OOU "BLA@E KONESKI " VELES

STUDIJA NA SLU^AJ

TEMA: PRIRODATA PREDIZVIK ZA U^ENICITE

REALIZATOR: Bobevska Svetlana oddelenski nastavnik

Mart 2008 god. VELES

SODR@INA:

VOVED TEORETSKA OSNOVA PRIRODATA- PREDIZVIK KAJ U^ENIKOT KAKO U^ENIKOT JA ISTRA@UVA PRIRODATA NAU^NO ISTRA@UVA^KA POSTAPKA BROJ 1 NAU^NO ISTRA@UVA^KA POSTAPKA BROJ 2

FOTOGRAFI I PRILOG NA DNEVNA PODGOTOVKA ZAKLU^OK KORISTENA LITERATURA

VOVED:

Kako pedago{ka disciplina metodikata na nastavata po PiO, P, O, e tesno povrzana so drugi disciplini - prirodni i op{testveno nau~ni disciplini. Prirodnata okolina sekoga{ go interesirala ~ovekot. Za da ja prou~uva moral da prestojuva vo nea i da ja izmenuva spored svoite potrebi. Za uspe{no osoznavawe na prirodnata okolina od strana na u~enicite, potreben e prestoj vo okolinata, neposredno nabquduvawe i direkten kontakt so predmetite i pojavite, kako izvori na soznanie bidej}i na sekoe dete, prirodata mu e bliska i ne mu treba u~ewe od u~ebnik. Izvorite na soznanie se va`en del od okolinata, kako {to se `ivite su{testva, vodata, vozduhot, toplina, svetlina i dr. Se vkrstuvaat sodr`ini od `ivata i ne`ivata priroda,naukata za ~ovekot, ekologijata i drugi. Decata na ovaa vozrast se mali nau~nici staveni pred problemski situacii, koi sami treba da gi istra`uvaat, otkrivaat i doa|aat do zaklu~ok. Prou~uvaweto na okolinata podrazbira svetot da se nabquduva so nivnite detski o~i i po pat na raznovidni soznajani aktivnosti, koi se interesni za niv da se dojde do zaklu~ok. Ve{tinata na u~itelot le`i vo izborot na istra`uva~ki aktivnosti kaj decata spored nivnite sposobnosti. Sovremeniot na~in na `ivot se pove}e gi oddale~uva decata od prirodata i zatoa u~ili{teto treba da bide toa {to }e gi naso~i dacata kon istra`uvawe na prirodnite poimi. Svetot na prirodata, deteto }e go zapoznae so nepre~eno prestojuvawe vo nea. Niz nabquduvweto i istra`uvaweto na pojavite i procesite vo prirodata i op{testvoto kaj deteto se razvivaat soznajni psihomotorni funkcii. Se formira pozitiven odnos kon prirodata, razvivawe na ekolo{ka svest i izgraduvawe na zdravstvena kultura kaj u~enicite. Site ovie znaewa treba prakti~no da gi primenuva vo sekojdnevniot `ivot. 1. TEORETSKA OSNOVA Za soznavaweto na prirodata vo nastavata mnogu e va`en qubopitniot priod na u~enikot kon predmetite, pojavite i procesite od prirodnata okolina. Razli~ni teorii pridonesuvaat da se razbere dinami~niot proces na razvojot na decata spored vlijanijata na biolo{kite i sredinskite faktori. Spored Pija`e du{ata na deteto ne e prazen list hartija, tuku toa poseduva mnogu idei za fizi~kiot i prirodniot svet, no se razlikuva od vozrasnite spored svoeto mislewe. Toa zna~i deka nie morame da

nau~ime i razbereme {to ni zboruvaat decata. Spored Pija`e soznanieto se sostoi od repertoar na fizi~ki ili mentalni akcii. Vigotski e mnogu sli~en na Pija`e. Obrnal vnimanie na poimite, gi prou~uval mehaniznite na soznavawe na poimite i toj primaetil deka prvo e setilnoto, pa racionalnoto soznanie. Bruner napravil sinteza na soznanijata na Pija`e i Vigotski. Bruner apelira decata okolinata da ja istra`uvaat isto kako nau~nicite. Decata treba da bidat nau~nici za vreme na nastavata, aktivni soznava~i vo oklinata {to gi opkru`uva. Decata ne treba da u~at na pamet, tuku so razbirawe. Od potrebata na takov priod na problemot na nau~no mislewe vo procesot na nastavata, ne naveduva i sovremeniot razvoj na naukata i izmenetiot na~in na sfa}awa na op{testvenite i prirodnite pojavi.

2.PRIRODATA GO PREDIZVIKUVA U^ENIKOT DA ISTRA@UVA Dosega{nite iskustva vo nastavata poka`uvaat deka vo nastavnata praktika uspe{no mo`at da se realiziraat istra`uva~ki postapki , ~ii nositeli se u~enicite. Na ovoj na~in se pottiknuva sposobnosta za prepoznavawe na problemi i nivno re{avawe, sposobnosta za nabquduvawe i istra`uvawe, a so toa se ovozmo`uva interes i zadovolstvo vo soznavaweto na prirodata. Koga u~enikot ja istra`uva prirodata u~i po pat na re{avawe problemi i donesuvawe na zaklu~oci. Prirodata nudi mnogu uslovi za istra`uvawe. Mo`e da se istra`uva `ivotnata zaednica( site `ivi su{testva) i sinxirot na ishrana, {umata ili parkot vo blizina na u~ili{teto, karta na prirodata za okolinata na u~ili{teto, bliskoto pole ili niva, zelen~ukova ili cvetna gradina, ovo{na gradina, u~ili{niot dvor, reka ezero ili bara i drugo.

3.KAKO U^ENIKOT JA ISTRA@UVA PRIRODATA?

Koga u~enikot ja nabquduva okolinata, treba da zabele`uva podatoci, {to nabquduva: datum; mesto i vreme vo denot, vremenski uslovi, opisot na okolinata. Ovoj dnevnik }e mu bide vo golema korist za ponatamo{nata rabota.

[umata kako celina se sostoi od mnogu delovi za ista`uvawe. Vo {umata mo`eme da istra`uvame drvja, po~va,{umski plodovi, tragi od `ivotni, na~inot na `iveewe na `ivotnite i rastenijata vo razni godi{ni vremiwa, zapoznavawe na pticite i nivnite `iveali{ta. Vo bliskoto pole ili niva mo`eme da se istra`uva vo tekot na celata godina. Vo zima se istra`uvaat gnili i pocrneti ostatoci od rastenija.

Vo prolet se istra`uvaat insektite, niski rastenija, trevi, grmu{ki. Mo`e da se istra`uva vlijanieto na ~ovekot vrz po~vata, `itni i industriski rastenija i drugo.

Zelen~ukovata gradina nudi mo`nost da se osoznava kako rastenijata se razvivaatnivnoto odgleduvawe, razvivawe, rastewe i berba na plodot. Istra`uvawe na delovite na rastenieto i nivnata funkcija. Mo`e da se istra`uvaat vidovi po~va pogodni za odgleduvawe na razni zelen~ukovi rastenija i da se doznae kako rastenijata se menuvaat spored godi{nite vremiwa.

Ovo{nata gradina e korisna za istra`uvawe na rabotata vo nea ( sadewe, kalemewe na drvo, prskawe, berba, deluvaweto vremenskite uslovi vrz razvojot na drvoto.)

na

Decata se qubopitni i mnogu sakaat da istra`uvaat za livadata, bidej}i ~esto ja posetuvaat za igrawe. Se sre}avaat so rastenija, divi i doma{ni `ivotni, prou~uvaat lekoviti rastenija, me|usebniot odnos na rastenijata i `ivotnite, rasturaweto na semeto i promenite vo uslovi na su{i ili preterana vlaga. Gi istra`uvaat gnezdata na pticite, `iveali{tata na mravkite i insektite. U~enicite se presre}ni koga se nao|aat vo u~ili{niot dvor. Bogatiot u~ili{en dvor nudi mo`nost za istra`uvawe na zimzeleni i listopadni drvja, zapoznavawe na razni vidovi cve}iwa, `ivotni, insekti, ptici koi `iveat na drvjata. Za da mo`at da se nabquduvaat pticite, u~enicite so pomo{ na nastavnikot gradat drveni ku}i~ki, vo blizina na kujnata na u~ili{teto za da mo`at da gi hranat pticite. Rekata, ezeroto i barata se u{te edno mesto za istra`uvawe na decata. @ivotot vo vodata e slo`en kako i `ivotot na kopnoto. Kako mali nau~nici decata go istra`uvaat sostavot na vodata, `itelite na rekata, ezeroto i barata. Sakaat da doznaat kako se prilagoduvaat `ivotnite na `ivotot vo blizina na voda i vo nea, da gi sporedat `ivotnite {to `iveat na kopno i vo voda. Selskite doma}instva, sto~arskite i `ivinarskite farmi mo`at da bidat korisni za istra`uvawe na doma{ni `ivotni i ptici- odgleduvaweto , ishranata, izgledot na `ivotnite, mestoto na `iveewe ( {tali, koko{arnici) se dosta interesni i zanimlivi za decata. Pri poseta na ba~ilo za prerabotka na mleko i mle~ni proizvodi se zapoznavaat so tradicionalniot na~in na proizvodstvo.

Osven u~itelite i roditelite, mo`at i drugi vozrasni lica od lokalnata sredina da bidat subjektivni izvori na soznanija za prirodata. Vozrasnite so zadovolstvo odgovaraat na site postaveni pra{awa od strana na decata. Tie se neiscrpen izvor na soznanija koi profesionalno se zanimavaat so istra`uvawe na prirodata. NAU^NO ISTRA@UVA^KA POSTAPKA BROJ 1 Vo tekot na godinata u~enicite istra`uvaat za ovo{nata gradina. Za taa cel se organizira poseta na ovo{na gradina vo nekolku periodi: prolet, esen. Celta e u~enicite da se zapoznaat so rabotata na gradinarot vo ovo{nata gradina vo prolet, izgledot i funkcijata na site delovi na drvoto( koren, steblo, list, cvet) i vo esen berbata na plodovite, promenata na izgledot na drvoto. Ova istra`uvawe se vr{i vo ovo{tarnik so jabolknici vo bliskata okolina, okolu eden mesec vo dogovor so gradinarot spored planot na aktivnostite vo prolet. Proletno orawe i okopuvawe na stebloto okolu korenot; Varosuvawe na stebloto za za{tita od insekti; Se~ewe na nepotrebni granki; Nabquduvawe na cvetawe na drvjata i razvivawe na liv~iwa; Vo rana esen povtorno se posetuva gradinata; Za site aktivnosti sekoe dete individualno vodi nau~en dnevnik. PROLET poseta I poseta {to nabquduvam? -Proletno orawe {to doznav? -Po~vata stanuva rovka, na| ubrena, se pravi okopuvawe okolu stebloto za podobro hranewe na rastenieto. -Stebloto se varosuva zaradi za{tita od {tetni insekti. -Ne se se~at site granki, tuku samo isu{enite i nepotrebnite granki. Za{tita od {tetnici na cvetot i plodot. na -Na drvoto se razvivaat pupki koi prerasnuvaat vo prekrasni cvetovi. Pokraj

II poseta

-Varosuvawe

III poseta -Se~ewe na grankite -Prskawe IV poseta Nabquduvawe rascvetano drvo

cvetovite se zeleni liv~iwa. ESEN Poseta V poseta {to nabquduvam? -Berba na jabolka

razvivaat

{to doznav? -Jabolkata se berat vo rana esen i se smestuvaat vo gajbi vo posebni magacini.

Za da se zapoznaat so ju`noto ovo{je(banana, portokal, limon) sledat video zapis-nau~na emisija, vo koja se zapoznavaat so mestoto i odgleduvaweto na ovie ovo{ni drvja nadvor od na{ata zemja. Se vr{i sporedba so izgledot na drvjata i na~inot na berewe na plodovite. NAU^NO ISTRA@UVA^KA POSTAPKA BROJ 2 -Cel na istra`uvaweto - razlikuvawe na ju`no i doma{no ovo{je, nadvore{en izgled(forma, boja, golemina),vnatre{en izgled(sostav, semki, delovi),vkus.-Sredstva i materijali (gotovi plodovi, rabotni listovi)U~enicite rabotat vo grupi, spored barawata i gi zapi{uvaat dobienite soznanija vo rabotnite listovi. Sekoja grupa vr{i procena, merewe i sporedba po izgled, vkus, miris na plodovite OPERATIVEN PLAN ZA INTEGRIRAN NASTAVEN DEN U~ili{te Nastavnik Oddelenie Tema na denot Integrirani Nastavni predmeti Matematika Makedonski jazik Zapoznavawe na okolinata Likovno obrazovanie Nast.predmeti Matematika Zapoznavawe na okolinata Makedonski jazik Likovno obrazovanie OOU Bla`e Koneski - Veles Bobevska Svetlana sedumgodi{na vozrast Jas istra`uvam Nastavni podra~ja Merewe Usno i pismeno izrazuvawe Prirodna okolina Pe~atewe Programski situacii -Nastavni sodr`ini Merki za masa - merewe so nestandardni i standardni merki - kilogram Istra`uva~ki igri - ovo{ni plodovi Opi{uvawe so dopolnuvawe - ovo{en plod Pe~atewe:Ovo{ni plodovi na mazna hartija Pokrivka za masa od ovo{ni plodovi.

Nast.predmet Matematika

Razvojni celi i zada~i -Da umeat da procenat masa na ovo{je so nestandardni merki ; -Da umeat da izmerat masa na ovo{je vo kilogrami Makedonski jazik so pomo{ na instrument za merewe - vaga. -Da se izrazuvaat usno i pismeno, da umeat da opi{at ovo{en plod i da ja razvivaat detskata Zapoznavawe na kreativnost; okolinata Da gi prepoznavaat ovo{nite plodovi i da go sfatat nivnoto zna~ewe vo ishranata na lu|eto. Likovno Da umeat da rabotat so tehnikata brazovanie pe~atewe,razvivawe na kreativnite sposobnosti kaj u~enicite,sorabotka vo grupa, pomagawe, pedantnost,istrajnost i urednost vo rabotata. Obrazovna tehnologija Raznoviden didakti~ki materijal Podgotovka na uslovi i sredstva za istra`uvawe na ovo{jeto, za rabota vaga za merewe so standardni merki,i pribor za rabota. Diferencirani nastavni listovi, Tehniki i instrumenti za rabota rabotni listovi za rabota vo grupi, tehniki prizma i vrtele{ka. TEK NA AKTIVNOSTITE Nastavnik U~enici Grupite rabotat spored Vnesuva raspolo`enie U~enicite ja peat pesnata so Koordinacija so kaj u~enicite na pesnata nasokite od nastavnikot po pleskawe na racete. rabotata po grupi. nastavnite vodeni od "Mali prva~iwa " U~enicite sodr`ini. Matemati~ko istra`uvawe: Razgovor za ovo{nite nastavnikot go otkrivaat Naso~uvawe na na Procenete kolkavare{enie plodovi i fomirawe tangramot i kako e masata rabotata po grupi i na ovo{nite plodovi a potoa grupite so broewe. dobivaat - portokal,jabolko, donesuvawevo na izmerete ja so pri {to go vo Gi voveduva banana,limon vaga to~no zaedni~ki zaklu~oci po kilogrami nazivot na gi va{ite re{avawe na tangramot. dobivaat i zapi{ete grupata. sekoja izvr{ena mislewa na rabotniot list. Gi istra`uvame ovo{nite Sfa}awe aktivnost. na celta Nau~no-istra`uva~ki igri: Evokacija Otkrivawe plodovi na Izlupete gi lu{pite na portoPo eden prestavnik zna~ewet kalite, bananite limonite i podignuva ovo{je spored o jabolkata. grupata(vr{at Ponuda na na materijali nazivot na Probajte,procenitematerijali i i sredstva za rabota i sortirawe) i drugi i iska`ete Me|u sekoja go va{eto mislewe za nivniot istra`uvawe. aktivnost instrumenti za rabota pri u~enicite }e vkus.. soprimena na tehnikite istra`uva~kata aktivnost. izveduvaat relaksira~ki Vrtele{ka i Prizma. igri Pismeno izrazuvawe: (reagensi). Opi{uvawe na ovo{en plod spored sposobnostite na deteto. Refleksija Umetni~ki igri so Zavr{na aktivnost pe~atewe Na mazna hartija so sun|er~e i vodeni boi izrabotuvaat pokrivka za masa od plodovi. Evaluacija na izvr{enata rabota na u~enicite i izlo`ba .

Realizator: Bobevska Svetlana odd.nastavnik Istra`uva~ki aktivnosti na u~enicite

Istra`uvawe za portokal Portokalot e __________ _______________________________. po boja e

Po forma e _____________________________Lu{pata mu e ___________________________. Koga }e go izlupime portokalot e ________________________________za jadewe.Koga go ge~ime dobivame ________________. Portokalot treba da go jademe sve` zatoa {to ima________________________.

Istra`uvawe za banana Bananata e _________________________plod Po boja e _______________________________. Po forma e _____________________________. Lu{pata e ______________________________. Koga }e ja izlupime bananata e ____________ za jadewe. Koga ja gme~ime ne dobivame ________________. Bananata treba da ja jademe zatoa {to ima mnogu ___________________________________. Istra`uvawe na jabolko Jabolkoto e ____________ plod. Po boja e _____________________. Po forma e _________________. Lu{pata mu e _______________. Jabolkoto koga go jademe e ________. Koga go gme~ime dobivame________. Jabolkoto treba da go jademe sve`o zatoa {to ima___________.

Istra`uvawe we na limon Limonot e _____________________plod. Po boja e _______________________________. Po forma e _____________________________. Lu{pata mu e ___________________________. Koga }e go izlupime limonot e _______________ za jadewe. Koga go gme~ime dobivame ________________.

Limonot treba da go jademe sve` zatoa {to ima__________.

Aktivnosti na u~enicite

Izraboteni rabotni listovi po grupi

Ragleduvawe na panoto so izrabotkite na u~enicite ZAKLU^OK Vakviot na~in na rabota so u~enicite ovozmo`uva o~iglednost vo nastavata. Sekoj u~enik bez razlika kade `ivee ima mo`nost da ja osoznava prirodata na svoj na~in. Kaj nego se razvivaat psihofizi~kite sposobnosti, zapazuvaweto i so neposrednoto nabquduvawe ima direkten kontakt so predmetite i pojavite vo prirodata. Vakvite soznanija ostanuvaat trajni ako, nastavnikot umee uspe{no da gi vovede u~enicite vo postapkite na istra`uvawe.

Koristena

literatura:

- Prira~nik za nastavata vo oddelenska nastava za osnovno devetgodi{no obrazovanie-Biro za razvoj na obrazovanieto; -Prira~nik : Unapreduvawe na nastavata po matematika i prirodnite nauki za oddelenska nastava; -Proekt - Kreativna nastava i u~ewe -Proekt-^ekor po ^ekor

Bobevska Mart,2008god.

Svetlana Oddelenski nastavnik OOU "Bla`e Koneski" Veles