MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA

BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO

OSNOVNO OBRAZOVANIE
- PREDMETNA NASTAVA -

NASTAVNA PROGRAMA PO

ISTORIJA
VI oddelenie

Skopje, 2004 godina

CEL

NA

NASTAVATA

Cel na nastavata po istorija vo osnovnoto obrazovanie e u~enicite da usvojat su{tinski,

sistematizirani i nau~no potvrdeni znaewa za minatoto i sega{nosta, da pridonese vo izgraduvawe na
vrednosen sistem na odnesuvawe kon svojot narod i dr`ava, kon drugite narodi i dr`avi, kon ona {to
pretstavuva civilizacisko dostignuvawe vo svetot, kako i da go prodlabo~i interesot za ponatamo{no
izu~uvawe na istoriskite nastani i procesi.
ZADA^I:
-

u~enikot da gi koristi i soodvetno da gi upotrebuva poimite i terminite karakteristi~ni za ovoj

istoriski period;
da gi dovede vo pri~insko-posledi~na vrska preseluvaweto na Slovenite na Balkanot i promenite
koi nastanale pod nivno vlijanie;
da gi poso~i osnovnite karakteristiki na prvite slovenski dr`avi i razli~nite fazi od nivniot
op{testven razvitok;
da go razbere zna~eweto i pridonesot na Samuilovata srednovekovna makedonska dr`ava vo
istoriskiot razvitok na Makedonija;
da gi imenuva tvorcite na slovenskata pismenost i da go objasni nivniot pridones vo razvojot na
slovenskata kultura i vrz kulturata na drugite narodi;
da go razlikuva gra|anstvoto kako op{testven sloj, so site svoi karakteristiki;
da gi sogleda pri~insko-posledi~nite odnosi me|u novite tehni~ki pronajdoci i golemite geografski
otkritija i nivniot pridones vo ponatamo{niot razvoj;
da gi voo~i i objasni promenite po osmanliskoto zavladuvawe na Balkanot.

NASTAVNA TEMA : SVETOT I EVROPA VO RANIOT SREDEN VEK

SODR@INA
ZNAEWA I SPOSOBNOSTI
SREDSTVA I AKTIVNOSTI
1. OP[TI KARAKTERISTIKI
NA SREDNIOT VEK

2. GOLEMATA PRESELBA
NA NARODITE

- U~enikot da go sfati poimot i zna~eweto Sredstva:

na
Karti: - Franskata dr`ava;
sredniot vek, negovata hronologija i
- Evropa;
periodizacija i negovite karakteristiki;
- Apeninski
- da gi osoznae osnovnite karakteristiki na
Poluostrov;
feudalizmot.
- Vizantija vo VI v.
Istoriski atlas
Element film -Razvoj na
sredniot vek, sliki,
portret na Karlo
Veliki, Meka
- U~enikot da gi znae pri~inite za
golemoto
razdvi`uvawe i preseluvawe na narodite;
Aktivnosti:
- da gi razbere pri~inite i pravcite na prese- - pravi aplikacii i ve`bi
luvawata na Germanite, Hunite, Slovenite
za preselbata i pravcite
i formiraweto na novi dr`avi vo Evropa.
na dvi`ewe na narodite;
- ve`ba preku {ema za sloevite vo feudalnoto op{testvo;

SODR@INA
3. DR@AVATA NA
FRANKITE

4. POJAVA NA ISLAMOT

5. ISTO^NO RIMSKO
CARSTVO (VIZANTIJA)

ZNAEWA I SPOSOBNOSTI

Sredstva i aktivnosti

- Da znae za formiraweto na dr`avata na

pravi
analiza
na
Frankite vo Galija, nejziniot razvoj i
besedata
opa|awe;
na tatkoto na Karlo Ve- da ja sfati ulogata na hristijanskata religiliki;
ja vo dr`avata i vo `ivotot na lu|eto;
- da stekne zaewa za kuturata vo dr`avata - analizira del od zbirkana
ta Iljada i edna no}
Frankite.
vrzani so `ivotot i veruvawata na Arabjanite
(pr. [eherezada);
- Da se zapoznae so pojavata na islamot, - ~ita delovi od Biblijata
negovata uloga i zna~ewe;
i Noviot zavet (hristi- da gi osoznae osnovnite elementi na
janska religija);
islamskata religija i nejzinoto {irewe.
- razrabotuva i pravi analiza na ilustrativniot
materijal od u~ebnikot;
Da
se
zapoznae
so
teritorijata, - pravi sporedba - hristinaselenieto i
janstvo - islam.
ureduvaweto na dr`avata;
- da se zapoznae so periodot na Justinijan i
negovoto vladeewe;
- da ja sfati ulogata na vizantiskata kultura
i
nejzinoto op{to kulturno zna~ewe.

NASTAVNA TEMA: BALKANOT VO RANIOT SREDEN VEK

SODR@INA
ZNAEWA I SPOSOBNOSTI
Sredstva i aktivnosti
1. NASELUVAWE NA SLOVENITE NA BALKANOT

- Da znae za pravcite i teritorijata na

naseluvawe na Slovenite na Balkanot;
- da go osoznae na~inot na `iveewe,
veruvaweto i obi~aite na starite Sloveni.

2. PROMENITE NA BALKANOT
PO DOSELUVAWETO NA
SLOVENITE

- Da znae za odnosot na Slovenite kon

starosedelcite i za na~inot na `iveewe;
- da znae za promenite vo toponimijata;
- da go sfati vlijanieto na hristijanskata
religija vrz Slovenite.

Sredstva;
Karta: Balkanski Poluostov
Golemite preselbi na narodite
Istoriski atlas
Istoriska ~itanka
Dijafilm-naseluvawe na
Slovenite na Balkanot
Elementfilm Preselba
na Slovenite kon jug
Sliki
Aktivnosti:
- izrabotuva {emi i aplikacii za teritorijata na
koja `iveele Slovenite i
nasokite na preselbata;

SODR@INI

ZNAEWA I SPOSOBNOSTI

SREDSTVA I AKTIVNOSTI

3. SOZDAVAWE NA
BUGARSKATA DR@AVA

- Da go znae potekloto na Bugarite, - izrabotuva maketa na~inot na

Slovenska naselba, splav,
`iveewe;
~un i drugi sredstva koi
- da go razbere formiraweto i razvojot na
gi koristele Slovenite;
dr- koristi tekst Na~inot
`avata;
na vojuvawe na starite
- da znae za primaweto na hristijanstvoto i
Sloveni Quben Lape,
negovoto zna~ewe.
odbrani tekstovi.

4. SOZDAVAWE NA
DUKQA I RA[KA
- Da go razbere procesot na naseluvawe na
srpskite plemiwa, na~inot na `iveewe,
obi~ai, kultura;
- da znae za formiraweto na prvite dr`avi
na Dukqa i Ra{ka.
5. ALBANIJA VO RANIOT SREDEN
VEK
- Da se zapoznae so mestopolo`bata na
Albanija, neselenieto, na~inot na `ivot,
veruvawata;
- da go razbere procesot na slovenskata
kolonizacija, op{testveno-ekonomskite i
etni~kite promeni.

NASTAVNA TEMA: MAKEDONIJA VO RANIOT SREDEN VEK

SODR@INA
ZNAEWA I SPOSOBNOSTI
SREDSTVA I AKTIVNOSTI
1. NASELUVAWE NA SLOVENITE VO MAKEDONIJA

2. POJAVA I RAZVITOK NA
SLOVENSKATA PISMENOST
I KULTURA

3. DEJNOSTA NA SV. KLIMENT

i SV. NAUM

- Da go sfati procesot na naseluvawe na

slovenskite plemiwa vo Makedonija i
promenite
vo toponimijata;
- da go razbere odnosot kon starosedelcite i
sozdavaweto
makedonski sklavinii i
sojuzi;
- da znae za obidite za osvojuvawe na
Solun;
- da znae za potpa|aweto na makedonskite
Sloveni pod vizantiska i bugarska vlast.

Sredstva;
Karta: Makedonija
Samuilovoto carstvo
Ohridska patrijar{ija
Sliki: napadite na Solun
Ohrid za{titen klu~ od
X vek
Crkvata Sv. Kliment
Stari makedonski gradovi
Istoriski atlas
Istoriska ~itanka

Aktivnosti:
- preku tekst metoda razra- Da se zapoznae so procesot na
botuva ~etiva od `itieto
hristijanizana Kliment, sozdavawe na
cijata i sozdavaweto na slovenskata
slovenskata pismenost, Q.
azbuka i
Lape,odbrani tekstovi;
pismenost;
- izrabotuva napravi koi
- da gi soznae i sfati dejnosta i zna~eweto
gi koristele Slovenite
na
pred napadite na Solun;
sv. Kiril i sv. Metodij.
- gipseni skulpturi na sv.

- Da znae za kulturno-prosvetnata i
duhovnata
dejnost na sv. Kliment i sv. Naum vo
Makedonija;
- da go razbere zna~eweto na Ohridskata
kni`evna {kola i nejzinoto vlijanie vrz
kulturnata tradicija na makedonskiot narod.
SODR@INA
4. BOGOMILSKO DVI@EWE

5. SOZDAVAWE I [IREWE
NA MAKEDONSKATA
SREDNOVEKOVNA DR@AVA

6. ORGANIZACIJA I PROPA\AWE NA SAMUILOVATA

DR@AVA

ZNAEWA I SPOSOBNOSTI

Kiril i sv. Metodij, drveni skulpturi na sv. Kliment;

SREDSTVA I AKTIVNOSTI

- Da znae za pojavata i {ireweto na

- grafi~ki prikaz - prvobogomilstvoto;
bitna forma na glagoli- da ja znae su{tinata na bogomilskoto
cata;
u~ewe;
- organizira grupna forma
- da gi razbere pri~inite za progoni na
na rabota, podgotvuva
bogonastavni liv~iwa;
milite.
- izrabotuva kvadrant za
bitkata na Belasica;
- Da go razbere procesot na sozdavawe na - izrabotuva Venov dijagram
dr`aza vostanijata na Petar Deljan
vata;
i \or|i Vojteh.
- da go objasni vostanieto protiv - Grozd metoda za Kiril,
vizantiskata
Metodij, Kliment i Naum.
vlast;
- Istra`uvawe-Samoilova
- da znae za {ireweto na dr`avata i
dr`ava (integrirana nastava).
proglasuvaweto na Samuil za car.

- Da znae za organizacijata na Samuilovata

dr`ava i ulogata na crkvata;
- da gi sfati pri~inite za slabeeweto i propa|awe na Samuilovata dr`ava.

SODR@INA
7. OHRIDSKA
ARHIEPISKOPIJA

8. VOSTANIJA VO
MAKEDONIJA VO
XI VEK

ZNAEWA I SPOSOBNOSTI
- Da go objasni sozdavaweto
i
organizacijata
na Ohridskata arhiepiskopija;
- da razbere kakov bil duhovniot i kulturniot `ivot na makedonskoto naselenie.

- Da gi razbere pri~inite za krevawe na

vostanijata vo Makedonija (Petar Deljan;
Gor|i Vojteh);
- da ja opredeli teritorijata na vostanijata;
- da znae za borbite protiv Vizantija i
pri~inite za neuspesite na vostanijata.

Sredstva i aktivnosti

NASTAVNA TEMA: SVETOT I EVROPA VO RAZVIENIOT I DOCNIOT

SREDEN VEK
SODR@INA
ZNAEWA I SPOSOBNOSTI
SREDSTVA I AKTIVNOSTI
1. NASTANUVAWE I RAZVITOK NA SREDNOVEKOVNITE GRADOVI

Da
znae
za
nastanuvaweto
na
srednovekov- nite gradovi kako sredi{ta na
`iveewe na golem broj zanaet~ii, trgovci i
drugi sloevi na gra|ani;
- da go opi{e izgledot na srednovekovnite
gradovi i da go razbere `ivotot i organizacijata vo gradovite;
- da go razbere odnosot na gradovite so
feudalcite i kralot i sozdavaweto na
gradska samouprava.

10

Sredstva:
Karta -Svet
- Geografski otkritija
- Evropa od XV XVIII vek
Istoriski atlas
Istoriska ~itanka
Sliki

2. HUMANIZAM I
RENESANSA

SODR@INA

- Da znae za pojavata, razvitokot i Aktivnosti:

zna~eweto na humanizmot i renesansata;
- se sostavuva T-tabela za
- da znae za razvojot na umetnosta,
razlikite pome|u anti~kite i
kni`evnosta i naukata.
srednovekovnite gradovi;
- izrabotuva crte` - izgled
na srednovekoven grad;
- izrabotka na portreti na
likovi od humanizmot i
renesansata;
- kreira tehni~ki pronajdoci, karavela, kompas,
karta na Toskaneli;

ZNAEWA I SPOSOBNOSTI

3. GOLEMITE GEOGRAFSKI
OTKRITIJA

4.

- Da se zapoznae so novite tehni~ki

pronajdoci koi gi uslovile golemite geografski otkritija;
- da go opi{e otkrivaweto na Amerika;
- da go opi{e otkrivaweto na pomorskiot
pat
za Indija i prvoto patuvawe okolu svetot;
- da go osoznae zna~eweto na golemite
geografski otkritija i zaemnoto vlijanie na kulturite na evropskiot, aziskiot i amerikan@IVOTOT I KULTURATA VO
skiot svet.

11

SREDSTVA I AKTIVNOSTI
- ~ita i analizira istoriski tekst Nastanuvawe
na eden srednovekoven
grad (Istoriska ~itanka za II godina, str. 5);
- organizira strategii i
postapki na rabota (programirana rabota).
Istra`uvawe-rabota vo grupi
(moreplovcite)

SREDNIOT
XVIII VEK)

VEK (DO KRAJOT NA

- Da znae za razvojot na naukata,
umetnosta, grade`ni{tvoto i drugite
kulturni dostigawa;
- da gi voo~i specifi~nostite na
sekojdnevniot `ivot na lu|eto.

NASTAVNA TEMA: BALKANOT VO RAZVIENIOT I DOCNIOT SREDEN VEK

SODR@INA
ZNAEWA I SPOSOBNOSTI
SREDSTVA I AKTIVNOSTI
1. VIZANTIJA OD XII XV VEK

2. PODEM NA BUGARIJA I
SRBIJA

- Da znae za op{tesveno-ekonomskite i
politi~kite priliki vo Vizantija;
- da znae za odnosite na Vizantija so
sosedite;
- da gi sfati pri~inite za slabeeweto i opa|
aweto na mo}ta na vizantiskata dr`ava.

Sredstva:
Karta: Balkanski Poluostrov
Dijafilm-Pojava na Turcite i pa|aweto na balkanskite dr`avi osmanliite vo
XIV vek
- Da go osoznae procesot na {irewe na Istoriski atlas
srpskaIstoriska ~itanka
ta dr`ava, nejzinata prevlast na Balkanot i Sliki
pretvorawe
na srpskoto kralstvo vo
carstvo;
- da znae za {ireweto na
bugarskata dr`ava i nejzinata uloga vo Aktivnosti:

12

balkanskata istorija.
3. ALBANSKOTO KNE@EVSTVO
I DESPOTOT ARTA
(XII XIII VEK)
- Da go razbere procesot na sozdavawe na
albanskite feudalni vladeewa vo XII i
XIII vek;
- da gi objasnuva osobenostite na
albanskoto op{testvo vo raniot sreden vek.

SODR@INA
4. ALBANSKITE KNE@EVSTVA VO XIV VEK

5. OSMANLISKATA DR@AVA

6. POTPA\AWE NA BALKANSKITE ZEMJI POD

ZNAEWA I SPOSOBNOSTI
- Da znae za polo`bata na Albancite pod
vlasta na car Du{an;
- da znaat za kne`evstvata na Topite,
Bal{ite i kne`evstvoto Arta;

- izrabotka na istoriski
album za zna~ajnite nastani od duhovnata i materijalnata kultura od ovoj
period.

SREDSTVA I AKTIVNOSTI
- U~enicite tolkuvaat
ilustrativen materijal, ~itaat
prilagodeni tekstovi od
zakonikot na Leh Duka|ini;
izrabotuvaat proekt za
- Da se zapoznae so nastanuvaweto na na~inot na `ivot na Albancite
osmanvo raniot sreden vek.
liskata dr`ava;
- da go razbere dr`avnoto ureduvawe,
timarsko-spahiskiot sistem i ulogata na
islamot;
- da go sfati procesot na {ireweto na dr`avata.

13

OSMANLISKA VLAST

1. @IVOTOT I KULTURATA
NA ALBANCITE DO XIV VEK

8. @IVOTOT I KULTURATA
NA BALKANSKITE ZEMJI DO
KRAJOT NA XIV VEK
( SRBIJA I BUGARIJA )

- Da gi razbere pri~inite na slabeewe na

balkanskite zemji;
- da gi sfati prvite osmanliski osvojuvawa
na Balkanot i potpa|aweto na Bugarija,
Srbija i Albanija pod osmanliska vlast.
- Da znae za osobenostite na
obrazovanieto, kni`evnosta, arhitekturata,
skulpturata na Albancite do krajot na XIV
vek;
- da gi sfati religijata i crkovnoto
organizirawe na Albancite do XIV vek.
- Da razbere za kulturata na Vizantija nejzinoto vlijanie vrz kulturite na sosednite balkanski
zemji;

- da znae za kuturnite dostigawa na drugite

balkanski zemji i narodi;
- da go sfati na~inot na `ivot i obi~aite na lu|
eto na Balkanot.

NASTAVNA TEMA: MAKEDONIJA VO RAZVIENIOT I DOCNIOT SREDEN VEK

SODR@INA
ZNAEWA I SPOSOBNOSTI
SREDSTVA I AKTIVNOSTI
1. SAMOSTOJNI VLADETELI
VO MAKEDONIJA VO XIII VEK

- Da go razbere procesot na samostojno

vladeewe na makedonskite feudalni
vladeteli:

14

Sredstva:
Karta: Makedonija
- Makedonija vo vreme na
osmanliskoto vladeewe

Dobromir Hriz, Srez, Aleksij Slav.

2. SAMOSTOJNI FEUDALNI
DR@AVI VO XIV VEK

3. POTPA\AWE NA MAKEDONIJA POD OSMANLISKA

VLAST

4. @IVOTOT I KULTURATA VO
MAKEDONIJA DO KRAJOT NA
XIV VEK

Dijafilm-Timarskospahiski sistem vo
Makedonija
Istoriski atlas
Istoriska ~itanka
Sliki

- Da ja sfati polo`bata na Makedoncite pod

tu|inska vlast ( vizantiska i srpska vlast);
- da znae za sozdavaweto na Prilepskoto Aktivnosti:
make- analiza na juna~ki pesni
donsko kralstvo i Serskata dr`ava i
za kral Marko (legendi,
dr`avapesni, anegdoti);
ta na Jovan i Konstantin Draga{.
- koristi posteri od kulturski spomenici vo Makedonija od krajot na XIV
vek (crkvi, freski, zbir- Da znae za Mari~kata bitka i posledicite
ka na krstovi);
za Makedonija;
- ~ita i analizira istoris- da ja razberat ulogata na kral Marko
ki tekst Bitkata kaj
kako
Rovin Q. Lape
za{titnik na makedonskiot narod i vazal
odbrani tekstovi.
na osmanliite;
- da znae za bitkata kaj Rovine i pa|aweto
na
Makedonija pod osmanliska vlast.
- Da znae za osnovnite karakteristiki na kulturata do XIV vek, literaturata,
umetnosta,
grade`ni{tvo,
materijalni
ostatoci;

15

- da go osoznae na~inot na `iveewe i

obi~aite na lu|eto.
5. VLASITE VO
MAKEDONIJA
VO SREDNIOT VEK

- Da znae za potekloto i teritorijata na

Vlasite;
- da gi sfati obi~aite i na~inot na `ivot na
Vlasite vo Makedonija.

NASTAVNA TEMA: BALKANOT I MAKEDONIJA POD OSMANLISKA VLAST

DO KRAJOT NA XVIII VEK
SODR@INA
ZNAEWA I SPOSOBNOSTI
SREDSTVA I AKTIVNOSTI

16

1. KOLONIZACIJA I
ISLAMIZACIJA VO
BALKANSKITE ZEMJI
2. OTPORI PROTIV OSMANLISKATA VLAST NA
BALKANSKITE ZEMJI

3. ALBANIJA VO PRVATA
POLOVINA NA XV VEK

- Da go osoznae procesot na kolonizacija i Sredstva:

isKarta Makedonija
lamizacija na balkanskite zemji po pa|
Osmanliskata dr`ava vo
aweto po osmanliska vlast i posledicite.
XIV vek
Portret: Karpo{, Skenderbeg
- Da znae za vidovite na otpor protiv
Sliki: Ohrid, Sv. Naum,
osmanskata vlast;
Sv. Jovan Bigorski
- da gi sfati pri~inite za otporot.
Istoriski atlas
Istoriska ~itanka
Aktivnosti:
- Da znae za prvite osmanliski osvojuva~ki - ~ita i analizira tekst pohodi vo Albanija;
Ohridskata arhiepiskopija
- da gi objasnuva vostanijata na \on
(Istoriska ~itanka
Kastrioti i \er| Arianiti protiv osmanliskata
za VII odd., str. 51 53 );
vlast.
- ~ita i analizira tekst
Poemata za Skenderbeg;
- go pretstavuva likot na
eden ajdut;

17

SODR@INA

ZNAEWA I SPOSOBNOSTI

SREDSTVA I AKTIVNOSTI

4. VOSTANIETO NA
SKENDER-BEG

- Da znae za `ivotot i deloto na Skender- - izrabotuva maketa na

beg pred vra}aweto vo Albanija;
Kameniot most Skopje;
- da znae za vra}aweto na Skender-beg vo - izrabotka na poster so
Kruja i za op{toto osloboditelno vostanie vo
site zna~ajni spomenici
1443 godina;
za kulturata na Balkanot
- da znae za soborot vo Le`a i sozdavaweto
i Makedonija od XIV
na Albanskata liga (2.03.1444).
XVIII vek

5. VOENITE SUDIRI NA
SKENDER-BEG SO OSMANLISKATA VOJSKA

- Da znae za osloboduvaweto na sredna

Albanija i neuspehot na osmanliskata
vojska vo vreme na prvoto opkoluvawe na
Kruja;
- da znae za natamo{nite vojuvawa na
Skender-beg do negovata smrt.

6. LIKOT I DELOTO NA
SKENDER-BEG

7. ALBANIJA PO VOSTANIETO NA SKENDER-BEG

- Da go opi{e Skender-beg kako voen

strateg i diplomat;
- da go sfati zna~eweto na epohata na
Skender-beg i negovoto zna~ewe vo
odbranata na evropskata civilizacija.
- Da znae za otporot protiv osmanliskite i
venecijanskite osvojuva~i po smrtta na
Skender-beg;
- da znae za definitivnoto potpa|awe na
Albanija pod osmanska vlast i za golemite

18

- izrabotuva proekt za `ivotot

i deloto na Skender-beg;
sostavuva
hronolo{ka
tablica za Albanija od XII do
XVIII vek.

preselbi kako posledica od istoto.

19

ALBANCITE VO XVII I
XVIII VEK

- Da znae za ekonomskata polo`ba na

Albancite i politi~ko-administrativnata
podelba;
- da znae za albanskoto vostanie za vreme
na Avstro-turskata vojna 1689-1690;
- da go sfati ~ifligarskiot sistem.

9. KARPO[OVO VOSTANIE

- Da znae za pri~inite i tekot na

Karpo{ovoto vostanie;
- da gi osoznae pri~inite za neuspehot na
vostanieto i negovite posledici;
- da go sfati zna~eweto na likot na Karpo{.

8.

10. MAKEDONIJA PO
KARPO[OVOTO VOSTANIE (XVII XVIII VEK)

11. POLO@BATA NA OHRIDSKARA ARHIEPISKOPIJA VO OSMANLISKATA

DR@AVA

- ^ita i analizira izvorni i

literaturni tekstovi, na pr, na
Vidoe Podgorec (Karpo{ovata
buna) i drugi avtori za opis na
likot na Karpo{. Se primenuva
i strategijata kvadrant
(dijamant ili pettored) od
- Da znae za polo`bata na makedonskoto proektot ^PKM.
naselenie po Karpo{ovoto vostanie;
- da gi sfati procesite na migracija i promenite vo etni~kiot sostav na naselenieto.
- Da znae za polo`bata i odnosot na
osmanliskata vlast kon Ohridskata
arhiepiskopija;
- da znae za vrskite na Ohridskata arhiepiskopija so evropskite i hristijanski dr`avi;
da
znae
za
ukinuvaweto
na
Arhiepiskopijata (1767) i posledicite za

20

Izrabotuvawe proekt na tema:

Hristijanskite i islamskite
gradbi na Balkanot od XII do
XVIII vek.

makedonskiot narod.
12. @IVOTOT I KULTURATA
VO MAKEDONIJA OD
XV XVIII VEK

13. @IVOTOT I KULTURATA

KAJ ALBANCITE OD
XV XVIII VEK

- Da znae za razvojot i specifi~nostite na

prosvetata, kuturata i umetnosta vo
Makedonija;
- da znae za pojavata i razvojot na
islamskata kultura vo Makedonija;
- za go sfati zna~eweto na hristijanskata
crkva vo Makedonija vo {ireweto na
prosvetata i kuturata;
- da gi sfati obi~aite i na~inot na `ivot na
obi~niot ~ovek.
- Da znae za prosvetata, kni`evnosta i
umetnosta kaj Albancite;
- da ja opi{e polo`bata na hristijanskata
crkva kaj Albancite;
- da go objasni {ireweto na islamot kaj
Albancite.

OD PREDLO@ENITE 48 NASTAVNI SODR@INI, NASTAVNICITE VO SVOETO GODI[NO I TEMATSKO PLANIRAWE

ZADO@ITELNO TREBA DA REALIZIRAAT 35 SODR@INI.

21

OSNOVNI ZNAEWA I SPOSOBNOSTI

U~enikot vo VI oddelenie steknal osnovni znaewa i sposobnosti ako:
-

gi razlikuva pri~inite i gi znae pravcite za golemata preselba na narodite i posledicite od niv;

go znae procesot na nastanuvawe i {ireweto na dr`avata na Karlo Veliki i pri~inite za raspa|awe
na dr`avata;
ja razbral ulogata na islamot i ja opi{uva arapskata kultura i dostignuvawata vo nea;
go razbira procesot na rascepot na hristijanskata crkva;
gi znae pri~inite, preseluvawata i op{testveno-ekonomskite promeni kaj Slovenite so doa|aweto
na Balkanot;
go znae formiraweto i razvojot na balkanskite dr`avi i narodi;
go znae procesot na naseluvawe na Slovenite vo Makedonija, promenite, sozdavaweto na sojuzi;
ja istaknuva ulogata na sv. Kliment i sv. Naum vo Makedonija;
znae za su{tinata na bogomilskoto u~ewe;
go objasnuva sozdavaweto na makedonskata srednovekovna dr`ava, organizacijata,
op{testvenoto i dr`avnoto ureduvawe;
ja objasnuva ulogata i zna~eweto na Ohridskata arhiepiskopija niz vekovite;
go istaknuva nastanuvaweto na gradovite, pojavata na gra|anstvoto i nivnoto zna~ewe;
go objasnuva noviot pogled na svet, humanizmot i renesansata i nivnoto {iroko kulturno dvi`ewe;
go razbira podemot i {ireweto na balkanskite dr`avi, zna~eweto na kulturata do krajot na XIV
vek;
go istaknuva otporot protiv osmanliskata vlast i vostanieto na Skender-beg i negovata li~nost vo
tie nastani;
gi objasnuva pove}eto vidovi na otpor protiv osmanliskata vlast i Karpo{ovoto vostanie;
znae za razvojot na prosvetata, kulturata i religijata na balkanskite zemji (Albanija, Srbija,
Bugarija) od XV XVIII vek.

22

PROFIL NA NASTAVEN KADAR

-

Filozofski fakultet Institut po istorija;

Pedago{ki fakultet Institut po istorija geografija.

NASTAVNATA PROGRAMA JA IZGOTVI RABOTNATA GRUPA:

1. @ivko STEPANOSKI, rakovoditel, pedago{ki sovetnik po istorija vo BRO
2. d-r Violeta A^KOSKA, profesor na Filozofski fakultet Skopje
3. d-r Todor ^EPREGANOV, Institut za nacionalna istorija Skopje
4. d-r Kosta AXIEVSKI, profesor na Filozofski fakultet Skopje
5. d-r Ramiz ABDULI, Institut za nacionalna istorija Skopje
6. d-r Sefedin ELEZI, Ministerstvo za obrazovanie i nauka
7. d-r Halim PURELKU, profesor vo Gimnazijata Zef Qu{-Marku Skopje
8. Nevena PETKOSKA, profesor vo OU Dimo Haxi Dimov Skopje
9. Hidaeta MUSLIU, nastavnik vo OU Quben Lape Skopje
10. Nebi DERVI[I, profesor vo USO Niko Nestor Struga
11. Milan~o PETKOV, pedago{ki sovetnik po istorija vo BRO

23