Skola Za Isihazam

Naum Strumi~ki
Mitropolit
[kola za isihazam
Kniga 1
BIBLIOTEKA VOVEDENIE
VELJUSA 2005
Makedonska Pravoslavna Crkva
Strumi~ka Eparhija
Izdava:
Manastir Presveta Bogorodica Eleusa
Veljusa 2005
Pe~atnica:
'Sveti Teodosij Sinajski"
pri Manastirot na Svetite êtirieset
Sevastiski ma~enici vo Bansko
Lektura:
monahiwa Eliseja
Na bra]ata i sestrite monasi
koi vo dobar podvig se podvizuvaat
vo manastirite
na Makedonskata Pravoslavna Crkva,
vozobnovenata Ohridska Arhiepiskopija,
i koi so svest deka se plod na pokajanieto
na verniot pravoslaven narod
koj ìvee vo Republika Makedonija
a vo poslu[nost kon svoite Episkopi
do krajna samo`rtva,
se vgraduvaat vo duhovniot polet
na na[ata Sveta Crkva i vo sobornoto
svedo[tvo na Edinstveniot Spasitel,
Bogo~ovekot Isus Hristos,
neodzemlivo...
SODR@INA
Predgovor I-XVI
[kola za isihazam (K n i g a 1)
Voved 21
Istoriski osvrt 26
Nekoi aspekti od u~eweto

za Isusovata molitva kaj
svetogorskite starci od HH vek 45
Eshatolo{kite dimenzii
na Isusovata molitva 68
Na tesniot pat 75
Makedonskata Pravoslavna Crkva

i Srpskata Pravoslavna Crkva 79
Kaj {to e duhovniot otec

tamu e i Crkvata i narodot 106
Za Ni{kiot raboten dokument 116
Interview 124
Zaradi edinstvoto
koe{to nie go smislivme 140
Soo~uvawe so apsurdot 173
Za poslednite slu~uvawa 186
Bibliografija 204
PREDGOVOR
Site onie {to se upravuvaat

po Duhot Bo`ji se sinovi Bo`ji,
oti vie ne primivte duh na ropstvo
za da bidete vo strav, tuku Go primivte
Duhot na vosinovuvaweto, preku
Kogo povikuvame: ‘Avva, O~e!’
(Rim. 8, 14 - 15)
Za site {to navistina sakaat duhovno

da rastat i da se vosovr{uvaat, soglasno zapo-
vedta na na{iot nebesen Otec, edinstven vis-
tinski, neodminliv i neodoliv kriterium e Bo-
go~ovekot Hristos. Toj stana ôvek za nie da
staneme bogovi po blagodat. Negovoto Voplotu-
vawe n¢ napravi li~no pri~esni na plodovite
od za nas spasitelnoto op{tewe na svojstvata na
Bo`jata i ~ove~kata priroda vo Negovata Ipo-
stas. Na{ite tela stanaa hram na Svetiot Duh
Koj ìvee vo nas...
Vo ova istorisko i eshatolo{ko slu~u-
vawe e poloèna teolo{kata (hristolo{ka) i
antropolo{kata, odnosno eklisijalnata osnova
na pravoslavnata (isihasti~ka) duhovnost: vo
na~inot {to Bogo~ovekot Hristos ni go pokaà
I
Predgovor
so Svoeto Voplotuvawe, no i so celiot Svoj Do-

mostroj za na{eto spasenie. Toj s¢ napravi ‘od
vnatre’, pritoa beskrajno mnogu stradaj}i. Si-
not Bo`ji go spasuva ~ovekot ne preku izdavawe
naredbi od neboto i preku demonstracija na si-
la, kako nekoj vlastodrèc i sudija, tuku napro-
tiv, Toj ni se objavi Sebesi preku qubovno pois-
tovetuvawe so nas. Ja posvoi vo Sebe na{ata pa-
dnata ~ove~ka priroda (osven grevot) i ja na-
pravi Svoja sopstvena, isceluvaj}i ja i oboù-
vaj}i ja.
Bogo~ovekot Hristos so Svojot Boès-
tven Domostroj n¢ napravi pri~esnici na Nego-
vata nesozdadena blagodat (energija), koja ja do-
bivame vo Crkvata kako zalog i polnota pri
Svetata Tajna Kr{tenie. Toa e istata onaa bla-
godat {to pravi od nas ‘rod izbran, carsko sve-
{tenstvo, narod svet’. Se razbira, samo ako po-
dvi`ni~ki i svesno u~estvuvame vo liturgisko-
to vreme i prostor na Svetata Tajna Evharistija
kako pri~esnici na Teloto i Krvta Hristovi.
Sveti Grigorij Palama veli deka vo ovie
dve Sveti Tajni - Kr{tenieto i Evharistijata
(Boèstvenata Liturgija) - se sodrì celokup-
noto na{e spasenie, bidej}i vo niv e polnotata
na Bogo~ove~kiot Domostroj.
No, da se zadrìme na ona ‘podvi`ni~-
ki i svesno’. Zaedni~areweto vo ìvotvornata
Bo`ja energija vo Crkvata i duhovnoto rastewe
II
[kola za isihazam
ne se avtomatski dadeni i zagarantirani so Kr-

{tenieto i Evharistijata. Blagodatta na Sve-
toto Kr{tenie Gospod ni ja dava samo kako za-
log, a dali taa }e stane dejstvitelna, toa vo go-
lema mera od nas zavisi i toa so sloboden volev
podvig se dostignuva, kako dar Bo`ji. Patot na
nejzinoto aktuelizirawe vsu{nost e pat na as-
ketsko-isihasti~ko vosovr{uvawe i osvojuvawe
na vnatre{nite prostori, pat na ‘oboènie na
~ovekot’, so toa i pat na negovoto spasenie. Toa
e ‘tesniot pat’ {to ni go pokaùva Bogo~ovekot
Hristos:
Ste slu{ale deka im bilo re~eno na
starite: ‘Ne ubivaj!' Jas pak vi velam deka sekoj
{to se gnevi na brata si bez pri~ina, }e bide
vinoven pred sudot...
Ste slu{ale deka na starite im bilo
re~eno: ‘Ne prequbodejstvuvaj!' Jas pak vi velam
deka sekoj {to }e pogledne na èna so èlba,
ve}e izvr{il prequba so nea vo srceto svoe.
I: Blaèni se ~istite po srce, oti
tie }e Go vidat Boga (Mat. 5, 8).
[to se ovie zborovi ako ne pouki za toa
deka e potrebno bdeewe duri i nad pomislite
{to umot gi vnesuva vo srceto i negovo o~istu-
vawe od strastite {to go valkaat?
A vo toj proces na o~istuvawe (preob-
razuvawe na stastite), pokraj postojaniot pod-
vig vo molitvata, ispolnuvaweto na zapovedite
III
Predgovor
vo poslu{anie na duhoven otec (so kogo gi pro-

veruvame site pomisli, èlbi i ~uvstva), pra-
vilnata ispoved i naglaseniot asketski podvig
se prioritetni zada~i do klu~niot moment na
molitvenoto otvorawe na srceto, i treba da od-
vedat do bitnata i radikalna duhovna preobraz-
ba koja{to Svetite otci ja poznavaat i imenu-
vaat kako ‘dar na prosvetluvawe’, a koja pak, na
planot na molitveniot podvig se projavuva kako
po~etok na umnosrde~nata molitva.
Za zna~eweto na ovaa molitva i za ne-
ophodnosta od nea, kako za na{eto li~no duhov-
no vosovr{uvawe taka i za na{eto vistinsko
u~estvo vo evharistiskiot ìvot na Crkvata,
na{iot otec i episkop Mitropolitot Stru-
mi~ki Naum ni zboruva u{te vo svojot voved, a
konkretno za na~inite na nejzinoto steknuvawe
ni gi prenesuva svedo{tvata na svetogorskite
otci od HH vek, vo prviot del od knigata.
Spored niv, postojat dva redovni na~i-
ni za steknuvawe na umnosrde~nata molitva. Ed-
niot e koga vo pokajanie i pla~, preku ispolnu-
vaweto na Bo`jite zapovedi vo poslu{anie na
duhoven otec, srceto (kako na{ duhoven centar)
postepeno se ~isti od strastite, taka {to koga
}e se o~isti dovolno, po blagovolenie Bo`jo,
blagodatta projavena od nego samata }e go po-
kaè ‘mestoto na srceto’, kade {to umot biva
neodolivo privle~en od nea (od blagodatta) -
IV
[kola za isihazam
pou~uvaat starec Siluan, starec Sofronij, sta-

rec Paisij...
Drugiot na~in, pak, pokraj o~istuvawe-
to preku ispolnuvaweto na zapovedite vo poka-
janie, koristi i specijalna tehnika na vdi{u-
vawe i izdi{uvawe za otkrivawe na ‘mestoto na
srceto’, {to se odviva pod budnoto oko na opit-
niot duhoven otec koj naj~esto molitvata i ja
dobil (sekoga{ kako dar) obu~uvaj}i se na toj
na~in. Za ova posebno zboruvaat starec Josif
Spileot, starec Efrem Filotejski, starec Ef-
rem Katunakiotski...
Kako i da e, site ovie Sveti svetogors-
ki otci samo verno go sledat i ni go predavaat
Predanieto na Svetata Crkva, koe vo svojata os-
nova od samiot svoj po~etok na planot na li~-
nosta od edna strana e dlaboko isihasti~ko, a od
druga strana pak e dlaboko soborno-crkovno (li-
turgisko), i koe niz vekovite od Hrista pa do de-
nes go branele i go svedo~ele Li~nosti kako:
Sv. Antonij Veliki, Sv. Makarij Egipetski,
Sv. Isaak Sirin, Sv. Dijadoh Fotikiski, Sv. Jo-
van Lestvi~nik, Sv. Maksim Ispovednik, Sv. Naum
Ohridski, Sv. Prohor P~inski, Sv. Gavril Les-
novski, Sv. Joakim Osogovski, Sveti Jovan Ril-
ski, Sv. Simeon Nov Bogoslov, Sv. Grigorij Si-
najski, Sv. Grigorij Palama, Sv. Nikodim Pri-
lepski, Sv. Nikodim Agiorit, Sv. Paisij Ve-
li~kovski, Sv. Serafim Sarovski i mnogumina
V
Predgovor
drugi, do den dene{en. A {to pak da kaème za

Onaa Koja{to so mol~anie ja pokri Svojata Taj-
na...
Asketsko-isihasti~kiot podvig vo koj-
{to ìveeme i preku koj gi ~istime (preobrazu-
vame) strastite na srceto, a zaradi gradewe na
najdlaboka i najvnatre{na li~nosna zaednica so
Bogo~ovekot Hristos i pome|u nas samite, vsu{-
nost e na{ dvig kon Boga, na{ odgovor na Nego-
voto stradawe i isto{tenie, na{e blagodarewe,
slobodno i qubovno predavawe Nemu. Toa na{e
li~nosno zaedni~arewe, kako {to rekovme, se-
pak najrealno i najpotpolno se ostvaruva na Sve-
tata Liturgija i postojano se potvrduva i pot-
krepuva vo nea, kade {to site zaedno sobrani
okolu svojot Episkop pri~estuvaj}i se so Te-
loto i Krvta Hristovi sme Teloto Hristovo,
Negova ve~noìva Crkva - Edna, Sveta, Soborna
i Apostolska.
Isusovata molitva, spored Otcite, vo
ovoj svet i vek ne moè da ja zameni spasitelna-
ta blagodat na Svetata Evharistija, bidej}i Bo-
èstvenoto Ime {to vo molitvata se povikuva
moè da se najde vo vnatre{nosta na srceto vo
tolkava mera kolku {to ~ovekot preku Kr{te-
nieto i Evharistijata e vkorenet vo Teloto na
Crkvata, no taa (molitvata) sepak pretstavuva
imperativ za najcelosno ostvaruvawe na Sveta-
ta Tajna, alfa i omega na li~no-sobornoto u~es-
tvuvawe.
VI
[kola za isihazam
Na{iot li~en molitven podvig, potvr-

den vo Svetata Evharistija, ima soborno-kos-
mi~ki dimenzii i ja zasegnuva celata Crkva, s¢
sozdadeno. Na{ata pravilna li~nosna zaednica
so Boga e neizbeèn uslov za gradewe na vistin-
ska zaednica so koja bilo druga li~nost. Taa is-
to taka e potrebna za qubov i vistinska zaedni-
ca i me|u dve pomesni Crkvi koi{to, neli, gi
so~inuvaat konkretni li~nosti i ~ii{to (me-
|ucrkovni) odnosi konkretno se projavuvaat i
potvrduvaat preku evharistiskata i duhovna, li~-
nosna zaednica na nivnite Episkopi. No kakvi
Episkopi, takvov razvoj na me|ucrkovnite odno-
si. Zatoa, kolku {to e spasonosna i neophodna
vosoglasenosta na li~noto duhovno vosovr{uva-
we na nositelot na visoka crkovna vlast so ne-
goviot ~in, blagodarenie na negoviot duhoven
podvig, tolku e postra{na i pogolema bezdnata
na proma{uvaweto na onoj {to ne ìvee vo ovoj
podvig na vosovr{uvawe, a mu bilo dadeno dos-
toinstvoto ovde na zemjata da pretstavuva ikona
Hristova, da sedi na mestoto i vo obrazot Hri-
stov, na site da im bide s¢. I namesto Episkopot
da bide svetlina za svetot se slu~uva svetot da
stane su{tinski del od nego i toj da dejstvuva
soglasno so negovite gibelni i mra~ni zakoni-
tosti.
Osnoven kriterium za duhovniot ìvot
na sekoj hristijanin e srceto, na{iot duhoven
VII
Predgovor
centar. S¢ duri srceto ni e zarobeno od stra-

stite (me|u drugite i od etnofiletizmot) i za-
tvoreno za darot na umnosrde~nata molitva, s¢
dotoga{ svetot e prete`niot del od nas, ìve-
eme vo duhovna temnina i slepilo. Taka {to, bez
ogled na oblekata ili na nadvore{noto dosto-
instvo {to go nosime, kvalitativna razlika po-
me|u nas i svetot ne postoi. Kvalitetot za koj-
{to tuka zboruvame e umnosrde~nata molitva,
ni{to pomalku i ni{to drugo!
Postojat tri stepeni vo sve{teni~-
kiot ~in: |akonski, prezviterski i episkopski.
Ovie tri stepeni se soodvetni na trite ste-
peni od duhovniot razvoj: '~istewe na srceto'
(praksa), 'prosvetluvawe na umot' (teorija) i
'oboènie' (teologija). Sve{tenikot ja voz-
glavuva Crkvata, no samo ako pred toa ja so-
bral vo svoeto srce. Samo o~istenoto srce mo-
è da gi primi vo sebe site, bez isklu~ok duri i
na neprijatelite. Samo vo nego moè da se sovr-
{i velikata tajna na soborniot ìvot, na
vzaemnoto proniknuvawe. Samo vo takvoto sr-
ce moè da pote~e molitvata za celiot svet,
ispolneta vo ona neizglagollivo ‘Avva O~e!'
Samo na oltarot od otvorenoto srce umot
moè nevidlivo da sve{tenotvori. Bez ovaa as-
ketsko-isihasti~ka dimenzija se gubi i perso-
nalno-sotiriolo{kiot karakter na Sve{ten-
stvoto kako Sveta Tajna. (†Slovo od Vodo~a„,
Mitropolit Naum)
VIII
[kola za isihazam
Znaej}i go ova, pra{aweto zo{to eden

banalen i filistarski problem, kako {to od
~isto crkovna gledna to~ka e sporot za imeto na
edna sestrinska pomesna Crkva, dobiva razmeri
na podelba pogubna za pravoslavieto i problem
nere{liv i nepremostliv za dve ili tri, na toj
na~in duri, me|uetni~ki, sprotistaveni erar-
hii, se objasnuva kone~no i su{tinski, vo site
negovi nose~ki aspekti. Imeno, se objasnuva pra-
{aweto zo{to za nekoi pravoslavni episkopi e
neprifatlivo imeto Makedonska Pravoslavna
Crkva i zo{to voop{to episkopite na Pravo-
slavnata Crva ne moàt da najdat re{enie za
eden vakov ednostaven problem.
Na ovaa problematika £ e posveten vto-
riot del od knigata {to e pred nas, i toa treti-
raj}i go konkretno aktuelniot spor za imeto me-
|u Makedonskata Pravoslavna Crkva i Srpska-
ta Pravoslavna Crkva preku prizmata na isi-
hazmot. Isihasti~kiot aspekt e i vnatre{nata
ni{ka {to gi povrzuva dvata navidum sodrìn-
ski razli~ni delovi na knigata. Vo prodolè-
nie }e dademe presek na ona {to vo kratki crti
go objasnuva celiot teatar {to se slu~uva, oso-
beno negovata administrativno-organizaciona
dimenzija.
Vo na{iot sekojdneven crkoven ìvot,
vo na{eto crkovno postoewe i dejstvuvawe, a
pod vlijanie na svetot i etnofiletizmot, me|u
IX
Predgovor
drugoto, se zloupotrebuvaat i se me{aat ~isto

vnatre{no-pastirskite pozicii i administra-
tivni potrebi na pomesnata Crkva so dogmat-
skite pozicii i misionerskiot karakter na So-
bornata Crkva. Taka, vo me|usebnite odnosi i
pred me|unarodnata javnost se pretstavuvame so
teolo{ki neosnovani imiwa koi posredno ili
neposredno gi potenciraat etni~kite razliki
pome|u pomesnite Crkvi, i gi doveduvame vo za-
bluda site neupateni vo odnos na karakterot na
Crkvata (etni~ka organizacija li e, Hristovo
Telo li e?), namesto da gi koristime imiwata
{to go svedo~at i {to go potenciraat na{eto
edinstvo vo Hristos. Toa e lo{ znak, odnosno
znak deka pome|u pomesnite Pravoslavni Crkvi
s¢ u{te traat iscrpuva~kite vnatre{no-crkov-
ni borbi za crkovna (etni~ka) dominacija, koe
pak istovremeno e i realno svedo{tvo deka vre-
meno sme se otkaàle od misijata na Crkvata
kon nadvor, me|u onie koi s¢ u{te ne gi doprela
spasitelnata blagodat Bo`ja {to prebiva vo
nea.
A vistina e deka na{ite etni~ki into-
nirani imiwa adekvatno i ne{tetno bi moèle
da gi koristime samo kon vnatre, kako izraz na
na{ata pastirska grià za konkretnite lu|e me-
|u koi dejstvuvame i koi{to duhovno gi vodime,
no vo me|usebnite odnosi i kon me|unarodnata
javnost od neprikosnovena va`nost za site nas, i
X
[kola za isihazam
kon vnatre i kon nadvor, e da gi koristime sa-

mo takvite crkovni imiwa {to go potenciraat
na{eto edinstvo vo Hristos i go svedo~at fak-
tot deka sme Edna, Sveta, Soborna i Apostolska
Crkva. No, za àl, za ova s¢ u{te ne postoi i ne
moè da se postigne soborna crkovna soglas-
nost.
Na{ite, pak, od etnofiletizam iskri-
veni crkovni odnosi se reflektiraat i najo~e-
bijno se zabeleùvaat vo crkovnoto organizi-
rawe na dijasporata, kade {to za sekoja etni~ka
zaednica nastapuvame so svoj Episkop, posebno.
Taka, se slu~uva eden grad da ima i nad desetina
pravoslavni Episkopi, za sekoja etni~ka crkov-
na zaednica po eden. Postra{na eres od taa, koja
se reflektira kako realna podelba duri i na or-
ganizaciono nivo, dosega vo Crkvata se nema po-
javeno. Site drugi eresi Crkvata ja napa|aa od
pozicii {to se za nea nadvore{ni (eres vo u~e-
weto) i kako takvi bea lesno prepoznatlivi, i
lesno bea otsekuvani od nejzinoto Telo, a ovaa
ja napa|a i se obiduva da ja razori bukvalno od-
natre (eres vo praksa) i go blednee i go onevoz-
moùva nejzinoto svedo{tvo na edinstveniot
Spasitel, Bogo~ovekot Hristos, vo svetot. Za
nadminuvawe na eres {to se pojavuva vo praksa
potrebna e promena na ìvotot, potrebno e vis-
tinsko pokajanie i zatoa takvata eres te{ko se
pobeduva.
XI
Predgovor
A prirodata na eresta na etnofiletiz-

mot e takva {to na soborno i teolo{ko nivo ba-
ra da bide osudena, za potoa istata taa osuda da
se ispolzuva na lokalno nivo, me|u †pobliskite
svoi„, kade {to zloto prodolùva da se sprove-
duva i {iri vo praksa, vrz osnovi na samooprav-
duvawe i obvinuvawe za etnofiletizam na pra-
voslavni bra}a od druga nacionalnost, sekako,
pod vid na izvesna nacionalna kolektivna samo-
za{tita i te`neewe kon patriotski, crkovno-
istoriski, administrativen prosperitet. Po-
sledicite na me|usebnite borbi na Balkanot, na
kolektivno nivo, edna{ ve}e gi iskusivme: pet-
stotini godini pod inoverno ropstvo. Idnite
posledici doprva }e gi vidime i ve}e gi gleda-
me kako posledno predupreduvawe. Posledicite
pak, {to etnofiletizmot gi ostava vo du{ite
na svoite zarobenici, na li~no nivo, se takvi
{to samo Gospod moè da im pomogne. Proble-
mot na etnofiletizmot vo Pravoslavnata Crk-
va e tolku golem {to vo eventualnite idni raz-
govori pome|u Makedonskata Pravoslavna Crk-
va i Srpskata Pravoslavna Crkva, na{ata stra-
na mora da ja postavi spornosta na crkovnata
organiziranost vo dijasporata, kako edno od pra-
{anata na dneven red koi moraat da bidat re{e-
ni kako uslov za stapuvawe vo kanonsko i evha-
ristisko edinstvo so drugata strana.
Denes crkovnite lideri pod vlijanie na
XII
[kola za isihazam
etnofiletizmot i na svetot otvoreno se me{aat

vo politi~kata borba me|u dràvite (negirawe
na ime na dràva), a legitimnata teolo{ka bor-
ba i dokaùvaweto na vistinata gi sveduvaat na
goli projavi na me|usebna omraza i li~ni navre-
di, bez da dadat soodveten odgovor na ve}e pred-
loènite teolo{ki re{enija na problemot (po-
glednete izvesni surogati na crkovni sajtovi i
s¢ }e vi bide jasno). A znacite na vremiwata po-
stojano n¢ potsetuvaat deka ne e vreme za seto
ova.
[to najmnogu pokaùva deka crkovnite
lideri zaslepeni od etnofiletizam se izgubile
vo lavirintot na svetovnata politika, a deka
dogmite i kanonite na Crkvata gi koristat samo
kako sredstvo na psiholo{ka vojna? Toa {to pro-
blemite koi{to se pojavuvaat me|u Crkvite ne
se od dogmatski karakter nitu pak od kanonski
(tie aspekti na primer vo slu~ajot na Makedon-
skata Pravoslavna Crkva i Srpskata Pravo-
slavna Crkva se zadovolitelno re{eni vo ra-
botniot dokument od Ni{), tuku se sveduvaat na
problem za ime na Crkva, {to vedna{ ukaùva
na ~isto politi~kata, svetovna priroda na ova
pra{awe. Od druga strana pak, crkovnite voda-
~i pokaùvaat neukost i nesposobnost da iznaj-
dat re{enie za toj problem. Pa toa e prosto ja-
ven sram, za site o~igleden! Treba da se zapamti
deka: sekoga{ koga Pomesnite Crkvi ne moàt
XIII
Predgovor
da gi vosoglasat svoite stavovi za pra{awa {to

ne se od dogmatski ili kanonski karakter, a na
o~igledna {teta na crkovnoto edinstvo, zna~i
deka crkovnite lideri se vpletkani vo svetovna
politika, ili najmalku barem ednata strana.
Osobeno {to crkovno, odnosno pastirsko re{e-
nie na problemot, kako {to rekovme, postoi: ko-
ristewe na starite eklisijalni imiwa soglasno
sedi{teto na prviot me|u ednakvite Episkop -
Ohridska Arhiepiskopija, Atinska Arhiepi-
skopija, Pe}ska Patrijar{ija, Trnovska Patri-
jar{ija...
Zar e tolku te{ko Crkvite da se dogo-
vorat me|usebe oficijalno da komuniciraat sa-
mo so ovie imiwa?! I taka celata administra-
tivna crkovna komunikacija se sveduva na ~eti-
ri-pet pisma godi{no: ispra}awe ~estitki za
Boìk i Veligden, nekoja informacija i even-
tualni pokani za odredeni proslavi i zaedni~ki
sosluùvawa. Sekoja druga upotreba na sega va-
è~kite crkovni imiwa (Ruska, Srpska, Bugar-
ska, Gr~ka, Makedonska itn.), ako gi izzememe
vnatre{no-pastirskite (?!), sluì za ~isto po-
liti~ki celi. Sepravoslavna konferencija na
nivo na Poglavari na koja bi moèl avtorita-
tivno da se re{i ovoj problem odamna ne e svi-
kana, a i te{ko }e moè da se svika, zatoa {to
Moskovskiot i Carigradskiot Patrijarh ve}e
odamna ne sosluùvaat zaedno.
XIV
[kola za isihazam
Knigata {to e pred nas, mnogu precizno

i jasno go pokaùva patot za re{avawe ne samo
na poso~eniot tuku i na koj bilo drug problem
{to proizleguva od ìviot ìvot na Crkvata.
Sepak ostanuva sekoj sam da si go izbere patot.
Posledicite od raskolot }e gi trpime site, no
prokletstvoto na odgovornosta od eventualnoto
negovo prodlabo~uvawe }e go ponese samo onoj
{to administrativnite crkovni raskoli }e pro-
dolì da gi re{ava odnadvor i nasilno, kako
prikalemena i nezasegnata ma}ea, a ne kako ro-
dena, prirodno i blagodatno - bezuslovno po`r-
tvuvana majka (sp. 3 Car. 3, 16 - 27). Ako nekoj
ve}e se smeta za majka Crkva?!
Administrativniot raskol mora i mo-
è da se nadmine samo ‘od vnatre’. Pravoslavna-
ta metodologija na re{avawe na problemite, a
koja e vtemelena na pravoslavnata hristologija,
ne poznava nadvore{en na~in za izleguvawe od
konkretnava nevolja. Osobeno ne - koga }e se
previdat i proma{at istoriskite okolnosti:
li~nostite, vremeto i mestoto. Sepak, vo slu-
~ajov neophodno e me|u nas da se namnoì onoj
kov na pastiri koi{to od svoite duhovni po~e-
toci i so sevkupniot svoj li~en razvoj }e se
vgradat i }e rastat vo pazuvite na Crkvata (ek-
lisiolo{ka ipostas vtemelena na isihazmot, a
ne na nekoi drugi osnovi), o~isteni, prosvetle-
ni i oboùvani od Boèstvenata blagodat vo
XV
Predgovor
nea, i koi shodno na svojot blagodaten duhoven

rast }e odgovorat na pastirskiot priziv i }e go
ponesat ~inot {to mu soodvetstvuva. Zna~i, ni
trebaat Pastiri koi }e go vozobnovat pravo-
slavniot duhoven ìvot (}e go razgorat oginot
na verata), koi vo praksa (so li~en primer) }e go
aktueliziraat Svetoto Predanie, koi }e se gri-
àt za edinstvoto (prvenstvoto na ~est me|u ed-
nakvite) na Crkvata, koi }e go so~uvaat dosto-
instvoto (eklisijalnata polnota) na lokalnata
episkopalna Crkva, kako i pastirskiot avtori-
tet i kredibilitet na pomesnata Crkva, no ne od
nadvor, tuku od vnatre. Ova, pak, e osobeno po-
trebno i va`no za onie {to imaj}i greda vo svo-
eto oko se obiduvaat da ja izvadat raskata od
okoto na svoite bra}a so krajno nesoodveten i
grub instrument, paralelna erarhija. Samo na
ovie temeli na{ite Episkopati }e ja pronajdat
izgubenata vidliva evharistiska zaednica na
blagodatnoto svetotroi~no edinstvo vo Ednata,
Sveta, Soborna i Apostolska Crkva.
monahiwa Sara
so sestrinstvoto od manastirot
na Presveta Bogorodica Eleusa
XVI
[kola za isihazam
Kniga 1
VOVED
†Sega znam deka Gospod go spasuva Svojot pomazanik,

go slu{a od svetite Svoi nebesa;
spasenieto e vo silata na Negovata desnica;
Edni so koli, drugi - so kowi,
a nie so imeto na Gospoda,
na{iot Bog, se falime.„
(Ps. 19, 6 - 7)
eto ona {to Bogo~ovekot Isus Hris-

tos preku Svojot Domostroj za na{eto
spasenie ni go ostavi vo Crkvata, od-
nosno Svetite Tajni, Svetite dobrode-
teli, Svetoto Predanie, pi{ano i us-
no, ima za cel da ni pomogne da izgradime, da os-
tvarime vistinski, konkreten li~nosen odnos so
Boga. No molitvata kako Sveta dobrodetel, a
osobeno umnosrde~nata molitva, ima tolku poseb-
no mesto vo gradeweto na li~nosniot odnos so
Boga, {to bez nea toj odnos ne bi moèl nitu da
se zamisli.
Molitvata, najednostavno kaàno, e di-
jalog koj{to ~ovekot go vodi so Boga. Gospod ni
ja dade zapovedta da Go qubime Boga so seto sr-
ce, so siot um, so seta du{a. Mo`no li e da Go qu-
bime bez molitvata?... Onoj {to go qubi{ na
nego misli{, za nego zboruva{, so nego saka{ da
21
Naum Strumi~ki Mitropolit
bide{. 1) Kolku pove}e ~ovekot se trudi da bide

so Boga preku eden vakov molitven podvig tolku
pove}e Bog mu dava toj molitven dijalog da bide
pokvaliteten i popostojan. Znaeme za pove}e ni-
voa na kvalitet vo molitvata - vo koja ako po-
dvi`nikot se trudi, postojano raste - i tie se
to~no zabeleàni i preneseni od Otcite. Ona
{to Bog na krajot mu go dava na podvi`nikot vo
molitvata, a {to e mnogu redok dar, e neprestaj-
nata umnosrde~na molitva, koga se slu~uva i po-
kraj toa {to podvi`nikot zboruva, ~ita, razmi-
sluva, jade, raboti, spie, molitvata vo negovoto
srce neprestajno da te~e.
Sekoj slovesen ~ovek moè da kaè ne-
{to za umnosrde~nata molitva vrz osnova na
svojot sopstven opit. Sekoj slovesen ~ovek se
pla{i da objasnuva ne{to za umnosrde~nata mo-
litva ako toa li~no ne go doìveal. I sekoj slo-
vesen ~ovek odbegnuva da zboruva za umnosrde~-
nata molitva pred onie {to ne mu veruvaat i
pred onie koi{to ne se podgotveni da go slu{-
nat toa slovo. Zatoa, najbezbedno e, {to se odne-
suva do u~eweto za molitvata, da go sledime
Predanieto na Svetite otci. Zasega bi go pod-
vlekle samo slednovo: Dostignuvaweto na bes-
trastie, osvetuvawe ili - {to e isto - na hri-
stijanskoto sovr{enstvo, bez steknuvaweto
_________
1)
Starec Siluan, Tagovna radost - radosna taga,
str. 53
22
[kola za isihazam
na umnosrde~nata molitva e nevozmo`no; vo

{to se soglasuvaat site Otci. Celta na mo-
na{koto ìveewe ne e samo dostignuvaweto na
spasenieto, tuku pred s¢ postignuvaweto na
hristijanskoto sovr{enstvo.2) Vo prodolè-
nie sakame da potsetime deka glaven ~uvar i no-
sitel na predanieto na Isusovata molitva niz
istorijata do denes bile monasite i mona{kite
zaednici. Zatoa Sveti Jovan Lestvi~nik pi{u-
va: Izlezete od niv i oddelete se, i ne dopiraj-
te se do ne~istotijata na svetot, veli Gos-
pod (Is. 52, 11). Za{to, koj od svetot nekoga{
napravil kakvo i da e ~udo? Koj od niv voskres-
nuval mrtvi? Koj demoni isteruval? Nikoj! Se-
to toa se trofei na monasite, koi{to sve-
tot ne moè da gi primi. Koga bi moèl - zo-
{to bi bil potreben podvigot, zo{to potre-
bata da se ostavi svetot?!... Nam pak, na mona-
site, takvoto svedo{tvo neka ni posluì ka-
ko najdobar dokaz za najgolemata slava na na-
{iot priziv. 3)
Znaej}i ja va`nosta na molitvata za gra-
deweto na na{iot li~nosen odnos so Boga, Sve-
tite otci ne ostavile teoretski nerazjasneto
ni{to od ona {to se odnesuva na molitvata. I
_________
2)
Sveti Ignatij Brjan~aninov, Temeli na duhovniot
ìvot, str. 30
3) Sveti Jovan Lestvi~nik, Lestvica, †Slovo za
nepristrasnosta ili za netaguvaweto po svetot„
23
site moème da pro~itame vo Dobrotoqubieto

i vo drugite svetoote~ki i asketski knigi za me-
todot preku koj{to se doa|a do umnosrde~nata mo-
litva, za ‘otvoraweto na srceto’ i za ‘mestoto
na srceto’, za ‘neprestajnata umnosrde~na moli-
tva’ - koga nie spieme a na{eto srce bdee - za
‘grabnuvaweto na umot’ i za ‘gledaweto na Bo-
èstvenata svetlina’. No {to navistina seto
toa pretstavuva moè samo od opit i vo poslu-
{anie na duhoven otec da se doznae, koga }e n¢
oseni blagodatta. Nikako na drug na~in.
Zna~i, ne postoi nekakvo tajno znaewe
za molitvata koe{to u{te ne e otkrieno od Ot-
cite i za koe{to nemame blagoslov da zboruva-
me, tuku moè da postoi samo nemawe na opit,
neznaewe i strav od pogre{no izlagawe pred opit-
nite. Sekako, na{eto samorakovodewe i nezna-
ewe ne treba da go prikrivame so izjavi odamna
prepoznaeni kako prelesten plod na gnosticiz-
mot. Ova go potvrduva i starec Sofronij:
Sevkupnata teorija na ovaa molitva
bi moèla da se izloì na nekolku stranici.
No nejzinata prakti~na primena vo hristijan-
skata asketika e povrzana so tolkavi te{ko-
tii, {to Otcite i u~itelite na Crkvata u{-
te vo po~etokot na site na~ini site onie {to
tragaa po ovoj vid na soedinuvawe so Boga gi
ubeduvaa deka na Isusovata molitva treba da £
se pristapi vnimatelno i so strav, baraj}i naj-
24
[kola za isihazam
napred rakovoditeli koi{to ve}e go pominale

ovoj podvig.4)
Vo slednite nekolku redovi }e se obi-
deme da go izloìme u~eweto za Isusovata mo-
litva kako {to go sretnavme vo delata na sveto-
gorskite otci od minatiot vek i kako {to go
primiv kako svetogorski monah i Episkop na
Pravoslavnata Crkva.
No pred da po~neme da pi{uvame ne{to
za Isusovata molitva, sakame da ja predo~ime vi-
stinata deka: Isusovata molitva, intimna i
li~na, nikoga{ ne go odvojuvala poedinecot od
crkovnata zaednica, tuku postojano natpri-
rodno go povrzuvala so nea, bidej}i Hristos,
Kogo {to ovaa molitva Go bara vo ~ovekovoto
srce, Boèstvenoto Ime {to taa go povikuva,
moè da se pronajde vo vnatre{nosta na srce-
to vo tolkava mera kolku {to ~ovekot preku
Kr{tenieto i Evharistijata e vkorenet vo
teloto na Crkvata. 5) I u{te, da ne zaboravi-
me, sekoj dar preku Nea go dobivame, osobeno da-
rot na neprestajnata umnosrde~na molitva. Nej-
zinoto prekrasno Ime so umilenie srcata ni gi
ispolnuva - Bogorodica i Sekoga{deva Marija.
_________
4)
Starec Sofronij, Za molitvata, †Praksa„,
str. 117, 118, 119
5)
Jovan Maendorf, Sveti Grigorij Palama i
pravoslavnata mistika, str. 189
25
ISTORISKI OSVRT
olema e slavata na sve{tenata i Boès-

tvena umnosrde~na molitva, ~ij{to po-
~etok Bog mu go podari na ~ovekot vo Ra-
jot, od kade {to taa i go vodi svoeto po-
teklo. No nesporedlivo pogolema slava ovaa mo-
litva stekna koga Posvetata od site Sveti, po-
~esna od Heruvimite i nesporedlivo poslavna
od Serafimite, Presvetata Bogorodica, tihu-
vaj}i vo Svetiwata na svetiwite, so pomo{ na
umnosrde~nata molitva gi dosegna krajnite vi-
sini na bogopoznanieto, udostojuvaj}i se da sta-
ne prostorna riznica na vo seta tvar Nesmest-
liviot, na vo Nejze vselenoto ipostasno Slovo
Bo`jo, koe{to od Nea zaradi spasenieto na ro-
dot ~ove~ki bessemeno se rodi, kako {to svedo-
~i svetilnikot na Pravoslavieto me|u Sveti-
ite, Arhiepiskopot Solunski Grigorij Pala-
ma, vo besedata na praznikot na Vovedenie na
Presvetata Vladi~ica na{a Bogorodica i Se-
koga{deva Marija:
Ispituvaj}i {to mu e najpotrebno na
molitvenikot za da besedi so Boga, po koj pat
doa|a molitvata, Bogorodica go pronao|a sve-
{tenoto tihuvawe - ‘bezmolvie na umot’, od-
dale~enost od svetot, zaborav na s¢ zemno i
26
[kola za isihazam
stremewe kon Boèstvenite otkrovenija, iz-

bor na ‘podobriot del’. Otkriva deka ako umot
ne se rasejuva kon zemnite raboti, bi moèl da
se oddade na podobro i povozvi{eno dejstvuva-
we, {to zna~i da se svrti kon samiot sebesi:
edinstvenoto dejstvuvawe preku koe{to bi
moèl da se soedini so Boga 6). Ova dvièwe koga
umot se vrti kon nego samiot, odnosno koga
‘energijata na umot’, koja{to prestojuva vo gla-
vata, se soedinuva so ‘su{tinata na umot’, koja-
{to e vo srceto na ~ovekot, Otcite go nareku-
vaat ‘kru`no dvièwe na umot’. Toa e dejstvo so
koe{to umot se nadminuva samiot sebesi i se so-
edinuva so Boga. Toa e dvièwe na umot koe{to
ne podleì na nikakva gre{ka. Toa e na~inot na
koj{to Presvetata Deva prestojuvaj}i vo hra-
mot se oslobodi od site tvarni okovi i gi ot-
frli site vrski, istovremeno vozdignuvaj}i se
nad soàluvaweto kon sopstvenoto telo i so-
biraj}i go umot vo sosredoto~enost kon nego
samiot, so vnimanie i vo neprestajna molitva.
I preku nea (molitvata), Taa celata Svoja
stana i se vozdigna nad raznorodnoto mno{-
_________
6)
Sveti Grigorij Palama, Besedi, †Beseda za
Vovedenieto na Sepre~istata Vladi~ica na{a
Bogorodica i Sekoga{deva Marija vo
Svetiwata na svetiwite i za Nejziniot
bogopodoben ìvot tamu„
27
tvo pomisli, vospostavi nov i neiska`liv pat

kon Neboto, koj{to jas }e go nare~am ‘mol~a-
nie na umot’ (η˜ η˜ ). I predavaj}i go Svo-
jot um na ova mol~anie ja natkrili seta tvar,
i podobro od Mojsej ja vide slavata Bo`ja i be-
{e posvetena vo Boèstvenata blagodat, koja-
{to nikako ne e podlo`na na silata na ~uvst-
vata, tuku pretstavuva prekrasno i sve{teno
sozercanie, svojstveno za neporo~nite du{i i
umovi. Bidej}i pri~esna na ova sozercanie, Pre-
~istata, kako {to peat crkovnite himni,
stana svetlonosen oblak na navistina @iva-
ta voda, zora na tainstveniot den i ognena ko-
~ija na Logosot. ...Onie koi taka ~inat, koi so
sve{teno tihuvawe gi o~istile srcata i na
neiska`liv na~in Mu se pribliìle na Onoj
Koj{to E nad sekoe ~uvstvo i misla, vo sebe ka-
ko vo ogledalo Go gledaat Boga. Tihuvaweto e
zna~i brz i direkten patevoditel, uspe{en i
soedinuva~ki so Boga, osobeno za onie koi{to
vo s¢ i potpolno go praktikuvaat. A {to da
kaème za Bogorodica, Koja od detstvoto pre-
stojuva{e vo isihija? Molitveno tihuvaj}i
natprirodno, od najranite godini, Taa tokmu
zatoa - ne znaej}i za ma` - i ja stekna blago-
datta da Go rodi Bogo~ovekot Hristos.7)
Od ovie zborovi na Boèstveniot Gri-
_______
7)
isto
28
[kola za isihazam
gorij Palama sekoj moè da zaklu~i deka Pre-

~istata Bogorodica, prestojuvaj}i vo Svetiwa-
ta na svetiwite, so umnosrde~nata molitva se
voznese do najvisokiot stepen na bogopoznanie.
So odrekuvaweto od svetot zaradi potrebniot
mir, niz sve{tenoto tihuvawe na umot, so nego-
voto sobirawe vo samiot sebesi preku nepres-
tajnata umnosrde~na molitva, so negovoto iz-
dignuvawe preku ova sobirawe do Boga, Taa go
otvori patot kon takanare~enoto ‘kru`no dvi-
èwe na umot’, koe{to e negovata najsvetla i
najsoodvetna aktivnost, so koja toj se nadminuva
sebesi i se soedinuva so Boga, kako po siguren
pat. So ova Bogorodica so Svojot primer i opit,
so Samata Sebesi - mu dade zasekoga{, na sece-
liot prepodoben mona{ki ~in obrazec za so-
bran i vnimatelen ìvot na vnatre{niot ~ovek,
za da moàt monasite odrekuvaj}i se od svetot,
ugleduvaj}i se na Nea, da revnuvaat vo mona{ki-
te podvizi i umnosrde~nata molitva, sekoj spo-
red svoite sili, no i po molitvite na Pre~ista-
ta Deva, za da Ja sledat dokraj. Navistina, koj e
vo sostojba da £ oddade dostojna pofalba na Bo-
èstvenata umnosrde~na molitva, ~ie ispolnu-
vawe be{e Samata Bo`ja Majka, rakovodena od
Svetiot Duh!?
Ve}e vo Noviot Zavet se zapoveda ‘bde-
ewe nad srceto’ i negovo ‘o~istuvawe’. Kon toa
29
se upateni site zapovedi Gospodovi, ‘O~isti gi

~a{ata i ~inijata najnapred vnatre, za da bi-
dat ~isti i odnadvor’ (Mat. 23, 26), i: ‘Ona {to
izleguva od ~ovekot, toa go oskvernuva ~ove-
kot. Za{to odnatre, od srceto ~ove~ko, izle-
guvaat lo{i pomisli, prequbodejstva, bludstva,
ubistva, kra`bi, lakomstva, lukavstva, pako-
sti, zlobi, oko lukavo, bogohulstvo, gordost,
bezumstvo. Seto toa zlo odnatre izleguva i go
oskvernuva ~ovekot’ (Marko 7, 20 - 23). Mo`nos-
ta za ‘~istota na srceto’ i potrebata od nepre-
stajna budnost nad samite sebesi e isklu~itelna
novost i blagodat na Noviot Zavet. Jas, pak, vi
velam deka sekoj {to }e pogledne na èna so
èlba, ve}e izvr{il prequba so nea vo srceto
svoe (Mat. 5, 28). Na Gorata na Blaènstvata Hri-
stos ni go dava eshatolo{kiot odgovor za celta
i smislata na podvigot na ‘o~istuvaweto na sr-
ceto’ - ‘blaèni se ~istite po srce, oti tie }e
Go vidat Boga’ (Mat. 5, 8). Zatoa {to ‘vnatre vo
vas e Carstvoto Nebesno’, i Carot. No ‘bde-
eweto nad srceto’ i negovata ‘~istota’ se nevoz-
mo`ni bez umnosrde~nata molitva Isusova. Za-
edno so zapovedta Gospod ni gi dade i na~inot i
sredstvoto: ‘A ti koga se moli{ vlezi vo svojata
skri{na soba (vo srceto) i otkako }e ja zatvo-
ri{ vratata, pomoli Mu se na tvojot Otec,
Koj e vo tajnost; i On, Koj gleda tajno, }e te
30
[kola za isihazam
nagradi javno’(Mat. 6, 6).

Isusovata molitva ne e od lu|e vospos-
tavena, tuku e vostanovenie Bo`jo. Za nea se go-
vori vo Svetoto Evangelie. Samiot na{ Gospod,
Bogo~ovekot Isus Hristos, ja vostanovil ovaa
sve{tena molitva i zapovedal da se molime so
nea. Po Tajnata Ve~era, koga e vostanovena Taj-
nata na samata Crkva, Svetata Evharistija, a pred
izleguvaweto na Golgota zaradi smrt na krst za
spasenieto na padnatoto ~ove{tvo, Gospod na Svo-
ite u~enici im gi predal poslednite zapovedi.
Vo niv na lu|eto im gi daruval i blagoslovot,
zapovedta i poslu{anieto da se molat so imeto
Negovo: Vistina, vistina vi velam: {to i da
posakate od Otecot vo Moe ime, }e vi se dade
(Jovan 16, 23). I {to i da posakate od Otecot
vo Moe ime, }e vi go napravam za da se proslavi
Otecot vo Sinot. Ako posakate ne{to vo
Moe ime, Jas }e go napravam (Jovan 14, 13 - 14). Do-
sega ni{to ne ste barale vo Moe ime; barajte i
}e dobiete, za da bide radosta va{a polna (Jo-
van 16, 24).
Apostolite ja po~ituvale i ja ispolni-
le i ovaa zapoved Hristova. Kako {to gledame
od Delata apostolski, tie so Boèstvenoto ime
na Gospod Isus Hristos ve}e ~inele golemi ~u-
da: isceluvale neizle~livi bolni, voskresnuva-
le mrtvi, im zapovedale na besovite, izgonu-
31
vaj}i gi od lu|eto opsednati so niv. Ispolneti

so Svetiot Duh, bez odnapred da se podgotvat,
prosvetleni odgovarale svedo~ej}i pred sudi-
ite pred koi{to bile obvinuvani. Zapra{ani i
ispituvani od Sinedrionot ‘so kakva sila i vo
~ie ime go napravivte ova?’, preku Petar ispol-
net so Duh Sveti, go dale odgovorot: ‘Neka vi bi-
de poznato na site vam i na siot narod izrail-
ski, deka vo imeto na Isusa Hrista Nazare-
ecot, Kogo{to vie Go raspnavte, a Kogo Bog Go
voskresna od mrtvite, ovoj stoi pred vas zdrav...
Za{to, pod neboto nema drugo ime dadeno na
lu|eto, so koe bi moèle da se spasime’ (Dela 4;
10, 12). Site ovie ~uda gi pravele pred s¢ otkako
ja po~uvstvuvale ~udesnata sila na imeto Isu-
sovo vo svoeto srce. A i ne moè poinaku, bidej-
}i ovie dva dara se nerazdelno povrzani. Shodno
na svojot li~en opit Svetiot Apostol Pavle po-
vikuva: ‘Molete se neprestajno’.
Predanieto na Isusovata molitva niko-
ga{ ne prestanalo niz vekovite, od apostolski-
te vremiwa do denot dene{en. So Negovoto ime
Svetite ma~enici gi pretrpuvale makite. So Ne-
govoto ime Svetite otci ja naseluvale pustina-
ta. Od Egipetskata pustina i Palestina, preku
Mala Azija i Sveta Gora na Balkanot, s¢ do Ru-
sija, i denes vo Amerika. Obnovata i zaìvuva-
weto na mona{kiot ìvot i denes, kako i seko-
32
[kola za isihazam
ga{, se temeli vrz obnovenata praksa na evha-

ristiskiot i isihasti~kiot ìvot vo parohiite
i manastirite.
* * *
Iako znaeme deka plamenot na Isusova-

ta molitva neprestajno gorel vo srcata na mo-
litvenite tihuvateli, vo srceto na ìvoto sve-
toote~ko Predanie toj vo odredeni momenti mo-
{ne intenzivno se razgoruval. Vo bogatiot is-
toriski period na mona{tvoto i na u~eweto za
Isusovata molitva, nekolku su{tinski bitni
momenti gi izdvojuvame kako zna~ajni za ovoj
kratok osvrt: doa|aweto na Sveti Grigorij Si-
nait na Sveta Gora i {ireweto na isihazmot vo
mona{kite krugovi na Balkanot i po{iroko
preku negovite u~enici, Sinaitite; pojavata na
Sveti Grigorij Palama i negovata prosvetlena
teolo{ka rasprava kako odgovor na obvinuva-
wata na Varlaam, a vo odbrana na Svetite isi-
hasti: †Trijadite„; i deloto na Sveti Nikodim
Agiorit, koj{to pod imeto †„ gi pub-
likuva{e poukite na Svetite otci {to se odne-
suvaat neposredno na praksata i teorijata za Isu-
sovata molitva, po {to sledi podvigot na koli-
varite i prenesuvaweto na Predanieto za Isu-
sovata molitva preku Sveti Paisij Veli~kovs-
33
ki vo Moldavija i vo Rusija. Na krajot, pojavata

na Sveti Josif Spileot i negovite u~enici, za
koi }e zboruvame vo slednoto poglavje.
Vo deloto na Sveti Grigorij Sinajski
(1255 - 1346) e sistematizirano sevkupnoto isi-
hasti~ko predanie dotoga{: od poukite na ot-
cite od pustinata i Sveti Vasilij Veliki, pre-
ku u~eweto za srceto kako duhoven centar na ~o-
vekot kaj Dijadoh Fotikiski i Psevdo-Makarij,
pa s¢ do proro~kiot i harizmati~en duh na Sve-
ti Simeon Nov Bogoslov i Sveti Maksim Kap-
sokalivit. Doa|aj}i od Mala Azija, Sv. Grigorij
primil mona{ki potstrig vo manastirot na
Sveta Ekaterina na Sinaj, kade {to s¢ u{te bi-
la ìva tradicijata na Sveti Jovan Lestvi~nik.
Pa sepak, toj na ‘~uvawe na umot’ i na umnosr-
de~na molitva ne bil nau~en na Sinaj, tuku na
Krit, kade {to podocna ìveel, od eden monah
po ime Arsenij. Od Krit zaminal na Sveta Gora,
kade {to stanal duhovnik na skitot Magula i
bil opkruèn so mnogu u~enici. Okolu 1325 go-
dina atonskite monasi {to ìveele nadvor od
za{titnite bedemi na golemite manastiri bile
`rtvi na postojani turski napadi. Zaradi toa
Grigorij bil prinuden da go napu{ti Aton i da
najde pribeì{te vo Parorija, na Trakiskata
planina blizu granicata na Vizantiskoto cars-
tvo so Bugarija, od kade prodolìl da pou~uva
34
[kola za isihazam
{irej}i go u~eweto za Isusovata molitva. Tamu

toj bil pod za{tita na bugarskiot car Jovan
Aleksandar. Vo toa vreme od Parorija isihaz-
mot zapo~nal da se {iri i vo slovenskite zemji.
Idnite tvorci na slovenskata duhovna i inte-
lektualna prerodba vsu{nost bile direktni
ili indirektni u~enici na Grigorij Sinajski:
Teodosij od Trnovo, bugarskiot patrijarh Ef-
timij i Kiprijan mitropolitot Kievski; potoa
Svetiot Efrem Pustinik patrijarhot srpski,
Prepodoben Grigorij Grigorijatski, poznat ka-
ko Grigorij Pomladiot Sinajski so svoite u~e-
nici, s¢ do Sveti Nikodim Prilepski-Tisman-
ski, osnovopolo`nik na romanskata isihasti~-
ka loza i voop{to na mona{tvoto vo Romanija.
Edna od glavnite pri~ini zo{to mnogu
od svetite u~enici na Grigorij ostanale bezi-
meni vo narodnoto i vo crkovnoto Predanie e
nivnoto namerno kriewe na sopstveniot podvig
i poteklo. Praktikuvaj}i go ‘umstvenoto dejst-
vuvawe’, t. e. ‘neprestajnoto molitveno tihuva-
we’ i strogoto vozdrànie, ~uvaj}i ja srde~nata
predadenost na Boga, tvrdele deka nivnoto rod-
no mesto e Gorniot Erusalim, a nivni bra}a i
rodnini - Nebesnite vojski. [to se odnesuva do
zemnata tatkovina, se smetale sebesi za edemi-
ti - rajski lu|e, sozdadeni ‘spored obrazot i po-
dobieto Bo`jo’. Dejstvuvaj}i na potegot od Ege-
35
jot, preku Balkanskiot poluostorov i Romanija,

s¢ do granicite na Moldavija so Ukraina, mno-
gumina od niv, pustinoìteli i Sinaiti, bile
Makedonci, Elini, Vlasi, Bugari, Srbi i Arva-
niti, a me|u niv moèlo da se pronajde i ponekoj
Gruziec, Evrein ili Siriec. No so svojot ìvo-
ten stav, sfa}awa i podvig ovie sveti lu|e go ob-
novuvaat i ìveat bibliskiot prototip za naci-
ja. Za niv nacijata e - hristijanskiot ‘narod Bo-
`ji’, hristolik i hristopodoben, eden i edins-
tven vo soborniot ìvot, vo edinstvoto na vera-
ta i zaednicata na Svetiot Duh, sobran od razni
plemiwa i narodi i od razni krai{ta na zemja-
ta. Kaj takvoto poimawe na nacijata biolo{ka-
ta pripadnost, nacionalnoto ~uvstvo, jazikot i
sl., sekoga{ imaat vtorostepeno zna~ewe. Vrz
osnova na toa poimawe i ìveewe na nacijata
kako soborna, seopfatna Crkva, koja{to ne znae
za granici i podelbi, od vnatre e obedinet - t.e.
na duhoven, vnatre{en plan - dotoga{ raspar-
~eniot i od strastite razedinet Balkan, koj{to
na ovoj na~in vo tekot na XIV i XV vek be{e du-
hovno podgotven da gi izdrì azijatskata is-
lamska naezda i dolgovekovnoto ropstvo.
Vo spisite i poukite za molitvata na
Sveti Grigorij Sinajski i na mno{tvoto negovi
u~enici i duhovni naslednici sre}avame po-
glavja vo koi e soedineta celata tajna na Boès-
36
[kola za isihazam
tvenoto Ime i celata duhovnost na umnosrde~-

nata molitva so svetotainskiot ìvot vo Isusa
Hrista. Za niv, kako i za site isihasti, celta na
isihasti~kiot ìvot bila su{tinski istovetna
so celta koja{to Svetoto Pismo ja postavuva
pred site hristijani: da se obnovi svesta za bla-
godatta na Kr{tenieto, so toa {to }e se aktivi-
ra nejzinata sila. Ovaa blagodat sekoj pravosla-
ven hristijanin ja dobiva vo ~asot na Svetoto
Kr{tenie, no zaradi podocne`noto nevnimanie
i grevoven ìvot, ostanuva sokriena. Seto ova
o~igledno zboruva deka isihazmot ne e samo ed-
no duhovno predanie tuku i u~ewe koe{to e ne-
razdelno povrzano so toa Predanie.
Sistematskoto izloùvawe na isihaz-
mot na Sveti Grigorij Sinajski kako da pod-
gotvilo po~va za teolo{kata sinteza na eden
drug u~itel na Crkvata, velikiot Grigorij Pa-
lama, Arhiepiskopot Solunski. Okolu 1316 go-
dina, pottiknat od druèweto so vistinski mo-
nasi vo Carigrad, Grigorij re{il da mu se po-
sveti na mona{kiot podvig. Vo tajnite na umno-
srde~nata molitva go vovel Svetiot episkop Te-
olipt Filadelfiski. Na Sveta Gora toj proì-
veal dvaeset godini mona{ki ìvot, koj nitu vo
XIV vek ne se razlikuval od dene{niot ìvot na
atonskite monasi. Vo XIV vek Atos bil centar
na sevkupnoto pravoslavno mona{tvo. Idniot
37
u~itel na isihazmot najnapred stapil vo mona{-

ko op{teìtie. Igumenot duri go odredil da
bide i u~itel po peewe. Po tri godini toj se po-
vlekol vo isposncata Glosija, za tamu da se pod-
vizuva pod rakovodstvo na eden pro~uen monah,
koj{to isto taka se vikal Grigorij. Koga imal
trieset godini, Palama bil rakopoloèn za sve-
{tenik vo Solun. Toga{ ja osnoval isposnicata
vo blizinata na Verija (Ber), so koja{to rako-
vodel i kade {to ìveel celi pet godini so is-
klu~itelno strog asketski ìvot. Najposle, vo
1331 godina, se vratil na Atos, zatoa {to srp-
skite natrapnici postojano ja pusto{ele oblas-
ta Verija. Re{il da ìvee vo isposnicata na
Sveti Sava, vo blizina na Velikata Lavra. Tamu
prodolìl da ìvee so istiot na~in na ìvot
{to go vodel vo Verija, pominuvaj}i cela sedmi-
ca vo osamenost, a vo manastirot odel samo na
nedelnite i prazni~nite bogoslu`bi. Tuka ja za-
beleùvame onaa izvonredna ramnoteà me|u
li~niot duhoven podvig i zaedni~kata molitva,
koja{to isihazmot ja potvrdil vo XIV vek i koja
vo golema mera ja odredila teolo{kata misla na
Grigorij Palama. Po golemi isku{enija i pro-
goni, vo maj 1341 godina, golemiot u~itel na isi-
hazmot e hirotonisan za Arhiepiskop Solunski.
Vo 1330 godina vo Carigrad do{ol eden
Grk od Kalabrija, Varlaam, i brzo se pro~ul ka-
38
[kola za isihazam
ko nau~nik i filozof. Begaj}i od intelektu-

alisti~kiot realizam na zapadnata tomisti~ka
sholastika, Varlaam se sudril so asketsko-bla-
godatniot realizam na pravoslavnite monasi.
Ovoj kalabriski filozof imal istraùva~ki
um i za svoite novi protivnici nastojuval da do-
znae {to pove}e. Zaradi toa i samiot izvesno
vreme ìveel niz isposnicite na Solun i Ca-
rigrad. Protiv monasite isihasti toj napi{al
cela niza polemi~ki spisi {to sodrèle mno{-
tvo napadi vrz nivnata duhovna praktika i psi-
hofizi~ki metod na molitva i pritoa razvil
svoe u~ewe za bogopoznanieto, svoe poimawe na
molitvata i askezata. Spored nego, monasite se
eretici mesalijani, zatoa {to tvrdat deka so
sopstveni o~i ja gledaat Boèstvenata su{tina.
A direktnoto viduvawe na Boga spored Varlaam
ne e mo`no.
Tokmu protiv vakvoto pi{uvawe na ka-
labriskiot filozof vo svojata isposnica na
Sveti Sava, a podocna vo Solun, Sveti Grigorij
Palama gi napi{al svoite poznati †Trijadi - vo
odbrana na Svetite isihasti„. Ovie isklu~i-
telni tekstovi ja pretstavuvat prvata teolo{ka
sinteza na pravoslavnata mona{ka duhovnost.
Varlaamovite napadi £ dale mo`nost na Pravo-
slavnata Crkva, preku branitelot vo kogo{to
se prepoznala samata sebesi, da go razjasni odno-
39
sot na isihazmot kon nejzinite glavni vistini:

u~eweto za grevot, za Voplotuvaweto, za blago-
datta na Svetite Tajni. Na krajot, kako odgovor
na obvinenijata na Varlaam za mesalijanstvo i
na prekorot kon monasite deka Boèstvenata
su{tina so telesni o~i ja gledaat, vizantiskite
sobori od XIV vek (vo 1341 i 1351 godina) go us-
voile Palaminoto razlikuvawe na Boèstvena-
ta su{tina od Boèstvenite energii. Vsu{nost,
vo samata sr` na isihasti~koto predanie ja gle-
dame postepenata pobeda na monisti~kiot poim
za ~ovekot - za celiot ~ovek, padnat i smrten,
koj{to e povikan kako celosen ~ovek, so umnata
i razumna du{a i so teloto, preku pri~estuva-
weto so nesozdadenata Boèstvena energija u{-
te ovde na Zemjata da gi uìva prvite plodovi
na kone~noto ‘oboènie’.
Malku se znae za odnosite me|u Sveti
Grigorij Sinajski i Sveti Grigorij Palama,
iako i dvajcata vo isto vreme ìveele na Sveta
Gora. No poznato ni e deka u~enicite na Sveti
Grigorij Sinajski, Marko, Isidor, Kalist i ne-
koi drugi, stanale najrevnosni braniteli na teo-
logijata na Palama vo Carigrad. Duri i bugar-
skite u~enici na Sinait preku Patrijar{ijata
vo Trnovo gi potvrdile odlukite na Carigrad-
skiot Sobor od 1351 godina. Taka teolo{kite
stavovi {to gi razrabotil Palama, a koi{to
40
[kola za isihazam
Crkvata gi potvrdila, bile prifateni od se-

vkupnoto isihasti~ko dvièwe.
Po padot na Carigrad isihasti~koto
predanie na Istok ne izumira. Naprotiv, ednos-
tavnosta i su{testvenosta na negovoto u~ewe
pravat od nego da se voodu{evuvaat monasite i
mirjanite koi{to za vreme na ~etiristotini-
godi{noto muslimansko vladeewe, li{eni od u~i-
li{te, knigi i crkovna organizacija, revnosno
go ~uvale bogatstvoto na pravoslavnata duhov-
nost. Sveta Gora ostanuva glaven centar na mo-
na{koto isihasti~ko predanie.
Vo 1782 godina vo Venecija Nikodim

Agiorit (1748 -1809), monah od atonskiot manas-
tir Dionisijat, objavil antologija na sveto-
ote~ki tekstovi za umnosrde~nata molitva,
†ΦΙΛΟΚΑΛΙΑ (ΤΩΝ) ΝΥΠΤΙΚΩΝ ΠΑΤΕΡΟΝ„ (†Dobroto-
qubie na trezvenoumnite otci„), vo sorabotka
so Sveti Makarij, episkopot Korintski. Toga{-
niot svet preku ova izdanie povtorno doznal za
tradicijata na Isusovata molitva. †Dobrotoqu-
bieto„ bilo glavniot izvor od koj{to pravo-
slavnite monasi, kako i zapadnite nau~nici, mo-
èle da se zapoznaat so tekstovite za Isusova-
ta molitva od Svetite otci isihasti. Nikodim
imal otvoren duh i bil neumoren vo sobiraweto
materijal, nasekade baraj}i tekstovi koi{to bi
41
go inspirirale obnovuvaweto na neprestajnata

umnosrde~na molitva vo Pravoslavieto. Isto-
vremeno so ovaa dejnost koja{to rezultirala so
obnovuvawe na ìvoto predanie za Isusovata
molitva Nikodim nastojuval da go pottikne {to
po~estoto pri~estuvawe na Sveta Gora i voop-
{to vo Pravoslavnata Crkva. Vo svoite zalaga-
wa toj se pridrùval do naj~istata tradicija na
isihazmot. Objavil eden mal tekst (†Za ~estoto
pri~estuvawe„, Venecija, 1783 g.) i predizvikal
op{ti napadi od strana na nekoi krugovi, no ne-
goviot stav sepak bil prifaten. Imeno, Isuso-
vata molitva kako {to ja sfatile Otcite niko-
ga{ ne moè da ja zameni iskupitelnata blago-
dat na Svetata Tajna - taa vsu{nost pretstavuva
imperativ na nejzinoto najcelosno ostvaruvawe.
Na ovoj na~in isihasti~kata tradicija prido-
nesuva za uramnoteèno re{avawe na proble-
mot so koj{to ~esto se sretnuva rakovoditelot
na du{ite: kako li~nata molitvena nabo`nost
da se usoglasi so te`neeweto kon liturgiskata
svetotainska polnota na zaednicata.
Oficijalnata odluka na Carigradskiot
Sobor donesena vo avgust 1819 godina ja zavr{i-
la ovaa diskusija, so toa {to e prifaten prin-
cipot za koj{to kolivarite se borele dolgo vre-
me, a koj{to e i apostolsko predanie i predanie
na prvata Crkva: vernite da moàt da se pri~es-
tuvaat na sekoja Sveta Liturgija, a prepora~ano
42
[kola za isihazam
e pri~estuvawe sekoja nedela. Ova predanie vo

na{iot narod be{e zadràno do po~etokot na
turskoto ropstvo.
Deloto na Sveti Nikodim dlaboko vli-

jaelo vrz razvojot na isihasti~kata tradicija ne
samo vo Grcija tuku i vo celiot pravoslaven svet.
Negoviot sovremenik Paisij Veli~kovski (1722
- 1794) ova delo go pro{iril niz slovenskite
zemji. Roden vo Ukraina, se zamona{il na Atos,
kade {to osnoval skit posveten na Prorokot
Ilija, koj{to do pred nekolku godini pretsta-
vuva{e eden od dvata preostanati centri na rus-
koto mona{tvo na Sveta Gora. Podocna oti{ol
vo Wamc, vo Moldavija, kade {to dejstvuval za
da ja vovede isihasti~kata tradicija vo Romani-
ja i vo ruskite zemji, neprestajno odrùvaj}i pi-
smena vrska so mnogu ruski monasi i mirjani.
Edinstveno blagodarenie na li~nite odnosi so
Paisij prvite Starci na Optinskata pustina
bile zapoznaeni so Isusovata molitva. Sepak,
glavno delo na golemite Starci od Wamc bilo
nivnoto slovenskorusko izdanie na Nikodimo-
vata , pod naslov †Dobrotoqubie„,
objaveno vo Petrograd vo 1793 godina. Vo nego
Paisij se povikuva na tekstovite na Otcite, pre-
veduvaj}i gi na ruski i delata {to Nikodim gi
izostavil. Izdanieto bilo dopolneto so mnogu
dela od Sveti Grigorij Palama {to ne bile vne-
43
seni vo gr~kata . Deloto na Paisij

kruèlo niz Rusija vo mnogubrojni rakopisni
ili pe~ateni primeroci. Poznato e deka edna
kopija od †Dobrotoqubieto„ {to na otcite od
Optinskata pustina im posluìla kako osnova
za novi svetoote~ki prevodi ja kupil nepoznat
poklonik za dve rubli. A Sveti Teofan Zatvor-
nik go objavil ova obnoveno i pro{ireno izda-
nie, koe{to do denes pretstavuva korisna duhov-
na hrana za ruskite monasi. Kone~no, vo na{e
vreme doa|a do vistinski procvet na mona{tvo-
to i vo Romanija, pri {to na romanski jazik e
izdadeno i novo, mnogu luksuzno i pro{ireno
(vo 9 toma) izdanie na .
44
NEKOI ASPEKTI OD UÊWETO
ZA ISUSOVATA MOLITVA
KAJ SVETOGORSKITE STARCI
OD XX VEK
avistina mnogu bi moèlo da se pi{u-

va pod naslovot na ova poglavje. No ona
{to sakav da go poso~am, smetaj}i deka
e od su{tinsko zna~ewe vo u~eweto na
Starcite, a {to e neophodno za sekoj
po~etnik vo umnosrde~nata molitva, go pronaj-
dov nakratko kaj starec Sofronij:
Dolgi godini monasite ja izgovaraat
molitvata glasno, ne baraj}i ve{ta~ki na~ini
za soedinuvawe na umot i srceto. Nivnoto vni-
manie e naso~eno kon toa da go usoglasat svo-
jot sekojdneven ìvot so zapovedite Hristo-
vi. Vekovnoto iskustvo na vakvata askeza po-
kaàlo deka umot po Bo`jo dejstvo se soedi-
nuva so srceto koga monahot }e pomine zna~aen
period ispolnet so poslu{anie i vozdrànie,
koga srceto, umot i samoto telo na ‘stariot
~ovek’ vo dovolna mera }e se oslobodat od vlas-
ta na grevot. Sepak, kako vo minatoto taka i
vo na{e vreme, Otcite ponekoga{ dozvoluvaat
da se upotrebi ve{ta~kiot metod na povrzu-
vawe na umot so srceto. Za taa cel monahot,
postavuvaj}i go teloto vo udobna polo`ba i
45
naklonuvaj}i ja glavata kon gradite, vo sebe ja

izgovara molitvata, lesno vdi{uvaj}i vozduh
so zborovite: †Gospodi Isuse Hriste (Sine Bo-
`ji)„, a ja zavr{uva pri izdi{uvaweto: †pomi-
luj me, (gre{niot)„. Pri vdi{uvaweto vnima-
nieto na umot vo po~etokot go sledi dviè-
weto na vozduhot i se zapira na gorniot del od
srceto. Po odredeno vreme pominato vo takva
molitva mislite stanuvaat posobrani, a umot
se smestuva vo blizinata na srceto, pa duri mo-
è i da vleze vo nego. Iskustvoto pokaùva de-
ka ovoj na~in na molitva mu ovozmoùva na
umot da go vidi ne samo fizi~koto srce tuku i
ona {to se slu~uva vo nego: kakvi ~uvstva se
ra|aat vnatre, kakvi misleni pretstavi nado-
a|aat odnadvor. Takvata praksa moè da dovede
do toa monahot podobro da go ~uvstvuva svoe-
to srce i vo nego da prestojuva so polno vni-
manie na umot, nemaj}i pove}e potreba da ko-
risti psihosomatska tehnika. Ovaa ve{ta~-
ka postapka moè da mu pomogne na po~etni-
kot da go najde mestoto na koe{to treba da go
vosretodo~i vnimanieto za vreme na molitva-
ta i voop{to, vo sekoe vreme. Sepak, na ovoj na-
~in ne moè da se dostigne vistinskata mo-
litva. Taa ne doa|a na drug na~in, osven preku
vera i pokajanie, {to e edinstvenata osnova za
vistinska molitva. Opasnosta od psiho-teh-
nikata, kako {to pokaùva dolgoto iskustvo,
46
[kola za isihazam
se sostoi vo toa {to ima mnogu lu|e koi{to

na samiot metod mu pridavaat premnogu gole-
mo zna~ewe. So cel da se izbegnat mo`nite de-
formacii vo duhovniot ìvot kaj onoj {to se
moli, od damne{ni vremiwa na po~etnicite im
se prepora~uvalo da se molat na drug na~in,
mnogu pobaven po svoite efekti, no zatoa ne-
sporedlivo pokorisen i popravilen: da go vosre-
doto~uvaat celoto svoe vnimanie na Imeto
Isus Hristos i na zborovite od molitvata.
Koga dlabokata taga zaradi grevovite }e do-
stigne odreden stepen, umot prirodno bara so-
edinuvawe so srceto...
Koga vnimanieto na umot }e se zapre vo
srceto, polnata kontrola nad ona {to se slu-
~uva vo negovata vnatre{nost stanuva voz-
mo`na i borbata protiv strastite dobiva
slovesen karakter. Podvi`nikot gi gleda ne-
prijatelite {to se pribliùvaat odnadvor i
moè da gi otfrli so silata na imeto Hris-
tovo. Pri takviot podvig srceto stanuva po-
suptilno i zerkatelno: intuitivno ja poznava
sostojbata na ~ovekot za koj{to se moli. Na
ovoj na~in nastanuva preminot od umstvena
molitva kon umnosrde~na, posle {to doa|a da-
rot na samopodvi`nata molitva.
Nie se trudime da stoime pred Boga vo
edinstvoto i celinata na na{eto bitie. Po-
vikuvaweto na imeto na Spasitelot so strav
47
Bo`ji, soedineto so neprestajnata grià da

ìveeme spored zapovedite, postepeno dovedu-
va do blaèno edinstvo na site na{i sili, koi-
{to prethodno kako posledica na padot bea
razedineti. Vo toj ~udesen no bolno teòk po-
dvig nikoga{ ne treba da se brza. Bog ne vr{i
prisilba vrz na{ata volja, a i nie ne moème da
Go prisilime Nego ne{to da stori. Ona {to
}e se postigne so naporot na voljata i so upo-
treba na psiho-tehnika ne moè dolgo da se za-
drì. I {to e najva`no, ne go soedinuva na-
{iot duh so Duhot na @iviot Bog.
Vo uslovite {to vladeat vo sovreme-
niot svet molitvata bara nat~ove~ka hra-
brost, bidej}i £ se sprotivstavuvaat sevkup-
nite kosmi~ki energii. Da se so~uva molitva-
ta neraseana zna~i pobeda na site nivoa na
prirodnoto postoewe. Ovoj pat e dolg i trn-
liv, no doa|a momentot koga zrakot na Boès-
tvenata Svetlina ja probiva gustata temni-
na i pred nas se otvora prostor niz koj{to mo-
ème da go vidime Izvorot na taa Svetlina.
Toga{ Isusovata molitva dobiva kosmi~ki i
metakosmi~ki dimenzii.8)
Lesno se zabeleùva {to e podvle~eno
kako bitno vo prethodnoto slovo za molitvata i
kon {to se naso~uva na{eto vnimanie. Toa e -
________
8)
Starec Sofronij, Za molitvata, †Praksa„,
str. 117, 118, 119
48
[kola za isihazam
onoj podolg period ispolnet so poslu{anie i

vozdrànie, so neophodna vera i pokajanie, so
dlaboka taga zaradi grevovite; dolgotrajniot po-
dvig vo trpenie na{iot sekojdneven ìvot vo s¢
da se vosoglasi so Hristovite zapovedi. Osven
toa, svetogorskite Starci ne go prepora~uvaat
koristeweto na psihosomatskiot metod, osobe-
no ne bez prisustvo na iskusen u~itel.
Istoto go poso~uva i starec Siluan:
Ako tvojot um saka da se moli vo srce-
to no ne uspeva, kaùvaj ja molitvata pridvi-
ùvaj}i gi usnite, drèj}i go umot vo zborovi-
te na molitvata, kako {to e nazna~eno vo †Le-
stvica„. Podocna Gospod }e ti dade srde~na
molitva bez pomisli, taka {to lesno }e se mo-
li{. Nekoi si go povredija srceto prinuduvaj-
}i se sebesi da ja sovr{uvaat molitvata so
umot vo srceto, taka {to potoa nitu so us-
tata ne moèa da ja kaùvaat. Treba da go znae{
poredokot vo duhovniot ìvot: darovite £ se
davaat na prostata, smirenata, poslu{nata
du{a...
Molitvata }e ja dobie onoj {to se mo-
li, kako {to e kaàno vo Pismoto. No molit-
vata samo od navika, bez skru{enost na srceto
zaradi grevovite, ne Mu e ugodna na Gospod. 9)
________
9)
Starec Siluan, Tagovna radost - radosna taga,
str. 52, 49
49
Istoto go sovetuva i starec Paisij:

Koga si neuk i ne moè{ da navleze{ vo
vistinskata smisla na Svetite otci, isi-
hastite od Dobrotoqubieto, za neprestajna-
ta molitva ako saka{ upotrebi ednostaven
na~in za da ne se oprelesti{. Bidej}i nekoi, za
àl, namesto da go postavat kako cel sobleku-
vaweto na ‘stariot ~ovek’, t.e. pokajanieto i
smirenieto, a telesniot podvig da im bide sa-
mo pomo{no sredstvo za osvetuvawe na du{a-
ta, za taka da ja po~uvstvuvaat dlaboko svoja-
ta gre{nost i da ja osvestat golemata potre-
ba od Milosta Bo`ja i so slatka bolka da ve-
lat ‘Gospodi Isuse Hriste, pomiluj me’, zapo-
~nuvaat so eden neploden telesen podvig, sa-
kaj}i da gi dostignat Boèstvenite sladosti
i svetlini i postojano umnoùvaj}i gi broja-
nicite se samoosvetuvaat so sopstvenata po-
misla od matemati~kite presmetki na moli-
tvite. Sekako, pravat i male~ko stol~e-tro-
noèc, to~no vo santimetri i s¢ drugo - na-
klonot na glavata, izdi{uvaweto i vdi{uva-
weto, kako {to opi{uvaat Svetite Kalist i
Grigorij vo Dobrotoqubieto, a seto toa se sa-
mo pomo{ni sredstva - i mislat deka se nao-
|aat nekade blisku do svetitelite, ta gi zgo-
lemuvaat brojanicite. I koga }e poveruvaat
deka se osvetile, vedna{ doa|a neprijatelot,
50
[kola za isihazam
postavuva ekran i vo prodolènie sledat de-

monski †proro{tva„ i sl.
I zatoa, brate moj, vo molitvata ne
baraj ni{to drugo osven pokajanie. Nitu svet-
lini, nitu ~uda, nitu proro{tva, nitu blago-
datni darovi, tuku samo pokajanie. Pokajani-
eto }e ti donese smirenie. Smirenieto - bla-
godat Bo`ja. I vnatre vo Svojata blagodat
Bog }e ti dade s¢ {to e potrebno za tvoeto
spasenie. I s¢ {to e potrebno ako treba da £
pomogne{ na nekoja druga du{a.10)
Mestoto i ulogata na poslu{anieto kon
duhovniot otec se od presudno zna~ewe vo pod-
vigot na molitvata. Starec Paisij veli: Onoj
{to ne se sovetuva so svojot duhoven otec pri
svojot duhoven od gi me{a pati{tata, mnogu
se zamoruva i zaostanuva. Ako ne se smiri da
pra{a, makar i podocna, te{ko }e stigne do
celta. Dodeka pak, onie {to se sovetuvaat go
minuvaat patot odmoreni, sigurni, prosvet-
leni od smirenieto i pod zakrilata na blago-
datta Bo`ja.11)
Starec Sofronij go vozdignuva na{iot
li~nosen odnos so duhovniot otec na nivoto na
________
10)
Starec Paisij, Voved vo mona{kiot ìvot,
str. 26, 27
11)
isto, str. 60
51
tajnata na na{iot li~nosen odnos so Boga i go

postavuva kako proverka na istiot: S¢ zavisi od
na{iot li~nosen odnos so Boga. Ako imame do-
verba vo Negovata Promisla, }e najdeme sila da
go sledime slovoto na na{iot duhoven otec.
Logikata {to mu e svojstvena na sekojdnev-
niot ìvot i na na{ite razmisluvawa ne e
dovolna. Bog go napu{ta onoj {to ima pregole-
ma doverba vo svojot razum! Nema golemo zna~e-
nie ako nekoe slovo na duhovniot otec e pro-
tiv nas ili ako nekoj negov sovet ni se ~ini ne-
razumen za op{tata logika. Ako sme podgot-
veni da go sledime slovoto, sovetite, ako ima-
me doverba vo nego, toga{ Bog }e gi naredi ra-
botite taka {to kon~anieto }e bide pozi-
tivno. Tajnata na poslu{anieto e edna od po-
serioznite stvarnosti na patot kon spaseni-
eto! 12)
Koga sme na prviot stepen, koga u{te se
~istime od strastite i koga srceto e zatvoreno
a umot neprosvetlen, ne e bitno dali na{iot du-
hoven rakovoditel e ‘prosvetlen’, dali e na ste-
penot na ‘oboènie’ ili ne e. Ona {to e bitno e
na gordosta da £ se sprotivstavime so smirenie
i skru{enost, vo realen li~nosen odnos so du-
hoven otec. No, neka govorat Otcite...
________
12)
Starec Sofronij, Za duhot i ìvotot, str. 65, 66
52
[kola za isihazam
Eve {to veli starec Sofronij:

Nema golemo zna~enie ako sovr{enstvo-
to na na{iot duhoven otec e nesovr{eno. Bog }e
gi ispravi na{ite dela vo mera vo koja{to tie
se izvr{uvaat vo poslu{anie i so vera vo Hri-
sta. Toa {to ni se ~ini pogre{no, }e stane
pravilno. Nasproti toa, ona {to ni se ~ini
sovr{eno vo na{ata logika, mnogupati ne e ni-
{to drugo tuku otsjaj na na{ata ogrevovena
volja, taka {to Bog nema da e so nas. 13)
A eve {to veli starec Siluan:
Onoj {to saka da se zanimava so moli-
tvata bez rakovoditel i gordo si zamisluva
deka moè da se nau~i ~itaj}i, ta ne bara sove-
ti od svojot starec, toj ve}e delumno e vo pre-
lest. Dodeka na smireniot mu pomaga Gospod.
Duri i da nema opiten u~itel i da odi kaj koj i
da e duhovnik, toga{ zaradi negovoto smirenie
Gospod }e go za{titi.
Zapomni deka vo duhovnikot ìvee Sve-
tiot Duh i deka toj }e ti kaè s¢ {to e po-
trebno. No ako si pomisli{ deka duhovnikot
ìvee nebre`no ili ako se posomneva{ vo pre-
bivaweto na Svetiot Duh vo nego, toga{ mno-
gu }e nastrada{. A Gospod za da te smiri }e do-
pu{ti da padne{ vo prelest. 14)
________
13)
isto, str. 64
14)
Starec Siluan, Tagovna radost - radosna
taga, str. 48 - 49
53
Sevkupnoto dosega ovde izloèno u~e-

we na svetogorskite Starci za na~inot na moli-
tvata, za poslu{anieto, pokajanieto i za odno-
sot kon duhovniot otec mnogu ubavo e objasneto
vo eden kratok tekst za starecot Efrem Katu-
nakiotski:
Sekoga{ pou~uva{e i go pretpo~ita{e
poslu{anieto. I na pra{aweto ‘Star~e, kako
}e ja najdeme molitvata, kako }e ja najdeme bla-
godatta?’, odgovara{e:
†Koga }e se o~isti sadot na du{ata,
toga{ sam po sebe }e bide ispolnet od blago-
datta Bo`ja. Od poslu{anieto se ra|a molit-
vata, a od molitvata - teologijata„, vele{e.
†Kako da ja kaùvame molitvata, Star-
~e? Cela? Gospodi Isuse Hriste, Sine Bo`ji,
pomiluj me mene gre{niot?!"
†Ne! Ne. Zamorno e. Dovolni se i pet
zborovi. ‘Gospodi Isuse Hriste pomiluj me’. Ako
napredne{ vo molitvata, samiot }e gi otfr-
li{ i drugite zborovi, zaradi kopneòt na du-
{ata. ]e veli{ ‘Isuse moj, pomiluj me!’. Ili:
‘Najsladok Isuse, pomiluj me!’. Moè{, ispol-
nuvaj}i se celiot so kopne`, da povikuva{ samo
‘Isuse, Isuse!’ A ako pak se udostoi{ da se is-
ka~i{ i povisoko, toga{ }e ostane{ bezglasen,
kako vo ‘ekstaza’ (‘istapuvawe’), od toplina-
ta na blagodatta {to }e ja ~uvstvuva{.„
†A so kakvo raspoloènie da se molime,
54
[kola za isihazam
Star~e? Slavoslovno, radosno, umilno, blago-

darstveno, tagovno i pokajno, kako?„
†So ona raspoloènie {to go ima du-
{ata vo konkretniot moment. Ima{ radost?
Moli se so radost. Ima{ pokajanie? Moli se so
pokajanie.„
†A ako du{ata nema nikakvo raspolo-
ènie i umot ne se sobira vo molitvata?!„
†Na umot toa sekoga{ mu se slu~uva. Se
rasejuva (bega). Na{ata rabota e sekoga{ da go
vra}ame odnovo i odnovo nazad. Ja po~nuvame
molitvata {epotej}i ili glasno, s¢ dodeka ne
se sobere umot i ne po~ne da vnimava na molit-
vata. Toga{ ve}e se molime so umot bez {epo-
tewe. Vpro~em, sekoj od nas }e bide pou~en od
opitot. [to se odnesuva do raspoloènieto,
ako go nemame, }e go sozdademe. ]e doneseme vo
na{iot um nekakva duhovna slika, koja{to mo-
è da predizvika umilenie vo na{ata du{a. Da
re~eme, raspnuvaweto na na{iot Gospod, {to
}e napravi da razmislime kako Samiot Bogo-
~ovek strada{e vo telo zaradi nas ni{to`-
nite. Jas mnogupati ja imam upotrebeno sled-
nata slika: kako da e ve}e dojdeno Vtoroto
pri{estvie i Hristos so Svoite si odi. Se od-
dale~uvaat od mene i jas sum vo opasnost da os-
tanam ve~no oddelen od Hrista i od Negovoto
Carstvo. Toga{, ~edo moe, veli{, nema da ima
raspoloènie za molitva?! Toga{ povikuva{
55
vo duhot ‘Hriste moj, spasi me!’ I solzite }e

ti te~at kako reka.„
†Zna~i, Star~e, se molime so molitva-
ta i istovremeno vo umot imame edna takva
slika?„
†Ne. Ne. Taa misla ja koristime samo na
po~etok. Za da go oblikuvame raspoloènieto
na du{ata. Za da ja kaùvame molitvata. Ja ka-
ùvame poleka, ja kaùvame bavno i so razbira-
we. So umot ni{to ne gledame. Nitu zborovi,
nitu lica, nitu sliki.„
†Star~e, a kako }e sfatime deka napre-
duvame vo molitvata?„
†Ona {to prvo ni go nosi molitvata e
radosta. Misli{ deka si carsko dete. Potoa,
se bogati{ vo solzite. Saka{ da go pregrne{
celiot svet. I ona {to e so du{a i ona {to e
bez du{a. Site lu|e gi gleda{ kako angeli. Vpro-
~em, Apostol Pavle kaùva koi se plodovite
na Duhot: qubov, radost, mir, {irokogradost,
blagost, dobrodu{nost, vera, krotost, vozdr-
ànie (Galat. 5, 2).„
†Treba li da se molime so sopstveni mo-
litvi, so molitvi {to gi izmisluvame nie,
Star~e?„
†Jas ~esto go pravam toa. Sopstvenata
molitva, kako i duhovnite sliki i sozercanija
kako {to kaàvme prethodno, i u{te edna
kratka tivka melodija ili od troparite ili
56
[kola za isihazam
so sopstveni zborovi - seto toa £ pomaga na

du{ata da dojde vo sostojba za molitva. Koga
nema da e potrebno go ostavame za nekoe vreme,
molej}i se toplo samo so molitvata ‘Gospodi
Isuse Hriste pomiluj me’. Drugpat, imaj}i dob-
ra sostojba, du{ata saka da peeme od dlabo~i-
nata ili spontano £ doa|aat razli~ni duhovni
poimi i saka da se moli so svoi zborovi. Treba
da ja ostavime da se nasiti.
†Zna~i, toa e umnosrde~nata molitva,
Star~e? A treba li da gi koristime vdi{uva-
weto i izdi{uvaweto koga se molime so nea?„
†Ne. Toa e po~etokot na umnosrde~na-
ta molitva. Umnosrde~nata molitva e dejs-
tvo na blagodatta. I blaèni se onie podvi`-
nici na molitvata na koi{to Bog }e im ja da-
de. Koga du{ata }e bide podgotvena, toga{
Bog ja vozveduva vo sovr{enstvoto na umnosr-
de~nata molitva. Dotoga{, dol`ni sme da se
podvizuvame vo molitvata imaj}i go za sigurna
osnova poslu{anieto. Vdi{uvaweto i izdi{u-
vaweto ne e neophodno da go svrzuvame so mo-
litvata. Toa se vtorostepeni elementi. U{-
te pove}e, ne treba molitvata da se svrzuva so
~ukaweto na srceto. So ‘mestoto na srceto’
da, so ot~ukuvaweto ne!„
†Bez poslu{anie, nevozmo`no li e da
imame molitva?„
†Da ti kaàm... Be{e edno Star~e koe
57
ima{e dvajca poslu{nici. Edniot be{e dobar

vo poslu{anieto, no vo molitvata be{e suv.
Drugiot nema{e poslu{anie, no vo molitvata
be{e poln so solzi. Se ~ude{e starecot i oti-
de da se sovetuva so svojot duhovnik. Onoj, mu-
driot, go sovetuva{e da po~eka malku vreme i
toga{ }e vidi kako }e se odvivaat rabotite.
Navistina, po malku vreme dobriot poslu{nik
zapo~na da ja ~uvstvuva blagodatta na molit-
vata, se ispolni so solzi i radost. Drugiot
pak, i toa {to go ima{e leka poleka go zagubi
i ostana prazen.„
†Star~e, kolku ~asa moè da potrae
blagodatnata molitva?„
†Mene do tri ~asa me ima drèno sos-
tojbata na blagodat. Potoa, poleka-poleka
pa|a. Taka {to prodolùvam kaùvaj}i ja mo-
litvata ednostavno, bez toplina, i mnogupa-
ti peam razli~ni moi psalmi ili od Crkvata,
malku ~itam i potoa se odmaram dodeka da iz-
gree sonceto. Bratstvoto sega go ispra}am da
~itaat vo Crkva. Jas prodolùvam da gi pra-
vam crkovnite slu`bi so brojanicata. Kako {to
imam obi~aj tolku godini dosega.„ 15)
Edno posebno poglavje {to se otvara vo
________
15)
Starec Efrem Katunakiotski, Za molitvata,
str. 112, 113, 114
58
[kola za isihazam
istorijata na svetogorskoto, no i na pravosla-

vnoto mona{tvo voop{to, e pojavata na starec
Josif Spileot i negovite u~enici: starec Ef-
rem Filotejski, starec Josif Vatopedski, sta-
rec Haralampij Dionisijatski i starec Arse-
nij Spileot. Negov u~enik e i starec Efrem Ka-
tunakiotski. Vo smireniot molitven podvig na
starec Josif se krie tajnata na vozobnovuvawe-
to na mona{kiot ìvot na Sveta Gora, no sme-
tame i na Balkanot, pa i po{iroko, duri do
Amerika. Pod nivno neposredno duhovno rako-
vodstvo vozobnoven e mona{kiot ìvot vo sled-
nite svetogorski manastiri: Filotej, Dionisi-
jat, Vatoped, Karakalu, Ksiropotamu, Kostamo-
nitu i vo mnogute nivni metosi. No nivnoto po-
sredno duhovno vlijanie se po~uvstvuva i vo site
drugi manastiri, skitovi i kelii na Sveta Gora
i nadvor od nea.
Seto ona {to dosega go izloìvme kako
u~ewe na svetogorskite otci za Isusovata mo-
litva, za pokajanieto i poslu{anieto, za odno-
sot kon duhovniot otec - e karakteristi~no i za
starec Josif i negovite u~enici. Imeno, sveto-
gorskite otci retko govorat za upotrebata na
psihosomatskata tehnika na vdi{uvawe i izdi-
{uvawe pri sobiraweto na umot vo srceto za
vreme na molitvata. Pove}eto od niv insisti-
raat na sobiraweto na umot vo zborovite na mo-
59
litvata, na pokajanieto i na pla~ot, na ispolnu-

vaweto na Bo`jite zapovedi, a osobeno na po-
slu{anieto kon duhovniot otec. Nivniot opit
govori deka dokolku duhovnoto ~edo istrae vo
ovoj podvig, po nekoe vreme, koga Bog }e blago-
voli, }e go dobie darot na ‘otvorawe na srceto’
i }e go poznae ‘mestoto na srceto’. Pritoa umot
prirodno }e bide privle~en kon srceto od pro-
javuvaweto na blagodatta vo nego i ottoga{ pa
natamu kaùvaweto na Isusovata molitva so
vnatre{noto slovo }e moè da go sledi vnatre
vo srceto. Koristeweto na kakva i da e psiho-
somatska tehnika doa|a potoa, vo slu~aj silina-
ta na projavuvaweto na blagodatta vo srceto da
oslabi.
No ima ne{to osobeno vo u~eweto za
molitvata kaj starec Josif i kaj negoviot u~e-
nik starec Efrem Filotejski. Vo nivnata mala
zaednica na po~etokot, no i vo manastirite na
starec Efrem na Sveta Gora, vo Grcija i vo So-
edinetite Amerikanski Dràvi deneska - ne-
{to {to od li~no iskustvo go poznavme - osno-
vata na podvigot vo Isusovata molitva ja so~i-
nuva tokmu metodot na vdi{uvawe i izdi{uva-
we. Sekako, podu~uvaweto se odviva pod nepo-
sredno duhovno rakovodstvo na starecot. Eve
{to veli starec Josif za op{toto predanie:
Praktikata na Isusovata molitva e
60
[kola za isihazam
da se prisiluva{ sebesi da ja kaùva{ molit-

vata glasno i neprekinato. Na po~etokot nas-
tojuvaj brzo, za da ne stigne umot do sostojba
i pomisla {to rasejuva. Vosredoto~i se samo
na zborovite ‘Gospodi Isuse Hriste, pomiluj
me’. Po izvesno vreme se sviknuva i umot, taka
{to sam ja kaùva molitvata. ]e se nasladu-
va{ kako da ima{ med vo svojata usta. I seko-
ga{, postojano da ja izgovara{ molitvata.
Ako prestane{, mnogu }e se rastaì{. Koga
umot }e se navikne, koga }e se nasiti i koga }e
ja nau~i, ja ispra}a molitvata vo srceto, bi-
dej}i umot e hranitel na du{ata. I s¢ dobro
ili lo{o {to }e vidi ili slu{ne go vnesuva vo
srceto, kade {to se nao|a centarot na duhov-
nite i telesnite sili na ~ovekot, kade {to e
prestolot na umot.
A eve {to za posebnoto:
Zna~i, onoj {to se moli go zauzduva
svojot um da ne fantazira ni{to, tuku da vni-
mava samo na molitvenite zborovi. Lesno di-
{ej}i, so prisilba na svojata volja, go simnuva
vo srceto i go drì vnatre (kako osuden vo za-
tvor) i ja kaùva molitvata vo ritam: ‘Gos-
podi Isuse Hriste, pomiluj me’. Na po~etokot
ja kaùva ~etiri-pet pati i edna{ zema voz-
duh. Podocna, koga umot }e svikne da stoi vo
srceto, na sekoe vdi{uvawe kaùva edna moli-
61
tva. Na ‘Gospodi Isuse Hriste’ vdi{uva, na ‘po-

miluj me’ izdi{uva. Ova se slu~uva s¢ dodeka bla-
godatta ne go oseni i ne po~ne da dejstvuva vna-
tre vo du{ata. Potoa sledi sozercanieto. 16)
I starec Efrem Filotejski e nositel
na op{toto svetogorsko predanie: Po~etnikot
{to se u~i na Isusovata molitva mora da za-
po~ne taka {to usno }e izgovara ‘Gospodi Isu-
se Hriste, pomiluj me’. Toj mora da vloì napor
za da go odvle~e svojot um od ovozemnite ne{ta.
Zvukot {to izleguva - zvukot na negovite zbo-
rovi - }e go privle~e umot da obrne vnimanie na
zborovite od molitvata. Na toj na~in umot,
malku po malku, }e se priviknuva da bide sobran
namesto rasean.
Se razbira deka naporot, vnimanieto,
namerata, revnosta i postojanoto trezveno
~uvawe na celta kon koja{to te`neeme, odnos-
no neprestajnata molitva, }e pomognat da go
sobereme svojot um.
Koga }e ja kaùvame molitvata na ovoj
na~in, taa so vreme }e po~ne da predizvikuva vo
nas izvesno zadovolstvo, izvesna radost, mir i
ne{to duhovno koe{to porano ne sme go pose-
duvale. Toa, malku po malku, }e go privle~e umot.
Kako {to }e napreduva i }e go privle-
________
16)
Starec Josif, Isihasti~ki svedo{tva, str. 31, 32
62
[kola za isihazam
kuva umot vnatre, usnata molitva }e po~ne da

mu dava sloboda samiot da ja kaùva molitva-
ta, bez u~estvo na usnite. So drugi zborovi, }e
po~ne da donesuva nekoj plod. Potoa molitva-
ta kaùvana nekoga{ so usnite a nekoga{ so
umot, leka poleka }e po~ne da ja osvojuva du-
{ata.
Kaùvaj}i ja molitvata umot vleguva
vo srceto i ~ovekot gleda kako negovoto srce
ja izgovara molitvata.17)
No starec Efrem e nositel i na poseb-
noto Predanie: Koga tvoite misli }e se sobe-
rat, a tvojot duh }e bide skru{en i smiren, po-
leka navedni ja glavata i naso~i go vnimanieto
kon mestoto kade {to se nao|a tvoeto srce.
Toa e isto taka skru{eno i smireno i o~ekuva
umot da sleze vo nego za zaedno, umot i srceto,
da Mu prinesat topla prozba na najmilosrd-
niot Bog, nadevaj}i se deka Toj nema da ja pre-
zre.
Telesniot proces na di{eweto zapo~-
nuva so vdi{uvaweto preku nozdrite. So ova
povrzi go i di{eweto na svojata du{a preku
molitvata. Dodeka vdi{uva{ izgovori ja ed-
na{ molitvata sledej}i ja do srceto, a dodeka
________
17)
Starec Efrem Filotejski, Pouki za Isusovata
molitva, str. 105 - 106
63
izdi{uva{ povtori ja u{te edna{. Utvrdi go

svojot um tamu kade {to zapira vdi{uvaweto,
na ‘mestoto na srceto’, i bez raseanost sledi
gi vdi{uvaweto i izdi{uvaweto preku molit-
vata so koja{to }e vdi{uva{ i izdi{uva{:
‘Gospodi Isuse Hriste, pomiluj me’.
Zamisli si ja polo`bata na nekoj koj
qubi i bez sliki i pretstavi, so vnatre{noto
slovo, izgovaraj go imeto na Gospod Isus. Od-
dale~i ja sekoja pomisla, duri i onaa najubava-
ta, naj~istata i najspasonosnata. Tie doa|aat
od lukaviot oddesno, za da ja prekinat tvojata
molitva. Prezri gi site lukavi pomisli kolku
i da se razvratni, svetovni ili bogohulni. Tie
ne se tvoi i nemoj da se griì{ za niv, za{to ne
si ti odgovoren. Bog gleda od kade doa|aat tie.
Samo ne dozvoluvaj da te privle~at. Ne pla{i
se, ne dozvoluvaj da te obzemat, ne se vrzuvaj za
niv.
Ako malku zaskita{, {tom }e zabele-
ì{ deka si se oddale~il od mestoto i na~i-
not na molitvata, vrati se. Ako prodolì{
da se vra}a{ sekoga{ koga }e zaskita{, Bog }e
go vidi tvojot trud i tvojata revnost i to-
ga{, malku po malku, so Svojata blagodat }e go
napravi tvojot um postojan.
Umot e naviknat da skita i zapira sa-
mo toga{ koga }e po~uvstvuva bolka. Spored
64
[kola za isihazam
toa, zadrì go malku tvoeto izdi{uvawe i ne-

moj vedna{ da vdi{uva{. Toa }e predizvika ne-
zna~itelna, ne{tetna bolka vo srceto, a toa
e mestoto kade {to sakame da go utvrdime svo-
jot um. Ovaa male~ka bolka mnogu pomaga, zatoa
{to taa kako magnet go privlekuva umot i go
zadrùva tamu.
I navistina, malku po malku, kako {to
pominuva vremeto, slatkoto Ime Gospodovo,
imeto {to e nad sekoe ime, koga }e se povika so
bolka i umilenie, ja tvori promenata na desni-
cata na Vi{niot vrz na{ata du{a, na mesto-
to kade {to prethodno se vgnezdil grevot.
Kru`noto dvièwe na molitvata na
‘mestoto na srceto’ gi pro{iruva negovite
granici do taa mera {to toa stanuva vtoro
nebo, nebo na srceto koe so sebe moè da Go op-
fati Nesmestliviot.
]e se vodi vojna i golema borba za pre-
stolot na srceto. Vo po~etokot |avolot }e
dejstvuva preku strastite i nivnoto smrdli-
vo isparuvawe, odnosno razli~nite pomisli
{to }e £ se sprotivstavuvaat na molitvata.
I kolku pove}e }e go gubi tloto zaradi pos-
tot, bdeeweto, molitvata i ostanatite po-
dvizi tolku pove}e }e rika i so Bo`jo dopu{-
tawe dotolku pove}e }e se obiduva da ja projavi
svojata zloba niz razli~ni vlijanija, isku{e-
65
nija i nevolji. No na{iot Nebesen Otec so

Svoeto blagonaklono Providenie sekoga{ }e
mu postavuva granici na negovoto dejstvuvawe,
spored na{ata sila, za da moème da se spro-
tivstavime na napadot...18)
Koga }e ja praktikuvame ovaa metoda
vo po~etokot }e naideme na odredeni te{ko-
tii. No potoa }e gi pronajdeme {irinata, vi-
sinata i dlabo~inata. Najprvo }e dojde izvesna
radost pome{ana so bolka. Potoa postepeno
}e dojdat radosta, mirot i spokojstvoto. Ko-
ga edna{ }e ja po~uvstvuva nasladata, umot
pove}e nema da moè da se odvoi od ‘molitvata
vo srceto’. Koga ovaa sostojba }e se pojavi, po-
ve}e nema da sakame da se oddale~uvame od nea.
]e sedime i }e stanuvame vo }o{ot so navedna-
ta glava i so ~asovi nema da sakame da se od-
voime od vakvata sostojba. Moèbi }e sedime
tamu eden, dva, tri, ~etiri, pet ili {est ~asa
prikovani za edno mesto, bez èlba da staneme
ili umot da ni odi na nekoe drugo mesto. ]e
zabeleìme deka go vra}ame so ednostavno svi-
vawe na glavata {tom }e posaka da odi na drugo
mesto. So drugi zborovi, se pojavuva eden vid za-
robenost vo molitvata...19)
________
18)
isto, str. 94 - 96
19)
isto, str. 127 - 128
66
[kola za isihazam
Otkako ste se molele i molele, }e ima-

te vpe~atok deka {totuku ste zapo~nale. [to
se tri ili ~etiri ~asa? Ako umot posaka da
pobegne, da se †odmotka„, {tom vo srceto pos-
toi ne{to {to }e go povlekuva i privlekuva -
}e bide privle~en nazad. Malku po malku ~o-
vekot {to se zanimava so vakva molitva po-
~nuva vnatre{no da se vosovr{uva. Negovoto
srce s¢ pove}e i pove}e se o~istuva i toj podoc-
na se zdobiva so umnosrde~nata molitva. To-
ga{ postignuva povisoki stepeni na molitva.
Na toa ramni{te vdi{uvaweto i izdi{uva-
weto na molitvata ne e potrebno. Toa e ‘mo-
litva na srceto’.
Otkako }e se bavele mnogu godini so
molitva, na{ite Sveti otci postepeno gi do-
stignuvale ovie vozvi{eni sostojbi. Bile od-
nesuvani vo ‘sozercanie’ i doìvuvale ‘istapu-
vawe’, kako {to kaùva Svetiot Apostol Pa-
vle - †vo telo li ne znam, ili nadvor od telo-
to„ (2 Kor. 12 - 2) - i mnogumina drugi sveti-
teli. ôvekot ne znae dali na nebesata se voz-
nesuva so teloto ili so srceto, a znae samo de-
ka povisokiot stepen na molitvata go voznel
do sozercanie.20)
________
20)
isto, str. 132
67
ESHATOLO[KITE DIMENZII
NA ISUSOVATA MOLITVA
tkrovenieto na eshatolo{kite dimen-

zii na na{eto hristijansko postoewe
vo osnova e dar na ‘otvorenost na srce-
to’ i projavuvawe na blagodatta na Kr-
{tenieto vnatre vo nego. Toa e dar so
raznovidni projavi. Toa e takvo ~uvstvo i takov
dar, koi{to so ~ove~ki zborovi e te{ko da se
objasnat.
Toa e dar na otfrlawe na pokrivaloto
od umot i srceto. Toa e dar na prebivawe od onaa
strana na ‘zavesata’. Toa e dar na umnosrde~nata
molitva. Toa e dar na prosvetluvawe. Toa e dar
so koj{to ~ovekot ìvee, so koj{to gi pominuva
i gi uriva demonskite stapici. Toa e dar so koj-
{to duhovniot otec gi rakovodi svoite duhovni
~eda. Toa e dar koj{to im ovozmoùva na duhov-
nite ~eda bezbedno da rastat vo srceto na svojot
duhoven otec. Toa e dar koj{to duhovniot otec
go prenesuva na svoeto duhovno ~edo. Toa e dar
na prisustvo vo sila. Toa e dar na slovo vo sila.
Toa e dar na teologija. Toa e dar na qubov kon
neprijatelite. Toa e dar na vlast ne nad lu|eto,
tuku nad padnatite angeli.
No, toa e i popatnina za ve~en ìvot.
Starec Efrem pi{uva: Eden otec tihuvatel
68
[kola za isihazam
veli deka koga du{ata se razla~uva od ~ovekot

koj{to ja steknal molitvata demonite ne se
vo sostojba da ostanat vo negova blizina, bi-
dej}i du{ata se razla~uva pri taa molitva.
Kako moàt toga{ demonite da mu prista-
pat? Takva e polzata od taa molitva.21) Kako
{to veli starec Sofronij: So takvata molit-
va va{eto ra|awe vo vi{niot svet navistina
moè da stane bezbolno.22) Istiot otec u{te ve-
li: Sovremeniot obrazuvan ~ovek lesno }e go
sfati mehanizmot na umnosrde~nata molitva.
Dovolno e dve-tri nedeli malku pousrdno da se
pomoli, da pro~ita nekolku knigi i eve, toj
samiot kon tie knigi ve}e }e moè da dodade i
svoja. No vo smrtniot ~as, koga celiot na{ or-
ganizam e podloèn na nasilno raskinuvawe, ko-
ga razumot ja gubi jasnosta, a srceto ~uvstvu-
va silni bolki ili slabost, toga{ site na{i
teoretski znaewa }e is~eznat, a so niv moè-
bi i molitvata. 23)
Vo tajnata na eshatolo{kite dimenzii
na na{eto postoewe se sodrì i tajnata na car-
skoto sve{tenstvo, koe{to site nie go imame
________
21)
isto, str. 111
22)
Arhimandrit Sofronij (Saharov)
Za molitvata, str. 149 - 150
      
23)
isto, str. 152 - 153
69
kako dar Bo`ji. Tajnata pak na carskoto sve{-

tenstvo moè da se aktuelizira samo kako tajna
na eshatolo{kite dimenzii na umnosrde~nata
molitva. Sve{tenikot ja vozglavuva Crkvata,
no samo ako pred toa ja sobral vo svoeto srce.
Postojat tri stepeni vo sve{teni~kiot ~in: |a-
konski, prezviterski i episkopski. Ovie tri
stepeni se soodvetni na trite stepeni od duhov-
niot razvoj: ‘~istewe na srceto’ (praksa), ‘pro-
svetluvawe na umot’ (teorija) i ‘oboènie’ (teo-
logija). Kaàno e: Carstvoto Nebesno e vo va-
{ite srca. Samo ‘o~istenoto srce’ moè da gi
primi vo sebe site, bez isklu~ok na neprijate-
lite. Samo vo nego moè da se sovr{i velikata
tajna na soborniot ìvot, na vzaemnoto proni-
knuvawe. Samo vo takvoto srce moè da pote~e
molitvata za celiot svet ispolneta vo ona neiz-
glagollivo: ‘Avva, O~e!’. Samo na oltarot od
‘otvorenoto srce’ umot moè nevidlivo da sve-
{tenotvori. Ova e asketsko-isihasti~kata di-
menzija na Tajnata na sve{tenstvoto. Bez ovaa
dimenzija se gubi personalno-sotiriolo{kiot
karakter na sve{tenstvoto kako Sveta Tajna.
Taa e uslov za vlez vo Vistinata, vo Carstvoto
Nebesno, i dar e Bo`ji za sekoj ~ovek bez ogled
na polot. Ovaa asketsko-isihasti~ka dimenzija
na Svetata Tajna Sve{tenstvo, vsu{nost poka-
janieto, e uslov za postoewe i na Svetata Evha-
70
[kola za isihazam
ristija i na svetot. Spored Predanieto na Crk-

vata dovolno e pokajanieto na trojca lu|e za pos-
toeweto na Evharistijata, a so toa i na svetot.
Tajnata na eshatolo{kite dimenzii na
umnosrde~nata molitva se projavuva i kako kri-
terium za na{eto mesto i uloga vo Crkvata.
Episkopskoto i sve{teni~koto mesto i uloga gi
doprevme obiduvaj}i se da progovorime za Taj-
nata na carskoto sve{tenstvo. No, koj e krite-
riumot {to go karakterizira ‘vistinskiot mo-
nah’? Vo namerata, se razbira, sekoj e vistinski
monah, zatoa {to so samoto ~ekorewe po ‘tes-
niot pat’ vo poslu{anie kon starecot toj duho-
vno raste. Sepak, vo {to e znakot? Koga se zbo-
ruva za mona{kiot ìvot, akcentot sekoga{ pa-
|a vrz Predanieto na umnosrde~nata molitva.
Vkorenuvaweto vo ova Sveto Predanie monahot
go pravi monah i go razlikuva od svetovniot ~o-
vek. Edinstveno ‘otvorenosta na srceto’ za Isu-
sovata molitva pokaùva deka srceto na mona-
hot ne e zarobeno od nekakva strast. Ako srceto
na monahot e zarobeno od nekakva strast i e ne-
pristapno za umot, toga{ pome|u monahot i koj
bilo ~ovek od svetot nema su{tinska razlika: i
edniot i drugiot se zarobenici na svetot. I ed-
niot i drugiot spa|aat vo kategorijata ‘svet’.
Kvalitativna razlika nastanuva duri otkako
monahot }e go ‘o~isti i otvori’ svoeto srce. To-
71
ga{ dobivame potvrda na zborovite: Da bevte od

ovoj svet, toga{ svetot }e go qube{e svoeto;
no bidej}i ne ste od svetot, tuku Jas ve izbrav
od svetot, zatoa svetot i ve mrazi (Jovan 15,
19). Demonot ne moè da go napadne vistinskiot
monah direktno od vnatre preku strastite, vo
forma na pomisli i ~uvstva. Napadot vrz nego
se slu~uva samo odnadvor, vo vidliv oblik, sko-
ro sekoga{ preku ~ovek pottiknat od demonot.
No, tuka e mudrosta: na neprijatelstvoto treba
da se odgovori so qubov.
Najbrz pat do ‘otvoraweto na srceto’ e
podvigot na qubovta... Vo nikoj slu~aj ne smeeme
da dozvolime na{eto srce da bide zatvoreno za
kogo i da e. Ako, pak, se slu~i da go zatvorime
na{eto srce za nekogo, toga{ toa }e bide zatvo-
reno za site, pa i za umot i za umnosrde~nata mo-
litva. Monahot pak, ako ne go dostigne ‘otvora-
weto na srceto’ i umnosrde~nata molitva, gi
proma{il svojata nazna~enost i svojot ìvot.
Monahot e povikan na sovr{enstvo, odnosno na
‘oboènie’. Zatvoraweto na srceto za koj bilo
~ovek, zna~i kraj na duhovnoto rastewe.
Tajnata na eshatolo{kite dimenzii na
umnosrde~nata molitva e i tajna na sozercani-
eto na Boèstvenata Svetlina. †Bog„, pi{uva
Palama, †vo Svojata preizobilna dobrina kon
nas, Transcedenten vo odnos na site ne{ta, Ne-
poimliv i Neiska`liv, stanuva pri~esen i vid-
72
[kola za isihazam
liv za na{iot um, nevidlivo snishodej}i so

Svojata nadsu{testvena i neodolliva energi-
ja„ (Trijada I, 3). Toa {to hristijaninot go ba-
ra i koe{to Bog mu go dava vo svetotainskata
blagodat e nesozdadeniot Boèstven ìvot,
oboènieto, zaednicata so Boga vo Nesozdade-
nata Svetlina. ôvekot ne poseduva nikakva
sposobnost da Go vidi Boga, a ako takvoto vi-
duvawe postoi, toa e zatoa {to Bog vo Svoja-
ta semo}nost se soedinuva so ~ovekot, soop{-
tuvaj}i mu go znaeweto koe{to On Samiot go
ima za Sebe.
...Od momentot koga Boèstvoto pos-
toi vo ~ove{tvoto, Negovata Boèstvena si-
la ni podari s¢ {to e potrebno za ìvotot i
pobo`nosta (2, Petar 1, 3); i zatoa na{ata
slabost }e bide zasilena so Boèstvenata si-
la, na{ite lagi o~isteni od Boèstvenata
vistina, na{ata temnina osvetlena od Boès-
tvenata Svetlina.24)
I na krajot, ovie redovi bi gi zaokru-
ìl so zborovite na mojot starec, igumenot na
manastirot Grigorijat, arhimandrit Georgij
Kapsanis:
Na o~istenite od strastite i od gre-
vot, na onie koi{to se molat so vistinska i
________
24)
Jovan Maendorf, Sveti Grigorij Palama i
pravoslavnata mistika, str. 142
73
~ista umnosrde~na molitva, im se dava da ja vi-

dat Boèstvenata Svetlina u{te vo sega{-
niot ìvot. Toa e Svetlinata koja{to }e za-
svetli vo ve~niot ìvot i tie ne samo {to ja
gledaat tuku i samite se nao|aat vo Nea, za-
toa {to ovaa Svetlina gi opkruùva sveti-
ite. 25)
Moèbi e mnogu drsko i da se pomisli
deka celta na na{iot ìvot e da staneme bo-
govi ‘po blagodat’. Kako i da e, Svetoto Pis-
mo i Otcite na Crkvata ne go sokrile ova od
nas.26)
_________
25)
Arhimandrit Georgij (Kapsanis)
Opitot na Boèstvenata blagodat
26)
Arhimandrit Georgij (Kapsanis)
Oboènieto, cel na ~ovekoviot ìvot
74
NA TESNIOT PAT
Tesniot pat ne go so~inuvaat tolku vol-

nite podvi`ni~ki stradawa {to sami si gi na-
metnuvame kolku {to go so~inuva trpenieto so
blagodarnost za nevolnite stradawa {to Bog gi
dopu{ta za na{e doo~istuvawe i vosovr{uva-
we, a koi ni gi predizvikuvaat i nanesuvaat pad-
natite angeli i lu|eto {to se nao|aat pod nivno
vlijanie ili kontrola. Bidej}i, {tom nie do-
volno }e go o~istime srceto od strastite i {tom
zaradi toa padnatite angeli }e ja izgubat mo`-
nosta, povrzuvaj}i se so strastite, da n¢ napad-
nat direktno odnatre, tie vedna{ }e gi iskoris-
tat kako instrument za napad naj~esto onie lu|e
koi mislej}i deka ìveat vo pokajanie (preumu-
vawe) vsu{nost ìveat vo prelest na mnenie
ili pak, poretko, onie koi voop{to nemaat ni
poim deka postoi duhoven ìvot - sakaj}i da ovoz-
moàt na{ pad preku vra}awe so zlo na zlo so
silniot predizvik na nedopreobrazeniot del od
na{ite strasti.
Padnatite angeli so osoben bes gi napa-
|aat podvi`nicite na umnosrde~nata molitva i
preku podvlastenite nim slugi govorat protiv
niv sekakvi lo{i zborovi la`no, deka se vo pre-
lest. Kako {to veli starec Josif, denes pak, ret-
ko }e ~uete slovo za umnosrde~nata molitva.
Lu|eto se zarobeni od tolku mnogu griì i ma-
terijalno razmisluvawe imaj}i sovr{en prezir
75
kon trezvenosta, {to mnogumina ne samo {to

ne sakaat da doznaat, da nau~at ili da istra-
àt tuku i da ~ujat deka nekoj kaùva za sto-
renite podvizi, vedna{ go navreduvaat i go
otfrlaat, smetaj}i go za ~udak i naludni~av,
bidej}i negoviot ìvot ne e sli~en so niv-
niot, taka {to im sluì za potsmev. No kako
treba da postapuvame vo ovoj slu~aj, n¢ pou~uva
istiot starec: I ne prestanuvam dewe-no}e da se
molam za otcite i da naglasuvam deka tie imaat
pravo. Jas sum vinoven samo ako se soblaznam od
niv. Bidej}i tie gledaat so o~ite {to im gi
dade Bog. Nepraveden i za osuda sum koga }e re-
~am - zo{to ne razmisluvaat kako {to mislam
jas?!
No visokiot kriterium e zadaden i e
vloèn vo nas so samoto Kr{tevawe: ili go ima-
me darot na umnosrde~na molitva ili sme del od
svetot. Drug pat nema. Ne sme del od svetot koga
sledej}i go povikot svesno i zabele`livo go vr-
vime patot na o~istuvawe pod budnoto oko na du-
hovniot otec, vo vistinsko poslu{anie.
Dolgot ostanuva dolg, i obvrskata ob-
vrska, makar se zgolemil brojot na onie {to ne
se podvizuvaat vo Isusovata molitva. Zave-
tot site go davaat. No ni mnogubrojnosta na
naru{itelite na zavetot ni obi~ajot da se
naru{uva ne go ozakonuvaat naru{uvaweto. Ma-
lo e stadoto na koe{to Otecot Nebesen bla-
76
[kola za isihazam
govolil da mu go daruva Carstvoto. Tesniot

pat sekoga{ ima malku patnici, a {irokiot
mnogu. Vo poslednite vremiwa tesniot pat }e
go ostavat re~esi site, re~esi site }e trgnat
po {irokiot. Od toa ne sledi zaklu~okot deka
{irokiot }e go zagubi svojstvoto na pat {to
vodi vo pogibel i deka tesniot }e stane izli-
{en, nepotreben za spasenie. Onoj koj{to saka
da se spasi neizostavno mora da se drì za tes-
niot pat, {to ni e jasno predadeno vo zavetot
na Spasitelot. Tesen pat vo vistinska smisla
na zborot! Onoj koj{to saka uspe{no da se pod-
vizuva vo Isusovata molitva, mora da se ogra-
di sebesi i odnadvor i odnatre so najblagoraz-
umno i najvnimatelno povedenie: na{ata pad-
nata priroda e podgotvena sekoj ~as da n¢ iz-
neveri i predade. Padnatite duhovi so osoben
bes i podmolnost napa|aat pri Isusovata mo-
litva. Neretko, od verojatno ni{to`na ne-
vnimatelnost, od neosetna nebre`nost i sa-
modoverba, vozniknuva va`na posledica {to ima
vlijanie vrz celiot ìvot, vrz ve~niot udel
na podvi`nikot. †Da ne mi be{e pomognal Gos-
pod, du{ata moja brzo }e se presele{e vo adot.
Koga }e re~ev ‘nogata mi se pokoleba’, Tvojata
milost, Gospodi, mi pomaga{e.„
(Ps. 93, 17 - 18).27)
______
27)
Sveti Ignatij Brjan~aninov, Temeli na
duhovniot ìvot, str. 30 - 31
77
MAKEDONSKATA PRAVOSLAVNA CRKVA
I SRPSKATA PRAVOSLAVNA CRKVA
akedonskata Pravoslavna Crkva, Oh-

ridska Arhiepiskopija, se nao|a pred
nov, moèbi dosega najgolem prediz-
vik za nea i za nejzinoto pastirsko dej-
stvuvawe na prostorot na Republika Makedoni-
ja. S¡ po~esti se zakanite na Srpskata Pravo-
slavna Crkva i na nejziniot egzarh vo Republi-
ka Makedonija deka dokolku Makedonskata Pra-
voslavna Crkva ne gi prifati nivnite barawa,
}e se soo~i so obidot za formirawe na erarhija
paralelna na nejzinata, a so toa i so formirawe
na druga crkovna organizacija, paralelna na nej-
zinata, koja{to od imeto i pod uprava na Srp-
skata Pravoslavna Crkva }e dejstvuva na teri-
torijata na Republika Makedonija. Iako {ansi-
te ovaa paralelna struktura da profunkcionira
vo dogledno vreme se minimalni, sepak zaradi
potkrepata {to momentalno ja imaat od nekoi
od ostanatite Pravoslavni Crkvi i dokolku is-
tata prodolì, nikoj so sigurnost ne moè da
predvidi kolku taa struktura }e uspee da se raz-
vie po desetina ili po dvaeset godini ili pak
kolku seto toa negativno }e vlijae vrz kone~no-
to re{avawe na makedonskoto crkovno pra{a-
79
we. Ona {to so sigurnost moè da se o~ekuva

ako vaka prodolàt da se odvivaat nastanite e
deka toa }e bide i eden raskol, ne e va`no kol-
kav, vo makedonskoto nacionalno bitie na cr-
koven plan, pokraj ve}e postoe~kite podelbi na
verski, etni~ki, ideolo{ki, politi~ki, eko-
nomski, socijalen i kulturen plan. Zatoa, naj-
neposredna zada~a na Makedonskata Pravoslav-
na Crkva e spre~uvaweto na ovoj vnatre{en cr-
koven raskol i spre~uvaweto na prodlabo~uva-
weto na, bi rekle, administrativniot raskol so
Srpskata Pravoslavna Crkva i so ostanatite
pomesni Pravoslavni Crkvi.
No {to e vo su{tina problemot pome|u
Makedonskata Pravoslavna Crkva i Srpskata
Pravoslavna Crkva, odnosno kade zastanaa pre-
govorite? Okolu dve pra{awa ne moàt da se so-
glasat dvete Crkvi. Prvo, za slu`benoto ime na
na{ata pomesna Crkva, odnosno dali taa ofici-
jalno }e se pretstavuva pred site drugi pomesni
Crkvi kako Makedonska Pravoslavna Crkva, so-
glasno imeto na dràvata vo koja{to ja izvr{u-
va svojata misija, kako {to barame nie, ili }e go
koristi samo svoeto istorisko i eklisiolo{ko,
crkovno ime, Ohridska Arhiepiskopija, kako
{to sega prifa}a i bara Srpskata Pravoslavna
Crkva. I vtoro, za toa kako }e se nare~e admi-
nistrativnoto ureduvawe na na{ata Crkva, od-
80
[kola za isihazam
nosno ‘avtokefalija’, kako {to barame nie ili

‘avtonomija’, kako {to saka Srpskata Pravoslav-
na Crkva.
Kolku pak ovie pra{awa, slu`benoto
ime na Crkvata i nazivot na nejzinoto adminis-
trativno ureduvawe, navistina imaat vrska so
ona {to se slu~i - prekin na evharistiskata za-
ednica - ili so ona {to se narekuva ~ista, pra-
voslavna vera i Boèstvena qubov i zaednica
me|u bra}a vo Hristos, Gospod, toa za àl se do-
vedovme vo situacija da treba da bide predmet na
posebna teolo{ka analiza. Mislam deka takva
edna analiza, za sekoj dobronameren ~ovek koj-
{to ne bil zapoznat dosega, pokraj ostanatoto
}e bide i osloboduvawe od pogre{nata pretsta-
va za nekoi poimi (slu`beni imiwa na Crkvi), a
na nekoi, pak, poimi (‘avtokefalnost’ i ‘avto-
nomija’) }e im go vrati nivnoto vistinsko zna-
~ewe. Isto taka vo slu~ajov treba da se odredi i
definira {to e tuka vistinski pastirski prob-
lem, a {to prodor na svetovnoto, na svetot i na
negovata politika i interesi vo ìvotot na Cr-
kvata. Site ovie pra{awa bi trebalo da bidat
predmet na razgleduvawe i na seriozno bogo-
slovsko tolkuvawe na eden simpozium, kako na
primer na onoj {to zaedni~ki go najavuvaat i go
podgotvuvaat Srpskata Pravoslavna Crkva i Rus-
kata Pravoslavna Crkva, a na koj{to bi treba-
81
lo da u~estvuva i Makedonskata Pravoslavna

Crkva. Ovie pra{awa }e mora da bidat i pred-
met na teolo{ka rasprava i zazemawe jasen pra-
voslaven stav i na edna idna sepravoslavna kon-
ferencija, i toa pred da se premine na prezema-
we konkretni merki za nadminuvawe na proble-
mot koj{to nekoi Crkvi go imaat so Makedons-
kata Pravoslavna Crkva.
1.
Glavna eklisiolo{ka osnova na ovoj

tekst e temata za uslovenosta na ureduvaweto na
lokalnata Crkva vo svetot od strukturata na sa-
mata Liturgija (Evharistija) na Crkvata i od
mestoto na Episkopot vo nea. Smetam deka ovoj
svetotainski aspekt e i edinstvenata avtenti~-
na osnova za pravilno sfa}awe na zna~eweto na
poimite ‘avtokefalnost’ i ‘avtonomnost’.
Ako sakame da se zapoznaeme so struktu-
rata na Crkvata, istata }e ja otkrieme vo struk-
turata na Svetata Evharistija. Zatoa {to tamu
}e najdeme tokmu takva struktura kakva {to e
obrazuvana vo prvata Crkva i kakva {to ni e
predadena preku Pravoslavnoto Predanie do de-
nes. Toa pak, e edinstvenata osnova na koja{to e
izgradeno kanonskoto ureduvawe na Crkvata, ona-
kvo kakvo {to i sega go po~ituvame. Vidlivoto
82
[kola za isihazam
kanonsko ureduvawe na Pravoslavnata Crkva ne

e i ne moè da pretstavuva sluèwe na nejzinite
organizacioni potrebi, tuku pred s¢ projava na
ureduvaweto na Carstvoto Bo`jo ovde i sega.
Zna~i, Crkvata vo svojata priroda pretstavuva
zaednica na Eshatonot, odnosno na Carstvoto
Bo`jo, a nejzinoto ureduvawe treba da odgovara
na nejzinata eshatolo{ka ipostas. Sekako, vid-
livoto kanonsko ureduvawe treba da ja izrazuva
su{tinata na Crkvata i vo konkretnite istori-
ski uslovi.
Crkvata e edna. Gospod ne vostanovi mno-
gu crkvi, tuku samo edna. A taa edna Crkva se po-
istovetuva so edinstvenoto Telo na Ediniot Hri-
stos. No, zaradi toa {to taa edna Crkva se ost-
varuva, se projavuva i ikoni~no se izobrazuva vo
evharistiskata zaednica, taa spored prirodata
na ne{tata se pojavuva kako mnogu Crkvi, za{to
nezamislivo e da postoi edna evharistiska zaed-
nica, edna Sveta Liturgija za cel svet. Zna~i,
tamu kade {to vernicite se sobiraat ‘na edno
mesto’ okolu svojot Episkop za da go sovr{at ev-
haristiskoto sobranie, tamu se ostvaruva i se-
vkupnoto Telo Hristovo, odnosno tamu se voz-
glavuva tajnata na Boèstveniot Domostroj i vo
potpolnost se izobrazuva Carstvoto Bo`jo. Za-
toa nie zboruvame za edna Crkva, koja{to e so-
stavena od mno{tvo lokalni Crkvi. Isto taka,
83
zaradi toa {to sekoja lokalna Crkva vo koja-

{to se sovr{uva Svetata Evharistija pretsta-
vuva potpolno Telo Hristovo, sekoja takva lo-
kalna Crkva e, treba da bide i moè da se nare~e
sevkupna, potpolna Crkva. So drugi zborovi, ka-
ko {to Svetata Evharistija go ostvaruva celiot
Hristos, a ne samo nekoj Negov del taka i sekoja
lokalna Crkva pretstavuva potpolno Telo Hri-
stovo, a ne samo nekoj Negov del. I da zaklu~ime,
spored pravoslavnata eklisiologija sekoja lo-
kalna episkopska Crkva pretstavuva potpolna,
soborna Crkva, ispolneta so site blagodatni
bogo~ove~ki darovi Bo`ji potrebni za spasenie
na lu|eto, odnosno pretstavuva celo Telo Hris-
tovo, za{to poimot ‘Crkva’ se zasnovuva na Sve-
tata Evharistija.
Kako {to ve}e rekovme, sobiraweto na
narodot Bo`ji na edno mesto e neophodno za pos-
toeweto na Crkvata, no sredi{te na toa sobra-
nie moè da bide samo li~nosta Hristova. Epi-
skopot pak, koj go vozglavuva toa sobranie, e iko-
na na eshatolo{kiot Hristos. Bidej}i Hristos e
Glava na Teloto, na Crkvata, odnosno vozglavu-
vawe na s¡ i bidej}i taa Glava e upatena kon Bo-
ga Otecot, zaradi toa i Episkopot kako ikona
Hristova e pretstojatel na Svetata Evharistija
koja{to se voznesuva kon Boga, odnosno kon Ne-
goviot prestol: †Tvoi darovi od Tvoite Tebe Ti
84
[kola za isihazam
prinesuvame za site i za s¡„. Episkopot e onoj koj-

{to stoej}i pred Crkvata i vo nejzino ime gi
prinesuva darovite na Crkvata pred prestolot
Bo`ji, pred Boga. Preku nego se sovr{uva tajna-
ta na soborniot na~in na postoewe: samite sebe-
si, eden so drug i celiot na{ ìvot na Hrista
Boga, a vo Nego na Boga i Otca da Mu go preda-
deme. Zna~i, Episkopot blagodatno, svetotains-
ki go ostvaruva toa vozglavuvawe onaka kako
{to go ostvaruva toa Hristos, toj e ikona Hri-
stova i se nao|a na mestoto i vo obrazot Hri-
stov.
Od seto dosega napi{ano }e izvadime
nekolku zaklu~oci. Prvo, spored pravoslavnata
eklisiologija sekoja lokalna episkopska Crkva
e Crkva so seta polnota svojstvena na ovoj poim.
Edinstvoto na lokalnata i univerzalnata (So-
bornata) Crkva ne e nekakvo edinstvo vo ‘kolek-
tivnost’ (kade {to lokalnite Crkvi bi so~inu-
vale ‘delovi’ od edna pogolema ‘celina’), tuku e
blagodatno edinstvo vo identitet, kade {to si-
te lokalni episkopski Crkvi, vo Svetata Evha-
ristija, se poistovetuvaat me|usebno i so Telo-
to Hristovo, odnosno i so onaa prvobitna Apo-
stolska Crkva vo Erusalim i so eshatolo{kata
Crkva na Neve~erniot den na Carstvoto na Ote-
cot i Sinot i Svetiot Duh. Zna~i, kako Crkva
{to ja poseduva celokupnata polnota lokalnata
85
episkopska Crkva nitu moè da bide ‘del’ koj-

{to spa|a vo ramkite na edna ‘pogolema’ Crkva
nitu moè da bide, po istata eklisiolo{ka lo-
gika, nekoja ‘pomala’ Crkva, koja{to e podvlas-
tena od nekoja ‘pogolema’ Crkva. Soglasno dose-
ga napi{anoto, mislam deka ni se razjasnuva ba-
rem pra{aweto {to vsu{nost ne se i ne moè da
pretstavuvaat poimite ‘avtokefalnost’ i ‘avto-
nomija’. Avtokefalna Crkva ne e i ne moè da
bide nekoja ‘pogolema’ Crkva vo ~ii{to ramki,
kako ‘del’ od nea, spa|a nekoja ‘pomala’, necelos-
na, avtonomna Crkva, koja{to istovremeno e i
pod nejzina vlast. A lai~ki, ili vo najdobar slu-
~aj administrativno, rabotite tokmu taka se
sfa}aat. No, kako {to vidovme, vakvoto sfa}a-
we na poimite ‘avtokefalnost’ i ‘avtonomija’
ne e soglasno so u~eweto na pravoslavnata ekli-
siologija. I u{te ne{to: kako {to gledame,
kontekstot vo koj{to ovie poimi denes se kori-
stat e napolno sekulariziran, politi~ki opto-
varen i pastirski aktuelen. Zatoa, zarem ne e
vreme Pravoslavnata Crkva da se oslobodi od
ovie i vakvi poimi koi{to vo pravoslavnata
terminologija i vo crkovniot ìvot se koristat
vo nivniot pogre{en kontekst, i toa od pred
neceli dveste godini, a se potpolno nepoznati
vo nejzinite Sveti kanoni?
Vtoro, nema i ne moè da postoi vlast
86
[kola za isihazam
nad Episkopot, bidej}i toj e ikona Hristova i

Glava na Crkvata sobrana okolu nego na Svetata
Evharistija. Kako {to nema vlast nad Bogo~ove-
kot Hristos taka nema vlast ni nad Episkopot,
koj e ikona Hristova. Zatoa Episkopot kako Gla-
va na svojata episkopija ili eparhija e edins-
tven nositel na realna avtokefalnost, i toa ka-
ko vo delot na svoeto svetotainsko dejstvuvawe
taka i vo delot na svoeto pastirsko dejstvuvawe
i administrativno rabotewe, bez pritoa da e ob-
vrzan da pra{a nekogo za mislewe. Zna~i, toj e
Glava na Crkvata i nema druga ‘glava’ nad nego
koja{to }e odlu~uva, nareduva i nadgleduva na-
mesto nego. Toa nakratko ozna~uva poimot ‘av-
tokefalnost’ i svetotainski, i pastirski, i ad-
ministrativno, i etimolo{ki. Sekoe nadyidu-
vawe na kakva bilo vlast nad Episkopot na lo-
kalnata Crkva, projaveno vo nekakva nadstruk-
tura od †kanonski„, †praven„, †organizacionen„
ili u{te pomalku "nacionalen„ ili sli~en ka-
rakter e bolest, strav i grev na papocentrizmot.
I da zaklu~ime: terminot ‘avtokefalnost’, ka-
nonski, e soodveten edinstveno za mestoto na Epi-
skopot vo strukturata na lokalnata Crkva, ~ija
pak struktura na ureduvawe e opredelena od nej-
zinata eshatolo{ka ipostas.
Episkopot, kako pastir, sloboden e da
go ureduva ìvotot na svojata eparhija, soglasno
dogmite, kanonite i ustavot na Pravoslavnata
87
Crkva, polagaj}i za toa smetka samo pred Boga.

Nikoj ne se me{a, nitu moè, vo negovata pas-
tirska dejnost: ni pomesen Sobor na Episkopi
(Svet Sinod) ni Vselenski Sobor. Ovde da go
napomeneme i toa deka i prviot po ~est Episkop
(Arhiepiskop, Patrijarh) gi ima istite prava
kako i sekoj Episkop; toa se prava so koi{to
raspolaga samo vo svojata eparhija. Vo slu~aj ko-
ga bi posakal da poseti druga eparhija i da na-
pravi ne{to vo nea, toa moè da go stori samo so
dozvola i blagoslov na Episkopot na taa eparhi-
ja i obratno. Sekako, †Episkopite ni{to pova-
`no ne treba da prezemaat bez znaewe na Prviot
me|u niv, tuku sekoj prezema dejstvija {to se od-
nesuvaat samo na negovata eparhija, no ni onoj
Prviot neka ne pravi ni{to bez znaewe na osta-
natite Episkopi„ (34 Pravilo na Svetite Aposto-
li).
Soborot na Episkopi, kako telo, usta-
nova, moè da se pojavi i da se nametne samo vo
slu~aj koga nekoja odluka ili dejstvo na Episko-
pot na lokalnata Crkva se sprotivni na dogmi-
te, na kanonite i na ustavot na pomesnata Crkva
i vlijaat negativno i vrz ìvotot na ostanatite
lokalni Crkvi. Ova pretstavuva glavno i osno-
vno pravilo na sinodalnosta. No Soborot ne
pretstavuva ustanova, nadstruktura koja{to ima
vlast nad lokalnata Crkva, tuku telo, ustanova
88
[kola za isihazam
koja{to gi izrazuva edinstvoto, istovetnosta,

ednomislieto, zaednicata i vzaemnosta na lo-
kalnite Crkvi. Toa, vo smisla na ureduvawe i
organizacija, se postignuva so faktot deka site
Episkopi ramnopravno (so ednakvo pravo na glas,
vklu~uvaj}i go i prviot po ~est, ili pretsedate-
lot na Soborot), dobrovolno i slobodno u~es-
tvuvaat na Soborite. So samoto toa i odlukite
na Soborot ne £ se tu|i na lokalnata Crkva.
Ovde e i mestoto kade {to prirodno pri-
pa|a i treba da se objasni poimot ‘avtonomija’,
zatoa {to toj poim e povrzan isklu~ivo samo so
rabotata na Soborot na pomesnata Crkva. Po-
imot ‘avtonomnost’ za edna pomesna Crkva eti-
molo{ki i administrativno zna~i deka taa sa-
ma, na svoj Sobor, si go donesuva svojot Ustav i
svoite pravilnici za rabota, a ne nekoj odnad-
vor ili nekoja druga Crkva. Takviot Ustav i
pravilnici za rabota i site drugi odluki i akti
{to pomesnata Crkva avtonomno gi donesuva, a
koi skoro sekoga{ se odnesuvaat samo na nejzi-
noto administrativno ureduvawe i rabotewe, va-
àt i se soodvetni samo na dràvnata, politi~-
ka i administrativna teritorija na koja{to
Crkvata e organizirana. Za pra{awa pak od dog-
matski, liturgiski i kanonski karakter nitu na-
{ata nitu koja bilo druga pomesna Crkva moè
samostojno, avtonomno i kone~no na svoj Sobor
89
da odlu~uva. Za kone~ni odluki za takov vid pra-

{awa potrebno e zaedni~ko, soborno odlu~uva-
we, odnosno Vselenski Sobor. Toa, isto taka, e
eden od bitnite nedostatoci koi{to vo sega{-
nava pozicija kako pomesna Crkva gi trpime.
Zatoa, naporot {to vo na{e vreme Makedonska-
ta Pravoslavna Crkva go vloùva preku svojata
aktivna crkovno-diplomatska dejnost e tokmu
napor da vleze vo tie soborni strukturi na od-
lu~uvawe i da ne dozvoli nikoj vo nejzino ime i
na nejzino mesto da donesuva odluki od su{tin-
sko zna~ewe za ìvotot i misijata na Pravosla-
vnata Crkva vo svetot.
I treto, i administrativnata struktu-
ra na lokalnata Crkva e opredelena od struktu-
rata na Svetata Evharistija: kako {to Episko-
pot pretsedava so sobranieto na vernite na Sve-
tata Evharistija taka toj pretsedava i so epar-
hiskiot upraven odbor na svojata eparhija. I ka-
ko {to sve{tenicite, |akonite i verniot narod
se rasporedeni okolu Episkopot na Svetata Ev-
haristija, sekoj so svoja funkcija - takva sood-
vetna dol`nost dobivaat pod rakovodstvo na
Episkopot i vo upravuvaweto so eparhijata. Pri-
toa postojat slu`bi koi{to ne se menuvaat, za-
toa {to £ pripa|aat na eshatolo{kata priroda
na Crkvata; i postojat slu`bi {to se menuvaat,
zatoa {to £ pripa|aat na istoriskata priroda
90
[kola za isihazam
na Crkvata, zatoa {to Crkvata mora da odgovo-

ri na razli~ni istoriski potrebi. So drugi zbo-
rovi, vo eshatonot, vo Carstvoto Bo`jo, nema da
postoi potreba od misionerstvo, od propoved,
od mona{ki zaednici, od humanitarna dejnost i
taka natamu. I u{te ne{to: kako {to nad Epi-
skopot nema druga ‘glava’ ili ‘vlast’ na Svetata
Evharistija taka toj e i administrativna glava
na svojata eparhija i nikoj ne mu se nametnuva
nitu moè da se me{a vo negovoto administra-
tivno, materijalno-finansisko i pastirsko ra-
kovodewe so negovata eparhija, s¡ dodeka e toa
soglasno so Svetite kanoni i so Ustavot na po-
mesnata Crkva.
Zatoa, ako sakame pravilno i vo nivna-
ta vistinska pravoslavna eklisiolo{ka smisla
da gi koristime terminite ‘avtokefalija’ i ‘av-
tonomija’, moème da zaklu~ime deka: sekoja Cr-
kva organizirana na odredena dràvna, politi-
~ka ili administrativna teritorija, odnosno
sekoja pomesna Crkva (Ruskata Pravoslavna Cr-
kva, Srpskata Pravoslavna Crkva, Makedon-
skata Pravoslavna Crkva i drugite) e avtonom-
na vo odnos na site ostanati Crkvi, zatoa {to
sama, na svoj Sobor, gi donesuva svojot Ustav,
svoite pravilnici i drugi akti za teritorijata
na koja{to e administrativno organizirana, no
i deka episkopite na taa pomesna Crkva se edin-
91
stveni nositeli na realna avtokefalnost vo od-

nos na svoeto svetotainsko, pastirsko i admi-
nistrativno dejstvuvawe vo svoite lokalni Cr-
kvi, a treba da se vo liturgisko i kanonsko edin-
stvo so site ostanati pravoslavni episkopi; i
u{te, deka pomesnata Crkva e vo apsolutna za-
visnost od odlukite na Svetite Vselenski Sobo-
ri, na minatite, no i na idnite, dokolku so svo-
ite episkopi u~estvuva ramnopravno vo niv. Vo
duhot na pogore re~enoto, glavna cel na eden me-
|ucrkoven dogovor e, i bi trebalo da bide, da se
postigne takva pozicija na Crkvite koja{to }e
isklu~uva sekakvo realno me{awe i demonstra-
cija na vlast na edna Crkva vo ìvotot na druga-
ta, i toa kako vo svetotainskoto i vo pastirsko-
to dejstvuvawe - {to se podrazbira - taka i vo
administrativnoto rabotewe. Samo takvoto ka-
nonsko ureduvawe na me|usebnite odnosi na Po-
mesnite Crkvi }e pretstavuva projava na uredu-
vaweto na Carstvoto Bo`jo, a ne sluèwe na ni-
vnite prizemni (etnofiletisti~ki) organizaci-
oni potrebi. Crkvata e dar Bo`ji na ~ovekot vo
Hristos, a ne nekoja ~ove~ka †tvorba„ ili pri-
vatizirana †organizacija„ na Rim ili Cari-
grad, na Belgrad, Moskva ili Atina ili na koj
bilo ~ovek, narod ili mesto na koja{to £ koman-
duva ili £ presuduva nekoj {to e nadvor i nad
samata realnost na polnomo}nata lokalna epi-
92
[kola za isihazam
skopska Crkva, koja{to e nositel na apostol-

skata polnota, na sobornosta, na vistinskata ve-
ra, na blagodatta, na zaednicata na Svetiot Duh.
2.
Kako se odreduva ime na Crkva? Od dog-

matski aspekt na{ata pravoslavna vera e vera
vo Edna, Sveta, Soborna i Apostolska Crkva.
Ottamu, vo koja bilo pravoslavna zemja da pojde-
te ili vo koj bilo pravoslaven hram da vlezete i
na koj bilo jazik da go slu{nete pravoslavniot
Simbol na Verata, edinstveno i nasekade }e bi-
de posvedo~ena i potvrdena samo taa vera - vo
Ednata, Sveta, Soborna i Apostolska Crkva i
ni{to drugo. Pravoslavnite hristijani ja pri-
maat ovaa vera vo Svetata Tajna Kr{tenie, so
ovaa vera ìveat i so ovaa vera umiraat. Ovaa
vera ako treba i ma~eni~ki }e ja posvedo~at.
Nitu eden vistinski pravoslaven ~ovek
nema da vi ispoveda vera vo nekoja Gr~ka, Make-
donska, Bugarska, Srpska ili ne znam koja crkva.
Vo svetlina na pogore izloènoto Ednata, Sve-
ta, Soborna i Apostolska Crkva (Pravoslavna-
ta Crkva) samo se projavuva vo odredeni poli-
ti~ki, dràvni i etni~ki granici za da go pro-
poveda i posvedo~i na tamu naseleniot narod
Bo`ji, soglasno negoviot jazik i mentalitet,
93
Domostrojot na Bogo~ovekot Isus Hristos za

spasenie na sekoj ~ovek. Zaradi toa, od dogmats-
ki i zatoa nepromenliv aspekt i soglasno na od-
nosnata administrativna podelba, imeto na ed-
na pomesna Crkva poprecizno bi zvu~elo i pove-
}e bi go izrazuvalo nejzinoto edinstvo koga bi
glaselo: Pravoslavna Crkva vo Grcija, vo Make-
donija, vo Srbija, vo Rusija, a ne kako {to e vo
praktikata - Ruska Pravoslavna Crkva, Make-
donska, Srpska ili Bugarska. Za neupatenite vo
crkovnata problematika koristeweto na ovie
prisvojni pridavki ~ii imenski osnovi osven
geografskata imaat i jasna rodovska pripadnost
mnogu pove}e go naglasuva nacionalnoto otkol-
ku teritorijalnoto.
Od eklisiolo{ki aspekt, vistinskoto i
edinstvenoto teolo{ki opravdano ime na edna
Crkva koja{to dejstvuva na odredena teritorija
se odreduva spored katedrata na prviot po ~est
Episkop. Od druga strana pak, katedrata na pr-
viot po ~est Episkop niz istorijata se pomestu-
vala vo zavisnost od toa kade se nao|al centarot
na dràvnata i na politi~kata mo}. Nitu edna
dràva ne sakala Crkvata koja{to dejstvuva na
nejzinata suverena teritorija da ima svoj centar
na upravuvawe nadvor od toj prostor, a zaradi
polesna komunikacija i Crkvata i dràvata pret-
po~itale nivnite sedi{ta da bidat vo edno isto
94
[kola za isihazam
mesto, grad. Crkvata nikoga{ ne go apsolutizi-

rala nitu eden istoriski stadium od procesot
na nejzinoto administrativno organizirawe, za-
toa {to toa bi bilo sluèwe na idoli. Zaradi
toa, niz istorijata e zabeleàna dislokacija na
crkovnite centri i na katedrite na prvite po
~est Episkopi, pa duri i formirawe na sosema
novi. Vakvoto pastirsko prilagoduvawe na Cr-
kvata se projavuva i vo 34 kanon na Svetite Apo-
stoli: †Episkopite na sekoj narod treba da go
znaat Prviot me|u sebe i da go smetaat za Gla-
va...„ Vo taa smisla vistinskoto eklisiolo{ko
ime na Pravoslavnata Crkva vo Grcija e Atin-
ska Arhiepiskopija, vo Makedonija - Skopska
Arhiepiskopija, vo Srbija Belgradska Patri-
jar{ija, vo Bugarija - Sofiska Patrijar{ija...
(Starite eklisijalni imiwa s¢ u{te i denes gi
koristat, i toa kako edinstveni oficijalni imi-
wa, najstarite Crkvi: Carigradskata Patrijar-
{ija, Aleksandriskata, Erusalimskata i Anti-
ohiskata). No za da se so~uva istoriskiot kon-
tinuitet i se}avaweto na neprekinatiot crko-
ven ìvot i svedo{tvo niz istorijata, napraven
e eden eklisiolo{ki isklu~ok i smislena e ta-
kanare~enata minimalna crkovna jurisdikcija.
Odnosno, so toa {to e dozvoleno na primer skop-
skiot mitropolit da ima uprava nad samo eden
hram vo Ohrid, mu se opravduva i titulata Arhi-
95
episkop Ohridski ili so toa {to na belgrads-

kiot mitropolit mu e dozvolena uprava nad eden
hram vo Pe}, mu se opravduva i titulata Arhi-
episkop Pe}ski...
Zatoa, od dogmatski i eklisiolo{ki as-
pekt imiwata koi{to nekoi Pravoslavni Crk-
vi gi upotrebuvaat denes se samo pogre{no vidu-
vawe nasledeno od periodot koga i crkovni voda-
~i bile vklu~eni vo borbata za nacionalen iden-
titet i dràvno osamostojuvawe, a ne imiwa zas-
novani vrz Svetoto Predanie i svetite kanoni
na Crkvata. Sekako, i na{ata Crkva }e go zadr-
ì svoeto oficijalno ime za komunikacija kon
nadvor, Makedonska Pravoslavna Crkva, s¡ do-
deka i drugite pomesni Crkvi gi upotrebuvaat
pridavkite-etnici: Srpska, Bugarska, Ruska i
sli~no, i s¡ dodeka toa pra{awe ne se regulira
na eden sepravoslaven Sobor, so va`nost za site
Crkvi. I sekako, s¢ dodeka ne se re{i proble-
mot so imeto na dràvata. Po ova pra{awe Sve-
tiot Arhierejski Sinod na Makedonskata Pra-
voslavna Crkva e edinstven. Kako i da e, Make-
donskata Pravoslavna Crkva so svoeto ime samo
se vklopi vo ve}e vospostavenata {ema. Redno e,
tie {to da re~eme od razbirlivi pri~ini pred
stotina godini gi vovedoa ovie imiwa vo upo-
treba vo pravoslavniot svet, sega da najdat do-
blest i da gi vosoglasat imiwata na Pomesnite
96
[kola za isihazam
Crkvi so nivnata evangelska misija. Ako nemaat

hrabrost za toa, toga{ barem neka ne ni sudat
nam. Sepak, neka znaat site deka kolku {to e po-
trebno i pastirski opravdano da se koristat do-
sega{nite imiwa vo vnatre{nata pastirska mi-
sija na edna Crkva tolku e nepotrebno i {tetno
za edinstvoto da se potenciraat etni~kite raz-
liki pome|u Pomesnite Crkvi.
I u{te ne{to: sekoja Crkva bi trebalo
da se posveti vo sluèweto na narodot me|u koj-
{to, po Bo`ja Promisla, pastirski dejstvuva.
No nitu edna pomesna Crkva ne moè da se pois-
toveti so cel eden narod, neguvaj}i pritoa idei
za bogoizbranost na toj narod. Vakvoto povrzu-
vawe vo istorijata se pokaàlo i se pokaùva
kobno i za toj narod i za taa Crkva. Spored Sta-
riot Zavet bogoizbranosta e privilegija samo
na evrejskiot narod i na nikoj drug. Spored No-
viot Zavet na na{iot Gospod Isus Hristos, Cr-
kvata Bo`ja, Noviot Izrael, u{te otsega, vo li-
turgiskoto ‘denes’, ja ìvee eshatolo{kata re-
alnost deka nema ve}e ni Judejci, ni Elini, ni
Makedonci, ni Srbi, ni Bugari, ni rob, ni slo-
boden, nema ma{ki pol ni ènski, za{to site
nie sme edno vo Hrista Isusa (Gal. 3, 28). Od cr-
koven aspekt baraweto sekoj konkreten, formi-
ran pravoslaven narod kako takov vo vreme na
svoeto istorisko postoewe da Mu prinese na Bo-
97
ga plodovi na pokajanie i svetost e pastirski

problem, a ne eshatolo{ki. Ovie dva poimi ne
treba da se me{aat. Crkvata ne e toa {to se gle-
da, tuku toa {to }e bide vo Carstvoto Nebesno.
Odnosno, eshatolo{kata sostojba na Crkvata go
pretstavuva nejziniot identitet, a ne istoris-
kata. Koj ima u{i da slu{ne, neka ~ue.
3.
[to e toa pastirski problem, a {to

vpletkuvawe vo svetovni problemi za eden Epi-
skop? Da se zadrìme na nekolku osnovni misli,
koi{to smetame deka se dovolni, bez ponatamo-
{no navleguvawe vo detali. Sekoe pra{awe, na
koj bilo plan, za ~ie{to re{avawe pastvata na
eden Episkop e neposredno zainteresirana e is-
tovremeno i pastirsko pra{awe za odnosniot
Episkop. Postojat prirodni ili normalni pa-
stirski pra{awa, a ima i predizvikani, posle
odredeni slu~uvawa. Na primer: ~uvstvoto za et-
ni~ka pripadnost na eden narod i negoviot jazik
e fakt koj{to osobeno Pravoslavnata Crkva ne
moè da go previdi. Zna~i, kade i da zapo~ne
svoja misija Pravoslavnata Crkva mora da mu se
obrati na konkretniot ~ovek ili narod so pot-
polno po~ituvawe barem na negovata etni~ka pri-
padnost i jazik. Svetiot apostol Pavle veli: za
98
[kola za isihazam
site stanav sî, ta po kakov i da bilo na~in da

spasam nekogo. A ova go pravam poradi Evange-
lieto, za da bidam u~esnik vo Nego (1Kor. 9, 22 -
23). Sekoj poinakov nastap na Crkvata bi bil
ontolo{ko proma{uvawe na misijata i neispol-
nuvawe na Evangelieto. Zatoa Pravoslavnata Cr-
kva nikoga{ ne bi trebalo, a kone~no i ne moè,
da dejstvuva kako instrument za nacionalno po-
robuvawe od strana na eden narod nad drug.
Pokraj neposrednoto pastirsko pra{a-
we, a toa e misijata me|u makedonskiot narod,
episkopite na Makedonskata Pravoslavna Cr-
kva imaat i dopolnitelno, predizvikano pastir-
sko pra{awe, osobeno posle minatogodi{nite
slu~uvawa na takanare~eniot ‘Ni{ki dogovor’
(vsu{nost samo raboten dokument na dvete Ko-
misii) i otcepuvaweto na biv{iot Povardarski
Mitropolit od Svetiot Sinod na Makedonskata
Pravoslavna Crkva. Toa e pra{aweto za slu`-
benoto ime i za nazivot na administrativnoto
ureduvawe na na{ata Crkva. Istoto ova pra{a-
we voop{to ne e pastirsko, na primer, za eden
Episkop vo Srbija, Crna Gora ili Rusija, zatoa
{to nivnata pastva ne e neposredno zainteresi-
rana za toa pra{awe, a kojznae i dali tamo{nite
pravoslavni hristijani voop{to ~ule za posto-
eweto na ovoj problem. Vsu{nost, i sekoj {to
vistinski prebiva vo pokajanie daleku e od ovaa
99
svetovna problematika, osobeno ako e sovesen

pastir koj{to zad sebe ima slovesno stado so
mnogu posu{testveni potrebi. Zna~i, tuka ni se
postavuva edno klu~no pra{awe: ako za eden
pravoslaven Episkop problemot na slu`benoto
ime i nazivot na administrativnoto ureduvawe
na Pravoslavnata Crkva koja{to dejstvuva na
prostorot na Republika Makedonija ne e pastir-
sko pra{awe, toga{ kogo toj pretstavuva i ~ii
interesi zastapuva koga direktno i destruktiv-
no intervenira vo re{avaweto na pastirskiot
problem na Svetiot Arhierejski Sinod na Ma-
kedonskata Pravoslavna Crkva? Od ona {to e
pogore kaàno moè da se konstatira samo deka
toj Episkop vo takvoto negovo dejstvuvawe si-
gurno ne e pretstavnik na Bo`jiot narod {to mu
e doveren duhovno da go vodi. îi interesi to-
ga{ toj zastapuva e pra{awe od koe, prirodno,
}e se zagriì sekoj {to vo toj pravec }e razmis-
luva.
Moèbi za Crkvata na Grcija imeto Ma-
kedonska Pravoslavna Crkva i pretstavuva pas-
tirsko pra{awe, iako, ako e toa taka, taa sama
si go predizvikala toa, preku organizirawe na
mitinzi, no i za toa postoi re{enie, a toa e na
edna sepravoslavna konferencija da se donese
odluka site Pomesni Crkvi vo svoite me|usebni
oficijalni odnosi da gi koristat samo nivnite
100
[kola za isihazam
eklisijalni imiwa. Na primer: Ohridskata Ar-

hiepiskopija stapuva vo liturgisko i kanonsko
edinstvo so Pe}skata i Carigradskata Patrijar-
{ija i so Atinskata Arhiepiskopija. Zar ova ne
e najednostavnoto i najcrkovnoto re{enie na
problemot? Koj ni gi zatvora o~ite ta ne gle-
dame? Vakviot poteg na Pravoslavnata Crkva
bi bil i prviot ~ekor kon razre{uvaweto na
problemite vo dijasporata i osnoven preduslov
za po~etok na misija na odredeni Crkvi {to dej-
stvuvaat nadvor od svojata ~ista "etni~ka„ te-
ritorija (na pr. Srpskata Pravoslavna Crkva
vo Slovenija, Hrvatska, Bosna i Hercegovina,
pa duri, po s¡ izgleda i vo Crna Gora i na Koso-
vo). Vakviot poteg bi bil i novo i silno svedo-
{tvo pred razedinetiot svet.
Zna~i, namesto Srpskata Pravoslavna
Crkva da razmisluva za voveduvawe na paralel-
na erarhija na teritorijata na Republika Make-
donija, podobro e da pokaè pastirska grià za
nekoe od dvete mo`ni re{enija: ili terminite
‘avtokefalija’ i ‘avtonomija’ da se koristat vo
nivnata vistinska smisla kako {to pogore pred-
loìvme ili pak potpolno da se napu{tat kako
sekularizirani i politi~ki optovareni termi-
ni i namesto niv vo eden me|ucrkoven dogovor da
se koristi, na primer, terminot samostojnost.
Isto taka, prioritetna pastirska zada~a na
101
Srpskata Pravoslavna Crkva e da se pogriì za

vospostavuvawe na evharistisko edinstvo me|u
na{ite Crkvi, zaradi o~iglednosta na svetov-
niot karakter na problematikata vo koja{to sme
se zapletkale, i toa pred zaedni~ki da najdeme
nekoja kone~na razvrska. Takva e na primer mo-
mentalnata sostojba vo odnosite pome|u Ruskata
Pravoslavna Crkva i Amerikanskata Pravo-
slavna Crkva i ostanatite Pomesni Crkvi. Mi-
slam deka e toa edinstveniot na~in da se najdeme
vo Predanieto na Svetite apostoli i Svetite
otci: da ne dozvolime na{ite duhovno slobodni
i samostojni Crkvi da se najdat vo zavisnost ili
podredenost edna na druga, osven vo evangelska
†zavisnost„ vo ista vera, vo ista blagodat, qu-
bov i zaednica, koja zaednica konkretno i vo se-
ta svoja polnota se projavuva vo Svetata Evhari-
stija. Koj e toj na kogo{to mu pre~i re{avaweto
na problemite na ovoj na~in?
4.
Na{iov problem ima i eti~ka ili as-

ketsko-isihasti~ka dimenzija. Ne moè nekoj da
tvrdi deka samostojno se rakovodi vo duhovniot
ìvot (‘avtokefalnost’) ili deka samostojno
vospostavuva pravila na duhovno ìveewe za se-
be i za drugite (‘avtonomnost’), a pritoa da e rob
102
[kola za isihazam
na svoite izvitopereni i ne~isti strasti: gor-

dost, srebroqubie i slastoqubie. Slavoqubi-
eto ili gordosta e strast na umot preku koja{to
demonot go zaveduva i go zarobuva ~ovekot. Na-
cionalizmot pak ili etnofiletizmot e samo
eden vid na individualno sebequbie i egoizam i
zarobenost na ~ovekot i e mnogu dlaboko vkore-
net vo negoviot emocionalen ìvot. Samo pro-
se~ni i prazni lu|e, bez Hrista vo sebe, ~ij ì-
vot nema nikakva duhovna sodrìna se ~uvstvu-
vaat vozvi{eni nad drugite i ispolneti so pogo-
lemo ~uvstvo na vlast preku pripadnosta na †na-
cionalnoto„. Ironijata e vo toa {to stanuvaj-
}i rob i sluèj}i mu na idolot †nacija„ ~ove-
kot se ~uvstvuva vozvi{en. No i u{te polo{o,
nacionalizmot e predavstvo i neverstvo kon
Evangelieto Hristovo. Toa e stra{en grev spre-
ma Bo`jiot lik vo ~ovekot. Onoj {to odbiva i
ne saka da vidi brat vo Hristos, vo ~ovek od dru-
ga nacionalnost, toj ne samo {to ne e hristija-
nin tuku ja gubi i svojata ~ove~ka dlabo~ina. Na
ova ropstvo moè da mu se sprotivstavi samo li-
~nost so duhovna sodrìna.
[to se slu~uva, zna~i, koga ~ovek bolen
od etnofiletizam duhovno rakovodi so drugi
ili koga }e padne vo mnenie deka ja spasuva cela-
ta Crkva? Rezultatite ni se dobro poznati. Gi
vidovme i vo poslednite neceli dva veka, a gi
103
gledame i deneska: Pravoslavnata Crkva e obes-

silena vo propovedta i svedo{tvoto Hristovo
pred svetot zaradi podelenosta i zatvorenosta
vo oddelni etnosi, ~esto i neprijatelski raspo-
loèni edni sprema drugi. Zatoa, ~ovek bolen
od etnofiletizam, a so toa i odgolen od Bo`jata
blagodat, ne samo {to ne }e moè da mu pomogne
na svojot narod i na Crkvata vo koja{to sluì
tuku i mnogu }e im na{teti.
No za sekoj koj{to ima zrnce iskrenost
vo sebe, ima nade`. Takviot neka se obide, koga
}e zastane na molitva, da vleze molitveno so umot
vo srceto. Sekoj koj{to ne }e moè so umot da
izleze pred oltarot na srceto i na nego da pri-
nese ~ista molitvena `rtva, a namesto toa vna-
tre }e naide na temnina i neproboen yid, neka
znae deka srceto mu e zatvoreno. ‘Zatvoreno’ sr-
ce zna~i srce zarobeno od strastite, od grevovna-
ta navika, od demonot. ‘Otvoreno srce’ e srce os-
lobodeno od presudnoto vlijanie na prethodno
navedenite zla, srce vo koe{to se projavuva bla-
godatta na Svetoto Kr{tenie. Umot koj{to mo-
litveno prebiva vo dovolno ‘o~istenoto srce’
postojano se preobrazuva i se prosvetluva od Bo-
èstvenata blagodat. Zna~i, samo onoj {to e slo-
boden moè duhovno da se samorakovodi i da gi
rakovodi drugite vo Boga (‘avtokefalnost’), vo-
den od ‘prosvetleniot um’ vo svetlinata na proja-
venata blagodat. Zarobeniot }e bide voden od
104
[kola za isihazam
porobuva~ot, a pritoa }e bide ubeden deka sa-

miot sebesi se patevodi i deka duhovno gi rako-
vodi drugite.
Problemite so koi se zanimava Pravo-
slavnata Crkva vo na{e vreme - slu`beni imi-
wa na Crkvi i nazivi na nivnoto administra-
tivno ureduvawe - voop{to ne postoele za vreme
na progonot od prvite tri veka. Zatoa, ili }e
sobereme sili i mudrost da iznajdeme re{enie
ili problemite sami po sebe }e se re{at za vre-
me na posledniot progon, zatoa {to tajnata na
bezzakonieto toga{ otvoreno i silno }e podejs-
tvuva, i toa }e bide izvr{eno, za{to nema da Go
ima Onoj {to ja zadrùva sega (2 Sol. 2, 7).
105
KAJ [TO E DUHOVNIOT OTEC
TAMU E I CRKVATA I NARODOT*
Makedonskata Pravoslavna Crkva

vo godinava {to izminuva odbeleà
dva zna~ajni jubilei, no istovremeno se soo~i
so krstonosen pohod od Srpskata Crkva.
[to e novo na relacijata
Skopje-Belgrad po prekinuvaweto na
odnosite me|u dvete Crkvi, otkako
Srpskata Pravoslavna Crkva nazna~i u{te
dvajca episkopi vo Makedonija i go formira
sinodot na avtonomnata Ohridska
arhiepiskopija?
Ni{to novo pod sonceto osven Hristos.

Sueta, s¢ drugo e samo sueta. I ni{to novo nema
da ima vo odnosite me|u Makedonskata Pravo-
slavna Crkva i Srpskata Pravoslavna Crkva s¢
dodeka Bogo~ovekot Isus Hristos ne stane vr-
ven kriterium na na{eto pastirsko dejstvuva-
we, a ne na{ata sueta. Zo{to suetata? Od kade
toa visokoto mislewe za samite sebe da se po-
javi kako izvor na site vnatre{ni problemi vo
Crkvata? I dvete Crkvi imaat i po~ituvaat is-
_______
*interview, †Utrinski vesnik„, Boìk 2004
106
[kola za isihazam
to dogmatsko, kanonsko i liturgisko predanie.

Vsu{nost se slu~uva Edna i Ista Crkva, no so
oddelno administrativno organizirawe - zara-
di posebnite pastirski potrebi na dvata razli-
~ni narodi, makedonskiot i srpskiot, i zaradi
nivnata posebna dràvna i teritorijalna raz-
grani~enost. Vo na{iov slu~aj se pojavuva vna-
tre{no nedorazbirawe i sudir vo Edna i Ista
Crkva, Pravoslavna. A toa ne zna~i ni{to dru-
go osven deka vnatre-li~nosniot konflikt ili
zarobenosta od strastite ili suetata na pove}e-
to od Episkopite se projavuva kako vnatre-crko-
ven administrativen konflikt. Toa se poznava
i od pri~inata na nedorazbiraweto i sudirot. I
da bidam dokraj otvoren, na nekoi pretstavnici
od srpskiot visok klir zarazeni od etnofileti-
zam i sueta im pre~i imeto na na{ata Crkva,
Makedonska, i samostojniot na~in na nejzinoto
administrativno ureduvawe. I samo zaradi taa
svetovna, a ne crkovna pri~ina, odbivaat da sta-
pat vo konkretna evharistiska zaednica so nas.
Toa ve}e go znaat i vrap~iwata na grankite.
Vnatre-li~nosniot konflikt ili rascep vo li-
~nosta se pojavuva toga{ koga }e se sovpadnat
dve lo{i raboti: prvo, koga episkopskiot ~in
na onie {to go imaat ne e soodveten na nivnata
duhovna sostojba i podgotovka i vtoro, koga taa
nezdrava sostojba ne e osvestena ili se previdu-
107
va, {to navistina ne e normalno za duhovnici, i

vo slu~ajov tragi~no. Sveti Jovan Zlatoust veli
deka sve{teni~kiot ~in ne gi prikriva tuku gi
otkriva strastite, osobeno strasta na umot, su-
etata, a na{iot narod veli ‘daj mu nekomu vlast
i }e go vidi{ kakov e’. Onoj {to ne ìvee vo po-
dvig na pokajanie, onoj {to ne go znae i {to ne
go osvestil faktot deka negovata nedovolna du-
hovna podgotovka voop{to ne odgovara na nego-
viot episkopski ~in, takviot ~ovek go gradi mi-
sleweto za samiot sebe samo vrz osnova na svojot
visok ~in, previduvaj}i ja svojata bolna duhovna
sostojba. I ete vi sueta, potencijalna bolest na
site lideri, osobeno na crkovnite. Lo{o e i {to
duhovno bolniot obi~no ne e svesen za svojata
bolest. Sogleduvawata na negoviot sueten, zaro-
ben od strastite um, a ne Hristos, se vrven kri-
terium za s¢ {to misli i pravi. I odete vie na
takviot dokaète mu deka klu~nite re{enija
{to gi donesuva vo vrska so misijata na Crkvata
ne se ni{to drugo tuku samo proekcija na nego-
vata bolna sostojba, a ne odgovor na realnata
pastirska potreba i na Bo`jata volja.
]e uspee li Makedonskata Pravoslavna Crkva

da se sprotivstavi na agresivnata politika
na Srpskata Pravoslavna Crkva?
108
[kola za isihazam
Nie bi se †ispla{ile„ od nivnata sve-

tost, koga tie bi ja imale. Nie ne se pla{ime od
nivnata sueta. Koga lu|eto vo srpskiot visok
klir bi bile sveti (sekoja ~est na isklu~oci-
te!), plodovite od taa svetost bi se po~uvstvu-
vale i kaj niv i kaj nas. No, nie sega gi gledame
plodovite na nivnata sueta: paralelna erarhija
vo R. Makedonija za smetka na izgubenata Pe}-
ska Patrijar{ija na Kosovo. Seto toa e znak de-
ka u{te }e gubat, a ne deka }e dobivaat. I kakva
e polzata za Pravoslavnata Crkva od eden vakov
vnatre-crkoven konflikt? Vo Svetoto Evange-
lie pi{uva: kade {to e trupot, tamu i orlite
}e se soberat. [to zna~i toa? Kade {to ima du-
hoven otec so umnosrde~na molitva, odnosno li-
~nost preobrazena od Boèstvenata blagodat na
Kr{tenieto koja{to se projavuva od negovoto
oslobodeno od strastite srce, takov ~ie{to pre-
obrazeno slovo e so golema vlast i sila i zatoa
dlaboko prodira vo srcata na lu|eto i im nosi
svetlina i sila i nade` i gi privlekuva kon se-
be, tamu lu|eto }e se soberat i tamu }e se slu~i
Crkva. Ako takvi bea lu|eto od srpskiot visok
klir ili ako takvi bea onie {to gi ispratija da
formiraat paralelna erarhija vo R. Makedoni-
ja, borbata }e be{e te{ka i }e razmislevme dali
moèbi ova {to go pravat ne e i Bo`ja volja. Se-
ga nema pri~ina za voznemiruvawe.
109
Medijatorstvoto na Ruskiot Patrijarh za

posreduvawe vo razgovorite ne se ostvari.
Ako se ima predvid faktot deka Vladikata
Amfilohije se sretna so Patrijarhot
Aleksij II neposredno pred da bidat hiroto-
nisani srpskite vladici, kako gledate na
posredni{tvoto, so ogled na relaciite me|u
Srpskata Pravoslavna Crkva i Ruskata
Pravoslavna Crkva?
Li~no, mislam i o~ekuvam deka posred-

ni{tvoto }e prodolì, no otkako situacijata
malku }e se smiri. [to e osnova za vakvoto raz-
misluvawe? Srpskata Pravoslavna Crkva gi re-
alizira dvete najavuvani hirotonii za †novi
srpski episkopi vo Biv{ata Jugoslovenska Re-
publika Makedonija„, soglasno nivniot ofici-
jalen sajt, no s¢ u{te nema nikakva najava za ot-
vorawe na sudski proces protiv Episkopite na
Makedonskata Pravoslavna Crkva. Ako vaka os-
tane, toa }e zna~i deka so poslednite prezemeni
dejstva tie samo sakaat da ja zajaknat svojata pre-
govara~ka pozicija vo eventualniot iden dija-
log. Isto taka ja imame i poddr{kata na nekoi
drugi Pravoslavni Crkvi, kako Romanskata, a
osobeno na Bugarskata, koja nikako ne se sogla-
suva da se pojavi nova Crkva so ime samo Ohrid-
ska arhiepiskopija i koja se zalaga za principot
‘edna Crkva vo granicite na edna dràva’.
110
[kola za isihazam
Sekako, tuka se i Ruskiot Patrijarh i Crkva,

koi nema da ja propu{tat mo`nosta so re{ava-
weto na eden vakov klu~en problem, kako ovoj
me|u Makedonskata Pravoslavna Crkva i Srps-
kata Pravoslavna Crkva, de facto da ja prezemat
liderskata pozicija vo Pravoslavnata Crkva.
Odnosite me|u Makedonskata Pravoslavna

Crkva i Srpskata Pravoslavna Crkva eskali-
raa po famozniot ‘Ni{ki dokument’ na koj i
Vie stavivte potpis, koj go pravdavte pred
makedonskata javnost, nasproti reakciite
na vernicite. Sega, od ovaa distanca, kako
gledate na ovoj dokument?
Pregovaraweto e posebna nau~na disci-

plina i ume{nost za koja postojat duri i poseb-
ni {koli. Za crkovni pak pregovori potrebno e
i dogmatsko, kanonsko i liturgisko predznaewe,
kako i ‘prosvetlenost na umot’. Pregovaraweto
isto taka moè da bide i dolgotraen proces,
osobeno vo Crkvata, ~ii{to fazi ponekoga{ se
jasni i poznati samo za malkumina. Za objasnu-
vawe na vakvi specifi~ni pregovori potrebna e
i edna slobodna i demokratska atmosfera vo me-
diumite i vo javnoto mislewe, {to lani, osobe-
no vo predizborniot period, otsustvuva{e vo
odnos na Crkvata. Zgora na s¢, koga gledame deka
kaj nas sekoj misli deka s¢ znae i sekoj se smeta
111
za povikan s¢ da komentira, ~ovek gubi volja da

objasnuva. Sepak, ona {to e bitno da se znae za
Ni{kiot raboten dokument e slednovo: toa be-
{e petti dokument koj zaedni~ki na nivo na ko-
misii vo procesot na pregovorite go donesovme,
zna~i ni prv ni posleden; na{ite potpisi voop-
{to ne bea bitni, bidej}i kakov bilo kone~en
dogovor prifa}a ili odbiva samo Svetiot Ar-
hierejski Sinod na Makedonskata Pravoslavna
Crkva. Tie bea samo znak na dobra volja vo pro-
cesot na pregovarawe; na prvata sednica den-dva
posle Ni{ nie site ednoglasno go otfrlivme i
toj dokument isto kako i ~etirite prethodno, i
toa ne zaradi negovata teolo{ka sodrìna tuku
zatoa {to vo nego ne be{e neposredno spomnato
imeto Makedonska Pravoslavna Crkva, kako i
zaradi toa {to ne be{e prifaten na{iot pred-
log namesto sinonimite ‘avtonomija’ i ‘avtoke-
falija’ da se koristi samo terminot samostoj-
nost. Deset dena potoa vladee{e atmosfera na
lin~ vo mediumite, za na krajot u{te edna{ da
se slu~i sinodska sednica na koja{to povtorno
ja potvrdivme i potsetivme na na{ata prvi~na
odluka. Posle s¢, namesto Srpskata Pravoslav-
na Crkva da ja sogleda realnata pastirska sos-
tojba vo R. Makedonija, vleze vo u{te edna svoja
avantura: krajno nepromisleniot ~in na biv{iot
Povardarski Mitropolit vo sodejstvo na nekoi
poedinci od visokiot srpski klir.
112
[kola za isihazam
Kade go gledate izlezot od }orsokakot?
Izlezot od }orsokakot e vo pokajani-

eto, da se po~ituva redot vospostaven od Sve-
tite otci na Crkvata. Trite sve{teni~ki ~i-
novi mora da odgovaraat ili da se barem prib-
li`no do trite nivoa na duhovna zrelost. \akon-
skiot ~in so nivoto na ‘o~istuvawe na srceto od
strastite’. Prezviterskiot ~in so nivoto na ‘pro-
svetluvawe na umot’ i umnosrde~nata molitva.
Episkopskiot ~in so nivoto na ‘oboènie na li-
~nosta’. Episkopot mora da bide barem na nivo
na ‘prosvetlenost na umot’ i umnosrde~na mo-
litva. Inaku, so neprosvetlen um a zaroben od
strastite, kogo i kade }e vodi? A onie {to se ve-
}e ukraseni so episkopsko dostoinstvo a nemaat
soodvetna duhovna podgotovka, barem neka ja os-
vestat ovaa svoja bolna sostojba i neka se poka-
jat. Sekako, ne e prepora~livo za niv da go ot-
krivaat, a so toa i da go pothranuvaat namesto da
go le~at, svojot alarmanten vnatre{en konflikt
i rascep na li~nosta sozdavaj}i rascep ili ras-
kol vo Crkvata preku organizirawe na paralel-
na erarhija na ve}e postoe~kata vo R. Makedo-
nija.
Imate ideja za obedinuvawe na nepriznatite

Pravoslavni Crkvi vo eden sojuz. Dali
sojuzni{tvoto na †raskolni~kite„ Crkvi
113
}e bide dovolno mo}no da im se sprotivstavi

na priznatite Pravoslavni Crkvi koi
zamiùvaat pred istoriskite fakti i pred
potrebite na vernicite i dràvite?
Dokolku Makedonskata Pravoslavna

Crkva ne bide prifatena vo zaednicata na priz-
natite Pravoslavni Crkvi, mnogu lesno moè
da se slu~i i sojuz na nepriznatite Pravoslavni
Crkvi. Soop{tenieto na Strumi~kata Pravosla-
vna Eparhija na Makedonskata Pravoslavna Cr-
kva ne zna~i na{a èlba za formirawe na ta-
kov sojuz, tuku blagovremeno predo~uvawe na ona
{to bi moèlo da se slu~i. Inaku, silata na even-
tualniot takov sojuz bi bila vo eklisiolo{ki (cr-
kovno) ispravna i zaedni~ka platforma za nas-
tap vo dijasporata nasproti pogre{niot nastap
na pomesnite Pravoslavni Crkvi, koi go projavu-
vaat svojot etnofiletizam vo praksa so toa {to
rakopolagaat pove}e Episkopi vo eden ist grad,
za sekoja etni~ka zaednica posebno, {to e zabra-
neto so Svetite kanoni, kako i vo toa deka sme na-
slednici na edni od najstarite crkovni sedi-
{ta, kakvi {to se Ohrid i Kiev. Makedonskata
Pravoslavna Crkva ili }e bide primer kako
normalno, hristijanski moè da se re{i eden
vnatre-crkoven konflikt ili }e bide klu~nata
alka za povrzuvawe i organizirawe na idniot
sojuz na †nepriznatite„ Pravoslavni Crkvi. No
114
[kola za isihazam
ne kako sojuz protiv, tuku kako sojuz za edins-

tvo so ostanatite pomesni Pravoslavni Crkvi.
Vo presret na najgolemiot pravoslaven

praznik, koja e Va{ata poraka
do makedonskite vernici?
Najgolem pravoslaven praznik e Velig-

den, Hristovoto Voskresenie. Boìk ili Hris-
tovoto Ro`destvo e po~etok na site Gospodovi
praznici. Sekoja godina vo godi{niot ciklus na
Gospodovite praznici Bog vo Svojata Crkva i
vo nejzinoto blagodatno liturgisko vreme i li-
turgiski prostor ni dava mo`nost da bideme naj-
neposredni u~esnici vo site slu~uvawa od Hris-
toviot ìvot. Tajna e ova golema i im se otkri-
va samo na onie {to se podgotvile da ja primat.
Zatoa, da se potrudime da ne ja ispu{time i ovoj-
pat mo`nosta zaedno so Mudrecite od Istok da
se poklonime na edinstveniot na{ Bog i Car,
zaedno so Bogorodica i Sekoga{deva Marija da
Mu se izraduvame na Bogomladenecot i zaedno so
angelite i pastirite da Mu zapeeme slavoslovie
na na{iot Spasitel, Bogo~ovekot Isus Hris-
tos. Ova ne e pietizam nitu pak poezija. Ova e
ontologija. Hristos se rodi!
115
ZA NI[KIOT RABOTEN DOKUMENT
(odgovor na e - mail)
Po~ituvan Gospodine,
e|u site {to se javija da £ dadat poddr-

{ka na Makedonskata Pravoslavna Cr-
kva, edinstven ti se protivi{ i me te-
ra{ na site ovie maki {to gi imam da
ti odgovoram i na tvojot e - mail. No, bidej}i gle-
dam deka mnogu raboti ne ti se jasni, ako ima{
u{i, slu{aj:
1. Duhot vo koj pregovaravme so srpskite ar-
hierei be{e i e: celata na{a Sveta Crkva,
Makedonskata Pravoslavna Crkva, da vleze i
vo formalno kanonsko i liturgisko edins-
tvo so Srpskata Pravoslavna Crkva, a ne toa
da go napravat samo nekolku desetici du{i -
so {to se predizvikuva eden mnogu mal raskol
vo Makedonskata Pravoslavna Crkva, a isto-
vremeno edno mnogu golemo seewe magla vo
pravoslavniot svet i voop{to kaj onie {to
sakaat da ìveat vo magla i temnica: demek
tuka postoi nekakva priznata Pravoslavna
Crkva. No dokolku nekoj vistinski saka edin-
stvo vo pravoslavniot svet, vremeto }e poka-
116
[kola za isihazam
è deka na{ite pastirski pozicii voop{to

ne se oslabeni i deka Makedonskata Pravo-
slavna Crkva - Ohridska Arhiepiskopija os-
tanuva edinstven relevanten faktor za raz-
govori na prostorot od Republika Makedo-
nija. Vo taa smisla i takanare~eniot Ni{ki
dogovor, a vsu{nost samo raboten dokument
me|u dvete crkovni komisii, be{e sostavuvan
so cel problemot me|u dvete Crkvi da se re-
{i potpolno, a ne parcijalno i so predizvi-
kuvawe na raskol vo redovite na Crkvata, na
koj se raduva edinstveno |avolot i koj zaradi
suetata te{ko se isceluva. Zatoa povikuva-
weto vrz rabotniot dokument od Ni{ ne mo-
è da se koristi kako opravdanie za posled-
nite slu~uvawa me|u nas, tuku e izmislica
koja ovde be{e plasirana od sever, zaradi po-
krivawe na nivnata valkana igra, a od koja se
zarazija nekoi neuki novinari i koja ja pri-
fatija nekoi naivni du{i. Dovolno e samo da
se proveri od kade ni dojde i koj prv ja pro-
turi taa vest. I na krajot, fakt e deka nitu
Patrijarhot Pavle vo svoeto pismo so koe go
povikuva Episkopatot, sve{tenstvoto i naro-
dot vo Republika Makedonija vo kanonsko i
liturgisko edinstvo so Srpskata Pravosla-
vna Crkva se povika na nekakov Ni{ki do-
govor nitu pak biv{iot Povardarski Mi-
117
tropolit prifa}ajki go toj povik objasni de-

ka toa go pravi vrz osnova na dogovorenoto
od Ni{. Zna~i, onie {to sega laàt treba
prethodno da se dogovorat kako }e laàt.
2. Ne moàm sega da ti objasnuvam zo{to pot-

pi{avme, bidej}i toa bara pove}e vreme i
prostor. Vo glavno, zaradi vosoglasuvawe na
eklisiolo{kite, liturgiskite i kanonskite
pra{awa pome|u nas. Ona {to e bitno, i tuka
nikoj da ne se pravi netokmu, e faktot deka
kakov bilo kone~en dogovor so Srpskata Pra-
voslavna Crkva prifa}a ili odbiva samo Sve-
tiot Arhierejski Sinod na Makedonskata
Pravoslavna Crkva, isto kako {to i Sobo-
rot na Srpskata Pravoslavna Crkva gi po-
tvrduva ili odbiva dokumentite na svojata
komisija. Inaku zo{to ima{e potreba da se
svika Soborot na Srpskata Pravoslavna Cr-
kva za da se izjasni po povod Ni{kiot rabo-
ten dokument ako za toa odlu~uvavme nie na
nivo na komisii? Ili, zo{to be{e potreb-
no da se svika sednica na Svetiot Arhierej-
ski Sinod na Makedonskata Pravoslavna Cr-
kva za da se izjasni po rabotniot dokument od
Ni{?
3. Sekako znae{ deka odlu~uvaweto vo Sve-
118
[kola za isihazam
tiot Arhierejski Sinod na Makedonskata

Pravoslavna Crkva e soborno i vo toj duh i
odlukite se donesuvaat so mnozinstvo na gla-
sovi. Nie i samite bevme svesni deka ne mo-
èvme da go odbranime toj dokument pred
Svetiot Sinod, nitu pak sakavme, bidej}i ot-
kako bezmalku ja utvrdivme crkovnata sodr-
ìna na rabotniot dokument, nie znaevme de-
ka ne moème da go objasnime neprifa}awe-
to od srpska strana na edna formalnost kako
{to e zborot ‘samostojnost’ namesto politi~-
ki optovarenite termini ‘avtonomija’ i ‘av-
tokefalija’ i znaevme deka ne moème da go
objasnime pastirskiot apsurd, odnosno nepo-
stoeweto na imeto Makedonska Pravoslavna
Crkva vo celiot dogovor, nitu pak sakavme.
Zatoa, u{te na prvata sednica posle Ni{ ra-
botniot dokument be{e ednoglasno otfrlen
kako pastirski nedooformen, so nade` na po-
dobro vreme za prodolùvawe na razgovori-
te. [to treba{e da napravime? Polovina epi-
skopi da go prifatat dogovorot a polovina-
ta ne, pa taka da nastane raskol vo Crkvata?
Na koj |avol }e mu odgovara{e taa podelba vo
Crkvata i na koj bolen um?
4. Sledstveno, nie ne gi pogazivme na{ite

potpisi od Ni{, so ogled deka toa ne e ko-
119
ne~en dokument prifaten od na{ata Crkva,

~ie{to soborno odlu~uvawe go po~ituvame,
i so ogled deka ostanavme verni na duhot na
pregovaraweto, a toa e borbata za dostoins-
tveno vleguvawe na na{ata Sveta Crkva, vo
seta nejzina polnota a ne podelena, vo kanon-
sko i liturgisko edinstvo so ostanatite Pra-
voslavni Crkvi, so svoe ime i so svoj status.
Nasproti nas, nekoi lu|e od visokiot klir
na Srpskata Pravoslavna Crkva gi pogazija
i svoite potpisi od Ni{ i odlukata na Sobo-
rot na Srpskata Pravoslavna Crkva za pri-
fa}awe na rabotniot dokument od Ni{. ]e
pra{a{ kako?! Mnogu ednostavno: kako prvo,
so potpi{uvaweto i prifa}aweto na toj ra-
boten dokument Srpskata Pravoslavna Crk-
va se obvrza vo svoite obra}awa do na{ata
Crkva da go koristi na{eto ustavno ime -
Makedonska Pravoslavna Crkva. Ve}e vo svo-
eto prvo obra}awe, vo forma na povik na
srpskiot Patrijarh Pavle za kanonsko i li-
turgisko edinstvo (i toa bez da se po~eka na
na{iot oficijalen odgovor vo vrska so ra-
botniot dokument od Ni{), nigde ne be{e
spomnato imeto Makedonska Pravoslavna Cr-
kva, a samiot povik be{e povik za predizvi-
kuvawe raskol vo na{ata Crkva, kako {to
potoa site vidovme, sprotivno na duhot na
120
[kola za isihazam
dotoga{noto pregovarawe. Koj gi izlaà toa

da go napravat i koj im dade la`na nade` de-
ka od toa }e ima nekakov rezultat, Gospod
znae?! I da zaklu~ime, sekoj {to vo idnina
}e tvrdi deka ovoj mal raskol {to deneska se
slu~uva vo Makedonskata Pravoslavna Cr-
kva e posledica na nekakov Ni{ki dogovor,
neka znae deka svesno ili nesvesno }e bide
prodolèna raka na srpskata propaganda vo
Republika Makedonija.
5. I u{te edno pra{awe mene li~no me ma~i:

zo{to tolku se izbrzaa? Na{ata Crkva vo
poslednite nekolku godini po~na da ja ìvee
svojata duhovna prerodba nasproti nivnite
predviduvawa deka kako †raskolni~ka„ ili
kako otse~ena granka od stebloto }e se isu-
{i i nema da donese svoj plod. Taa prerodba
vo svoe vreme sekako }e donese{e pozitivni
rezultati vo re{avaweto na na{iot forma-
len status vo pravoslavniot svet. Prosto ~o-
vek da si pomisli deka po~na da im smeta taa
na{a prerodba i faktot deka vo voda pa|aat
site nivni †proro{tva„ na na{a smetka. Zar
mislite deka niv pove}e gi boli na{ata cr-
kovna sostojba otkolku nas samite? Nitu gi
boli, bidej}i ne gi boli ni za kaj niv doma,
nitu sfa}aat deka ovaa sostojba nema drugo
121
re{enie osven vnatre{noto, li~no i sobor-

no. No, kako ova da mu go objasni{ na onoj koj
ne e naviknat da bara re{enie od vnatre, tu-
ku bara samo nadvore{ni re{enija - so fi-
zi~ki i duhoven teror od 1919 do 1941 i so du-
hoven teror sega: demek tie se priznatite i
spasenite, a nie ne. Gospod da te ~uva i tebe
i nas od sekakva prelest!
P. S.
Ona za vnatre{noto re{enie go sfa}a{
li? Hristos ne se pojavi vo seta Svoja slava i
sila i da re~e ‘Jas Sum Bog, veruvajte vo Mene’ i
so toa da ja uni{ti na{ata sloboda i na{ata ~o-
ve~nost, odnosno da gi uni{ti likot i podobi-
eto po koi n¢ sozdal. Tuku Toj stana ôvek i naj-
smireno i najtrpelivo, do Svoe isto{tenie i
smrt na krst, posluì vo domostrojot na na{eto
spasenie. Toj ni gi ostavi Svoite zapovedi i
Svoite dela - Crkvata. Samo ìveej}i spored
niv nie moè da Go poznaeme Nego kako vistin-
ski Bog, bez pritoa da ja izgubime svojata slobo-
da i Negoviot pe~at vo nas. Zatoa i Svetiot apo-
stol Pavle veli: na site im stanav s¢..., samo
nekogo da pridobijam za Hristos. Ovoj vnatre-
{en pristap bara i li~no asketsko-isihasti~ko
vosovr{uvawe i osvojuvawe na vnatre{nite pro-
stori, kade {to ìvotot na drugiot stanuva so-
122
[kola za isihazam
drìna na na{iot ìvot, od edna strana, a od

druga strana bara i trpelivo rastewe vo hie-
rarhijata na Crkvata. Od ova vosoglasuvawe na
na{ata vnatre{na sostojba so nadvore{niot sve-
{teni~ki ~in {to eventualno bi go dobile, si-
gurno }e se slu~at pozitivni promeni vo ìvo-
tot na lokalnata episkopska Crkva, pa i po{i-
roko. Ni{to od ova ne moè da se slu~i bez um-
nosrde~na molitva i prosvetlenost na umot. A
ova koj go moè?
123
INTERVIEW
So Ni{kiot dogovor Makedonskata

Pravoslavna Crkva dobiva{e naj{iroka
mo`na avtonomija, koja{to verojatno podoc-
na bi prerasnala vo avtokefalija. Moète li
da ni kaète zo{to spomenatiot dogovor
ne e prifaten od strana na Sinodot na
Makedonskata Pravoslavna Crkva?
Ne moème da zboruvame za Ni{ki do-

govor, zatoa {to toa e samo raboten dokument na
dvete komisii, i toa petti po red, dokument koj
edinstveno Soborot na Srpskata Pravoslavna
Crkva i Svetiot Arhierejski Sinod na Make-
donskata Pravoslavna Crkva se ovlasteni da go
prifatat i potpi{at ili da go odbijat. Soborot
na Srpskata Pravoslavna Crkva go prifati, is-
to kako i prethodniot raboten dokument od ma-
nastirot na Sv. Naum kaj Ohrid, a Svetiot Ar-
hierejski Sinod na Makedonskata Pravoslavna
___________
* za pravoslavnata periodika KRKA, izdanie na Dal-
matinskata eparhija na Srpskata Pravoslavna Crk-
va (podgotveno na pra{awa na urednikot, arhiman-
dritot Gerasim, denes Episkop Karlova~ki)
124
[kola za isihazam
Crkva go vrati na dorabotka, isto kako i site

rabotni dokumenti prethodno. Dokolku i dvata
ovlasteni Sobori go prifatea Ni{kiot rabo-
ten dokument na dvete komisii, toga{ ve}e }e
moèvme da zboruvame za Ni{ki dogovor, a sega
ne. Mislam deka ova na site im e jasno.
Zatoa pra{aweto pravilno se formuli-
ra vaka: zo{to i ovoj raboten dokument ne be{e
prifaten od Svetiot Arhierejski Sinod na Ma-
kedonskata Pravoslavna Crkva? Nie, kako Ko-
misija na Makedonskata Pravoslavna Crkva,
u{te vo Ni{ se obidovme da im objasnime na
pretstavnicite na Srpskata Pravoslavna Crk-
va deka dve pozicii od rabotniot dokument ne
moème, a i ne sakame, da gi branime, a toa se:
prvo, nepostoeweto na ustavnoto ime na na{ata
Crkva ‘Makedonska Pravoslavna Crkva’ vo nego,
i vtoro: opredeluvaweto na na{iot administra-
tiven status so terminot ‘avtonomija’. Na{iot
predlog be{e imeto Makedonska Pravoslavna
Crkva direktno i jasno da postoi vo rabotniot
dokument, a namesto terminot ‘avtonomija’ da se
koristi ve}e priznatiot od strana na Srpskata
Pravoslavna Crkva vo 1959 godina termin ‘sa-
mostojnost’. Ovie dve pra{awa, koi se edins-
tveni pra{awa {to se sporni me|u dvete komi-
sii, za nas kako Episkopi na Makedonskata Pra-
voslavna Crkva imaat isklu~itelna pastirska
125
va`nost, a sekako ne eshatolo{ka.

Nie, sepak, kako Komisija na Makedons-
kata Pravoslavna Crkva, go potpi{avme ovoj
dokument (i posle s¢ {to se slu~i gledam deka e
toa mnogu dobro), zatoa {to negovata crkovna
sodrìna be{e skoro iscrpena, odnosno {to se
odnesuva do crkovnata problematika na doku-
mentot nie kako komisii re~isi i nemame su{-
tinski razliki ili sporni pra{awa pome|u nas.
Zna~i, otkako ja usoglasivme crkovnata sodrì-
na vo rabotniot dokument od Ni{ i go postig-
navme ona {to pretstavuva eklisiolo{ki ideal
(da ne dozvolime na{ite duhovno samostojni i
slobodni Crkvi da se najdat vo zavisnost ili
podredenost edna sprema druga, osven vo evan-
gelska †zavisnost„ vo ista vera, vo ista blago-
dat, qubov i evharistiska zaednica) i na najgo-
lemiot laik mu e jasno deka upotrebata na ter-
minite ‘avtonomija’ ili ‘avtokefalija’ ili ‘sa-
mostojnost’ stanuva bespredmetna, odnosno obi-
~na formalnost. Zagriùva faktot deka edna
najobi~na formalnost se pojavuva kako pre~ka
vo odnosite pome|u dvete erarhii, osobeno koga
znaeme deka Otcite za da go so~uvaat edinstvoto
na Crkvata voveduvale novi termini duri i vo
trijadologijata, kako na primer Nikejskiot ter-
min ‘edinosu{ten’.
[to se odnesuva pak do koristeweto na
126
[kola za isihazam
imeto Makedonska Pravoslavna Crkva, sakam

prethodno da se potsetime na slednovo: osnoven
uslov za sekoja Pomesna Crkva vo nejzinata apo-
stolska misija, odnosno propovedta na Evange-
lieto na na{iot Gospod Isus Hristos na sekoj
~ovek, e po~ituvaweto na li~niot identitet (a
so toa i na nacionalniot) na sekoja konkretna
li~nost na koja{to so na{ata propoved £ se ob-
ra}ame. Proma{uvaweto na li~niot identitet
na onoj na kogo mu se obra}ame, nezavisno od koi
pri~ini e toa, zna~i siguren neuspeh na crkov-
nata misija i negacija na nas samite kako pas-
tiri. Pastirski ideal, za site nas, pretstavuva
odnosot na Sv. Apostol Pavle: za{to, iako slo-
boden od site, stanav rob na site, ta pove-
}eto od niv da gi pridobijam, na Judejcite im
bev kako Judeec, za da gi pridobijam Judejcite,
za onie {to se pod Zakonot, stanav kako da sum
pod Zakon, za da gi pridobijam i niv, za onie
{to se bez zakon, stanav kako da sum bez zakon,
iako pred Boga ne sum bez zakon, tuku sum pod
zakonot na Hrista, za da gi pridobijam i onie
{to se bez zakon. Za slabite stanav kako slab,
za da gi pridobijam slabite. Za site stanav s¢,
ta po kakov i da bilo na~in da spasam nekogo. A
ova go pravam zaradi Evangelieto, za da bidam
u~esnik vo nego (1 Kor. 9, 19 - 23). I na krajot,
pastirsko proma{uvawe i satansko delo e da se
127
naru{uva slobodata i dostoinstvoto na ~ovekot

nepriznavaj}i go negoviot li~en identitet, a
osobeno obidot toj da se smeni.
Zna~i, nie kako Komisija go potpi{av-
me rabotniot dokument vo Ni{ zaradi usogla-
senosta na na{ite stavovi okolu klu~nite ek-
lisiolo{ki, kanonski i liturgiski pra{awa, a
na{iot Svet Sinod od ~isto pastirski pri~ini
ne go prifati i toj raboten dokument, zatoa {to
pra{aweto na imeto i statusot na na{ata Sveta
Crkva stana pra{awe na identitetot, dostoin-
stvoto i istoriskata borba na nam dovereniot
pravoslaven narod, odnosno aktuelno politi~ko
i nacionalno pra{awe i kako takvo - aktuelno
pastirsko pra{awe.
Glavnoto pra{awe koe{to sega se po-
stavuva pred Soborot na Srpskata Pravoslavna
Crkva e zo{to ne go prifa}a imeto Makedonska
Pravoslavna Crkva koga ve}e toa e osnovno pas-
tirsko pra{awe za Sinodot na Makedonskata
Pravoslavna Crkva (odnosno osnoven i edins-
tven na~in za prvi~en pristap kon dovereniot
narod) i koga ve}e nemame su{tinski razliki vo
crkovnata sodrìna na posledniot raboten do-
kument me|u dvete komisii. Ili, zo{to Srpska-
ta Pravoslavna Crkva i ostanatite Pomesni
Crkvi ne go prifa}aat na{iot predlog za kori-
stewe samo na eklisijalnite imiwa vo ofici-
128
[kola za isihazam
jalnite odnosi me|u Crkvite, kako na primer:

Ohridska Arhiepiskopija, Pe}ska Patrijar-
{ija, Atinska Arhiepiskopija itn.? Ako ovie
dve pra{awa nemaat teolo{ki odgovor, toga{
s¢ drugo e svetovna politika.
Od istorijata ni e poznato deka niedna

crkovna oblast nema dobieno avtokefalnost
prebivaj}i vo raskol. Primer e Bugarskata
Egzarhija, koja{to 80 godini be{e vo raskol i
najprvo mora{e da se vrati vo kanonskiot
poredok, pa duri potoa dobi avtokefalnost.
Napolno identi~en primer e Amerikanskata
Pravoslavna Crkva. Zo{to Makedonskata
Pravoslavna Crkva ne se odlu~i za takov
~ekor, a potoa da pobara avtokefalnost?
Dali e tokmu takva istorijata na dobi-

vawe avtokefalnost kako {to se obidovte sega
vo dva-tri reda da ni objasnite toa e golemo pra-
{awe, no toa sega ne e bitno. Toa voop{to ne e
problem pome|u Makedonskata Pravoslavna Cr-
kva i Srpskata Pravoslavna Crkva. Nie barame
sodrìnata od Ni{kiot raboten dokument {to
se odnesuva na statusot na na{ata Crkva termi-
nolo{ki da se opredeli kako ‘samostojnost’. Ka-
ko {to objasniv pogore, za site to~ki vo Ni{-
kiot raboten dokument {to se od ~isto crkovna
129
sodrìna (eklisiolo{ka, liturgiska, kanonska

itn.) nema sprotivstaveni mislewa me|u dvete
komisii. Zatoa li~no mislam deka koristeweto
na terminot ‘samostojnost’, so ogled deka pret-
stavuva formalno pra{awe, ne bi trebalo da se
pojavi kako problem me|u dvete komisii i Crk-
vi.
Glaven problem za Komisijata na Srp-
skata Pravoslavna Crkva e upotrebata na imeto
Makedonska Pravoslavna Crkva od na{a strana,
a koga takvo ne{to }e se javi kako problem po-
me|u dve Crkvi, so site posledici {to od toa
proizleguvaat i koi{to ovie denovi gi gledame,
...rasudete sami {to e toa!? Objasnuvaweto deka
toa im pre~i na Grcite e neprifatlivo. Ako se
saka ima re{enie i za toa, pogore go spomnav: so
koristewe na eklisijalnite imiwa. Inaku, vo
pravoslavniot svet koga }e se postavi pra{awe
za Makedonskata Pravoslavna Crkva pretstav-
nicite na Srpskata Pravoslavna Crkva seko-
ga{ istaknuvaat deka e toa niven vnatre{en
problem. Nie ne barame tomos za avtokefalnost
od Carigrad, nie go re{avame crkovniot prob-
lem pome|u nas i Srpskata Pravoslavna Crkva.
Koj ima u{i da slu{a, neka ~ue.
Denes vo R. Makedonija postoi i kanonska

erarhija, na ~elo so mitropolitot Jovan,
130
[kola za isihazam
priznata od site pomesni Pravoslavni Crkvi.

[to ako se slu~i taa erarhija naskoro
da dobie avtokefalnost, kakov stav bi zazel
va{iot Sinod? Dali bi ja izgubil
poddr{kata od klirot, dràvata i narodot?
Vistinskoto pra{awe glasi: zo{to ne-

koj od Srpskata Pravoslavna Crkva tokmu sega
go prezema toj ~ekor i go predizvika ovoj, iako
bezna~aen, raskol vo Makedonskata Pravoslav-
na Crkva? Makedonskata Pravoslavna Crkva vo
poslednite nekolku godini doìvuva{e neza-
pamtena obnova vo sporedba so sosednite Pravo-
slavni Crkvi. Se obnovija nad dvaeset manasti-
ri so okolu stotina monasi i monahiwi so site
pozitivni efekti {to proizlegoa od toa. Tie
efekti sekako }e se po~uvstvuvaa i vo Svetiot
Arhierejski Sinod na Makedonskata Pravosla-
vna Crkva. Zo{to vakva avantura tokmu sega, po-
sle ~etirieset i pet godini trpelivo ~ekawe i
vo momentot koga ve}e najdovme zaedni~ki jazik
vo Ni{?
Go narekov raskol toa {to vie go nare-
kovte kanonska erarhija, ne zatoa {to se samo
stotina lu|e, ne zatoa {to nemaat nitu eden
hram, ne zatoa {to nemaat nitu eden manastir,
ne zatoa {to ne gi sakam (pove}eto od niv jas gi
zamona{iv i rakopoloìv, po~nuvaj}i od egzar-
131
hot srpski Jovan) i ne zatoa {to ne gi smetam za

kanonski, gi narekuvam raskol zatoa {to so toa
{to go napravija ne postignaa ama ba{ nikakov
pastirski efekt, zatoa {to pastirski go proma-
{ija makedonskiot narod i bescelno se oddale-
~ija od nego i zatoa {to posledicite od nivnoto
postoewe moàt da bidat mnogu negativni za
edinstvoto na celata Pravoslavna Crkva. Koga
ve}e konstatirame pastirsko proma{uvawe, se
stava pod pra{awe i nivnata kanoni~nost, i ni-
vnoto rasuduvawe i s¢ ostanato. Ako nekoj od
srpskiot visok klir koj go storil ova misli
deka }e ima mirna sovest i blagoslov Bo`ji so
toa {to instaliral vo R. Makedonija stotina
lu|e na ~elo so nekakva kanonska erarhija i {to
nasekade }e gi pretstavuva kako priznata Crk-
va, a istovremeno dva i pol milioni pravoslav-
ni Makedonci vo Republika Makedonija i vo di-
jasporata, nenamerno ili ne, gi ostava nadvor od
vidliva liturgiska zaednica na {teta na se-
vkupnoto svedo{tvo na pravoslavnoto edinstvo
vo svetot, takviot mnogu se laè.
Inaku, ne sum ~ul deka nekoj oficijal-
no go priznal ovoj raskol, a znam nekolku Pome-
sni Crkvi koi so toa voop{to ne se soglasuvaat.
Kako {to ve}e naglasiv, problemot ne e vo avto-
kefalnosta, problemot e pastirski i se odnesu-
va na imeto ‘Makedonska Pravoslavna Crkva’.
132
[kola za isihazam
Ednostavno nie bez ova ne moème da mu pri-

stapime na pravoslavniot makedonski narod. I
nikoj neka ne neguva la`na nade`, taa erarhija,
osobeno bez imeto Makedonska Pravoslavna Cr-
kva, i da dobie avtokefalnost od nikogo nema da
bide prifatena, zatoa {to ve}e edna{ pastirs-
ki go proma{i ovoj narod i ovoj narod znae deka
e predaden od tie lu|e, a toa te{ko moè da se
zaboravi. Znaete kade e vistinskiot problem i
{to mene me pla{i? [to }e bide so niv ako eden
den Srpskata Pravoslavna Crkva go formulira
i prifati dogovorenoto vo Ni{ kako ‘samostoj-
nost’ i ako go prifati na{eto ustavno ime ‘Ma-
kedonska Pravoslavna Crkva’? Ako toj den dojde
brgu, toga{ }e imame vistinski problem so ta-
kanare~enata kanonska erarhija: kako }e gi pri-
fati narodot nazad? Raskolot brzo se pravi, no
te{ko se isceluva. Znaete li kolku pati samo-
organiziranata Crnogorska Pravoslavna Crkva
n¢ mole{e da £ pomogneme za hirotonii, studi-
rawa, obnova na manastiri itn.? Ne ni pomis-
livme da go storime toa.
êtiri manastiri so okolu trieset monasi i

monahiwi ve}e preminaa pod jurisdikcija na
avtonomnata Ohridska arhiepiskopija. Vo
javnosta se zboruva za najaven premin na u{te
nekolku manastiri. [to planirate
133
da prezemete za da go spre~ite
preminuvaweto na ostanatite?
Nivniot broj ne e trieset tuku najmnogu

dvaeset od koi polovinata se isku{enici. Ma-
nastiri nemaat zatoa {to svoevolno gi napu-
{tija, iznesuvaj}i go inventarot od niv mnogu
denovi prethodno, {to e i uredno evidentirano.
Pove}eto od niv se moi monasi. Ovie mladi lu|e
u{te na po~etokot od mona{kiot ìvot bea so-
vetuvani da rastat duhovno i intelektualno, da
go dostignat sve{teni~kiot ideal: umnosrde~-
nata molitva, odnosno izleguvaweto na umot
pred oltarot na srceto, bez {to nikoj ne moè
da se nare~e vistinski monah i vistinski sve-
{tenik, i ako eden den Bog blagovoli i tie
vlezat vo Svetiot Arhierejski Sinod na Make-
donskata Pravoslavna Crkva, toga{ od vnatre,
kako dobri pastiri, so mnogu trpenie da go pro-
menat ona {to so vekovi se iskrivuvalo zaradi
negriàta na inorodnite naemnici. No ni{to.
Tie predvreme posakaa da stanat pastiri i da
vodat svoi manastiri, za na krajot potpolno da
go izgubat ~uvstvoto i identitetot na pastir,
gubej}i go realniot dopir so cel eden narod. Za-
{to Pastirot mora da gi znae duhovnata vozrast
i sila i potrebite na svojata pastva za pravilno
da ja vodi i navreme da ja hrani. Po taa grià
134
[kola za isihazam
pastvata i go poznava svojot Pastir. Jas sum do-

briot Pastir: i gi znam Moite i Moite Me
znaat Mene (Jovan 10, 14). I ovcite go slu{aat
glasot na Pastirot, i toj gi vika svoite ovci
po ime; i gi izveduva. I koga }e gi izvede ovcite
svoi, odi pred niv, i ovcite odat po nego, bidej-
}i mu go poznavaat glasot negov (Jovan 10, 3 - 4).
Pastirot go vodi celiot doveren narod kon vid-
livo kanonsko i liturgisko edinstvo, a ne sa-
miot sebesi. Ako, pak, se slu~i toa, toga{ ne e
vo pra{awe Crkvata tuku nekoi drugi interesi.
A po tu| ~ovek ne odat, tuku begaat od nego,
oti glasot na tu|iot ne go poznavaat (Jovan
10, 5).
Inaku, drugi preminuvawa nema da ima,
a vo dogledno vreme i ostanatite dva od trite
prazni manastirski objekti }e bidat popolneti
so novi monasi. Eve go soop{tenieto na osta-
natite igumeni i igumanii: Nie, mona{kite
bratstva i sestrinstva vo manastirite na
Makedonskata Pravoslavna Crkva - Ohridska Ar-
hiepiskopija: Sv. Naum Ohridski (Ohrid), Sv. Jo-
van Krstitel (manastirot Bigorski), Sv. Ge-
orgij vo Raj~ica, Uspenie na Presveta Bogoro-
dica (Matka), Sv. Nikola (Qubanci), Sv. Ga-
vril Lesnovski, Presveta Bogorodica i Sv. Ar-
hangel Mihail vo Berovo, Sv. Leontij vo Vo-
do~a, Sv. Joakim Osogovski, Vovedenie na Pre-
135
sveta Bogorodica vo Veljusa, Sv. ~etirieset Se-

vastiski ma~enici vo Bansko, Sv. Marija Mag-
dalena vo Dojran, Sv. Georgij vo Ku~kovo, Sv. Pre-
obraènie vo Zrze, Sv. Arhangel Mihail vo Va-
ro{, Sv. Atanasij vo @ur~e, Sv. Jovan Bogoslov
vo Slep~e, Presveta Bogorodica vo Kali{ta,
Site Svetii vo Debarca, Vovedenie na Presve-
ta Bogorodica (Pre~ista Ki~evska), Sv. Spas vo
Skopje i dr. - izjavuvame deka ostanuvame verni
na Makedonskata Pravoslavna Crkva, na Crk-
vata vo koja sme krsteni, duhovno rasteni i vo
koja sme zamona{eni i sme primile sve{teno-
mona{ki ~inovi, vo koja se pri~estuvame i na
koja slobodno £ se zavetuvavme da £ sluìme.
Kako monasi i monahiwi dlaboko ja ~uv-
stvuvame i ìveeme vistinata deka sme ~eda na
na{ata drevna Sveta Crkva i deka sme plod na
pokajanieto na makedonskiot pravoslaven na-
rod i nikoga{ nema da ja izneverime na{ata mo-
na{ka i pastirska odgovornost za negovo vo-
dewe kon Hrista Gospoda, ostanuvaj}i poslu{-
ni na eparhiskite arhierei i na Svetiot Ar-
hierejski Sinod na na{ata Makedonska Pravo-
slavna Crkva.
Hristos se rodi!
Imame informacija deka vo Sinodot na

Makedonskata Pravoslavna Crkva se
136
[kola za isihazam
razgleduva mo`nosta za penzionirawe na

Mitropolitot Polo{ko-kumanovski Kiril i
na Evropskiot Gorazd. Dali ova navistina }e
se slu~i i smetate li deka toga{ polesno bi
na{le izlez za nadminuvawe na raskolot?
Mitropolitot Polo{ko-kumanovski
Kiril i Mitropolitot Evropski Gorazd }e odat
vo penzija koga samite }e ocenat. Sekako, tie vo-
op{to ne se pre~ka za ostvaruvawe na kanonsko
i liturgisko edinstvo so Srpskata Pravoslavna
Crkva. U{te edna{ }e povtoram: vo su{tina,
re~isi s¢ {to se odnesuva na ~isto crkovnata
sodrìna na na{eto nedorazbirawe e usoglase-
no vo Ni{; nie go sakame toa kanonsko i litur-
gisko edinstvo, na{iot Arhiepiskop sekoga{
na Velikiot Vhod gi spomnuva imiwata na site
poglavari na pomesnite Pravoslavni Crkvi i
Patrijarhot Pavle. Problemot e vo toa {to Ko-
misijata za razgovori na Soborot na Srpskata
Pravoslavna Crkva s¢ u{te ne e podgotvena da
go prifati na{eto ustavno ime, Makedonska Pra-
voslavna Crkva, i se dvoumi na{iot adminis-
trativen status, soglasno sodrìnata na ona za
{to se dogovorivme vo Ni{, da go formulira
kako ‘samostojnost’. Bez na{eto ime, Makedonska
Pravoslavna Crkva, i bez formulirawe na ad-
ministrativniot status na Crkvata kako samo-
137
stojnost, bi morale da n¢ razberete, nie kako

Pastiri ne moème da izlezeme pred svojot na-
rod. Vidovte {to se slu~i so porane{niot Po-
vardarski Mitropolit.
I dobro e {to ja usloglasivme crkovna-
ta sodrìna na Ni{kiot raboten dokument, bi-
dej}i sega se gleda siot apsurd na na{eto nedo-
razbirawe, so {to nie pravoslavnite se matka-
me, na golema soblazna na site lu|e i na golema
{teta na svedo{tvoto, vo sila, na na{iot Gos-
pod Isus Hristos.
Ako dojde do toa, dali okolu nadminuvaweto

na raskolot bi pregovarale so Srpskata
Pravoslavna Crkva ili so avtonomnata Oh-
ridska arhiepiskopija, so ogled deka kanonite
nalagaat toa da bide so ovaa poslednava?
Makedonskata Pravoslavna Crkva zakon-

ski e registrirana pod imeto ‘Ohridska Arhi-
episkopija’ i od toa ime ne sakame i ne moème
nikoga{ da se otkaème. Druga Crkva pod toa
ime ne moè da se pojavi, ni kaj nas ni vo svetot,
za{to toa bi bilo nezakonsko, la`no pretstavu-
vawe.
Li~no mislam deka posle s¢ bi trebalo
da ostavime da pomine eden period vo koj{to bi
trebalo sostojbata da se smiri, bez pritoa nekoj
138
[kola za isihazam
da se obide povtorno da gi razgoruva strastite.

Isto mislam deka treba da pomine i izborot za
nov Patrijarh vo Srbija, bidej}i so toa }e go iz-
begneme projavuvaweto na ekstremni pregovara-
~i od srpska strana koi{to me|usebe bi se do-
kaùvale koj e pogolem za{titnik na srpskite
nacionalni interesi vo borbata za patrijar{i-
skiot prestol, a na {teta na razgovorite. Vo
Makedonskata Pravoslavna Crkva - Ohridska
Arhiepiskopija, se podgotvuvaat novi hiroto-
nii. Otkako i nie }e gi konsolidirame na{ite
redovi, toga{ }e moème da sedneme na masata
za razgovori, i toa najverojatno pod pokrovi-
telstvo na Ruskata Pravoslavna Crkva.
Se nadevam deka }e uspeeme. Se nadevam
deka zdravite sili }e nadvladeat na dvete stra-
ni. Se nadevam deka nema da mu dozvolime na |a-
volot da ni se smee, za{to toa {to n¢ razdvojuva
e sme{no, a toa {to n¢ soedinuva e Hristos. Vi
blagodaram {to ovozmoìvte i na{iot glas da
stigne do Episkopatot, sve{tenstvoto i ver-
niot narod na Srpskata Pravoslavna Crkva. Sa-
kam, na krajot, da pobaram pro{ka od site ~ita-
teli na intervjuto, koe go zavr{iv na Pro~ka,
2004 godina.
139
†ZARADI EDINSTVOTO KOE[TO
NIE GO SMISLIVME...„
OGLEDALO ILI ‘NORMATIVNA REEDUKACIJA’
Vistinski pastir e onoj {to moè so

svojata dobrina, so sopstvenoto odnesuva-
we i so molitvata, da gi bara i da gi najde
onie {to se izgubile.
Ovaa du{evna sila mu doa|a samo od Bo-
ga i preku sopstvenite podvizi. Edinstve-
no so nea moè da se spasi korabot, ne samo
od bura tuku da se izvle~e duri i od pro-
past.
Vistinskiot pastir Go zapoznava Bo-
ga preku vnatre{nata prosvetlenost, koja
gi pravi bespolezni site knigi. Ne im li~i
na u~itelite da davaat pouka vrz osnova na
tu|i spisi, odnosno od soznanija {to gi do-
bivaat odnadvor. Tie sopstvenata du{a mu
ja nudat na svoeto stado.
Ovaa mudrost, koja Bog ja dava, pasti-
rot }e ja vidi vo sebe duri toga{ koga }e
uspee da gi povede kon sovr{enstvoto ne onie
{to se vredni, tuku onie {to se negramot-
ni i nepromisleni.
Pastirot nema da prestane da sviri
140
[kola za isihazam
na kavalot na umot, duri i koga ovcite mu

pasat, ta duri ni koga pladnuvaat.
Ni{to tolku ne go pla{i volkot kol-
ku zvukot na pastirskiot kaval.
Sveti Jovan Lestvi~nik
Tri slu~uvawa vo dene{no vreme me|u

nas se takvi, {to da se ~udi ne samo sekoj pravo-
slaven hristijanin tuku i sekoj dobronameren
~ovek.
Prvo, postojanoto tvrdewe deka se gone-
ti i toa tvrdewe odi prosto kako reklama po-
kraj nivniot link na oficijalniot sajt na Srp-
skata Pravoslavna Crkva. ...No, osven onaa in-
tervencija na policijata u{te na po~etokot od
nivnoto pojavuvawe (iako policijata i toga{
dejstvuva{e spored Zakonot za Verskite zaedni-
ci i religiozni grupi {to vaì vo Republika
Makedonija i spored drugite pozitivni akti),
deneska ve}e nikoj ne gi spre~uva vo nivnite so-
birawa po nekolkute privatni stanovi i vili.
Sekako, policijata spored vaè~kiot Zakon
dol`na e da intervenira, no taa toa ne go pravi.
Nitu pak Crkvata go bara toa od policijata, za-
{to, ako go pobara{e, policijata }e mora{e da
intervenira, inaku }e be{e obvineta deka ne
postapuva spored Zakonot. Nitu pak nekoj drug
dràven organ od izvr{nata i od sudskata vlast
141
go bara toa od policijata. Zna~i, i pokraj jasni-

te propisi, postoi edna svesna tolerancija od
strana na dràvnite organi na Republika Make-
donija i od strana na Crkvata vo odnos na niv-
nite nelegalni (od aspekt na vaè~kiot Zakon)
sobranija, a zaradi smiruvawe na sostojbite. Tie
i samite toa go ~uvstvuvaat i go znaat i zatoa
slobodno se sobiraat, pa slu{ame deka duri i na
nivniot web site moè da se vidi prezentacijata
od tie nivni sobranija. Zna~i, dokolku bi saka-
la policijata da gi goni, nadle`nite slu`bi bi
moèle i otposle da gi koristat informaciite
i slikite od samiot web site, no toa ne se slu~u-
va. Se nadevame nabrzo i sudskiot proces koj
protiv niv se vodi pod obvinenie za predizviku-
vawe rasna, verska i nacionalna netrpelivost i
omraza da bide zapren. Toa e {to se odnesuva do
legalnite strukturi na vlasta.
Se slu~i, za golema àl, i eden nasil-
ni~ki akt od nepoznati storiteli vo vilata vo
Nièpole, za {to Gospod da im prosti i ne daj
Boè nekoj nekoga{ povtorno takvo ne{to da
napravi. Ona {to e sosema sigurno e faktot de-
ka nikoj i nikoga{ nitu dobil nitu }e dobie
blagoslov od sve{teno lice na na{ata Crkva za
takvo ne{to. I ne samo toa, site neka znaat deka
tie se pod za{tita na Crkvata od sekakov vid na
fizi~ko nasilstvo.
142
[kola za isihazam
Zatoa, za da ne se ~udime i ponatamu {to

se slu~uva, neka prestanat da tvrdat deka se pro-
goneti od strana na Crkvata i Dràvata. A ako
sakaat da znaat {to e gonewe od strana na crkov-
na erarhija i dràvni organi, neka ja prelis-
taat makedonskata istorija od 1919 do 1941 godi-
na, vo delot {to se odnesuva na, od nivnite ide-
olo{ki voda~i nare~enata i okupirana terito-
rija, Vardarska Banovina i toga{ }e vidat {to
e vistinski progon.
Sekako, toa {to vrz eden od Mitropo-
litite na Makedonskata Pravoslavna Crkva se
puka{e i {to be{e napadnat so no` i {to so
godini ìvee pod postojani zakani, toa {to ma-
nastirite pod negovo duhovno rakovodstvo ne-
kolku pati bea fizi~ki napadnati, a monasi i
monahiwi bea maltretirani i nasilno grabnu-
vani od manastir (i toa vo prisustvo na polici-
ja), toa {to Mitropolitot i manastirite se so
godini nanazad pod eden vid permanenten priti-
sok i progon od strana na poedinci ili grupi
vraboteni vo izvr{nata i vo sudskata vlast (na
primer: prislu{kuvawe na telefonite i posta-
vuvawe na uredi za prislu{kuvawe duri i vna-
tre vo manastirite) i od nekoi diplomati, kako
i od nekoi mediumi i novinari - toa ne e ni{to?
I sekako deka ne e ni{to. Ako nekoj i e pro-
gonet zaradi Hristos, no spored Bo`ji sud, a ne
143
spored na{ ~ove~ki, ni{to ~udno ne se slu~uva;

Hristos odamna rekol: ako Mene Me gonea i vas
}e ve gonat (Jovan 15, 20). No, nie ne treba da
mislime deka zemame u~estvo vo stradanijata
Hristovi, a osobeno ne treba od toa da pravime
reklama. Samo Bo`jiot sud moè da gi vidi na-
{ite stradanija kako u~estvo vo kenosisot
(isto{tenieto) na Edinorodniot Svoj Sin,
na{iot pat e da se smiruvame (Starec Sofro-
nij).
Vtoro, postojanoto tvrdewe deka naro-
dot e so niv, no zaradi progonot od dràvnite
organi ne moè masovno da im pristapi. ...Ova e
barem problem {to moè{e mnogu lesno da se
re{i: ako makedonskiot pravoslaven narod e so
niv, toga{ neka odat vo makedonskata dijaspora
niz svetot, kade {to ne postojat makedonskite
dràvni organi, i slobodno neka si go soberat
narodot okolu sebe. Arno ama, jasno im e deka
tamu ne moàt ni da se pojavat so takvi idei, a
kamoli makar eden ~ovek da pridobijat. Zatoa,
za da ne se ~udime mnogu i na ova nivno tvrdewe,
neka prestanat da razglasuvaat deka narodot e so
niv, za{to ako be{e taka, toa }e be{e i vo dijas-
porata i vo tatkovinata i }e be{e mnogu lesno
zabele`livo, a poznato e deka narodniot sobir
e fakt koj{to mnogu lesno moè da se iskoristi
vo svoja polza. Neka soberat, na primer, samo ne-
144
[kola za isihazam
kolku stotici lu|e pred sobranie, i }e si gi ost-

varat site svoi èlbi za legalizirawe i nepre-
~en prosperitet. No makedonskiot narod ne e so
niv. Narodot ~uvstvuva deka problemot ne e cr-
koven i misli deka †izmamenite raskolnici„ se
vlezeni vo podnebesniot lavirint na veliko-
srpskite nacionalni i politi~ki {emi. Isto
taka, neka ne o~ekuvaat, s¢ dodeka vaka postapu-
vaat, makedonskiot narod da gi saka i po~ituva
i neka ne o~ekuvaat s¢ da bide idealno i bez pro-
blemi vo odnos na niv, zatoa {to istiot toj na-
rod ìvee i raboti kako vo privatniot taka i vo
javniot sektor na Dràvata, a tie se sudiraat so
nego. Poto~no re~eno, tie go proma{ija ovoj na-
rod nepo~ituvaj}i go negoviot li~en i naciona-
len identitet, navreduvaj}i go i potcenuvaj}i
go. Za onoj {to saka da bide pastir ova pretsta-
vuva proma{uvawe na prvoto i najosnovno nivo
na komunikacija i vospostavuvawe na zaednica.
Ako nekoj komunikacija ne moè da vospostavi,
toga{ koj da mu doveri duhovno rakovodstvo?
Pastirot ne go interesira od kade proizleguva
~uvstvoto na li~en i nacionalen identitet kaj
eden ~ovek ili kaj eden narod, i taka vo Hristos
nema Judejci ni Elini (Gal. 3, 28), odnosno Ma-
kedonci i Srbi, tuku Pastirot, ednostavno, ~uv-
stvoto na li~en i nacionalen identitet go po-
~ituva. Svetiot Apostol Pavle ne re~e: na site
145
im kaàv koj e {to (koj kako nacionalno da se

~uvstvuva), tuku: na site im stanav s¢ (na Make-
donecot - Makedonec, na Srbinot - Srbin) ta po
kakov i da bilo na~in da spasam nekogo. A ova go
pravam zaradi Evangelieto, za da bidam u~es-
nik vo nego (1 Kor. 9, 19 - 23). Toa e pastirskiot
ideal.
I u{te ne{to: vistinska sre}a vo ne-
sre}a e {to site pomesni nacionalni Pravosla-
vni Crkvi vo svetot imaat svoja dijaspora, za-
{to taa ja pokaùva glavnata bolest na Pravo-
slavieto, etnofiletizmot. [to drugo e posto-
eweto na pove}e pravoslavni Episkopi vo eden
ist grad, za sekoja etni~ka pravoslavna zaednica
posebno, ako ne etnofiletizam? Toa e o~ebijna
eklisijalna eres na etnofiletizmot - vo praksa.
No, i kako u~ewe, zatoa {to pomesnite (nacio-
nalnite) Pravoslavni Crkvi pra{aweto na di-
jasporata, vaka pogre{no, i pravno (kanonski)
go imaat regulirano i vo svoite ustavi i so me-
|usebni dogovori so stranskata dràva vo koja
ìvee nivnata etni~ka zaednica. A {tom ne{to
moè da se pro~ita, toa ve}e egzistira kako u~e-
we. Pravoslavnata Crkva so vakov otvoren pro-
blem, kako {to e dijasporata, ne moè da mu sudi
na nikogo za etnofiletizam. Samo duhovno sle-
pi ova ne go gledaat. Etnofiletizmot e i pri-
~ina zo{to ne sakame samo so na{ite eklisijal-
146
[kola za isihazam
ni imiwa da komunicirame me|usebno kako Cr-

kvi: Pe}ska Patrijar{ija, Moskovska Patri-
jar{ija, Trnovska Patrijar{ija, Kievska Pa-
trijar{ija, Ohridska Arhiepiskopija, Atinska
Arhiepiskopija itn., a sega{nite oficijalni
imiwa, od pastirski pri~ini, da gi koristime
samo za vnatre{na upotreba. Prifa}aweto na
vakvoto re{enie bi gi razre{ilo site sega{ni
administrativni, upravni problemi vo Pravo-
slavnata Crkva. Bolniot {to znae deka e bolen
polesno }e se isceli.
Treto, postojanoto previduvawe na pas-
tirskata realnost kako pri~ina za ~udewe.
...Kako {to ne e vozmo`no da postoi protivre-
~nost i raziduvawe pome|u pravoslavna Vera,
Evharistija i Crkva taka ne bi trebalo i ne e
mo`no da postoi protivre~nost i raziduvawe
pome|u dogmite, kanonite i pastirskoto delo.
So formuliraweto na dogmite od strana na Vse-
lenskite Sobori se obezbeduva nepromenlivos-
ta na su{tinata na verata. So Svetite kanoni
formulirani na Vselenskite ili na Pomesnite
Sobori ili od nekoj Episkop, a prifateni od
Crkvata, se obezbeduvaat duhovnite, eti~kite,
pastirskite i organizacionite ramki vo koi vis-
tinata na verata mu se prinesuva na sekoj ~ovek
{to saka da se pri~esti so nea. Pastirskoto de-
lo (pristap) e vistinskiot na~in so koj se obez-
147
beduva nepre~eno funkcionirawe na seto ova:

su{tinata na verata vo ramkite na Svetite ka-
noni na vistinsko mesto i vo vistinsko vreme,
odnosno na vistinski na~in, da mu stane dostap-
na na sekoj ~ovek.
Nema Crkva i Evharistija ako nema vis-
tinska Vera. Nema pravoslavna Vera i Crkva
bez Evharistija. I nema Evharistija i pravosla-
vna Vera bez Crkva. Isto taka, nieden od ovie
tri elementi, dogmite, kanonite i pastirskoto
delo, ne moè da se previdi, za{to inaku nema
da postoi ni celinata - normalen crkoven ìvot
i duhovno vosovr{uvawe. Gre{kata vo dogmite i
vo kanonskite ramki e pomalku verojatna, no
gre{kata vo pastirskiot pristap e o~igledna
opasnost koja{to postojano demne. Taa e pri~i-
na i za sekoe zlo ponatamu. Zo{to e toa taka? Za
pravilen pastirski pristap potrebno e rasudu-
vawe. A za da imame vistinsko duhovno rasudu-
vawe (a ne rasuduvawe {to proizleguva od ì-
votniot opit i inteligencija), potrebno e pro-
svetluvawe na umot. Za prosvetluvawe na umot
da imame, pak, neophodna e umnosrde~na molit-
va. No ako nemame umnosrde~na molitva, zna~i
u{te sme del od svetot, bidej}i srceto u{te ni e
zarobeno od strastite, a pristapot na Boèstve-
nata blagodat kon nadvor, koja posle Kr{teni-
eto a zaradi na{e prosvetluvawe i oboènie
148
[kola za isihazam
prebiva vo na{eto srce, e zatvoren. I koj od nas

denes ima umnosrde~na molitva? Mnogu malku.
A i od tie {to imaat retko koj sedi na episkop-
ski prestol. Zboruvame, neli, za onie {to pro-
ishodat od mona{kite redovi. Za mirskite sve-
{tenici, prezviteri, {to da kaème? Isihas-
tot e denes kako osamen glas {to vika vo pusti-
nata. Ete, zatoa, svesno ili nesvesno, na{ata li-
~na netrpelivost, li~nite pretenzii za vlast i
suetata (zarobenosta od svetot i duhovnoto sle-
pilo), a pothraneti od dezinformacii ili vo
nedovolna informiranost, sekoga{ gi preto~u-
vame vo omraza i ozboruvawe, a ponekoga{, kako
ovie denovi i godini, duri i vo bogoslovski spo-
rovi {to moàt da zavr{at ili zavr{uvaat so
nesogledlivi eklisijalni (crkovni) posledici,
odnosno so podelbi. @elbata, pak, za sotirio-
lo{ka isklu~enost na na{iot †neprijatel„ ili,
so drugi zborovi, èlbata na{iot †neprijatel„
da ne se spasi, definitivno gi true i zatvara na-
{ite srca. Takvata èlba e i glaven svedok na
na{eto duhovno slepilo (Mat. 15, 14).
Eve eden vistinski predlog: zo{to nie
site se proma{uvame tolku godini lutaj}i bes-
celno niz lavirintot na suetata, etnofiletiz-
mot, politikata, podnebesjeto? Zo{to se dvi-
ìme vo prostorot na spekulativnata teologija
i intelektualniot racionalizam namesto vo pro-
149
storot na misti~niot realizam? Zo{to da ne se

pronajdeme kako vistinski bra}a vo avtenti~-
niot pravoslaven duhoven prostor? Zo{to da ne
prezememe eden podvig, dvièwe kon zaednica?
Namesto da razgovarame za organizacijata na na-
{iot crkoven ìvot, {to vedna{ pokaùva deka
se raboti za nekoj vid politika i nadlaùvawe,
nie treba da razgovarame za plodovite na na-
{iot crkoven ìvot. Ne re~e Gospod po gran-
kite nivni }e gi poznaete, tuku: po plodovite!
Tie plodovi site nie sme povikani da Mu gi pri-
neseme na Boga: pla~ i pokajanie (), od-
nosno preumuvawe, odnosno ‘sovr{eno kru`no
dvièwe na umot’ i vra}awe na negovata ‘ener-
gija’ kon negovata ‘su{tina’ vo srceto, odnosno
umnosrde~na molitva. Umnosrde~nata molitva e
edinstven vistinski plod na pokajanie i sve-
do{tvo za zrelosta na edna Crkva i za sekoj hri-
stijanin posebno! Ili ja imame i tuka }e se naj-
deme ili ja nemame i pred toa }e se smirime i
pak }e se najdeme. I sekoj {to saka da stane stra-
na vo pregovorite neka se preispita dali moè
da razgovara na taa tema i, ako moè, na drago
srce }e go primime.
I u{te edna{, po kojznae koj pat da pov-
torime: ne postoi bogoslovski ili eklisiolo{-
ki ili kanonski spor pome|u Makedonskata Pra-
voslavna Crkva i Srpskata Pravoslavna Crkva.
150
[kola za isihazam
Ne ja podigajte raspravata na toa nivo! Site ta-

kvi pra{awa zadovolitelno bea re{eni so ra-
botniot dokument vo Ni{ i zatoa na{ata Komi-
sija go potpi{a. Nie, Makedonskata Pravosla-
vna Crkva - Ohridska Arhiepiskopija, ja sakame
i smireno ja barame evharistiskata zaednica so
Srpskata Pravoslavna Crkva. Srpskata Pravo-
slavna Crkva ne dopu{ta da se slu~i taa zaedni-
ca, nitu so nea (kako edinstven kriterium na vis-
tinata, neli?) nitu so ostanatite pomesni Pra-
voslavni Crkvi, zatoa {to ni go osporuva imeto
Makedonska Pravoslavna Crkva i zatoa {to ne
saka postignatata teolo{ka, eklisiolo{ka i
kanonska soglasnost vo rabotniot dokument od
Ni{ da ja formulira so terminot ‘samostoj-
nost’. [to e naj~udno, terminot ‘samostojnost’ i
imeto ‘Makedonska Pravoslavna Crkva’ gi pri-
zna i gi formulira{e samata Srpska Pravosla-
vna Crkva so svoja odluka vo 1959 godina (br.
1744/Zap. 343 od 26 juni 1959 god.), objasnuvaj}i
gi so toj termin i so toa ime na{iot status i na-
{iot crkoven identitet, i toa vo uslovi na na-
{a pogolema crkovna zavisnost od nea. Imeto
pak ‘Makedonska Pravoslavna Crkva’, soglasno
ustavnoto ime na dràvata vo ~ii granici Crk-
vata stranstvuva, i terminot ‘samostojnost’, za
na{ata Crkva momentalno se osnovno pastirsko
pra{awe, osnoven preduslov za vospostavuvawe
151
na odnos na doverba so na{ata pastva, i zatoa

Svetiot Arhierejski Sinod na Makedonskata
Pravoslavna Crkva ne go prifati rabotniot do-
kument od Ni{ kako takov i go vrati na dora-
botka - samo vo toj kontekst. Da povtorime: samo
vo toj kontekst, a ne za drugite teolo{ki pra-
{awa, koi glavno uspe{no se re{eni i formu-
lirani.
So ogled deka denovive pro~itavme tekst
od eden novinar ~ij{to psiholo{ko-mentalen
sklop, svesno ili nesvesno, nikako ne uspeva da
se izdigne nad ona †i}„, i koj istovremeno saka
da bide aktuelen, a so cel da ne ostane zbunet
nitu pak da gi zbunuva svoite retki ~itateli,
isto taka i za da im bide pojasno na u{te eden-
dvajca poluzbuneti novinari, najdovme za potre-
bno da go dodademe i slednovo: ne treba da se me-
{aat dve raboti, procesot na vozobnovuvawe na
Sinodot na na{ata sveta Crkva so novi Epi-
skopi i slu~uvawata okolu Ni{kiot raboten
dokument. Osobeno za ovie temi ne treba da pi-
{uvaat lu|e {to nemaat su{tinski odnos so Cr-
kvata, odnosno lu|e koi{to ne se ispovedaat i
ne se pri~estuvaat. Pokraj toa, od ona {to go ~i-
tame kaj niv gledame deka ne gi sledat sostoj-
bite vo Crkvata, ni napi{anoto vo pe~atot ni
vo elektronskite mediumi kaànoto. Ama {to
zboruvame? Tie ni samite sebesi ne se sledat
152
[kola za isihazam
{to pi{uvale: istite tie so godini go ocrnuvaa

procesot na vozobnovuvawe na mona{tvoto i sa-
mite monasi, a sega se navodno zagrièni za voz-
obnovuvaweto na episkopskiot kadar na na{ata
Crkva, koj vpro~em proizleguva od istoto toa
mona{tvo. Moèbi edinstvena cel im e samo da
ja ocrnat Makedonskata Pravoslavna Crkva?
Navistina, ima tolku drugi ubavi temi za koi
moèbi se kompetentni da pi{uvaat, koj |avol
gi tera da pi{uvaat za Crkvata!?
Procesot na vozobnovuvawe na episkop-
skiot sostav na Sinodot od mona{kite redovi,
za sekoja poedine~na li~nost (od samoto vlegu-
vawe na ~ovekot vo manastir kako ‘nikoj i ni-
{to’ pa do negovoto sednuvawe na episkopski
prestol), e dolgotraen i sloèn proces. Toa e
proces koj{to, zaradi negovata kompliciranost
do samiot kraj, pravilno moè da go pomine sa-
mo onoj {to e krotok i smiren po srce. Samo
onoj koj{to so pravilen duhoven podvig vo ma-
nastirot }e stane episkop nad strastite od svoe-
to srce, }e donese vistinski plodovi i kako
Episkop na Crkvata. Site nie sakame ovoj pro-
ces na duhovno izgraduvawe na potrebniot epi-
skopski kadar i kaj nas {to pobrzo da se zaokru-
ì i rabotime na toa. Sekako, postojat i vonred-
ni sostojbi, kako {to be{e povoeniot ateisti~-
ki period ili posledniot obid na Srpskata
153
Pravoslavna Crkva za sozdavawe na paralelna

crkovna erarhija kaj nas, koi moàt da go skra-
tat ovoj proces. No, bitno, site deneska sfa}ame
deka procesot na vozobnovuvawe na Episkopa-
tot na na{ata Crkva e najsu{tinski povrzan so
procesot na vozobnovuvawe na mona{tvoto vo
Republika Makedonija, kako edinstveno novo
slu~uvawe. Samo monah moè da bide Episkop.
Site moème da se prisetime deneska deka ovoj
devetgodi{en soboren podvig vo na{ata Crkva
se slu~uva{e vo uslovi na postojano †plukawe„
vrz nego od strana na nekoi mediumi i novinari,
za {to sme im mnogu blagodarni. Zatoa {to
†plukanicata„, i samo taa, e vodata za polevawe
{to najmnogu pridonesuva za pravilno rastewe
na eden monah i na eden Episkop. Vo me|uvreme
nekoi prestanaa, otkako kako neveren Toma pr-
vo ja stavija rakata vo ranata na na{ite rebra;
na nekoi ni toa ne im pomogna ba{ mnogu, a
poedinci prodolìja i denes da †plukaat„ vrz
toj podvig i vrz Svetiot Arhierejski Sinod na
Makedonskata Pravoslavna Crkva (dodeka ne se
zaokruì celiot proces, neli?). Tie treba da
znaat deka dokolku monasite kaj nas, a so toa i
idnite Episkopi, se razvivaa vo pogre{na naso-
ka - bez pokajanie, bez podvig, bez èlba za vo-
sovr{uvawe, bez odrekuvawe od svetot - toga{
†plukaweto„ im e prosteno. No, dokolku vo ovie
154
[kola za isihazam
te{ki vremiwa na op{to bogootstapni{tvo se

najdoa nekolku hrabri du{i {to Mu go posveti-
ja svojot ìvot na Boga, ta pa|aj}i i stanuvaj}i,
trpelivo i vo pokajanie, ja prodolùvaat borba-
ta protiv demonot i protiv negovite pridru`ni
sili, sekoga{ molej}i se i za svoite neprija-
teli, i kon koi postojano e svrteno okoto na
nivniot Nebesen Otec, a nekoj i ponatamu pro-
dolùva da †pluka„ vrz niv, toga{ takviot neka
razmisli dali ne e podobro da go sledi nivniot
primer na pokajanie ili i ponatamu }e vleguva
vo golem rizik mislej}i deka †pluka„ vrz nekoi
bezbo`nici. A vlogot e golem: du{ata. Razli~en
e na{iot sud od Bo`jiot sud. Zatoa podobro e da
se vozdrìme od osuduvawe na Episkopite na
Makedonskata Pravoslavna Crkva. Odnosot kon
Episkopot na Crkvata, sakale nie ili ne i bez
ogled dali znaeme ili ne, sekoga{ mu dava naso-
ka na na{iot ìvot. Da vnimavame nasokata ko-
ja{to sami }e si ja izbereme, preku odnosot kon
Episkopot, da ne n¢ odvede vo bezizlez. Eve edno
vistinsko pra{awe so koe treba da se zanima-
vaat novinarite, a za koe ne treba nitu da se is-
povedani nitu da se pri~esteni, a toa e: zo{to
onie {to se oddelija od nas - a ostanatite po-
mesni Pravoslavni Crkvi na ~elo so Srpskata
gi priznavaat kako avtonomna Ohridska arhi-
episkopija - zo{to tie, velam, ako imaat dobra
155
namera kako {to na po~etokot izjavuvaa, sega od

vnatre, kako priznati, ne go postavat pra{awe-
to za priznavaweto na na{eto ustavno ime
‘Makedonska Pravoslavna Crkva’ i za priznava-
weto na statusot ‘samostojnost’. Toa e edno vis-
tinsko novinarsko pra{awe; i taka problemot e
politi~ki, a ne crkoven, i polesno e za novina-
rite koga se zanimavaat so politi~ki pra{awa.
Po toa i }e go poznaeme eden novinar dali sfa-
til {to se slu~uva, dali pi{uva so dobra na-
mera da se re{i crkovniot spor ili e sluìtel
na onie interesi {to ne sakaat da ja vidat Pra-
voslavnata Crkva obedineta i, svesno ili ne-
svesno, pravi dvig kon razedinuvawe.
I u{te edna{ za Ni{kiot raboten do-
kument: site pra{awa od kanonski, liturgiski,
bogoslovski, crkoven karakter bea zadovolitel-
no re{eni so Ni{kiot raboten dokument i za-
toa na{ata Komisija go potpi{a. Ostanaa spo-
rni samo dve pra{awa za srpskata Komisija. Ed-
noto be{e dali sodrìnata od Ni{kiot rabo-
ten dokument {to se odnesuva do statusot na na-
{ata Crkva da se formulira so terminot ‘sa-
mostojnost’ ili so ‘avtonomija’. Site delegati
vo srpskata Komisija se sloìja za terminot
‘samostojnost‘, osven eden, i glasot na toj eden
pobedi, zatoa {to izgleda ostanatite ne sakaa
da se pokaàt kako potkopuva~i na srpskite na-
156
[kola za isihazam
cionalni interesi vo o~ite na Soborot na Srp-

skata Pravoslavna Crkva, a so toa da izlezat i
od trkata za patrijar{iski prestol. Poinaku ne
e objasnivo kako glasot na samo eden ~len od Ko-
misijata moè{e da nadvladee, so ogled deka du-
ri ne e ni pretsedatel na Komisijata. No, sigur-
ni sme deka toj termin na krajot }e bide prifa-
ten, a deka sega srpskite Episkopi ne popu{taat
i go dràt kako adut za pazarewe. Sekako, zabo-
ravaat deka nie nemame so {to da se pazarime.
Vtoroto sporno pra{awe za nekoi srpski Epi-
skopi e imeto, ‘Makedonska Pravoslavna Crk-
va’. Treba nekoj da e totalen bezumnik za da ne
mu e jasno zo{to e sporno ova pra{awe. Nie, ka-
ko komisija, u{te na samiot raboten sostanok (a
toa stoi negde vo zapisnicite, i na{i i nivni)
gi predupredivme deka bez terminot ‘samostoj-
nost’ i bez imeto ‘Makedonska Pravoslavna
Crkva’ nema nikakov dogovor so niv nitu vakov
dogovor moè da pomine kaj Svetiot Arhierejs-
ki Sinod na Makedonskata Pravoslavna Crkva.
Sigurni bevme deka i ovoj raboten dokument, ka-
ko i brojnite pred toa, }e bide vraten od Sve-
voslavna Crkva na povtorna dorabotka. Ovie
na{i predupreduvawa gi potvrdija i burnite re-
agirawa na javnosta vo Republika Makedonija i
od toj moment ovie dve pra{awa, politi~ki spor-
157
ni za nekoi srpski Episkopi, stanaa i aktuelno

pastirsko pra{awe za Svetiot Arhierejski Si-
nod na Makedonskata Pravoslavna Crkva. Ova
reagirawe na javnosta namesto da pridonese ne-
koi Episkopi od Srpskata Pravoslavna Crkva
da ja razberat na{ata pastirska pozicija i vo-
op{to pastirskata sostojba vo Republika Make-
donija, predizvika u{te eden ekstremen poteg
od nivna strana, a toa e obidot za formirawe na
paralelna crkovna erarhija vo Republika Make-
donija. No, dobro e, u{te edna{ velam, {to go
potpi{avme rabotniot dokument od Ni{, zatoa
{to sega pred site Pravoslavni Crkvi nekoi
srpski Episkopi n¢ obvinuvaat i na{ata pas-
tirska grià ja prikaùvaat kako strav od na-
rodot i deka zatoa sme gi povlekle na{ite pot-
pisi. I ne zabeleùvaat kutrite deka so toa sa-
mite svedo~at deka kaj nas nastanala nova pas-
tirska sostojba, koja{to tie vo svojata negrià
za na{ata Crkva ja previdele. A ako ne potpi-
{evme }e n¢ obvinuvaa deka sme duhovno nepod-
gotveni i teolo{ki nepismeni da go vodime ovoj
narod, {to e mnogu polo{o. No, zaradi na{ite
potpisi na videlina sega izlegoa nivnite klu-
~ni problemi, a toa se: problemot za statusot na
na{ata Crkva, koj{to e pomal i formalen pro-
blem, i vtoriot, koj e nivniot glaven problem,
imeto ‘Makedonska Pravoslavna Crkva’. I u{-
158
[kola za isihazam
te ne{to, toa {to dvete Komisii go potpi{aa

toj raboten dokument e u{te edna obvrska za dve-
te Crkvi da gi prodolàt razgovorite tamu kade
{to zastanaa, koga za toa }e se sozdadat povolni
uslovi.
Kakov problem pak pretstavuvaat imeto
i statusot na na{ata Crkva, kako edinstveni ot-
voreni pra{awa, za nekoi poedinci vo Srpska-
ta Pravoslavna Crkva, Gospod znae?! ]e si zgre-
{ime du{a ako vo toj pravec razmisluvame. Oso-
beno koga se znae deka nie ne barame tomos za av-
tokefalnost od Belgrad tuku gi regulirame me-
|usebnite odnosi!? Vpro~em, nam ne ni smeta ni-
~ie ime i nie nemame nikakov problem. Pove}e
od desetmina mitropoliti na Gr~kata Pravo-
slavna Crkva vo gr~kiot geografski del od Ma-
kedonija ja nosat titulata †makedonski„ i nie
ne pravime problem od toa. Na toj {to mu smeta
na{eto ime, a tvrdi deka e ~ovek na Crkvata, ne-
ka vidi {to problem si ima. Sigurno na site
{to }e go ~itaat tekstot sama po sebe vo misla-
ta }e im se pojavi dijagnozata na ovoj problem.
Vakva e postojnata pastirska sostojba
vo Republika Makedonija i nie ne pravime idol
od nea. Ako ne{to se smeni i nie }e ja prila-
godime na{ata pastirska dejnost - za da moème
da gi vodime lu|eto kon ona {to e edinstveno
va`no, Hristos. Spored Svetite kanoni, crkov-
159
nite granici gi sledat dràvnite, a ne - sve{-

teni lica da podgotvuvaat teren za promena vo
dràvnite granici, {to e vo sprotivnost na
Evangelieto. Zatoa {to: Carstvoto nebesno e
vnatre vo vas, a ne nadvor! Toa e Carstvoto na
Bo`jata blagodat koe go zdobivame na duhoven
na~in, a ne nekoe zemno carstvo. Ako nekoj do-
{ol vo Crkva da bara zemno carstvo, na sveto-
ven na~in, toj ja zgre{il adresata. Eve kako gla-
si Kanonot 38 od Petto{estiot (Trulski) Vse-
lenski Sobor vo Carigrad 691 godina: †Go priz-
navame i nie praviloto {to go izdadoa na{ite
Otci, a koe glasi - ako so carska vlast e osno-
van nov grad ili ako vo idnina se osnova, vo ta-
kov slu~aj rasporedot na crkovnite raboti ne-
ka go sledi dràvniot i gra|anskiot raspored„
(I Vsel. 4, 6, 7; II Vsel. 3; IV Vsel. 17, 28). [to
tuka ne e jasno?
U{te edna{ da se postavi pra{aweto:
zo{to nekoj odedna{ i ednostrano go prekina
nekolkugodi{niot proces na dijalog i dogova-
rawe, i toa pred samiot negov uspe{en kraj? Da-
li nekoj obezbeduva{e podobra pozicija vo ne-
kakov sobor ili nekoj negde saka{e ne{to da so-
krie od drugite? Ili obete? Ili |avolot ni e
kriv, kako i sekoga{?
Edinstveno {to ni e jasno e deka tuka
nema ni traga od qubov. Deka tuka zasega nema
160
[kola za isihazam
èlba i pastirski pristap site edno da bidat,

kako Ti, O~e {to Si vo Mene i Jas vo Tebe; i
tie vo Nas edno da bidat (Jovan 17, 21). Mnogu
ubavo go tolkuva ova o. Vasilij Gondikakis:
†Edno e sredi{teto i eden e po~etokot
na svetot, na vidliviot i nevidliviot. Eden e
na~inot na vistinskoto edinstvo i postoewe:
na~inot na ìvot na Svetata Troica. I tokmu
toa go bara Gospod Isus od Otecot: vernite da
bidat me|usebno soedineti †kako Nie„. Da bidat
soedineti zatoa {to Nie sme soedineti i zatoa
{to ne postoi drug na~in na avtenti~en ìvot i
prinesuvawe plod.„
†Ova svetotroi~no kako vredi pove}e
od edinstvoto. Toa e ednoto {to e edinstveno
potrebno. I zatoa, ako vistinski go sakame
edinstvoto, treba da sme podgotveni i dovolno
silni da go `rtvuvame i da go gubime zaradi ova
kako, koe{to e edinstvenoto potrebno. Samo to-
ga{ edinstvoto }e go nao|ame i }e go uìvame
negibnato, a Gospod }e ni go dava neprestajno.
Ako sme pak naprotiv gotovi s¢ da `rtvuvame,
pa i troi~nata eklisiolo{ka osnova, zaradi
edinstvoto koe{to nie go smislivme, toga{
vsu{nost se borime da ja prodolìme †pomra~e-
nosta„, raskolite, i da go prodolìme vekot na
zabuni i zbrki. Ili poto~no, toga{ so svoeto
drèwe svedo~ime deka nikoga{ vistinski ne
161
sme ja spoznale Crkvata i nejzinoto nerazru{-

livo edinstvo, koe se temeli na Gospod, sekoga{
evharistiski razdrobuvan, a nikoga{ ne razde-
len, i na Duhot Svet, ‘Koj neizmenlivo se razde-
luva i so Kogo vo seta Negova polnota se pri-
~estuvame’ (Sveti Vasilij Veliki).„
†Koga ova edinstvo bi se razru{ilo ma-
kar samo eden edinstven pat, bi izgledalo kako
toa da bilo otsekoga{ nepogodno i nedostojno za
~ovekovite is~ekuvawa i za darot Bo`ji. Toa bi
zna~elo deka Bog nikoga{ ne n¢ napravil pri-
~esnici i po blagodat zaedni~ari na blaèniot
ìvot na nesleanata i nerazdelna Troica.„
Svojata prvosve{teni~ka molitva Gos-
pod, na ova mesto od Evangelieto, ja prodolùva
so re~enicata: Da poveruva svetot deka Ti Si
Me pratil (Jovan 17, 21). ...A {to vakvoto sve-
do{tvo na edinstvo zna~i za ìvotot i za spase-
nieto na svetot, neka prodolì da govori o. Va-
silij - i taka naj~esto za nas vo Crkvata avto-
ritetot na ~ovekot e pravoproporcionalen so
negovata oddale~enost od nas - {to podaleku e
nekoj Starec od nas (na primer Sveta Gora ili
Crna Gora i Hercegovina) tolku pogolem avto-
ritet ima. †Koga Crkvata bivstvuva onaka kako
{to Hristos posakuva, (samo) toga{ taa go pru-
à svoeto svedo{tvo. A toa svedo{tvo ne e ne-
koja propoved koja{to nema vrska so nejziniot
ìvot: toa e sevkupnoto ustrojstvo na nejzinoto
162
[kola za isihazam
bivstvuvawe na na~in poinakov, na~in diktiran

i osvetuvan od ona troi~no kako.„ Kako {to
Gospod Hristos ednostavno objasnuva: da se qu-
bite eden so drug, po toa }e ve poznaat site
deka ste Moi u~enici (Jovan 13; 34 - 35). Ova }e
ve poznaat ima ontolo{ko zna~ewe, zna~i deka
blagodatnata qubov ima sila da gi privle~e i
prisoedini site kon zaednicata {to se spasuva.
Kako da se nadmine postojnata crkovna
sostojba? Posle s¢, treba da ostavime da pomine
eden period, bez prodlabo~uvawe na ranite, so
{to }e pridoneseme sostojbata da se smiri, a |a-
volot da prestane da ni se smee.
Potoa, gi sovetuvame lu|eto {to se od-
delija od nas samo nivnata po~etna ideja da ja
potenciraat: deka tie go sfa}aat nivniot pat
kako edinstven legitimen na~in da se dojde do
status na avtokefalnost. Toa e pozicija {to mo-
è relativno lesno da se brani. No, imaat i ed-
na pozicija {to mnogu te{ko se brani: toa e ne-
koristeweto na imeto Makedonska Pravoslavna
Crkva, koe{to Srpskata Pravoslavna Crkva i
so rabotniot dokument od Ni{ se obvrza da go
koristi, kako i nivnoto posrbuvawe od strana
na informativnite stranici vo oficijalnite
sajtovi na srpskata i na gr~kata Crkva. Seto ova
frla mnogu somne`. No, i od ovaa stapica, za si-
te, ima izlez: tie treba sega odnatre, vo ramkite
163
na formalnata zaednica so srpskata i so osta-

natite Pomesni Crkvi so koi{to ja imaat, dos-
toinstveno i hrabro, da go postavat pra{aweto
za priznavawe na samostojnosta i na imeto na
na{ata Crkva, Makedonska Pravoslavna Crkva.
Ova e klu~en moment. S¢ dodeka ne go pokrenat
ova pra{awe pred ostanatite Crkvi, a istovre-
meno ja negiraat i omalovaùvaat Crkvata vo
koja bile krsteni, vospituvani i zamona{eni, s¢
dotoga{ }e smetame deka, svesno ili nesvesno, se
vpregnale vo slu`ba na velikosrpskite poli-
ti~ki nacionalni i crkovni interesi, a deka go
proma{ile svojot pastirski priziv. Od momen-
tot koga }e gi ispravat ovie dve dosega{ni gre-
{ki, pripi{ani na nivnata mladost, tempera-
ment i revnost, }e po~neme i da gi po~ituvame.
A ako eden den uspeat, toga{, }e zasluàt seko-
ja ~est. No da vidime, tie se na poteg...?
Vo me|uvreme, ako moè barem, da ne se
navreduvame edni so drugi, zatoa {to otkako }e
go re{ime sporot }e ni ostane li~nata netrpe-
livost (pojdovnata to~ka na s¢ dosega) i pov-
torno }e se najdeme vo bezizlez, neprimaj}i se
eden so drug, a takviot vulgaren na~in na komu-
nikacija sekoga{ e i znak za otsustvo na blago-
datta Bo`ja i predvesnik deka ni{to nema da
napravime, pa vo koj pravec i da gi terame rabo-
tite.
Isto, mislime i sigurni sme, deka treba
164
[kola za isihazam
da pomine i izborot za nov Patrijarh vo Srbija,

bidej}i so toa }e go izbegneme projavuvaweto na
ekstremni pregovara~i od srpska strana, koi-
{to me|usebe bi se dokaùvale koj e pogolem za-
{titnik na srpskite nacionalni interesi vo
borbata za patrijar{iskiot prestol, a na {teta
na razgovorite i na crkovnoto edinstvo. Toa e
prirodno i toa ve}e go vidovme. I ne se lutime
na toa, tuku go razbirame. No, taka ne moème
ponatamu.
Vo Makedonskata Pravoslavna Crkva -
Ohridska Arhiepiskopija naskoro }e se slu~at
novi hirotonii. Otkako i nie }e gi konsolidi-
rame na{ite redovi, toga{ }e moème da sedne-
me na masata za razgovori, i toa najverojatno
pod pokrovitelstvo na Ruskata Pravoslavna
Crkva - na tema ‘Umnosrde~na molitva’.
Vakviot predlog, ako go prifatime, }e
ni pruì i vreme od dve-tri godini da se pod-
gotvime za dadenata tema. Sekako, ne so ~itawe
knigi, taka nikoj ne se podgotvil, tuku so posto-
jana pokajna umnosrde~na molitva. Teologija e
sostojba na duhot, ostvarena od blagodatta
Bo`ja. Ovde se nao|a razlikata pome|u teolo-
gijata i filozofijata, pome|u vistinskata
teologija i teologijata na intelektualcite.
Ako edno takvo vdahnovenie go dopre va{eto
srce, toa ne }e ima ve}e kraj na zemjava. Toa e ne-
iscrpno, za{to vo nego se nao|a po~etokot na
165
ve~niot ìvot. Ako duri i va{iot telesen so-

stav se raspadne, ova vdahnovenie }e ìvee vo
vas so ogromna mo}. (Starec Sofronij)
Za da ne se ~ini deka, ne daj Boè, nekoj
se {eguva so nekogo ili neumesno predlaga sodr-
ìnata na idnite me|ucrkovni razgovori da bi-
de na tema ‘Umnosrde~na molitva’, vo rezimeto
{to podolu sledi }e se obideme nakratko, so ne-
kolku primeri, da objasnime kako umnosrde~na-
ta molitva e vrven kriterium na sevkupniot
na{ crkoven ìvot i podvig.
Umnosrde~nata molitva e kriterium za

vistinsko ma~eni{tvo ...Znaeme deka Bog ne do-
pu{ta isku{enie pogolemo od na{ite sili. Toa
zna~i deka na razli~nite nivoa od duhovniot
rast nam ni se slu~uvaat soodvetni isku{enija,
no ne zaradi pad (iako taa mo`nost e sekoga{
mnogu realna) tuku sekoga{ zaradi na{e poka-
janie i duhovno vosovr{uvawe. Na prvoto nivo,
koga na{eto srce e s¢ u{te zarobeno od stra-
stite, demonot napa|a od vnatre, zatoa {to ima
sloboden pristap, no samo so intenzitet na pred-
izvikuvawe pomisli, ~uvstva i èlbi. Na ova
nivo u{te sme del od svetot. Na vtoroto nivo,
koga na{eto srce e dovolno o~isteno od stra-
166
[kola za isihazam
stite, demonot ne moè da napadne od vnatre, od-

nosno zaradi ~istotata na srceto takviot vid
napad ne mu e dovolen za da predizvika pad i
zatoa toga{ napadot se slu~uva preku lu|e koi-
{to se robovi na strastite, a podbucnati od ne-
go. Na ova nivo, ne sme pove}e del od svetot. Da
bevte od ovoj svet, toga{ svetot }e go qube{e
svoeto (nema{e da ve napa|a); no bidej}i ne ste
od svetot tuku Jas ve izbrav od svetot - zatoa
svetot i ve mrazi (Jovan 15, 19). Napadot preku
lu|e e porealen i sekoga{ dovolno silen za da go
razbudi i pottikne nedopreobrazeniot del od
strastite i da sozdade uslovi za na{ pad. Vid-
liviot napad preku lu|e, iako na po~etokot e na-
so~en kon pottiknuvawe na site nedopreobraze-
ni strasti vo nas, na krajot, otkako nema da us-
pee, sekoga{ se sveduva na javno neprijatelstvo
i omraza. Ova e neophoden stadium niz koj mora
da pomine sekoj podvi`nik na umnosrde~nata
molitva, koj{to odgovaraj}i so qubov na sekoe
neprijatelstvo se udostojuva so darot na premin
od ‘prosvetluvawe’ kon ‘oboènie’. Ako Bog
preku Svojata Promisla ne gi dozira{e na ovoj
na~in isku{enijata, nikoj nema{e da vidi ni vo-
sovr{uvawe ni spasenie. Zatoa, sekoj {to doì-
vuva javno neprijatelstvo i omraza, a nema umno-
srde~na molitva, poarno neka se zapra{a kade
duhovno zgre{il otkolku da se smeta za ma~e-
167
nik, za poslednata prelest da ne bide pogolema

od prvata.
II
Umnosrde~nata molitva e kriterium za

vistinska qubov. ...Zarobenosta na srceto od
strastite e sekoga{ pre~ka za vistinska qubov.
Neprosvetleniot um, pak, nikoga{ nema da n¢
izvle~e od lavirintot na samoqubieto. Vo va-
kva duhovna sostojba nema vistinska qubov ni
kon na{ite bli`ni, a kamoli kon na{ite ne-
prijateli. Da ne zaboravime deka na{eto duho-
vno vosovr{uvawe ne e slu~aen proces, tuku e
slu~uvawe koe{to se odviva pod neposreden nad-
zor na Bo`jata Promisla za nas. Samo dovolno
o~istenoto srce od strastite i dotolku prosve-
tleniot um od Boèstvenata blagodat, po dar
Bo`ji, soedineti vo umnosrde~nata molitva, ni
go trga pokrivaloto od umot i srceto i ni go ot-
kriva prostorot zad zavesata. Samo umnosrde~-
nata molitva ni go otkriva i beskrajno go zgole-
muva vnatre{niot prostor na na{eto srce i ni
daruva sodrìnata na ìvotot na na{ite bli-
`ni da postane sodrìna na ìvotot na na{eto
isceleno srce. Samo taa sostojba na duhot n¢ vo-
veduva vo tajnata na vzaemnoto proniknuvawe i
prozemawe spored ikona i podobie na ona sve-
168
[kola za isihazam
totroi~no ‘kako’: site edno da bidat kako {to

Si Ti O~e vo Mene i Jas vo Tebe; i tie vo Nas
edno da bidat (Jovan 17, 21). Samo blagodatnata
umnosrde~na molitva ni ovozmoùva odnatre da
go sfatime ~ovekot, zatoa {to onoj {to pro-
niknal vo svoeto srce proniknuva i vo tu|oto, i
na toj na~in n¢ pokaùva svedoci na pastir-
skiot ideal: na site im stanav s¢, ta po kakov
i da bilo na~in da spasam nekogo. A ova go pra-
vam zaradi Evangelieto, za da bidam u~esnik vo
nego (1 Kor. 9, 19 - 23).
III
Umnosrde~na molitva kako kriterium

na vistinska teologija (bogoslovie) ...Teologija
bez umnosrde~na molitva e pove}e tehno-logija
ili ume{nost, tehnika na sostavuvawe na zborot
otkolku bogoslovie, Bo`jo slovo. Pove}e zna-
ewe {to proizleguva od na~itanost i logika ot-
kolku znaewe {to proizleguva od li~nosna za-
ednica so Boga vo Teloto na Voploteniot Logos,
Crkvata. Teolo{kata nauka {to se u~i vo {ko-
lite i koja stana nau~na disciplina dostapna
za site, ne ni ovozmoùva poznanie na Boga. Po-
znanieto na Boga izvira od ìvotot vo Boga,
koj se ra|a vo vnatre{nosta na srceto (Starec
Sofronij). Zo{to e toa taka? [tom srceto do-
169
volno }e se o~isti od strastite, se slu~uva ona

{to Sveti Grigorij Sinajski go narekuva ak-
tuelizacija na blagodatta na Kr{tenieto. Od-
nosno, blagodatta na Kr{tenieto {to izvira od
dovolno o~istenoto srce ni go otkriva ‘mestoto
na srceto’, a umot neodolivo privle~en na toa
mesto saka da ostane tamu vnimatelno i so pla~
sledej}i ja molitvata ‘Gospodi Isuse Hriste po-
miluj me’. Vaka po~nuva procesot na preobrazu-
vawe na sevkupnata ~ovekova li~nost, na ~ove-
koviot um, na ~ovekovoto slovo, na ~ovekovoto
telo. Duri i samoto ~ovekovo prisustvo stanuva
prisustvo vo sila. Preobrazenoto slovo stanuva
slovo vo sila, slovo zad koe stoi teìnata na
li~niot asketsko-isihasti~ki podvig i darot na
Bo`jata blagodat. Toa slovo stanuva Bo`jo slo-
vo, bogoslovie. Zatoa takvoto slovo ima sila da
dopre do dlabo~inite na srceto na onoj {to go
slu{a, da mu donese svetlina na bogopoznanie,
nade` za spasenie i sila za podvig. I slovoto
moe i propovedta moja ne se sostoe{e vo ubed-
livi zborovi na ~ove~ka mudrost, tuku vo pro-
java na Duh i sila (1 Kor. 2, 4). Nekoi lu|e denes
na svoja sopstvena duhovna {teta ja me{aat sve-
tlinata na vistinskata teologija {to proizle-
guva od umnosrde~nata molitva i od ~isteweto
na ‘su{tinata na umot’ so znaeweto {to proiz-
leguva od t.n. ‘prvo gledawe na svetlinata’, od-
170
[kola za isihazam
nosno od umstvenata molitva i ~isteweto na

‘energijata na umot’. Prvoto ni se dava kako dar
na ‘prosvetlenost na umot’ i kako svetlina vo
koja se vodime samite sebesi i onie pred koi{to
Bog n¢ postavi da n¢ sledat, kako dar na ‘teolo-
gija’ i ‘mistagogija’, a vtoroto ni se dava kako
svetilka vo procesot na ‘o~istuvawe na srceto’,
kako svetilka koja n¢ vodi po patot na vistin-
skoto poslu{anie i sogleduvaweto na sopstve-
nite grevovi. Ako vtorata svetlina (znaeweto)
ja upotrebime za sogleduvawe, sudewe i osudu-
vawe na tu|ite grevovi i u{te odozgora ako toa
go nare~eme ‘teologija‘, toga{ samo Gospod mo-
è da n¢ izvle~e od oblasta na podnebesjeto i
tragi~nata prelest.
IV
Umnosrde~nata molitva kako kriterium

na vistinsko rasuduvawe i vistinsko prosvetlu-
vawe ...Samo umot izbawat, izmien i o~isten od
Boèstvenata blagodat posle podolg aktiven
molitven prestoj vo srceto biva obdaren so kva-
litet na vistinsko Boèstveno prosvetluvawe
i so sposobnost za prosvetleno rasuduvawe. Ako
seto ova se povrze so pove}egodi{niot opit i so-
bornata odgovornost na episkopskiot ~in, toga{
malku prostor ostanuva za delata na demonot i
171
ne moè da ni se slu~i zbunetost i pobrkuvawe

na tolku jasni ne{ta, kako {to se na primer:
a) namesto na site da im staneme s¢, nie
na site da im kaùvame koj e {to;
b) namesto crkovnite raboti da gi sle-
dat dràvnite, nie da podgotvuvame teren za
obratnoto;
v) namesto da se prepoznavame po plodo-
vite, nie da se delime zaradi grankite, a da se
gordeeme so lisjata i nivnata senka. I na kra-
jot da se ~udime zo{to narodot ni ìvee vo tem-
nica i pod senka smrtna (Mat. 4, 16);
g) namesto odnatre da gi menuvame sos-
tojbite kon podobro soglasno na{eto duhovno
zreewe i erarhisko napreduvawe, nie da se obi-
duvame odnadvor, preku zakana so svetovna sila
i so la`ni avtoriteti;
d) namesto ~uvstvoto na etni~ka pripad-
nost da go upotrebuvame samo kako na~in za pas-
tirski priod kon lu|eto, nie beskrajno da go
pothranuvame na {teta na edinstvoto na Crkva-
ta i da go zakituvame so eshatolo{ka vrednost
itn. Gluposti.
Sekoj sam neka si go izbere patot. Jas
kako duhoven otec dolèn sum da go pokaàm.
172
SOOÛVAWE SO APSURDOT
Sekoj grev }e im se prosti na lu|eto,

osven hulata na Svetiot Duh
(Marko 3, 28 - 29)
oè li da mi odgovori nekoj: dali pra-

{aweto za imeto na edna Crkva e dog-
matsko, odnosno su{tinsko pra{awe
na verata, ili ne? Sekako, samo noto-
ren nepoznava~ na u~eweto i predanieto na Cr-
kvata moè da tvrdi takva glupost, deka e toa
dogmatsko pra{awe. Ili, ne daj Boè, ako e ne-
koj mentalno bolen?
Toga{ kako moè pra{awe koe ne e dog-
matsko da se pojavi kako predmet na spor pome|u
dve Crkvi? I kako moè edna Crkva da go negi-
ra imeto na druga Crkva? I kako moè edna Cr-
kva da ne prifa}a druga Crkva vo evharistiska
zaednica samo zaradi edno ime? I kako moè ed-
na Crkva da se obiduva da sozdade paralelna
erarhija vo oblasta na kanonskata jurisdikcija
na druga Crkva samo zaradi toa {to £ pre~i nej-
zinoto ime? I na krajot, kako moè seto ova da
se slu~uva (ili tokmu zatoa se slu~uva?) vo vre-
173
me na op{ta soblazna, vo vreme na op{to otpad-

ni{tvo od Hristos, vo vreme na najsuptilen pro-
gon vrz Crkvata, i zatoa, vo vreme koga ni e naj-
potrebno zdruùvawe na silite, a ne razdori? I
na krajot na krai{tata, kako moè seto ova koe
za sekoj normalen ~ovek {to gleda otstrana e go-
lema besmislica, nie, pastirite na Crkvata, da
ne go gledame?
Ako za ednata Crkva pra{aweto za nej-
zinoto ime se slu~i da stane i nejzino bitno pas-
tirsko pra{awe, bidej}i narodot koj{to taa go
vodi kon Hristos e najneposredno povrzan so toa
ime, toga{ kakvo pra{awe toa pretstavuva za
drugata Crkva, koga istoto nitu e dogmatsko ni-
tu e pastirsko pra{awe za taa Crkva? Ako site
nie, kolku za tolku, ja poznavame dogmatikata i
ako site nie, fala Bogu, sme mentalno zdravi,
toga{ }e priznaete deka mnogu malku izbor ima-
me kako odgovor na postavenoto pra{awe. Ed-
niot odgovor e politika, etnofiletizam, {to
e verojatno, a drugiot e, ne daj Boè..., {to e ne-
verojatno!? Zatoa sega sekoj od nas neka si go po-
stavi su{tinskoto pra{awe: Quo vadis (kade
odi{), Pastiru?
Sigurno se setivte site deka pi{uvam
za cirkusot {to se slu~uva na relacijata pome|u
Makedonskata Pravoslavna Crkva i Srpskata
Pravoslavna Crkva.
174
[kola za isihazam
A moè li da mi odgovori nekoj barem

na ova pra{awe: koga Svetiot apostol Pavle na
svoite misionerski patuvawa osnova{e novi
Crkvi, kako na primer vo Solun, Verija itn., toj
osnova{e zavisni, podvlasteni, nepotpolni i
nezreli Crkvi ili osnova{e lokalni episko-
palni Crkvi vo seta nivna polnota i sloboda?
Sekako, samo notoren nepoznava~ na u~eweto i
predanieto na Crkvata moè da tvrdi takva glu-
post, deka Svetiot apostol Pavle osnova{e fa-
li~ni Crkvi. Ili, ne daj Boè, povtorno, ako
nekoj e mentalno bolen?!
Da se potsetime: spored pravoslavnata
eklisiologija (u~eweto za Crkvata) sekoja lo-
kalna episkopalna (na ~ie ~elo stoi Episkop)
Crkva pretstavuva potpolna, soborna Crkva, is-
polneta so site blagodatni darovi Bo`ji potre-
bni za spasenie na lu|eto, odnosno sekoja vakva
Crkva pretstavuva celo Telo Hristovo, zatoa
{to poimot ‘Crkva’ se zasnova na Svetata Ev-
haristija, na pri~estuvaweto so Teloto i Krvta
Hristovi. Zatoa, nema i ne moè da postoi vlast
nad Episkopot na lokalnata Crkva, koj e ikona
Hristova i Glava na Crkvata sobrana okolu ne-
go na Svetata Evharistija. Kako {to nema vlast
nad Bogo~ovekot Hristos taka nema vlast ni nad
Episkopot, koj e ikona Hristova i edinstven no-
sitel na realna avtokefalnost. Soborot na
175
Episkopite ne pretstavuva telo, ustanova ili

nadstruktura koja{to ima vlast nad lokalnata
episkopalna Crkva tuku pretstavuva telo, usta-
nova koja{to gi izrazuva edinstvoto, istovet-
nosta, ednomislieto, zaednicata i vzaemnosta
na lokalnite Crkvi. Soborot na Episkopite na
pomesnata Crkva e telo koe samostojno (so svoj
Ustav, so svoi akti i odluki), vo granicite na
posebno organizirana dràva, gi izrazuva, pro-
javuva i aktuelizira griàta i podvigot na Ed-
nata, Sveta, Soborna i Apostolska Crkva za is-
polnuvawe na specifi~nite pastirski potrebi
na tamu raseanoto pravoslavno naselenie.
Ako e seto ova vaka, toga{ kako da gi
razbereme postojanite obidi na nekoi erarsi i
erarhii vo Pravoslavnata Crkva za formirawe
na nekakvi nadstrukturi od †kanonski„, †pra-
ven„, †organizacionen„, ili u{te polo{o, od
†nacionalen„, †politi~ki„ i sli~en karakter,
preku koi sakaat da ja nametnat svojata vlast nad
lokalnata episkopalna Crkva, odnosno nad Po-
mesnite Crkvi? ‘Gospodare, neli dobro seme po-
sea na nivata svoja? Od kade sega, pak, ovoj ka-
kol vo nea?’ (Mat. 13, 27). A koga kako pri~ina
ili opravdanie za prezemaweto na ovie zlokob-
ni obidi }e se navedat pra{awa koi ne se od dog-
matski, kanonski i pastirski karakter, kako
{to e pra{aweto za imeto na edna Crkva ili
176
[kola za isihazam
kako {to e pra{aweto za formulirawe na nazi-

vot na nejziniot status (osobeno koga statusot e
ve}e sodrìnski odreden, a takov primer e da
re~eme Ni{kiot raboten dokument), toga{ {to
~ovek navistina da si pomisli?!
Zatoa {to, ako site nie, kolku za tolku,
go poznavame u~eweto i predanieto na Crkvata
i ako site nie, fala Bogu, sme mentalno zdravi,
toga{ }e priznaete deka mnogu malku izbor ima-
me kako odgovor na pra{aweto kako da gi raz-
bereme postojanite obidi za formirawe na ne-
kakvi nadstrukturi na vlast za Crkvite koi,
spored niv (Boè, prosti im, ne znaat {to
pravat! - Luka 23, 34), bile nepotpolni i nezre-
li. I povtorno, edniot odgovor e politika, et-
nofiletizam, {to e verojatno, a drugiot odgo-
vor e - ne daj Boè..., {to e neverojatno?!
Vo duhot na pogore re~enoto, glavna cel
na eden me|ucrkoven dogovor (ako moè da se
zboruva za takvo ne{to me|u normalni hristi-
jani) e, i bi trebalo da bide, da se postigne ta-
kva pozicija na Crkvite koja{to }e isklu~uva
sekakvo realno me{awe i demonstracija na vlast
na edna Crkva vo ìvotot na drugata, i toa kako
vo svetotainskoto i vo pastirskoto dejstvuvawe,
{to se podrazbira, taka i vo administrativnoto
rabotewe. Samo takvoto kanonsko ureduvawe na
me|usebnite odnosi na Crkvite, bez ogled kako
177
toa }e go nare~eme, }e pretstavuva projava na

ureduvaweto na Carstvoto Bo`jo ovde vo svetot,
a ne sluèwe na ne~ii prizemni ili podnebesni
(politi~ki, etnofiletisti~ki) organizacioni
potrebi. Pravoslavnata Crkva e dar Bo`ji na
~ovekot, vo Hristos, a ne nekoja ~ove~ka †tvor-
ba„ ili †privatizirana organizacija„ ili †ak-
cionersko dru{tvo„ na Belgrad ili na koj bilo
drug crkoven centar ili na koj bilo narod ili
~ovek, na koja £ nareduva ili £ presuduva nekoj
{to e nadvor i nad samata realnost na polno-
mo}nata lokalna episkopalna Crkva, koja e no-
sitel na apostolskata polnota, na sobornosta,
na vistinskata vera, na blagodatta, na zaednica-
ta na Svetiot Duh.
Ova e edinstveniot na~in da se najdeme
vo predanieto na Svetite apostoli i Svetite
otci: da ne dozvolime na{ite polnomo}ni i du-
hovno slobodni Crkvi da se najdat vo zavisnost
ili podredenost edna na druga, osven vo evangel-
ska †zavisnost„ vo ista vera, vo ista blagodat,
vo ista qubov i zaednica, koja zaednica kon-
kretno i vo seta svoja polnota se projavuva vo
Svetata Evharistija. Zatoa, ako sakame, re{e-
nieto na na{iot problem moè da bide mnogu
ednostavno: da po~neme zaedno da sluìme na
Svetata Liturgija bez pred toa da si postavu-
vame svetovni (politi~ki) uslovi (ili smenete
178
[kola za isihazam
go imeto ili nema da imate evharistiska zaed-

nica so nas!). Da ne Go trgame sami od pome|u nas
Onoj {to ja zadrùva sega tajnata na bezzakoni-
eto, koja ve}e dejstvuva vo svetot (2 Sol. 2, 7).
Zatoa sega sekoj od nas neka si go postavi su{-
tinskoto pra{awe: koj e toj na kogo {to mu pre-
~i re{avaweto na problemite na ovoj na~in?
Odnosno, koj e toj koj{to Go trga Hristos od po-
me|u nas?
Sigurno se setivte site deka povtorno
zboruvam za cirkusot {to se slu~uva na relaci-
jata pome|u Makedonskata Pravoslavna Crkva i
Srpskata Pravoslavna Crkva.
I u{te ne{to: go slu{am, na ve~erniot
dnevnik na Makedonskata Televizija pred nekoj
den mojot nekoga{en duhoven otec, od kogo ja na-
slediv qubovta kon sveti Grigorij Palama i
kon umnosrde~nata molitva i kogo i pokraj s¢ vo
Hristos go sakam i go po~ituvam (sekako, edna{
duhoven otec - sekoga{ duhoven otec; nekoga{ vo
vistinskata smisla, a sega po~esno), ...go slu-
{am, velam, i se ~udam: od edna strana veli deka
sporot pome|u Makedonskata Pravoslavna Crk-
va i Srpskata Pravoslavna Crkva e na{ vnatre-
{en spor, ili niven vnatre{en problem, na Srp-
skata Pravoslavna Crkva, i deka ne dozvoluva
nikoj da se me{a vo toj spor vo svojstvo na po-
srednik, bez ogled dali takviot se javuva od
179
strana na Carigradskata Patrijar{ija ili na

Ruskata Pravoslavna Crkva - tvrdewe koe samo
po sebe e dosta problemati~no. Zatoa {to, koga
strada eden organ, toga{ stradaat site or-
gani; i koga se slavi eden od organite, toga{ so
nego se raduvaat site organi. Vie ste teloto
Hristovo, a pooddelno - ~lenovi (1 Kor. 12, 26 -
27). Zna~i, golemo pra{awe e kolku moè da op-
stane tezata deka odreden crkoven problem, i
toa od ovie dimenzii kako {to e problemot po-
kata Pravoslavna Crkva, moè da se smeta za ne-
~ij vnatre{en problem. No, negovata nedosled-
nost i neprincipelnost ne ja gledam tolku vo
toa kolku vo faktot deka ne go priznava i ne go
prifa}a imeto Makedonska Pravoslavna Crkva
zatoa {to, spored srpskata strana, koga se vo
pra{awe Grcite, toa ime, toj vnatre{en problem
na Srpskata Pravoslavna Crkva (vidi ~udo!?),
odedna{ stanuva nadvore{en i pretstavuva pro-
blem i za gr~kata strana, a lu|eto ne sakale da
si gi rasipat svoite odnosi so niv. Pa sega, ili
sporot so Makedonskata Pravoslavna Crkva e
vnatre{en problem na Srpskata Pravoslavna
Crkva i nema koj {to da se luti i me{a vo toa
ili e nadvore{en problem, na celata Pravosla-
vna Crkva, i zatoa i nekoj drug moè da bide za-
segnat, pa toga{ potrebno e negovo re{avawe i
180
[kola za isihazam
so pomo{ na drugite Pomesni Crkvi, odnosno so

u~estvo na site zainteresirani strani, kako
{to e na primer Bugarskata Pravoslavna Cr-
kva. Isto, ako pove}e od desetmina mitropoliti
vo gr~kiot geografski del na Makedonija ja so-
dràt vo svojata titula pridavkata †makedons-
ki„, toga{ belkim i eden na{ episkop moè da
ja sodrì vo svojata titula pridavkata †make-
donski„, ako problemot e vnatre{en? Samo, s¢
pove}e mi stanuva jasno deka ne ba{ na bra}ata
Grci tolku im smeta imeto makedonsko kolku
{to na nekoi bra}a episkopi Srbi, osobeno na
onie {to ~uvstvuvaat potreba da se dokaàt ka-
ko Srbi. Nastrana toa {to pra{aweto za imeto
na edna Crkva, kako pra{awe koe ne e od dogmat-
ski karakter, ne moè da se javi kako predmet na
spor pome|u dve Crkvi. Odnosno, moè da se ja-
vi, ako Crkvite se vpletkaat vo svetovna poli-
tika, neli?
Vtora nedoslednost kaj mojot duhoven
otec koja ne ja o~ekuvav e slednava. Doa|a srp-
skata delegacija, ~ij ~len e i samiot, vo 1999 g.
vo manastirot Bigorski, i tamu, sakaj}i da gi os-
labat na{ite istoriski pozicii, ni tvrdat deka
nie nikako ne moème da se narekuvame Ohrid-
ska Arhiepiskopija i deka nie nemame ni{to so
Ohridskata Arhiepiskopija, zatoa {to taa bila
bugarska, bila gr~ka, pa duri i (~uvaj Boè!)
181
srpska, no nikoga{ makedonska, za samo posle

godina i nekoj mesec na vtorata sredba vo mana-
stirot Kaleni} neprijatno da n¢ iznenadat so
tvrdeweto deka nie nikako ne smeeme da go no-
sime imeto Makedonska Pravoslavna Crkva, tu-
ku samo imeto Ohridska Arhiepiskopija. I {to
se slu~i sega so ona evangelskoto ‘no zborot
va{ da bide: da - da, ne - ne, a s¢ {to e pove}e od
lukaviot e’ (Mat. 5, 37)?! Seto ova postoi
zapi{ano i vo nivnite zapisnici, i vo na{ite, a
zapi{ano e i na magnetofonski lenti. [to da
si pomisli ~ovek posle ova? Bidej}i izgleda
odamna sme se otkaàle da Go svedo~ime Hri-
stos vo ovoj svet i se zanimavame so drugi rabo-
ti, toga{ barem vakvite interesni slu~uvawa
treba da gi izvadime na CD, da gi stavime i na
internet, pa ako ni{to drugo cel svet da se za-
bavuva i smee so nas.
Postoi, za àl, i treta nedoslednost kaj
mojot duhoven otec, koja pak najmalku od nego ja
o~ekuvav: pred nekolku godini mu ispra}a svo-
era~no pismo na Mitropolitot Prespansko-pe-
lagoniski g. Petar vo koe go moli i prekolnuva
i nego i ostanatite episkopi na Makedonskata
Pravoslavna Crkva da ne se me{aat vo crkovno-
to pra{awe na negovata Mitropolija so toa {to
bi pomognale vo sozdavaweto i zacvrstuvaweto
na paralelnata erarhija na druga Pravoslavna
182
[kola za isihazam
Crkva, a koe vme{uvawe, spored negovite zboro-

vi, bi moèlo da predizvika i krvava brtoubis-
tvena vojna. Ova pismo postoi kaj nas. Sekako,
zaradi qubovta Hristova i zaradi postojnata i
s¢ u{te vaè~ka za nas kanonska jurisdikcija,
ne se vme{avme vo toj crkoven spor. Seto ona
{to sakate da vi go pravat vam lu|eto, pra-
vete im go i vie (Mat. 7, 12). Odedna{ mojot du-
hoven otec istoto toa za koe n¢ prekolnuv{e da
ne mu se pravi nemu ni go napravi nam, ne spre-
~uvaj}i go, so svojot avtoritet i pozicija, kako
viden ~len na Komisijata za razgovori so Make-
donskata Pravoslavna Crkva, ednostranoto pre-
kinuvawe na me|usebnite razgovori, i toa pred
samiot niven uspe{en kraj, i ne spre~uvaj}i go
obidot za formirawe na paralelna erarhija vo
oblasta na kanonskata jurisdikcija na Makedon-
skata Pravoslavna Crkva, a zastana duri i na
~elo na Arhierejskiot sud oformen da im sudi
na Episkopite na Makedonskata Pravoslavna
Crkva - Ohridska Arhiepiskopija. Nepromisle-
nosta na ovaa postapka dopolnitelno za~uduva
zaradi faktot deka se slu~uva vo vreme na naj-
suptilen progon protiv Crkvata, koga sekoj
normalen strateg gi obedinuva svoite sili. Re-
kovme, ne pravime idol od nikakvi momentalni
sostojbi, no isto taka ne moè da si gi tro{ime
silite i vremeto na svetovna problematika -
183
(promena na ne~ii dràvni granici i promena

na ne~ij nacionalen identitet) zapostavuvaj}i
gi na{ite osnovni pastirski zadolènija (epar-
hiite i taka ni se pretvoreni vo ‘{irok pat’).
Spored Svetite kanoni Crkvata ja pri-
lagoduva svojata aktivnost soglasno granicite i
administrativnoto ureduvawe na oddelni drà-
vi i toa najbezbolno i najnormalno treba da se
slu~uva, no ako predizvikame raskol vo Crkvata
so na{ite postapki, znaeme i sme videle deka i
stopati da se smenat granicite raskolot te{ko
se re{ava, zatoa {to toa e delo na |avolot i ob-
last na negovoto vladeewe, a ne na Svetiot Duh.
A ova vreme ne e ba{ ukraseno so sveti lu|e koi
moàt da gi nadminat vakvite raskoli. Zatoa,
podobro e da ne gi predizvikuvame i da gi spre-
~uvame dodeka s¢ u{te imame vreme. Nemame mno-
gu izbor. Inaku, slednoto tragikomi~no slu~u-
vawe }e bide: mojot duhoven otec na ~elo na ne-
kakov si arhierejski sud da mi sudi mene za koj-
znae {to, a jas kako ~len na drug arhierejski sud
da mu sudam nemu za me{awe vo druga crkovna ju-
risdikcija. Zna~i, Bog da ~uva! A Bog da ~uva i
od potezite {to potoa bi sledele!
Sigurno povtorno vi e jasno deka pi{u-
vam za cirkusot {to se slu~uva na relacijata po-
kata Pravoslavna Crkva.
184
[kola za isihazam
R. Y.
Pred nekoe vreme na site onie novinari
{to se zanimavaat (otporano ili vo posledno
vreme) so temata ‘Crkva’ im poso~iv da poba-
raat odgovor na edno pra{awe, tema so koja tre-
ba malku da se pozanimavaat, a toa e: zo{to epi-
skopot i monasite {to se oddelija od nas, a gr~-
kite pomesni Pravoslavni Crkvi vo ~ekor so
Srpskata gi priznavaat kako avtonomna Ohrid-
ska arhiepiskopija, ...zo{to tie, velam, ako
imaat dobra namera kako {to vo po~etokot izja-
vuvaa, sega odnatre, kako priznati, ne go posta-
vat pra{aweto za priznavaweto na na{eto us-
tavno ime ‘Makedonska Pravoslavna Crkva’ i za
priznavaweto na nejziniot status na ‘samostoj-
nost’? Toa e edno vistinsko novinarsko pra{a-
we; i taka problemot e politi~ki, a ne crkoven,
i polesno e za tie novinari da se zanimavaat so
politi~ki pra{awa. Po toa i bi go poznale
eden novnar dali sfatil {to se slu~uva, dali
pi{uva so dobra namera da se re{i crkovniot
spor ili e sluìtel na onie interesi koi ne sa-
kaat da ja vidat Pravoslavnata Crkva obedine-
ta i, svesno ili nesvesno, pravi dvig kon raz-
edinuvawe.
185
ZA POSLEDNITE SLUÛVAWA
oja e taktikata na dejstvuvawe na biv-

{iot Mitropolit Povardarski od ona
{to moème da go zabeleìme vo slu~u-
vawata povrzani so nego vo izminatite
dve godini? Ajde da se prisetime site: sekoga{
najprvo predizvikuva nekakov incident, a otka-
ko nadle`nite dràvni organi (a ne Crkvata)
}e reagiraat soglasno vaè~kiot Zakon i }e go
osudat toa negovo odnesuvawe, toga{ toj i ne-
kolkutemina negovi sledbenici, po cel svet, a
osobeno kaj sestrinskite Pravoslavni Crkvi,
dezinformiraat i se prikaùvaat kako ma~eni-
ci na verata, istovremeno ocrnuvaj}i go Epi-
skopatot na Makedonskata Pravoslavna Crkva.
Edno e organite na izvr{nata i na sud-
skata vlast da go progonuvaat i da go sudat neko-
go bez nikakva pri~ina, a drugo e da go progonu-
vaat i da go sudat zaradi naru{uvawe na tu|o
vladenie, ili zaradi javna navreda vrz verska
osnova ili zaradi nekoe drugo krivi~no delo.
Vo Republika Makedonija postojat pove}e vers-
ki zaednici, no nitu edna ne go uzurpira imotot
na nekoja druga i nitu edna vo svoite verski ka-
lendari i vo svoite javni glasila, nitu vo pe~a-
tenite i elektronskite mediumi, ne gi navredu-
186
[kola za isihazam
va najvisokite pretstavnici na nekoja druga ver-

ska zaednica. Ako ova se slu~i, toga{ organite
na izvr{nata i na sudskata vlast, normalno, }e
interveniraat. Nekoga{ po slu`bena dol`nost,
nekoga{ po barawe na onoj {to pretrpel {teta,
vo zavisnost od deloto. Site vidovme kako bu-
garskata dràva go za{titi imotot i integrite-
tot na Bugarskata Pravoslavna Crkva.
Poznato e i deka nitu eden Episkop ne
moè da bogosluì vo druga eparhija bez dozvo-
la na doma{niot Episkop. Nitu eden od Episko-
pite na Makedonskata Pravoslavna Crkva, duri,
ne moè da bogosluì vo bitolskiot soboren
hram bez dozvola na Mitropolitot Petar, a ka-
mo li biv{iot Povardarski Mitropolit, koj e
i ras~inet od Sinodot na Makedonskata Pravo-
slavna Crkva. Ova strogo crkovno pravilo ne
mu e nepoznato nemu. Naprotiv, zatoa {to mu e
mnogu dobro poznato, ne ni ostanuva druga mo`-
nost osven da doneseme zaklu~ok deka toa go pra-
vi namerno i svesno. Zatoa velime deka biv{iot
Povardarski Mitropolit svesno predizvika in-
cident vo hramot Bo`ji vo Bitola, ne sakaj}i da
si zamine ottamu otkako be{e ubavo zamolen.
Sekako, potoa slede{e intervencija na polici-
jata, a i od nadle`niot sud dobi uslovna kazna
zatvor. A za ona {to, zaedno so svoite sledbeni-
ci, go zboruva i pi{uva protiv Episkopite na
187
Makedonskata Pravoslavna Crkva vo pi{anite

i vo elektronskite mediumi, {to da kaème?
Toa samoto najprvo za niv zboruva, no vo ponata-
mo{niot del od tekstot }e go analizirame na-
kratko i ovoj moment kako mnogu interesen i in-
dikativen.
Deka seto toa se popusti obidi na o~aen
~ovek koj saka da go svrti vnimanieto na pra-
voslavnata javnost vrz sebe i da go prikrie su-
roviot za nego fakt deka e pastir bez stado na
site im e ve}e jasno.
Taka, najnovata informacija {to ja
imame za negovata posledna provokacija e deka
pokrenuva sudska postapka protiv site arhierei
na Sinodot na Makedonskata Pravoslavna Cr-
kva bez da ja ima potrebnata dozvola za toa od
Svetiot Sobor na Srpskata Pravoslavna Crkva.
Spored karakterot na dosega{nite negovi ~eko-
ri, stanuva o~igledno deka se raboti za obid so
ova da gi navede Episkopite na Sinodot na Ma-
kedonskata Pravoslavna Crkva tie samite da
prezemat takov ~ekor protiv srpskite arhierei
u~esnici vo toj sud. Vakviot poteg bi mu ovoz-
moìl i natamu da ja prikaùva Makedonskata
Pravoslavna Crkva kako raskolni~ka organiza-
cija, vodena od pastiri koi ne sakaat kanonsko i
evharistisko edinstvo so Srpskata Pravoslav-
na Crkva nitu so ostanatite sestrinski Pravo-
188
[kola za isihazam
slavni Crkvi - i so toa da izdejstvuva dozvola

od Soborot na Srpskata Pravoslavna Crkva da
pokrene sudska postapka protiv site arhierei
na Sinodot na Makedonskata Pravoslavna Crk-
va. Ova, se razbira, bi vodelo kon natamo{no
me|usebno razedinuvawe i oddale~uvawe na Epi-
skopatite na dvete Pomesni Crkvi. Seto ova e
mnogu pogubno da se slu~i vo momentot koga sme
najblisku do zaedni~ki dogovor, otposle voso-
glasuvaweto na site na{i teolo{ki stavovi vo
Ni{kiot raboten dokument.
Na ova mesto bi potsetile {to pou~u-
va{e mojot starec za umnosrde~nata molitva ka-
ko kriterium na vistinskoto ma~eni{tvo.
...Bog ne dopu{ta isku{enie pogolemo
od na{ite sili. Toa zna~i deka na razli~nite
nivoa od duhovniot rast nam ni se slu~uvaat so-
odvetni isku{enija, no ne zaradi pad (iako taa
mo`nost e sekoga{ mnogu realna) tuku sekoga{
zaradi na{e pokajanie i duhovno vosovr{uva-
we. Na prvoto nivo, koga na{eto srce e s¢ u{te
zarobeno od strastite, demonot napa|a od vna-
tre, zatoa {to ima sloboden pristap, no samo so
intenzitet na predizvikuvawe pomisli, ~uvstva
i èlbi. Na ova nivo u{te sme del od svetot. Na
vtoroto nivo, koga na{eto srce e dovolno o~is-
teno od strastite, demonot ne moè da napadne
od vnatre, odnosno zaradi ~istotata na srceto
189
takviot vid napad ne mu e dovolen za da prediz-

vika pad i zatoa toga{ napadot se slu~uva preku
lu|e koi{to se robovi na strastite, a podbucna-
ti od nego. Na ova nivo, ne sme pove}e del od
svetot. ‘Da bevte od ovoj svet, toga{ svetot
}e go qube{e svoeto (nema{e da ve napa|a); no
bidej}i ne ste od svetot tuku Jas ve izbrav od
svetot - zatoa svetot i ve mrazi’ (Jovan 15,
19). Napadot preku lu|e e porealen i sekoga{
dovolno silen za da go razbudi i pottikne nedo-
preobrazeniot del od strastite i da sozdade us-
lovi za na{ pad. Vidliviot napad preku lu|e,
iako na po~etokot e naso~en kon pottiknuvawe
na site nedopreobrazeni strasti vo nas, na kra-
jot, otkako nema da uspee, sekoga{ se sveduva na
javno neprijatelstvo i omraza. Ova e neophoden
stadium niz koj mora da pomine sekoj podvi`nik
na umnosrde~nata molitva, koj{to odgovaraj}i
so qubov na sekoe neprijatelstvo se udostojuva
so darot na premin od ‘prosvetluvawe’ kon
‘oboènie’. Ako Bog preku Svojata Promisla ne
gi dozira{e na ovoj na~in isku{enijata, nikoj
nema{e da vidi ni vosovr{uvawe ni spasenie.
Zatoa, sekoj {to doìvuva javno neprijatelstvo
i omraza, a nema umnosrde~na molitva, poarno
neka se zapra{a kade duhovno zgre{il (odnosno
pogre{no procenil odredena situacija) otkol-
ku da se smeta sebesi za ma~enik, za poslednata
190
[kola za isihazam
prelest da ne bide pogolema od prvata.

I u{te edna{ sakame da gi negirame ni-
vnite ve}e besramni tvrdewa deka se progoneti:
...nikoj ne gi spre~uva vo nivnite sobirawa po
nekolkute privatni stanovi i vili. Sekako, po-
licijata spored vaè~kiot Zakon dol`na e da
intervenira, no taa toa ne go pravi. Nitu pak
Crkvata go bara toa od policijata, za{to, ako go
pobara{e, policijata }e mora{e da interveni-
ra, inaku }e be{e obvineta deka ne postapuva
spored Zakonot. Nitu pak nekoj drug dràven
organ od izvr{nata i od sudskata vlast go bara
toa od policijata. Zna~i, i pokraj jasnite pro-
pisi, postoi edna svesna tolerancija od strana
na dràvnite organi na Republika Makedonija i
od strana na Crkvata vo odnos na nivnite nele-
galni (od aspekt na vaè~kiot Zakon) sobranija,
a zaradi smiruvawe na sostojbite. Tie i samite
toa go ~uvstvuvaat i go znaat i zatoa slobodno se
sobiraat, pa slu{ame deka duri i na nivniot web
site moè da se vidi prezentacijata od tie nivni
sobranija. Zna~i, dokolku policijata bi sakala
da gi goni, nadle`nite slu`bi bi moèle i ot-
posle da gi koristat informaciite i slikite od
samiot web site , no toa ne se slu~uva.
Zna~i, eden del od taktikata na biv-
{iot Povardarski Mitropolit, i na negovite
privrzanici, za svrtuvawe vnimanie kon sebe e
191
predizvikuvaweto incidenti i glumewe ma~e-

nici, a drugiot del e - }e go nare~eme javna ostra
osuda i kritika na Episkopite na Makedonskata
Pravoslavna Crkva. [to e indikativno, ne kri-
tika i osuda na nekoj Episkop poedine~no, tuku
na site, zaedno. Zarem ne se najde barem nekoj do-
bar me|u niv? Zarem ne se najde nekoj {to se vlo-
ùva sebesi za edinstvoto na Crkvite? Vakviot
destruktiven nastap samiot po sebe e dovolen
predizvik za analiza, bez da navleguvame vo
faktot deka nivnata kritika naj~esto sodr-
ìnski e bezo~na laga i kleveta, i toa naso~ena
kon svoite duhovni otci od koi go primile i
mona{kiot i sve{teni~kiot ~in.
Na site ni e jasno deka celta na vakviot
niven nastap e ottrgnuvawe na {to pove}e ~le-
novi na narodot Bo`ji od Episkopite na Make-
donskata Pravoslavna Crkva i nivno privleku-
vawe kon sebe. Toa e jasno. No zo{to toa go pra-
vat na vakov nasilni~ki, neduhoven na~in, a ne
na edinstveniot pravilen na~in, toj {to ni go
pokaà Bogo~ovekot? Bogo~ovekot Hristos go
spasuva ~ovekot ne preku izdavawe naredbi od
neboto i preku demonstracija na sila, kako ne-
koj vlastodrèc i sudija, tuku naprotiv, Hri-
stos ni se objavi Sebesi preku qubovno pois-
tovetuvawe, prezemaj}i ja na{ata padnata ~o-
ve~ka sostojba (osven grevot), pravej}i ja Svoja
192
[kola za isihazam
sopstvena, i na toj na~in gi sovlada zloto, gre-

vot i smrtta. Zo{to, u{te edna{ se pra{uvame,
ne go sledat primerot na Bogo~ovekot Hristos,
Koj e edinstven i nezamenliv kriterium na na-
{iot podvig, osobeno na mona{kiot?
Odgovorot na ova pra{awe }e go dobi-
eme vo kratkata analiza na nivniot duhoven pro-
fil kako lu|e. Site tie se lu|e {to vo svojot ne-
kolkugodi{en duhoven ìvot smenile po tri
ili ~etiri eparhii i po pet ili {est manas-
tiri. Eve, vo prvata eparhija i vo prviot manas-
tir i kaj prviot duhoven otec ~ove~ki e da pri-
fatime deka imale nekakva opravdana pri~ina
{to si zaminale. No {to im nedostasuva{e vo
ostanatite? Ne rekle naprazno Svetite otci:
‘onoj {to ne go biduva na edno mesto, voobi~a-
eno, ne go biduva nikade!’ Kako {to veli mojot
starec, duhovniot poredok za po~etnicite na-
loùva vo slu~aj da go napu{time duhovniot
otec a s¢ u{te ne sme go steknale Bo`jiot dar na
umnosrde~na molitva (kako {to tie go nemaat
steknato), zadolìtelno treba da pobarame drug
duhoven otec, koj duhovno }e n¢ rakovodi s¢ do
momentot na o~istuvaweto na srceto i projavu-
vaweto na Boèstvenata blagodat vo nego, s¢ do
momentot na otkrivawe na ‘mestoto na srceto’ i
na Bo`jiot dar na potekuvawe na umnosrde~nata
molitva. Potoa sme slobodni. Drug pat nema.
193
No, lu|eto od na{ata analiza obzemeni,

svesno ili nesvesno, od antiisihasti~ki duh, po-
baraa manastiri vo koi tie samite }e bidat du-
hovnici i pobaraa Episkopi koi niv }e gi slu-
{aat, a ne mesta i duhovni otci pred koi tie }e
bidat poslu{ni. I normalno, ne najdoa. I zatoa
smenija tolku eparhii i tolku manastiri za na
krajot, administrativno, i Crkva da smenat. Da-
li tuka }e zastanat? Dali toa }e bide i krajot?
Na{iot narod veli ‘drvo koe pove}epati se pre-
saduva ne nosi plod’. Ete zo{to ovie lu|e ja ne-
maat taa vnatre{na sigurnost i ne moàt so
svoi li~ni plodovi da privle~at nekogo, tuku se
sluàt so kleveti i lagi, so sudewe i osuduvawe.
A plodot na Duhot e: qubovta, radosta, mi-
rot, dolgotrpelivosta, dobrotata, milosrd-
nosta, verata, krotosta, vozdr`livosta.
Protiv takvite nema zakon (Gal. 5, 22). Vido-
vte? ...Protiv takvite nema zakon. Soglasno
Predanieto na Svetite otci site ovie darovi se
slevaat vo sovr{eniot dar Bo`ji na umnosr-
de~nata molitva.
Koga stanuva zbor za umnosrde~nata mo-
litva, shodno na poukite na mojot starec, inte-
resno e da go znaeme slednovo: s¢ {to se odnesu-
va na dogmite, kanonite, liturgiskiot i asket-
sko-isihasti~kiot ìvot na na{ata vera i Cr-
kva e napi{ano i moè da se pro~ita i nau~i, s¢
194
[kola za isihazam
- pa duri i teoretskiot del za umnosrde~nata mo-

litva. No dodeka na{ite teolozi denes pokaù-
vaat spremnost za s¢ da zboruvaat, da pou~uvaat
i da pi{uvaat, mnogu se retki Otcite, denes i
niz vekovite, {to zboruvaat, pi{uvaat i po-
u~uvaat za umnosrde~nata molitva. Osobeno za
nea nikoj, od onie {to ne ja poznavaat opitno, ne
se osmeluva da pou~uva usno ili pismeno ako
znae deka vo blizina postoi ~ovek koj{to od
opit ja poznava i koj{to so nea i zaradi nea ì-
vee.
Ete zatoa nikoga{ od duhovnicite na
Srpskiot egzarhat ne slu{navme slovo za umno-
srde~nata molitva. Ete zatoa nikoga{ od niv ne
pro~itavme ne{to za umnosrde~nata molitva.
Ete zatoa nikoj, nikoga{ i nikade od nivnite
duhovni ~eda ne slu{na i ne pro~ita od niv slo-
vo za umnosrde~nata molitva. Kako {to trgna-
le, nitu }e ~ue nitu }e pro~ita. Ete zatoa se slu-
àt so osuda i kritika na Episkopite na Make-
donskata Pravoslavna Crkva kako na~in na od-
vlekuvawe na duhovni ~eda od svoite otci i kako
niven na~in na privlekuvawe na svoi privrza-
nici. Ete zatoa na ovoj na~in, a ne so plodovite
na Duhot, se obiduvaat da go privle~at vnimani-
eto i simpatiite na ostanatite pomesni Pravo-
slavni Crkvi kon sebe. Zatoa, sekojpat koga ta-
ka javno }e klevetat i navreduvaat na najvulga-
195
ren na~in, samo nim svojstven vo posledno vre-

me, dobro e za niv i za nivnoto duhovno sozreva-
we da bidat tuèni pred nadle`niot gra|anski
sud, za da go napu{tat takviot pat kako na~in na
pridobivawe na sledbenici, a da go odberat vis-
tinskiot pat na vnatre{no vosovr{uvawe i zdo-
bivawe so plodovite na Duhot. Veruvame deka vo
sekoe civilizirano op{testvo bi nai{le na
sli~en priem i reakcija od strana na vlasta, so
ogled deka taa preku pravniot sistem gi {titi
vrednostite na gra|anskoto op{testvo na sood-
veten na~in.
Koja e celnata grupa na vakvata taktika
i propaganda? Ako celna grupa se onie verni ~e-
da na Makedonskata Pravoslavna Crkva koi os-
vesteno, pod duhovno rakovodstvo na svoite du-
hovni otci, se podvizuvaat vo pravoslavniot du-
hoven ìvot, tuka proma{ile. Odvaj nekolku de-
setici nivni duhovni ~eda ostanaa so niv, a os-
tanatite, mnogukratno pobrojni - so duhovnite
otci od Makedonskata Pravoslavna Crkva. Ako
celna grupa se nominalnite hristijani, onie
{to zaradi obi~aj i tradicija odat vo crkva na
pogolemite praznici - i tuka proma{ile. Zatoa
{to takvite vernici ne se zainteresirani za so-
drìnata na nivnata prosrpska propaganda, a
tie samite ve}e gi nemaat i manastirite vo koi
porano gi lovea. Ako celna grupa na nivnata
196
[kola za isihazam
propaganda se onie {to ne veruvaat, niv moàt

samo u{te pove}e da gi zbunat i da gi odvratat
od verata. Ako pak celna grupa na nivnata pro-
paganda se pomesnite sestrinski Pravoslavni
Crkvi, tuka delumno imaat nekoj uspeh, koj vo
mnogu zavisi od politi~kite priliki i intere-
si. No, spored poznatata pogovorka, nikoj ne mo-
è da laè mnogu lu|e mnogu vreme. Suroviot za
niv fakt deka pastirski go proma{ija makedon-
skiot narod ne }e moàt u{te dolgo vreme da go
krijat ni kaj onie {to uspeale da gi zavedat.
Da se potsetime u{te edna{ nakratko
vo {to e su{tinata na sporot pome|u Makedon-
skata Pravoslavna Crkva i Srpskata Pravo-
slavna Crkva. Za ova da ni stane pojasno, najed-
nostavno e da potsetime na na{ite prethodni
analizi i na zaklu~ocite {to gi izvedovme vrz
osnova na neposrednoto ~lenuvawe vo Komisi-
jata na Makedonskata Pravoslavna Crkva za raz-
govori so Srpskata Pravoslavna Crkva:
†...Ne postoi bogoslovski ili eklisio-
lo{ki ili kanonski spor pome|u Makedonskata
Pravoslavna Crkva i Srpskata Pravoslavna
Crkva. Ne ja podigajte raspravata na toa nivo!
Site pra{awa od kanonski, liturgiski, bogo-
slovski, crkoven karakter bea zadovolitelno
re{eni so Ni{kiot raboten dokument i zatoa
na{ata Komisija go potpi{a. Ostanaa sporni
197
samo dve pra{awa, za srpskata Komisija. Ednoto

be{e, dali ve}e vosoglasenata sodrìna od
Ni{kiot raboten dokument {to se odnesuva do
statusot na na{ata Crkva da se formulira so
terminot ‘samostojnost’ ili so ‘avtonomija’.
Site delegati vo srpskata Komisija se sloìja
za terminot ‘samostojnost’, osven eden, i glasot
na toj eden pobedi, zatoa {to izgleda ostanatite
ne sakaa da se pokaàt kako potkopuva~i na srp-
skite nacionalni interesi vo o~ite na Soborot
na Srpskata Pravoslavna Crkva, a so toa da iz-
lezat i od trkata za patrijar{iski prestol. Po-
inaku ne e objasnivo kako glasot na samo eden
~len od Komisijata moè{e da nadvladee, so og-
led deka duri ne e ni pretsedatel na Komisijata.
No, sigurni sme deka toj termin na krajot }e bi-
de prifaten, a deka sega srpskite Episkopi ne
popu{taat i go dràt kako adut za pazarewe. Se-
kako, zaboravaat deka nie nemame so {to da se
pazarime. Vtoroto sporno pra{awe, za nekoi
srpski Episkopi, e imeto, ‘Makedonska Pravo-
slavna Crkva’. Treba nekoj da e totalen bezum-
nik za da ne mu e jasno zo{to e sporno ova pra-
{awe. Zatoa {to, imeto na na{ata Crkva ne e
dogmatsko pra{awe i kako takvo ne moè da se
pojavi kako predmet na spor pome|u dvete Cr-
kvi. Ustavnoto ime na na{ata Crkva za Episko-
pite na Makedonskata Pravoslavna Crkva e pas-
tirsko pra{awe. Kakvo pra{awe e toa za Epi-
198
[kola za isihazam
skopite na Srpskata Pravoslavna Crkva, oso-

beno koga znaeme deka toa ne e nitu dogmatsko
nitu pak pastirsko pra{awe za niv - samite ne-
ka ni odgovorat!? Nie, kako komisija, u{te na
samiot raboten sostanok (a toa stoi negde vo
zapisnicite, i na{i i nivni) gi predupredivme
deka bez terminot ‘samostojnost’ i bez imeto
‘Makedonska Pravoslavna Crkva’ nema da ima
nikakov dogovor so niv nitu vakov dogovor moè
da pomine kaj Svetiot Arhierejski Sinod na
Makedonskata Pravoslavna Crkva, kaj klirot i
kaj verniot narod. Sigurni bevme deka i ovoj ra-
boten dokument, kako i brojnite pred toa, kako
pastirski nedooformen, }e bide vraten od Sve-
voslavna Crkva na povtorna dorabotka. Ovie
na{i predupreduvawa gi potvrdija i burnite re-
agirawa na javnosta vo Republika Makedonija i
od toj moment ovie dve pra{awa, politi~ki spor-
ni i ~uvstvitelni za nekoi srpski Episkopi,
stanaa i aktuelni pastirski pra{awa za Sve-
voslavna Crkva.
Ova reagirawe na javnosta namesto da
pridonese nekoi Episkopi od Srpskata Pravo-
slavna Crkva da ja razberat na{ata pastirska
pozicija i voop{to pastirskata sostojba vo Re-
publika Makedonija, predizvika u{te eden ek-
stremen poteg od nivna strana, a toa e obidot za
199
formirawe na paralelna crkovna erarhija vo

Republika Makedonija. No, dobro e, u{te edna{
velam, {to go potpi{avme rabotniot dokument
od Ni{, zatoa {to sega pred site Pravoslavni
Crkvi nekoi srpski Episkopi n¢ obvinuvaat za
pla{livost i na{ata pastirska grià za ver-
niot narod ja prikaùvat kako strav od toj na-
rod i deka zatoa sme gi povlekle na{ite pot-
pisi. I ne zabeleùvaat kutrite deka so toa sa-
mite svedo~at deka kaj nas nastanala nova pas-
tirska sostojba, koja{to tie vo svojata negrià
za na{ata Crkva ja previdele. A ako ne potpi-
{evme }e n¢ obvinuvaa deka sme duhovno nepod-
gotveni i teolo{ki nepismeni da go vodime ovoj
narod, {to e mnogu polo{o. No, zaradi na{ite
potpisi na videlina sega izlegoa nivnite klu-
~ni problemi, a toa se: problemot za formuli-
rawe na statusot na na{ata Crkva, koj{to e po-
mal i formalen problem, i vtoriot, koj e niv-
niot glaven problem, imeto ‘Makedonska Pra-
voslavna Crkva’.
I u{te ne{to, toa {to dvete komisii
go potpi{aa toj raboten dokument e u{te edna
obvrska za dvete Crkvi da gi prodolàt razgo-
vorite tamu kade {to zastanaa, koga za toa }e se
sozdadat povolni uslovi.
Kakov problem pak pretstavuvaat imeto
i statusot na na{ata Crkva, kako edinstveni ot-
voreni pra{awa, za nekoi poedinci vo Srpskata
200
[kola za isihazam
Pravoslavna Crkva, Gospod znae?! ]e si zgre-

{ime du{a ako vo toj pravec razmisluvame. Oso-
beno koga se znae deka nie ne barame tomos za av-
tokefalnost od Belgrad tuku gi regulirame me-
|usebnite odnosi!?
Vakva e postojnata pastirska sostojba
vo Republika Makedonija i nie ne pravime idol
od nea. Ako ne{to se smeni i nie }e ja prila-
godime na{ata pastirska dejnost - za da moème
da gi vodime lu|eto kon ona {to e edinstveno va-
`no, Hristos. „
A {to e vo su{tina sporot pome|u du-
hovnite otci na Makedonskata Pravoslavna Cr-
kva i duhovnite otci na Srpskiot egzarhat? Du-
hovnite otci na Makedonskata Pravoslavna Cr-
kva se borat, soglasno nivniot vnatre{en duho-
ven rast i erarhisko napreduvawe, kako i od svo-
ite episkopski pozicii, koga }e se ispolni vre-
meto, da £ ovozmoàt na celata Makedonska Pra-
voslavna Crkva (na celiot makedonski pravo-
slaven narod i na site pravoslavni hristijani
{to ìveat na teritorija na Republika Makedo-
nija i se nao|aat pod kanonska jurisdikcija na
Makedonskata Pravoslavna Crkva - vozbonovena
Ohridska Arhiepiskopija) dostojno da vleze vo
kanonsko i liturgisko edinstvo so Srpskata
Pravoslavna Crkva i so ostanatite pomesni ses-
trinski Pravoslavni Crkvi. Duhovnite otci na
Srpskiot egzarhat da re~eme deka ja imaat is-
201
tata cel, no go proma{ija na~inot, metodot. Go

otfrlija Hristoviot bogo~ove~ki metod na re-
{avawe na problemite odnatre, preku vnatre-
{no duhovno vosovr{uvawe i soglasno na toa
erarhisko napreduvawe vo klirot na Makedon-
skata Pravoslavna Crkva, vo poslu{anie, i go
odbraa patot na svoite pomisli. Bez umnosr-
de~na molitva i duhovna prosvetlenost se samo-
povikaa da go re{avaat klu~noto crkovno pra-
{awe me|u Makedonskata Pravoslavna Crkva i
Srpskata Pravoslavna Crkva. Go odbraa ‘{iro-
kiot pat’ i samite sebesi se vnesoa vo kanonsko
i liturgisko edinstvo so Srpskata Pravoslavna
Crkva, bez da bidat sledeni od svojata pastva.
So ovaa svoja postapka samopovikanite pastiri
predizvikaa mal i bezna~aen raskol vo Make-
donskata Pravoslavna Crkva. Ako ovoj raskol i
ponatamu dobie poddr{ka od Srpskata Pravo-
slavna Crkva, moè da se slu~i da prerasne vo
malku pogolem, i ako ne se promenat pastir-
skite uslovi, toa }e bide s¢. Toa e celta na de-
monot, podelbite i raskolite. Ne da se re{i
problemot, odnosno da se isceli podelbata po-
me|u pravoslavnite bra}a, tuku taka da ostane.
Zo{to Srpskata Pravoslavna Crkva bi poddr-
àla edna vakva ekstremna, destruktivna i o~aj-
ni~ka opcija, ponesena od jezuitski duh, sostave-
na od lu|e za koi ‘celta gi opravduva sredstva-
ta’? Zo{to Srpskata Pravoslavna Crkva da ne
202
[kola za isihazam
gi poddrì onie Episkopi koi sakaat zaedno so

svoeto slovesno stado da vlezat vo kanonsko i
liturgisko edinstvo so nea i so ostanatite po-
mesni Pravoslavni Crkvi? Zo{to, popravo,
Srpskata i ostanatite Pravoslavni Crkvi so
svojata mudrost i grià da ne ja iskoristat se-
vkupnata postoe~ka sostojba vo polza na iscelu-
vawe na naru{enoto edinstvo, ednite skrotuvaj-
}i gi, a drugite pottiknuvaj}i gi? Onoj {to e
mudar }e znae toa kako da go napravi. Mudriot
Solomon ja prepozna vistinskata majka vo onaa
{to saka{e da go so~uva ìvotot na deteto (za-
{to celata nejzina utroba se be{e rastrepe-
rila od àl sprema nejziniot sin), a ne vo onaa
koja pobara deteto da bide prese~eno na pola (3
Car. 3, 16 - 27).
Gospod da im dade pokajanie, prosvetle-
nost i mudrost na na{ite pastiri koj pat da go
odberat. Veruvame deka i pokraj toa {to javno i
otvoreno se kritikuvame me|usebno qubovta ne-
ma da oladi, deka ova me|usebno proma{uvawe e
u{te pogolema pri~ina za qubov i kopne` za
vistinska sredba, deka nikoj od nas nema da go
slu{ne stra{niot glas: Kaine, kade e bratot
tvoj Avel? I u{te: [to napravi? ûj! Glasot
na krvta od bratot tvoj vika od zemjata kon
Mene (1 Moj. 4, 9 - 10).
203
Bibliografija:
Starec Paisij
Voved vo mona{kiot ìvot
biblioteka S LOVO OD V ODO ~ A
edicija Svetogorci, kniga 1; Vodo~a 1999
Starec Sofronij
Za duhot i ìvotot
Starec Josif
Isihasti~ki svedo{tva
Starec Siluan
Tagovna radost - radosna taga
edicija Svetogorci, kniga 4; Veljusa 2000
Sveti Ignatij Brjan~aninov,

Temeli na duhovniot ìvot;
biblioteka S LOVO OD V ODO ~ A ; Vodo~a 1998
Γρηγοριου Παλαµα
Εργα 11, ΕΛΛΙΝΕΣ ΠΑΤΕΡΕΣ ΤΗΣ ΕΚΚΛΗΣΙΑΣ
θεσσαλοη κη 1986
Jovan Maendorf
Sveti Grigorij Palama i pravoslavnata mistika
biblioteka VOVEDENIE; Veljusa 2001
Starec Efrem Filotejski
Pouki za Isusovata molitva
Sveti Jovan Lestvi~nik

Lestvica
HILANDARSKI PREVODI, kniga 5;
Manastir Hilandar 1997
ΑΡΧΙΜΑΝ∆ΡΙΤΟΥ ΣΩΦΡΟΝΙΟΥ (ΣΑΧΑΡΩΦ)

ΠΕΡΙ ΠΡΟΣΕΥΧΗΣ
ΙΕΡΑ ΜΟΝΗ ΤΙΜΙΟΥ ΠΡΟ∆ΡΟΜΟΥ
ΕΣΣΕΞ, ΑΓΓΛΙΑΣ 1993
Mitropolit Amfilohije
Osnove pravoslavnog vaspitawa
biblioteka S VETI S IMEON M IROTO ~ IVI
Vrwa~ka Bawa, 1993
ΓΕΡΟΝΤΑΣ ΕΦΡΑΙΜ ΚΑΤΟΥΝΑΚΙΩΤΗΣ

Ο ΗΣΥΧΑΣΤΙΚΟΣ ΤΟΠΟΣ
ΠΕΡΙ ΠΡΟΣΕΥΧΗΣ
(Ι. ΗΣΥΧΑΣΤΗΡΙΟ ΑΓΙΟΣ ΕΦΡΑΙΜ ΚΑΤΟΥΝΑΚΙΑ
ΑΓΙΟΥ ΟΡΟΥΣ, 2000)
ΑΡΧΙΜΑΝ∆ΡΙΤΟΥ ΓΕΩΡΓΙΟΥ
ΚΑΘΗΓΟΥΜΕΝΟΥ Ι. ΜΟΝΗΣ ΓΡΗΓΟΡΙΟΥ,
ΕΜΠΕΙΡΙΕΣ ΤΗΣ ΧΑΡΙΤΟΣ ΤΟΥ ΘΕΟΥ ,
(ΙΕΡΑ ΜΟΝΗ ΟΣΙΟΥ ΓΡΗΓΟΡΙΟΥ, ΑΓΙΟΝ ΟΡΟΣ 1997)
ΑΡΧΙΜΑΝ∆ΡΙΤΟΥ ΓΕΩΡΓΙΟΥ
ΚΑΘΗΓΟΥΜΕΝΟΥ Ι. ΜΟΝΗΣ ΓΡΗΓΟΡΙΟΥ,
Η ΘΕΩΣΙΣ ΩΣ ΣΚΟΠΟΣ ΤΗΣ ΖΩΗΣ ΤΟΥ ΑΝΤΡΩΠΟΥ,
(ΙΕΡΑ ΜΟΝΗ ΟΣΙΟΥ ΓΡΗΓΟΡΙΟΥ, ΑΓΙΟΝ ΟΡΟΣ 1998)
CIP - Katalogizacija vo publikacija
Narodna i univerzitetska biblioteka
Sv. Kliment Ohridski, Skopje
217 165.742: 271.021
Naum Strumi~ki mitropolit -
{kola za isihazam, kniga 1 / Naum Strumi~ki mitropolit -
Veljusa: Manastir Presveta Bogorodica Eleusa,
Strumi~ka pravoslavna eparhija, 2005.
- 211 str; 20 sm. - (Biblioteka Vovedenie)
ISBN 9989-893-08-X
a) Molitva - Isihazam
COBISS.MK.ID. 58246410
Pe~atnica:
'Sv. Teodosij Sinajski"
pri Manastirot na Svetite êtirieset
Sevastiski ma~enici vo Bansko

Skola Za Isihazam

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Skola Za Isihazam

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Naum Strumi~ki

Nekoi aspekti od u~eweto

Makedonskata Pravoslavna Crkva

Kaj {to e duhovniot otec

Za Ni{kiot raboten dokument 116

Soo~uvawe so apsurdot 173

Za poslednite slu~uvawa 186

Site onie {to se upravuvaat

Za site {to navistina sakaat duhovno

so Svoeto Voplotuvawe, no i so celiot Svoj Do-

ne se avtomatski dadeni i zagarantirani so Kr-

vo poslu{anie na duhoven otec (so kogo gi pro-

pou~uvaat starec Siluan, starec Sofronij, sta-

drugi, do den dene{en. A {to pak da ka`eme za

Na{iot li~en molitven podvig, potvr-

centar. S¢ duri srceto ni e zarobeno od stra-

Znaej}i go ova, pra{aweto zo{to eden

drugoto, se zloupotrebuvaat i se me{aat ~isto

kon vnatre i kon nadvor, e da gi koristime sa-

A prirodata na eresta na etnofiletiz-

etnofiletizmot i na svetot otvoreno se me{aat

da gi vosoglasat svoite stavovi za pra{awa {to

Knigata {to e pred nas, mnogu precizno

nea, i koi shodno na svojot blagodaten duhoven

†Sega znam deka Gospod go spasuva Svojot pomazanik,

eto ona {to Bogo~ovekot Isus Hris-

bide{. 1) Kolku pove}e ~ovekot se trudi da bide

na umnosrde~nata molitva e nevozmo`no; vo

nepristrasnosta ili za netaguvaweto po svetot„

site mo`eme da pro~itame vo Dobrotoqubieto

napred rakovoditeli koi{to ve}e go pominale

olema e slavata na sve{tenata i Bo`es-

stremewe kon Bo`estvenite otkrovenija, iz-

tvo pomisli, vospostavi nov i neiska`liv pat

gorij Palama sekoj mo`e da zaklu~i deka Pre-

se upateni site zapovedi Gospodovi, ‘O~isti gi

nagradi javno’(Mat. 6, 6).

vaj}i gi od lu|eto opsednati so niv. Ispolneti

ga{, se temeli vrz obnovenata praksa na evha-

Iako znaeme deka plamenot na Isusova-

ki vo Moldavija i vo Rusija. Na krajot, pojavata

{irej}i go u~eweto za Isusovata molitva. Tamu

jot, preku Balkanskiot poluostorov i Romanija,

tvenoto Ime i celata duhovnost na umnosrde~-

u~itel na isihazmot najnapred stapil vo mona{-

ko nau~nik i filozof. Begaj}i od intelektu-

sot na isihazmot kon nejzinite glavni vistini:

Crkvata gi potvrdila, bile prifateni od se-

Vo 1782 godina vo Venecija Nikodim

go inspirirale obnovuvaweto na neprestajnata

e pri~estuvawe sekoja nedela. Ova predanie vo

Deloto na Sveti Nikodim dlaboko vli-

seni vo gr~kata . Deloto na Paisij

avistina mnogu bi mo`elo da se pi{u-

naklonuvaj}i ja glavata kon gradite, vo sebe ja

se sostoi vo toa {to ima mnogu lu|e koi{to

Bo`ji, soedineto so neprestajnata gri`a da

onoj podolg period ispolnet so poslu{anie i

Istoto go sovetuva i starec Paisij:

postavuva ekran i vo prodol`enie sledat de-

tajnata na na{iot li~nosen odnos so Boga i go

Eve {to veli starec Sofronij:

Sevkupnoto dosega ovde izlo`eno u~e-