduva koga spremno se izloùvame na poniùvawe za
da ja potisneme, povredime i da ja ubieme svojata sueta.
Do takvi darovi doveduva potpolnoto tu|inuvawe.
Navistina, samo golemite lu|e moàt da podnesat podbi-
vawe od okolinata. Nemoj da se uàsnuva{ nad ova {to go
rekov: nikoj nikoga{ ne moèl so eden ~ekor da se vivne
do vrvot na lestvicata.
Site }e poznaat deka sme Bo`ji u~enici ako imi-
wata na{i se zapi{ani na neboto na smirenieto, a ne ako
demonite ni se pokoruvaat (Luka 10, 20; Jovan 13, 55).
Prirodno svojstvo na limonovoto drvo e grankite
da mu se pruàat vo viso~ina koga nema plodovi. Koga se
pak svitkani, zna~i deka naskoro }e dojdat plodovite. Koj
e razumen, }e razbere {to sakam da kaàm.
Na svoeto izdigawe kon Boga ovaa dobrodetel mi-
nuva niz tri stepeni: triesettiot, {eesettiot i stotiot.
Na stotiot se bestrasnite; na sredniot junacite; a prviot
stepen moàt site da go postignat.
Koj se zapoznal sebesi, nikoga{ ne posega po ona
{to ne moè da go dofati, tuku ~ekori sigurno po ovaa
blaèna pateka.
Pticite se pla{at i od slikata na jastrebot, a po-
dvi`nicite na smirenieto i od najmal zvuk na prepirka.
Mnogumina se spasile i bez prorokuvawe i ozaru-
vawe, bez znaci i ~udesa. No bez smirenie nikoj nema da
vleze na nebesnata svadba. Za{to ~uvar na darovite e smi-
renieto. No povr{nite lu|e zaradi tie darovi ~esto i
smirenieto go gubat.
Za da n# smiri i toga{ koga ne sme volni, Gospod
go uredil i ova: nikoj ne moè samiot da si gi vidi svoite
rani tolku dobro kako {to moè bli`niot. Zatoa sme i
dol`ni da ne si go pripi{uvame sebesi svoeto iscelenie,
tuku na bli`niot, i da Mu blagodarime na Boga za toa.
Smirenoumniot ~ovek sekoga{ se gnasi od svojata
volja, kako od gre{na. Vo svoite prozbi kon Gospoda, so
199
nesomnena vera toj se u~i da go prima ona {to ja izrazuva
Negovata volja. Toj voop{to ne obrnuva vnimanie na toa
kako ìveat negovite u~iteli, tuku seta grià Mu ja pre-
pu{ta na Boga, Koj{to i preku magaricata go nau~il Va-
laam {to treba da pravi (4 Moj. 22, 28). I iako s# pravi, mi-
sli i zboruva po Boga, podvi`nikot na smirenieto sepak
nema dovera vo samiot sebesi.
@ilo i breme za smireniot monah e samouverenos-
ta, kako {to e za gordiot - da gi usvojuva mislewata na
drugite lu|e.
Mene mi se ~ini deka samo na angelot ne moè da
ne mu se potkradne nikakov grev, so ogled deka go slu{am
zemniot angel koj veli: za{to vo ni{to ne se ~uvstvu-
vam vinoven, no zatoa ne sum opravdan; sudija mi e Gospod
(1 Kor. 4, 4). Zatoa dol`ni sme neprestajno da se osuduvame
sebesi i da bideme nezadovolni so sebe, za so dobrovolno-
to samoomalovaùvawe da se opravdame za nevolnite gre-
vovi. Inaku, vo ~asot na smrtta sekako }e morame da polo-
ìme smetka za niv, i toa vo te{ki maki.
Koj bara od Boga pomalku odo{to zasluùva, seka-
ko }e dobie mnogu pove}e otkolku {to bara. Toa go svedo-
~i i mitarot: baral pro{ka, a dobil opravdanie (Luka 17, 9
- 14). Razbojnikot baral samo da bide spomnat vo Carstvo-
to, a go nasledil siot Raj, i toa prv (Luka 23, 43)!
Kako {to vo ni{to sozdadeno ne moè da se vidi
ni mal ni golem ogan kako samostoen element taka i vo
vistinskoto smirenie ne ostanuva ni tro{ka strast. I do-
deka nie gre{ime namerno dotoga{ vo nas nema smirenie.
Vo nas moè da se prepoznae prisustvoto na smirenieto
po toa {to pove}e ne gre{ime namerno.
Znaej}i deka dobrodetelta na du{ata se soobrazu-
va so nadvore{noto odnesuvawe, Vladikata se prepa{a i
ni go pokaà patot po koj{to se doa|a do smirenieto (Jo-
van 13, 4). Imeno, du{ata se vpodobuva na dejstvata na telo-
200
to, soobrazuvaj}i se i soglasuvaj}i se so niv.
Vlasta na eden od angelite mu postana pri~ina za
gordoumie, iako ne mu be{e dadena zaradi toa. Edno ras-
poloènie ima ~ovek koj sedi na prestol, a drugo onoj {to
sedi na |ubri{te. Moèbi i zatoa onoj golem pravednik i
sede{e na |ubri{teto nadvor od gradot. Otkako stekna
sovr{eno smirenie, toj so seta iskrenost re~e: Se prezrev
samiot sebesi i svenav od taga. Se smetam za prav i pepel
(Jov 2, 8; 42, 6).
Nao|am deka Manasija zgre{il kako nikoj drug, os-
kvernuvaj}i go so idoli hramot Bo`ji i celoto bogoslu-
èwe (4 Cars. 20 - 24; 1 Let. 3, 13; 2 Let. 32-33; Mat. 1, 10), taka {to
ni postot na siot svet ne bi bil vo sostojba da go iskupi.
No smirenieto se pokaà sposobno da go izle~i 6vo nego i
ona {to e neizle~livo. Za{to da saka{e `rtva , }e Ti ja
prinesev, Mu veli David na Boga; sepalenici, t.e. telo
iscrpeno so post, ne blagovoli{. 7
@rtva na Boga e (Ps. 50,
18) itn., kako {to site znaat .
Nezaboravnite otci tvrdat deka patot kon smire-
nieto i negovata osnova ja so~inuvaat telesnite podvizi.
Jas pak mislam deka toa se poslu{anieto i pravednosta na
srceto, koi{to spored samata svoja priroda $ se sprotis-
tavuvaat na gordosta. Ako gordosta nekoi angeli gi pre-
tvori vo demoni, bez somnenie smirenieto i demonite mo-
è da gi pretvori vo angeli. Zatoa, neka se ohrabrat pad-
natite!
Da se potrudime so site sili da se iska~ime na vr-
vot na smirenieto. Ako i nemame sila, sepak da se potru-
dime: moèbi samoto smirenie }e n# izvede na svoite ple-
}i. Ako i potklekneme, barem da ne se izmolkneme od ne-
govata pregratka. Imeno, bi se ~udel nekoj {to }e otpadne
od nego da dobie kakov bilo ve~en dar.
Nervi i pati{ta na smirenieto (no s# u{te ne i
jasni znaci) se: nesteknuvaweto, nezabele`livoto strans-
201
tvuvawe, prikrivaweto na duhovnata mudrost, ednostavno-
to izrazuvawe, baraweto milostiwa, krieweto na svoeto
blagorodno poteklo, izgonuvaweto na drskosta, otstranu-
vaweto na mnogugovorlivosta.
Ni{to ne e vo sostojba tolku da ja smiri du{ata
kako ìvotot vo siroma{tija i prehranuvawe samo so ona
{to }e se isprosi. Za{to, kako mudroqupci i bogoqupci
se pokaùvame duri toga{ koga imame pri~ina da bideme
gordi, a od gordosta begame ne svrtuvaj}i se.
Ako se gotvi{ za borba protiv nekoja strast, zemi
go na pomo{ smirenieto: na otrovnica i zmiski car }e
nagazi, t.e. na grevot i o~ajanieto; lav i zmej }e ubie, t.e.
|avolot i svoeto telo (Ps. 90, 13).
Smirenoumieto e nebesen vodoskok, {to e vo sos-
tojba da ja izdigne du{ata od ambisot na grevovite do ne-
boto.
Vo edna prilika nekoj vo svoeto srce ja zabeleà
ubavinata na ovaa dobrodetel. Obzemen od voshit, ja zapra-
{a za nejziniot roditel. A taa, sme{kaj}i mu se vedro i
blago, re~e:
„Kako moè{ da saka{ da go znae{ imeto na Onoj
{to me rodi, koga On nema ime? Nema da ti go kaàm, s#
dodeka ne Go primi{ Boga! Nemu slava vo site vekovi.
Amin.“
Bezdnata e majka na izvorot.

A izvor na rasuduvaweto
e smirenieto.
202
SLOVO DVAESET I [ESTO:
ZA RASUDUVAWETO
a) Rasuduvawe za pomislite,
strastite i dobrodetelite
Rasuduvaweto kaj po~etnicite pretstavuva to~no

poznavawe na samiot sebesi. Kaj onie {to stasale do sre-
dinata, rasuduvaweto e duhovno setilo so koe{to nepo-
gre{livo se razlikuva vistinskoto dobro od prirodnoto
dobro i od ona {to na dobroto mu e sprotivno. Kaj sovr-
{enite rasuduvaweto e znaewe koe{to vo niv doa|a po pat
na Boèstveno prosvetluvawe i koe{to so svojot svetil-
nik e sposobno da go osvetli i ona {to vo du{ite na dru-
gite lu|e e temno. Voop{to, se smeta deka rasuduvaweto e
to~no sfa}awe na Boèstvenata volja vo sekoj mig, na se-
koe mesto i vo sekoja rabota, sfa}awe {to se nao|a samo
kaj lu|eto so ~isti srca, ~isti tela i ~isti usni.
Koj pobo`no gi sovladal 1
ovie tri strasti, gi so-
vladal voedno i ostanatite pet , a koj ne se griì za niv,
nema da pobedi niedna druga strast.
Rasuduvaweto e neizvalkana sovest i ~isto ~uvstvo.
Nikoj ne smee vo svoeto neznaewe da padne vo ne-
verie koga vo mona{kiot ìvot }e vidi ili ~ue za ne{to
natprirodno. Za{to tamu kade {to se javuva Bog, Koj{to
e nad prirodata, se slu~uvaat i mnogu natprirodni ne{ta.
Site demonski borbi vo nas nastanuvaat vrz osno-
va na tri glavni pri~ini: ili od na{ata nebre`nost, ili
od na{ata gordost, ili od zavista na demonite. Beden e pr-
viot, sebeden e vtoriot, a tretiot - tripati blaèn! Vo
site slu~ai treba da se rakovodime od svojata sovest po
Boga, za doznavaj}i od kade duva veterot na soodveten na-
~in da gi razvieme i edrata.
Vo site na{i podvizi po Boga demonite ni kopaat
203
tri jami: prvo, se borat da go spre~at izvr{uvaweto na na-
{eto dobro delo; vtoro, koga pri prviot obid }e pretrpat
poraz, se trudat barem ona {to se vr{i da ne bide po Boga
izvr{eno; pa koga kradcite i tuka }e proma{at, tivko ni
se prikradnuvaat i n# falat vo na{ata du{a kako lu|e
koi vo s# ìveat spored Bo`jata volja. Na prvoto nepri-
jatel mu e griàta i razmisluvaweto za smrtta; na vtoro-
to - poslu{nosta i samouniùvaweto; a na tretoto - ne-
prestajnoto samoukoruvawe.
Te{kotii ni pretstojat, duri ne vleze vo sveti-
li{teto na{e (Ps. 72; 15 - 16) oganot Bo`ji: toga{ }e go
snema vo nas nasilstvoto na vkorenetite naviki. Za{to
na{iot Bog e ogan koj spaluva (5 Moj. 4, 24; Ev. 12, 29) sekak-
va raspalenost i pohot, sekakva lo{a navika i zakorave-
nost, bez ogled dali se raboti za ne{to vnatre{no ili na-
dvore{no, vidlivo ili nevidlivo.
Demonite pak, dejstvuvaat sprotivno na ova {to go
kaàvme sega. Koga tie }e ja pobedat du{ata i }e ja pomra-
~at svetlinata vo nas bednite nema ve}e ni trezvenoumie,
ni poznanie, ni obyir, tuku ostanuvaat samo taposta, ne~uvs-
tvitelnosta, nerasudlivosta, zaslepenosta.
S# {to kaàvme mnogu dobro go znaat onie {to se
otreznile od bludot ili onie {to se umerile vo svojata
pregolema sloboda, ili pak lu|eto koi{to od besramni
stanale srame`livi. Tie dobro znaat kolku otkako se stek-
nale so trezvenoumie i se izbavile od duhovnoto slepilo
(podobro kaàno, od osakatenosta na umot), se sramele sa-
mite pred sebe zaradi ona {to prethodno go govorele ili
pravele ìveej}i vo slepilo.
Kradcite nema da se osmelat da kradat nitu }e se
odvaàt na ubistvo nitu }e ja pogubat na{ata du{a pred
vo nea da navleze mrakot. Kra`bata e neosetno zarobuva-
we na du{ata. Ubistvo na du{ata e usmrtuvawe na sloves-
niot um padnat vo nepristojni dela. Pogubuvawe na du{a-
204
ta e o~ajanieto posle izvr{enoto bezzakonie.
Koga se raboti za izvr{uvaweto na evangelskite
zapovedi nikoj ne treba da se opravduva so svojata nespo-
sobnost. Ima du{i {to izvr{ile i pove}e od ona {to ba-
ra zapovedta. Vo toa neka te uveri onoj koj{to go zasakal
bli`niot pove}e od samiot sebesi i za2 nego du{ata ja dal,
iako i ne dobil naredba od Gospoda . Neka se ohrabrat
strasnicite koi{to steknale smirenie. Za{to, i ako vo
sekoja stapica padnale i vo site mreì se zapletkale, i se-
koja bolest ja odboleduvale, posle svoeto iscelenie ovie
lu|e stanale yvezdi, lekari, svetila, kormilari, pou~u-
vaj}i gi lu|eto za svojstvata i izgledot na sekoja bolest, i
spasuvaj}i gi so svoeto iskustvo onie {to se nao|aat pred
pad.
Ako ima nekoi {to se pod tiranija na svoite po-
rane{ni naviki, a sposobni se da gi u~at drugite makar i
so prost zbor - neka gi u~at. Moèbi edna{ }e se zasramat
barem od sopstvenite zborovi i }e po~nat da gi sprovedu-
vaat vo delo. (Samo pritoa neka nemaat i nekoja polo`ba
na vlast). I na niv }e se izvr{i ona {to vo edna prilika
ve}e bev go videl da se slu~uva so nekoi lu|e {to se val-
kaa vo kal: onaka izvalkani, tie na minuva~ite im objas-
nuvaa kako zapadnale vo glib, pa gi predupreduvaa da ne
trgnat i tie po istiot pat. Zaradi spasenieto na drugite,
Semo}niot i niv gi izbavil od kalta na grevovite. Ako
pak tie {to stradaat od strastite namerno im se prepu{-
taat na uìvawata, toga{ neka pokaàt mudrost so mol-
~ewe. Zaradi niv, imeno, po~na Isus i da vr{i i da u~i
(Dela 1, 1).
Burno, navistina burno more preminuvame, o moi
smireni monasi, prepolno so mnogu vetrovi i karpi, vi-
rovi i gusari, vrtlozi i bezdni, ~udovi{ta i branovi.
Pod karpa vo du{ata treba da se podrazbere diviot i na-
gol gnev; vir e beznade`nosta {to go obzema umot i go
205
vle~e vo dlabo~inata na o~ajanieto, bezdna e neznaeweto
vo koe{to zloto se zema za dobro; ~udovi{te e ova zdode-
vno i divo 3telo; gusari - najopasnite slu`benici na sla-
voqubieto , {to go pqa~kaat na{eto bogatstvo i trudot
na dobrodetelite; bran e nadueniot i pretovaren stomak,
koj{to so svojata pohotlivost n# predava na ona stra{i-
lo; a vrtlog e gordosta, padnata od neboto, koja{to do ne-
boto n# voznesuva i do pekolot n# simnuva.
Onie {to izu~uvaat nauki znaat kakvo u~ewe im
odgovara na po~etnicite, kakvo na srednite, a kakvo na
samite u~iteli. Da povnimavame so seto vnimanie ne sme
li u{te vo redot na po~etnicite, iako ve}e dolgo vreme
u~ime. Site smetaat deka e sramno da se vidi kako starec
odi vo osnovno u~ili{te.4
Najdobrata azbuka za site e slednata: poslu{anie,
post, kostret, pepel, solzi, ispovedawe, mol~ewe, smire-
nie, bdeewe, hrabrost, stud, rabota, maki, poniùvawa, skru-
{enost, nepametewe zlo, bratoqubie, blagost, prosta i ne-
qubopitna vera, nemarewe za svetot, nemraze~ka omraza
kon roditelite, bespristrasnost, prostodu{nost so nezlob-
livost, dobrovolna skromnost.
Dostrel i plod na naprednite - otsustvo na sueta,
negnevlivost, nade`, tihuvawe, rasuduvawe, trajno se}a-
vawe na sudot Bo`ji, milosrdie, gostoqubie, umereno po-
u~uvawe, bestrasna molitva, nesrebroqubie.
Krajna granica, pravilo i zakon za duhovite i te-
lata koi{to u{te vo plot dostignuvaat sovr{enstvo e:
nezarobenoto srce, sovr{enata qubov, izvor na smireno-
umie, voshit na umot, vseluvawe na Hrista, neukradlivost
na svetlinata i molitvata, izobilie na Boèstvenoto pro-
svetluvawe, kopneòt po smrtta, omrazata kon ìvotot,
begaweto od teloto, zastapnik na svetot, prinuditel na Bo-
ga, sosluìtel na angelite, bezdna na znaewe, dom na taj-
ni, ~uvar na neiska`livi otkrovenija, spasitel na lu|eto,
206
bog na demonite, gospodar na strastite, vladetel na telo-
to, upravitel na prirodata, tu| na grevot, dom na bestras-
tie, podraàtel na Gospoda so pomo{ na Samiot Gospod.
Koga teloto boleduva, potrebna ni e golema trez-
venoost. Zdogleduvaj}i n# kako leìme na zemja nespo-
sobni da odolevame so telesen podvig, demonite se obidu-
vaat tokmu toga{ da n# napadnat so osobena èstokost.
Onie {to ìveat vo svetot za vreme na bolesta gi napa|a
demonot na gnevot, a ponekoga{ i demonot na hulata. Onie
{to ìveat von svetot, dokolku imaat dovolno s#, vo toa
vreme gi ma~at demonite na stomakougoduvaweto i bludot.
A ako ìveat na mesta neudobni i podvi`ni~ki, na niv
navaluva demonot na uninieto i neblagodarnosta.
Zabeleàv deka volkot na bludot im gi zgolemuva
makite na bolnite lu|e, proizveduvaj}i i vo samite bolki
pohotni ~uvstva i istekuvawa. Be{e uàsno da se vidi ka-
ko teloto sred èstoki bolki se nadraznuva i besnee. To-
ga{ se svrtev na drugata strana i vidov lu|e {to leàt
bolni, i koi{to vo samata bolni~ka postela gi te{i Bo-
èstvenoto dejstvo i umilenie. So taa uteha tie i bolki-
te si gi stivnuvaa. I bea taka raspoloèni, {to ve}e ne
posakuvaa ni da se izle~at od svojata bolest. Potoa se
svrtev i vidov te{ki stradalnici, koi{to so bolesta ka-
ko so nekoja epitimija se izbavija od du{evnite strasti.
I Go proslaviv Onoj Koj{to so kal ja ~isti kalta.
Siot duhoven po svojata su{tina umot poseduva i
osobeno duhovno setilo. Takvata priroda na ~ove~kiot um
go naveduva sekoj ~ovek da traga po toa setilo vo sebe, bez
ogled dali ve}e go ima ili ne. Za{to koga toa duhovno se-
tilo }e se pokaè vo nas, prestanuva vobi~aenoto dejstvo
na telesnite setila. I toa e tokmu ona {to eden mudrec,
poznavaj}i ja taa rabota, re~e: 5
„I }e go najde{ Boèstvenoto setilo“ .
Vo pogled na dejstvenosta i zborovite, mislite i
207
doìvuvawata na du{ata, mona{kiot ìvot treba da te~e
vo ~uvstvoto na srceto. Inaku, toj ne e mona{ki, a kamoli
angelski.
Edno e Promislata Bo`ja, a drugo pomo{ta, ne{to
drugo za{titata, a drugo pak milosta Bo`ja, i drugo - ute-
hata. Promislata se odnesuva na seta priroda; pomo{ im
se dava na vernite, i samo nim; za{tita im se pruà isto
taka na vernite, no na onie koi se vistinski vernici; mi-
losta Bo`ja im se ukaùva samo na onie {to Mu sluàt, a
utehata - na onie {to Go qubat.
Ona {to e za eden lek, za drug e otrov. A poneko-
ga{ edna ista rabota na eden ist ~ovek, koga se dava vo
prikladno vreme, mu sluì kako lek, a koga se dava vo ne-
soodvetno vreme, dejstvuva kako otrov. Vidov eden neve{t
lekar kako ponizi eden slab bolen, i so toa ne mu napravi
ni{to drugo osven {to go frli vo o~ajanie. A vidov i
eden nadaren lekar, koj{to so pomo{ na poniùvawe izvr-
{i operacija kaj edno nadmeno srce i go izvle~e od nego
siot gnoj. Vidov eden ist bolen kako vo edna prilika za
o~istuvawe od ne~istotijata go pie lekot na poslu{ani-
eto, se dviì, odi, ne spie; a vo druga prilika, imaj}i bol-
no oko na du{ata, prebiva nepodvièn, vo bezmolvie i mol-
~ewe. Koj ima u{i da ~ue, neka ~ue!
Izvesni lu|e, ne znam zo{to (za{to ne se nau~iv qu-
bopitno da go istraùvam so svojata glava ona {to e Bo-
`ji dar) se taka da kaàm po priroda skloni kon vozdr-
ànie, ili kon bezmolvie, ili kon ~istota, ili kon skrom-
nost, ili kon krotost i umilenie. A kaj drugi lu|e re~isi
samata priroda im se protivi na ovie dobrodeteli, ta so
sila se prinuduvaat sebesi da gi vr{at. Iako odvreme na-
vreme doìvuvaat poraz, jas, kako lu|e koi{to svojata sops-
tvena priroda ja prisiluvaat na dobro, sepak pove}e gi
pofaluvam otkolku prvite.
Ne fali se mnogu ~oveku so bogatstvoto {to si go
208
steknal bez maka. Bidej}i ja predvide tvojata golema {te-
ta, tvojata nemo} i propast, Darodavecot saka{e so Svo-
ite darovi, koi{to ti ne gi zasluì, nekako da te spasi.
Poukite i navikite, i celoto vospitanie {to sme
go dobile vo detstvoto {tom }e porasneme ni pomagaat
ili pak n# popre~uvaat vo postignuvaweto na dobrodete-
lite vo mona{kiot ìvot.
Svetlina za monasite se angelite, a svetlina za lu-
|eto - ìvotot na monasite. Zatoa, monasite neka se po-
dvizuvaat za vo s# da pruàat dobar primer, ne davaj}i ni
najmalku povod za soblazna (2 Kor. 6, 3), kako vo ona {to go
rabotat taka i vo ona {to go zboruvaat. Bidej}i, ako svet-
linata stane temnina, kolku li toga{ }e bide mra~na tem-
ninata koja{to ve}e e mrak, t.e. onie {to ìveat vo sve-
tot (Mat. 5, 14 - 16; 6, 22 - 23)?!
Ako zna~i ve}e me slu{ate, toga{ vie koi{to sa-
kate da slu{ate, znajte: podobro e za nas da ne si go ote`-
nuvame ìvotot samite, da ne ja rastrgnuvame svojata kutra
du{a borej}i se so iljadnici iljadi i milioni i milioni
neprijateli, za{to nema da signeme ni da gi prepoznaeme
nitu voop{to da gi zabeleìme site nivni lukavstva.
So pomo{ na Presveta Troica da se vooruìme 6
za
borba protiv trite strasti - so trite dobrodeteli . Ina-
ku }e navle~eme na sebe golemi maki.
Navistina, ako i vo nas bide Onoj Koj{to go pret-
vara moreto vo kopno, bez somnenie i na{iot Izrail, t.e.
umot koj Go gleda Boga, }e go premine moreto na strastite
i }e gi vidi Misircite kako se davat vo vodata na solzite.
Ako ne bide On so nas, koj }e go izdrì besneeweto na bra-
novite od strastite vo ova telo?!
Ako Bog voskresne vo nas preku na{ite dela, }e is-
~eznat Negovite neprijateli. Ako pak Mu se pribliìme
preku sozercanie, }e pobegnat onie {to Go mrazat od li-
ceto Negovo (Ps. 67, 2) i od nas.
209
Da se potrudime da izvr{ime Boèstveni dela po-
ve}e so svojata pot odo{to so goli zborovi. Vo ~asot na
smrtta dol`ni sme da pokaème dela, a ne zborovi.
Koga }e slu{nat deka na nekoe mesto se nao|a za-
kopano bogatstvo, lu|eto posegaat da go najdat. Ona {to
pri toa barawe }e go najdat, se ma~at da go so~uvaat. Onie
pak, koi{to bez maka se zbogatile, lesno go rasturaat svo-
eto bogatstvo.
Te{ko e da se pobedat svoite lo{i naviki bez go-
lem napor. Onie pak, {to na tie naviki ne prestanuvaat
da im dodavaat novi - ili padnale vo o~ajanie nad sebe ili
nikakva polza nemale od svojot mona{ki ìvot. Vpro~em,
znam deka Bog moè s#, za{to Nemu ne Mu e ni{to nevoz-
mo`no (Jov 42, 2).
Nekoi mi postavija te{ko pra{awe, {to gi nadmi-
nuva umstvenite sposobnosti na site lu|e so razum kakov
{to e mojot, i koe{to ne go najdov vo nitu edna kniga {to
do{la do mene: ‘Koe e, vsu{nost, potekloto na osumte stras-
ti?’ Ili: ‘Koja od trite glavni strasti gi ra|a ostanatite
pet?’ A jas go priznav svoeto neznaewe vo vrska so toa izvon-
redno pra{awe, ta od seprepodobnite otci dobiv vakov od-
govor:
„Majka na bludot e stomakougodieto, na uninieto
slavoqubieto, a tagata, kako i gnevot, e ro`ba na site tri
strasti. Majka na gordosta e slavoqubieto“.
Bidej}i tie pro~ueni otci mi pruìja objasnuva-
we, zapo~nav da gi molam da me nau~at koi grevovi proiz-
leguvaat od osumte glavni strasti i koj grev e plod na koja
strast. Na toa bestrasnite otci odgovorija qubezno deka
me|u strastite nema ni red ni smisla - s# e tuka nered i
zbrka. Potvrduvaj}i ja svojata misla so uverlivi dokazi,
blaènite otci govorea naveduvaj}i mnogu i verodostojni
primeri, od koi{to nekoi gi priloùvame vo ovaa pouka
za so nivna pomo{ da go pojasnime i ostanatoto.
Na primer, neumesnata smea ponekoga{ se ra|a od
210
demonot na bludot, ponekoga{ od demonot na suetata - ko-
ga ~ovek samiot sebesi ne~esno se fali, a ponekoga{ i od
uìvawe vo jadeweto. Dolgoto spiewe proizleguva pone-
koga{ od presitenost, ponekoga{ od post - koga isposni-
cite se gordeat so svojot post, a ponekoga{ i od uninie,
ili duri i od samata priroda. Mnogugovorlivosta proiz-
leguva ponekoga{ od ugoduvawe na stomakot, a ponekoga{
od sueta. Uninieto proizleguva ponekoga{ od prezasite-
nost, a ponekoga{ od nedostatok na strav Bo`ji. Hulata e
plod na gordosta, a ~esto doa|a i kako posledica na toa {to
sme go osuduvale bli`niot za istiot grev, ili poradi pre-
teranata zavist na demonite. Zakoravenosta na srceto do-
a|a od sitosta, ne~uvstvitelnosta, od pristrasnost. Taa
pristrasnost pak doa|a ili od blud ili od srebroqubie,
od ugoduvawe na stomakot ili od sueta, ili od mnogu drugi
strasti. Zlobata proizleguva od voobrazenost i gnev. Li-
cemerieto - od samozadovolstvo i svoeglavost. Prirodno,
dobrodetelite {to se sprotivni na ovie strasti se ra|aat
od roditeli {to im se sprotivni na istite.
I za da ne dolàm mnogu (za{to ne bi mi ostanalo
dovolno vreme koga bi sakal podrobno da ja ispitam seko-
ja poedine~no), }e kaàm samo deka site gorespomenati stra-
sti gi otstranuva smirenieto. Tie {to ja steknale taa do-
brodetel, gi pobedile site strasti.
Roditeli na sekoe zlo se setilnoto uìvawe i lu-
kavstvoto. ôvekot koj e obzemen od ovie strasti nema da
Go vidi Gospoda. Oddale~uvaweto od prvoto, bez oddale-
~uvawe od vtoroto, ne ni nosi nikakva polza.
Stravot od vlasta i od yverovite ponekoga{ ni slu-
ì kako primer za stravot Gospodov. I telesnata qubov
neka ti bide slika za èdta po Boga. Ni{to ne pre~i ako
izvesni dobrodeteli gi sporeduvame so ona {to im e spro-
tivno.
Stra{no se izrasipa na{eto pokolenie: seto e pre-
polneto so gordost i licemerie. Telesnite podvizi, po ug-
211
led na na{ite drevni otci, moèbi u{te e i mo`no kaj
nas da se sretnat, no so nivnite blagodatni darovi na{e-
to pokolenie ne se udostojuva, iako na ~ove~kata priroda
mi se ~ini nikoga{ ne $ bile tolku potrebni kako sega.
Pravedno sme i kazneti: Bog ne se pokaùva vo podvizite,
tuku vo prostodu{nosta i smirenieto. Za{to silata Gos-
podova i vo nemo}ta se pokaùva (2 Kor. 12, 9), a nesmire-
noumniot podvi`nik Gospod go otfrla.
Koga }e vidime nekoj od na{ite podvi`nici da stra-
da od te{ka bolest, ne treba so zloba da se pra{uvame za
pri~inata na negovata bolka. Podobro }e bide da go pri-
mime so prostodu{na i iskrena qubov, kako toj da e del od
na{eto telo, i kako vojnik ranet vo borba. Ima bolesti
{to se dobivaat zaradi o~istuvawe od grevovite, a ima i
takvi {to treba da ja skr{at na{ata gordost. Koga }e vi-
di deka nekoj e mnogu mrzliv za podvig, na{iot sedobar
Vladika i Gospod go smiruva negovoto telo so bolest kako
so najpogodno sredstvo, a ponekoga{ i du{ata ja o~istuva
od lo{ite pomisli i strasti.
Sekoe vidlivo ili nevidlivo zlo {to ni se slu~u-
va moè da se primi onaka kako {to treba, t.e. mirno; ili
so vozbuduvawe, ili malku vaka malku onaka. Sum videl,
na primer, trojca kazneti monasi: edniot negoduva{e, dru-
giot ostana miren, a tretiot ja primi kaznata so golema ra-
dost. Sum gi gledal zemjodelcite kako frlaat seme sekoj
so svoja posebna cel: eden za da go otplati svojot dolg, a
drug da si ja napolni kesata, tret za so podaroci da mu
ukaè ~est na gospodarot, eden drug za so svojata dobra ra-
bota da stekne pofalba od onie {to minuvaat po patot na
ìvotot; eden pak, za da mu napakosti na neprijatelot koj-
{to mu zaviduva, a drug za lu|eto da ne go kudat kako mrze-
liv. A eve go i imeto na semeto: post, bdenie, milostiwa,
izvr{uvawe na poslu{anija i sli~no.
Monasite neka ispitaat gri`livo {to vsu{nost
sakaat da postignat so svojot podvig, kako {to lu|eto {to
212
doa|aat na izvor po voda vnimavaat crpej}i od vodata da
ne zafatat i nekoja àba. Za{to i toga{ koga vr{ime do-
bri dela nie ~esto izvr{uvame i ne{to od zloto koe{to
potajno se spletkalo so niv, a da ne sme ni svesni za toa. Na
primer, so gostoqubieto se isprepletuva i stomakougodi-
eto, so qubovta bludot, so rasuduvaweto podmolnosta, so
mudrosta prepredenosta, so krotosta podmolnosta, mlita-
vosta, lenosta, ozboruvaweto, svoeglavosta, gluvosta za os-
novan prekor, kako {to i vo mol~anieto se pletka uvaù-
vana poza na u~itelstvo, vo radosta gordost, vo nade`ta
nebre`nost, vo qubovta (osven blud) osuduvawe, vo tihu-
vaweto uninie i lenost, vo ~istotata ogor~enost, vo smi-
renoumieto drskost. A pri seto toa, kako nekoj lepliv ka-
tran, ili podobro kaàno otrov, se lepi suetata.
Da ne bideme ta`ni ako na{ite molitvi kon Gos-
poda za izvesno vreme ne bidat usli{uvani. Gospod saka
site lu|e za eden mig da stanat bestrasni. Onie koi{to za
ne{to Go molat Boga i ne go dobivaat toa, sekako ne bi-
vaat usli{eni zaradi edna od ovie pri~ini: ili zatoa {to
baraat predvreme, ili zatoa {to baraat nedostojno i od
sueta, ili zatoa {to bi se pogordeale i bi stanale mrzli-
vi koga bi go dobile baranoto.
Strastite gi napu{taat ne samo vernicite7
tuku i
nekoi nevernici, ta si odat site, osven edna , koja{to ja
ostavaat sama, kako nekoe vrvno zlo koe{to samo po sebe
gi zamenuva site ostanati. Bidej}i taa e tolku {tetna, {to
e vo sostojba i od neboto da n# simne.
Mislam deka nikoj ne se somneva vo toa deka demo-
nite i strastite ja napu{taat du{ata ili za izvesno vre-
me ili zasekoga{. No malkumina gi znaat pri~inite zara-
di koi{to tie n# ostavaat. Gorivoto na 8
strastite se tro-
{i sogoruvano od Boèstveniot ogan koj{to gi iskore-
nuva od du{ata. Spored merata na iskorenuvaweto na ve-
{testvoto, du{ata se ~isti i strastite si zaminuvaat, os-
213
ven ako ~ovekot so svojot ve{testvenoqubiv ìvot i ne-
bre`nost ne gi privle~e povtorno. Demonite planski se
povlekuvaat, za da n# napravat nevnimatelni, ta odedna{
da ja grabnat kutrata du{a.
Znam i za edno drugo povlekuvawe na yverovite: do
nego doa|a koga du{ata kone~no }e se navikne na grev. Toa
e ne{to sli~no kako koga decata naviknati na doewe i
odbieni od dojka gi cicaat svoite prsti.
Znam u{te i za petto bestrastie vo du{ata, koe
nastanuva od golema prostodu{nost i pofalna nevinost.
Go ima kaj lu|e koi li~at na malite deca {to se nesvesni za
svojata golotija koga gi soblekuvaat. Nim Bog pravedno im
ja ispra}a Svojata pomo{, kako Onoj Koj gi spasuva ~is-
tite po srce (Ps. 7, 11), i neosetno gi izbavuva od strastite.
Vo ~ovekot nema zlo ili strasti po priroda. Bog
ne e sozdatel na strastite. Nasproti toa, Bog na na{ata
priroda $ daruval mnogu dobrodeteli, od koi se osobeno
jasni: milosrdieto, za{to i paganite imaat somilost; qu-
bovta, za{to i ìvotnite ~esto pla~at koga }e gi razde-
lat; verata, za{to nea sami od sebe ja ra|ame; nade`ta, za-
{to nie pozajmuvame, trguvame i seeme nadevaj}i se deka
}e se zbogatime.
Ako qubovta, kako {to pokaàvme, e dobrodetel
koja{to moème da ja imame spored samata priroda - a taa
e vrska i polnota na Zakonot (Kol. 3, 14; Rim. 13, 10) - zna~i
deka dobrodetelite voop{to ne se daleku od na{ata pri-
roda. Zatoa, neka se zasramat onie {to se povikuvaat na
svojata navodna nesposobnost da postapuvaat dobro.
Me|utoa, ima i natprirodni dobrodeteli: ~isto-
tata, negnevlivosta, smirenieto, molitvata, bdeeweto, pos-
tot, neprestajnoto umilenie. Na nekoi od niv n# nau~ile
lu|eto, na drugi angelite, a na nekoi pak, Samiot Bog Slo-
voto, U~itelot i Darodavecot.
Koga izbirame me|u dve zla, treba da go izbereme
pomaloto. Ili - ili: ili da ja prekineme molitvata ili da
214
go navredime bratot pu{taj}i go da si odi bez da mu kaè-
me ni eden zbor. Qubovta e pogolema od molitvata. Molit-
vata e delumna dobrodetel, a qubovta e seopfatna dobro-
detel.
Vo edna prilika, dodeka u{te bev mlad, dojdov vo
eden grad i tamu, dodeka sedev na trpeza, vo ist moment me
spopadnaa dve pomisli: pomisla na stomakougoduvawe i
pomisla na slavoqubie. Pla{ej}i se od posledicite ako
mu popu{tam na besniloto na stomakot, si dozvoliv popr-
vo da me pobedi slavoqubieto. Imeno, znaev deka kaj mla-
dite demonot na slavoqubieto ~esto go pobeduva demonot
na stomakougoduvaweto. Taka i treba. Kaj svetskite lu|e
koren na site zla e srebroqubieto (1 Tim. 6, 10), a kaj mona-
site ugoduvaweto na stomakot.
Spored Svojata Promisla Bog ~esto kaj duhovnite
lu|e ostava i nekoi mo{ne lesni strasti. Zaradi tie svoi
lesni i bezgre{ni strasti tie se mnogu nezadovolni so se-
be, so {to go steknuvaat nepropadlivoto bogatstvo na smi-
renieto.
Po~etnikot ne moè da dostigne smirenie ako ne
ìvee vo poslu{anie. Imeno, sekoj samouk ~ovek koj{to
bez ni~ija pomo{ sovladal nekoja ve{tina }e se smeta se-
besi za isklu~itelen.
Otcite so pravo tvrdat deka celiot dejstvitelen
ìvot na monasite se sostoi od dve glavni dobrodeteli:
od post i poslu{anie. Postot gi istrebuva telesnite stra-
sti, a poslu{anieto, koe go razviva smirenieto, go utvrdu-
va uspehot postignat so pomo{ na prvata dobrodetel. Za-
toa i pla~ot ima dvojno dejstvo: kako istrebitel na gre-
vovite i kako tvorec na smirenieto.
Na pobo`nite lu|e im e svojstveno da mu davaat se-
komu koj{to bara, da mu davaat i na onoj {to ne bara; da ne
bara{ pak vozvrat od onie {to zele ni toga{ koga se vo
mo`nost da go vratat pozajmenoto im e svojstveno isklu-
~ivo na bestrasnite.
215
Nikoga{ ne treba da prestaneme da ispituvame ka-
de se nao|ame vo odnos na site strasti i dobrodeteli: na
po~etokot, na sredinata ili na krajot.
Do site demonski napadi na nas doa|a zaradi edna
od ovie tri pri~ini: zaradi slastoqubieto, zaradi gor-
dosta ili zaradi zavista na demonite. Blaèni se posled-
nite, sebedni srednite, a prvite - dokraj nepotrebni.
Postoi izvesno ~uvstvo, ili moèbi navika, {to
se vika izdr`livost vo makite. Obzemen od ova ~uvstvo,
~ovekot ve}e nikoga{ nema da se ispla{i ili da pobegne
od makite. Du{ite na ma~enicite proniàni so toa slav-
no ~uvstvo so lesnotija im prkosele i na najstra{nite
maki.
Edno e ~uvaweto na pomislite, a drugo bdeeweto
nad umot. Kolku {to istok e daleku od zapad tolku vtoro-
to e povozvi{eno od prvoto, a i pote{ko.
Edna rabota e da se moli{ protiv pomislite; dru-
go e pak da im protivre~i{; sosem treto da gi omalovaù-
va{ i prezira{. Za prvoto svedo~i onoj {to povika: Bo-
è, dojdi mi na pomo{ i taka natamu (Ps. 69, 2); za vtoroto
onoj {to re~e: ]e im vozvratam na onie {to me navredu-
vaat zbor na protivewe (Ps. 118, 42), i povtorno: Si n# po-
stavil kako predmet za potsmev na sosedite na{i (Ps. 38,
8); svedok pak na tretoto e onoj {to zapea: Zanemev i ne ja
otvoriv ustata svoja (Ps. 38, 2), i: Postaviv straà na
usnite svoi, koga }e stane gre{nikot protiv mene, i po-
vtorno: Go prestapija gordite zakonot prekumerno; no
od gledaweto vo Tebe ne otstapiv (Ps. 118, 51). Sredniot
~esto se sluì so prviot na~in, zaradi svojata nepodgot-
venost; prviot u{te ne e vo sostojba da gi odbiva nepri-
jatelite na drug na~in; a tretiot pluka na demonite.
Spored prirodata na ne{tata, nevozmo`no e bes-
telesnoto da se ograni~uva so telo. No s# e mo`no za Boga
Sozdatelot.
216
Kako {to onie {to imaat zdravo setilo za miris
moàt da po~uvstvuvaat i sosem pritaen miris taka i ~is-
tata du{a go prepoznava kaj drugite kako blagouhanieto
{to go dobila od Boga taka i smrdlivosta od koja{to sa-
mata sovr{eno se oslobodila, iako drugite toa i ne go ~uv-
stvuvaat.
Ne moàt site da stanat bestrasni. No ne e nevoz-
mo`no da se spasat i pomirat so Boga.
Neka ne zavladeat so tebe onie tu|inci, demonite,
koi{to sakaat da se vpu{ti{ vo ispituvawe na nesfat-
livite tajni na Bo`jata Promisla ili na Negovite javu-
vawa na lu|eto i potajno ti na{epnuvaat deka Bog sepak
gleda koj e koj. Tie pomisli o~igledno se ro`ba na gor-
dosta.
Postoi demon na srebroqubieto koj{to ~esto glu-
mi smirenie, a postoi i demon na slavoqubieto koj pot-
tiknuva na davawe milostiwa, isto onaka kako {to go
pravi toa i demonot na slastoqubieto. Ako sme ~isti od
poslednive dvajca demoni, da ne prestaneme na sekoe me-
sto da vr{ime dela na milosrdie.
Nekoi rekoa deka demonite dejstvuvaat protiv de-
monite. No jas gledam deka tie slo`no ja krojat na{ata
propast.
Na sekoj duhoven podvig, vidliv ili duhoven, mu
prethodi posebna namera i blagorodno te`neewe, so Bo`-
jo sodejstvo. Ako go nema prvoto, ne sledi ni vtoroto. S#
pod neboto si ima svoe vreme, kako {to veli Propoved-
nikot (Prop. 3, 1 i dr.). Toa se odnesuva i na ona {to go so-
~inuva na{iot svet mona{ki ìvot. Zatoa, ako sakate, }e
ispitame koi dejstva na koe vreme najmnogu mu odgovaraat.
Bez somnenie za podvini`cite postoi i vreme za
po~ivka (mislam na onie podvi`nici koi {totuku ja po~-
nuvaat borbata); postoi vreme za solzi i vreme za zalede-
nost na srceto; vreme za pokoruvawe i vreme za zapove-
217
dawe; vreme za post i vreme za jadewe; vreme za borba pro-
tiv neprijatelskata setilnost i vreme koga setilnosta
miruva; vreme za du{evna bura i vreme za ti{ina na umot;
vreme za taga na srceto i vreme za radost duhovna; vreme
za zboruvawe i vreme za slu{awe; vreme za valkawe (mo-
èbi zaradi gordosta) i vreme za o~istuvawe (zaradi smi-
renieto); vreme za vojna i vreme na siguren mir; vreme za
tihuvawe i vreme za nepre~ena rabota; vreme za neprestaj-
na molitva i vreme za vr{ewe na drugite dol`nosti.
Da ne go barame, zna~i, predvreme ona {to }e doj-
de vo svoe vreme, izmameni od svojata gordeliva revnost.
Da ne barame leto vo zima, ni ètva vo vreme na seidba, za-
{to postoi vreme za seidba na trudot i vreme za ètva na
neiska`livite darovi na blagodatta. Ako za toa ne pove-
deme smetka, potoa nema vo soodvetno vreme da go dobieme
ni ona {to na toa vreme mu pripa|a.
Spored nesfatlivata Bo`ja Promisla izvesni lu-
|e od Boga dobija svet dar u{te pred da se potrudat; drugi
za vreme na samiot trud; nekoi, po zavr{uvaweto na tru-
dot; a nekoi najposle, vo ~asot na smrtta. Treba da se ispi-
ta koj me|u niv e posmiren od drugite.
Postoi eden vid o~ajanie koe{to proizleguva od
mnogubrojnosta na grevovite, od optovarenosta na sovesta
i nesnosnata taga, pri {to du{ata pod tovarot na preku-
brojnite rani tone i se davi vo dlabo~ina na beznade`nost.
A postoi i eden drug vid o~ajanie koj{to n# obzema od
gordosta i visokoto mislewe za sebe, vo koe onie {to pad-
nale mislat deka ne zasluìle takvo poniùvawe.
Koj vnimatelno }e go ispita edniot i drugiot vid
o~ajanie }e najde deka me|u niv postojat izvesni razliki:
vo prviot slu~aj ~ovekot se predava na ramnodu{nost; vo
vtoriot toj o~ajuva no prodolùva so podvigot, iako edno-
to so drugoto ne moè da se uskladi. Prviot vid o~ajanie
obi~no go le~at vozdrànieto i nade`ta, a vtoriot smi-
renieto i - nikogo da ne se osuduva.
218
Ne bi trebalo da se ~udime ili soblaznuvame gle-
daj}i kako nekoi lu|e govorat dobro, a vr{at zlo. I onaa
zmija vo Rajot ja be{e ponela i uni{tila gordosta.
Vo site potfati i podvizi (bez ogled dali ìvee{
kako poslu{nik ili ne, vo vidlivite i vo duhovnite) kako
obrazec i pravilo imaj da ispituva{ dali navistina po-
stapuva{ po Boga.
Dokolku kako po~etnici zapo~neme nekoj podvig
(mal ili golem), pa zabeleìme deka vo na{ata du{a ne se
zgolemuva dotoga{ ve}e steknatoto smirenie, izgleda de-
ka ne go vr{ime po Boga. Kaj nas, taka nezreli, sigurna po-
tvrda deka ona {to go pravime e vo soglasnost so voljata
Gospodova e tokmu smirenieto; kaj srednite ve}e moèbi
zapiraweto na vnatre{nata borba; a kaj sovr{enite zgo-
lemuvaweto i izoblilieto na Boèstvenata svetlina.
Edno e grevot, drugo izostavaweto na dobroto, tre-
to nebre`nosta, ~etvrto strasta, a petto padot. Koj vo Go-
9
spoda e sposoben da go spoznava toa, neka go raspoznava .
Nekoi nad s# go cenat ~udotovorstvoto i vidlivi-
te duhovni darovi, ne znaej}i deka postojat i mnogu povoz-
vi{eni darovi koi{to se sokrieni, no tokmu zatoa i slo-
bodni od pad.
Koj sovr{eno se o~istil ja gleda duri i du{ata na
bli`niot (iako ne du{ata kako takva), to~nata sostojba
vo koja{to du{ata na bli`niot se nao|a. Onoj pak, koj{to
e samo na patot kon o~istuvaweto, za sostojbata na du{ata
na svojot blièn zaklu~uva samo vrz osnova na nadvore{-
nite dejstva.
Maliot ogan ponekoga{ izgoruva cela {uma, kako
{to i siot trud moè da se izgubi preku edna mala pukna-
tina.
Ponekoga{ odmorot na teloto (koe{to $ e nepri-
jatel na du{ata) ja oìvuva silata na umot namesto da go
razgori plamenot na pohotta. Ponekoga{, naprotiv, isto-
219
{tuvaweto na teloto doveduva do oìvuvawe na pohotli-
vosta, za da ne se nadevame na sebe, tuku na Onoj Koj{to na
nepoznat na~in ja umrtvuva strasta na na{eto u{te ìvo
telo.
Koga gledame deka izvesni lu|e n# sakaat so qu-
bovta Bo`ja, vo nivno prisustvo treba osobeno da vnima-
vame na svoeto odnesuvawe. Ni{to tolku ne ja razoruva
qubovta i ni{to tolku ne predizvikuva omraza kako pre-
golemata sloboda vo odnesuvaweto.
Okoto na ~ovekovata du{a e ne{to tolku duhovno
i prekrasno, {to so isklu~ok na ona {to go poseduvaat
bestelesnite bitija nadminuva s# {to moè da se zamisli.
Zatoa i onie {to se obzemeni od strast ~esto moàt da gi
pogodat mislite vo du{ite na drugite lu|e, blagodarenie
na svojata golema qubov kon niv, osobeno ako samite ne
zagazile vo telesni ne~istotii. Na ona {to e neve{test-
veno ni{to ne mu e tolku sprotivno kako ve{testvenoto.
Ottuka ~itatelot10 samiot neka zaklu~i.
Gataweto kaj onie {to ìveat vo svetot se pro-
tivi na verata vo Bo`jata Promisla, a kaj nas - na duhov-
nata mudrost. Du{evno nemo}nite lu|e posetata Gospodo-
va i griàta koja{to On ja vodi za niv treba da ja vidat vo
telesnite tegobi, opasnosti i nadvore{ni isku{enija; so-
vr{enite toa }e go vidat vo doa|aweto na Duhot i vo um-
noùvaweto na blagodatnite darovi.
Postoi demon koj{to ni prio|a {tom }e legneme
na postela i n# opsipuva so zli i ne~isti misli, za onaka
tromi, nevooruùvaj}i se protiv niv so molitvata, da za-
spieme so valkani misli i da sonuvame valkani soni{ta.
Postoi eden drug duh, nare~en predvesnik, koj{to
n# prima vedna{ po razbuduvaweto i gi valka na{ite pr-
vi misli. Posveti Mu gi prvinite na denot na tvojot Gos-
pod: denot }e mu pripadne na onoj koj{to prv }e go dobie.
Eden odli~en podvi`nik mi soop{ti misla {to zasluù-
220
va da se spomene: „Spored ranoto utro jas ve}e znam kako
}e mi prote~e celiot den“.
Mnogubrojni se pati{tata na pobo`nosta, kako
{to se mnogu i pati{tata na propasta. Zatoa ~esto se slu-
~uva patot koj{to za eden ~ovek e dobar na drug da ne mu
odgovara, iako namerata i na edniot i na drugiot Mu e
ugodna na Gospoda.
Koga }e se najdeme vo isku{enie, demonite se bo-
rat da kaème i da storime ne{to bezumno. Ako pak ne mo-
àt da n# sovladaat, se prikradnuvaat tivko i nezabele-
`livo vo du{ata, ufrlaj}i ni farisejska balgodarnost kon
Boga (Luka 18, 11).
Lu|eto {to mislat na ona {to e gore na neboto
gore i zaminuvaat so svojata du{a po smrtta. A onie {to
mislat samo na ona {to e dolu, dolu i odat. Za du{ite {to
se razdvojuvaat od teloto ne postoi nekoe treto, sredno
mesto.
Samo edno sozdanie Bo`jo (du{ata) dobi bitie vo
ne{to drugo, a ne vo sebe samoto. ûdno e toga{ kako taa 11
moè da postoi nadvor od ona vo {to go dobila bitieto ?
Blago~estivi }erki se ra|aat od blago~estivi maj-
ki. A tatko na samite majki e Gospod. Ne bi bilo neosno-
vano istoto na~elo da se primeni i na ona {to e sprotiv-
no na kaànoto.
Koj e kukavica i neka ne vleguva vo borbata - za-
poveda Mojsej (ili poto~no Bog - 5 Moj. 20, 8; Sudii 7, 3) za
poslednata prelest na du{ata da ne bide polo{a od prviot
pad na teloto. I pravo e!
Svetlina za site ~lenovi na teloto se telesnite
o~i. A duhovna svetlina za site Boèstveni dobrodeteli
e rasuduvaweto.
221
b) Za prevoshodnoto rasuduvawe
Kako {to ko{utata èdnee po izvorite gorski

taka i monasite èdneat po poznavaweto na Sve-
(Ps. 41, 2)
tata volja Bo`ja. Osven toa, tie sakaat da znaat i koga so
taa volja se me{a na{ata sopstvena volja, a koga pak, dejs-
tvuva volja sprotivna na voljata Bo`ja.
Pred nas e zada~ata da pi{uvame op{irno za mno-
gubrojni pra{awa {to ne e lesno da se re{at: koi podvizi
sme dol`ni da gi izvr{ime bez kakvo i da e kolebawe i opo-
mena (spored onoj {to re~e: „Te{ko na toj {to odloùva
od den vo den i od vreme do vreme!“), a koi pak treba da gi
obavuvame so ogled na okolnostite i so sestrano sogledu-
vawe (kako {to sovetuva onoj koj{to rekol: Vojuvaj sove-
tuvaj}i se /Izreki 24, 6/ i u{te: S# neka bide blagoobrazno
i uredno /1 Kor. 14, 40/).
Za{to ne moàt site, povtoruvam, ne moàt site
zdravo i brzo da rasudat za ovie te{ki pra{awa. Toa ~e-
sto go projavuva duri i onoj bogonosec niz kogo{to Duhot
govorel, molej}i se ponekoga{: Nau~i me da ja tvoram
voljata Tvoja (Ps. 24, 5), i povtorno: Pokaì mi go Gospodi
patot po koj da odam, za{to Tebe Ti ja predavam du{ata
moja (Ps. 142, 8) od sekakva ovozemna grià i strast.
Site koi{to sakaat da ja spoznaat voljata Gospo-
dova treba najprvo da ja umrtvat svojata sopstvena volja.
Potoa treba da Mu se pomolat na Boga so golema i iskre-
na prostodu{nost, so smireno i nedvoumno srce da gi za-
pra{aat otcite ili bra}ata i nivnite soveti da gi pri-
mat kako da doa|aat od ustata Bo`ja duri i ako ona {to im
go velat tie e sprotivno na nivnoto rasuduvawe, pa duri i
ako pra{anite ne se tolku duhovni. Bog ne e nepraveden da
dopu{ti da se izmamat du{ite koi{to so vera i prosto-
du{nost se podloìle na sovet i sud na bli`niot, duri i
222
da se nerazumni onie na koi{to im se obratile so pra{a-
we. Vo takov slu~aj preku ovie bi progovoril Samiot neve-
{testven i nevidliv Bog.
Polni so golemo smirenie se lu|eto koi{to bez
dvoumewe se pridrùvaat kon gorespomenatoto pravilo.
Nekoj do{ol duri do toa svojata maka da im ja doveri na
ìcite na psaltirot (Ps. 48, 5). No zamisli kolkava e raz-
likata me|u slovesniot um i razumnata du{a od edna stra-
na i bezdu{nite zvuci na eden muzi~ki instrument od druga!
Golem broj lu|e so namera samostojno da dojdat do
poznanie na Bo`jata volja ne go postignaa gorenavedeno-
to dobro tolku sovr{eno i lesno (bidej}i se obiduvaa sa-
mi po sebe i sami vo sebe da sfatat {to Mu e ugodno na
Gospod), pa ni soop{tija mnogu i razli~ni mislewa po
toa pra{awe. Imeno, nekoi od onie {to ja ispituvaa vol-
jata Bo`ja ja odvra}aa svojata misla od sekoja pristras-
nost kon ovoj ili onoj sovet na du{ata (sakam da re~am: i
kon ona {to pobuduva na izvesno delo i kon ona {to mu se
protivi), ta svojot um, odgolen od sopstvenata volja, Mu
go pretstavuvaat na Boga vo ognena molitva vo tekot na
nekolku dena. I uspevaa da ja doznaat Bo`jata volja ili po
toa {to samiot duhoven Um umstveno razgovaral so niv-
niot ili so toa {to od du{ata sovr{eno is~eznuvala po-
mislata na edna od mo`nostite za opredeluvawe. Drugi za-
klu~uvale deka deloto {to go vr{at e Bo`jo spored ma-
kite i te{kotiite na koi{to naiduvale otkako }e se za-
fatele so nego, soglasno zborovite na apostolot: Sakavme
da dojdeme kaj vas - barem jas, Pavle, nekolkupati - no n#
spre~i satanata (1 Sol. 2, 18). Nekoi, naprotiv, bogougod-
nosta na deloto {to go prezemale ja ~uvstvuvale spored
neo~ekuvanata pomo{ od Boga pri izvr{uvaweto, se}avaj-
}i se na zborovite: Na sekogo {to re{il da vr{i dobro
mu pomaga Bog (Rim. 8, 28).
Onoj {to Go steknal Boga vo sebe so prosvetlu-
223
vawe, doa|a do poznanie na Bo`jata volja na drug na~in
(t.e. preku molitvata): kako vo onie slu~ai koga se raboti
za itni ne{ta taka i koga rabotata ne e itna, i toa bez za-
docnuvawe.
Da se koleba pri donesuvaweto odluka i da se osta-
ne dolgo nere{itelen e svojstvo na neprosvetlena i sla-
voqubiva du{a.
Ne e Bog nepraveden, pa da gi zaklu~i dverite na
milosrdieto pred onie koi{to so smirenie Mu ~ukaat vo
niv.
Vo site na{i dela, kako vo itnite taka i vo onie
{to treba da se odlagaat, Gospod ja ispituva na{ata na-
mera. S# {to e ~isto od pristrasnost i od sekoja ne~isto-
tija i se pravi isklu~ivo zaradi Gospoda, a ne zaradi ne-
{to drugo - }e ni se smeta za dobro, makar i da ne e sosem
dobro. Ispituvaweto, pak, na ona {to e nad nas ne e bez-
opasno. Sudot Gospodov za nas e nesfatliv.
êstopati Gospod promislitelski saka da ja skrie
Svojata volja od nas, znaej}i deka bi ja pre~ule koga bi ja
razbrale i so toa samite sebesi bi si nanele u{te pogole-
ma {teta.
Pravoto srce e slobodno od {arenolikosta na ne-
{tata i bezopasno plovi na brodot na prostodu{nosta.
Ima juna~ki du{i koi{to se prifa}aat za podvig
{to ja nadminuva nivnata sila, pottiknati od qubovta i
od smirenieto na srceto. A ima i gordi srca, koi{to is-
toto go pravat. êstopati tokmu na{ite neprijateli, za
da n# napravat predmet na nivniot potsmev, sakaat da pre-
zememe ne{to {to e nad na{ite sili, za ne postignuvaj}i
nikakov uspeh, da gi ostavime duri i onie dela {to im od-
govaraat na na{ite sposobnosti.
Sum videl i lu|e so nemo}na du{a i telo koi{to
zaradi mno{tvoto grevovi se prifa}aa za podvizi {to gi
nadminuvaa nivnite sili i ne izdrùvaa. Jas im rekov de-
224
ka Bog go procenuva pokajanieto spored merata na smire-
nieto, a ne spored merata na trudot.
Ponekoga{ pri~ina na krajnoto zlo e vospitani-
eto, a ponekoga{ druèweto so lo{i lu|e. No ~esto za pro-
past na du{ata dovolna e nejzinata sopstvena padnatost.
Koj ìvee vo pustina, koj se odvoil od svetot, se izbavil
od prvite dve, a moèbi i od tretoto zlo. Onoj {to e pod-
loèn na tretoto zlo lo{ e na sekoe mesto, so ogled deka
nema posigurno mesto od neboto.
Koga zlonamerno }e n# napadnat neverni ili kri-
voverni lu|e, da gi opomeneme edna{, dvapati, pa da pre-
staneme. A koga se raboti za lu|e {to sakaat da nau~at {to
e vistinata, ne smeeme doveka da se izmorime izleguvaj}i
$ vo presret na nivnata èlba. Vpro~em, i vo edniot i vo
drugiot slu~aj treba da postapime spored cvrstinata na
na{eto srce.
Mnogu e nerazumen ~ovekot koj kreva race od sebe
slu{aj}i za natprirodnite dobrodeteli na svetite. Na-
protiv, niz trisvetoto smirenie tie neka te u~at kako da
se zapoznae{ samiot sebesi u{te podobro i kako da gi
otkrie{ vo sebe svoite slabosti.
Postojat ne~estivi koi{to se polo{i od drugite.
Tie ne se zadovoluvaat samo so toa da n# navedat na grev
tuku ni sovetuvaat i drugite da gi vovle~eme vo zlo, za ka-
znata da ni bide pote{ka.
Poznavav eden ~ovek koj{to svojata lo{a navika
ja prenese na drug. Potoa si dojde na sebe, po~na da se kae
i se odvikna od zloto. No bidej}i negoviot u~enik pro-
dolùva{e da gre{i, negovoto pokajanie ostana bez nika-
kva vrednost.
Golemo e, navistina e golemo i te{ko lukavstvoto
na demonite, i mal e brojot na lu|eto {to moàt da go so-
gledaat vo celost. Zo{to tokmu toga{ koga sme siti i pre-
siteni bdeeme so trezvenoumnost, a koga postime se ma~i-
225
me, sonot n# sovladuva na najàlen na~in? Zo{to da bide-
me tolku ladni koga se oddavame na tihuvawe, a da se ispol-
nuvame so umilenie koga ìveeme so drugi? Zo{to da bi-
deme isku{uvani v son tokmu koga gladuvame, a {tom }e se
nasitime ostanuvame bez isku{enija? Zo{to koga sme vo
oskudnost tolku sme zatemneti i bez umilenie, a {tom }e
se napieme vino stanuvame bodri i tenkosetni?
Koj e vo sostojba neka im go objasni vo Gospoda toa
na neprosvetlenite. Nie ni{to od seto toa ne razbirame.
Moème da go kaème samo toa deka ovaa promena ne doa|a
sekoga{ od demonite, tuku i od soedinuvaweto na du{ata
so ovaa lakoma, skverna i debela plot, koja{to ni e dade-
na i so koja (ne znam kako) sme spoeni.
Da Mu se pomolime na Gospoda iskreno i smireno
za da gi razbereme site nepoimlivi presvrti. Pa ako i po-
sle molitvata vo sebe go ~usvtvuvame istoto dejstvo, }e
znaeme deka ne se raboti za dejstvo na demonite, tuku na
samata priroda. A ~estopati i Boèstvenata Promisla
saka da ni blagodejstvuva tokmu preku ona {to im e spro-
tivno na na{ite te`neewa, kr{ej}i ja so site sredstva
na{ata gordost.
Opasno e da se istraùvaat dlabo~inite na Bo`jiot
Sud. Takvite qubopitni plovat na korabot na gorodsta.
Nekoj edna{ eden ~ovek {to ima{e dar na nabqu-
duvawe go pra{al zo{to Bog izvesni lu|e gi daruval so
blagodatni darovi i ~udesa, iako odnapred znael za niv-
niot pad? A ovoj odgovoril:
„Za da gi utvrdi i ostanatite, za da ja pokaè slo-
bodata na ~ovekovata volja, kako i za toa onie {to i pokraj
tolkavite darovi pa|aat da gi napravi neodbranlivi na
Svojot Stra{en Sud“.
U{te nesovr{en, Zakonot veli: Vnimavaj na sebe
(5 Moj 15, 9). A Gospod, kako pove}e od sovr{en, ni prepo-
ra~uva da vodime smetka i za popravaweto na bratot, ve-
lej}i: Ako bratot tvoj zgre{i protiv tebe, i taka nata-
226
mu (Mat. 18, 15). Ako ukorot tvoj e ~ist i smiren, ako podo-
bro re~eno se raboti za dobronamerna opomena, toga{ ne
odbegnuvaj da go vr{i{ ona {to Gospod go zapoveda, oso-
beno kon onie {to sakaat da te poslu{aat. Ako pak u{te
ne si go dostignal toj stepen, ispolnuvaj go barem staroza-
vetniot zakon.
Ne ~udi se ako i prijatelite ti stanat neprijate-
li zaradi toa {to gi opomenuva{. Povr{nite lu|e se oru-
die na demonite, osobeno protiv onie {to na demonite im
se sprotivstavuvaat.
Mnogu me ~udi edna rabota kaj nas: zo{to nie po-
lesno i pobrzo im se priklonuvame na strastite, iako vo
ostvaruvaweto na dobrodetelite ni pomaga Bog Koj e se-
mo}en, i angelite, i svetitelite, a vo sprotivno isklu~i-
vo lukaviot demon! Za toa ne sum vo sostojba nitu sakam da
zboruvam podrobno.
Ako s# {to e sozdadeno ostanuva onakvo kakvo {to
e sozdadeno, kako toga{ jas moàm da bidam (kako {to 1ve-
li velikiot Grigorij) i obraz Bo`ji i pome{an so kal ?!
Sozdanieto koe{to stanalo poinakvo od svojata sozade-
nost sekako }e te`nee kon svojata prvobitna sostojba. Za-
toa sekoj ~ovek treba da gi upotrebi site sredstva za da go
vozdigne svojot prav i da go vostoli~i na Boèstveniot
prestol.
Nikoj zna~i ne smee da se otkaùva od ova iska~u-
vawe: patot e sloboden i vratata e otvorena. Slu{aweto
za dobrodetelite na duhovnite otci umot i du{ata gi pot-
tiknuva na revnost. A slu{aweto na nivnite pouki e sve-
tilka vo temninata, vra}awe za zabludenite, progleduva-
we na slepite. ôvekot koj{to ima dar na rasuduvawe go
na{ol zdravjeto i ja uni{til bolesta.
ôvekot obi~no im se voshituva na sitni i bezna-
~ajni ne{ta od dve pri~ini: ili od krajno neznaewe ili
od smirenie, veli~aj}i go i falej}i go ona {to go raboti
bli`niot.
227
Treba da se borime ne samo branej}i se od demoni-
te tuku i napa|aj}i gi. Koj samo se brani, ponekoga{ pobe-
duva, a ponekoga{ i samiot e pobeden. A koj napa|a, seko-
ga{ go progonuva neprijatelot.
Koj gi pobedil strastite, gi ubil demonite: pre-
pravaj}i se deka ima strasti koi{to vsu{nost gi nema, toj
svoite neprijateli gi doveduva vo zabluda i ostanuva spo-
koen.
Otkako pretrpe navreda eden brat ostana napolno
miren vo srceto i se pomoli vo sebe; potoa sepak po~na da
pla~e zaradi toa {to go navredija, kriej}i go svoeto be-
strasti so prividna strast. Drug eden brat se prave{e de-
ka èdnee po prvenstvo, iako voop{to ne go saka{e. Kako
da ti ja pretstavam ~istotata na ~ovekot koj{to vo javna
ku}a vleguva boèm zaradi
2
grev, a bludnicata ja privedu-
va kon podvi`ni{tvo ? Na eden bezmolvnik nekoj rano
nautro mu donese grozd. [tom si zamina posetitelot toj
navali na nego i go izede bez sekakov apetit, prepravaj}i
se pred demonite deka strada od stomakougodie. Eden drug
monah pak, {tom izgubil nekolku gran~iwa za pletewe
korpi cel den se pravel taèn zaradi zagubata. Na takvi-
te podvi`nici potrebno im e golemo trezvenoumie, za so
namera da gi ismeat demonite, da ne bidat samite izloè-
ni na nivniot potsmev. Toa se navistina lu|e za koi{to
nekoj re~e: Kako izmamnici i kako vistinonosni (2 Kor. 6, 8).
Koj saka vo Gospoda da pretstavi ~isto telo i ~is-
to srce, treba da se drì za negnevlivosta i vozdràni-
eto; bez ovie dve dobrodeteli siot na{ trud e zaluden.
Kako {to dejstvata na svetlinata vrz telesnite
o~i se raznovidni taka i prosvetluvawata na duhovnoto
Sonce vo du{ata se mnogubrojni i razli~ni. Edno e ona od
telesnite solzi, a drugo od solzite du{evni; poinakvo od
sozercanieto so telesni o~i, a poinakvo preku umstveni-
te; edno e ona {to se javuva od slu{aweto, a drugo samo-
228
dvi`nata radost {to nastanuva vo du{ata; poinakvo od
tihuvaweto, a poinakvo od poslu{anieto. Pri seto toa
postoi i prosvetluvawe koe{to umot vo voshit Mu go pret-
stavuva na Hrista vo svetlina neiska`liva i neopi{liva.
Treba da vnimavame da ne go sotreme postot so dol-
go spiewe, i obratno: taka pravat samo bezumnite. Gledav
odva`ni podvi`nici kako od nekoja nu`da moraa malku da
mu popu{tat na stomakot, no zatoa vedna{ so seno}no
stoewe go izma~uvaa svoeto bedno telo. Na toj na~in go
nau~ija so radost da go odbegnuva prejaduvaweto.
Demonot na srebroqubieto èstoko se bori so
onie koi{to dobrovolno se otkaàle od imotot. Koga ne
uspeva da gi sovlada, toj im go pokaùva ta`niot ìvot na
siromasite, za da gi navede da ja napu{tat ramnodu{nosta
kon materijalnite dobra i povtorno da gi napravi ve-
{testvenoqubivi.
Koga }e malaksame so duhot, ne treba da prestane-
me da se potsetuvame na zapovedta koja{to Gospod mu ja
dade na Petar, t.e. deka na gre{nikot mu se pro{teva se-
dumdeset pati po sedum (Mat. 18, 21 - 22). Onoj {to na drug mu
dal takva zapoved, bez somnenie i samiot mnogu pove}e }e
napravi. A koga }e po~neme da se gordeeme, ne treba da
prestaneme da razmisluvame za ona: Ako nekoj go ispolni
celiot duhoven zakon, a zgre{i samo vo edno (t.e. so stras-
ta na gordoumieto), }e bide vinoven za s# (Jak. 2, 10).
Me|u lukavite i zavidlivi lu|e ima i takvi koi-
{to otstapuvaat od svetite podvi`nici so predumisla: za
da gi li{at od prilika da se borat i da pobedat, so cel da
gi onevozmoàt da zasluàt pobedni~ki venec.
Blaèni se mirotvorcite (Mat. 5, 9). Toa nikoj ne
go osporuva. No sum videl i blaèni vojnotvorci. Me|u
edni dve li~nosti postoe{e bludna vrska. A eden mo{ne
mudar i iskusen ~ovek gi raskara, klevetej}i gi sekoj pred
drugiot deka navodno onoj javno pred lu|eto go navreduva.
229
Taka ovoj mudar ~ovek so ~ove~ka dosetlivost uspea da ja
sotre zlobata na demonite i da predizvika omraza, {to ja
raskina onaa bludna vrska.
Moè edna zapoved da se naru{i za druga da se is-
polni. Za{to vidov edni mladi lu|e koi{to bea predade-
ni eden na drug po Boga. No za da ne gi soblaznat drugite
i da ne ja povredat nivnata sovest, se dogovorija za izvesno
vreme da se odvojat eden od drug.
Kako {to svadbata e sprotivna na pogreb taka ne
moàt da se sloàt i gordosta i o~ajanieto. No sepak, so
lukavoto dejstvo na demonite mo`no e vo eden ~ovek isto-
vremeno da se vidat i ednoto i drugoto.
Postojat izvesni ne~isti demoni koi{to u{te do-
deka sme po~etnici ni go tolkuvaat SvetotoPismo. Toa
najmnogu sakaat da im go pravat na slavoqubivite srca, za
laèj}i gi malku po malku da gi turnat vo eres i bogohul-
stvo. Taa teologija (bogoslovie), podobro re~eno teomahija
(bogoborstvo) na demonite, }e ja prepoznaeme po voznemire-
nosta i spored nekoja zbrkana i ne~ista radost {to se javu-
va vo nas vo tie migovi.
S# {to e sozdadeno od Sozdatelot primilo red i
po~etok. Izvesni sozdanija primile u{te i kraj. No do-
brodetelta ima bezgrani~na granica. Za{to psalmopeve-
cot veli: Go vidov krajot na s# {to e kone~no, no neiz-
merno {iroka i bezgrani~na e, Boè, Tvojata zapoved (Ps.
118, 96). Ako nekoi dobri prakti~ari trgnuvaat od silata
na dejstvuvaweto kon silata na sozercanieto, i ako qu-
bovta nikoga{ ne prestanuva (Ps. 120, 8; 1 Kor. 13, 8), ako
Gospod go ~uva vlezot na tvojot strav i izlezot na tvoja-
ta qubov (Ps. 120, 8), toga{ jasno e deka qubovta nema grani-
ci i deka nie nikoga{ nema da prestaneme da rasteme vo
nea i vo sega{niot i vo idniot ìvot, primaj}i ja vo sve-
tlinata Bo`ja svetlinata na bogopoznanieto. Toa {to go
velime na mnogumina lu|e im izgleda ~udno. No toa sepak
230
logi~ki proizleguva od s# {to dosega, blaèn otecu, go-
vorevme. Ne bi se osmelil da tvrdam deka duhovnite biti-
ja ne doìvuvaat nikakov napredok; tuku deka naprotiv tie
postojano rastat od slava vo slava, od poznanie vo pozna-
nie.
Nemoj da se ~udi{ na toa {to demonite ufrlaat vo
nas i dobri misli, za potoa samite da im se sprotivstavu-
vaat. Celta na na{ite neprijateli e da n# ubedat deka im
se poznati i na{ite najskrieni misli.
Ne bidi premnogu strog sudija kon lu|eto koi{to
na zborovi propovedaat golemi ne{ta, a na dela se slabi.
Polzata {to ja nosat nivnite zborovi go nadopolnuva ne-
dostatokot od dela. Nemame site s# vo ednakva mera: nekoi
se podobri na zborovi odo{to na delo, a drugi pak, podo-
bri na delo odo{to na zborovi.
Bog ne e vinovnik ni sozdatel na zloto. Zatoa, vo
zabluda se izvesni lu|e {to tvrdat deka nekoi strasti vo
~ove~kata du{a se prirodni. Tie ne znaat deka nie pri-
rodnite svojstva na du{ata sme gi pretvorile vo strasti.
Na primer, nie po priroda imame seme za ra|awe deca, no
sme go iskoristile za blud. Po priroda go imame i gnevot,
no protiv zmijata, a nie go upotrebivme protiv bli`niot.
Revnosta e vo nas za da revnuvame po dobrodetelite, a nie
revnuvame za zloto. Prirodno e du{ata da èdnee po sla-
va, no po onaa na neboto. Prirodna e i gordosta, no vo od-
nos na demonite. Isto taka prirodno e i da se raduvame, no
na Gospoda i na sre}ata na svojot blièn. Po priroda go
dobivme duri i zlopamteweto, no samo sprema neprijate-
lite na du{ata. I èlbata za hrana, no toa ne zna~i deka
treba da bideme lakomi.
Odva`nata du{a gi predizvikuva demonite: pove-
}e borba - pove}e nebesna slava! Voinot koj{to vo borba-
ta ne biva ranet, sekako nema ni da dobie venec na slava;
a onoj {to ne iznemo{tuva zatoa {to pa|a vo grevovi, an-
231
gelite }e go pofalat kako vistinski voin.
Otkako odleà vo zemjata tri no}i, nekoj stana za-
sekoga{. Ni ~ovekot
3
{to }e ostane pobednik vo tri raz-
li~ni ~asovi , nema da umre. Ako po Bo`ja Promisla po-
sle izgrevot vo nas sonceto go poznae svojot zalez, bez so-
mnenie }e ostavi temnina i }e nastane no}. Vo taa no} }e
dojdat pri nas divite yverovi koi{to porano n# ostavile,
kako i {umskite yverki (trnlivite strasti), rikaj}i, za
vo nas da ja zgrabat nade`ta, baraj}i ja od Boga svojata hra-
na, t.e. da jadat od na{ite strasti bilo preku pomislite
bilo preku delata. No koga vo nas povtorno, od temnata
dlabo~ina na smirenieto, }e se rodi Sonceto, yverovite
}e se povle~at vo svojata {uma i }e se skrijat 4
vo svoite
legla, t.e. vo slastoqubivite srca, a ne vo nas . Toga{ de-
monite }e si re~at eden na drug: Gospod cvrsto zapnal
pak da im napravi milost! A nie }e re~eme: Golemi dela
ni napravi Gospod; i nie se razveselivme (Ps. 125; 2, 3).
A vie, progonuvani, slu{nete: Glej, Gospod sedi na
oblak lesen (t. e. na oblakot na du{ata {to se vozdignala
nad sekoja èlba zemna) i }e dojde vo Egipet (vo srceto
{to e ve}e pomra~eno od grevovite) i }e gi protrese ra-
kotvornite idoli (ne~istite pomisli na umot) (Is. 19, 1).
Iako semo}en, Hristos telesno bega od Irod: neka
se nau~at, zna~i, naglite lu|e da ne se frlaat vo isku{e-
nija bez potreba. Za{to, veli ne davaj nogata da ti se pod-
lizne - pa ni angelot {to te ~uva nema da zdreme (Ps. 120,
3). So herojstvoto se isprepletuva nadmenosta, kako so
5
kiparisot takanare~eniot smilaks .
Na{a postojana dol`nost mora da bide nieden mig
da ne pomislime deka poseduvame kakva i da e dobrodetel.
Naprotiv, gri`livo ispituvaj}i go svojstvoto na dobro-
detelta treba da razgledame dali navistina ja imame. To-
ga{ bez somnenie }e dojdeme do zaklu~ok deka taa dobro-
detel vo nas i ja nema. Neprestajno ispituvaj gi i obele-
232
`jata na strastite, pa }e sfati{ deka si prepoln so niv.
So ogled deka sme vo sostojba na bolest, nie ne moème da
gi raspoznaeme, ili zaradi na{ata nemo} ili zaradi gre-
{nata navika koja{to dlaboko se vkorenila vo nas.
Bog go ceni ~ovekot spored negovata namera. No
koga se raboti za ona {to sme vo sostojba da go storime,
On ~ovekoqubivo bara i dela. Golem e onoj ~ovek {to ne
propu{ta da napravi s# {to e vo negova mo}. Pogolem od
nego e ~ovekot koj{to so smirenie se prifa}a da go izvr-
{i i ona {to gi nadminuva negovite sili.
Demonite ~esto n# spre~uvaat da go pravime ona
{to e polesno i {to e za nas podobro, a n# pottiknuvaat
da go prezemame pote{koto.
Smetam deka Josif se proslavuva zaradi toa {to
pobegnal od grevot, a ne zatoa {to pokaàl bestrastie (1
Moj. 39, 6 - 20). Nie pak, treba da ispitame vo koi i vo kakvi
okolnosti beagweto od grevot mu nosi na ~ovekot venec.
Druga rabota e da se bega od senka; podobro e da se tr~a vo
presret na sonceto.
[tom }e padne mrak, lu|eto se sopnuvaat. Da se
sopne{, zna~i da padne{. Da padne{, zna~i da umre{.
Opieniot od vino ~esto se trezni so voda. Opi-
eniot od strastite se trezni so solzi.
Edna rabota e voznemirenosta, druga raseanosta, a
treta slepiloto. Prvata ja le~i vozdrànieto, vtorata ti-
huvaweto, a tretata poslu{anieto i Bog Koj{to Samiot
stana poslu{en (Fil. 2, 8).
Dve mesta vo koi{to se ~istat zemnite ne{ta mo-
àt da ni posluàt kako odli~en primer na ona {to gi
~isti onie {to mislat na nebesnoto. Vla~arnica za volna
e op{teìtieto vo Gospoda, koe{to ja simnuva od du{ata
sekoja ne~istotija, neramnina i nakaànost. Ot{elni{t-
voto e pak, nekoj vid bojaxilnica za onie {to se o~istile
od pohotlivosta, zlopamteweto i gnevot, pa potoa premi-
nale na tihuvawe.
233
Nekoi velat deka pa|aweto vo ist grev e posledi-
ca od nedostatokot na soodvetno i srazmerno pokajanie.
No treba da se ispita dali sekoj ~ovek koj{to ne pa|a vo
istite grevovi so samoto toa ve}e i dostojno se pokajal.
Nekoi pa|aat vo istite grevovi zatoa {to svoite pora-
ne{ni padovi gi predale na dlabok zaborav, ili zaradi
toa {to vo svoeto slastoqubie Go zamisluvaat Boga kako
~ovekoqubiv, ili zaradi toa {to dignale race od svoeto
spasenie. Ne znam nema li nekoj da me prekori ako re~am
deka tie pove}e ne se sposobni da go vrzat svojot neprija-
tel, so ogled na golemata mo} na navikata {to gi zarobu-
va.
Bi trebalo u{te da se ispita zo{to du{ata, so og-
led deka e bestelesna, ne moè da gi vidi duhovite onakvi
kakvi {to se po nivnata priroda, iako se isto taka beste-
lesni kako i taa. Ne e li toa moèbi posledica na spre-
gata na du{ata so teloto, sprega {to ja razbira samo Onoj
Koj{to du{ata ja svrzal so teloto?
Kako da saka{e da se nau~i na ne{to od mene, eden

mudar ~ovek vo edna prilika me pra{a:
„Kaì mi, te molam, kaì, koi duhovi preku gre-
vot go smiruvaat, a koi go gordeat umot?“
Bidej}i ne znaev {to da odgovoram i otkako so zak-
letva go potvrdiv svoeto neznaewe, onoj {to saka{e od
mene da se nau~i re~e, pou~uvaj}i me:
„Vo nekolku zbora }e ti dadam kvasec za rasuduva-
we, a potoa ti prepu{tam da go ispita{ toa so opit. De-
monite na bludot, gnevot, lakomosta, uninieto i spiewe-
to nemaat obi~aj da mu go krevaat nosot na na{iot um, a
demonite na srebroqubieto, vlastoqubieto i mnogugo-
vorlivosta, kako i mnogu drugi, imaat obi~aj na edno zlo
da mu dodavaat drugo, t.e. gordosta. Demonot na osuduvawe-
to e sli~en na vtorive duhovi.“
234
Koj odi vo poseta kaj mirjani ili gi prima kaj se-
be, pa po nekoj ~as ili den po razdelbata so niv biva pogo-
den od strelata na tagata (namesto da se raduva {to se i-
vlekol od stapicata), doìveal da bide ismean od suetata
ili od bludot. Pred s# treba da ispitame od kade duva ve-
terot, za da ne gi razvieme edrata vo sprotivna nasoka.
So qubov vnimavaj na starite podvi`nici {to go
isto{tile svoeto telo so podvig, pruàj}i im mo`nost
malku i da se odmorat. Mladite lu|e koi{to so grevovi ja
isto{tile svojata du{a nateraj gi da se vozdrùvaat, u~ej-
}i gi da se se}avaat na ve~nite maki.
Kako {to na drugo mesto ve}e kaàv, nevozmo`no
e na samiot po~etok na podvigot odedna{ da se o~istime
od stomakougodieto i od slavoqubieto. No ne treba pro-
tiv slavoqubieto da se borime so prejaduvawe: kaj po~et-
nicite pobedata nad stomakougodieto ra|a sueta. Napro-
tiv, protiv stomakougodieto treba da se borime so post.
Za{to doa|a ~asot, a za onie {to toa go sakaat ve}e i do-
{ol, Gospod i taa strast da ja pokori pod na{ite noze.
Mladite i starite {to stapuvaat vo op{teìtie
ne gi napa|aat istite strasti. Za{to tie ~esto imaat so-
sem sprotivni bolesti. Zaradi toa blaènoto smirenie i
e blaèno, za{to i kaj mladite i kaj starite go pravi po-
kajanieto cvrsto i mo}no.
Neka ne te zbunva ova {to }e ti go kaàm sega:
retki se, iako postojat, du{i pravedni, iskreni, slobodni
od zloto, licemerieto i podmolnosta, du{i na koi{to im
e sosem neprijatno da ìveat zaedno so lu|eto, koi{to od
tihuvaweto so nivniot duhoven rakovoditel kako od tiv-
ko pristani{te moàt da se nizvedat na neboto, i na koi-
{to ne im e potrebno da gi iskusat nemirot i soblaznite
na op{teìtieto.
Bludnicite moàt da gi izle~at lu|eto, rasipa-
nite angelite, a gordite - samo Bog.
235
Da mu se dopu{ti na bli`niot {to doa|a kaj nas da
pravi s# {to saka i pri seto toa da mu se pokaùva qu-
bezno lice ~esto pretstavuva izraz na qubov.
Treba da se ispita kako i do koga, i od kade, i dali
kaeweto zaradi dobroto go uni{tuva samo dobroto isto
onaka kako {to kaeweto zaradi zloto go uni{tuva zloto.
Potrebno ni e golemo rasuduvawe za da znaeme ko-
ga, vo koi slu~ai i do koga sme dol`ni da odolevame i da
se borime so ona {to gi so~inuva strastite. Moè pone-
koga{ zaradi svojata slabost da im pretpostavime i begst-
vo, za da ne dojde do kone~na pogibel. Da pogledneme dobro
i da vnimavame (moèbi vo svoe vreme edna{ }e moème i
so gor~ina da ja istrebime òl~ta) koi demoni prediz-
vikuvaat gordost, a koi n# smiruvaat, koi n# pravat stu-
deni, a koi n# te{at, koi nosat so sebe mrak, a koi samo
prividna svetlina, koi n# pravat tromi, a koi preprede-
ni, koi n# rastaùvaat, a koi n# raduvaat.
Ne treba mnogu da se ~udime koga }e vidime deka
vo po~etokot na mona{kiot ìvot sme mnogu popodlo`ni
na strastite odo{to koga sme ìveele vo svetot. Potre-
bno e najnapred da se projavat site pri~ini na na{ata bo-
lest, pa duri potoa da ozdravime. Moèbi tie yverovi bi-
le skrieni nekade vo nas, a da ne sme gi ni zabeleùvale.
Koga }e se slu~i onie {to mu se pribliùvaat na
sovr{enstvoto da pretrpat poraz od demonite makar i vo
ne{to sitno, treba vedna{ da gi prezemat site merki za
na svojot neprijatel stokratno da mu go naplatat porazot.
Koga vremeto e tivko, vetrovite ja razdviùvaat
samo povr{inata na moreto, a drugpat i samata morska dla-
bo~ina. Taka e i so vetrovite na strastite. Za{to kaj stra-
snite lu|e tie gi branuvaat i najdlabokite ~uvstva na sr-
ceto, a kaj onie {to naprednale, samo povr{inata na umot.
Ovie vtorite vedna{ i }e ja po~uvstvuvaat svojata voobi-
~aena ti{ina, so ogled deka nivnata vnatre{nost ostana-
la nedoprena.
236
Edinstveno sovr{enite moàt sekoga{ vo svojata
du{a da raspoznaat koi misli im se od sovesta, koi od Bo-
ga, a koi od demonite. Za{to demonite na po~etokot ne ni
podmetnuvaat samo protivni~ki ne{ta. Zatoa ovoj prob-
lem e i nejasen.
So telesnite o~i gleda teloto, a so duhovnite i
nevidlivite gleda srceto.
v) Kratko vozglavuvawe na prethodnite pouki
Cvrstata vera e majka na samoodrekuvaweto. [to e

sprotivno, jasno e!
Nepokoleblivata nade` pretstavuva vrata preku
koja{to vo ~ovekot vleguva bespristrasnosta. Jasno e {to
e sprotivno!
Qubovta Bo`ja e pri~ina za tu|inuvaweto. [to e
sprotivno, jasno e!
Pot~inuvaweto se ra|a od samoosuduvaweto i od
kopneòt po duhovno zdravje.
Vozdrànieto e majka na zdravjeto. Majka na voz-
drànieto e pomislata na smrtta i trajnoto se}avawe na
òl~kata i ocetot na Boga i Gospoda.
Pomo{nik i pri~ina na celomudrieto e tihuva-
weto, a postot go gasi ognot na telesnata strast.
Protivnik na lo{ite i sramni pomisli e skru{e-
nosta na srceto. Verata i tu|inuvaweto se smrt za srebro-
qubieto.
Somilosta i qubovta go `rtvuvaat za bli`niot i
sopstvenoto telo.
Usrdnata molitva e propast za uninieto.
Se}avaweto na Sudot Bo`ji ra|a revnost.
Lek od gnevot e qubovta kon poniùvawata. A pe-
237
eweto, sostradalnosta i dobrovolnata siroma{tija ja ubi-
vaat tagata.
Bespristrasnosta kon setilnoto zna~i sogleduva-
we na umstvenoto. Mol~anieto i tihuvaweto $ se nepri-
jateli na suetata: no ako ìvee{ vo zaednica, polzuvaj se
so poniùvawata.
Vidlivata gordost ja le~at lo{ite okolnosti, a
nevidlivata Onoj {to od vavek e nevidliv.
Elenot e gospodar na site vidlivi zmii, a smire-
nieto na site duhovni.
Sekoja pojava vo prirodata moè odli~no da n# po-
u~i na duhovnoto. Kako {to zmijata ne moè da ja sle~e od
sebe starata ko{ulka ako ne se provle~e niz tesna dupka
taka i nie ne moème da gi otfrlime starite naviki, sta-
rata ko{ulka na du{ata i nametkata na stariot ~ovek ako
ne pomineme niz tesniot i tenok pat na postot i poni-
ùvaweto.
Kako {to premnogu debelite ptici ne moàt da
letaat visoko taka i ~ovekot {to73
si go razgaluva teloto
ne moè da se iska~i na neboto .
Koga }e se isu{i kalta ve}e ne im godi na sviwite.
I svenatoto telo pove}e ne gi privlekuva demonite.
Kako {to golemiot kup cepanici ~esto go zagu{u-
va i gasi plamenot proizveduvaj}i mnogu ~ad taka i preku-
mernata taga ja pravi du{ata mra~na i zadimena i gi pre-
su{uva izvorite na solzite.
Slepiot strelec e nesposoben, a u~enikot {to sa-
ka da odgovara propa|a.
Kako {to prekaleniot ~elik moè da go izostri
nekalenoto èlezo taka i revnosniot brat ~esto go spasu-
va mrzliviot.
Kako {to jajcata zagrevani pod kriljata na ptica-
ta oìvuvaat taka i neispovedanite pomisli preminuvaat
vo delo.
Kako {to kowite se nattr~uvaat da se preteknat
238
eden drug taka i vo dobroto bratstvo monasite se pottik-
nuvaat eden drug na vosovr{uvawe.
Kako {to oblacite go sokrivaat sonceto taka lo-
{ite pomisli go pomra~uvaat i pogubuvaat umot.
Kako {to osudeniot na smrt koj{to go vodat za da
ja primi kaznata ne zboruva za teatar taka ni onoj koj{to
iskreno pla~e nikoga{ nema da mu ugoduva na stomakot.
Kako {to siroma{nite {to gi gledaat carskite
riznici u{te pove}e ja ~uvstvuvaat svojata siroma{tija
taka i du{ata {to ~ita za golemite dobrodeteli na ot-
cite sekako stanuva posmirena vo svoite misli.
Kako {to èlelzoto i protiv svojata volja mu se
pokoruva na magnetot taka i lu|eto propadnati vo zlo im
se pokoruvaat na svoite tiranski naviki.
Kako {to masloto go stivnuva moreto i protiv ne-
govata volja taka i postot gi gasi strastitie na teloto
duri i koga tie i pokraj na{ata volja }e se raspalat.
Kako {to pritesneta vodata se ka~uva nagore taka
~esto i du{ata, pritisnata od nesre}a, preku pokajanie
pristapuva kon Boga i se spasuva.
Kako {to ~ovekot koj{to nosi mirisi i ne sakaj}i
biva otkrien od mirizbata taka i onoj koj vo sebe ima Duh
Gospodov se prepoznava po zborovite i smirenosta negova.
Kako {to vetrovite go branuvaat okeanot taka i
gnevot pove}e od site strasti go voznemiruva razumot.
Kako {to ~ovekot samo vrz osnova na ~uenoto ne
posakuva mnogu da go vkusi ona {to so svoi o~i ne go videl
taka i lu|eto so ~isto telo nao|aat golemo olesnuvawe vo
svojata neiskusnost.
Kako {to kradcite ne se osmeluvaat lesno da doj-
dat na mesto kade {to gledaat deka leì carsko oru`je
taka ni duhovnite razbojnici ne moàt lesno da go ogra-
bat onoj koj{to vo srceto kako straà ja postavil molit-
vata.
239
Kako {to ognot ne proizveduva sneg taka ni ~ove-
kot {to ja saka zemnata slava nema da ja primi nebesnata.
Kako {to edna iskra ~esto predizvikuva golem {um-
ski poàr taka i edno edinstveno dobro delo moè da po-
ni{ti mno{tvo golemi grevovi.
Kako {to bez oru`je ne e mo`no da se uni{tat di-
vite yverovi taka ni bez smirenie ne moè da se stekne
negnevlivosta.
Kako {to po priroda ne moè da se ìvee bez hra-
na taka ~ovekot do krajot na ìvotot ne smee da se predade
na nebre`nost.
Kako {to eden zrak sonce koj niz prozorecot vle-
guva vo ku}ata s# osvetluva taka {to moè da se vidi i naj-
sitnata ronka pra{ina {to lebdi vo vozduhot taka i stra-
vot Gospodov koga }e vleze vo srceto gi pokaùva site ne-
govi grevovi.
Kako {to rakovite lesno se lovat zatoa {to se
dviàt ~as napred ~as nazad taka i du{ata koja{to ~as se
smee, ~as pla~e, a ~as se nasladuva ne moè da ima nikak-
va polza.
Lu|eto na spiewe lesno moàt da bidat ograbeni:
istoto vaì i za onie {to se podvizuvaat vo blizina na
svetot.
Kako {to ~ovekot koj se bori so lav zaginuva vo
migot koga }e go odvoi pogledot od nego taka i onoj {to se
bori so sopstvenoto telo strada {tom }e mu dade odmor.
Kako {to onie {to se ka~uvaat po gnili lestvici
se izloùvaat na opasnost da padnat i da se iskr{at taka
i sekoja ~est i slava i vlast mu se sprotivni na smireni-
eto.
Kako {to e nevozmo`no gladniot ~ovek da ne mi-
sli na leb taka e nevozmo`no da se spasi onoj {to ne po-
misluva na smrtta i na Bo`jiot Sud.
Kako {to vodata moè da gi izbri{e bukvite taka
240
i solzite moàt da gi izbri{at grevovite.
Kako {to bukvite vo nedostatok na voda gi bri-
{eme so drugi sredstva taka i du{ite koi{to nemaat sol-
zi gi o~istuvaat i otstranuvaat od sebe grevovite so taga,
vozdi{ki i dlaboka bolka.
Kako {to mnogu |ubre proizveduva mnogu crvi ta-
ka i golemoto koli~estvo hrana proizveduva mnogubrojni
grevovi, lo{i misli i soni{ta.
Kako {to ~ovekot na kogo{to nozete mu se okova-
ni ne moè lesno da odi taka i onie {to natrupuvaat pari
ne moàt da se iska~at na neboto.
Kako {to sveàta rana lesno se lekuva taka te{ko
zazdravuvaat zapu{tenite rani vo du{ata, iako moàt i
da se izle~at.
Kako {to mrtovecot ne moè da odi taka ni o~aj-
nikot ne moè da se spasi.
Koj veli deka ima vistinska vera a vo isto vreme
gre{i, e kako lice bez o~i.
Koj nema vera, a moèbi i pravi ponekoe dobro de-
lo, li~i na ~ovek {to crpi voda i ja istura vo skr{en sad.
Kako {to brodot koj ima dobar kormilar so Bo`ja
pomo{ bezbedno stignuva vo pristani{teto taka i du{a-
ta koja{to ima dobar pastir lesno se iska~uva na neboto
makar porano i da storila mnogu zla.
Kako {to ~ovek koj{to nema vodi~ lesno zaskitu-
va, kolku i da e pameten, taka i onoj koj{to napolno sam
odi po mona{kiot pat lesno propa|a, duri i da ja posedu-
va celata mudrost na ovoj svet.
Koj ima slabo telo a zad sebe ima te{ki grevovi
neka odi po patot na smirenieto i na ona {to mu e svoj-
stveno na smirenieto. Za nego ne postoi drug pat kon spa-
senieto.
Kako {to ~ovekot koj boleduva od nekoja dolgo-
trajna bolest ne moè za eden mig da ozdravi taka ni stra-
241
stite, pa duri i da e samo edna, ne moàt lesno da se so-
vladaat.
Odmeruvaj ja ja~inata na sekoja strast i na sekoja
dobrodetel vo sebe, pa }e znae{ dali napreduva{.
Golema zaguba pretrpuvaat onie {to menuvaat zla-
to za glina: istoto se slu~uva so onie {to zaradi steknu-
vawe telesni dobra go objavuvaat i pokaùvaat duhovnoto.
Mnogumina vedna{ primija prostuvawe na grevo-
vite. No bestrastie nikoj ne steknal vedna{. Za nego e ne-
ophodno i mnogu vreme, i mnogu trud, i milosta Bo`ja.
Da ispitame koi yverki ili ptici ni nanesuvaat
{teta vo vreme na seidba, koi vo vreme na rastewe, a koi vo
vreme na ètva, za da im postavime i soodvetni stapici.
Kako {to nema opravdana pri~ina ~ovek da krene
raka na sebe samo zatoa {to ima poka~ena temperatura ta-
ka ne treba da se o~ajuva do posledniot zdiv.
Kako {to bi bilo ne~esno nekoj koj {totuku go
zakopal svojot tatko vedna{ da pojde na svadba taka ni na
onie {to pla~at za svoite grevovi ne im prilega da baraat
od lu|eto kakva i da e po~est ili spokojstvo ili slava vo
sega{niot ìvot.
Kako {to domovite na gra|anite se razlikuvaat od
ìveali{tata na zatvorenicite taka i ìvotot na pokaj-
nicite treba da se razlikuva od ìvotot na nevinite.
Kako {to carot ne gi otpu{ta od vojska vojnicite
koi{to vo vojnata se zdobile so te{ki rani na liceto, ta
duri i gi unapreduva taka i nebesniot Car go oven~uva so
slava monahot koj{to trpi golemi nevolji od demonite.
ûvstvoto na du{ata e nejzino prirodno svojstvo,
a grevot e ugnetuvawe na toa ~uvstvo.
Poznanieto doveduva do prestanok ili do smalu-
vawe na zloto. A poznanieto e plod na sovesta. Sovesta,
pak, e glas i prekor na na{iot angel ~uvar, koj{to ni e
dodelen na Kr{tenieto. Zaradi toa nekrstenite ne se ma-
242
~at tolku vo svojata du{a zaradi zlite dela, tuku samo ne-
kako slabo.
Namaluvaweto na zloto ima za posledica vozdrù-
vawe od zlo. Vozdrùvaweto od zloto e po~etok na poka-
janieto. Po~etokot na pokajanieto pak e po~etok na spase-
nieto. A po~etok na spasenieto e dobrata volja.
Dobrata volja gi ra|a podvizite. A po~etok na pod-
vizite se dobrodetelite. Dorodetelite vo po~etokot imaat
cvet. Cvet na dobrodetelite e praksata.
Plod na praksata e postojanosta. Plod i ro`ba na
postojanoto uve`buvawe e navikata. Od nea se ra|a utvr-
denost vo dobroto. Utvrdenosta vo dobroto pak e majka na
stravot Bo`ji.
Stravot Bo`ji go ra|a drèweto na zapovedite,
kako na nebesnite taka i na zemnite. Drèweto na zapove-
dite e znak na qubovta. A po~etok na qubovta e ogromno-
to smirenie.
Ogromnoto smirenie e }erka na bestrastieto. A stek-
nuvaweto na bestrastiteto e polnota na qubovta, ili ko-
ne~no vseluvawe na Boga vo onie koi{to preku bestras-
tie stanale ~isti po srce. Za{to tie }e Go vidat Boga
(Mat. 5, 8). Nemu slava vo site vekovi. Amin.
243
SLOVO DVAESET I SEDMO:
ZA SVE[TENOTO TIHUVAWE
NA TELOTO I DU[ATA
Kako nekoi ve~ni robovi i so dogovro svrzani slu-

gi na ne~istite strasti, nie donekade i gi poznavame iz-
mamite, metodite, zapovedite i lukavstvata na zlite du-
hovi koi{to vladeat so na{ata bedna du{a. A ima i takvi
monasi koi{to izbaveni od ovie tirani so prosvetluva-
~koto dejstvo na Svetiot Duh, odli~no gi poznavaat niv-
nite spletki. Edna rabota e da se nasetuva za spokojstvo-
to na zdravjeto spored makite vo bolesta, a druga da se za-
klu~uva kakvi se tegobite na bolesta vrz osnova na rados-
ta na zdravjeto.
Nie, vaka nemo}ni, se pla{ime vo ovaa pouka da vi
zboruvame za pristani{teto na tihuvaweto, za{to znaeme
deka pokraj trpezata na edno dobro bratstvo sekoga{ dem-
ne ponekoj pes {to se obiduva da go grabne lebot (t.e. du-
{ata) i da pobegne nosej}i go vo negovite vilici, za mir-
no (t.e. kako tihuvatel) da go izede. Za da ne im sozdavame
so svojata pouka povod na onie {to baraat tihuvawe, sme-
tame deka ne e sega vreme da se zboruva za mir so odva`-
nite voini na na{iot Car, so onie {to se vo vojna. ]e go
kaème samo toa deka vencite na mirot i ti{inata se pod-
gotveni za onie {to se borat hrabro.
Vpro~em, ako e po volja, }e kaème sega pone{to
za tihuvaweto, kolku {to e potrebno za rasuduvawe, za na
nekogo da ne mu bide krivo {to govorej}i za drugite pra-
{awa ova pra{awe go zaobikoluvame bez nieden zbor.
Tihuvaweto na teloto e poznavawe i ustrojstvo na
karakterot i setilata, a tihuvaweto na du{ata - pozna-
vawe na mislite i neukradliva misla. Qubitelot na tihu-
vaweto poseduva nekakva herojska i stroga pomisla koja-
244
{to budno stoi na portite na srceto i mislite {to nado-
a|aat odnadvor gi ubiva ili gi odbiva. Koj tihuva vo ~uv-
stvoto na srceto, razbira {to kaàvme, a koj e u{te nedo-
rasnat - ne vkusil i ne znae. Mudriot tihuvatel nema po-
treba od pouki: nego samite dela go u~at.
Po~etokot na tihuvaweto se sostoi vo odbivaweto
od sebe na site misli {to ja voznemiruvaat fantazijata.
Vrv pak na tihuvaweto e nepla{eweto od demonskata vre-
va, pa duri i da ne se obrnuva vnimanie na nea. Tihuvate-
lot koj{to od kelijata izleguva so teloto no ne i so du-
hot, stanuva krotok i siot e dom na qubovta. Koj dobro }e
razmisli pred da progovori nikoga{ ne mu se podava na
gnevot. Ona {to e sprotivno, jasno e samo po sebe.
Tihuvatelot e ~ovek koj{to i pokraj seta neobi~-
nost na obidot se trudi na teloto da mu dade eden bestele-
sen ìvot.
1
Ma~kata go demne glu{ecot. Taka i duhovniot glu-
{ec ja demne mislata na tihuvatelot. Ovaa sporedba neka
ne ti bide za otfrlawe. Vo sprotivno, u{te ne si doznal
{to e tihuvawe.
Da se bide napolno osamen monah ne e isto {to i
da se ìvee so drug monah. Osameniot ima potreba od go-
lemo trezvenoumie i sobran um. Na drugiot ~esto mu po-
maga negoviot soìtel, a na prviot mu pomaga angel. Ums-
tvenite sili mu sluàt i rado prebivaat so onoj koj{to so
seta du{a tihuva. Za sprotivnoto nema ni{to da ti kaàm.
Ponorna e dlabo~inata na dogmite. Umot na tihu-
vatelot ne moè bez opasnost da se spu{ta vo taa bezdna.
Ne e bezbedno da se pliva vo obleka, kako {to ne e bezo-
pasno ni onoj {to e obzemen od strastite da se zafa}a so
teologija.
Kelijata na tihuvatelot e ograda na teloto vo koe-
{to se nao|a dom na znaewe.
Koj boleduva od du{evna strast a se vpu{ta vo pod-
245
vig na tihuvawe li~i na ~ovek koj{to nasred morskata
{ir skoknal od bordot i misli na edna edinstvena {tica
bez opasnost da dospee do kopnoto.
Na onie {to se borat so kalta vo svoe vreme im
odgovara podvig na tihuvawe samo ako imaat dobar duho-
ven rakovoditel. Za{to osameniot ìvot bara angelska
sila. (Se razbira, zboruvam za vistinskite tihuvateli,
t.e. za tihuvatelite po telo i duh).
Koga stanuva mrzliv tihuvatelot po~nuva da izmi-
sluva lagi, so izvesni zagado~ni izjavi pottiknuvaj}i gi
lu|eto da go nagovorat da go napu{ti podvigot na tihu-
vawe. Pa koga }e ja napu{ti kelijata, gi obvinuva demoni-
te, a ne e svesen deka samiot sebesi si bil demon.
Poznavav tihuvateli koi{to tihuvaj}i nenasitno
ja zadovoluvaa svojata plamena bogokopne`livost i vo svo-
jot ogan ra|aa ogan, vo kopneòt kopne`.
Tihuvatelot e slika na ovozemen angel, koj{to na
hartijata na bogokopne`livosta so bukvite na revnosta ja
oslobodil svojata molitva od mrzlivost i nebre`nost.
Tihuvatel e onoj koj{to od dlabo~inata na srceto so seta
svoja sila povikuva: Podgotveno e srceto moe, Boè (Ps.
56, 8)! Tihuvatel e onoj {to rekol: Jas spijam, a srceto moe
e budno (Pesna 5, 2).
Zaklu~i ja vratata na kelijata za teloto, vratata
na jazikot za zborovite i vnatre{nite dveri na srceto za
demonite.
Neo~uekuvanata ti{ina na moreto i pladnevnata
2
èga go izrazuvaat trpenieto na moreplovecot , a nedos-
tigot na ìvotni namirnici ja otkriva postojanosta na
tihuvatelot. Koga prviot }e go izgubi trpenieto skoknu-
va vo voda, a {tom vtoriot }e go obzeme uninieto, se vra}a
me|u lu|eto.
Ne pla{i se koga }e zatatnat i zaigraat demonite.
Pla~ot ne znae za strav nitu se pla{i.
Lu|eto ~ij{to um se nau~il vistinski da se moli
246
razgovaraat so Gospoda lice v lice, kako na uvo na car.
Tie {to se molat so usnite, Mu pristapuvaat kako pred
cel senat. Onie {to ìveat vo svetot, na molitva li~at
na lu|e {to sred razbranuvana tolpa mu se obra}aat na ca-
rot so molba. Ako dobro si ja sovladal ve{tinata na mo-
litvata nema da ti bide nepoznato ova {to go kaàv sega.
Koga sedi{ na viso~ina, vnimavaj (ako voop{to
znae{ kako) i }e vidi{ koga i od kade, kolkavi i kakvi s#
ne kradci sakaat da vlezat i da go ograbat tvoeto lozje.
Koga }e se zamori ~uvarot stanuva i se moli, pa povtorno
sednuva i hrabro prodolùva
3
da ja vr{i svojata dol`nost.
Eden ~ovek , komu {to seto toa od opit mu e pozna-
to, naumi da zboruva za toa podrobno i op{irno. No se
ispla{i deka so toa moèbi }e predizvika nebre`nost
kaj podvi`nicite vo op{teìtie i deka so ~kripeweto na
svoite zborovi }e gi rastera onie {to bi sakale da se po-
svetat na podvig na tihuvawe.
Koj za tihuvaweto rasprava podrobno i opitno, gi
predizvikuva protiv sebesi demonite, za{to nikoj drug ne
e vo sostojba da gi otkrie nivnite besramnosti.
Koj go sfatil tihuvaweto navlegol vo dlabo~ina-
ta na Boèstvenite tajni. No toj ne bi moèl da navleze
vo tie dlabo~ini ako prethodno ne go videl i ~ul, a moè-
bi i go po~uvstvuval na svojata koà besniloto na demon-
skite branovi i urlikaweto na demonskiot vetar. Toa go
potvrduva Pavle. Za{to, da ne bil voznesen vo Rajot, kako
tihuvatel, toj ne bi moèl da slu{ne neiska`livi zboro-
vi (2 Kor. 12, 1; i dr.). Uvoto na tihuvatelot od Boga }e ~ue
izvonredni ne{ta. Zatoa premudroto tihuvawe i re~e vo
knigata za Jov: Nema li uvoto moe da ~ue golemi ne{ta od
Nego (Jov 4, 12).
Tihuvatel e onoj ~ovek koj{to ne sakaj}i da se li-
{i od sladosta Bo`ja bega od lu|eto (iako ne gi mrazi)
onaka kako {to drugite tr~aat vo svetot.
247
Zaminuvaj}i od svetot, razdaj s# {to ima{ vedna{
(za{to zborot ‘prodaj’ bara izvesno vreme) i podaj im na
siromasite (Mat. 19, 21) za so nivnata molitva da ti pomog-
nat koga }e trgne{ na podvig na tihuvawe (Luka 16, 9). Zemi
go krstot svoj, nosej}i go so poslu{anie, i sna`no pod-
nesuvaj}i go tovarot na otsekuvaweto na sopstvenata vol-
ja. Pa dojdi i vrvi po Mene (Mat. 19, 21) za da se soedini{ so
blaènoto tihuvawe. Toa }e te nau~i na vidlivata praksa
i na ìvotot na umstvenite Sili. Tie nema nikoga{ da se
zasitat proslavuvaj}i Go Tvorecot; nema ni onoj {to se
iska~il na neboto na tihuvaweto da se zasiti peej}i Mu
na Sozdatelot.
Neve{testvenite bitija ne se griàt za ve{tes-
tvenoto nitu onie {to ìveat vo teloto kako da se bez te-
lo moàt da se griàt za hrana. Prvite ne ~uvstvuvaat po-
treba od hrana, a ni na drugite ne im e potrebno da se ba-
vat okolu nea. Prvite ne se griàt ni za pari ni za imot,
a ovie za pakostite {to im gi nanesuvaat demonite. Ne-
besnite bitija ne kopneat po ni{to zemno, a taka i vo
onie {to ìveat na zemjata kopneej}i po nebesnoto ne po-
stoi èlba da gledaat telesni ne{ta; onie nikoga{ nema
da prestanat da napreduvaat vo qubovta, a ni ovie nema da
prestanat sekojdnevno da se natprevaruvaat so niv; na
onie ne im e nepoznato bogatstvoto na nivniot napredok,
a ni na ovie ne im e nepoznata qubovta kon napredokot;
onie nema da zaprat dodeka ne gi dostignat serafimite, a
ni ovie nema da prestanat da se probivaat napred duri ne
stanat angeli.
Blaèn e onoj {to se nadeva;

triblaèn e onoj {to se pribliùva;
a onoj {to dostignal - stanuva kako angel.
248
Za razli~nite oblici
tihuvawe
Na site im e poznato deka vo site nau~ni oblasti

postojat razliki vo mislewata i zaklu~ocite. Ne moè s#
kaj site da bide sovr{eno, bilo zaradi nedovolnosta na
izu~uvaweto bilo zaradi nedostatokot vo sposobnostite.
Ima lu|e koi{to vo pristani{teto na tihuvaweto (podo-
bro re~eno sred taa morska {iro~ina ili okean) vlegu-
vaat zaradi slabosta na jazikot ili zaradi lo{ata navika.
Drugi, neodollivo skloni kon gnev, ne moàt da ja sovla-
daat jarosta me|u lu|eto, i zatoa, kutrite, odat vo pusti-
na. Nekoi zatoa {to vo svojata voobrazenost smetaat deka
za niv e podobro da plovat potpolno samostojno odo{to
pod ne~ie rakovodstvo; drugi pak, zatoa {to nasred tvar-
ta ne moàt da se oddale~at od tvarta; nekoi pak, so èlba
preku osamenosta da stanat revnosni; nekoi za da se kaznu-
vaat sebesi za grevovite vo tajnost; a nekoi sakaj}i so toa
da steknat ~ove~ka slava. Ima najposle i takvi (dokolku
vpro~em Sinot ôve~ki najde od niv na zemjata) koi{to
na tihuvawe se oddavaat za da go zasitat gladot i da ja
ugasnat èdta po svetata qubov Bo`ja, privle~eni od nej-
zinata sladost. No ni tie toa ne go storile pred da mu da-
dat otpust na sekoe uninie. Za{to soedinuvaweto so unini-
eto, vo odnos na tihuvaweto, ramno e na blud.
Vrz osnova na sitnoto znaewe {to mi e dadeno jas,
kako neve{t arhitekt, izgradiv lestvica na duhovnoto
iska~uvawe. Sekoj ~itatel samiot neka si proceni na koj
stepen se nao|a: dali go bara tihuvaweto za samovolie,
zaradi ~ove~ka slava, zaradi slabosta na jazikot, zaradi
nesovladliviot gnev, zaradi ogromnata pristrasnost ili
za da podnese maki za grevovite, da stane revnosen, ili mo-
èbi za da mu dodade na ognot ogan. I }e bidat posled-
nite prvi, a prvite posledni (Mat. 19, 30).
249
Ovie sedum dejstvuvawa gi pretstavuvaat sedumte
dena od sedmicata: edni Mu se na Boga prijatni, drugi ne-
prijatni; a osmiot vid tihuvawe bez somnenie na sebe go
nosi pe~atot na idniot ìvot.
Vnimavaj na vremeto koga yverovite izleguvaat od
nivnite legla, o osamen monahu! Inaki nema da moè{ da
postavi{ soodvetni stapici. Ako uninieto otkako dobi-
lo otpusnica kone~no otstapilo od tebe, rakodelieto e
izli{no. A ako s# u{te te napa|a, ne gledam kako bi ì-
veel vo tihuvawe.
Zo{to kaj prepodobnite Tavenisioti
1
nemalo tol-
ku svetilnici kako kaj Skitjanite ? Koj razbira neka raz-
bira, za{to jas za toa ne sum
2
vo sostojba, ili poto~no ka-
àno ne sakam da zboruvam .
Me|u tihuvatelite edni gi namaluvaat strastite,
drugi peat psalmi i poglemiot del od vremeto go minuvaat
vo molitva, a nekoi pak, ìveat vo trajno sozercanie. Pro-
blemot treba da bide re{en po metodot na lestvica. Koj
sfa}a vo Gospoda neka sfati!
Vo op{teìtie se nao|aat i mrzlivi lu|e. Vo nego
tie nao|aat hrana za svojata mrza i doa|aat do kone~na
propast. No ima i takvi koi{to pottiknuvani od primerot
na svoite sobra}a se isceluvaat od sopstvenata mrzlivost.
Vpro~em, toa ne se slu~uva samo so nebre`nite monasi tu-
ku i so onie {to se revnosni. Istoto pravilo moè da se
primeni i na tihuvaweto: pustinata mnogumina lu|e gi
primila kako iskusni, a potoa gi otfrlila kako neiskus-
ni, izobli~uvaj}i gi za samo~instvo i slastoqubivost. Dru-
gi pak, gi primila kako ne sosem iskusni, a gi napravila
revnosni i plameni, vlevaj}i im strav i grià od osudata
zaradi grevovite so koi{to ja obremenile svojata sovest.
Nieden ~ovek podloèn na gnev i gordost, lice-
merie i zlopamtewe ne treba da se osmeli da vidi nitu
traga traga od tihuvawe, za{to ne go ~eka ni{to drugo
250
osven sleguvawe od umot. Koj e ~ist od ovie strasti sa-
miot }e spoznae {to mu e polezno. No mislam deka ni tak-
viot ne moè da go postigne toa sam po sebe.
Znaci, obele`ja i oznaki na onie koi{to razumno
go minuvaat podvigot na tihuvawe se: nekolebliv um, o~is-
tena misla, revnost kon Gospoda, zamisluvawe na ve~nite
maki, is~ekuvawe na blizinata na smrtta, nenasitna mo-
litva, budno bdeewe nad sebesi, umrtvuvawe na bludot, ne-
poznavawe na pristrasnosta, umrtvenost za svetot, pot-
polno otsustvo na stomakougodieto, podloga na teologija-
ta, izvor na rasuduvawe, dar na solzi, uni{tenost na mno-
gugovorlivosta i s# drugo sli~no na nea, {to se protivi
na prebivaweto vo golemo sobranie od lu|e. A obele`ja
na onie koi{to tihuvaweto go vodat nerazumno se: celos-
na siroma{tija vo gorenavedenite dobra, zgolemen gnev,
natrupuvawe zlopamtlivost, namalenost na qubovta,
3
zgo-
lemena nadmenost, a i da ne zboruvam za drugoto .
Otkako go zavr{ivme svoeto izlagawe za tihuva-
weto potrebno e da gi izloìme i svojstvata na onie {to
ìveat vo poslu{anie, dotolku pove}e {to mojata kniga
nim najmnogu i im e nameneta.
Spored u~eweto na bogonosnite otci obele`jata
na onie koi{to zakonito, neprequbno i devstveno se ven-
~ale so ovaa prekrasna i bogolepna dobrodetel, obele`ja
od koi{to sekoe vo svoe vreme doa|a do izraz (dokolku sa-
mo sekojdnevno napreduvame) se: porast na po~etni~koto
smirenie, smaluvawe na gnevot (kako da ne dojde do toa
koga vo ~ovekot is~eznuva ogor~enosta!), otsustvo na za-
temnuvawa, rastewe na qubovta, otu|uvawe od strastite,
osloboduvawe od omrazata, slabeewe na pohotlivosta bla-
godarenie na ukorite, nepoznavawe na uninieto, zgolemu-
vawe na revnosta, qubov kon somilosta, otstranuvawe na
gordosta. Ete gi dobrodetelite koi{to site treba da gi
baraat, iako malkumina gi nao|aat. Izvorot vo koj{to ne-
251
ma voda te{ko moè da se nare~e
4
izvor. Ostanatoto }e go
razberat tie {to imaat um .
Nevestata koja{to nema da ja za~uva ~istotata na
bra~nata postela go valka teloto. Taka i du{ata {to ne-
ma da go za~uva zavetot - go valka duhot. Po prvoto sledi
prekor, omraza, tepawe, razvod (kako najàlno od s#), a
posle vtoroto: oskvernuvawe, zaboravawe na smrtta, pod-
vig od sueta, nenasitnost vo spieweto, skamenetost na sr-
ceto, ne~uvstvitelnost, vloùvawe na ne~isti pomisli
vo du{ata i s# po~esto soglasuvawe so niv, zarobenost na
srceto, op{ta voznemirenost, kavga, pristrasnost, neve-
rie, nesigurnost, mnogugovorlivost, drskost (najlo{o od
s#) i najàlno od s# - srce vo koe{to nema umilenie, kaj
nevnimatelnite pridruèno od celosnata bes~uvstvitel-
nost, majkata na grevovite.
Od osumte glavni duhovi pet se borat 5
so tihuvate-
lite, a tri so onie {to ìveat vo zaednica . Tihuvatelot
i onoj {to se bori so uninieto ~esto trpi {teta, za{to za
vreme na molitvata i sozercanieto se tro{i na borbata
so raznite lukavstva na ovoj duh. Vo edna prilika porano,
dodeka sedev vo svojata kelija, me obzede takva tromost,
{to ve}e re~isi pomisluvav da ja napu{tam. Vo toj ~as doj-
doa nekoi lu|e i me ispofalija kako da sum nekojsi tihu-
vatel. I potisnata od suetata, pomislata na lenost ved-
na{ me napu{ti. Pa se za~udiv kako onoj trorog demon im
se sprotivstavuva na site drugi zli duhovi.
Neprestajno vnimavaj na razgoruvawata i gorewe-
to, zategawata i presvrtite na tvojot sopatnik (uninieto)
i gledaj kako i kade te turka na toj na~in. Koj so Svetiot
Duh steknal spokojstvo nema da bide nesposoben da iz-
vle~e pravilna pouka.
Prviot podvig vo tihuvaweto se sostoi vo toa da
ne se vodi grià za {to i da e zemno, dozvoleno ili nedoz-
voleno. Bidej}i, koj im otvara vrata na dozvolenite ovo-
252
zemni dela, neminovno }e padne i vo nedozvoleni. Vtoro
negovo delo e revnosnata molitva, a treto - neodzemliva
dejstvitelnost na srceto. Prirodno deka ~ovekot {to ne
gi nau~il bukvite ne moè da ~ita knigi; u{te pomalku e
mo`no onie {to ne ja sovladale prvata zada~a da gi iz-
vr{uvaat razumno ostanatite dve. 6
Izvr{uvaj}i ja srednata zada~a , se najdov me|u po-
srednicite (t.e. me|u angelite). I mene, èdniot, me osve-
tli (angel). I gledaj, povtorno bev vo istoto. Imeno, kne-
zot (angelski) ne be{e vo sostojba da mi pokaè kakov bil
Na~alnikot (Gospod) pred da zeme na sebe ~ove~ki oblik.
Imeno, ne mu be{e dozvoleno. Jas pak, go zamoliv da mi
kaè kako izgleda sega Gospod.
„On go ima istiot bogo~ove~ki oblik, no ne kako
ovoj “, mi re~e.
A jas u{te rekov:
„Kakvo e toa stoewe i sedewe oddesno na Prapri-
~inata?“
A toj mi odgovori:
„Nevozmo`no e so zborovi da se objasnat ovie tajni“.
Toga{ go zamoliv da me odvede onamu kade {to me
goni kopneòt, mislej}i deka ve}e do{lo vreme za toa. No
toj mi re~e deka vremeto u{te ne do{lo, bidej}i „u{te
nema dovolno vo tebe od ognot na nepropadlivosta“. Dali
seto toa so mene se slu~i vo telo ili bez teloto - ne
7
znam.
Ne, voop{to ne umeam da kaàm kako se slu~i toa .
Te{ko e da se oslobodime od pladnevnata dremka,
osobeno vo leto. Toga{ (i samo toga{) moèbi ne e za fr-
lawe nekoe rakodelie.
Doznav deka demonot na uninieto mu prethodi na
demonot na bludot i mu go podgotvuva patot, za silno is-
to{tuvaj}i go teloto da go frli vo son, za da mu ja otvori
mo`nosta da go dovede tihuvatelot do oskvernuvawe. Ako
im se sprotistavi{ silno, tie neizostavno }e te napadnat
253
so site sili za da prestane{ so podvizite, zatoa {to na-
vodno ni malku ne ti koristat. No ni{to ne e tolku vo so-
stojba da go potvrdi porazot na demonite kako tie silni
napadi vrz nas.
Koga si na pat, ~uvaj go ona {to si go sobral vo
tvojata kelija. Koga na kafezot mu e otvorena vratata, pti-
cite begaat nadvor: a toga{ ve}e }e nemame nikakva polza
od tihuvaweto.
Maloto vlaknence go voznemiruva okoto i malata
grià go upropastuva tihuvaweto. Tihuvaweto e otfrla-
we na site misli i otkaùvawe duri i od griì koi{to
sami po sebe se prirodni. Koj navistina postignal tihu-
vawe, ne misli pove}e ni na sopstvenoto telo. Za{to Onoj
Koj{to vetil deka }e se pogriì za s# ne znae za laga (Mat.
6, 25). Koj saka da ima ~ist um pred Boga, a se voznemiruva
so razni griì, li~i na ~ovek koj{to na nozete si stavil
te{ki verigi, a se obiduva brzo da odi.
Retki se lu|eto koi{to svetskata filosofija ja
izu~ile vo najvisok stepen. A jas velam: u{te pomalku se
onie koi vo Gospoda sovr{eno ja poznavaat filosofijata
na vistinskoto tihuvawe.
Koj u{te ne Go poznal Boga, nesposoben e za tihu-
vawe. Takviot na toj pat e izloèn na golemi opasnosti.
Tihuvaweto gi zadavuva neiskusnite: bez da ja po~uvstvu-
vaat sladosta Bo`ja tie gubat vreme vo robuvawe na razni
strasti, postojano potkradnuvani od |avolot, obzemeni od
uninieto, skitaj}i vamu-tamu. A koj ja doìveal ubavina-
ta na molitvata, }e bega od lu|eto kako diva yverka. Bidej-
}i, {to drugo go pravi sli~no na divo ìvotno koe{to od-
begnuva sekakov dopir so lu|eto, osven molitvata? Koj e
obzemen od strastite i vo pustinata ìvee so niv - kako
{to 8mi kaà i me nau~i Svetiot starec Georgij Arsi-
lait , kogo{to i tvojata pre~esnost dobro go poznava.
U~ej}i ja vo edna prilika mojata nepotrebna du{a na os-
254
novnite na~ela na toj podvig i vodej}i me kon tihuvawe,
toj mi re~e:
„Zabeleàv deka nautro kaj nas obi~no doa|aat de-
monite na suetata i pohotlivosta, napladne demonite na
uninieto, tagata i gnevot; nave~er qubitelite na smrde-
ata koi{to go tiraniziraat stomakot.
Pove}e vredi ni{tiot poslu{nik odo{to rasea-
niot tihuvatel. Onoj koj{to razumno stapil na patot na
tihuvaweto, a ne ~uvstvuva s# pogolema polza od den na
den od nego - ili ne go sproveduva podvigot kako {to tre-
ba ili go potkradnuva gordosta. Tihuvaweto e neprestajna
slu`ba na Boga i stoewe pred Nego. Soedini ja Isusovata
molitva so tvoeto di{ewe, pa }e vidi{ kakva e polzata od
tihuvaweto.
Za poslu{nikot pad e sopstvenata volja, a za tihu-
vatelot - napu{taweto na molitvata. Ako im se raduva{
na posetite vo kelija, znaj deka si mu predaden isklu~ivo
na uninieto, a ne na Boga. Za primer na molitva neka ti
posluì vdovicata vrz koja{to vr{el nepravda nejziniot
protivnik (Luka 18, 3 - 6). A obrazec za tihuvawe neka
9
ti bi-
de velikiot i ramnoangelen tihuvatel Arsenij . Seti se
vo svojata osamenost kako ìveel toj ramnoangelen ~ovek
i zabeleì kolku ~esto toj gi vra}al onie {to mu doa|ale
vo poseta, samo za da ne go izgubi ona {to e najgolemo.
Zabeleàv deka demonite gi u~at izvesni nerazum-
ni monasi-skitnici {to po~esto da gi posetuvaat vistin-
skite tihuvateli za preku niv makar barem malku da im
popre~at na podvi`nicite. Zabeleì gi, mil moj, i vo-
op{to ne stesnuvaj se na blago~estiv na~in da gi navre-
di{ mrzlivite. Moèbi blagodarenie na taa navreda i }e
prestanat da skitaat. No vnimavaj, vo svojata dobra na-
mera da ne navredi{ nepromisleno nekoja èdna du{a ko-
ja do{la kaj tebe da si nalee voda. Vo s# ti e vpro~em ne-
ophoden svetilnik (t.e. rasuduvawe).
255
Tihuvatelite, a osobeno celosno osamenite, treba
da ìveat spored sovesta i ~uvstvoto. Koj razumno odi po
ovoj pat, treba site svoi dela, izjavi, misli, ~ekori, i
site svoi dvièwa da gi vr{i spored Gospoda i za Gos-
poda, vo ~uvstvoto na du{ata, kako pred liceto Gospodo-
vo. Ako vo toa e potkradnuvan, toj u{te ne ìvee dobrode-
telno. So zvucite na psaltirot, veli nekoj, }e ja iznesam
makata moja (Ps. 48, 5) i èlbata moja, bidej}i rasuduvawe-
to mi e u{te nesovr{eno. A jas }e $ ja doveram svojata do-
bra volja na molitvata i taka }e steknam svedo{tvo.
Verata e krilo na molitvata. Go nema li toa kri-
lo, molitvata moja povtorno }e se vrati vo pazuvite moi
(Ps. 34, 13). Verata e sostojba na du{ata vo koja{to nema
dvoumewe, koja{to nikakva te{kotija ne moè da ja zbu-
ni. Vera poseduva ~ovekot koj{to veruva deka so Bo`ja
pomo{ s# }e postigne, a ne onoj koj{to misli deka Bog mo-
è s#. So vera se postignuva i ona na {to ~ovek nikoga{
ne bi se nadeval, kako {to ni pokaùva razbojnikot na Gol-
gota (Luka 23, 42). Majka na verata e trudot i pravedoto sr-
ce: trudot ja ~ini nedvoumliva, a pravednoto srce ja gradi.
Majka na tihuvatelot e verata: ako nema{ vera, kako vo-
op{to }e bide{ tihuvatel!
Koj leì vo zatvor se pla{i od ma~itelite. Koj
samuva pak, vo svojata kelija, go rodil vo sebe stravot Gos-
podov. Prviot ne se pla{i tolku od sudot ~ove~ki kolku
vtoriot od Bo`jiot Sud. Vo tihuvaweto ti e potreben go-
lem strav od Boga, mil moj otecu: ni{to ne e vo sostojba
tolku da go izgoni uninieto kolku stravot Bo`ji. Osude-
nikot neprestajno is~ekuva koga vo zatvorot }e pristig-
ne sudijata, a vistinskiot podvi`nik - koga }e dojde neod-
lo`nata smrt. Prviot go pritiska bremeto na stravot, a
vtoriot postojano proleva reki solzi.
[tom }e go primi{ stapot na trpenieto, ku~iwa-
ta vedna{ prestanuvaat da bidat taka besramni pred tebe.
256
Trpenieto e neskr{liva bolka na du{ata, koja{to nikak-
vi nezgodi, kolku i da se te{ki, ne moàt da ja potresat.
Trpeliviot ~ovek e podvi`nik koj ne pa|a, koj{to i niz
padot odnesuva pobeda. Trpenieto e sekojdnevno o~ekuva-
we maki. Trpenieto e otsekuvawe na izgovorite, i vnima-
nie nad sebe. Na podvi`nikot na tihuvaweto ne mu e tolku
potrebna hrana kolku {to mu e potrebno trpenie: preku
trpenieto toj prima venec na slava, a preku hranata pro-
past. Trpeliviot ~ovek umrel pred smrtta, otkako od svo-
jata kelija si napravil grobnica. Nade`ta i pla~ot go ra-
|aat trpenieto. Koj e bez ovaa dobrodetel, rob e na unini-
eto.
Borecot Hristov treba da znae koi neprijateli da
gi izgonuva od sebe u{te oddaleku, a so koi da se vpu{ti
vo borba. Ponekoga{ vpu{taweto vo taa borba donesuva
pobedni~ki venec, a nejzinoto odbegnuvawe n# pravi na-
polno bedni. No toa ne e vozmo`no da se nau~i samo od
zborovi, za{to nemame site isti sposobnosti nitu site s#
vo ista mera.
Na eden zol duh obrni vonredno vnimanie, so ogled
deka te napa|a bez prestan, bilo da stoi{ ili odi{, bilo
da sedi{ ili da se10 dviì{, bilo da leì{ ili da se mo-
li{ ili da spie{ .
Nekoi od onie {to se nao|aat na patot na tihuva-
weto postojano go povtoruvaat vo sebe stihot: Go gledav
Gospoda postojano pred sebe (Ps. 15, 8). Ne se so ist oblik-
site lebovi od nebesnata p~enica na ovoj duhoven podvig.
Drugi govorat: So trpenie spasuvajte si gi du{ite (Luka
21, 19); nekoi: Bdejte i molete se (Mat. 26, 41); drugi: Podgo-
tvi gi za smrt delata svoi (Izrek. 24, 27); nekoi: Se smiriv
i me spasi (Ps. 114, 6); nekoi pak: Stradawata na sega{no-
to vreme ne se ni{to sprema slavata koja{to nam }e ni
se otkrie (Rim. 8, 18). Drugi pak, postojano razmisluvaat za
zborovite: za da ne ve grabne, pa da nema izbavitel (Ps. 49,
257
22).Site tr~aat, a eden dobiva nagrada (1 Kor. 9, 24).
Onoj koj{to ve}e napreduval vo tihuvaweto bez na-
por go praktikuva podvigot ne samo vo budna sostojba tuku
i koga spie. Zatoa nekoi i vo samiot son im se podbivaat
na demonite, i na razuzdanite èni {to im doa|aat vo son
im dràt pouki za celomudrieto.
Nemoj da o~ekuva{ poseta i odnapred da se pod-
gotvuva{ za nea. Uredenosta na tihuvaweto treba da bide
sosem prosta i nenamestena.
ôvekot koj ima namera da mu izgradi kula i keli-
ja na tihuvaweto ni{to ne prezema dodeka najnapred ne
sedne, ne presmeta i so molitva ne ispita ima li s# {to
mu e potrebno za dovr{uvawe na zamislenata rabota, za
postavuvaj}i temel i ne moèj}i da ja dovr{i zgradata da
ne stane predmet za podbiv na svoite neprijateli, a za os-
tanatite duhovni trudbenici kamen za sopnuvawe.
Ispitaj ja sladosta {to ti doa|a vo srceto: da ne ja
zgotvile moèbi nadrilekarite, podmolnite ubijci na ~o-
ve~kite du{i!
Pogolemiot del od no}ta posveti $ go na molitva-
ta, a pomaliot na peeweto od Psaltirot. Dewe pak, sobi-
raj sila za svojata borba.
îtaweto na Svetoto Pismo moè mnogu da go pro-
svetli i da go sobere umot, bidej}i zborovite na Svetoto
Pismo se zborovi na Svetiot Duh. Tie neizostavno vli-
jaat povolno na duhovnoto ustrojstvo na ~itatelot. Bi-
dej}i si podvi`nik, treba da go preto~i{ vo delo ona {to
go ~ita{. Za{to opitnoto ostvaruvawe na Svetoto Pi-
smo go pravi izli{no ~itaweto na ostanatite knigi. Tru-
di se da gi rasvetli{ zborovite na zdravjeto pove}e so
sopstveni dela odo{to so tu|i knigi. Pred da ja primi{
silata na Svetiot Duh nemoj da ~ita{ knigi {to ne ja iz-
loùvaat vistinitata vera: nivnite mra~ni misli gi po-
mra~uvaat nemo}nite.
êstopati dovolna e edna ~a{a za da se po~uvstvu-
258
va vkusot na vinoto. Taka i eden edinstven zbor na tihu-
vatelot moè da im go otkrie siot negov vnatre{en pod-
vig i sostojba na onie {to imaat poznanie.
Ne simnuvaj go okoto na svojata du{a od gordosta:
me|u site duhovni kradci nema poopasna od ovaa strast.
[tedi gi zborovite koga izleguva{ me|u lu|eto. Jazikot
e vo sostojba za eden mig da go rasturi ona {to se stekna-
lo so golem napor. Ve`baj da ne bide{ qubopiten: qubo-
pitnosta kako ni{to drugo moè da go umrtvi tihuvawe-
to.
Na onie {to }e ti dojdat vo poseta podaj im {to e
potrebno za teloto ili za duhot. Ako se pokaàt pomudri
od nas, so mol~ewe da go izrazime svoeto mudroqubie. Ako
pak, ni se ednakvi spored duhovnata vozrast, moème sraz-
merno da ja otvarame ustata. (Vpro~em, podobro e da sme-
tame deka site lu|e se pomudri od nas.)
Koga na onie {to se s# u{te nedorasnati sakav da
im ja zabranam telesnata rabota za vreme na bogosluè-
weto, me11 zapre onoj koj{to cela no} nose{e pesok vo na-
metkata . Kako {to postoi sprotivstavenost me|u dogmat-
skata nauka za Svetata, Nesozdadena i Boèstvena Troica
i dogmite za domostrojot na spasenieto so voplotuvaweto
na Edniot od sevospeanata Edinica (oti ona {to vo Nea
/vo Presveta Troica/ e vo mnoìna vo Hrista e vo ednina i
12
ona {to vo Nea e vo ednina vo Nego e vo mnoìna ) - taka
i me|u podvigot na tihuvaweto i podvigot na op{teì-
telnoto poslu{anie postoi izvesna sprotivnost.
Boèstveniot apostol veli: Koj go pozna umot Gos-
podov (Rim. 11, 34)? A jas velam: Koj go poznal umot na ~o-
vekot koj{to stanal tihuvatel i so teloto i so duhot!
Mo}ta na carot se sostoi vo bogatstvoto i vo go-
lemiot broj podanici. Mo}ta na tihuvatelot se sostoi vo
izobilstvoto na molitvata.
259
SLOVO DVAESET I OSMO:
ZA MAJKATA NA DOBRODETELITE,
SVETATA I BLA@ENATA MOLITVA
I ZA PREBIVAWETO VO NEA
SO UMOT I SO TELOTO
Spored prirodata, molitvata e sopostoewe i edin-

stvo na ~ovekot so Boga. Spored dejstvoto, taa e odrùva-
we na kosmosot, pomiruvawe so Boga, majka na solzite i
nivna }erka istovremeno, smilostivuvawe za grevovite,
most so koj{to se preminuva preku isku{enijata, pancir
koj {titi od sekoja maka, razbivawe na demonskite napadi,
slu`ba na angelite, hrana na site bestelesni, idno radu-
vawe, beskone~en podvig, izvor na dobrodeteli, pri~ini-
tel na blagodatnite darovi, nevidlivo napreduvawe, hra-
na za du{ata, prosvetluvawe na umot, sekira za o~ajani-
eto, potvrda na nade`ta, osloboduvawe od tagata, bogatst-
vo na monahot, riznica na tihuvatelot, smaluvawe na gne-
vot, ogledalo na duhovniot napredok, pokazatel na duhov-
nata mera, otkriva~ na duhovnata sostojba, pretskaùva~
na idnite dobra, predznak na ve~nata slava. Za onoj koj-
{to vistinski se moli molitvata e sud Gospodov, sudewe
pred prestolot Negov pred Stra{niot Sud.
Da staneme i da slu{neme {to ovaa sveta carica
na dobrodetelite ni govori so silen glas: Dojdete pri
Mene site izmoreni i obremeneti i Jas }e ve uspokojam.
Zemete go jaremot Moj na sebe... i }e najdete spokoj za du-
{ite va{i, i iscelenie za ranite. Za{to jaremot Moj e
blag i lekovit za golemite grevovi (Mat. 11, 28 - 30).
Nie koi{to sakame da Mu se pretstavime na Carot
i Bog i da razgovarame so Nego, ne smeeme da trgneme na
pat nepodgotveni, za On zdogleduvaj}i oddaleku deka go
nemame propi{anoto oru`je i dvorska odora, da ne nare-
260
di da n# vrzat i frlat daleku od liceto Negovo, a na{ite
molbi da gi iskinat i da ni gi frlat nazad v lice. Koga
odi{ pred Gospoda rizata na tvojata du{a neka ti bide se-
ta protkaena so ni{kite na nezlopamteweto, inaku molit-
vata nema ni malku da ti koristi.
Tvojata molitva neka bide sosem ednostavna: mi-
tarot i bludniot sin so eden zbor se pomirija so Boga
(Luka 18, 10; 15, 11).
Stoeweto na molitva naizgled e sekoga{ isto, vsu-
{nost ima tuka golemi razliki i stepeni. Edni Mu pri-
o|aat na Boga kako na prijatel i gospodar i Mu prinesu-
vaat pesna i molewe ne za sebe, tuku za pomo{ na drugite.
Drugi baraat duhovno bogatstvo, i slava, i pogolema mi-
lost pred Nego. Nekoi baraat Bog napolno da gi izbavi od
nivnite sopernici. Nekoi pak, go molat za nekoe dosto-
instvo. Drugi molat celosno da im se prostat dolgovite.
Nekoi molat za izbavuvawe od ropstvoto, a drugi za izba-
vuvawe od sekoja vina.
Na hartijata na na{ata prozba da stavime pred s#
iskrena blagodarnost. Na vtoro mesto neka dojde ispove-
daweto i skru{enosta vo ~uvstvoto na du{ata. Potoa go
iznesuvame pred Carot na s# na{eto barawe. Ovoj na~in
na molitva e najdobar, kako {to Gospod preku angel mu ob-
javi na eden brat.
Ako koga i da e si odgovaral pred ovozemen sudija,
}e ima{ primer kako da se drì{ pri svojata molitva.
Ako pak samiot nikoga{ ne si izlegol na sud ili ne si ni
videl voop{to kako izgleda sudsko ispituvawe, nau~i se
barem na primerot na bolnite koi{to svojot lekar, koj se
podgotvuva da gi se~e i gori, go prekolnuvaat da gi po{te-
di.
Vo svojata molitva nemoj da upotrebuva{ previs-
preni zborovi: ~esto prostoto i ednoli~no pelte~ewe na
decata Mu bilo najugodno na nivniot Otec Koj e na nebe-
261
sata. Nemoj da nastojuva{ da zboruva{ mnogu, za umot da
ne ti se rasejuva vo barawe zborovi. Eden zbor na mitarot
go smilostivi Boga i eden zbor, poln so vera, go spasi raz-
bojnikot. Mnogugovorlivosta vo molitvata ~esto go razle-
va umot i go predava na me~taewe. Nasproti toa, skrom-
nosta vo zborovite naj~esto e vo sostojba da go sobere.
Potrudi se da se zadrì{ na onoj zbor od molit-
vata koj{to vo du{ata ti predizvikuva osobena sladost i
umilenie: toga{ i na{iot angel ~uvar se moli zaedno so
nas.
Ne bidi premnogu sloboden vo svojata molitva, ma-
kar i da si steknal ~istota. Naprotiv, pristapi Mu na Bo-
ga so golemo smirenie, pa }e dojde{ i do pogolema slobo-
da pred Nego. Moli se za pro{ka na grevovite duri i koga
}e se iska~i{ na vrvot na dobrodetelite, za{to ~uj {to ve-
li Pavle za gre{nicite: od koi prviot sum jas (1 Tim. 1, 15).
Hranata obi~no se podgotvuva na maslo i se za~i-
nuva so sol, a celomudrieto i solzite $ davaat krila na
molitvata. Ako siot se oble~e{ vo krotost i negnevli-
vost, nema u{te mnogu da se nama~i{ svojot um da go oslo-
bodi{ od ropstvoto. Dodeka ne ja stekneme vistinskata1
molitva, li~ime na onie {to gi u~at decata da odat .
Bori se da ja privrze{ svojata misla za zborovite
na molitvata ili podobro - da ja zaklu~i{ vo niv. I ako
se slu~i zaradi tvojata detska slabost tvojata misla da se
umori i da padne, vovedi ja povtorno vo zborovite na mo-
litvata. Nepostojanosta e svojstvo na ~ove~kiot um. No
Onoj Koj{to s# moè da utvrdi, moè i na{iot um da go
napravi postojan. Ako istrajno se podvizuva{, i kaj tebe
}e dojde Onoj Koj{to gi odreduva granicite na moreto
na umot ~ove~ki i }e ti kaè vo tvojata molitva: }e doj-
de{ ovde i natamu nema da premine{ (Jov 38, 11). Duhot ne
moè{ da go vrze{. A kade e Sozdatelot na duhot, s# uka-
ùva na pot~inuvawe.
262
Ako koga bilo si moèl da gleda{ vo sonceto, }e
moè{ i so Boga da razgovara{ kako {to treba. Kako mo-
è{ da go upotrebi{ vistinskiot zbor so onoj kogo{to
ne si go ni videl?
Po~etokot na molitvata se sostoi vo toa pomis-
lite {to pristapuvaat da se odbivaat so kratki zborovi
vo istiot mig {tom }e se pojavat. Sredinata e vo toa razu-
mot da bide samo vo ona {to se govori ili misli so molit-
vata. Sovr{enstvoto na molitvata e nezapirliv dvig kon
Gospoda.
Radosta koja{to vo molitvata ja doìvuva mona-
hot koj{to ìvee vo op{teìtie e ne{to sosem poinakvo
od radosta na onie {to se molat vo bezmolvie. Za{to vo
prvata moèbi ima i malku gordost, dodeka vtorata e pre-
polna so smirenoumie.
Ako postojano go ve`ba{ svojot um da ne se odda-
le~uva, toj duri i na trpeza dodeka jade{ }e bide vo tvoja
blizina, a ako nepre~eno luta, nikoga{ nema da bide so
tebe.
Velikiot podvi`nik na velikata i sovr{ena mo-
litva veli: Pove}e sakam da kaàm pet zbora so umot, i
taka natamu (1 Kor. 14, 19). No toa ne im odgovara na lu|eto
koi{to vo duhoven pogled se na stepen na deca. Zaradi toa
nie, kako nesovr{eni, treba da vnimavame ne samo na kva-
litetot na molitvata tuku i na nejzinoto koli~insko um-
noùvawe. Preku ova vtoroto se doa|a do prvoto. Za{to,2
veli, ~ista molitva mu dava na onoj {to usrdno se moli ,
pa makar i ne~isto i so maka da se moli.
Edno e valkaweto na molitvata, drugo razoruva-
weto, a treto porokot. Valkaweto se sostoi vo toa {to ~o-
vekot, stoej}i pred Boga, se bavi so odvratni misli; razo-
ruvaweto - vo robuvaweto na nepotrebnite griì; potkrad-
nuvaweto - vo lutaweto na mislite koi{to toj i ne gi
~uvstvuva; porok e prifa}awe na nekoj prilog (t.e. pomis-
263
la) koj{to mu se pribliùva tokmu za vreme na molitvata.
Ako vo vremeto za molitvata ne sme sami, da se po-
molime vo sebe. Ako ne se prisutni soìtelite na pofal-
bite, moème pritoa da se molime i na vidliv na~in. Kaj
nesovr{enite umot naj~esto im se prilagoduva na teles-
nite dejstva.
Site, a osobeno onie {to doa|aat za da primat od
Carot pro{ka za dolgot, treba da imaat vo sebe neiska`-
livo golema skru{enost. Dodeka u{te se nao|ame vo za-
tvorot na strastite, da go slu{neme Onoj Koj{to na Pe-
tar mu re~e: ‘Opa{i se so rizata na poslu{anieto, sle~i
gi od sebe svoite èlbi, i bez niv, gol, pristapi Mu vo svo-
jata molitva na Gospoda, Negovata i samo Negovata volja
povikuvaj ja, pa }e Go primi{ Boga, Koj go drì kormilo-
to na tvojata du{a i so tebe upravuva sigurno’.
Stanuvaj}i od svetoqubieto i slastoqubieto ot-
frli gi griìte, sle~i gi od sebe mislite, otkaì se od
teloto. Bidej}i, molitvata ne e ni{to drugo tuku otu|u-
vawe od vidliviot i nevidliviot svet. [to imam na ne-
boto? Ni{to! I {to osven Tebe posakav na zemjata?
Ni{to, osven toa vo molitvata nikoga{ da ne se odvoju-
vam od Tebe! Edni sakaat bogatstvo, drugi slava, treti
imot. A jas edinstveno kopnema da se prilepam za Boga i
na Nego da ja poloàm nade`ta na moeto bestrastie (Ps.
72, 25 - 28). Verata $ dava na molitvata krila; bez vera mo-
litvata ne moè da letne na neboto.
Da Mu se molime istrajno na Gospoda, o gre{ni lu-
|e! Site bestrasnici pred da stignat do bestrastieto naj-
napred bea strasni. Iako ne se pla{i od Boga, sepak du{a-
ta koja{to preku grevot ostanala vdovica i otpadnala od
Boga sudijata }e ja odbrani od nejziniot sopernik, teloto,
i od nejzinite zlostornici,
3
demonite, so ogled deka tolku
nastojuva pred Nego . Kako nekoj dobar trgovec, Bog bla-
gorazumnite du{i gi privlekuva kon Svojata qubov so br-
zo ispolnuvawe na nivnata molitva. A nerazumnite du{i,
264
pcite, On so glad i èd kon ispolnuavweto na posakuvano-
to gi vospituva da bidat postojano pokraj Nego vo molit-
vata. Za{to neblagodarniot pes {tom }e dobie par~e leb
si odi od onoj {to mu go frlil.
Nemoj da veli{ deka ni{to ne si steknal ako vo mo-
litva pominuva{ dosta vreme, a ne gleda{ nikakov plod.
Dobivka e ve}e toa {to se moli{. Kakvo pogolemo bogat-
stvo i bi ti trebalo od toa da se pripiva{ za Gospoda i da
ìvee{ vo neprestajno edinstvo so Nego?
Osudenikot ne se pla{i od izrekuvaweto na pre-
sudata za nego kolku revnosniot molitvenik od migot ko-
ga treba da zastane na molitva. Koj e mudar i ostroumen so
samata pomisla na molitvata moè da razbie sekakva na-
vreda, gnev, i grià, i nemir, i maka, i prejaduvawe, i is-
ku{enie, i ne~ista pomisla. So neprestajna molitva vo
du{ata podgotvuvaj se za stoewe na molitva, pa brzo }e
napreduva{.
Sum videl kako monasite koi{to blesnale kako
yvezda vo poslu{anieto i koi{to spored svoite sili ne
prestanuvale da mislat na Boga zagospodaruvaat so svojot
um i prolevaat vistinska reka od solzi {tom }e zastanat
na molitva. Prepodobnoto poslu{anie gi podgotvilo za
toa.
Molitvata vo golemo sobranie e prosledena od za-
robuvawe na mislite i raseanost. Vo osama ne e taka. No
tuka molitvata ja popre~uva uninieto, a tamu ja potpomog-
nuva revnosta.
Duri vo vojna se gleda kolku vojnikot go saka svo-
jot car. A qubovta na monahot kon Boga se otkriva za vre-
me na molitvata i bogosluèweto. Tvojata molitva }e ti
ja otkrie sostojbata vo koja{to se nao|a{. Teolozite ve-
lat deka tokmu molitvata e ogledalo za monahot.
Koj prodolùva da raboti i koga }e nastapi vre-
meto za molitva se izloùva na potsmev na demonite. Cel-
ta na kradcite e neprestajno da ni go potkradnuvaat vre-
meto.
265
Ne odbivaj da se pomoli{ za ~ovek {to }e te zamo-
li za taa usluga, bez ogled {to u{te ne si go steknal darot
na molitvata. Verata na onoj {to ja bara tvojata molitva
go spasuva ~esto i onoj koj{to skru{eno se pomolil za ne-
go. Ne prevoznesuvaj se ako molitvata za drugite ti bide
usli{ena: toa go storila nivnata vera.
U~itelot od sekoj u~enik sekojdnevno bez isklu-
~ok bara odgovor za s# {to dotoga{ u~el. I od sekoj um
Bog vo sekoja molitva bara da ja pokaè silata {to ja do-
bil od Nego. Zatoa treba da se vnimava: {tom po~ne{ tre-
zvenoumno da se moli{, vedna{ vo tebe }e se pojavi gnev-
livost: toa e i celta na na{ite neprijateli.
Sekoja dobrodetel, a najmnogu molitvata, treba se-
koga{ da ja tvorime so mnogu usrdnost. Du{ata se moli
usrdno koga }e se izdigne nad sekoj gnev.
Ona {to e steknato so mnogu molitvi vo tekot na
mnogu godini, ostanuva trajno.
Koj Go steknal Gospoda, pove}e nema da se trudi da
go pronajde svojot zbor za molitva. Toga{ vo nego Duhot
se moli za nego so vozdi{ki neiska`livi (Rim. 8, 26).
Ne primaj nikakva setilna pretstava na fantazi-
jata za vreme na molitvata, za da ne go izgubi{ umot.
Svedo{tvoto za baranoto se objavuva na molitva.
Svedo{tvo e oslobodenosta od somne`. Svedo{tvoto e ne-
osporliva uverenost za nepoznatoto.
4
Trudej}i se revnosno okolu molitvata, bidi i mi-
lostiv . Na toj na~in monasite stokratno }e go primat ona
{to im sleduva vo ìvotot {to ide zad ovoj. Ognot na qu-
bovta ja voskresnuva molitvata {to se vselila vo na{eto
srce. A koga ovaa }e voskresne i }e se voznese na neboto,
toj Ogan sleguva vo odajata na na{ata du{a.
Nekoi velat deka molitvata e podobra od se}ava-
weto na smrtta. A jas gi slavam dvete su{tini vo ednata
ipostas.
266
[to podolgo tr~a, dobriot kow pove}e se zagreva
i ja zabrzuva trkata. (Pod trka go podrazbirame peeweto
na svetite pesni, a pod kow hrabriot um). Takviot podvi-
`nik u{te oddaleku ja ~uvstvuva borbata i bidej}i podgo-
tven, ostanuva nepobedliv.
Stra{no e da mu se odzema na èdniot vodata od
pred usta. U{te postra{no e du{ata koja{to so umilenie
se moli da ja ottrgnuva{ od tolku posakuvanata molitva
pred da ja zavr{i. Ne prekinuvaj ja molitvata s# dodeka ne
vidi{ deka ognot i vodata po Bo`ja Promisla te napu{-
tile. Moèbi cel ìvot nema da ti se pruì takva pri-
lika za pro{ka na grevovite.
êstopati onoj koj vkusil od vistinskata molitva
moè da go izvalka umot i so eden edinstven neprili~en
zbor. Koga potoa }e zastane na molitva, pove}e nema da go
najde ona po {to kopnee.
Edno ne{to e postojano da go nadgleduva{ srceto,
a drugo da bide{ episkop na srceto so posredstvo na umot
koj{to kako na~alnik i arhierej Mu prinesuva slovesna
`rtva na Hrista. Vleguvaj}i vo du{ata na prvite, svetiot
i nebesen ogan, kako {to veli eden od onie {to go dobija
imeto Bogoslov, ja spaluva seta ne~istotija {to zaosta-
nala vo nea; a vtorite pak, gi prosvetluva srazmerno na
postignatoto sovr{enstvo. Istiot ogan se narekuva i ogan
koj spaluva (5 Moj. 4, 24) i svetlina {to prosvetluva (Jovan 1,
9). Zatoa nekoi zaminuvaat od molitva kako da izleguvaat
od vàrena pe~ka, ~uvstvuvaj}i olesnuvawe od nekoja ne-
~istotija i ve{testvo, a drugi pak, kako ozareni od sve-
tlina i oble~eni vo dvojna obleka na smirenie i radost.
Onie {to izleguvaat od molitvata bez makar ednoto od
ovie dve dejstva, se molele vsu{nost telesno, da ne re~am
evrejski, a nikako duhovno. Teloto {to stapuva vo dopir
so drugo telo go trpi negovoto vlijanie i se menuva. Kako
toga{ da ne se izmeni onoj koj{to so neporo~ni race se
dopira do Teloto Bo`jo?!
267
Kaj na{iot sedobar Car moè da se vidi po ne{to
{to e vidlivo i kaj eden ovozemen car: On ponekoga{ Sa-
miot, ponekoga{ preku prijateli ili preku slugite, a po-
nekoga{ i po nepoznat pat im dava nagrada na svoite voj-
nici, soobrazno na toa kolkavo e na{eto smirenie.
Na ovozemniot car odbiven mu e onoj {to stoi pred
nego i ja odvra}a glavata od nego, razgovaraj}i so neprija-
telite na gospodarot. Taka i na Gospoda odvraten mu e ~o-
vekot koj{to stoi na molitva, a prima ne~isti pomisli.
Toj pes {to ti prio|a izbrkaj go so oru`jeto na molitva-
ta. Kolku i da e drzok, ne otstapuvaj pred nego. Baraj so
solzi, baraj so poslu{anie, ~ukaj so dolgotrpenie. Za{to,
koj taka moli, dobiva; i koj bara nao|a; i koj ~uka, }e mu se
otvori (Mat. 7, 8).
Vnimavaj da ne se moli{ za èni nepromisleno, za
da ne bide{ oddesno potkraduvan.
Ne treba da gi ispoveda{ telesnite grevovi onaka
kako {to se izvr{eni, vo podrobnosti, za samiot sebesi
da ne se navede{ na isku{enie.
Vremeto za molitva neka ne ti bide vreme za raz-
gleduvawe na nu`nite, pa makar i na duhovnite ne{ta;
inaku }e go izgubi{ podobroto.
Koj neprestajno se potpira na stapot na molitva-
ta, nema da se sopne. A duri i toa da mu se slu~i, sepak ne-
ma sosema da padne. Bidej}i molitvata e pobo`no tirani-
zirawe na Boga.
Polzata od molitvata }e ja poznaeme po pre~kite
{to ni gi pravat demonite za vreme na bogosluèweto.
Plodot pak, na molitvata }e go poznaeme vo porazot na
neprijatelite. Po toa poznav deka mi posakuva{ dobro,
za{to neprijatelot moj, koga }e dojde migot za borba,
nema da se zaraduva nad mene (Ps. 40, 12). Povikav, veli psal-
mopeja~ot, od seto srce svoe (Ps. 118, 145), t.e. so teloto, i
so du{ata, i so duhot (1 Sol. 5, 23). Za{to kade {to dvajca od
268
poslednite se sobrani tamu i Bog e me|u niv (Mat. 18, 20).
Ni telesnite ni duhovnite darovi ne se ednakvi
kaj site lu|e: na nekoi pove}e im odgovara brzo, a na nekoi
posporo peewe; prvite se borat so zarobuvaweto na pomi-
slite, a vtorite so neznaeweto.
Ako bez prestan Go povikuva{ na pomo{ Carot
sekoga{ koga ti se pribliùvaat neprijatelite, bidi spo-
koen i nema mnogu da se nama~i{: tie sami od sebe vedna{
}e otstapat od tebe. Bidej}i tie ne~isti duhovi ne sakaat
da vidat kako so molitvata dobiva{ pobedni~ki venec za
borbata so niv. Osven toa, tie }e mora da pobegnat, za{to
molitvata gi gori kako ogan. Bidi sekoga{ hrabar, i Sa-
miot Bog }e te nau~i kako da se moli{.
Nevozmo`no e so zborovi da se nau~i{ da gleda{.

Bidej}i vidot e priroden dar. Taka ni ubavinata na moli-
tvata ne moè da se sfati samo vrz osnova na ona {to ni
go kaùvaat drugite za nea. Bidej}i taa samata vo sebe ima
u~itel za nea: Bog Koj go u~i ~ovekot na znaewe, Koj mu ja
dava molitvata na onoj {to se moli, i gi blagoslovuva
godinite na pravednikot (Ps. 93, 10; 1 Car. 2, 9).
269
SLOVO DVAESET I DEVETTO:
ZA ZEMNOTO NEBO,
BOGOPODRA@ATELNOTO BESTRASTIE
I SOVR[ENSTVO, I ZA VOSKRESENIETO
NA DU[ATA PRED SEOP[TOTO VOSKRESENIE
Ete i nie {to leìme na dnoto na najdlabokata ja-

ma na neznaeweto, vo temninata na strastite i vo senkata
na ova smrtno telo, spored svojata drskost po~nuvame da
filosofirame za neboto na zemjata.
Ubavina na nebesniot svod se yvezdite, a ukras na
bestrastiteto - dbrodetelite. Bestrastieto, mislam, ne e
ni{to drugo osven neboto na umot vo ~ovekovoto srce, pod
koe{to site lukavstva na demonite izgledaat kako {ega.
Bestrasten, zna~i, vo vistinska smisla na zborot se nare-
kuva i e ~ovekot koj{to svoeto telo go napravil nepro-
padlivo, koj{to umot go izdignal nad s# sozdadeno, koj{to
site setila mu gi pokoril na umot, a svojata du{a Mu ja
pretstavil na Gospoda, pruàj}i se ve~no kon Nego, i nad
svoite sili.
Nekoi pak go odreduvaat bestrastieto kako vos-
kresenie na du{ata pred teloto, a drugi, kako sovr{eno
bogopoznanie, koe{to spored svojata vrednost zaostanuva
samo zad bogopoznanieto {to go imaat angelite. Toa e so-
vr{eno sovr{enstvo na sovr{enite, na ~ie{to vosovr{u-
vawe mu nema kraj (kako {to mi kaà eden ~ovek koj{to go
doìvea), taka go osvetuva umot i go ottrgnuva od ve{tes-
tveniot svet, {to ~esto, se razbira posle pristignuvawe-
to vo ova nebesno pristani{te, go odvojuva od ìvotot vo
teloto i go kreva na nebesnite viso~ini, do sozercanie.
Za toa na edno mesto i govori psalmopeja~ot koj{to mo-
èbi i samiot toa go iskusil: Bo`jite silnici od zemja-
ta se voznesoa mnogu (Ps. 46, 10). Takov bil i onoj Egip-
270
}anec koj{to vo molitvata ne moèl dolgo da gi pruà1
racete kon neboto dodeka se molel vo prisustvo na drugi .
Ima bestrasni lu|e, no ima i od bestrasnite pobe-

strasni. Na primer, eden ~ovek mnogu go mrazi zloto; drug,
me|utoa, nenasitno se zbogatuva vo dobroto.
I ~istotata se narekuva bestrastie, i toa so pra-
vo: taa e po~etok na seop{toto voskresenie i obesmrtuva-
we na smrtnite.
Bestrastie pokaà onoj {to re~e: Um Gospodov
imam (1 Kor. 2, 16). Bestrastie pokaà
2
i onoj Egip}anec, ve-
lej}i: „Ne se bojam od Gospoda“ . Bestrastie pokaà
3
i onoj
{to Go mole{e Boga da mu gi vrati strastite . Koj, pred
idnata rajska svetlina se udostoi so takvo bestrastie ka-
ko onoj Siriec? Ta David, tolku pro~ueniot Prorok, Mu
veli na Gospoda: Popu{ti, da se odmoram (Ps. 38, 14)! A
ovoj Bo`ji atlet veli: „Prestani4
da me zaplisnuva{ so bra-
novite na blagodatta Tvoja“ .
Bestrastie ima du{ata koja{to se naviknala na
dobrodetelite kako {to strasnite lu|e se naviknati na
uìvawa.
Ako krajna granica na stomakougodieto e so sila
da se jade i toga{ koga ne se saka toa, toga{ sekako kraj-
nata granica na vozdrànieto e vo toa na{ata neposlu-
{na priroda da se vozdrùva i toga{ koga gladuva. Ako
vrv na bludot e toa ~ovekot da se raspali so pohot i kon
ìvotnite i mrtvite ne{ta, toga{ vrv na ~istotata e so
setilata kon sekoe su{testvo da se odnesuva{ kako kon
bezi`voten predmet. Ako granica na srebroqubieto e ni-
koga{ da ne se prestanuva so trupaweto pari i nikoga{ da
ne se najde nasituvawe, toga{ vrv na nesteknuvaweto e da
ne se {tedi ni svoeto sopstveno telo. Ako krajnata grani-
ca na uninieto e vo toa duri ni pri potpolno spokojstvo
da se nema trpenie, toga{ vrv na trpenieto e koga ~ovekot
i sred najgolemi nevolji smeta deka ni{to ne go vozne-
271
miruva. Ako {irinata na gnevot e vo toa ~ovek da se raz-
jari i koga e napolno sam, toga{ dlabo~inata na izdr`li-
vosta e koga ~ovekot ostanuva miren bez ogled dali se pri-
sutni ili ne onie {to go maltretiraat. Ako vrv na sueta-
ta e ~ovekot da se odnesuva suetno i koga nema nikoj {to
bi go pofalil, toga{ bez somnenie znak za sovr{eno ne-
slavoqubie e koga ni pri posetata na tu|i lu|e ne se pot-
kradnuva ni najmala suetna pomisla. Ako znak na propast
(t.e. gordost) e da se prevoznesuva{ i vo bezna~ajni dela,
toga{ oznaka na spasonosnoto smirenie e da misli{ smi-
reno za sebe i pokraj golemite podvizi i uspesi. I ako
obele`je na sevkupna ostrastenost e ~ovekot brzo da se
pokoruva re~isi na s# {to demonite tajno }e poseat vo ne-
govata du{a, smetam deka obele`je na svetoto bestrastie
e koga ~ovek moè iskreno da re~e so David: Za lukaviot
{to otstapi od mene ne poznav (Ps. 100, 4) ni kako, ni za-
radi {to dojde, ni kako si otide. Naprotiv, napolno sum
ramnodu{en kon seto toa, bidej}i sum i }e bidam, siot so-
edinet so Boga.
Onoj {to se udostoil so takva duhovna sostojba Go
ima vo sebe vselen, u{te za vreme na ìvotot vo teloto, Sa-
miot Bog Koj{to go vodi vo site zborovi, i dela i misli.
Zatoa takviot ~ovek preku vnatre{no prosvetluvawe vo
sebe slu{a kako nekoj glas koj{to mu ja otkriva voljata Gos-
podova i stanuva vozvi{en nad sekoe ~ove~ko u~ewe. Koga
}e dojdam i }e mu se pokaàm na liceto Bo`jo (Ps. 41, 3)?
Ne go podnesuvam ve}e plamenot na ovoj kopne`, tuku ja
sakam besmrtnata ubavina, koja{to Ti, Gospodi, mi ja dade
pred da padnam vo ovaa kal!
No zo{to mnogu da se zboruva? Bestrasnikot po-
ve}e ne ìvee sam, tuku vo nego ìvee Hristos, kako {to
veli onoj koj{to sre}no vojuval, ja zavr{il trkata i ja
odràl verata (Gal. 2, 20; 2 Tim. 4, 7).
Carskata kruna ne e sostavena samo od eden skapo-
cen kamen. Taka nema ni sovr{eno bestrastie ako makar
edna edinstvena dobrodetel (bez ogled kolku bezna~ajna
272
izgleda taa) sme propu{tile da ja pridobieme.
Zamisli go bestrastieto kako nebesen dvorec na
nebesniot Car: mnogubrojni
5
se ìveali{tata vo vnatre-
{nosta na gradot ; yid pak, na toj nebesen Erusalim e pros-
tuvaweto na grevovite. Da pobrzame, bra}a, da najdeme vlez
vo bra~nata odaja na toj dvorec! Ako (o nesre}a!) n# zadr-
ùva bremeto na gre{nite naviki ili vremeto {to sme go
pominale vo grev, toga{ barem da se potrudime da ne bi-
deme li{eni makar od nekoe ìveali{te vo blizinata na
taa bra~na odaja! Ako u{te kucame, ili sme papsale, da se
poturdime na sekoj na~in barem da se najdeme vnatre zad
gradskite yidini. Bidej}i, onoj {to nema da vleze tamu
pred da nastapi krajot, podobro e da se re~e koj nema da go
premine yidot, }e mora da se naseli vo pustinata. Zatoa
nekoj i se molel govorej}i: So pomo{ta Bo`ja i yid }e
preskoknam (Ps. 17, 30). I drug, kako od liceto Bo`jo, veli:
Ne se li toa grevovite va{i {to se ispre~ile me|u vas i
Mene (Isa. 59, 2)?
Da go razurneme, prijateli, bedemot na ovaa pre-
grada koja so neposlu{anie na svoja {teta ja podignavme.
Da zememe ovde razre{uvawe na dolgot, za{to vo adot ne-
ma nikogo {to bi moèl da n# izle~i. Da ne se bavime po-
ve}e so ni{to zemno, bra}a! Nie se zapi{avme me|u lu|e-
to koi za ni{to zemno ne se griàt. Ne postoi grev, vreme
ili breme so koe{to nie bi moèle da se izgovorime. Na
onie {to Go primija Gospoda so povtornoto ra|awe Bog
im dade vlast da bidat ~eda Bo`ji (Jovan 1, 12), velej}i: Za-
stanete i poznajte deka Jas Sum Bog (Ps. 45, 11) i bestra-
stie! Nemu slava vo site vekovi. Amin.
Blaènoto bestrastie go voznesuva bedniot um ~o-

ve~ki od zemjata na neboto i od |ubri{teto na strastite
go podiga, kutriot, a seopeanata qubov pravi da sedne so
na~alnicite, Svetite angeli, so na~alnicite na narodot
Gospodov.
273
SLOVO TRIESETTO:
ZA TRIJADATA NA DOBRODETELITE
- QUBOVTA, NADE@TA I VERATA
A sega, posle s# {to e kaàno, ostanuvaat ovie

trite, vrskata koja{to s# povrzuva i drì: verata, na-
de`ta i qubovta. A od niv najgolema e qubovta (1 Kor. 13,
13), bidej}i so nea se imenuva Bog (1 Jovan 4, 16). Po moe mis-
lewe verata e zrak, nade`ta svetlina, a qubovta son~e-
viot krug. No site tie so~inuvaat eden blesok i eden sjaj.
Verata s# moè da napravi, s# moè da tvori. Na-
de`ta milosta Bo`ja ja ograduva i ja pravi neposramliva.
A qubovta nikoga{ ne pa|a, ne zaostanuva i ne mu dava
spokoj na onoj {to e zanesen od blaèniot voshit.
Koj saka da zboruva za qubovta Bo`ja, se odvaùva
da govori za Boga. A da se rasprava za Boga lizgavo i opas-
no e za lu|e koi{to mnogu ne vnimavaat. Vistinata na qu-
bovta poznata im e na angelite, pa i nim - spored dejstvo-
to na prosvetluvaweto. Bog e qubov (1 Jovan 4, 16). A koj sa-
ka so zborovi da objasni {to e Bog, postapuva kako sle-
pec koj{to sednal na bregot na okeanot i saka da izmeri
kolku pesok ima na negovoto dno.
Spored svojata priroda qubovta e vpodobuvawe na
Boga, vo merata {to im e dostapna na smrtnicite. Spored
dejstvoto, taa e izvor na verata, bezdna na dolgotrpeni-
eto, more na smirenieto.
Qubovta vo vistinska smisla na zborot e napu{-
tawe na kakva bilo neprijatna misla vo odnos na drug ~o-
vek. Za{to, qubovta ne misli za zloto (1 Kor. 13, 5).
Qubovta, bestrastieto i bogovosinovuvaweto se
razlikuvaat me|usebno edinstveno spored nazivot. Sve-
tlinata, ognot i plamenot se steknuvaat so edno dejstvo.
Taka treba da se zamisluvaat i tie tri dobrodeteli.
274
Srazmerno so is~eznuvaweto na qubovta vo nas se
javuva strav. Za{to ~ovekot vo kogo nema strav ili e poln
so qubov ili e du{evno ve}e mrtov.
Ne e ni najmalku neprili~no da se sporeduvaat kop-
neòt i stravot, revnosta i predadenosta, sluèweto i
qubovta kon Boga so ona {to kaj lu|eto obi~no moè da se
vidi. Blaèn e zna~i ~ovekot koj{to Go qubi Boga kako
{to zaneseniot qubovnik ja qubi svojata sakana. Blaèn
e ~ovekot koj{to se boi od Boga kako {to osudenicite se
pla{at od sudijata. Blaèn e ~ovekot koj{to stanal usr-
den vo vistinskata predadenost na Boga kako {to blago-
razumnite slugi se usrdni kon svojot gospodar. Blaèn e
~ovekot koj{to vo vr{eweto na dobrodetelite stanal re-
vnosen onaka kako {to se revnosni maìte koi{to zara-
di svoite soprugi se li{uvaat od son. Blaèn e ~ovekot
koj{to vo molitvata stoi pred Gospoda onaka kako {to
sluìtelite stojat pred carot. Blaèn e onoj {to se pod-
vizuva neprestajno da Mu ugoduva na Gospoda, kako {to ne-
koi se trudat da im ugoduvaat na lu|eto.
Majkata ne mu e tolku privrzana na doen~eto kol-
ku {to sinot na qubovta sekoga{ Mu e privrzan na Go-
spoda.
Onoj koj{to navistina qubi, postojano go zamis-
luva likot na qubeniot i so uìvawe go pregrnuva vo svo-
jata du{a. Toj od kopne` ni vo sonot nema spokoj. I toga{
negovoto srce se razgoruva po posakuvaniot. Taka e obi-
~no vo telesnata, no i vo bestelesnata qubov. Ranet od taa
qubov, nekoj si re~e za sebe (a za mene toa otsekoga{ bilo
~udo): Jas spijam, od prirodna nu`da, a srceto moe bdee,
zaradi mojata golema qubov (Pesna 5, 2).
Da znae{, o du{o ispolneta so vera: kako koga ele-
not }e gi istrebi zmiite taka du{ata zafatena od ognot
na qubovta kako od otrov, èdnee i gine za Gospoda.
Dejstvoto na gladot e nekako nejasno i neodredeno.
275
Dejstvoto na èdta e naprotiv odredeno i jasno, za{to se-
koj moèd ja po~uvstvuva spored vnatre{niot àr. Zatoa
i veli bogokopne`liviot poet: @ednee du{ata moja po Bo-
ga, po Boga krepkiot, ìviot (Ps. 41, 3)!
Prisustvoto na qubeniot ~ovek vidlivo n# menu-
va i n# pravi vedri, radosni i veseli. Kakva li promena
nema da predizivika pak prisustvoto na Gospod Hristos
koga nevidlivo }e $ dojde vo poseta na ~istata du{a?!
Koga stravot Bo`ji }e se po~usvtvuva vo dlabo~i-
nata na du{ata, obi~no ja isteruva i progoltuva ne~isto-
tijata. Prikovaj go, veli, teloto moe za stravot Tvoj (Ps.
118, 120)! I svetata qubov gi progoltuva nekoi du{i, spo-
red onoj koj re~e: Mi go progolta srceto, mi go progol-
ta (Pesna 4, 9), dodeka drugi gi pravi prosvetleni i rados-
ni, spored kaànoto: Se nadeva{e srceto moe na Nego, i
mi pomogna i procveta teloto moe (Ps. 27, 7).
Koga srceto na ~ovekot e veselo i liceto mu bles-
ka. Koga siot ~ovek e proniàn od qubovta Bo`ja, i nad-
vore{no, na negovoto telo, kako na nekoe ogledalo, se za-
beleùva blesokot na negovata du{a. Taka se proslavi
Mojsej, bogovidecot (2 Moj. 34, 28 - 35). Onie {to dostignale
takov ramnoangelen stepen ~esto zaboravaat na telesnata
hrana. Jas mislam deka tie naj~esto ne ni ~uvstvuvaat po-
treba od nea. Ne e ni ~udo: duri i lu|eto koi{to gi ma~i
telesen kopne` ~esto odbivaat da jadat. Smetam deka ni
teloto na ovie besmrtnici pove}e ne e podlo`no na bole-
sti (nasproti na site prirodni zakoni). Bidej}i, nivnoto
telo e o~isteno, i na izvesen na~in (so dejstvoto na pla-
menot na ~istotata koj{to vo niv go presekol plamenot
na strastite) stanalo neraspadlivo. Mislam duri deka i
toa {to go jadat go jadat bez kakva i da e naslada. Za{to,
kako {to podzemnata voda go napojuva korenot na bilkata
taka i nebesniot ogan ja hrani du{ata na ovie sveti lu|e.
So zgolemuvaweto na stravot Bo`ji vo ~ovekot se
276
javuva i qubovta. Vrvot na ~istotata e osnoven uslov na zna-
eweto za Boga. Samiot Bog na tainstven na~in go vovedu-
va vo Svoite vistini onoj koj{to svoite ~uvstva sovr{e-
no gi soedinil so Nego. Bidej}i, dodeka ne dojde do soedinu-
vawe na site na{i ~uvstva so Boga, te{ko moè da se zboru-
va za Nego. Soedinuvaj}i se so ~ovekot Edinosu{noto Slo-
vo ja vosovr{uva ~istotata, umrtvuvaj}i ja smrtta so svoe-
to doa|awe. A koga smrtta }e bide umrtvena, u~enikot na
vistinskata teologija biva prosvetlen od Boga. Zborot Go-
spodov, zborot koj doa|a od Gospoda, ~istiot zbor Negov,
prebiva vavek. Koj ne Go poznal Boga, govori za Nego vo
pretpostavki. îstotata pak, svojot u~enik go pravi teo-
log, koj{to so samiot sebesi gi objavuva dogmite na Pre-
sveta Troica.
Koj Go qubi Gospoda najprvo svojot brat go voz-
qubil. Koj go qubi bli`niot, nikoga{ ne podnesuva lu|e
{to se zanimavaat so ozboruvawe. I pove}e, bega od niv
kako od ogan. Koj veli deka Go qubi Gospoda, a na bratot
svoj se luti, li~i na ~ovek {to sonuva deka tr~a.
Mo}ta na qubovta e vo nade`ta. So nade` o~eku-
vame nagrada za qubovta. Nade`ta e zbogatuvawe so ne-
vidlivo bogatstvo; nade`ta e sigurna riznica pred rizni-
cata. Taa e odmor od makite, taa e porta na qubovta, taa go
ubiva o~ajanieto, taa e slika na idnite dobra. Nedostato-
kot od nade` pretstavuva is~eznuvawe na qubovta. So nea
se povrzani na{ite maki, vrz nea se gradat na{ite pod-
vizi, nejze milosta Bo`ja ja opkruùva. Monahot {to e
ispolnet so nea, ja upotrebuva kako no` so koj{to go koli
uninieto. Nade`ta e ro`ba na iskustvoto na darovite Go-
spodovi. Za{to, koj ne gi po~usvtvuval Bo`jite darovi, ne
moè a da ne se somneva. Nade`ta go pobeduva gnevot: taa
ne posramuva (Rim. 5, 5). A gnevniot ~ovek e nepristoen.
Qubovta e daritel na proro{tva. Qubovta e izvor
na ~uda. Qubovta e bezdna na prosvetluvawe. Qubovta e
277
izvor na blagodaten ogan: kolku pove}e plamti tolku po-
ve}e ja raspaluva èdta na èdniot. Qubovta e ìvot na
angelite. Qubovta e ve~no napreduvawe.
Objavi ni, o najubava dobrodetel, kade gi pasi{ ov-
cite svoi, kade pladnuva{ (Pesna 1, 6)! Osvetli n#, napoj
n#, vodi n#, rakovodi n#, za{to ete, sakame da gi dostigne-
me visinite tvoi. Mi ja rani du{ata, pa sega ne moàm po-
ve}e da ja izdràm silinata na tvoeto plamtewe. Od kade
da ja zapo~nam pesnata vo tvoja ~est? Ti vladee{ so sila-
ta morska, morskite branovi vo burata Ti gi skrotu-
va{ i umrtvuva{. Ti kako ranet vojnik ja soboruva{ na
zemja gordata pomisla. So mi{kata na silata svoja si gi
razbila neprijatelite tvoi i qubitelite tvoi gi pra-
vi{ nepobedlivi (Ps. 88, 10 - 11).
Goram od èlba da doznaam kako te videl Jakov
utvrdena na vrvot od lestvicata (1 Moj. 28, 12)! Kako, zna~i,
izgledal toj pat na visinata, kaì mi, te molam? Kakvi se
na~inot i smislata na redeweto na skalite, na onie stol-
bovi {to si gi postavi vo srceto svoe qubitelot tvoj
(Pesna 83, 6)? Kolku se sakam da znam! I kolku vreme e po-
trebno za site da se pominat? Onoj {to te videl i se bo-
rel so tebe n# izvesti samo za angelite {to vodat po les-
tvicata. Ni{to drugo ne saka{e ili poto~no ne moè{e
da otkrie, ako treba s# da kaàm sosema to~no.
A qubovta, taa carica, mi se javi kako od neboto i
mi re~e kako da zboruva tivko na uvoto na mojata du{a:
„Dodeka, qubitelu moj, ne se oslobodi{ od debe-
linata na tvoeto telo, nema da bide{ vo sostojba da ja vi-
di{ mojata ubavina onakva kakva {to e. A lestvicata Ja-
kovova neka te nau~i da ja sostavuva{ duhovnata lestvica
na dobrodetelite na ~ij{to vrv sum jas utvrdena, kako
{to re~e i golemiot posvetenik na mojata tajna: Sega os-
tanuvaat ovie tri: Verata, nade`ta, qubovta... No od
niv najgolema e qubovta (1 Kor. 13, 13).”
278
Kratka pouka
koja{to vo sebe sodrì
s# {to vo ovaa kniga e op{irno kaàno
Ka~uvajte se, ka~uvajte se, bra}a! Hrabro po-

stavuvajte ja lestvicata vo svoeto srce, slu{aj}i
go onoj {to govorel: Dojdete da se iska~ime na go-
rata Gospodova i vo domot na na{iot Bog (Is. 2,
3), Koj gi vosovr{uva nozete na{i da bidat kako
noze na elen i Koj stoi na viso~inite (Ps. 17, 34), za
da staneme pobednici na patekata Negova! Tr~aj-
te, ve molam so onoj {to velel: Da se potrudime
dodeka site ne dostigneme edinstvo na verata i
poznanieto na Sinot Bo`ji, vo ~ovek sovr{en, vo
merata na rastot na polnotata Hristova (Efes.
4, 13), koj{to otkako se krsti vo triesettata godi-
na na vidlivata vozrast, go dostigna triesettoto
skalilo na duhovnata lestvica. Za{to Bog e qubov.
Nemu Mu prilega peewe, Nemu vlasta,

Nemu silata, bidej}i e i be{e i }e bide
pri~ina na sekoe dobro vo site vekovi. Amin.
279
280
POUKA ZA PASTIROT
Vo ovaa ovozemna kniga jas tebe, vozvi{en otec, ti da-

dov posledno mesto. No uveren sum deka vo Boèstvenata
kniga ti si zapi{an pred site nas. Vistinit e Onoj Koj re-
~e: Taka posledniot od smirenie, }e bide prv po dostoin-
stvo (Mat. 20, 16).
GLAVA I
Vistinski pastir e onoj koj{to izgubenite duhov-

ni ovci moè da gi pronajde i popravi so pomo{ na nezlo-
blivosta, sopstvenata grià i molitvata. Vistinski kormi-
lar e onoj koj{to od Boga i preku sopstvenite podvizi pri-
mil duhovna mo} so koja e vo sostojba da go izvle~e brodot
ne samo od morskata bura tuku i od samoto dno na okeanot.
Vistinski lekar e onoj koj{to ima telo i du{a bez bo-
lesti i komu nikakov lek od drugi lu|e voop{to ne mu e
potreben. Vistinski u~itel e onoj koj{to neposredno od
Samiot Bog ja primil duhovnata kniga na znaeweto, napi-
{ana so Negovata raka, t.e. so dejstvo na prosvetluvawe, i
na kogo drugi knigi ne mu se potrebni.
Na u~itelite ne im prilega da predavaat spored
tu|i spisi, kako {to ni na slikarite ne im prilega da
preslikuvaat tu|i sliki.
U~ej}i gi onie {to se dolu, u~i gi na mudrost odo-
zgora. U~i gi od setilnoto na duhovnoto. Ne zaboravaj {to
rekol onoj koj veli deka na naukata evangelska ne se na-
u~il ni od lu|e ni preku lu|e. Zemnoto ne moè da gi iz-
le~i zemnite.
281
Dobriot kormilar }e go spasi brodot, a dobriot
pastir }e gi vrati vo ìvot i }e gi izle~i slovesnite ov-
ci. Kolku pove}e ovcite odat po svojot pastir, napredu-
vaj}i bez zapirawe, tolku pove}e i pastirot }e Mu odgo-
vara za niv na Doma}inot. So svojot zbor kako so kamen
neka gi mava pastirot ovcite koi{to od mrzlivost ili od
slastoqubie zaostanale zad stadoto. Bidej}i i toa e obe-
le`je na dobriot pastir: koga ovcite }e po~nat da dremat
od golemata umornina, vsu{nost od plamenot na telesna-
ta strast, toj najmnogu treba da vnimava na niv, gledaj}i
na neboto. Bidej}i vo ~asovite na takvata èga tie najle-
sno stanuvaat plen na volcite.
Vpro~em, ako i ovie ovci, po primerot na vistin-
skite, za vreme na ègata ja vednat glavata na svojata du{a
kon zemjata - da gi imame na um zborovite: Srce skru{eno
i smireno Bog nema da prezre (Ps. 50, 19).
Koga stadoto }e go obzemat temninata i no}ta na
strasta, postavi go svojot pes na nepodvi`na straà vo
Boga. Ne e ni malku neumesno svojot um da go zamisluva{
kako progonitel na yverovi.
GLAVA II
Prirodna rabota e bolniot da se raduva koga }e go

vidi lekarot, iako moèbi nikakva polza od nego nema da
ima. I ti, o prekrasen otec, nabavi si flaster, pra{oci,
mast za o~i, napitoci, sun|eri, lekovi protiv povra}awe,
instrumenti za pu{tawe krv, kauteri, lekoviti masti,
sredstva za spiewe, no`, zavoi. Ako site ovie sredstva ni
nedostasuvaat, kako }e ja pokaème svojata lekarska ve-
{tina? Toa bi bilo nevozmo`no. A nagrada ne se dava za
zborovi, tuku za dela.
Flaster e lekot za vidlivite strasti, t.e. za stra-
stite na teloto. Davawe lek e le~eweto na vnatre{nite
282
strasti i o~istuvaweto od nevidlivite ne~istotii. Pra-
{ok e poniùvaweto {to go pogoduva ~ovekot i go le~i od
gnile`nata gordost. Mast za o~i e o~istuvaweto na du{e-
vnoto oko na umot, naraseno od vozbudata na gnevot. Napi-
tok e karaweto {to predizvikuva ogor~uvawe, no nabrzo
potoa doveduva do iscelenie. Pu{tawe krv e brzoto ~is-
tewe na nevidliviot gnoj, t.e. edna itna i odlu~na opera-
cija za spasenie na bolniot. Sun|er e negata i osveùva-
weto na bolniot od strana na lekarot so qubezni, krotki
i ne`ni zborovi, posle pu{taweto krv i operacijata. Ka-
uter e kaznata i epitimijata koi{to za izvesno vreme ~o-
vekoqubivo se odreduvaat zaradi pokajanie. Lekovita mast
e utehata koja{to posle paleweto so kauter mu se ukaùva
na bolniot so zborovi ili so mal odmor na teloto. Sreds-
tvoto za spiewe ozna~uva da go zeme{ na sebe bremeto na
poslu{nikot i po pat na pokornost da mu pruì{ odmor,
i son besson, i svetlo slepilo za da ne gi gleda sopstve-
nite dobra. Zavoite ozna~uvaat trpewe do smrt, so koe se
zacvrstuvaat i vrzuvaat onie {to iznemo{tile i koi{to
se raslabeni od suetata. Najposle, noòt e nalog i odluka
da se otse~e du{evno umrtveniot i izgnien ~len, za svoja-
ta zaraza da ne im ja prenese na drugite.
Ona {to za lekarite e blagotvoren lek protiv po-
vra}awe, za nastojatelite e bestrastieto. Kako {to leka-
rite bez kakva i da e odvratnost smelo se prifa}aat da ja
le~at sekoja gnojna rana taka i nastojatelite moàt da ja
voskresnat sekoja umrena du{a. Nastojatelot treba da se
moli pokraj ostanatoto i za toa da so~uvstvuva so se~ija
bolka i da vleze vo se~ie raspoloènie spored toa koj
kako zasluùva, za i toj, kako Jakov, da ne im nanese {teta
i na svojot qubimec i na negovite sobra}a. Pretstojate-
lite toa go pravat obi~no zatoa {to s# u{te ne steknale
du{evni setila sovr{eno izve`bani za razlikuvawe na
dobroto, na zloto i na ona {to ne e ni dobro ni zlo.
283
GLAVA III
Golema sramota e koga nastojatelot se moli na po-

slu{nikot da mu bide daruvano ona {to samiot prethod-
no ne go steknal. Kako {to lu|eto {to mu se pretstaveni
na carot i na koi{to carot im stanal prijatel moàt ne
samo site negovi sosluìteli tuku i nepoznati lu|e, pa
duri i od negovite neprijateli, ako sakaat, da mu gi prib-
liàt na svojot gospodar i da gi napravat sou~esnici vo
negovata slava taka misli i vo vrska so svetiite: prija-
telite se sramat da gi odbijat svoite najdobri prijateli
za {to i da e i }e napravat spored nivnata volja moèbi i
prinudeni od niv. Dobro e da se steknat prijateli, duhov-
ni prijateli; ni{to ne moè tolku da ni pomogne vo os-
tvaruvaweto na dobrodetelta kako toa. Eden bogoqubec
mi raskaùva{e deka Bog sekoga{ gi nagraduva Svoite ugod-
nici so darovi, no osobeno vo vrska so godi{nite i Gospo-
dovite praznici.
GLAVA IV
Lekarot e dolèn napolno da gi sle~e od sebe stra-

stite, za vo soodveten moment da moè da odglumi nekoja
od niv, osobeno gnev. Ako toj ne gi otfrlil potpolno od
sebe svoite strasti, nema da mu bide vozmo`no bestrasno
da gi glumi.
Vidov eden kow, koj{to inaku ne be{e sosema dre-
siran, kako voden so uzdata mirno odi. No {tom gospo-
darot malku gi popu{ti dizginite, vedna{ nenadejno go
otfrli od sebe. Ovaa prikazna se odnesuva najmnogu na dva
demoni. Onie {to sakaat da $ ja pronajdat smislata, neka
se poma~at i neka ja najdat.
284
GLAVA V
Lekarot }e prepoznae vo sebe bogodaruvana mudrost

koga }e moè da gi izle~i i onie strasti koi{to mnogu-
mina ne moèle da gi izle~at. Ne e dostoen za voshit onoj
u~itel koj{to bistrite u~enici gi pravi u~eni, tuku onoj
koj{to }e gi osposobi i }e gi vmudri tapite i glupavite.
Ve{tinata na vozarite se pokaùva i fali toga{ koga }e
odnesat pobeda so lo{i kowi, osobeno ako pritoa u{te gi
so~uvale i kowite.
Ako od Boga ima{ o~i da ja predvidi{ burata, opo-
meni gi odnapred i jasno onie {to se nao|aat vo korabot,
inaku ti }e bide{ vinoven za brodolomot, za{to site te-
be ti ja podarile doverbata bezbedno da upravuva{ so kor-
miloto. Poznavav lekari koi{to na svojot bolen ne mu
obrnaa vnimanie na pri~inite za bolesta, ta so toa pred-
izvikaa i za bolnite i za sebe golem trud i stradawe.
Kolku pove}e nastojatelot gleda deka poslu{ni-
cite i posetitelite mu ukaùvaat polna doverba, tolku
pove}e treba budno da vnimava na sebe vo s# {to pravi ili
zboruva, znaej}i deka site gledaat na nego kako na glaven
obrazec i s# {to doa|a od nego go smetaat za pravilo i za-
kon. Vistinskiot pastir }e pokaè qubov: od qubov se
raspna Pastirot, Hristos.
GLAVA VI
Koga zboruva{ so bra}ata, usvojuvaj go ona {to go

gleda{ kaj drugite. Taka }e ja odbegne{ izli{nata sra-
me`livost.
Nanesi mu na bolniot i bolka ponekoga{, za nego-
vata bolest da ne stane hroni~na i da ne zavr{i lo{o bla-
285
godarenie na kobnoto mol~ewe. Mnogumina mol~eweto na
kormilarot go imaat sfateno kako znak za dobra plovid-
ba s# dodeka ne se nasukale na karpi. Da slu{neme {to mu
pi{uva velikiot Pavle na Timotej: Nastojuvaj, veli, vo
vreme i vo nevreme (2 Tim. 4, 2). Vo vreme po moe mislewe
zna~i koga ukorenite volno go podnesuvaat ukorot; vo ne-
vreme, koga ukorot gi navreduva. Vodata ne prestanuva da
te~e od izvorot i koga nema nieden èden.
Nekoi nastojateli taka da se re~e se po priroda
srame`livi, pa ~esto mol~at i toga{ koga ne bi smeele da
mol~at. Vo toj slu~aj takvite nastojateli neka ne se stes-
nuvaat pismeno da gi izloàt potrebnite upatstva, kako
{to pravat u~itelite so u~enicite.
Da go slu{neme Boèstveniot glas koj{to za ne-
koi veli: Iskorni ja! Zo{to da $ pre~i na zemjata (Luka
13, 7)? Isfrlete go lo{iot pome|u sebe (1 Kor. 5, 13). Ne
moli se za ovoj narod (Erem. 7, 16). I za Saul, sli~no (1 Car.
16, 1). Potrebno e najposle pastirot seto toa da go znae: nad
kogo, kako i koga da primenuva takvi merki. Za{to nikoj
i ni{to ne e povistinito od Boga. Ako nekoj ne se zasra-
muva ni koga go kori{ nasamo, na toj i javniot ukor, sto-
ren vo prisustvo na mnogumina }e mu bide samo povod za
u{te pogolema besramnost, vo koja{to volno }e go prezre
svoeto spasenie.
GLAVA VII
I ovde go zabeleùvam ona {to sum go videl kaj mno-

gumina pametni bolni: znaej}i ja svojata pla{livost i
slabost gi molea lekarite da gi vrzat duri i koga samite
lekari nemaa namera da go storat toa, za nasilno spored
nivnata èlba da gi le~at. Za{to duhot im be{e bodar za-
radi nade`ta vo idninata, a teloto slabo od zastarenite
286
lo{i naviki (Mat. 26, 41). Gledaj}i go toa, gi molev leka-
rite da gi poslu{aat.
Duhovniot patevoditel ne e dolèn sekomu {to }e
dojde vo manastir da mu kaùva deka patot e tesen i str-
men (Mat. 7, 14) nitu pak sekomu - deka jaremot e blag i bre-
meto lesno (Mat. 11, 29). Podobro e sekogo da go nabquduva
posebno i za sekogo da go izbere soodvetniot lek. Na onie
{to se optovareni so te{ki grevovi i zaradi toa skloni
kon o~ajanie, im odgovara eden lek. Na onie pak, {to se
skloni na gordoumie i voobrazenost, pove}e im odgovara
drug lek.
Izvesni lu|e, so namera da trgnat na dale~en pat,
gi zapra{aa onie {to znaat i od niv slu{naa deka patot e
sosema bezbeden. [tom go slu{naa toa, lesno i voshiteni
se odlu~ija da trgnat, pa koga izminaa polovina pat, nekoi
pretrpea nesre}a, a drugi se vratija, za{to se pokaàa ne-
podgotveni za tegobite {to gi o~ekuvaa na patot. Na-
sproti toa, mislam deka nikakvi stra{ni zborovi ne mo-
àt da predizvikaat strav tamu kade {to Boèstvenata
qubov se dokosnala do srceto. I kade se javuva stravot od
pekolot, tamu se pretrpuva sekoja maka. Kade se zabele-
ùva nade` na Carstvoto Nebesno tamu e i prezirot kon
s# zemno.
Dobriot vojskovodec treba jasno da ja znae polo`-
bata i mestoto na sekoj od pot~inetite. Za{to moèbi
ima takvi {to se borat vo grupa, nekoi se borat zaedno so
vojskovoda~ot pred ostanatite borci, a nekoi izdvoeno,
sami, koi{to treba da bidat odredeni za borba vo bezmol-
vie. Ne moè kormilarot sam, bez sorabotka na morna-
rite, da go spasi brodot. Ni lekarot ne moè da go izle~i
bolniot ako prethodno samiot bolen ne mu se obrati so
polna doverba, pokaùvaj}i mu gi ranite i molej}i go za
lek. Onie {to se sramele svoite rani da mu gi pokaàt na
lekarot, gi dovele tie rani do gniewe, a mnogumina ~e-
stopati i umirale.
287
GLAVA VIII
Dodeka ovcite pasat, pastirot ne treba da presta-

ne da ja upotrebuva svirkata na poukite, osobeno {tom }e
trgnat na spiewe. Volkot od ni{to tolku ne se pla{i kol-
ku od ekot na pastirskiot kaval.
Pastirot ne treba sekoga{ nerazumno da se smiru-
va pred pot~inetiot nitu sekoga{ nerazumno da se pre-
voznesuva. Vo dvata slu~ai treba da se ugleda na Pavle (2
Kor. 10, 10; 12, 10). Gospod ~esto im gi zatvara o~ite na pot-
~inetite za da ne gi vidat manite na nastojatelot. A koga
samiot nastojatel }e po~ne da im gi otkriva svoite mani,
ra|a vo niv nedoverba. Poznavav nastojatel koj{to vo naj-
dlaboko smirenie se sovetuva{e so decata za izvesni ra-
boti. Poznavav i eden drug nastojatel, koj{to vo svojata
voobrazenost sekoga{ saka{e da ja pokaè svojata pamet,
obra}aj}i se kon niv so potsmev.
Sum videl, iako retko, kako vo izvesni okolnosti
strasnicite upravuvaat so bestrasnite i malku po malku,
zasramuvani od svoite pot~ineti, se osloboduvaa i od sop-
stvenite strasti. Mislam deka toa nim im e vsu{nost na-
grada za spasenieto na pot~inetite. I taka upravuvaweto
vo strasna sostojba im posluùva kako osnova za bestra-
stie.
GLAVA IX
Treba da vnimavame da ne go izgubime sred more

ona {to sme go steknale vo pristani{teto. Toa }e go raz-
berat onie {to se otisnuvaat vo vrevata na svetot iako
u{te ne se izve`bani. Navistina golema rabota e hrabro
i juna~ki da se podnesuva ègata, skrbta i ti{inata na ti-
huvaweto, i da ne se bara ohrabruvawe i uteha nadvor od
288
svojata kelija - kako {to pravat malodu{nite mornari
koi vo migovi na nepodnosliva è{tina skokaat vo voda-
ta. Nesporedlivo poglema rabota e ~ovek da ne se pla{i
od vrevata, tuku sred toj xagor da ostane vo srceto neus-
tra{liv i nepodvièn, prebivaj}i odnadvor so lu|eto, a
odnatre so Boga.
GLAVA X
Poredokot na zemnite ne{ta, o ~udesen otecu, ne-

ka ti posluì kako primer za nas. Nekoj na ovoj na{ na-
vistina straoten sud dojde kako osudenik; nekoj pak, bidej-
}i nevin, ita na dejstvitelnost i slu`ba na Boga. Doa|a-
weto na ednite e napolno razli~no od ona na drugite, pa
bara i posebni pravila: vinovnikot treba, pred s#, da bi-
de pra{an (se razbira, nasamo), koi grevovi gi storil,
to~no spored vidovite na grevovite. Toa treba da se na-
pravi od dve pri~ini: prvo, za postojano pottiknuvan od
ovaa ispoved da ostane skromen vo zborovite; i vtoro, za
da se se}ava so kakvi rani sme go primile, ta toa da go po-
buduva na qubov kon nas. Ni toa ne treba da go zaboravi{,
~esen otec (kako {to ne ti e nepoznato, ~uvaj Boè!), deka
Bog gi zema vo obyir mestata, napredokot i navikite na
pokajanite prestapnici. Vo seto toa ima mnogu nesli~-
nosti i razliki. êstopati onoj koj e ponemo}en se poka-
ùva kako posmiren po srce, pa i duhovnite sudii se dol-
`ni takviot polesno da go kaznuvaat. Vo sprotiven slu~aj,
jasno e {to treba da se pravi.
GLAVA XI
Ne e zgodno lav da gi ~uva ovcite nitu e bezbedno

onoj koj{to s# u{te e rob na strastite da upravuva so stra-
289
snite. Uàsna gletka e lisica me|u piliwa. A nema ni{to
postra{no od gnevliv pastir; lisicata gi tamani pili-
wata, a ovoj vnesuva nemir me|u razumnite du{i i gi upro-
pastuva.
Vnimavaj da ne bide{ strog islednik na sitnici,
inaku ne si Bo`ji podraàtel.
Imaj Go i ti samiot od svoja strana Boga za upravi-
tel i voda~ na sekoe tvoe vnatre{no i nadvore{no dejs-
tvuvawe, kako nekoj odli~en kormilar. I so Boga otseku-
vaj}i ja sopstvenata volja, }e stane{ i ti kako nekoj bez-
umnik kogo{to Samiot Bog so Svoite znaci go vodi. Ti,
kako i sekoj pastir, treba da ispita{ ne vr{i li milosta
Bo`ja takvi ~uda preku nas ne zaradi na{ata ~istota, tu-
ku zaradi verata na onie {to doa|aat. Bidej}i i mnogumi-
na strasnici na toj na~in po~naa da vr{at ~uda. No, veli
Spasitelot, mnogumina }e Mi re~at, vo onoj den: ‘Gospo-
di, Gospodi, ne vo Tvoe ime li prorokuvavme?’ itn. (Mat. 7,
22), zna~i ni ova {to go rekovme ne e neverojatno.
Koj navistina na{ol milost pred Boga toj moè
nezabele`livo da im ~ini dobra i na nama~enite, imaj}i
od toa dve najgolemi polzi: sebesi se {titi od slavata,
kako od ‘r|a, a pomiluvanite gi u~i da Mu bidat blagodar-
ni samo na Boga.
GLAVA XII
Na onie koi so mlade{ko odu{evuvawe tr~aat na

patekata na duhovniot podvig im predlagaat posilna i po-
dobra hrana. Na onie {to zaostanuvaat po duhovnata mud-
rost ili po svojot ìvot podaj im mleko, kako na deca. Se-
koja hrana vo svoe vreme. êstopati edna ista hrana edni
lu|e gi pravi usrdni, a drugi bezvolni. Pri seeweto na du-
hovnoto seme treba da se vnimava na vremeto i na liceto,
na koli~estvoto i kvalitetot.
290
Izvesni lu|e, ne pridavaj}i $ nikakvo zna~ewe na
odgovornosta na nastojatelstvoto, se prifatija nerazum-
no da bidat pastiri na du{i ~ove~ki; iako porano imaa
golemo bogatstvo, si zaminaa od ovoj svet so prazni race,
zatoa {to nerazumno im go razdadoa toa bogatstvo na drugi.
Kako {to ima vistinski i zakonski deca, pa deca
od vtor brak, potoa najden~iwa i najposle deca rodeni od
bludnica, taka se poznati i mnogu vidovi na duhovno usvo-
juvawe koi{to im odgovaraat na tie vidovi deca. Postoi
vistinsko duhovno usvojuvawe, predavawe na du{ata za du-
{ata na bli`niot vo s#. Postoi i takvo duhovno usvoju-
vawe koga pastirot gi prezema na sebe dotoga{nite gre-
vovi na usvoenikot i ni{to pove}e, ili samo onie grevovi
koi{to }e se napravat vo me|uvreme i samo tolku. Nekoi
pak, so ogled na nedostatokot na duhovna sila i na otsus-
tvoto na bestrastie, go primaat na sebe samo tovarot na
sopstvenite naredbi. Pa i vo samoto sovr{eno duhovno
usvojuvawe na{ata odgovornost e srazmerna na otsekuva-
weto na sopstvenata volja {to go vr{i usvojuvaniot.
Vistinskiot sin se prepoznava vo otsustvo na tat-
koto.
Nastojatelot treba da gi pronajde i voo~i onie
{to mu se protivat i {to mu odgovaraat vo prisustvo na
drugi, ta pred izvesni golemi podvi`nici da gi kazni so
te{ki epitimii, za so toa da gi zapla{i i drugite, makar
tie epitimii i te{ko da gi pogodat. Pova`no e toa {to
mnogumina }e bidat nau~eni na pamet od toa {to na eden
}e mu bide povredena suetata.
Ima lu|e koi{to pottiknati od duhovna qubov gi
zemaat na sebe bremiwata na drugite i nad svojata mo},
se}avaj}i se na Onoj Koj re~e: Od ovaa qubov nikoj nema
pogolema itn. (Jovan 15, 13). A ima i drugi lu|e, koi{to od
Boga moèbi i dobile sposobnost da primat na sebe tu|o
breme, no te{ko se odlu~uvaat da go prezemat tovarot na
291
spasenieto na bli`niot. Ovie jas mnogu gi àlam, kako
lu|e koi{to ne steknale qubov, a za prvite najdov na edno
mesto: Onoj {to go odvojuva dragocenoto od lo{oto }e
bide kako usta Moja (Erem. 15, 19). I: Kako {to si posta-
pil taka neka ti bide!
Te molam, imaj go vo vid i toa deka grevot na nas-
tojatelot vo mislite ~esto e pogolem od onoj koj{to po-
slu{nikot bi go storil na delo: gre{kata na vojnikot e
polesna od zlonamerata na vojskovoda~ot.
Pou~uvaj gi u~enicite telesnite i bludnite gre-
vovi da ne gi ispovedaat spored izgledot. A na site osta-
nati pregre{enija treba da se se}avame spored izgledot,
no}e i dewe.
Ve`baj gi da bidat bez kakvi i da e zadni misli po-
me|u sebe, a mo{ne pretpazlivi sprema demonite. Od tebe
ne smee da bide sokrieno kakva cel imaat tvoite ovci vo
svoite me|usebni odnosi. Bidej}i nevidlivite volci nas-
tojuvaat so pomo{ na mrzlivite da gi rasipat revnosnite.
Ne dvoumi se da bara{ i da se moli{ i za sosema nebre`-
nite, ne za toa da bidat pomiluvani (toa e nevozmo`no ako
tie i samite ne rabotat na toa), tuku za toa Gospod da gi
pottikne na revnost.
Slabite vo verata ne treba da jadat zaedno so ere-
tici, kako {to propi{uvaat i kanonite (Rim. 14, 1). A sil-
nite vo verata, ako se zamoleni od nevernicite i sakaat
da odat kaj niv, neka odat, no vo vistinskoto vreme.
Tamu kade {to e vo pra{awe slavata Bo`ja ne iz-
vinuvaj go neznaeweto. Bidej}i koj vo neznaewe }e napra-
vi ne{to {to zasluùva biewe, }e bide bien zatoa {to ne
nau~il (Luka 12, 48).
292
GLAVA XIII
Sramota e pastirot da se pla{i od smrtta, bidej}i

i samoto poslu{anie se definira kako neznaewe za strav
od smrtta. Istraùvaj, blaèn, koja dobrodetel e taa bez
koja{to nikoj nema da Go vidi Gospoda, pa taa dobrodetel
pred site ostanati pridobij ja za tvoite deca, ~uvaj}i gi
na sekoj na~in od ubavi i ènski lica. Site koi{to ì-
veat pod na{e rakovodstvo vo Gospoda treba da imaat so-
odvetno zanimawe i prebivali{te, spored svoite godini.
Nieden ~ovek koj{to bi sakal da se smiri vo ova prista-
ni{te ne bi trebalo da e odbien pred dobro da bide ispi-
tan, za{to taka se pravi i vo svetot.
Race brzo ne polagaj na nikogo (1 Tim. 5, 22), za nekoi
ovci koi{to vo neznaewe dojdoa kaj nas, koga }e dojdat do
zrelosta ako ne ja podnesat teìnata i ègata na manas-
tirskite podvizi da ne prebegaat vo svetot, za {to pred
Boga }e odgovaraat onie {to gi zamona{ile predvreme.
Postoi li takov domoupravitel Bo`ji na kogo{to
solzi i trud pove}e ne bi mu trebale za sebe, no koj{to ne-
po{tedno bi gi upotrebuval pred Boga za o~istuvawe na
drugite? Osobeno nemoj da prestane{ gi ~isti{ izvalka-
nite du{i i tela za smelo da moè{ od dobriot Sudija da
pobara{ pobedonosni venci ne samo za svojata du{a tuku
i za du{ite na drugite.
Sum videl bolen koj{to so vera ja izle~i bolesta
na drug bolen, pomoluvaj}i se za nego na Boga so pofalna
besramnost i polagaj}i du{a za du{a, se razbira vo smire-
nie. Taka so isceluvaweto na bli`niot se izle~i i sa-
miot sebesi. A sum videl i ~ovek koj{to od gordost napra-
vi ne{to sli~no i slu{na zborovi na prekor: Lekaru, iz-
le~i se prvo sebesi (Luka 4, 230)!
Moè da se ostavi edno dobro zaradi pogolemo do-
293
bro, kako {to prave{e onoj koj go odbegnuva{e ma~eni{-
tvoto ne od strav tuku zaradi polzata na onie1 {to se spa-
suvaa i prosvetluvaa pod negovo rakovodstvo . Drug ~ovek
pak, samiot se izloùva na sram za da ja spasi ~esta na
drugi lu|e; i koga mnogumina go smetaat za sladostrasnik
toj sepak postapuva kako izmamnik i vistinit (2 Kor. 6, 8).
Ako onoj koj moè da kaè ne{to korisno pa ne go
kaùva toa vo dovolna mera nema da ostane nekaznet, kol-
ku pak, drag prijatelu, }e bidat odgovorni onie {to mo-
àt so svoite dela da im pomognat na zlostradalnite, pa
ne go pravat toa? Izbavuvaj gi bra}ata, ti koj si od Boga
izbaven! Spasuvaj gi, spasen, onie {to gi vodat vo smrt, i
ne bidi skràv koga treba da se iskupat du{ite {to gi ubi-
va demonot. Bidej}i golema e nagradata Bo`ja za sekoe ì-
vo sozdanie, za sekoja dejstvitelnost i sozercanie na smrt-
nicite i besmrtnicite. Onoj koj{to so ~istotata {to mu
e dadena od Boga ja bri{e ne~istotijata i kaj drugite lu|e
i od poro~nite mu prinesuva na Boga neporo~ni darovi, se
pokaùva kako sorabotnik na bestelesnite i duhovni si-
li. Za{to toa e, samo toa e ve~niot podvig na slugite Bo`-
ji: site {to Go opkruùvaat }e Mu prinesat na dar du{i
(Ps. 75, 12).
Vo ni{to drugo ne se izrazuva ~ovekoqubieto i
dobrinata na na{iot Sozdatel kon nas kako vo toa {to
On ostava devedeset i devet ovci, samo za da ja najde izgu-
benata (Mat. 18, 12; Luka 15, 4). Zatoa vnimavaj, mil moj, i seta
svoja grià i qubov, i toplina, stoewe i molewe pred
Boga pokaì gi kon onie koi{to daleku zaskitale i koi-
{to pritoa nastradale. Za{to, kade ima golemi bolesti i
povredi tamu lekarot bez somnenie dobiva golema nagra-
da. Da razmislime, da vnimavame i da rabotime!...
Nastojatelot ne e sekoga{ dolèn strogo da se
pridrùva kon pravilata, za{to mora da vodi smetka i za
~ove~kata slabost. Vidov kako eden semudar sudija ras-
294
prava spor me|u dvajca bra}a: onoj {to ne be{e vo pravo
go opravda, za{to toj be{e so poslab duh, a onoj praviot go
osudi, za{to be{e so posilen duh i pohrabar. Go stori toa
za so izrekuvaweto na pravdata nivniot sudir da ne stane
podlabok. Vpro~em, sekomu od niv go kaà ona {to treba-
{e da mu go kaè, osobeno na onoj ~ija{to du{a be{e bol-
na.
Pole bogato so treva im koristi na site ovci. A
u~eweto za smrtta i se}avaweto na smrtta u{te pove}e im
odgovara na site duhovni ovci i moè da izle~i sekakva
bolest. Obrni vnimanie na hrabrite i poniùvaj gi bez
pri~ina vo prisustvo na slabite, za so lekot na ednite da
ja izle~i{ bolesta na drugite i natovarenite i iznemo{-
tenite da gi nau~i{ kako se trpi.
Nikoga{ ne se ~ulo Bog da go otkrie ona {to ~o-
vekot Mu go ispovedal, za{to On na toj na~in bi go od-
vratil ~ovekot od ispovedta i negovata bolest bi ja na-
pravil neizle~liva. Zatoa, makar i da imame i dar na
predznaewe, nikoga{ ne treba da gi pretekneme gre{ni-
cite otkrivaj}i im gi grevovite, tuku naprotiv, treba so
izvesni zagado~ni izrazi da gi pottikneme na samostojno
ispovedawe. Bidej}i i za samoto ispovedawe zasluùvaat
ne mala pro{ka. A posle ispovedta treba da gi udostoime
so pogolema grià i so poglema sloboda kon nas od pret-
hodnata, za{to blagodarenie na toa nivnata doverba i qu-
bov kon nas mo{ne brzo rastat. I dol`ni sme so samite
sebesi da im pokaème primer na krajno smirenie i da gi
vospitame da imaat stravopo~it kon nas. Gledaj samo so
svoeto preterano smirenie da ne navle~e{ na glavata na
svoite deca ìv àr (Rim. 12, 20).
Vo s# treba da bide{ trpeliv, osven koga se raboti
za neposlu{anie. Obrni vnimanie da ne ima vo tvojot ovo-
{tarnik i takvo drvo koe{to zaludno zafa}a mesto, dode-
ka na drugo mesto moèbi bi moèlo da donese plod. Ni-
295
kako nemoj da se stesnuva{ takvoto drvo, so pomo{ na qu-
bezno odvra}awe, so sovet da go presadi{. Ponekoga{ na-
stojatelot moè bez opasnosti da go rakovodi svoeto brat-
stvo kon dobrodetelta duri i na mesta koi{to ne se mnogu
prijatni, za{to se polni so povod za slastoqubie ili za-
toa {to se mnogu naseleni.
Spored toa, pastirot treba da bide pretpazliv pri
primaweto na duhovnite ovci, za{to Bog ne zabranuva se-
kakvo odbivawe i odbegnuvawe priem. Ako lekarot ima
golem uspeh vo podvigot na tihuvawe na du{ata, ne mu e
mnogu potrebno da se griì za telesnoto tihuvawe na bol-
nite. A ako go nema prvoto, }e go upotrebi vtoroto. Ni-
eden na{ dar na Boga ne moè da mu bide tolku ugoden ka-
ko {to se toa slovesnite du{i {to Mu se prinesuvaat na
`rtva preku pokajanieto. Seta vselena ne vredi kolku ed-
na du{a: vselenata }e pomine, a du{ata e i ostanuva bes-
mrtna.
GLAVA XIV
Zatoa, blaèn, nemoj da gi slavi{ onie {to Mu go

`rtvuvaat na Hrista imotot, tuku onie {to Mu prinesu-
vaat duhovni ovci. Sepalenicata treba da ti bide bez ma-
na, inaku nema da ima{ nikakva polza.
Onaka kako {to treba da se razberat zborovite:
Sinot ôve~ki treba{e da bide predaden, no te{ko na
onoj ~ovek {to Go predava (Mat. 25, 24; Luka 22, 22) taka mi
izgleda deka treba da bide razbrano i sprotivnoto, deka
mnogumina {to go sakaat spasenieto treba da se spasat, no
nagrada }e im se dade na onie preku koi{to, posle Gospo-
da, se spasile.
Pred s#, ~esen otecu, potrebna ni e duhovna sila za
da moème da gi povedeme za raka kako deca i da gi oslo-
296
bodime od tolpata pomisli onie koi{to nastojuvame da gi
vovedeme vo Svetosta na svetite i na koi{to se obiduvame
da im Go pokaème Hrista kako sedi na nivnata tainstve-
na i skriena trpeza dodeka u{te se nao|aat vo predvorje-
to na vlezot i dodeka tolpata gi pritiska i davi so name-
ra na sekoj na~in da gi spre~i da vlezat. A ako nekoi pri-
toa se sosem nejaki ili slabi, treba da gi kreneme na svo-
ite ramena i da gi poneseme, s# dodeka ne preminat niz
vratata na ovoj navistina tesen vlez; ovde e obi~no najgo-
lema gu`va i turkawe, zaradi {to i re~e nekoj za ovaa vra-
ta: Ovie maki mi pretstojat dodeka ne vlezam vo sveti-
li{teto Bo`jo (Ps. 72, 16)!
Nie ve}e govorevme, otecu na otcite, kakov be{e
onoj otec nad otcite i u~itel nad u~itelite, siot oble~en
vo nebesna mudrost, nelicemeren, nadaren, vedar. I {to e
po~udesno od s#, monasite koi{to }e projavea mo{ne sil-
na èlba da se spasat, toj gi drè{e vo golema stegnatost.
A onie {to }e gi zabeleè{e deka postapuvaat spored
svojata volja, ili spored pristrasnosta, niv gi li{uva{e
od ona za {to }e zabeleè{e deka se najmnogu privrzani,
taka {to najposle site se ~uvaa da ja izrazat svojata volja
vo vrska so ona {to }e im se fate{e za oko. Slavniot otec
i ova ve~no go govore{e: podobro e nekogo i da go izbrka{
od manastirot odo{to da dozvoli{ poslu{nikot da pravi
{to }e posaka. Igumenot {to }e izbrka nekogo ~estopati
na toj na~in go pravi izbrkaniot posmiren i posposoben
da se odre~e od svojata volja. A igumenot koj{to misli
deka kon svoite u~enici treba da bide ~ovekoqubiv i snis-
hodliv, pravi tie vo ~asot na svojata smrt da go prokolnat
kako ~ovek koj{to vsu{nost gi izlaàl, a voop{to ne im
koristel.
Ima{e {to i da se vidi kaj Velikiot: po zavr{u-
vaweto na ve~ernite molitvi sednuva{e na svoeto stol~e
(naizgled pleteno od pra~ki, no odnatre spleteno od du-
297
hovni darovi) kako car na prestolot, opkruèn so pre-
krasnoto bratstvo kako so roj od mudri p~eli, koe{to ne-
govite zborovi gi slu{a kako zborovi Bo`ji i gi prima
zapovedite od nego. Na eden }e mu narede{e pred spiewe
da pro~ita napamet pedeset psalmi, na drug trieset, na tret
sto. Na nekogo }e mu narede{e da napravi isto tolku me-
tanii, a na drug da spie stoej}i. Na eden da ~ita nekoe vre-
me, a na drug - tolku i tolku da stoi na molitva. Pokraj toa
postavi i dvajca nadzornici nad bra}ata, koi{to dewe gi
nadyiraa i gi spre~uvaa sostanuvawata i mrzlivosta, no}e
pak gi nadziraa bdenijata i ona za {to ne e red ni da se
pi{uva.
Ne samo toa. Velikiot odreduva{e za sekogo po-
sebno pravilo vo pogled na ishranata: nemaa site ednakva,
ni sli~na hrana, tuku hranata se odreduva{e za sekogo spo-
red negovata duhovna sostojba: dobriot domoupravitel na
edni im odreduva{e suhojadenie, a na drugi povkusna hra-
na. I ~udno, tie naredbi bea primani bez mrmorewe, kako
od ustata Bo`ja. 1
Na slavniot igumen mu be{e pot~ineta i Lavrata ,
vo koja{to gi ispra}a{e na tihuvawe od manastirot onie
{to bea sposobni za toa.
Ne naviknuvaj gi, te molam, prostodu{nite monasi
da se bavat so zamrseni misli, tuku (ako e mo`no) podobro
pretvaraj gi i onie ~ij{to duhoven ìvot e posloèn vo
prostodu{ni, kolku i da ti izgleda toa ~udno.
Koj dostignal najvisok stepen na ~istota po pat na
krajno bestrastie, kako Boèstven sudija }e moè da pri-
menuva i ostri merki. Bidej}i nedostatokot na bestras-
tie ja grize sovesta na sudijata i ne mu dopu{ta da go kaz-
nuva i ~isti zloto onaka kako {to bi trebalo.
Pred s# drugo ostavaj im go na svoite sinovi na-
sledstvoto na bestrasnata vera i pobo`nite dogmi, za ne
samo sinovite tuku i vnucite da gi privede{ kon Gospoda
preku Pravoslavieto. Da ne ti bide àl da gi iscrpuva{
298
i skrotuva{ mom~iwata vo cvetot na silite, za da te pro-
slavat vo ~asot na smrtta. Vo toa, semudar otecu, neka ti
bide primer velikiot Mojsej, koj{to ne bil vo sostojba
svoite poslu{ni sonarodnici (so kolkava gotovnost i da
go sledele tie) da gi oslobodi od faraonot dodeka ne po~-
nale da jadat beskvasen leb i gor~livo zelje. (Beskvasen
leb e du{ata koja{to vo sebe go nema kvasecot na sopstve-
nata volja, bidej}i taa ja gordee i prevoznesuva du{ata, a
beskvasniot leb sekoga{ ja smiruva. Pod gor~livo zelje
ponekoga{ ja podrazbirame onaa gor~ina {to se ~uvstvu-
va koga se izvr{uvaat zapovedite, a ponekoga{ makata na
gor~liviot post).
A jas, ispra}aj}i ti go ova pismo tebe, otec na ot-
cite, po~nuvam da se pla{am slu{aj}i gi zborovite: U~ej-
}i drug sebesi ne se u~i{ (Rim. 2, 21). Zatoa }e kaàm samo
u{te dva zbora i so toa }e zavr{am.
GLAVA XV
Na du{ata koja{to so pomo{ na ~istotata se soe-

dinila so Boga ne $ e potrebno da slu{a drug za da se na-
u~i, bidej}i taa, blaèna, samata vo sebe Go nosi ve~niot
Logos, Voveditel vo Boèstvenite tajni, Patevoitel i Pro-
svetitel. Takva e, se se}avam, tvojata najsveta i svetla
glava.
Poznata mi e ne samo od raskaùvawe tuku i po sa-
mite dela i od sopstveno iskustvo tvojata se~ista du{a,
koja{to bleska kako yvezda osobeno so yveroubistvena kro-
tost i smirenie, kako i kaj onoj
1
velik zakonodavec po ~ii
stapki i ti, najtrpeliv, odi{ .
Iska~uvaj}i se sekoga{ vo viso~ina, u{te malku
pa i nego da go prestigne{, vo slavata na ~istotata i tro-
fejot na celomudrieto, so koi dobrodeteli, pove}e od-
299
o{to so {to bilo drugo, moème da Mu se pribliìme na
Boga se~istiot, daritelot na sekoe bestrastie i potpora,
Koj lu|eto koi{to u{te se nao|aat na zemjata so pomo{ na
bestrastieto gi prenesuva na neboto. Na tie dobrodeteli,
kako na nekoi ogneni ko~ii, si se iska~il na neboto so
trudoqubivite noze na podvigot, drag qubitelu na ~isto-
tata, kako Ilija.
I ne samo {to go ubi Egip}anecot i pobedniot ve-
nec go sokri vo pesokot na smirenieto tuku i na Gorata se
iska~i i vo svoeto trnlivo ìveewe, na ova mesto na koe-
{to i yverovite te{ko moàt da dopolzat, Go vide Boga i
uìva{e vo glasot Negov i vo zra~eweto na Negovata sve-
tlina. Gi sobu obuvkite, t.e. siot mrtove~ki pokrov na
stariot ~ovek. I go fati za opa{ka, t.e. mu go najde krajot
na onoj koj{to od angel stana zmej, go frli vo negovata
sopstvena pe{tera i vo najdlabokata jama, vo Egipet na
krajnata temnina. Go pobedi faraonot, gord i div, gi po-
razi Egip}anite i gi pogubi nivnite prvenci, a toa ti e i
najgolemata pobeda.
Zatoa tebe kako nepokolebliv Gospod i ti doveri
da gi vodi{ bra}ata, koi{to ti, voda~u nad voda~ite, bez
strav gi izbavi od faraonot i od valkanoto delo na prave-
we tuli, t.e. od teloto. I so tvojot opit im dade da go
vidat oganot Bo`ji i oblakot na ~istotata koj{to gasne
sekakov plamen. I ne samo toa, ti i ova plamte~ko Crveno
More, na koe{to propa|aat tolkumina lu|e, go razdvoi
pred niv so svojata palka. I so svojata pastirska ve{tina
gi napravi triumfalni pobednici, ukraseni so trofei,
potopuvaj}i gi zad niv kone~no site {to gi progonuvale.
Ne smo toa tuku potoa go pobedi i Amalikot na
gordosta (koj{to obi~no im go presekuva patot na pobed-
nicite posle pobedata na more), {irej}i gi racete, stoej-
}i vo dejstvitelnost i sozercanie. Za narodot tvoj koj{to
od Boga ti e doveren i od Boga osvetluvan, gi pobedi tu-
300
|incite. Onie {to se so tebe gi izvede na Gorata na bes-
trastieto, postavi sve{tenici, zavede obrezanie, bez ~ie-
{to o~istuvawe ne e mo`no da se vidi Bog.
Se izvi{i na viso~inata, otklonuvaj}i sekakva mag-
la, mrak i vior, vsu{nost trimra~nata temnina na ne-
znaeweto, i se pribliì kon ogan nesporedlivo po~esen,
potainstven i povozvi{en od onoj vo kapinata; se udostoi
so glas, se udostoi so videnija i proro{tva. Ti moèbi
u{te ovde si go videl ona {to e zad ovoj svet, vo idniot
ìvot, t.e. krajnata prosvetlenost na poznanieto do koe
}e dojde tamu. Potoa go ~u glasot: „ôvek nema da go vidi”,
(liceto Moe) zaradi {to, kako vo najdlaboka dolina na smi-
renie sleze od Horiv, od bogovidenieto, nosej}i gi so sebe
tabli~kite na znaeweto i iska~uvaweto, proslaven na li-
ceto na du{ata i teloto.
No kakva li gletka: mojata druìna pravi zlatno
tele! Kakvo li samo kr{ewe na tabli~kite! [to sega? Ze-
maj}i go narodot za raka, go sprovede preku pustinata. I
koga po~naa da stradaat od ègata na svojot sopstven ogan,
ti so drvo (so raspnuvaweto na teloto so strastite i èl-
bite) izvede od niv izvor voda na solzi.
Vojuva{ so narodite {to ti stojat na patot, gi is-
trebuva{ so oganot Gospodov. Pristignuva{ na Jordan (me-
ne ni{to ne me spre~uva malku i da otstapam od istorija-
ta) i kako Isus (Navin) so zbor ja razdeluva{ vodata, za
da pomine narodot, i nadolniot tek na rekata go ispra-
}a{ vo solenoto i mrtvo more, a nagorniot tek, tekot na
qubovta, go ispra}a{ nagore, pred o~ite na tvoite duhov-
ni Izrailci.
Toga{ zapoveda{ da se ponesat dvanaeset kamewa,
simboliziraj}i go so toa apostolskiot hor ili navestu-
vaj}i ja pobedata nad osumte narodi, t.e. nad osumte stras-
ti, a preku steknuvaweto na ~etirite glavni dobrodeteli.
Potoa go ostava{ zad sebe mrtvoto i besplodno more, i
301
pristiga{ pred neprijatelskiot grad; trubi{ so molit-
vata, kruèj}i okolu nea vo toj ve~en sedmi~en krug. Si go
razoril gradot, si go pobedil, taka {to moè{ da mu pee{
na neve{testveniot sojuznik: Neprijatelot moj kone~no
ostana bez oru`je (Ps. 9, 7), Ti gi razori gradovite na mo-
ite strasti!
Ako saka{, }e se do~epnam do ona {to od s# e naj-
va`no i najvrednosno: se izdigna do Erusalim, t.e. do zer-
kaweto na sovr{eniot duhoven mir. Go gleda{ Hristos,
Bog na mirot. Strada{ so Nego, kako dobar vojnik, se ras-
pnuva{ so Nego so teloto, i so strastite, i so èlbite. I
pravedno e, za{to i ti mu stana bog na faraonot i na seta
negova bogoprotivna sila; se sopogrebuva{ so Hrista i so
Nego sleguva{ vo adot, t.e. vo dlabo~inata na teologijata
i na Boèstvenite tajni, i pomazan si so mirisite na srod-
nite i prijatelski èni, t.e. dobrodeteli, i mirisa{. ([to
me spre~uva taka da go izrazam ona {to go mislam?)
Ti si na neboto, sedi{ oddesno (o kakov uspeh!), pa
i }e voskresne{ vo tretiot den, posle pobedata nad troj-
cata tirani ili da kaàm pojasno - po pobedata nad telo-
to, du{ata i duhot, i po o~istuvaweto na site tri dela na
du{ata (voljata, ~uvstvoto i razumot) ti doa|a{ i na Mas-
linovata Gora. (Treba ve}e i da se skrati i da ne se mud-
ruva premnogu vo edno pismo {to mu se upatuva na onoj
{to e preispolnet so mudrost i koj{to spored znaeweto
gi nadminuva site {to se nad nas). Za taa Gora, mislam,
eden prekrasen patnik, ka~uvaj}i se na nea, re~e: Visoki-
te gori se za elenite (Ps. 103, 18), t.e. za du{ite {to gi is-
trebuvaat duhovnite yverovi. Tr~aj}i zaedno so nego, ti
pristigna na Gorata i pogledna na neboto.
Povtorno mu se vra}am na prenosnoto izrazuvawe:
n# blagoslovi nas, svoite u~enici i ja vide postavena i
utvrdena lestvicata na dobrodetelite na koja{to ti, spo-
red dadenata ti od Boga blagodat Bo`ja kako mudar gradi-
302
tel $ gi poloì temelite, koi{to popravo i samiot gi do-
vr{i, iako spored svoeto smirenoumie n# natera i nas ne-
dovetnite da gi otvorime svoite ne~isti usni za polza na
narodot tvoj. Ne e ni ~udo: kako {to govori sve{tenata is-
torija duri i Mojsej se narekuva{e sebesi pelte~av i lo{
govornik (2 Moj. 4, 10). No toj so sebe go ima{e Aaron, od-
li~niot, nadaren i duhovit govornik. A ti, posveten, ne
znam zo{to, mi se obrati mene, bezvodniot izvor, prepoln
so egipetski àbi, i toa od onie najodvratnite, krastavite.
No bidej}i ne e red da go ostavam svoeto pero pred
da ja zavr{am povesta za tvojot ìvot, o nebesen patniku,
}e re~eme vaka, pletej}i go povtorno venecot na tvojata
ubavina: $ se pribliì na svetata Gora, gi krena svoite
o~i kon neboto, za~ekori, potr~a i se iska~i, se vozdigna
i stigna do heruvimskite dobrodeteli, letna i se voznese
voskliknuvaj}i, otkako go pobedi neprijatelot, ta stana
predvodnik i patevoditel koj i sega s# u{te vodi. I ~eko-
ri{ taka pred site nas, dotr~uvaj}i sam na vrvot na les-
tvicata, i soedinuvaj}i se so Qubovta!
za{to qubovta e Bog,

Komu Mu prilega slava, mo}, ~est i poklonenie
vo site vekovi. Amin.
303
304
KOMENTARI
Kon kratkoto @itie
na Sv. Jovan Lestvi~nik
1
Spored starite komentatori, se misli na sposobnosta na
voljata da saka ova ili ona. Kako posledica na krajnata
poslu{nost i samoodrekuvawe, Sveti Jovan kako da ja ne-
mal ve}e ni prirodnata sposobnost da saka i da izbira.
Zna~i, ovie zborovi ukaùvaat na najvisok stepen na samo-
odrekuvawe (sporedi so zabele{kata f vo Vovedot na Matija
Rader, col. 597, spored sholijata na Ilija Kritski).
2
Op{toto (enciklopedisko) obrazovanie na toa vreme, vo
koe{to vleguvale gramatikata, poetikata, retorikata, fi-
losofijata, matematikata „i sekoja ve{tina i nauka“. Ili-
ja Kritski vonrednoto smirenoumie na Sveti Jovan go gle-
da vo toa {to toj, tolku obrazovan i kulturen, mu se pre-
dava na vospituvawe na prost i neuk ~ovek i vo toa {to
potoa i samiot ìveel kako da nema nikakvo obrazovanie.
Motivot za toa Ilija Kritski go nao|a vo smirenata mi-
sla na Sveti Jovan deka Bog go izbral ona {to e ludo vo
ovoj svet za da go posrami ona {to e mudro (col. 598, vo za-
bele{ka).
3
Spored tolkuvaweto na Ilija Kritski, pod toa treba da
se razbere uninieto, t.e. sostojbata na iznemo{tenost i
poti{tenost, depresija i izvesna ogor~enost, koja{to go
popre~uva sekoe dobro delo vo samiot koren (col. 601, zabe-
le{ka n; sporedi i so Re~nikot na krajot od ova izdanie).
4
Se misli na gordosta, koja{to Sv. Jovan ja pobedil do-
305
stignuvaj}i najvisok stepen na o~istuvawe od strasta, t.e.
bestrastie. Bestrastieto, me|utoa, se postignuva preku po-
slu{anie oseneto so sleguvaweto na Svetiot Duh vo du-
{ata (Ilija Kritski, sholija vo zabele{kata p, col. 601-602).
5
Veseleil e sin na Urij (i Marija, sestrata Mojseeva, od
plemeto Judino), kogo{to Bog go izbral i go daruval so
poseben dar da ja izraboti skinijata. Se zema kako primer
za poslu{anie.
6
Obi~no se misli deka toa e posledica na Mojseevoto ma-
loverie {to go projavil koga Gospod mu zapovedal da iz-
vede voda od karpa so eden udar na stapot (4 Moj. 20, 11).
7
Sigurno misli na Isakij, kogo{to go spomnuva pogore,
za{to so silata na svoeto pokajanie Isakij potsetuva na
David.
Kon Dodatokot
na Kratkoto ìtie
1
Po s# izgleda Dodatokot na Kratkoto ìtie go napi{al
nekoj anonimen sinajski monah vo isto vreme koga Daniil
Raitski go pi{uval Kratkoto ìtie.
Za odrekuvaweto od svetskiot ìvot

1
Omilena sporedba so nastanite od bibliskata istorija
povrzani so izleguvaweto na Evreite od Egipet. S# se iz-
razuva vo alegorija: Egipet e ovoj svet, faraonot e |avo-
lot, Mojsej - duhovnikot, Crvenoto More e moreto od gre-
vovite vo koi{to sme zagazile, Amalikot - narodot {to
se ispre~il pred evrejskiot narod na patot za Hanan - gi
simbolizira strastite {to se ispre~uvaat pred ~ovekova-
ta du{a kon Carstvoto Bo`jo. Najposle, duri i vo samoto
306
krevawe na racete na Mojsej Sv. Jovan ja pokaùva slika-
ta na molitveniot podvig na duhovnikot, blagodarenie na
kogo na{ata du{a gi pobeduva strastite i gi sovladuva
site prepreki, kako nekoga{ Izbraniot narod Bo`ji (2
Moj. 17).
2
Se odnesuva na onie {to se otkaùvaat od svetot. Onie
{to gradat na kamen temel se tie {to stapuvaat vo op{te-
ìtie i brzo steknuvaat golemi dobrodeteli, no bez pod-
vig na poslu{anie kon duhoven otec; zatoa celata zgrada
od dobrodeteli lesno im se uriva, za{to se neiskusni i
nemaat duhoven rakovodstvo, ta ne umeat da go odràt po-
stignatoto. Tie {to podigaat stolbovi vrz gola zemja se
onie {to vedna{ po odrekuvaweto od svetot se oddavaat
na ot{elni~ki (pustinski) na~in na ìvot, vo koj{to br-
zo propa|aat, bidej}i ne postavile temel na poslu{anie
vo svoite podvizi. A poslednite (t.e. onie na koi{to im
se zagrevaat ìlite i zglobovite vo tekot na pe{a~ewe-
to) se monasite {to ìveat pod duhovno rakovodstvo na
Starec bez ni malku naduenost i koi na toj na~in stanu-
vaat iskusni i nepobedlivi borci (Sholija na Ilija Kri-ski
17, col. 649 AB, a isto taka i tolkuvaweto na Sv. Jovan Raitski,
Scholia in Climacum, cap. I Migne, PG 88, 1214 CD).
3
Odnosno, so plamenot na strastite, i toa na strastite
{to se vkoreneti vo raznite telesni nagoni, kako {to se
nagonot na ishranata (glad) i seksualniot nagon (pohot-
livost) (vidi go Dodatokot kon ruskiot prevod od 1891, str. 23,
vo zabele{ka)
Za tu|inuvaweto
1
So toa Lestvi~nik, vo blaga ironija, gi odvra}a monasi-
te od isku{enijata da se vratat vo svetot „zaradi (boèm-
na) polza na bli`nite”. Koga ni Mojsej ne moèl da gi iz-
307
begne te{kite isku{enija vo svetot, vra}aj}i se od Horiv
(2 Moj. 3 i dr.), kako toga{ takvi pa i polo{i zla }e izbeg-
ne monahot koj go napu{til svetot zatoa {to se smeta za
sovr{eno nesposoben vo svetot da im odolee na strastite?
Za blaènoto i nezaboravno poslu{anie

1
Treba da se ispita, veli Ilija Kritski, kako toa bez po-
slu{anie nikoj nema da Go vidi Boga. [to? Zarem Ma-
rija Egipetska i nekoi drugi koi{to nikomu ne bea pot-
~ineti nema da Go vidat Gospoda? Mislime deka Lestvi-
~nik ne zboruva samo za telesnoto poslu{anie tuku i za
duhovnoto. Za{to nema da najdeme nieden svetitel koj{to
ne mu go pokoril teloto na duhot, od {to jasno proizlegu-
va deka Gospoda nema da Go vidi nikoj koj{to pri telesno-
to poslu{anie ne go sproveduva i ova (na teloto kon du-
hot). Mnogumina koi{to im se pokoruvaat na svoite te-
lesni tatkovci ìveat kako robovi na slastite, pa takvo-
to poslu{anie ni{to ne im koristi (Shol. 14, col. 732 D).
2
Toa e verojatno eden manastir vo Tivaida, blizu Alek-
sandrija (poto~no, vo predgradieto na Aleksandrija nare-
~eno Kanop, denes Abukir). Vrz osnova na podatocite od
Lestvica bi moèlo da se zaklu~i deka toj manastir imal
pod sebe dve obiteli: lavra, uredena za tihuvawe i manas-
tir za pokajnici, koj{to vo Lestvica se narekuva Zatvor.
Vo Kanop navistina postoel manastir, kako {to i spome-
nuva blaèniot Jeronim vo svojot predgovor na Pravi-
lata na Sv. Pahomij Veliki i koj{to spored tie podato-
ci se narekuval  (Pokajanie) (v. Transl. lat. Reg. Scti
Pachomii, Praef., 1, MPL, 23, 65). Dokolku Zatvorot () e
navistina toj manastir vo Kanop za koj{to blaèniot Je-
ronim slu{al od nekoj svet prezviter od Aleksandrija,
Siluan, toga{ toa zna~i deka Zatvorot datira od mnogu
odamna i deka postoel barem dveste godini pred posetata
308
na Sv. Jovan Lestvi~nik na taa neobi~na obitel.
3
Matija Rader ovoj zbor go sfa}a kako prekar za prviot
hristijanski ma~enik, Sv. arhi|akon Stefan (b. col. 710 C:
Stephani protomartyris exercitu meres). Isto taka e i vo spomna-
tiot ruski prevod (str. 63, t. 68). Vo italijanskoto salezi-
jansko izdanie izrazot e sfaten kako da se odnesuva na Sa-
miot Hristos: ~ekori napred kako u~enicite Hristovi,
koi{to ne bile osamenici tuku ìveele vo zaednica.
(I, 165, nota 3)
4
Pokraj ona {to e kaàno vo col. 700, toa e s# {to veli
Lestvi~nik za Presveta Bogorodica. Ovde se misli na Vo-
vedenieto na male~kata Deva Marija vo evrejskiot hram.
5
Verojatno smislata e ovaa: ne boj se i ne podavaj se na
o~ajanie ako mislite ti otskitaat pa potoa se vra}aat;
griì se ako tvojot um e postojano otsuten, i toa zaradi
sopstvenoto interesirawe za ovozemnite ne{ta.
6
Sv. Jovan Kasijan (+ okolu 453), pro~uen podvi`nik i
hristijanski pisatel. Ne se znae od kade e ni koga se ro-
dil, no poznato e deka ìveel asketski vo eden manastir
kaj Vitleem. Gi obikoluval egipetskite manastiri, a vo
Carigrad Sv. Jovan Zlatoust go rakopoloìl za |akon. Po
smrtta na Zlatoust oti{ol na Zapad, se naselil vo ju`na
Galija, kade {to osnoval dva manastiri (vo okolinata na
Masilija t.e. Marsej). Pi{uval dogmatski i asketski de-
la, me|u koi i Collationes Patrum in Scythica ermo. Vo toj spis
veli deka visitnskoto rasuduvawe se steknuva samo preku
vistinsko smirenie, a prv znak za ova e bezrezervnoto is-
povedawe na duhovnikot, zna~i i ispovedaweto na pomis-
lite (b. Coll. II, 12, Migne, P. L., 49, 542 AB).
7
Poznat svetitel, roden 454 g. vo Nikopol Ermenski, vo
309
semejstvoto na eden vojvoda hristijanin. Vo osumnaesetta-
ta godina stanal monah, nabrzo potoa i igumen na edno ma-
lo bratstvo, vo dvaeset i osmata godina e hirotonisan za
episkop na Kolonija, edno male~ko grat~e vo vizantiska
Ermenija. Na katedrata ostanal celi deset godini, no te{-
kata sostojba vo Crkvata go pottiknala da ja napu{ti Ko-
lonija i da otide vo Erusalim, inkognito, kako pita~. Ko-
ne~no se smestil vo lavrata na prepodobniot Sava Osve-
ten, koj{to toga{ bil u{te ìv. Poslu{no gi vr{el site
manastirski poslu{anija, a koga otkrile koj e, se povle-
kol vo kelijata, i ostatokot od ìvotot go pominal vo ce-
losno bezmolvie, zaradi {to i se vika Sv. Jovan Mol~al-
nik. Se upokoil vo 558 g.
8
Ilija Kritski dava alegorisko tolkuvawe na ovie pred-
meti. Carskoto zname e simbol na Kr{tenieto ili na Po-
kajanieto, koe{to izvalkaniot ~ovek go pravi povtorno
~ist; {titot - toa e begstvoto od svetot pridruèno so ne-
pristrastie; bodeòt - doverbata vo pastirot; me~ot - od-
rekuvaweto od èlbite; lakot - molitvata, so koja{to se
soboruvaat demonite; vojni~kata uniforma - pla{tot na
dobrodetelite (Shol. 93, col. 760).
9
Sekako se misli na Koreevata buna protiv Mojsej (4 Moj.
16). Vsu{nost Bog kaznuva postrogo za grevot kon Mojsej,
odo{to za grevot kon Nego Samiot (2 Moj. 32).
Za usrdnoto i dejstvitelno pokajanie,

za ìvotot na svetite osudenici vo Zatvorot
1
Identitetot na toj manastir e daden vo vtorata zabele{-
ka na Slovoto IV. So svojata bleda i povr{na svest za gre-
vot sovremeniot ~ovek ne e vo sostojba da gi sfati nat~o-
ve~kite podvizi na ~udnite pokajnici na Zatvorot. No
objasnenieto leì tokmu vo ova: vo napolno bogokopne`-
310
livata sovest sekoj grev stanuva uàsna stvarnost na bogo-
ostavenost. I nikakov podvig ne e teòk ako so nego se
vospostavuva zaednicata so Boga prethodno naru{ena pre-
ku grevot. Vo toa svoe beskrajno silno ~uvstvo na gre{-
nost, vo taa svoja nenasitna èd za svetiot, Boèstven du-
hoven ìvot, tivaidskiot pokajnik e golema opomena za
laodikiski mlakiot hristijanin, a osobeno za monahot na
21 vek.
2
Vo svoeto bezmerno smirenie, kanopskiot pokajnik kako
da previduva eden fakt: koj e nadvor od Carstvoto se na-
o|a vo maki, za{to sredina vo ishodot na spasenieto ne
postoi.
3
Origen (185 g. - 254 g.), golem hristijanski u~itel, rodum
Egip}anec, u~enik na Panten i Kliment Aleksandriski.
Mnogu nadaren u{te od male~ok, u{te od rana mladost pre-
daval vo aleksandriskata katihetska {kola, a potoa vo
Kesarija Palestinska. Bil pod silno vlijanie na neopla-
tonizmot i na klasi~nata filosofija voop{to, ta zasta-
puval i izvesni stavovi koi{to Crkvata podocna gi pro-
glasi za eres i gi osudi (kone~no na V Vselenski Sobor,
553 g., {to be{e potvrdeno i na narednite Vselenski So-
bori). Osobeno e poznato negovoto u~ewe za apokatastaza-
ta, t.e. za navodnoto vospostavuvawe na prvobitnata sos-
tojba, spored koe svetot nu`no pominuva niz zloto kako
niz privremena faza na svoeto ve~no kru`no dvièwe, ta-
ka {to celiot svet, sega zol, povtorno }e stane dobar; du-
ri i zlite duhovi, a kamoli zlite lu|e, }e bidat vrateni
vo edinstvo so Boga i spaseni po nu`nosta na samoto kru-
`no dvièwe na kosmosot. Ottuka ova u~ewe moèlo da
im posluì kako izgovor za ìvot vo grevovi i nepoka-
janie na mnogumina, pa zatoa i najgolemi protivnici, no i
najogneni pobornici imalo me|u monasite. Vo Egipet i na
Sinaj borbata okolu Origenovite idei me|u origenistite
311
i protivorigenistite bila mo{ne èstoka i svojot vrv go
dostignala vo proteruvaweto na monasite origenisti od
Egipet, vo 401 g. Zanimlivo e sepak deka monasite ori-
genisti na{le zasolni{te kaj Sv. Jovan Zlatoust, arhi-
episkopot Carigradski (344 - 407).
Za se}avaweto na smrtta
1
Svojstvata na Boèstvenata i onie na ~ove~kata priro-
da. Kako vistinski ~ovek Hristos ~uvstvuva strav od smrt-
ta, no kako Bog i kako Bogo~ovek (so ogled na ipostasno-
to edinstvo na dvete prirodi vo Nego) On ne treperi, t.e.
ne se podava na afektot na stravot i uàsot, zatoa {to e
nad seto toa.
2
Kalaj (Sn, stannum), hemiski element vo Mengeleeviot
sistem so reden broj 50. Na obi~na temperatura ima sre-
breno bela boja.
3
Horiv e planina vo geomorfolo{ka vrska so planinata
Sinaj, se nao|a na Sinajskiot Poluostrov; iako Horiv vo
po{iroka smisla na zborot se narekuva i celiot planin-
ski masiv na koj{to Sinaj e najvisokiot vrv (2602 m).
4
Taa definicija se nao|a kaj Platon vo dijalogot Fedon,
IX, kade {to se veli deka „site onie {to na vistinski na-
~in ja neguvaat filosofijata po ni{to drugo ne te`neat,
osven po toa da umrat i da bidat mrtvi.
Za radostotvornata taga
1
Negovoto ime drevnite pisateli naj~esto go upotrebuvaa
za psalmopevcite voop{to. Vsu{nost, pisatelot na ovoj
psalm ne e carot David (koj ìveel vo 10 vek pred Hrista),
tuku eden nepoznat pisatel od mnogu podocne`no doba (od
312
vremeto na Vavilonskoto ropstvo, 587 - 457 g. pred Hrista)
2
Se misli na planinata Horiv.
3
Ilija Kritski predupreduva na toa deka nerazumnoto so-
zercanie nosi vo sebe mnogu opasnosti, bidej}i |avolot se
preobrazuva i vo angel na svetlinata i ~esto gi izmamuva
onie {to ne ja poznavaat svojata mera; zatoa i Sv. apostol
Pavle veli: Vo ovoj ìvot jas ne sakam da Go vidam Hri-
sta (Shol. 19, col. 825 AB).
4
Lot vo pijanstvo izvr{i rodoskvernenie so svoite }er-
ki, zna~i pod dejstvo na alkohol (1 Moj. 19, 29-36). Neumere-
nosta vo jadeweto i pieweto - toa se tie prvi ve{testva.
Voobrazenosta zaradi svojot pla~ kako za nekoj golem po-
dvi`ni~ki uspeh gi pretstavuva vtorite ve{testva: gor-
dosta, koja{to se razviva od voobrazenosta, e glavnata pri-
~ina za padot na Lucifer od onie nebesni visini na biti-
eto na koi{to toj se nao|al vo hierarhijata na duhovniot
svet.
5
Po s# izgleda imeto na Gospod Isus ovde e interpolira-
no, za{to toa bi bil edinstven slu~aj vo svetoote~kata li-
teratura Gospod da se stava na isto ramni{te i vo ist red
so Svetiite (Migne, col. 816 C: imeto na Gospod Isus e sta-
veno vo aglesti zagradi kako interpolirano; vidi i vo za-
bele{kata na salezijanskoto izdanie I, 284).
6
Mat. 3, 1; 4, 12; 11, 2; Marko 1, 4-14; 6; 14-18 i dr. (za Sv.
Jovan Predvesnik). 4 Car. 19 i dr. (za Sv. prorok Ilija).
313
Za negnevlivosta i krotosta
1
Ilija Kritski smeta deka Lestvi~nik na alegori~en na-
~in gi primenuva pojavite na pobesnetoto more za
re~nikot na mona{kiot ìvot. Taka toj ovde pod me{ina
go podrazbira teloto, pod maslo - krotosta, pod branovi -
voobrazenosta, a i grubosta, a pod korab - bratot ili ma-
nastirskoto bratstvo.
Za zlopamteweto
1
Se misli na Gospodovata molitva, ‘O~e na{‘. Za{to koga
velime: I prosti ni gi dolgovite na{i kako {to im gi
pro{tevame i nie na na{ite dol`nici, sovesta mora da
n# ukoruva ako ne prostuvame i go pamtime zloto (Shol. 2,
col. 844 C).
2
Kako {to vo{kite mu ja odzemaat na gulabot silata i
postepeno go upropastuvaat taka i bludot $ {teti na qu-
bovta i ja pravi s# poslaba i poslaba (Shol. 5, col. 845 A).
Za uninieto
1
Kako {to tvrdi Ilija Kritski, sekoja gre{na misla se
sveduva na osumte glavni strasti (ili pomisli), i toa: sto-
makougodie, i so nego blud, srebroqubie, taga, gnev, uni-
nie, slavoqubie, gordost. Dali na{ata du{a }e ja napa-
|aat ovie strasti ili ne, toa ne zavisi od nas (Shol. 2 so
Poukata XIV, col. 872 BC)
314
Za stomakot, lo{iot gospodar
kogo{to sepak site go sakaat
1
Praznikot ne treba da se proslavuva vo presituvawe na
teloto, tuku vo obnovuvawe na umot i o~istuvawe na du-
{ata (Ilija Kritski, Shol. 5, col. 873 A).
2
Evagrij Pontiski (350 - 399), sovremenik i prijatel na
Sv. Vasilij Veliki i Sv. Grigorij Nazijanzin; mu bil |a-
kon na Sv. Grigorij. Okolu 385 g. zaminal od Konstanti-
nopol vo Erusalim, a ottamu vo Nitriskata pustina (Egi-
pet), kade {to ostanal do smrtta, vo strogi podvizi i kon-
templacija. Bil mo{ne obrazuvan ~ovek, taka {to izves-
ni pisateli go smetaat za prv intelektualec {to mu se po-
svetil na pustinskiot ìvot vo egipetskata pustina. Do-
sta pi{uval, i toa glavno za mona{tvoto i podvi`ni~-
kiot ìvot, no so~uvano e malku, za{to zaradi origeniz-
mot {to go sodrèlo Evagrievoto u~ewe bilo osudeno na
V Vselenski Sobor (553 g.). Poznat e po toa {to na mo-
na{kata askeza sakal da $ dade filosofska osnova, da ja
vklopi vo eden metafizi~ki i antropolo{ki sistem vdah-
noven od neoplatonizmot (Jean Meyendorff, Gregoir Palamas et la
mystique orthodoxe, 1959, p. 18).
3
Spored starite mona{ki pravila se jadelo samo edna{
dnevno, i toa vo devettiot ~as po vizantisko vreme, t.e.
okolu petnaeset ~asot spored dene{noto smetawe na vre-
meto.
315
Za netlenata ~istota i celomudrieto,
koi{to smrtnicite gi postignuvaat
so trud i pot
1
Na krajot od Sholiite kon Slovo XIV ( col. 880 C) kaj Migne
se nao|a i eden pokus tekst pod naslov „Predgovor kon
slovoto za telata i za lu|eto {to vo teloto ìveat kako
nadvor od nego”, ~ij avtor me|utoa ne e ozna~en, taka {to
vo salezijanskoto izdanie toj tekst e sosem ispu{ten kako
neavtenti~en. Ovde sepak go preveduvame:
[totuku ~uvme od strasnoto prejaduvawe deka ne-
gov porod se telesnite (bludni) isku{enija. Ne e ni ~u-
do: na toa n# u~i i onoj na{ dreven tatko, Adam. Da ne go
pobedel nego stomakot, toj vo svojata sopruga ne bi po-
znal èna. Zatoa, onie {to ja dràt prvata zapoved ne
pa|aat vo vtoriot prestap, tuku ostanuvaat sinovi
Adamovi ne znaej}i {to bil Adam (posle grevot), samo
ne{to malku pomali od angelite (Ps. 8, 5). Pa i toa, za
zloto da ne bi bilo besmrtno, kako {to veli onoj {to
go dobi prekarot Bogoslov.
2
Se misli na Lucifer, koj{to kako duhovno bitie nemal
nikoga{ vkuseno nitu imal potreba da vkusi od telesnata
hrana, pa sepak padnal - blagodarenie na gordosta.
3
Sekako demonite. Za koj podvi`nik stanuva zbor, ne se
znae. Moè da se zaklu~i samo toa deka mu bil sovremenik
na Sv. Antonij Veliki (250 - 350), deka im raznesuval hra-
na na pustinicite i ot{elnicite (ottamu: ‘vode{e divi
magariwa’) i deka vo svojot podvig dostignal izvonredno
visok stepen na svor{enstvo.
4
Ne e jasno dali e Sv. Grigorij Nazijanzin (328 - 390) ili
Sv. papa Grigorij I Veliki (540 - 604).
316
5
Koj skr{nuva od praviot pat, se vra}a po istiot pat po
koj{to zastranil. Koj }e se odre~e so jazikot, so jazikot
potoa i ja ispoveda vistinskata vera; koj kradel so racete,
so racete moè i da vrati. Taka e i so drugite grevovi. No
~ovekot koj{to }e zgre{i so blud, ne se vra}a po patot po
koj{to padnal, tuku po drug: toj pla~e, posti, vozdivnuva.
Zaradi toa bludot i se narekuva pad vo vistinska smisla
na zborot. Na mona{kiot ìvot mu e osobeno svojstvena
devstvenosta, kako {to izrazuva i samoto ime i zavetot na
monahot (onoj {to ìvee sam, bez sopruga). Monahot, zna-
~i, koj }e ja naru{i devstvenosta navistina pa|a, pogazu-
vaj}i go ona {to Mu go vetil na Boga (Shol. 24, col. 912 CD).
6
Eresta e zastranuvawe na umot izrazeno so jazik, a zatoa
i grev. A bludot gi upropasuva site setila i silite na te-
loto i na du{ata, i ja rasipuva, ja unakaùva bogolikosta
i bogopodobnosta vo ~ovekot, frlaj}i go vo nebitie, zara-
di {to i se narekuva pad (Shol. 26, col. 912-913 A)
7
Ruskiot prevod od 1892 po povod ovoj slu~aj upatuva na
Paterikot, Slovo 13.
8
Spored sholijata na Ilija Kritski Lestvi~nik ovde go
spomnuva vsu{nost Sv. Non, episkopot {to ja krsti Sveta
Pelagija, pro~uena gre{nica koja{to otkako se pokaja i
se krsti se proslavi so svetost. Sveti Non bil golem po-
dvi`nik vo Tavenskiot manastir (vo Egipet) i zaradi toa
vo 448 g. bil izbran prvo za episkop Edeski, a potoa za
episkop Iliopolski. Umrel vo Edesa 471 g. (ìtie na 10
noemvri). Prepodobna Pelagija prvo bila poznata gre{-
ni~ka antiohiska, pro~uena po ubavinata i bogatstvoto.
Vo edna prilika koga do{ol na sobor vo Antiohija, ilio-
polskiot episkop Non ja zdogledal Pelagija i voshiten od
317
nejzinata ubavina zaplakal. Ubavinata na ovaa mnogubo-
è~ka bludnica i nejzinata grià za teloto go pobudile
na razmisluvawe za toa kolku malku nie se griìme za
ubavinata i ukrasuvaweto na svojata du{a, nevestata Hri-
stova. Pritoa toj i se pomolil za bludnicata: „Gospodi,
ne pogubuvaj go deloto na Svoite race! Ne dozvoluvaj ta-
kva ubavina da ostane vo razvrat, vo vlasta na demonite,
tuku obrati ja kon Sebe, za so nea da se proslavuva Tvoeto
sveto ime!“ I navistina, spored ~udesnite pati{ta na Bo-
`jata Promisla bludnicata go ~u slovoto Bo`jo, se poka-
ja i se krsti, pa ostatokot od ìvotot go pomina vo surov
podvig kako monahiwa-ot{elnica na Maslinovata Gora
kaj Erusalim, no pod ma{ko ime, Pelagij (ìtie na 8 ok-
tomvri). Sv Pelagija se upokoi okolu 457 g.
9
Lestvi~nik misli na grevot Davidov so Vitsaveja, è-
nata na Heteecot Urija (2 Sam. 11, 1).
10
Se odnesuva na Sv. apostol Petar, koj{to imal te{ta
(Mat. 8, 14), t.e. bil ènet, pa sepak nemu mu se dadeni klu-
~evite na Carstvoto Nebesno (Mat. 16, 19).
11
Bestelesnite neprijateli t.e. demonite
(Shol. 41, col. 920 A)
Za srebroqubieto
1
Na koj na~in? Evangelskiot sovet: Prodaj s# {to ima{,
itn. (Mat. 19, 21), srebroqubiviot go ismeva kako nevoz-
moèn, govorej}i: ‘Ako site si go prodadat imotot, koj }e
kupuva?!’
318
Za sonot, za molitvatata
i za sobornoto bogosluèwe
1
Verojatno se misli na trubata so koja{to vo po~etokot,
namesto so yvono i klepalo, bra}ata se povikuvale na bo-
goslu`ba.
2
Antonij Veliki (250 - 356), roden e vo Egipet okolu Ti-
vaida, od roditeli koptski hristijani. Nemal obrazova-
nie. Izvr{uvaj}i ja evangelskata zapoved (Mat. 19, 21), go
razdal seto svoe nasledstvo i se predal na najstrog pod-
vig. Vo toa doìveal bezbrojni demonski isku{enija. @i-
veel vo egipetskata pustina okolu rekata Nil. Kaj nego
doa|ale masa lu|e za sovet i duhovna potkrepa. Pobuden od
qubov i revnost, oti{ol vo Aleksandrija za vreme na
Maksiminovoto gonewe, vo 311 g., no ne mu bilo dadeno da
postrada za Hrista so ma~eni~ka smrt, pa se vratil vo pu-
stinata. Od tamu se zaloìl za Sv. Atanasij Veliki, tat-
koto na Pravoslavieto, i mu pi{al na carot Konstantin.
Zaradi pobivawe na la`nata propaganda na arijancite vo
vrska so negovite dogmatski pogledi, Antonij povtorno
oti{ol vo Aleksandrija (354 g.). Po vra}aweto vo pusti-
nata nabrzo umrel (356 g.). Zad sebe ostavil spisi, glavno
besedi, pisma i pouki za monasite. Se smeta za korifej na
anahoretskoto (ot{elni~ko) mona{tvo. Negovoto ìtie
go zapi{al Sv. Atanasij Veliki. Vo edna prilika mu se ja-
vil na Sv. Antonij angel Gospodov i mu pokaàl deka za
vreme na molitvata monahot ne treba da se bavi so niedna
druga rabota. Za{to na prepodobniot otec ne mu bilo po-
kaàno angelot vo isto vreme da se moli i da se zanimava
so rakodelie, tuku videl deka angelot ~as sedel i se bavel
so rakodelieto, a ~as go ostaval i stanuval na molitva.
Toj angel mu bil ispraten od Boga na Sv. Antonij za da go
nau~i kako treba da ìvee i da postapuva za da se spasi.
Angelot mu pokaàl: „Pravi taka i }e se spasi{!“ (Ilija
Kritski, spored ruskiot prevod od 1891 g.)
319
Za mnoguobraznata sueta
1
Eden od prvite crkovni pisateli {to ja razlikuvaa su-
etata od gordosta e Sv. Jovan Kasijan (Col. V, 2. 18. MPL, 49,
635 AB). Toj nabrojuva osum glavni strasti, me|u koi na sed-
mo mesto ja stava suetata, a na osmo gordosta. Taka pravat
i Evagrij Pontiski (De octo vitiosis cogitationibus, I_IX, Migne.
P.G. 40, 1272), a me|u ostanatite i Sv. Nil Sinajski (350 -
430 ), vo svoeto posebno delo De octo malitiae, Migne, PG 79,
1146. Sveti Grigorij Bogoslov, me|utoa, veli deka ima se-
dum duhovi na zloto, kako {to ima i sedum dobrodeteli
(Orat. 39, Migne, P. G. 36, 345 A) (sporedi so ruskiot prevod na
Lestvica od 1891 g. i so disertacijata na V. Fradinski, „Sv. Nil
Sinajski”, Beograd 1938 g., 28 - 30).
Za bezumnata gordost
1
Svojstvo na gordosta e da gi omalovaùva lu|eto i da se
gnevi na niv.
2
Eden filosof rekol deka gordosta e epilepsija
(Shol. 4, all, col. 972 C).
Za krotosta, prostodu{nosta i nezloblivosta,

ne za onie po priroda
tuku za onie {to se steknuvaat,
i za zlobata
1
Na prvite im e vetena zemjata, a na vtorite neboto
(Mat. 5, 5). Vidi vo salezijanskoto izdanie, II, 87, nota 9.
2
Igra so zborovite, ne tolku redok slu~aj vo Lestvicata:
    
320
3
@ivotot na prepodobniot Pavle nakuso e opi{an vo Lav-
saikot na Paladij (Hist. Laus. 28, Migne, PG 34, 1076 - 1084,
ili vo prevodot na sve{tenomonahot Justin, Bitola, 1933,
I, 65 - 71). Spored tie podatoci Pavle bil selanec, zemjod-
elec, „prekumerno naiven i prost“. Bil oènet so edna
mo{ne ubava, no rasipana èna. Koga edna{ ja zateknal vo
prequba, ja napu{til ku}ata i stanal monah. Toga{ imal
okolu {eeset godini. Posle kratko lutawe od manastir
do manastir, oti{ol kaj Sv. Antonij Veliki i mu stanal
u~enik. Pravel s# so lesnotija, duri i najsurovite podvi-
zi {to gi izvr{uval negoviot u~itel. Blagodarenie na
krajnoto smirenie i poslu{anie, Pavle za kuso vreme do-
bil od Boga mo} da gi izgonuva demonite. „Prost i neu~en,
no potpolno sovr{en vo du{ata”, go dostignal najviso-
kiot stepen na dobrodetelta, taka {to i najstra{nite, na-
~alni demoni gi izgonuval od ~ove~kite du{i. Posled-
nite godini od negoviot ovozemen ìvot gi pominal vo
pustinata napolno sam.
4
Se misli na odrekuvawe od sekoe samovolie. Treba da se
stane poslu{en i da ne se pravi ni{to spored sopstveno
nao|awe, bez sovet ili potvrda od strana na svojot duho-
ven otec (Shol. 12, col. 988 A).
Za upropastitelot na strastite,
vozvi{enoto smirenoumie,
{to se razviva vo nevidlivoto ~uvstvo
1
Eleni i zmii: sporedbata na smirenieto so elen po~iva
vrz tvrdeweto na starite pisateli spored koe{to elenot
instinktivno go ~uvstvuva mestoto kade {to se krie zmi-
ja. Zastanuva na vlezot od zmiskata dupka i so silen zdiv
ja izvlekuva. Taka zmiite sami mu vleguvaat vo ustata i gi
progoltuva. No otkako }e gi goltne, ~uvstvuva silna èd
i tr~a na izvor za da se razladi i da si ja izgasi èdta.
321
Inaku, ako za tri ~asa po goltaweto ne vkusi voda, umira.
Zatoa i David ja sporeduval du{ata svoja so èden elen
(vidi ja zabele{kata vo ruskiot prevod od 1891, str. 23 - 24).
2
Toa e dnoto na Crvenoto More, pri ~udesnoto minuvawe
na Izrailot (2 Moj. 14) (Shol. 10, col. 1005 B).
3
Toa e denot na Voskresenieto Hristovo, vo koj Bogo~o-
vekot voskresna i so toa go oslobodi ~ove~kiot rod od
ropstvoto na adot. Nekoi pod toj den go podrazbiraat de-
not na Hristovoto Ro`destvo, koga angelite peele: ‘Sla-
va na Boga na visinite!’. Najposle, ima i takvi koi mislat
deka toa e denot koga Noe zaedno so svoite izlegol od kov-
~egot (Shol. 10, col. 1005 B).
4
Vo Stare~nikot se govori za avva Simon, koj koga slu{-
nal deka gradona~alnikot doa|a so po~it za da zeme od ne-
go blagoslov, zel leb i sirewe, iako ne bilo vreme za jade-
we, i sednal na pragot od kelijata, po~nal da jade za da go
zateknat i da pomislat deka e nekoj lapa~. Navistina, ko-
ga do{ol gradona~alnikot i go videl, vedna{ razo~aran
si oti{ol.
5
Toa bil Sv. Serapion Sidonit, za kogo{to najstari i ve-
rodostojni podatoci se nao|aat vo Lavsaikot, 83 (Migne, PG
34, 1180 - 1186; srpsko izd. Bitola 1934, II, 45 - 51). Nekoi toa go
povrzuvaat so prepodoben Simeon Jurodiv (ìtie na 21 ju-
li).
6
Ilija Kritski veli deka smirenieto moè da poni{ti
mnogu grevovi i bez nekoi drugi podvizi. Naprotiv, pod-
vizite bez smirenie ne samo {to voop{to ne se korisni
tuku i mnogu zla ni nanesuvaat.
7
Imaj}i ja predvid op{tata pojava me|u monasite da go
322
znaat napamet re~isi celoto Sveto Pismo, Lestvi~nik
ponekoga{ ne go zavr{uva citatot od Svetoto Pismo. Vo
ovoj slu~aj polniot citat glasi: @rtva na Boga e duhot
skru{en, srceto skru{eno i smireno Bog ne }e go prezre
(Ps. 50, 18).
Za rasuduvaweto
1
Sveti Jovan Raitski smeta deka Lestvi~nik misli na
stomakougoduvaweto, srebroqubieto i slavoqubieto, nad
koi{to Hristos ja odnese pobedata vo pustinata (Scholia in
Climacum, cap. XX, Migne, PG 88, 1238 B)
2
Ilija Kritski smeta deka toa se odnesuva na avva Leon
(Shol. 7, col. 1037). Toa go misli i Sv. Jovan Raitski. Leon
spontano se izloìl na smrt za da spasi eden brat monah.
No Sv. Jovan Raitski dodava deka toa bi moèlo da se od-
nesuva i na eden oficer vo Korint, koj{to svesno odbral
ma~eni{tvo, samo za da spasi edna devojka (hristijanka)
od bes~estewe (Scholia in Climacum, cap. XX, Migne, PG 88, 1238 C).
Inaku, za avaa Leon kaùva Jovan Mosha, monah i askets-
ki pisatel od 6 vek, vo svoeto delo Lavsaik (Duhovna {u-
mi~ka).
„Za vreme na caruvaweto na imperatorot Tiberij
(okolu 586 g.) dojdovme vo Oazis (zapadno od Tivaida vo
Egipet), kade {to go vidovme golemiot pustinik, po ime
Leon, rodum od Kapadokija. Mnogumina ni raskaùvaa za
nego izvonredni ne{ta. Od razgovorot so nego vidovme de-
ka toj e navistina svet ~ovek i imavme mnogu polza od ne-
govoto smirenie, bezmolvie, dobrovolna siroma{tija i
qubov kon site lu|e. Toj po~ituvan starec ni govore{e:
„Veruvajte deca, jas }e bidam car!“ A nie nemu: „Veruvaj,
avvo Leone, od Kapadokija nikoj nikoga{ ne bil car. I ti
zaludno neguva{ takvi misli“. A toj povtorno: „Navis-
tina deca, jas }e bidam car!“ I nikoj ne moè{e da go ube-
323
di da gi ostavi tie misli, za{to toj pak }e re~e{e: „Jas }e
bidam car!“ I posle izvesno vreme, dojdoa varvarite (Ma-
ziki), ja opusto{ija celata zemja, prodrea i vo Oazis i is-
poubija mnogumina pustinici i nekoi gi odvedoa vo rop-
stvo. Me|u zarobenicite bea: avva Jovan (~tec na Golema-
ta crkva vo Carigrad), avva Evstatij od Rim i avva Teo-
dor, koi bea bolni. Koga gi zarobija, avva Jovan im re~e na
varvarite: „Vodete me v grad. ]e izmolam od episkopot da
vi dade za nas dvaeset i ~etiri zlatnici“. Eden varvarin
go odvede vo gradot, ta avva Jovan otide do episkopot. Vo
gradot se zateknaa i avva Leon i nekoi drugi otci, koi{to
ne bea zadràni. Avva Jovan zna~i, otide kaj episkopot i
po~na da go moli da mu dade za niv zlatnici na varvarinot.
No episkopot nema{e pove}e od osum zlatnici. Mu gi po-
nudija na varvarinot, no toj ne gi zede, govorej}i: „Ili
dvaeset i ~etiri zlatnici ili monahot!“ Prisileni, tie
mu go dadoa na varvarinot avva Jovan, koj pla~e{e i lipa-
{e. Varvarinot go odvede vo svojot {ator. Posle tri de-
na, otkako gi zede osumte zlatnici, avva Leon otide kaj
varvarite i vaka gi mole{e: „Zemete me mene i osumte zlat-
nici, a niv pu{tete gi, za{to se bolni i ne moàt da vi
sluàt. Niv }e gi ubiete, a ete jas sum zdrav, pa }e vi slu-
àm“. Varvarite go zedoa nego i osumte zlatnici i gi pu-
{tija trojcata zarobenici. Avva Leon ode{e so varvarite
donekade, pa koga iznemo{te, onie mu ja otsekoa glavata.
Na toj na~in ovoj svet ~ovek go ispolni zborot Gospodov:
Od ovaa qubov nikoj nema pogolema, ~ovek du{ata svoja
da ja poloì za svoite prijateli (Jovan 15, 13). Duri to-
ga{ sfativme {to zna~ea negovite zborovi: „Jas }e bidam
car!“ Za{to toj navistina stana car, polagaj}i ja du{ata
svoja za svoite prijateli. (Spored zabele{kata aa vo rus-
kiot prevod na Lestvica, str. 26 - 27. Vidi go isto taka
ruskiot prevod na Duhovnata {umi~ka (Lavsaik) na Tro-
ice-Sergeevata Lavra, 1896, str. 137 - 138, kako i origi-
nalot na gr~ki: Patrum spirit., 112, Migne, PG 87, 2976 - 2977).
324
3
Demonite i lu|eto {to n# falat (sp. ruskiot prevod na
Lestvica od 1891, str. 209 vo zabele{ka)
4
Spored dvaeset i ~etirite bukvi na gr~kiot alfavit
5
Duhovnoto setilo e vo ~ovekot, dokolku e soedineto so
negoviot um (duh), a ne e, dokolku e pokrieno so strastite
kako kaj strasnite lu|e, i zatoa ostanuva nepoznato, bez
dejstvo. (Ilija Kritski, Shol. 17, col. 1040 D)
6
Toa se trite glavni strasti: slastoqubie, srebroqubie i
slavoqubie. Protiv niv, sprotivni se dobrodetelite: voz-
drànie, qubov i smirenie. Dobrodetelta na vozdrùva-
weto go uni{tuva slastoqubieto; qubovta go uni{tuva
srebroqubieto za{to pretstavuva dobrodetel koja{to go
pottiknuva ~ovekot s# {to ima da deli so onie koi{to
nemaat; a smirenieto go razoruva slavoqubieto, za{to ja
mrazi ~ove~kata slava i ne saka da se pokaùva (Ilija Krit-
ski, Shol. 29, col. 1044 AB)
7
Taa edna strast {to ostanuva i gi zamenuva site drugi se-
kako e gorodsta (Ilija Kritski, Shol. 51, col. 1048 D)
8
Od energijata na Svetiot Duh ili od bogokopne`livosta
vo srceto (Ilija Kritski, Shol. 52, col. 1048 D)
9
Grev e prestap na koja bilo, i na najmalata zapoved; izo-
stavawe na dobroto e nevr{ewe na Bo`ji dela; nebre`-
nost e da se vr{at no nebre`no; strast, toa e zla i te{ko
iskorenliva sklonost kon ona {to $ {teti na du{ata; pad
zna~i da se pa|a vo neverie ili vo telesni grevovi (Ilija
Kritski, Shol. 73, col. 1053 CD)
10
Vsu{nost, vera vo sudbina.
325
11
Ilija Kritski, Shol. 81, col. 1056 CD
Za prevoshodnoto rasuduvawe
1
Sveti Grigorij Bogoslov, 14 beseda, Za siroma{tvoqu-
bieto
2
Se raboti za avva Serapion (Shol. 12, col. 1077 C)
3
Spored eden Svet otec, toa bi bile ~asot na razdelbata
so ovozemniot ìvot, ~asot na javuvaweto pred Boga i ~a-
sot na presudata na Stra{niot Sud. Spored drugi, toa mo-
àt da bidat i trite vida isku{enija: od strana na slavo-
qubieto, slastoqubieto i srebroqubieto. Postojat i po-
inakvi tolkuvawa (Shol. 21, col. 1081 A)
4
Alegoriska fraza na Ps. 103.
5
Polzavec sli~en na br{len, so beli kako liljan miriz-
livi cvetovi, koi{to naj~esto se koristele za venci
Kratok pregled na prethodnite pouki

1
Ilija Kritski so pravo dodava: „Sramota e teloqupci i
stomakougodnici da raspravaat za duhovnite ne{ta, kako
{to e sramota bludnicite da govorat za celomudrieto. Za-
{to vo polniot stomak nema poznanie na Bo`jite tajni”
(Shol. 3, 1093 A).
Za sve{tenoto tihuvawe na teloto i du{ata

1
Demonot
2
Ovaa misla stanuva jasna ako se setime deka vo toa vreme
326
brodovite se dvièle na pogon na vetar (edrilici): nena-
dejnata ti{ina (bonaca) sred morskata {irina moèla da
ja dovede brodskata posada vo mnogu te{ka polo`ba, oso-
beno koga bila podolgotrajna.
3
Sekako samiot Lestvi~nik.
Za razli~nite oblici na tihuvawe

1
Tavenisiotite bile organizirani vo op{teìtie, a Skit-
janite bile tihuvateli (Shol. 4, col. 1117 C).
2
Pri~inata za ova mol~ewe se obiduva da ja objasni Ilija
Kritski: podvigot na tihuvawe e golem, i vo nego moè da
se postigne pogolemo sovr{enstvo otkolku vo op{teì-
tie. No Sv. Jovan ne saka da go kaè toa zaradi poslabite,
koi{to koga bi oti{le od manastir vo pustina duhovno bi
propadnale (Shol. 5, col. 1117 C).
3
[to e toa drugo koe{to Lestvi~nik go premol~uva objas-
nuva Ilija Kritski: toa e ili telesen pad (blud) ili sle-
guvawe od umot, za{to telesniot pad i ludiloto, kako i
bogohulstvoto, se plod na nadmenosta (Shol. 11, col. 1120 C).
4
Kako {to izvorot bez voda ne moè da se nare~e izvor ta-
ka i monahot vo koj{to gi nema ovie dobrodeteli ne go za-
sluùva imeto poslu{nik (sp. Shol. 12, col. 1120 C).
5
Protiv tihuvatelite se borat: uninieto, slavoqubieto,
gordosta, tagata, gnevot, a protiv poslu{nicite: stomako-
ugodieto, bludot, srebroqubieto (sp. Shol. 14, col. 1120 C).
6
Odnosno, podvigot na molitvata
7
O~igledno Sv. Jovan Lestvi~nik zboruva za nekoja svoja
327
golema ekstaza, koja{to indirektno ja sporeduva so eks-
tazata na Sv. apostol Pavle (2 Kor. 12; 1- 5). Voshitot vo
koj{to se nao|al Svetiot otec se izrazuva i niz vozbude-
niot, tainstven stil so koj{to ovie redovi se napi{ani.
8
Golem podvi`nik od 6 vek, koj ìveel vo skitot Arselaj
vo blizina na Sinajskiot manastir.
9
Egipetski prepodoben (345 - 450), od ugledno rimsko se-
mejstvo, mnogo obrazuvan, vospituva~ na sinovite na ca-
rot Teodosij (Arkadij i Honorij). Go napu{til dvorecot
i tajno zaminal vo Aleksandrija vo 394 g. U{te dodeka bil
vo Carigrad ~ul glas od neboto: „Arsenij, begaj od lu|eto
i }e se spasi{!“ A koga do{ol vo Aleksandrija ~ul: „Ar-
senij, moli se, tihuvaj, smiruvaj se i }e se spasi{!“ I za-
minal vo pustinata, vo eden skit, pa vo osamena kelija ì-
veel ~etirieset godini vo najstrog podvig. Toj obi~no go-
vorel deka ne gi mrazi lu|eto, tuku deka, naprotiv, gi sa-
ka. Me|utoa, deka e „nevozmo`no da se bide i so Boga i so
lu|eto“, ta deka toj ne moè da Go ostavi Boga i povtorno
da ìvee so lu|eto. Siot svoj ìvot go pominuval vo ne-
prestaen pla~. Dewe postojano ne{to rabotel, no}e se mo-
lel, spiej}i vo najmala mera. Negovo pro~ueno pravilo e:
‘Na monahot mu e dovolen eden ~as spiewe.’ Vo svoeto dla-
boko smirenie odbival da razgovara za kakvi bilo kni-
èvni i sli~ni problemi, smetaj}i se sebesi za ‘neznajko
zaradi Hrista’ (sp. Pravoslavna bogoslovska enciklopedija I,
1052 - 1054).
10
Spored starite tolkuvawa toa bi moèl da bide demo-
not na bludot ili na slavoqubieto ili na uninieto.
11
Spored nekoi, se misli na Sv. Pahomij Veliki i na ne-
goviot Starec, prepodoben Palamon (4 vek), no poverojat-
no e deka se raboti za Sv. Makarij Aleksandriski: koga
328
demonite po~nale da go voznemiruvaat i no}e, svetitelot
stanal, zel ko{ i vo nego naseal pet oki pesok, pa si go na-
ramil na grbot i odel po pustinata. Go sretnal Teosevij
Kozmitor, antiohiec, i mu rekol: „Avvo, {to nosi{? Daj
mi go mene tvojot tovar, ne ma~i se sebesi!“ A Makarij od-
govoril: „Go ma~am onoj {to me ma~i mene...“ (sp. Paladij,
Lavsaik, 20; Migne, PG 34, 1060 B)
12
Vo Sveta Troica postojat Tri Lica, t.e. Ipostasi, a ed-
na Boèstvena priroda. Vo Hrista e edna Ipostas, edno
Lice, a dve prirodi i volji, Boèstvenata i ~ove~kata (sp.
Shol. 43, col. 1128 - 1129).
Za majkata na dobrodetelite,
svetata i blaènata molitva,
i za prebivaweto vo nea so teloto i umot
1
U~ej}i go deteto da odi, ~ovekot go podiga i go pou~uva
koga }e se spletka ili }e padne. Taka i nie sme dol`ni na-
{iot um da go ispravame i podigame vo molitvata koga toj
}e se odvoi od Boga, s# dodeka ne se utvrdi. (sp. Shol. 3, col.
1141 A).
2
1 Car. 2, 9
3
Od evangelskata parabola za vdovicata i nepravedniot
sudija (Luka 18, 1 - 4).
4
Zo{to pla~i{ na molitva? Ti ne si milostiv koga }e gi
vidi{ solzite na siromaviot. Kako }e se smiluva Bog na
tebe? Milostiwata e krila za molitvata: ako ne $ dade{
krila, taa nema da letne vo viso~inite; a ako $ gi dade{,
}e se voznese na neboto. Kako {to ognot vo kandiloto bez
maslo se gasi taka propa|a i molitvata {to ne e pridru-
èna so milostiwa. (Shol. 16, all. col. 1144 CD)
329
Za zemnoto nebo, bogopodraàtelnoto
bestrastie i sovr{enstvo, i za voskresenieto
na du{ata pred seop{toto voskresenie
1
Sv. Titoj (). Vo ruskiot prevod se ukaùva na pre-
podoben Titoj od Stare~nikot
2
Sv. Antonij Veliki
3
Sv. Jovan Kolov (+ okolu 430 g.), eden od najgolemite egi-
petski podvi`nici, se podvizuva{e vo Skitskata pusti-
na, vo severozapaden Egipet, okolu trieset kilometri od
Nitriskata Gora, i toa kako u~enik na Sv. Pimen (ìtie
27 avgust), a potoa u~itel na Sv. Arsenij Veliki (sp. zab. 12
kon Slovo XXVII). Toj osobeno se istaknal so svoeto golemo
smirenie. Zad sebe ostavil niza izreki {to gi zapi{ale
monasite od negovata obitel (sp. ìtie na Sv. Jovan Kolov, 9
noemvri).
4
Sv. Efrem Sirin (306 - 373), rodum od Mesopotamija (Ni-
zbis), istaknat podvi`nik i hristijanski pisatel. Poet-
ska du{a, toj nikoga{ ne vleguval vo filosofski speku-
lacii. Site negovi dela zra~at so golema toplina i vdah-
novenie, so nenasitna bogokopne`livost i blagodatna qu-
bov Bo`ja. U~estvuval na I Vselenski Sobor; za |akon bil
rakopoloèn od Sv. Vasilij Veliki. Napi{al mnogubroj-
ni dela na siriski jazik, vo proza i vo stih. Ja sostavil
prekrasnata molitva ‘Gospodi i Vladiko na mojot ìvot’
(ìtie na 28 januari).
5
Pod mnogubrojnite ìveali{ta Ilija Kritski gi pod-
razbira razli~nite stepeni na Boèstvenata blagodat
(Shol. 8, col. 1153 CD).
330
Kon
POUKATA ZA PASTIROT
Glava XIII
1
Taka begaa Sv. Grigorij ~udotvorec, Sv. Atanasij Veli-
ki i dr. Sv. Grigorij ûdotvorec mu be{e u~enik na Ori-
gen i be{e episkop vo svoeto rodno mesto, Kesarija Pon-
tiska, vo sredinata na 3 vek. Golem podvi`nik i ~udotvo-
rec i isklu~itelno vdahnoven misioner: koga stana kesa-
riski episkop vo gradot imalo samo 17 hristijani; pred
negovata smrt vo gradot imalo samo 17 neznabo`ci. Za
vreme na Dekievoto gonewe vo 249 g. Sv. Grigorij go po-
sovetuva svoeto stado: sekoj koj{to nema sila i dar Bo`ji
da podnese te{ki maki neka se skrie, za nekoj smelo pre-
davaj}i se sebesi vo racete na ma~itelite, a gledaj}i gi
stra{nite maki, da ne se ispla{i i ne moèj}i da gi pod-
nese da ne otpadne od Boga. „Podobro e da se skrie{ na krat-
ko i da po~eka{ od Boga povik i pomo{ za ma~eni~kiot
podvig”, govore{e Svetiot otec. Za da go uveri svoeto ma-
lubrojno stado deka ne e grev da se skrie{ i za da gi spasi
malkuminata hristijani {to toga{ gi imalo vo negovata
eparhija, Sv. Grigorij i samiot pobegnal vo pustinata, ka-
de {to skrien go preìveal goneweto i zdrav i ìv se
vratil vo Neokesarija. Se upokoi vo dlaboka starost, oko-
lu 270 g. (ìtie na 17 noemvri).
Glava XIV
1
Prvobitnoto zna~ewe na zborot e naselena ulica, grads-
ki kvart, a potoa izvesen poseben, polupustinski tip na
manastir. Toa se vsu{nost grupa isposnici, kelii vo koi-
{to podvi`nicite ìveat napolno odvoeno; zaedni~ko im
e edinstveno bogosluèweto, i toa vo crkvata koja{to
331
obi~no se nao|a na sredinata od prostorot po koj se raz-
mesteni keliite. Podocna pod ‘lavra’ se podrazbira voop-
{to golema mona{ka naselba, golem manastir ili glaven
manastir.
Glava XV
1
Ostanatiot tekst na Poukite e predaden vo vid na oda
kon Sv. Jovan, igumenot raitski, izgradena vrz sporedba-
ta na ìvotot na Mojsej so duhovniot ìvot i podvig na
svetiot raitski igumen.
332
RE^NIK
Bezmolvie (tihuvawe)
, isihija, sostojba na molitveno tihuvawe;
miruvawe, sveduvawe na telesnite dvièwa na minimum
za da se postigne i odrì najgolema koncentracija na du-
hot. Vo taa smisla se koristi stariot slovenski zbor ‘bez-
molvie’ (koj{to nekoi go raspoznavaat kako ‘nepodvi`-
nost’). Pod bezmolvie se podrazbira u{te i eden na~in
t.e. vid na mona{ki podvig, ~ii osnovni crti se: osame-
nost, odvojuvawe i prekin re~isi na site vrski so nadvo-
re{niot svet i so drugite lu|e, i molitva (osobeno t.n.
umstvena molitva) kako glavno zanimawe na podvi`nikot.
Monahot koj{to vodi takov ìvot se narekuva tihuvatel
ili bezmolvnik (isihast), a da se ìvee taka zna~i da se
bezmolvstvuva (tihuva). Stariot slovenski zbor imal i
edno potesno zna~ewe, ‘mol~ewe’, pa na poimot ‘bezmol-
vnik’ donekade mu odgovara i stariot izraz ‘mol~alnik’.
Dobrovolna siroma{tija (nesteknuvawe)

, odnos kon materijalnite vrednosti so
koj{to ~ovekot dobrovolno, svesno se odrekuva od sekoe ste-
knuvawe na kakov bilo vid materijalni dobra. Se odlu~u-
va da vodi ìvot bez nikakvo sopstveni{tvo nad predme-
tite, da ìvee vo siroma{tija, kako siromav bez ni{to.
Nepristrasnost
 ne e nepristrasnost kako otsustvo na
subjektivnost ili na pristrasnost vo sudeweto i ocenuva-
weto, tuku otsustvo na afektivna vrzanost za {to i da e
zemno, za svetot vo celina. Toa vo izvesna smisla e ram-
nodu{nost kon s# zemno: ~ovekot {to ja poseduva dobrode-
telta na nepristrasnosta moè da podnese sekakvo li{u- 333
vawe vo svetot, za{to ne mu e va`no ni{to od zemnoto, tu-
ku samo duhovnoto, nebesnoto, ve~noto. Se razbira, pris-
trastieto () e sprotiven odnos kon svetot, so
koj ~ovekot e afektivno, strasno povrzan za ovozemniot
ìvot vo site negovi projavi
Promislitelski
, ona {to e spored Promislata ili u{te
poto~no, spored planot Bo`ji, spored griàta koja{to
Bog ja pokaùva za svetot i za sekoj ~ovek poedine~no.
‘’ inaku zna~i ureduvawe, upravuvawe so ku}ata,
so doma}instvoto; ottuka op{toto zna~ewe se odnesuva na
planot spored koj ne{to se ureduva, se raboti, organizira.
Svetoqubie
, originalniot gr~ki izraz zna~i i sklo-
nost kon doteruvawe, ukrasuvawe, kitewe, no na mestoto
kako {to e upotreben vo Lestvica (Slovo XXVIII, col. 1133)
zna~i qubov kon svetot, kon ovozemnoto, kon svetskite
vrednosti, love of the world (Liddel-Scott).
Smirenoumie, smirenie
 se sveduva na poimot: da se misli
za sebe skromno, duri i pove}e od skromno: nisko, krajno
lo{o. Da se misli za sebe kako za li~nost koja{to sama po
sebe ne poseduva nikakva vrednost. Sprotivno na ova e
gordoumieto (, visokoumie) vo koe{to ~ove-
kot za sebe misli kako za ne{to visoko, vredno, mnogu
zaslu`no i pred Boga i pred lu|eto.
Sozercanie
 stariot slovenski zbor izvorno ozna~uva
gledawe ili nabquduvawe, no osobeno vnimatelno, vosre-
doto~eno nabquduvawe. Zaradi toa najmnogu i mu odgovara
gr~kiot izraz ‘’, koj{to vo asketskata literatura
ima sosem odredeno zna~ewe na osobeno uporno, jasno i ne-
334
posredno razmisluvawe koe preminuva od oblasta na lo-
gi~noto vo onaa na nadlogi~noto i dobiva karakter na ed-
na misti~na o~iglednost. Sozercanieto e kolku logi~ki,
racionalen tolku i nadlogi~ki, iracionalen ~in na du-
{ata. Onoj {to se nao|a vo sostojba na ‘sozercanie’ se na-
rekuva ‘sozercatel’ (zerkatel), a glagolot e ‘da se sozer-
cuva’ (zerka). Vo latinskiot najmnogu mu odgovara zborot
‘contemplatio’.
Stomakougodie
. Kovanica koja{to pretstavuva prevod
na ovoj gr~ki izraz. Vsu{nost, ni taa kovanica ne go iz-
razuva gr~kiot poim ‘’ vo potpolnost, za{to
gr~kiot zbor ozna~uva ne samo ugoduvawe na stomakot tu-
ku besnilo, strast na stomakot, sostojba vo koja{to sto-
makot suvereno gospodari so ~ovekovoto bitie.
Stranstvuvawe
 Etimolo{ki, gr~kiot zbor zna~i ìvot vo
tu|ina, nadvor od svojata tatkovina, zaminuvawe od svojot
roden kraj, emigrirawe vo druga zemja. Vo asketikata, ‘
’ zna~i i ìvot nadvor od svoeto rodno mesto i pre-
bivali{te zaradi mona{ki podvig. Najposle, toa moè da
bide i ìvot vo edna napolno poinakva duhovna sredina
ili sfera od dotoga{nata. Od istata osnova se izvedeni i
zborovite ‘stranstvuvawe’ i ‘stranstvuvatel’ (‘tu|inu-
vawe’, ‘tu|inuvatel’).
Tihuvawe: bezmolvie
Uninie
. Staroslovenskiot izraz i etimolo{ki i
spored zvu~nosta najdobro ja izrazuva smislata na gr~-
kiot zbor. Imeno, toa e nekoj vid ~emreewe, malaksanost,
335
umor, tromost i mrzovolnost na duhot, pri {to du{ata pa-
sivno se prepu{ta na edna siva, tmurna rezignacija; tak-
va sostojba vo koja{to vo nea e paralizirana sekoja kon-
struktivna aktivnost; begawe od vistinskiot ìvot koj ba-
ra sovladuvawe na ona {to ni e neprijatno i od aktivnata
duhovna borba so pre~kite {to se javuvaat na patot kon
ostvaruvaweto na hristijanskiot duhoven ideal.
Celomudrie
, izrazot ima dve zna~ewa, po{iroko i
potesno. Vo po{iroka smisla i etimolo{ki celomudri-
eto e sostojba na duhovno zdravje, zdravoumie; sostojba vo
koja{to site du{evni sili i sposobnosti se nao|aat vo
sklad so prirodniot poredok, pa na primer poniskite bio-
lo{ki nagoni (nagonot za ishrana, polniot nagon i dr.) se
pot~ineti na zakonot na umot, duhot. Vo potesnoto zna-
~ewe celomudrieto e sostojba na du{evna devstvenost,
devstven odnos kon polniot nagon. Toa ne mora zadolì-
telno da bide i celosna apstinencija, vozdrùvawe od po-
lov odnos (koga se zboruva za celomudrie kaj sopru`ni-
ci), bidej}i celomudrieto i vo ovaa smisla ima pred s#
pravilen odnos me|u duhot i poloviot nagon, odnos vo
koj{to duhot vladee a poloviot nagon mu se pokoruva na
duhot, ograni~en i reguliran e od duhot, sovladan e od
nego. Vo Lestvica ovoj izraz e upotreben vo obete zna~e-
wa, no sepak pove}e vo vtoroto. Vo nieden slu~aj gr~kiot
zbor ‘’ {to go koristi asketskata literatura
ne moè da se preved kako ‘skromnost’, kako {to bi moè-
lo da se prevede vo klasi~nata gr~ka literatura. Zatoa
ovoj prevod ja predlaga upotrebata na staroslovenskiot
zbor ‘celomudrie’ i na negoviot posovremen oblik ‘celo-
mudrenost’.
336
ODR@INA
S
337
338
339
340
341
342
343
344
345
346
347
348
349

Lestvica Tabernakul

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Lestvica Tabernakul

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

LESTVICA

KRATKO @ITIE NA AVVA JOVAN,

Ne sum vo sostojba sosem to~no da ka`am kade se

Dojde eden den avva Martirij so avva Jovan kaj ve-

Na isklu~itelniot i ramnoangelen otec na otcite

Bidej}i nam, bednite, ni e poznato tvoeto vo Gos-

Bidi mi zdrav vo Gospoda,

Jovan go pozdravuva Jovan

Go primiv tvoeto ceneto pismo, dostojno na tvojot

Koga se govori za slugite Bo`ji so Boga treba i

Bog e spasenie i `ivot za site koi{to gi daruval

Na po~etokot na podvigot na odrekuvaweto od sve-

^ovekot koj{to vistinski Go saka Gospoda i na-

Vtoro skalilo. Toj {to uspeal da go dostigne

Tu|inuvaweto e nepovratno napu{tawe na s# vo

Za soni{tata {to gi imaat po~etnicite

Ne mo`e da se skrie deka mo}ta na na{iot razum e

Treto skalilo, po broj ednakvo na Troica.

Sega e na red izlagaweto za Hristovite borci i

Stepen spored redniot broj ednakov

Pokajanieto e obnova na Kr{tenieto. Pokajanie-

Na pettoto skalilo se iska~i, pokajniku,

Na sekoj zbor mu prethodi misla. A se}avaweto na

Pla~ot po Boga e taguvawe na du{ata i takvo ras-

Kako {to vodata koga malku po malku se istura vrz

Site dobrodeteli li~at na Jakovovata lestvica, a

Ako ve}e saka{ da bide{ zlopamtliv, bidi takov

Nikoj pameten, mislam, nema da ospori deka omra-

Vo prethodnite redovi uka`avme nakuso na toa kol-

Onoj {to stasal do

@elezoto i kamenot proizveduvaat ogan. A mnogu-

Eden od ~estite izdanoci na mnogugovorlivosta

Pove}e odo{to na koe bilo drugo mesto zboruvaj-

Juna~ka pobeda! O~igledno e deka onoj {to

^istotata e usvojuvawe na bestelesna priroda. ^i-

Pogolemiot broj mudri u~iteli zad {totuku opi-

Ne~uvstvitelnosta, bez ogled telesna ili duhovna,

Sonot e izvesna osobina na prirodata, slika na

Onoj {to ja steknal

Pred zemnite vladeteli lu|eto izleguvaat ili ne-

Ako podvigot na dobrodetelta go vodi{ vo op{te-

Onoj {to ja pobedil stra{livosta

Nekoi imaat obi~aj za suetata da pi{uvaat vo po-

Skalilo dvaeset i prvo. Onoj kogo{to suetata

Dvaeset i vtoro skalilo: onoj {to se iska~il,

Pogore slu{navme deka od zliot koren i zlata

Onoj {to odnel pobeda nad ovaa strast,

Na izgrevot na sonceto mu prethodi svetlinata na

Da pobegneme od strmninata na licemerieto i od

Toj {to se doka~il do ovoj stepen,

Onoj {to bi sakal so obi~en jazik na napolno so-

Bezdnata e majka na izvorot.

Rasuduvaweto kaj po~etnicite pretstavuva to~no

Kako {to ko{utata `ednee po izvorite gorski

Kako da saka{e da se nau~i na ne{to od mene, eden

v) Kratko vozglavuvawe na prethodnite pouki

Cvrstata vera e majka na samoodrekuvaweto. [to e

Kako nekoi ve~ni robovi i so dogovro svrzani slu-

Bla`en e onoj {to se nadeva;

Na site im e poznato deka vo site nau~ni oblasti

Spored prirodata, molitvata e sopostoewe i edin-

Nevozmo`no e so zborovi da se nau~i{ da gleda{.

Ete i nie {to le`ime na dnoto na najdlabokata ja-

Ima bestrasni lu|e, no ima i od bestrasnite pobe-