УНИВЕРЗИТЕТ "СВ.

КЛИМЕНТ ОХРИДСКИ - БИТОЛА

ФАКУЛТЕТ ЗА ТУРИЗАМ И УГОСТИТЕЛСТВО - ОХРИД

ZNA^EWETO NA HRANATA VO TURIZMOT

Kandidat: Mentor:
Petreska Hristina Prof.d-r.Sa{o
Korunoski
Br.indeks: 15113
Ohrid-2017 god.

1
 Op{toto zna~ewe na hranata vo Turizmot

Svojata ekspanzija turizmot ja do`ivuva vo uslovi na visoko

razviena industralizacija, razvojot na naukata i tehnikata,
urbanizacijata, sozdavawe na potro{uva~koto op{testvo, odnosno
porast na `ivotniot standard i demokratizacijata na slobodnoto
vreme. A seto ova doveduva do se pogolemo omasovuvawe na
turizmot.’’ Turizmot e pravo steknato za site vremiwa koi
doa|aat, sostaven del na obi~aite na se pove}e i pove}e lu|e,
nepovtorliv trend nasekade vo svetot. ..A onie koi ne mo`at da
patuvaat so povi{en glas go baraat pravoto koe }e gi oslobodi od
okovite na ~esto zamorniot i dehumaniziran trud’’ spored
Kripendorf . Turizmot e mo`nost za sovremeniot ~ovek, privremeno
da izleze od ramkata na sekojdnevieto.

Vakviot brz razvoj od sekojdnevieto seu{te spa|a vo

sekundarnite potrebi na sovremeniot ~ovek, no so tendencija za
brzo transformirawe vo primarna potreba na sovremeniot ~ovek.

Sovremeniot turizam denes e slo`ena pojava i poim so

mnogubrojni vrski koi postojat vnatre vo nego i mnogubrojni
posledici {to gi implicira vo razli~ni podra~ja na op{testvoto.

Nabquduvaj}i go kako stopanska dejnost, turizmot ne mo`e da

go determinirame kako integralna i zasebna celina. Turizmot e
raznoroden po svojot sostav ~ie postoewe se protega na pove}e
razli~ni stopanski i nestopanski aktivnosti (granki). Glavniot
del na toj slo`en korpus egzistira vo ugostitelstvoto (hranata),
soobra}ajot, patni~kite agencii, trgovijata na malo,
zanaet~istvoto kako i raznovidnite komunalni dejnosti, a se
doizgraduva i kompletira so kulturata, sportot, umetnosta,
medicinata i t.n. Vo turizmot mnogu stopanski subjekti nao|aat
{ansa za novi proizvodni programi (kako na primer grade`nata
industrija, industrijata na motorni vozila, industrijata za
mebel, sportska oprema, tekstilnata industrija, prehrambenata
industrija i t.n.). Site ovie dejnosti vsu{nost na neposreden i
posreden na~in u~estvuvaat vo sozdavaweto na kompleksnata
sodr`ina na turisti~kiot proizvod.

Osobeno pogodna po~va za svojata delovna aktivnost vo

turizmot nao|a ugostitelstvoto (hranata) . Pokraj

2
tradicionalnata uloga na svoeviden servis na naselenieto,
ugostitelstvoto denes e zna~aen ~initel na turizmot. Dobar del
od nego svoeto rabotewe go realizira isklu~ivo vo ramkite na
turisti~kite tekovi. Me|u niv e izgradena cvrsta korelacija koja
sozdava pozitivni dvi`ewa vo razvojot na turizmot i na
ugostitelstvoto. Vakvata nivna istoriska povrzanost dovela do
dilemata dali ugostitelskata usluga so toa {to se nudi na
turistot ja gubi svojata primarna uloga i nastanuva nova usluga,
t.e. – turisti~ka usluga- . Dilemata mo`e da se razre{i so
navleguvawe vo strukturata na ugostitelstvoto. Naglasena
orientacija kon turistite vo ramkite na ugostitelstvoto,
poka`uva hotelierstvoto. Hotelierstvoto gi opfa}a ugostitelskite
objekti nameneti za turistite, odnosno na lu|eto nadvor od
nivniot domicil (dom za `iveewe). Hotelskata usluga neminovno vo
najgolem del e turisti~ka, so ogled na nejzinata osnovna uloga –
smestuvawe, dodeka prisustvoto na ostanatite dejnosti vo
nejzinata sodr`ina (ishrana, pijaloci, razonoda), zavisat od
konkretniot oblik i vid na ugostitelskiot objek.

Ugostitelstvoto denes go so~inuva glavniot del na turizmot kako

stopanska dejnost, nasekade vo svetot.

1) Definicija za hranata

Hranata e supstancija koja e iskoristena za da obezbedi

hranliva podr{ka na teloto. Naj~esto e od rastitelno ili
`ivotinsko poteklo, sodr`i hranlivi materii, kako {to se
jaglenohidrati, masti, protein, vitamin ili minerali.
Supstancijata se vnesuva vo organizmot a se iskoristuva od
strana na kletkite na organizmot za da proizvede energija, da ne
odr`i vo `ivot i da go stimulira rastot.

ZNA^EWETO NA HRANATA VO TURIZMOT

Hranata vo turizmot ima mnogu golemo zna~ew. Kolkavo

zna~ewe ima hranata (ugostitelstvoto) za turizmot, najdobra
slika dava podatokot da od vkupnata turisti~ka potro{uva~ka vo
tekot na patuvawta na turistite, na ugostitelski (hrana) uslugi
odpaga preku 60 %. Zatoa se smeta deka ugostitelstvoto e
najzna~ajnata stopoanska granka vo sostavot na turizmot .Ako ne
postoi mesto vo koe bi mo`el turistot da dobie hrana pijalok i
prenoki{te , toga{ turistot nema ni da se zadr`uva podolgo od 15
minuti na toa mesto.
3
 Ugostitelstvoto e glaven preduslov za razvoj na turizmot vo
nekoja destinacija, bidejki obezbeduva uslovi za prestoj i
ishrana na samite turisti (patnici).Zgolemenata turisti;ka
potro{uva;ka se ostvaruva blagodarenie i na raznovidnata
ugostitelska ponuda (raznovidna hrana).

Koga turistite ke dojdat na odredena turisti~ka destinacija

so sebe nosat odredni pari~ni sredstva, koi ke gi potro{at za
ishrana i pijaloci. No sekoga{ turistite nosat poveke pari~ni
sredstva od planiranite tro{oci kako rezerva, a tuka golemo
vlijanie ima raznovidnata hrana koja mami so samiot izgled, vkus
i aroma za da gi potro{at site pari za li~nite
zadovolstva.Najbitno e turistite da si odat srekni i zadovolni
od turisti~kata destinacija, bidejki za vozvrat dobile
kvalitetna hrana i pijaloci i nezaboravni dozivuvawa (uspomeni).

Ako turistite od turisti~kata destinacija si odat zadovolni

od uslugite, najgolema verojatnost e deka ponovo ke se vratat
ili ke ja prepora~aat na drugi luge od svojata bliska okolina.

Turisti;kite dvi`ewa vo svetot i kaj nas uka`uvaat na toa ,

da se ugostitelskata ponuda prilagodi na potrebite od turistite,
odnosno so mo`nostite za slu`ewe na poraznovidna hrana.

Hranata kako turisti~ka atrakcija

Hranata e sostaven del od `ivotot na ~ovekot, negova
egzistencionalna potreba. Deneska hranata predstavuva statusen
simbol, stil na `ivotot. Hraneweto e sekojdnevna potreba,
rutinska aktivnost koja se povtoruva sekojdnevno.

Vo odredeni situacii koga e hranata vo pra{awe, turistite

baraat odredeni dozivuvawa od poznato kon nepoznatoto za niv.
Tragaweto za novo nepoznato toa e eden od motivite za patuvawe,
odnosno probuvawe na raznovidna hrana.

Turizmot ja nudi ova mo`nost za konsumirawe na raznovidna

hrana.

Novoto iskustvo so hranata mo`e da bide dvostrano: novite

sostojki i vkusovi koi ponapred ne gi probale odnosno vkusil, i
pripremawe na poznatata hrana no sosema na drug nov na~in.
Pravewe na turisti~koto do`ivuvawe koe proizleguva od hranata go
pravi (sozdava) gastronomskiot turizam.

4
 Evropa e najgolema turisti~ka destinacija vo svetot, tuka
se naogaat najpoznatite svetski kujni kako {to se Francuskata
kujna i Italijanska kujna.

Najzanimlivo e toa {to vo site gradovi kako turisti;ki

mesta na svoite karti za turisti gi ozna;uvaat mestata kade se
naogaat: picerii, restorani, taverni, bifiwa i sli~ni
ugostitelski objekti.

No za gurmanite turisti najzanimlivi (najinteresni) mu se

gostilnicite so avtenti~na doma{na hrana, odnosno hrana od
samoto mesto sekojdnevna (lokalna).

Istorijat na hranata
Istoriski gledano lu|eto se snabduvale so hrana preku dva
metodi: lov, sobirawe na plodovi i zemjodelstvo. Denes ishranata
na najgolemiot del od naselenieto e obezbedena od prehrambenata
industrija.
Lu|eto otsekoga{ patuvale poradi razli~ni pri~ini i motivi.
Vo najranite periodi se patuvalo naj~esto zaradi poseta na sveti
mesta i u~estvo na verski obredi, zaradi poseta na bawi, zaradi
trguvawe, prisustvo na razni sportski i kulturni nastani,
zapoznavawe na drugi kraevi no i zaradi odmor i razonoda (lov i
ribolov). Od tie pri~ini vo mestata vo koi doa|ale patnicite se
javuvala potreba tie da preno}evaat i da se nahranat.
No bidej}i skoro kaj site narodi vo stariot vek bilo
razvieno gostoprimstvoto a i brojot na patnicite bil mal ne
pretstavuvalo problem da se izleze vo presret na takvite
potrebi. Gostoprimstvoto ima koreni u{te od prvobitnata
zaednica. Patnicite bile primani vo najbliskite ku}i da preno}at
a uslugite ne se pla}ale. Vo sredniot vek taa uloga ja prezela
crkvata koja davala gostoprimstvo na vernicite i drugite patnici
vo manastirite, a podocna i vo posebno izgradeni konaci. I ovie
uslugi na crkvata bile besplatno davani na site patnici vo toa
vreme.

Objekti za ishrana
Ugostitelski objekti za ishrana se delat na :

5
 - restorani i drugi objekti za poslu`uvawe, koi bez ogled na
nazivot se site onie objekti vo koi personalot gi poslu`uva
gostite na masa i

- drugi ugostitelski objekti za poslu`uvawe (toa se site onie

objekti, bez ogled na nazivot, kade gostite se poslu`uvaat
sami).

Spomenatite podelbi se sretnuvaat vo ramkite na doma{nata

literature. Za razlika od na{ata literature vo stranskata
literature ugostitelstvoto ne se upotrebuva kako zaedni~ki
termin so koj se ozna~uvaat hotelierstvoto i restoranstvoto.
Imeno za ozna~uvawe na hotelierstvoto se upotrebuva terminot hotel
industry, dodeka za restoranstvoto food service industry ili food and
beverage operations (delovni edinici koi se zanimavaat so
ugostitelsko proizvodstvo i proda`ba na hrana i pijaloci).

Pri podelbata na ugostitelstvoto vo SAD akcent se stava vrz

ekonomskata funkcija na raboteweto i pritoa ugostitelstvoto se
deli na komercijalno i nekomercijalno ugostitelstvo.

Proizvodstvo na hrana

Proizvodnata dejnost na ugostitelstvoto se sostoi vo

proizvodstvoto na hrana i pijaloci. Me|utoa ugostitelskoto
proizvodstvo na hrana po svojata forma i sodr`ina sosema se
razlikuva od procesite na proizvodstvo kaj ostanatite
proizvoditeli na hrana.

Ugostitelskiot prehramben proizvod, bilo da se raboti za

obrok ili za pijalok e podgotven, proizveden na poseben na~in,
karakteristi~en samo za ova dejnost. Za razlika od ostanatite
proizvoditeli na hrana koi svoite proizvodi gi plasiraat preku
trgovskata mre`a, ugostitelstvoto toa go pravi vo svoite
objekti. Samiot proces na ponudata i proda`bata na proizvodite e
sosema razli~en od trgovijata. Vo dobar del od ugostitelskata
dejnost proizvodniot proces (pripremaweto na hranata) mo`e da
zapo~ne samo koga konzumentot e prisuten, za razlika od
ostanatoto proizvodstvo kade vrskata so potro{uva~ite se
ostvaruva mnogu pokasno od momentot na finalizirawe na
proizvodot.

6
 Proizvodstvoto-pripremaweto na jadewata vo restoranite (ala
minut) potrebni se od 10 do 15 minuti za gotov proizvod (hrana
vo tawir), ili pripremawe na barski koktel mo`e da zapo~ne samo
koga potro{uva~ot - gostinot e smesten vo barot (salata za
poslu`uvawe) i napravil izbor na proizvodot (koktelot). Vo
literaturataza ugostitelstvo go sretnuvame i terminot ,,hotelska
industrija’’, pri {to naj~esto se misli na golemite ugostitelski
objekti i hotelski lanci. Hotelskite kompanii kako Hilton, Ritc,
[eraton, Holidej inn i t.n. sosema zaslu`eno mo`at da go nosat
epitetot ,,hotelska industrija’’ so ogled na golemata
koncentracija na kapital, obemot na delovnata aktivnost i
golemiot broj na lu|e koi se vklu~eni vo raboteweto nivno.
Me|utoa, ne smee da se zaboravi ni na postoeweto na ogromen broj
na mali, samostojni ugostitelski objekti koi rabotat so
zna~itelno mala upotreba na sredstva i vklu~uvaat mal broj na
rabotna sila. Vakvite ugostitelski edinici mnogu pove}e se
dobli`uvaat do zanaet~istvoto, odkolku do industrijata.

Ovie specifi~nosti na ugostitelstvoto, go definiraat kako

posebna, samostojna dejnost koja obavuva odredeni funkcii.
Zadovoluvaj}i gi potrebite na pazarot za odredeni potrebi i
uslugi i sozdavaj}i profit preku svojata stopanska aktivnost,
ugostitelstvoto ja obavuva svojata ekonomsko-komercijalna
funkcija. Ugostitelstvoto e eden od najva`nite ~initeli na
turizmot vo oblasta na receptivata. Niedna zemja (dr`ava)
odnosno turisti~ki region ne mo`e da smeta na razvoj na bilo
kakov tip na turizam, ako nema soodvetna ugostitelska mre`a,
odnosno soodvetni ugostitelski kapaciteti za proizvodstvi i
poslu`uvawe na hrana i pijaloci. Pred se na turistot mora da mu
se obezbedi ,,dom’’ nadvor od negoviot domicil (postojano mesto
na `iveewe), a potoa site drugi vrednosti koi go gradat
kompleksot na uslugi i proizvodi nameneti za zadovoluvawe na
negovite turisti~ki potrebi.

1) Proizvoden –kujnski blok

Kujnata so prate~kite prostorii go so~inuva proizvodniot

oddel. Opremenosta, tehnologijata na rabota i kapacitetot na
kujnata zavisat od karakteristikite na objektot-tipot,
kategorijata, kapacitetot na ugostitelskiot del i sli~no.
Namenet e za proizvodstvo na hrana.

2) Uslu`en del
7
 Uslu`niot dsel naj~esto go so~inuvaat: restoranot, kafeanata,
aperitiv barot, sneg barot, no}niot (dancing) bar i drugo.
Restoranite vo hotelite se nameneti kako za gostite koi koristat
smestuvawe taka i za ostanatite gosti t.e. za lokalnoto
naselenie. Hotelite od pansionski tip vo svojot sostav imaat
restorani nameneti za pansionski gosti vrz baza na odnapred
planirano dnevno meni, kako i restorani za ala kart vo koi se
poslu`uvaat jadewa po pora~ka vrz osnova na meni (jelovnik)
naj~esto nameneti za gosti koi ne koristat hotelski sme{taj.

Kulinarstvo
Kulinarstvoto prestavuva ve{tina za pripremawe hrana, bilo
vo sve` ili prigotven oblik ili so primena na procesi na
termi~ka obrabotka na namirnicite. Kulinarstvoto e kompleksen
proces koj se razvival so razvojot na op{testvoto. Kulinarskiot
del e edinstven proizvodstven segment vo turizmot i
ugostitelstvoto (postoi proizvoden segment i vo poslu`niot del,
vo delot na prigotvuvawe jadewa so flambirawe i pri proizvodstvo
barmenski pijaloci). Vrz osnov na niv destinacijata gradi
kulinarski atributi vrz osnov na koj se gradi strategija za
zadovoluvawe na potrebite na turistite.
Deneska, kulinarstvoto e nauka, koja se postavuva me|u
kulinarskata ve{tina i kreativniot duh od edna strana i tehni~ko
- tehnolo{kite ekspertizi na hranata od druga. Kulinarskite
nau~nici u~at da se integriraat i da gi primenat znaewata od
hemijata, mikrobiologijata, kulinarskata umetnost,
gostoprimstvoto i ishranata so cel, za~uvuvawe, za{tita,
pakuvawe i distribuirawe namirnici koi se bezbedni, hranlivii
vkusni za krajniot korisnik.
Kulinarsko - turisti~kata potreba se nao|a vo sferata na
visoka konkurentnost so drugite potrebi. Kulinarsko -
turisti~kata potreba se javuva na odreden stepen na
op{testveniot razvoj, taka da ima i op{testveno - istoriski
karakter. Spored svojata realizacija, kulinarsko - turisti~kata
8
potreba e individualna, a spored va`nosta e op{testvena. Vo
ponovo vreme, svesta za kulinarskiot i turisti~kiot proizvod
raste, pa ovie potrebi se pove}e se pribli`uvaat kon primarnite
potrebi. Sli~no na op{tite turisti~ki dvi`ewa, kulinarskiot
turizam e zavisen od vkupniot industriski i tehni~ko -
tehnolo{ki razvoj, pa porastot na slobodnoto vreme, slobodnite
pari~ni sredstva i razvojot na kulinarsko - turisti~kata kultura
sozdava potencijalna korisni~ka klientela koja treba da gi
zadovoli svoite kulinarsko - turisti~ki potrebi.
Kulinarskiot turizam ima nacionalna i isklu~itelno izrazena
internacionalna dimenzija. Od taa pri~ina na kulinarskiot
turizam mu se pridodava segmentot od promociskiot miks koj se
odnesuva na promocija na nacionalniot deloven identitet,
nacionalnoto unapreduvawe na izvozot i me|unarodnoto lobirawe. .
Promocijata na nacionalniot deloven identitet go opfa}a
imixot na zemjata na poteklo na proizvodot vo kulinarskiot
turizam. Efektot na zemjata na poteklo se definira kako i sekoe
drugo vlijanie (pozitivno ili negativno) koe zemjata na poteklo
na iznternacionalnaoto pretprijatie go ima kako process na
odlu~uvawe i izborot na potro{uva~ite ili nejzinoto odnesuvawe
vo stranska sredina.
Za kulinarskiot turizam nacionalniot identitet e va`na
kategorija od pri~ina {to od kotacijata na zemjata na
internacionalniot Pazar }e zavisi uspehot i kotiraweto na
poedine~nite proizvodi vo kulinarskiot turizam. Taka na primer,
do izraz doa|a nacionalniot pazaren identitet kaj: {vajcarsakoto
sirewe, francuskoto vino, italijanoskiot parmezan, italijansakta
pica, makednoskata pastrmka, makedonskata jagula i sli~no.

Specifiki na internacionalnata
kujna
Uloga na hranata i turizmot vrz regionalniot razvoj vo Svetot

Industrijalizacijata, slobodnata trgovija (so politika na

visok i ekstenziven protekcionizam) koja sozdava bogastvo od
slobodno vreme i finansiski sredstva, potoa zgolemenata svest na
okru`uvaweto, vekovniot konflikt me|u zemjata i interesite,
stareweto na populacijata, reduciraweto na “tiranijata na
distanca“ vo planovite na ~ovekovite patuvawa, naglaseniot
agrokulturen razvoj i mnogu drugi faktori sozdavaat promeni vo
`ivotnite stilovi na lu|eto od edna strana i turisti~kata

9
ekonomska struktura. Ne e voop{to slu~ajno nastanuvaweto
posebni, selektivni vidovi turizam povrzani so hranata i vinoto.
Dolgo vreme hranata be{e minoren del od turisti~kite
patuvawa ili samo negov sekvencijalen del. Zna~eweto na hranata
za turizmot i vo turizmot se gleda od mo`nostite koi gi pru`a vo
planovite za reginalen razvoj. Vo praksata postojat nekolku
pri~ini za sproveduvawe na strategija na povrzuvawe na
proizvoditelite, kulinarsite i turizmot i se odnesuvaat na:

- smaluvawe na ekonomskiot protok ili podobro re~eno istek

na dostapnite resursi, kako i koristewe lokalni
materijali za pakuvawe i proda`ba
- reciklirawe na finansiskite resursi bez sistem na
kupuvawe na lokalnite dobra i uslugi, kako na primer:
hotelskite i restoranskite objekti za svoi potrebi da
kupuvaat i promoviraat lokalna hrana, vino ili drugi
uslugi, koristewe lokalni banki i krediti
- dadenata vrednost na lokalnite dobra pred eksportot, da
se ambala`iraat i pakuvaat vo lokalna ambala`a koja }e go
naglasi lokalniot identitet
- koceptot na lokalnite stejkholderi, lu|eto ili
instituciite da kreiraat trustovi, novi vrski i pove}e
efikasni promeni
- naglasuvawe na atraktivnite resursi, osobeno tehnolo{kite
prednosti, finansiskata podr{ka i eksplozivno
proizvodstvo
- naglasuvawe na lokalniot idenitet i avtenti~nost vo
brendovi i promotivni strategii
- direktna proda`ba na kupuva~ite preku prodavnici na
kulinarski proizvodi, direktni mejlovi, proizvodni
marketi, vinski festivali
- kreirawe vrski me|u kupuva~ite i proizvoditelite

Pri~inite za ograni~uvawe na razvojot mo`at da se baraat vo

politikata, biznisot ili vo javnosta ili vo site niv kako
kompleks. Edna od golemite pri~ini koi se pojavuvaat kako
ko~nica vo razvojot na kulinarskiot turizam se koncernite i
globalnite vrski me|u pretprijatijata koi sozdavaat dvojna ili
ve{ta~ka politika vo koja vladee li~en subjektiven
protekcionizam. Sekako edna od va`nite komponenti koi go
pokrenuvaat i unapreduvaat mehanizmot za razvoj na turizmot
povrzan so hranata e izvoznata strategija. Vtor va`en segment
koj e biten, a vlijae vrz podr{kata za razvoj na kulinarskiot
turizam i za bilo koj turizam povrzan so hrana e ekonomskata
deregulacija i mo`nosta za izvoz.
Mesta kade se konsumira hrana
10
 Komercijalni restorani: tradicionalni, tematski restorani
(pica restorani, restorani za aktiven odmor, restorani za brza
hrana, transporten restoran, domicilni restorani (pica
restorani, kineski restorani, indiski restorani i sli~no). Vo
ovie restorani se praktikuvaat listi na jadewa so specifi~en
karakter i asortiman. Vo ovoj tip na restoranti spa|aat:

- Klasi~ni ili tradicionalni restoranti,

odnosno restoranti koi gi zadovoluvaat op{tite odnosno
generalnite apetiti na korisnicite... Vo zapadniot svet
voobi~aeno {efot na kujna e i sopstvenik na vakvite
restoranti, so garantirano sve`i namirnici i hrana,
restorantot e smesten vedna{ do ili vo neposredna blizina
na kujnata (kujnite), a pripremata se realizira po nalog,
odnosno pora~ka.

- Tematski restorani, se restoranti koi imaat posebno odreden

terk odnosno tema na rabota, so poseben dekor i specifi~en
ambient posveten na temata, prezentacija ednakva na
celinata i jadewa koi se so fabrikuvan sertifikat. Vakvi
restoranti se: pica restoranti, restoranti so morski
plodovi, restorani za torti, slatkarnici, mle~ni
restoranti, sorbet restoranti

- restorani spored mestoto(krajot) na poteklo,

bistroa, kr~mi, pivnici, vinski restoranti, gostilnici
- Restorani so domaninanten proizvod,
pica restorani, mle~ni restorani, slatkarnici ...
- restorani prestavnici na kulturata,
japonski, kineski, gr~ki, turski, italijanski, ruski,
marokanski...
- restorani prestavnici na globalni regioni,
severno - afrikanski, orientralen, nordiski...
- restorani so samopriprema na gostite,
fondi, flambi restoranti
- restoranti spored na~inot na priprema na jadewata,
hrana (varewe) na parea, gril restoranti...

11
 Restorani na aktivisti na zdru`enija, koi naj~esto se locirani
vo odredni sportski sela, parkovi za odmor na aktivistite, vo
klubovi na sportisti i sli~no
 Restorani za brza hrana

Karakteristiki na kujnata na Soedintite Amerikanski

Dr`avi

Sovremeniot kulinarski razvoj vo Amerika e povrzan i

zavisen od visokiot tehni~ki i tehnolo{ki napredok. Vakviot
razvoj nametnuva ishrana bazirana vrz suva i brza hrana (fast
food) , od tipot na sendvi~i, tostovi i sli~no, koja vo
sodr`inata ima golemi biolo{ki i nutricionisti~ki nedostatoci,
koi pak se nastojuva da e nadopolnat so zgolemena primena na
sve`i ovo{tija, zelen~uci i prirodni sokovi. Od mesata
najzastapeni se `ivinskite mesa i govedskoto meso.

Karakteristiki na kujnata na R. Makedonija

Vo turisti~kata teorija na Makedonija, turisti~kiot prostor

se deli na dve golemi celini, Zapaden i Isto~en. Sepak, koga se
posmatra od kulinarski aspekt, vlijanijata koi gi izvr{ile
razli~ni elementi pravat diferencija na positni kulinarski
celini. Najva`ni elementi koi izvr{ile vlijanie za geografska
diferencijacija vrz osnov na kulinarstvoto se:

- zemjodelskite i agrarnite priliki, vo Makedonija se

rasporedeni vo nekolku agrarni celini. Prisastvoto na
orizot e specifi~no za Ko~anskata oblast, lozarstvoto za
Vele{kiot i Kavadare~ko - Negotinskiot region, piperkite
za Strumica i Prilep, kivito, japonskite jabolka,
kalinkite, maslinkite, za Gevgelija, pastrmkata i
jagulata za Ohrid i Struga, krapot za Prespa i Dojran,
gravot za Tetovo, jabolkoto za Tetovo i Prespa...
12
 - rasporedot na ezerata i rekite, kako zaradi privle~nosta
na ezerata, taka i zaradi ribniot fond
- planinskite oblasti, koi izobiluvaat kulinarski mle~ni i
medarski proizvodi i drugi kulturi
- rasporedot na razli~niot nacionalniot i religiskiot
identitet, koj vo princip e podelen vo posebni regioni,
no kulturata i navikite se prenesuvaat i me{aat
- istoriskiot beleg, koj ostavil kulinarski tragi, zaradi
prisastvoto na razli~ni vojski na tloto na Makedonija,
prisastvoto na makedonskite vojski vo tu|i prostori...
- vremenskite priliki, koi se povolni za razli~ni reoni vo
zemjata
- finansiskata sposobnost, zavisno od regionot vo zemjata
razli~na e finansiskata mo} na naselenieto.
- diplomatskoto prisastvo koe e razli~no vo razli~ni
regioni, a osobeno vo Skopje kako glaven grad, Ohrid kako
posebno interesen za kongresen i seminarski turizam i
Bitola koja ima del od konzularnite prestavni{tva.
Diplomatskite aktivnosti predizvikuvaat potreba za visoka
kulinarska postavenost.
- klimatski karakteristiki. Republika Makedonija, iako kako
geografsko podra~je e mala po prostor, izlo`ena e na
pove}e klimatski vlijanija, me|u koi mediteransko -
kontinentalna i planinska klima. Zatoa Makedonija ima
studena vla`na zima i suvo suptropsko leto.
Region Gradovi vo Karakteristi~ni namirnici i Karakteristi~ni jadewa
regionot
Golemo - ezerski Ohrid, Struga, pastrmka, jagula, krap, (pastrmka na ohridski
region Resen na~in,jagula na stru{ki,krap na prespanski)
Pelagoniski region Bitola alva, lokum
Prilep
Demir Hisar (makalo, {irden, kukurek,zelnik,|omleze i dr.)
Kru{evo

Skopsko - Skopje (Razni piti, kumanovski mezalk,kolbasi id r.)

Kumanovski region Kumanovo
Isto~en region Kompir
Kriva Palanka
Kratovo (razni piti, ka~amak, klisi, makala, sirewa id r.)
Del~evo
Berovo
Probi{tip

13
Zapaden region Tetovo
Gostivar
Grav (tav~e grav~e, zelnici, tulumbi, baklava id
Debar r.)
Ki~evo
Makedonski
Brod (razni jadewa od testo, zelnik, pita id r.)

Mediteranski region Isto~en

Strumica Piperki
Valandovo Patlixani
Dojran
[tip (ajvar, lutenioca, malixano, pastrmajlija, piti
Sveti Nikole razni,
Vinica Riba na trska,id r.)
Radovi{

Povardarski

Veles Pastrmajlija, ajvar, lutenica, zelnik,maxun, razni

Kavadarci rakii i razni vina (beli, crveni i roze)
Gevgelija
Grozje

Tabela br.1. Karakteristiki vo R. Makedonija po regioni

Vo makedonskata kujna se prifateni jadewa, kako {to se:

Kievski {a{lik, {i{ kebab, sogan dolma, janija od jagne{ko...,
razli~ni vidovi pici, slatki i soleni piti, zelnici, sosesti
jadewa, vareni mesa i zelen~uci, kremasti kola~i..., sendvi~i so
sve` zelen~uk, sve`i sokovi i tn.
Toa {to makedonskat kujna ja odvojuva od drugite kujni vo
regionot i ja pribli`uva do nekoi internacionalni kujni, e
podgotvuvawe: supi (bistri, velute i pota`i) i ~orbi, jadewa po
pora~ka i gotveni jadewa od meso, podgotvuvawe jadewa od
zelen~uk vo tava, podgotvuvawe silno za~ineti i luti jadewa,
jadewa so zapr{ka (bela i crvena), podgotvuvawe sve`i salati,
podgotvuvawe salati za zimnica, podgotvuvawe i konzervirawe
ovo{tie i sokovi, proizvodstvo na vino i rakija, podgotvuvawe
mleko i mle~ni proizvodi (osobeno sirewe i ka{kaval),
proizvodstvo na `ito i `itni proizvodi, bra{no i proizvodi od

14
bra{no, {erbetesti kola~i. Jadewata se podgotveni od prirodni
namirnici, odgledani so priroden material i vo priroden ambient.
Jadewata nemaat sosovi, tuku se serviraat voobi~aeno vo sostavot
od zelen~uci vo koi se podgotvuvaat.

Kulinarski Turizam

Kulinarskiot turizam nastanuva vo procesot na transformacija na

sovremenata turisti~kata ponuda kako poseben turisti~ki proizvod
i kako princip koj go pribli`uva kon filozofijata za odr`iv
turizam, a ne samo kako alternativna turisti~ka forma.
Turisti~kata teorija i praksa, kulinarskiot turizam go
identifikuvaat vo dve osnovni komponenti: sovremeni kulinarski
potrebi i specifi~en turisti~ki koncept za nivno zadovoluvawe.
Kulinarskiot turizam funkcionira kako del od globalnata ramka za
razvoj na turizmot i kako subordinant na tehni~ko - tehnolo{kiot
napredok i brziot industriski razvoj.
Kulinarskiot turizam ja nadminuva klasi~nata turisti~ka
teorija, spored koja turizmot par ekselans e interdisciplinarna
dejnost, {to zna~i deka:
- kulinarstvoto, restoraterstvoto, hotelierstvoto, kako
nose~ki dejnosti vo turizmot ne mo`at da bidat osnoven
motivira~ki faktor
- turizmot ne mo`e da se razviva samo vrz edna ili samo vrz
osnov na klasi~nite turisti~ki dejnosti - restoraterstvo i
hotelierstvo. jjjjj

Z a k l u ~ o k

15
 Zna~eweto na Hranata vo turizmot e mnogu zna~ajno
bidej}i nemo`e da se zamisli vo dene{nicata turizam bez
hrana.

Hranata e osnovata za pre`ivuvawe na sekioja edinka

na planetata Zemja, pokraj hranata neophodno e i vodata
kako eden od osnovnite potrebi na ~ove~kiot `ivot.

Sekoj turist koga e vo druga turisti~ka destinacija

bara vo turisti~kiot ara`man da bide vklu~en i obrokot
odnosno hranata . Vo golemite hoteli se rezerviraat
ara`mani na baza pansion, polupansion ili samo so
pojadok.

No vo dene{no vreme hranata se izbegnuva odnosno ,

mnogu se vnimava na vnes na mrsna htana, odnosno na
holesterolot, pa zatoa vo dene{no vreme se konzumira
pove}e ovo{je i zelen~uk.

16
17