Qiqana Samarxiska-Panova

@aneta ^onteva

Veselinka Radeva

Vladanka Uro{eva Dimitrova

PRIRA^NIK PO TVORE[TVO ZA IV oddelenie

ZA NASTAVNICITE KOI IZVEDUVAAT NASTAVA VO IV ODDELENIE VO

DEVETGODI[NOTO OSNOVNO OBRAZOVANIE
 Predmetot tvore{tvo pretstavuva sostaven del od konceptot za devetgodi{no osnovno
obrazovanie. Vo ~etvrto oddelenie se izu~uva kako izboren predmet so eden ~as nedelno,
odnosno 36 ~asa godi{no.

Predlo`enite aktivnosti vo ovaa nastavna programa davaat mo`nosti za afektiven,

motori~ki i kognitiven razvoj na u~enicite i ovozmo`uvaat integracija so sodr`inite od
nastavnite programi po likovno obrazovanie, muzi~ko obrazovanie, makedonski, albanski,
turski ili srpski jazik, fizi~ko i zdravstveno obrazovanie. Vo ramkite na ovoj predmet }e se
vlijae na detskoto tvore~ko izrazuvawe so cel da stane pobogato, posodr`ajno i poosmisleno
za u~enicite. Kaj u~enicite }e se razvivaat interesot, fantazijata i kreativnite sposobnosti vo
ramkite na nivnite mo`nosti, }e se pro{iruvaat nivnite znaewa i ve{tini za razli~nite vidovi
umetnosti i }e se voveduvaat vo koristeweto na specifi~niot jazik na umetnostite za primawe
i prenesuvawe na idei i ~uvstva preku govor, pesna, muzika, dvi`ewe, tanc, linii, boi i oblici.
Tie }e mo`at da go zapoznaat i da go po~ituvaat sopstveniot na~in na izrazuvawe, no i da gi
po~ituvaat raznovidnite na~ini na izrazuvawe kaj drugite. Va`no e toa {to kaj u~enicite }e se
razviva samostojnosta i samoinicijativata preku aktivnoto dejstvuvawe soglasno so
sopstvenite izbori i zamisli, }e jaknat qubopitnosta, istrajnosta i ~uvstvoto na sigurnost i
samodoverba. Preku razli~noto tvore~ko izrazuvawe u~enicite }e se osloboduvaat od stres i
emocionalna napnatost. Isto taka, u~enicite preku ovie aktivnosti }e se osposobuvaat za
grupna rabota, me|usebno razbirawe i sorabotka so sou~enicite.

Vo nastavnata programa za tvore{tvo vo IV oddelenie se navedeni i konkretnite celi

koi treba da se realiziraat.Taka, u~enikot/u~eni~kata treba:

 da se pottiknuva za igrawe ulogi so kratok tekst;

 da se pottiknuva da sostavuva originalni (usni ili pismeni) tvorbi vo soglasnost so
svoite mo`nosti i interesi;
 da se osopobuva da izveduva originalni ritmi~ki i melodisko-ritmi~ki ve`bi;
 da se pottiknuva na improvizirano peewe, soglasno so svoite mo`nosti;
 da se osposobuva da osmisluva ednostavna koreografija, soglasno so svoite
mo`nosti;
 da se pottiknuva na originalno likovno izrazuvawe so likovni i nelikovni
materijali;
 da se osposobuva za povrzuvawe na razli~nite vidovi na detskoto tvore~ko
izrazuvawe;
 da se ohrabruva slobodno da nastapuva pred drugite u~enici, roditeli i vraboteni
vo u~ili{teto.

Pri realizacijata na programata neposrednite realizatori mora da poa|aat od razvojnite

mo`nosti i interesi na decata od 9 do 10 -godi{na vozrast i, se razbira, neophodno e da se
po~ituvaat individualnite mo`nosti, sposobnosti i interesi na sekoj u~enik oddelno.

Neophodno e da se poddr`uva i da se oblagoroduva prirodniot interes na u~enikot da

se izrazuva i tvore~ki da go voobli~uva svoeto iskustvo, kako i da gi neguva tvore{tvoto i
estetskiot vkus vo sekojdnevnoto odnesuvawe i vo odnos kon op{testvenata sredina (vo
oblekuvaweto, ishranata, ureduvaweto na prostorot okolu sebe i vo soodvetnite rabotni
aktivnosti koi ovozmo`uvaat kreativni priodi i tvorbi).

Vo sovremenata pedagogija aktivnosta na li~nosta se istaknuva kako biten faktor za

nejziniot razvoj, pa, ottuka, osnoven problem na ~asovite po tvore{tvo e da se pronajdat
okolnosti i aktivnosti koi najmnogu }e go stimuliraat sekoj u~enik vo negoviot razvoj.
Aktivnost od posebno razvojno zna~ewe za mladata u~ili{na vozrast e didakti~kata igra.
Zatoa, vo odnos na didakti~ko – metodi~koto oblikuvawe na nastavniot ~as, ja naglasuvame
potrebata od maksimalna primena na didakti~kata igra i istra`uva~kite aktivnosti na decata.
Pritoa, po`elno e da se primenuva grupnata i individualnata forma na rabota, a najmalku
frontalnata.

Nastavnikot treba da obezbedi site u~enici da u~estvuvaat vo aktivnostite.

Za realizacijata na celite nastavnicite treba da organiziraat prakti~ni manipulativni i

istra`uva~ki aktivnosti na u~enicite: manipulacija so materijali, predmeti, istra`uvawe na
likovni i muzi~ki svojstva na sredstvata i materijalite, razlo`uvawe, sostavuvawe,
konstruirawe, istra`uvawe na sopstvenite motori~ki sposobnosti, glasovni mo`nosti, iznao|
awe na re{enija so kombinirawe idei i sl. Na toj na~in, so vklu~uvawe na site (ili re~isi site)
setila vo manipulativnite i istra`uva~kite aktivnosti, u~enicite }e steknuvaat razli~ni iskustva
koi ponatamu aktivno }e gi prerabotuvaat, podreduvaat i }e steknuvaat pretstavi i soznanija.
Steknatite znaewa }e gi koristat pri realizirawe na svoite idei .

Pri realizacijata na sodr`inite od ovaa programa po`elno e da se primeni i metodot na

re{avawe problemi, koj ovozmo`uva primena na induktivno u~ewe, vo koe od konkretnite
slu~ai se izveduvaat poop{ti zaklu~oci. Problemot (koj proizleguva od godi{nata programa
za rabota, izgotvena od nastavnikot zaedno so u~enicite) go postavuva nastavnikot i dava
upatstva vo vrska so problemot. U~enicite go analiziraat i se obiduvaat da najdat re{enie na
problemot, preku barawe dopolnitelni informacii ili prakti~no izveduvawe na nekoja
manipulativna dejnost. Posebno treba da se obrne vnimanie na ponudenite informacii, tie da
bidat dovolni za re{avawe na problemot. Zna~eweto od primenata na ovoj metod se sostoi vo
toa {to apstraktnata informacija se prenesuva na konkreten na~in, so {to se postignuva visoka
mislovna anga`iranost na u~enicite.

Nastavata po tvore{tvo naj~esto }e se realizira vo u~ilnica.Se razbira, ovie aktivnosti

mo`e da se realiziraat i na drugi mesta (specijalizirani u~ilnici, sala vo u~ili{teto, atelje i
drugi razli~ni prostorii, dvorot na u~ili{teto, vo objekti od oblasta na kulturata i drugi mesta
vo neposrednata okolina).

Za realizacija na svoite zamisli i idei u~enicite }e koristat i prirodni materijali sobrani

od pro{etkite vo prirodata, posetite na razli~nite institucii, fabriki, materijali doneseni od
roditelite (prirodni i otpadni materijali- kako na primer, kutii, par~iwa tekstil, razli~ni vidovi
hartija, meka `ica, semiwa, {i{arki od elka, kosteni, ~ipki i biser~iwa (monistra) so razli~na
golemina, forma i boja, konec so razli~na boja i debelina, volnica, lasti~iwa, kartoni, razli~ni
sadovi i sl.).
 Osven bogata stimulativna sredina nastavnikot treba da obezbedi i pozitivna
socioemocionalna klima vo u~ilnicata. Mnogu e va`no da se obezbedi prijatna i relaksirana
atmosfera vo u~ilnicata, vo koja u~enicite slobodno i so zadovolstvo }e iznesuvaat svoi idei
i }e gi realiziraat, a, isto taka, }e gi prifa}aat i }e gi po~ituvaat ideite i tvorbite na
sou~enicite.

Pedago{kata uloga na nastavnikot se gleda i vo toa da obezbedi uspeh na sekoj u~enik

vo aktivnostite voop{to. Deteto koe ~esto ili postojano do`ivuva neuspeh ja gubi
samodoverbata, pa zatoa nastavnikot }e obezbedi u~estvo na site u~enici (vo ramkite na
svoite mo`nosti za da mo`e sekoj u~enik da ja izvr{i odredenata zada~a i sekoj da bide
uspe{en).

Stimulativno dejstvuva i izrazenata zainteresiranost na nastavnikot za aktivnosta na

u~enikot. Dokolku u~enikot vlo`i napor i se trudi da ja ispolni zada~ata, treba da bide
poddr`an od nastavnikot.

Nastavnikot sekoga{ treba da se trudi ~asovite po tvore{tvo da bidat interesni i

privle~ni za u~enicite i da se ~uvstvuvaat prijatno. Vo odnos na dogovorenite zada~i, tie
sekoga{ treba da bidat jasno formulirani i objasneti, u~enicite treba sekoga{ da znaat {to
pravat, toa da bide logi~no za niv, a isto taka treba da znaat pribli`no {to }e dobijat kako
rezultat.

Najprvin nastavnikot, imaj}i gi predvid soznanijata za sekoj u~enik (dobieni so

sledewe na sposobnostite, mo`nostite, interesite i analizata na trudovite vo portfolioto vo
prethodnite tri godini) i razgovorite {to }e gi vodi so sekoj od niv }e mu pomogne na sekoj
u~enik da se vklu~i vo soodvetni aktivnosti. Poradi razli~nite interesi i mo`nosti na u~enicite
vo paralelkata, programata uslovno e podelena na ~etiri dela: govorno, likovno, muzi~ko
tvore{tvo i muzika i dvi`ewe, taka {to site u~enici }e izberat {to najmnogu gi interesira i
kade se ~uvstvuvaat najsigurni, vo ramkite na 36 ~asa godi{no na ovoj predmet. Taka, po
sogleduvaweto na interesite na u~enicite, na prviot ~as, }e se odberat podra~jata i celite koi }
e bidat realizirani i nastavnikot zaedno so u~enicite }e ja dogovorat godi{nata programa na
site aktivnosti vo paralelkata (konkretni aktivnosti, rokovi, odgovorni u~enici, na~ini na
prezentacija). Se razbira deka vo tekot na godinata u~enicite mo`at da se vklu~uvaat i vo
drugi aktivnosti, iako vo po~etokot na godinata za niv ne bile zainteresirani - najva`no e da
go zadovolat svojot interes i da ~uvstvuvaat zadovolstvo vo realizacija na aktivnostite.

Po`elno e aktivnostite na u~enicite da bidat me|usebno povrzani (na pr., grupa u~enici
}e pronajde ili }e napi{e svoj tekst za dramska pretstava i }e napi{e plakat i pokani, druga
grupa u~enici }e se pogri`i za crtawe na plakatot, pokanite, izrabotka na rekviziti, delovi od
kostumite i od scenografijata, druga grupa u~enici }e izveduva zvu~ni efekti, }e odbere
muzika {to }e ja pridru`uva pretstavata, a dokolku mo`at i }e peat ili }e svirat na detski ili
drugi instrumenti). Dokolku ima pove}e od tri paralelki na ~etvrto oddelenie vo u~ili{teto
nastavnicite mo`at da se dogovorat i da formiraat razli~ni grupi, spored sopstveniot afinitet i
interesite na u~enicite.
 Vo ramkite na nastavniot predmet tvore{tvo nastavnikot }e gi pottiknuva kreativnite
idei kaj u~enicite i }e gi ohrabruva vo ramkite na nivnite mo`nosti i interesi da gi realiziraat.
Toj ne bi trebalo kaj u~enicite da gi popre~uva nevoobi~aenite idei, mislewa i neverojatnite
pretpostavki kako izvor na tvore~ko mislewe. Sekoga{ treba da gi pottiknuva u~enicite
slobodno da se izrazuvaat, a sekoja nivna tvorba treba pozitivno da se vrednuva. Vo nieden
oblik na tvore~koto izrazuvawe od u~enicite ne se insistira na kopirawe gotovi modeli i
koristewe {abloni.

Site u~eni~ki tvorbi pozitivno se ocenuvaat i treba da bidat prezentirani pred celata
paralelka, preostanatite u~enici vo u~ili{teto, roditelite, pa i na nivo na lokalna samouprava i
po{iroko. ]e se organiziraat prezentacii po povod razli~ni praznici vo u~ili{teto, proda`ni
izlo`bi na tvorbite vo ime na humanitarni akcii i sl. Dobro e da se vospostavi sorabotka me|u
pomalite i povozrasnite u~enici od u~ili{teto i drugite institucii vo lokalnata samouprava.
Taka, kuklite i maskite {to u~enicite }e gi napravat mo`at da im se podarat na pomalite
u~enici, maskite, kostumite za denot na {egata, ukrasite, ~estitikite i predmetite za
sekojdnevna upotreba mo`at da se podarat na drugi deca i vozrasni (na pr., na deca bez
roditeli, na licata vo domovite za stari lica i dr.). Hartijata {to povozrasnite u~enici (na pr., od
{esto oddelenie) so reciklirawe }e ja napravat vo ramkite na predmetot prirodni nauki i
tehnika, }e mo`at da ja koristat u~enicite od ~etvrto oddelenie za sopstveno likovno
izrazuvawe.

Vo programata po tvore{tvo za ~etvrto oddelenie navedeni se ~etiri temi koi treba da

se realiziraat vo tekot na u~ebnata godina. Vo natamo{niot tekst }e predlo`ime aktivnosti
kako primeri koi mo`at da se realiziraat so u~enicite od ~etvrto oddelenie.

Primeri na aktivnosti

Predlo`enite primeri na aktivnosti treba da se realiziraat preku slednive organzacioni

formi na rabota: grupna, individualna, rabota vo dvojki -tandemi i najmalku zaedni~ka, pri
{to, sekako organizacionite formi se menuvaat i se dopolnuvaat.

Nastavnite metodi se odnesuvaat na aktivnosta na u~enicite i na aktivnosta na

nastavnikot vo nastavniot proces i ja obezbeduvaat postojanata aktivnost i interakcijata me|u
niv. Vo ponudenite primeri na aktivnosti zastapeni se slednive metodi:

- metod na igra;

- metod na nabquduvawe;

- metod na istra`uvawe;

- govoren metod (monolo{ki, dijalo{ki i metod na diskusija);

- metod na rabota so tekst;

- metod na poka`uvawe;

- ilustrativen metod;
- metod na prakti~na rabota.

Izborot na metodi i postapki treba da bide soobrazen so u~enikovite potrebi, mo`nosti

i interesi, da se primenuvaat prakti~ni, samostojni i istra`uva~ki aktivnosti, prosledeni so
primena na razni audio – vizuelni sredstva. U~enicite treba da bidat vo aktivna pozicija, da
bidat vklu~eni vo produktivna dejnost, a nastavnikot treba da ja organizira i da ja sledi taa
dejnost.

Edna od mo`nostite za aktivno i soznajno u~estvo na u~enicite vo nastavniot proces e

zdobivaweto novi znaewa da se zasnovuva vrz porano zdobienite znaewa i li~ni iskustva na
u~enicite. Od druga strana, pak, znaewata {to gi zdobivaat u~enicite treba da se gledaat od
nivnata prakti~na primenlivost, kako i nivnata primena pri zdobivawe na novi znaewa. So
toa se ovozmo`uva posledovatelnost na aktivnostite na nastavnikot i na u~enicite.

Soglasno so toa vo vovednite aktivnosti vo nastavniot proces treba da se napravi

retrospektiva na porano zdobienite znaewa i iskustva na u~enicite, potrebni za uspe{no
usvojuvawe na novite znaewa. Aktualiziranite znaewa, ve{tini i stavovi vo ovaa etapa od
~asot sozdavaat podgotovki za aktivno i kvalitetno u~estvo na u~enicite.

Narednata etapa se u~e~ko – pou~uva~kite aktivnosti, vo koja se ostvaruvaat vospitno

– obrazovnite zada~i, se usvojuvaat novi znaewa, umeewa i ve{tini. Sega dominira
samostojnoto aktivno i tvore~ko u~estvo na u~enicite. U~enicite samostojno ili vo grupi
razmisluvaat, predlagaat i gi razglobuvaat ideite, pravat planovi za nivna realizacija,
istra`uvaat razli~ni sredstva i materijali, gi proveruvaat svoite zamisli, gi ostvaruvaat i sl.
Razgovaraat za na~inot na prezentirawe na realiziranata zamisla, se opredeluvaat za
najdobrata i go ostvaruvaat toa.

Vo narednata etapa na nastavniot ~as - evaluativnite aktivnosti - u~enicite gi

prezentiraat svoite tvorbi, zboruvaat za svoite razmisluvawa i ~uvstva dodeka rabotele na
svojata zada~a, zboruvaat za problemite na koi mo`ebi nai{le i za novite idei i re{enija koi
im se nametnale vo me|uvreme, razgovaraat za tvorbite na sou~enicite, iska`uvaat po~it kon
drugite tvorbi i sl.

Ona {to e osobeno va`no da se naglasi e toa {to predmetot tvore{tvo se realizira so
u~enicite isklu~ivo na ~as i ne smee da se davaat doma{ni zada~i so koi u~enicite ne{to
treba da napravat ili da zavr{at doma.

Vo natamo{niot tekst }e predlo`ime aktivnosti kako primeri koi mo`at da se

realiziraat so u~enicite od ~etvrto oddelenie.
 PRIMERI NA AKTIVNOSTI

Tema: Govorno tvore{tvo

Primer broj 1 ,,Tu{irawe” so ubavi poraki

Celi: - u~enikot/u~eni~kata da se pottiknuva da sostavi prigoden tekst.

- da se osposobuva da prima i da prenesuva idei i ~uvstva preku pi{an govor.

- da go jakne ~uvstvoto na sigurnost i samodoverba.

Nastavni sredstva: par~iwa hartija za pi{uvawe i penkala.

Mesto na realizacija: u~ilnica.

Tek na aktivnosta

Prethodna aktivnost

Nastavnikot dobro gi poznava svoite u~enici, so ogled na toa {to ve}e treta, odnosno ~etvrta
godina e so niv. Se potsetuva na nivnite pozitivni karakteristiki, nivnite `elbi za koi zboruvale
i sl., a potoa za sekoj u~enik na oddelno par~e hartija zapi{uva ubava poraka (na pr.,
,,Angela, ti sekoga{ si vesela i site n# oraspolo`uva{”; ,,Marko, ti posakuvam narednava
sabota da ti se ispolni tvojata golema `elba- da odite na izlet so tvoite roditeli vo...”; ,,Fatime,
ti sekoga{ pronao|a{ interesni i dobri re{enija za konfliktnite situacii vo na{ata u~ilnica”
itn.). Par~iwata hartija gi vitka nekolku pati i vrz gornata strana go zapi{uva imeto na
soodvetniot u~enik.

Vovedni aktivnosti

Vo po~etokot na ~asot nastavnikot polni eden sad so napi{anite poraki, a potoa gi zapoznava
u~enicite so toa deka za sekoj od niv ima napi{ana poraka. U~enicite izleguvaat do sadot,
izvlekuvaat poraki i ja pronao|aat svojata. Sekoj u~enik ja ~ita svojata poraka. Nastavnikot
poveduva razgovor so niv za toa kako se ~uvstvuvale koga ja ~itale svojata poraka.

U~e~ko –pou~uva~ki aktivnosti

Nastavnikot gi zamoluva u~enicite da se podelat vo dvokji, spored svoj izbor. Sekoj

u~enik/u~eni~ka dobiva zada~a da zeme par~e hartija i na svojot partner da mu napi{e ubava
poraka (mnogu e va`no sekoj od niv da dobie svoja ubava poraka). Se razbira, ako nekoj saka
mo`e da napi{e poraka i na drugi sou~enici (nema ograni~uvawa za nivniot broj). Dokolku
nekoi od u~enicite imaat potreba od dopolnitelni konsultacii i informacii, nastavnikot go
ovozmo`uva toa, taka {to upatuva i naso~uva, no ne go sugerira tekstot {to u~enicite treba da
go napi{at.

Po zapi{uvaweto na porakata u~enicite gi predavaat porakite na onie za koi se nameneti, a

potoa sekoj ja ~ita svojata poraka.
Evaluativni aktivnosti

Se vodi razgovor za toa kako u~enicite se ~uvstvuvale koga pi{uvale ubavi poraki za svoite
drugar~iwa, a isto taka, kako se ~uvstvuvale koga ja ~itale svojata poraka. Se razgovara
okolu toa {to im bilo najte{ko vo odnos na pi{uvaweto i kako od mnogute ubavi raboti {to gi
znaat za drugar~iwata se odlu~ile tokmu za toa za {to pi{uvale, dali i kolku drugi ubavi
poraki osmislile, a ne mo`ele da zapi{at (poradi baraweto da se zapi{e samo edna ubava
poraka). Nastavnikot sugerira preostanatite ubavi poraki, a i onie {to }e gi osmislat u~enicite
vo me|uvreme, da gi zapi{at i na naredniot ~as da im gi dadat na svoite drugar~iwa.

Primer broj 2 ,,Izmisluvame zavr{etok”

Celi: - U~enikot/ u~eni~kata da se ohrabruva da napi{e (pro{iri) tekst spored sopstvena

zamisla;

- U~enikot/ u~eni~kata da se ohrabruva sopstvenite ~uvstva i razmisluvawa da gi preto~i

vo tekst.

Nastavni sredstva: album so fotografii i razglednici od Makedonija, hartija, penkala,

snimena makedonska muzika.

Mesto na realizacija: u~ilnica - tatkovinsko i jazi~no kat~e.

Tek na aktivnostite

Vovedni aktivnosti

Nastavnikot gi zamoluva u~enicite da go razgledaat tatkovinskoto kat~e, osobeno

razglednicite i albumite so razli~ni fotografii na koi se pretstaveni razli~ni mesta od
Republika Makedonija i mnogute nejzini prirodni ubavini. Vo kat~eto nastavnikot ima
ostaveno pismo so prethodno napi{an tekst. Go otvora pismoto i poleka i vnimatelno go ~ita
pred u~enicite:

Jana

Jana be{e ubavo i veselo devetgodi{no devoj~e. Ima{e rusa kosa i sini o~i kako
nejziniot tatko Stefan, a koga }e se nasmee{e & se gledaa dve prekrasni dup~iwa na
obrazite, isto kako i kaj nejzinata majka Marija. Sre}noto semejstvo `ivee{e vo edno
malo mesto vo [vedska, kade {to nejzinite roditeli se doselija pred pove}e godini.
Planiraa da ostanat dve-tri godini, no, eve, pominaa petnaeset, a tie s# u{te se tuka.
Sakaat da zarabotat dovolno pari za da napravat golema i ubava ku}a vo rodnata
Makedonija i da otvorat mala fabrika za avto delovi. Jana odli~no znae{e {vedski jazik i
na u~ili{te be{e dobra u~eni~ka. Ima{e nekolku dobri drugarki od u~ili{te so koi ~esto
se posetuvaa. Si pomagaa okolu u~eweto i doma{nite raboti, treniraa rakomet i odea
zaedno na proslavite na rodendenite na nivnite sou~enici. Na Jana sekoga{ & be{e
interesno koga ode{e kaj niv doma za vreme na Bo`i} i Veligden. Tie, pak, koga doa|aa
kaj nea doma u`ivaa vo pitite i slatkite {to gi prave{e majka & na Jana. Sekoga{ odnovo
gi gledaa albumite so fotografiite od Makedonija i interesnite predmeti doneseni od
rodnite mesta na roditelite na Jana.

Ova sabotno utro, koga Jana se razbudi i po~na da se podgotvuva za pojadok,

zabele`a deka nadvor e son~evo. ,,Kolku malku ima son~evi denovi ovde”- si pomisli
Jana. Naedna{ slu{na tivka muzika, a naskoro ja slu{na i majka & kako potpevnuva.
Toa be{e edna mnogu ubava makedonska pesna koja be{e edna od omilenite pesni na
majka & . Jana otide do kujnata i ja gu{na majka si.

-Mamo, }e odime li vo zoolo{kata gradina denes?- pra{a Jana.

-Sekako, no najprvin }e odime do marketot. Treba da kupime dosta raboti za

narednive dve nedeli.- odgovori majka & .

-Pobrzajte, jas }e ja izvadam kolata od gara`ata!- re~e tatko &..

Tie naskoro izlegoa i brzo gi kupija potrebnite raboti od marketot. Naskoro se najdoa i
vo zoolo{kata gradina, kade {to ve}e ima{e mnogu lu|e i deca. Jana be{e vesela, tr~a{e
od eden do drug kafez, a najmnogu se zadr`a, kako i obi~no, kaj slonot i
majmun~iwata. Na zaminuvawe kon doma taa izede eden od nejzinite omileni
sladoledi. Pred zgradata vo koja `iveeja gi zedoa vre}i~ki so kupenite raboti i se upatija
kon stanot. Dodeka Jana pominuva{e pokraj po{tenskoto sanda~e zabele`a deka vo
nego ima pismo.

-Sme dobile pismo. Sigurno e od Makedonija!– vikna Jana.

Brzo go otvori sanada~eto i zabele`a deka bila vo pravo, pismoto be{e od baba i dedo i
od Makedonija. So tr~awe se iska~i do nivniot stan, go otvori i po~na da ~ita. Dodeka
~ita{e, {iroka nasmevka se pojavi na nejzinoto lice. Toa i ne be{e ~udno zatoa {to vo
pismoto pi{uva{e……

U~e~ko-pou~uva~ki aktivnosti

Po ~itaweto na tekstot, nastavnikot ostava da pominat nekolku minuti, a potoa gi zamoluva

u~enicite da go prepi{at tekstot, a potoa da razmislat i sekoj od niv da izmisli svoj zavr{etok
na tekstot. Dokolku nekoj u~enik ne mo`e da go napravi toa samostojno, nastavnikot formira
pomala grupa, vo koja }e se vklu~i toj i zaedno }e go izmislat zavr{etokot. Dodeka u~enicite
pi{uvaat nastavnikot pu{ta tivka muzika.

Evaluativni aktivnosti
Site u~enici sednuvaat vo krug i eden po eden gi ~itaat svoite napi{ani tekstovi.

Zabele{ka

Navedeniot tekst mo`e, no ne mora da se koristi. Nastavnikot mo`e da pronajde ili da izmisli
svoj tekst.

Primer broj 3 ,,Pi{uvame ~estitki”

Celi: - U~enikot/ u~eni~kata da se ohrabruva da napi{e prigoden tekst za ~estitki.

- U~enikot/ u~eni~kata da se ohrabruva sopstvenite ~uvstva i razmisluvawa da gi preto~i

vo tekst.Nastavni sredstva: album so fotografii od svoite roditeli, ~estitki, penkala.

Mesto na realizacija: u~ilnica.

Tek na aktivnostite

Vovedni aktivnosti

U~enicite gi poka`uvaat donesenite fotografii so nivnite roditeli, a potoa sekoj

u~enik/u~eni~ka go opi{uva svojot tatko, zboruva za negovite interesi i `elbi, raska`uva za
ubavite momenti {to gi pominale zaedno i zaedni~kite raboti {to gi napravile i sl. Potoa
razgovaraat so nastavnikot za toa kako mo`eme da poka`eme nekomu deka go sakame, {to bi
mo`ele da ka`eme nekomu {to mnogu go sakame i go po~ituvame. Nastavnikot gi zapoznava
u~enicite so toa deka naskoro doa|a Denot na tatkoto (vo svetot toa e tretata nedela od juni) i
deka bi bilo dobro da im se ~estita toj den na nivnite tatkovci.

U~e~ko- pou~uva~ka aktivnost

U~enicite gi zemaat ~estitkite koi prethodno gi naslikale (nacrtale ili izrabotile so kola`
hartija). Nastavnikot gi potsetuva deka tekstot na ~estitkata treba da bide kratok, no da sodr`i
dosta poraki. Gi pottiknuva u~enicite da razmislat {to s# bi sakale da im ka`at na svoite
tatkovci, {to bi im posakale, kako najdobro bi im ka`ale deka gi sakaat i gi po~ituvaat.
U~enicite gi pi{uvaat svoite kratki tekstovi.

Evaluativni aktivnosti

Po zavr{uvaweto na pi{uvaweto, u~enicite gi stavaat svoite ~estitki vo plikovi {to prethodno

gi napravile sami (od ukrasna hartija, kola`na hartija ili hartija od vesnik. Razgovaraat za toa
kako se ~uvstvuvale koga gi pi{uvale ~estitkite za svoite tatkovci.

Kon krajot na denot u~enicite gi nosat svoite ~estitki doma i so niv im go ~estitaat Denot na
tatkoto na svoite tatkovci.
Zabele{ka

Tekst za ~estitka mo`e da se pi{uva i po povod Denot na majkata (vo svetot toa e vtorata
nedela od maj) , kako i po povod Denot na baba i dedo (vo svetot toa e vtoriot ponedelnik od
septemvri –SAD i Kanada i prvata nedela od oktomvri-Velika Britanija).

Primer broj 4 ,,Izmisluvame po~etok”

Celi: - U~enikot/ u~eni~kata da se ohrabruva da napi{e (pro{iri) tekst spored sopstvena

zamisla;

- U~enikot/ u~eni~kata da se ohrabruva sopstvenite ~uvstva i razmisluvawa da gi preto~i

vo tekst.

Nastavni sredstva: album so fotografii i razglednici od Makedonija, (ili druga zemja )

hartija, penkala.

Mesto na realizacija: u~ilnica.

Tek na aktivnostite

Vovedni aktivnosti

Nastavnikot poveduva razgovor so u~enicite za raskazite, prikaznite i site drugi tekstovi {to
dosega gi ~itale - vo u~ilnicata ili doma. Se potsetuvaat na toa deka site tekstovi imaat
po~eten, glaven i zavr{en del, kolkavi se po obem delovite na tekstot i {to voobi~aeno sodr`i
sekoj od niv. Sekoj u~enik gi imenuva svoite najsakani tekstovi i {to im se dopadnalo vo niv
najmnogu. U~enicite se delat vo 4 do 5 grupi (samostojno se grupiraat), a koj od niv saka
mo`e ponatamu da raboti individualno.

U~e~ko-pou~uva~ka aktivnost

Nastavnikot prethodno ima napi{ano eden ili nekolku razli~ni tekstovi {to imaat glaven del i
zavr{etok, no nemaat po~eten del. U~enicite gi izvlekuvaat tekstovite staveni vo nekolku
plikovi, ili, pak, go zemaat tekstot koj e ist za site grupi (nastavnikot, spored u~enicite vo
paralelkata, procenuva dali }e bide ist tekst ili pove}e razli~ni tekstovi). Sekoja grupa go ~ita
tekstot, na primer:

…Naedna{ sonceto se skri zad oblacite i po~na da duva silen veter.

-Izgleda deka }e vrne- re~e devoj~eto- ajde da gi sobereme site raboti vo torbite.

-Poglednete gi oblacite! Kolku se temni! Sigurno brzo }e zavrne- re~e Stefan.

-Ajde prvo da gi sobereme blokovite i hranata!-izvika Marija-Potoa }e gi sobereme i

boi~kite i sadovite.

-Jas se pla{am, mo`ebi }e grmi- tivko re~e maloto dete.

 -Ne se pla{i-mu re~e Stefan na deteto- ene onamu ima koliba, tamu }e se skrieme.

Site brzo gi sobraa rabotite vo torbite, gi zedoa prekrivkite i torbite i so tr~awe zaminaa
vo kolibata. Bea mnogu sre}ni zatoa {to pred vratata od kolibata be{e klu~ot i brzo
mo`ea da vlezat vnatre. Naskoro navistina zavrna silen do`d. Site mol~ea i gi slu{aa
kapkite kako udiraat po krovot i okolnite drvja. Naskoro do`dot po~na da slabee.
Decata po~naa da razgovaraat za toa koj {to nacrtal i naboil vo svoeto blok~e, a si
spomnaa i za ubavite igri {to gi igraa na poljankata.

Stefan gi zede crte`ite i slikite i ja vikna Marija da gi poglednat poleka site. Dvajcata
bea zadovolni od ona {to go vidoa.

-Marija, tvojata slika e mnogu ubava, Si gi naslikala i pticite na drvjata, a i

cve}iwata okolu drvjata- & re~e Stefan na Marija- Jas napravivi nekolku ubavi
fotografii.

-Ima mnogu ubavi crte`i i sliki- zadovolno ka`a Marija- pogledni kolku e ubav
crte`ot na dvete najmali deca. ]e napravime izlo`ba vo Domot na kulturata i ovie dva
crte`a }e bidat vo centralniot del. ]e gi zememe i slikite {to bea slikani od drugite deca
koga odea pokraj rekata. Izlo`bata }e bide mnogu bogata. Da ne zaboravime da
vikneme i novinari za otvoraweto.

Odedna{ prestana da vrne, a sonceto izgrea vo svojot poln sjaj. Decata vnimatelno gi
sobraa crte`ite i slikite, gi spakuvaa materijalite i prekrivkite i izlegoa nadvor. Mirisa{e
prekrasno, a naskoro se pojavija i peperutkite i se slu{na pesnata na pticite. Site u`ivaa
vo patot do u~ili{teto.

Pred u~ili{teto bea sobrani preostanatite deca. Site se pofalija deka prekrasno si
pominale. Grupata koja be{e vo bliskoto selo donese polna tetratka so napi{ani
pogovorki, brzozborki i prikazni, a isto taka i polna ko{nica so ovo{ni plodovi, {to gi
podelija me|u sebe. Decata {to bea na baletska pretstava bea mnogu raspolo`en ii im
vetija na site deka utre u{te na prviot ~as }e im raska`at s# na sou~enicite.

Site poleka si zaminaa kon svoite domovi i dolgo im raska`uvaa na roditelite kako
pominale prekrasen den.

Po ~itaweto na tekstot u~enicite si go preraska`uvaat pro~itanoto, sekoja grupa za sebe.

Nastavnikot gi potsetuva site da obrnat posebno vnimanie na toa koi bile glavnite i
preostanatite likovi vo pro~itaniot tekst, kade i {to se slu~uvalo, kakvi bile ~uvstvata na
junacite, kako zavr{il tekstot. U~enicite se dogovaraat za toa {to bi mo`elo da se napi{e kako
po~etok na pro~itaniot tekst. Sekoj u~enik ima {ansa da dade svoj predlog i da objasni zo{to
go predlaga toa. Otkako site }e ka`at po ne{to se dogovaraat koj predlog (ili koi predlozi) }e
go/gi prifatat, a potoa zapo~nuvaat so razrabotuvawe na tekstot i negovo zapi{uvawe.

Evaluativni aktivnosti
Sekoja grupa (i u~enikot/u~eni~kata koj/a sakal/a individualno da pi{uva) go ~ita celiot tekst,
a preostanatite u~enici vnimatelno slu{aat. Po ~itaweto na site tekstovi nastavnikot poveduva
razgovor so u~enicite za toa {to im bilo najlesno, a {to najte{ko koga pi{uvale, kako se
~uvstvuvale dodeka go ~itale svojot tekst, dali sega ne{to bi promenile vo svojot tekst.
Nastavnikot gi zamoluva site grupi da porazgovaraat me|u sebe i zaedno da odlu~at {to im se
dopadnalo najmnogu vo izmislenite tekstovi vo sekoja od drugite grupi. Po kratko vreme gi
zapi{uvaat svoite mislewa, a eden u~enik/ u~eni~ka od grupata go ~ita seto ona {to zaedno
go zapi{ale. Taka, site }e mo`at da ka`at, a i da slu{nat ubavi komentari za svoite i tekstovite
na drugite.

Zabele{ka

Navedeniot tekst mo`e, no ne mora da se koristi. Nastavnikot mo`e da pronajde ili da izmisli
svoj tekst.

Primer broj 5 ,,Dramsko ~itawe”

Celi: - U~enikot/ u~eni~kata da se osposobuva za dramsko ~itawe na tekst.

Nastavni sredstva: knigi so dramski tekstovi.

Mesto na realizacija: u~ilnica.

Tek na aktivnostite

Vovedni aktivnosti

U~enicite koi sakaat da u~estvuvaat vo ovaa aktivnost gi razgleduvaat knigite so dramski

tekstovi {to gi imaat vo bibliote~noto kat~e ili knigite koi se doneseni za ovaa namena. Gi
~itaat i predlagaat koj tekst im se dopa|a i koj mo`e da bide odbran. Site u~enici iznesuvaat
svoi argumenti, a potoa go odbiraat onoj tekst {to e predlo`en od najgolemiot broj od niv.

U~e~ko-pou~uva~ka aktivnost

Odbraniot tekst, u~enicite go ~itaat nekolku pati, a potoa gi delat ulogite. Sekoj od u~enicite
razmisluva za toa kakva e negovata/nejzinata uloga, koga treba da po~ne so ~itaweto, kako }
e go izgovara svojot tekst, kakvi neverbalni poraki }e ispra}a dodeka ja ~ita ulogata i sl.
Potoa sekoj u~enik/u~eni~ka go ~ita tekstot na svojata uloga. Po ~itaweto sekoj /a
u~enik/u~eni~ka zboruva za toa kako se ~uvstvuval/a pri ~itaweto na svojata uloga, dali
li~no e zadovolen/na od sebe i dali ne{to bi promenil/a pri narednoto eventualno
dramatizirawe.

Evaluativni aktivnosti
 Se dogovaraat da go dramatiziraat ovoj tekst i da utvrduvaat koga toa }e bide napraveno.
Razgovaraat za maskite i rekvizitite {to treba da gi napravat za svojata uloga, kako i od {to }e
gi napravat, a potota sekoj ja u~i napamet svojata uloga.
 Primer broj 6 ,,Dramatizirawe tekst”

Celi: - U~enikot/ u~eni~kata da u~estvuva vo dramatizirawe na kratok tekst.

- U~enikot/ u~eni~kata da se ohrabruva sopstvenite ~uvstva i razmisluvawa da gi

preto~i vo tekst.

Nastavni sredstva: maski, rekviziti za dramatizacija, instrumenti, snimena muzika, {umovi i

sl., razli~ni sredstva i materijali.

Mesto na realizacija: u~ilnica, sala vo u~ili{teto.

Tek na aktivnostite

Prethodna aktivnost

U~enicite prethodno go izbrale tekstot {to }e se dramatizira, gi podelile i gi nau~ile

tekstovite za svoite ulogi i gi napravile maskite, detalite i rekvizitite potrebni za dramatizacija
na tekstot.

Vovedni aktivnosti

U~enicite razgovaraat za izbraniot tekst za dramatizacija i nivnite ulogi. Sekoj od niv

razmisluva za toa kako treba da se dvi`i na scenata, kakvi neverbalni poraki }e ispra}a
dodeka dramatizira, so kakov glas }e go izgovara svojot tekst i sl. Potoa se dogovaraat za toa
kade }e se realizira dramatizacijata, {to s# im treba kako rekviziti, dali nekoj }e izveduva
{umovi ili }e koristat nekoi {to se porano snimeni, koja muzika }e se koristi dodeka se
dramatizira tekstot, koj }e bide odgovoren za muzikata i dr.

U~e~ko-pou~uva~ka aktivnost

Soglasno so site dogovori sekoj/a u~enik/u~eni~ka zastanuvaat na svoite mesta, gi zemaat

rekvizitite {to im se potrebni i go dramatiziraat tekstot, kako generalna proba. Potoa ja
izveduvaat kone~nata verzija na dramatizacijata.

Vtora varijanta

Otkako u~enicite }e ja izvedat dramatizacijata na nau~eniot tekst, mo`at da se dogovorat da

go promenat krajot na tekstot. Soglasno so zaedni~kiot dogovor go zapi{uvaat noviot
zavr{etok na tekstot, go ve`baat i povtorno go dramatiziraat celiot tekst, no sega so noviot
kraj.

Evaluativni aktivnosti

Po dramatizacijata sekoj /a u~enik/u~eni~ka zboruva za toa kako se ~uvstvuval/a pri

realizacija na svojata uloga, dali li~no e zadovolen/na od sebe, dali ne{to bi promenil/a pri
narednoto dramatizirawe, kako mu/& se dopadnala celosnata dramatizacija. Zboruvaat i za
(eventualno) noviot kraj na tekstot {to sami go izmislile i go dramatizirale. Se dogovaraat
koga }e bide pretstavena dramatizacijata (koja varijanta) pred preostanatite u~enici, a koga
pred nivnite roditeli.

Primer broj 7 ,,Pi{uvawe sostav spored pogovorka”

Celi: - U~enikot/ u~eni~kata da se osposobuva da tvori spored vodena diskusija.

- U~enikot/u~eni~kata da se ohrabruva sopstvenite ~uvstva i razmisluvawa da gi preto~i

vo tekst.

Nastavni sredstva: album so fotografii, zbirka so pogovorki, hartija, penkala.

Mesto na realizacija: u~ilnica- jazi~no kat~e.

Tek na aktivnostite

Vovedni aktivnosti

U~enicite gi poka`uvaat donesenite fotografii od svoite najdobri drugari/drugarki (dokolku se

toa drugari koi ne se vo istata paralelka), a potoa sekoj u~enik/u~eni~ka go opi{uva svojot
najdobar drugar/drugarka, zboruva za negovite/nejzinite interesi, pozitivni karakteristiki,
`elbi, raska`uva za ubavite momenti {to gi pominale zaedno, nekoja interesna slu~ka {to im
se slu~ila, nekoe prijatno iznenaduvawe {to go do`iveale, pomo{ ili poddr{ka {to ja dobile od
nego/nea i sl.

U~e~ko-pou~uva~ka aktivnost

U~enicite ~itaat nekolku pogovorki {to se odnesuvaat na drugarstvoto, kako na pr., ,,

Vistinskoto drugarstvo e kako siten do`dec {to sitno pa|a, no gi polni rekite” ; ,,Drugarstvoto
e potpora, toa e s#. Nema ~ovek komu ne mu treba potpora”.

Se poveduva razgovor me|u u~enicite i nastavnikot za sodr`inata na pogovorkite. Za sekoj od

u~enicite se oddeluva vreme da zboruva za pogovorkite, sodr`inata i porakata. Se dogovaraat
sekoj od niv (ako nekoj u~enik/u~eni~ka bara, mo`e da se pi{uva i vo dvojki, odnosno
pomali grupi) da napi{e svoj tekst za drugarstvoto, a edna od pogovorkite za koi se zboruvalo
da bide naslov na tekstot.

Evaluativni aktivnosti

U~enicite gi ~itaat svoite tekstovi, gi pi{uvaat so ubav rakopis ili na kompjuter i go

podaruvaat na svojot/jata najdobar/najdobra drugar/ka.

Zabele{ka
Navedenite pogovorki nastavnikot mo`e, no ne mora da gi koristi (mo`e da se odberat drugi,
razli~ni pogovorki).

Primer broj 8 ,,Opi{uvawe slika”

Celi: - U~enikot/ u~eni~kata da se osposobuva da tvori spored vodena diskusija.

- U~enikot/u~eni~kata da se ohrabruva sopstvenite ~uvstva i razmisluvawa da gi preto~i

vo tekst.

Nastavni sredstva: umetni~ka slika ili reprodukcija od umetni~ka slika, hartija, penkala.

Mesto na realizacija: u~ilnica- jazi~no kat~e.

Tek na aktivnostite

Prethodni aktivnosti

U~enicite, zaedno so nastavnikot, bile vo poseta na umetni~kata galerija kade {to

nabquduvale pove}e sliki, no najmnogu se zadr`ale kaj edna (po izbor na nastavnikot ili
u~enicite).

Vovedni aktivnosti

^asot zapo~nuva so nabquduvawe na reprodukcijata od slikata koja prethodno e nabquduvana

vo galerijata. Dokolku vo mestoto na `iveewe na u~enicite nema galerija, nastavnikot im
obezbeduva reprodukcija od slika na poznat umetnik i sega u~enicite prv pat fokusirano ja
nabquduvaat.

U~e~ko-pou~uva~ka aktivnost

Nastavnikot poveduva razgovor so u~enicite za toa {to s# e pretstaveno na slikata (likovi,

predmeti, nivniot izgled, kade se postaveni, boite koi se koristeni, {to im se dopa|a i sl.).
Nastavnikot osobeno }e insistira na likovite - nivnata golemina, polo`bata vo koja se
pretstaveni, izrazot na liceto, oblekata, {to imaat vo racete ili {to e vo nivnata neposredna
blizina. Isto taka, nastavnikot }e gi pottiknuva da razmisluvaat i okolu ~uvstvata na likovite
(sekoj/a u~enik/u~eni~ka }e gi iska`e svoeto mislewe za ~uvstvata na likovite i zo{to misli
taka, pri {to sekoe mislewe e dobro i prifatlivo- nema to~ni i neto~ni odgovori).

U~enicite u{te edna{ }e ja razgledaat slikata vo celina, a potoa nastavnikot nekolku pati }e
go postavi pra{aweto ,,[to se slu~uva na slikata?” Na toj na~in u~enicite vo svoite misli }e
sozdadat prikazna za slikata, a potoa }e ja napi{at na svojot list hartija.

Evaluativni aktivnosti

Kon krajot na ~asot u~enicite }e gi pro~itaat svoite napi{ani tekstovi i }e zabele`at deka site
se razli~ni. Se dogovaraat za na~inite na nivnata prezentacija pred drugite.
 Primer broj 9 ,,Pi{uvame sme{na prikazna”

Celi: - U~enikot/ u~eni~kata da se ohrabruva da napi{e tekst spored sopstvena zamisla.

- U~enikot/ u~eni~kata da se ohrabruva sopstvenite ~uvstva i razmisluvawa da gi preto~i

vo tekst.

Nastavni sredstva: hartija, penkala.

Mesto na realizacija: u~ilnica.

Tek na aktivnostite

Vovedni aktivnosti

U~enicite se potsetuvaat na sme{nite slu~ki vo u~ili{niot i sekojdnevniot `ivot, sme{nite

tekstovi {to gi ~itale i dr. Niv gi raska`uvaat na sou~enicite, so {to se sozdava prijatna
atmosfera vo u~ilnicata.

U~e~ko-pou~uva~ka aktivnost

Site zainteresirani u~enici se dogovaraat da napi{at sme{na prikazna. Se delat vo nekolku

grupi: edna grupa }e opi{e sme{no (izmisleno) rastenie, vtora grupa }e pi{uva za sme{no
(izmisleno) `ivotno, treta grupa za sme{no (izmisleno) vozilo, ~etvrta grupa za sme{no
(izmisleno) mesto za `iveewe, petta grupa izmisluva i opi{uva nekolku glavni li~nosti vo
prikaznata. Site grupi sednuvaat zaedno i se dogovaraat {to }e napi{at.

Otkako site grupi gi zavr{ile svoite kratki tekstovi gi ~itaat pred preostanatite sou~enici. Sega
site zaedno diskutiraat za toa kako treba da izgleda celiot tekst (redosledot na nastanite vo
prikaznata), a otkako }e se dogovorat ja zapi{uvaat sme{nata prikazna.

Evaluativni aktivnosti

Nekoj od u~enicite ja ~ita zaedni~kata sme{na prikazna i se poveduva razgovor za toa {to
najmnogu im se dopa|a, {to im e najsme{no vo nea.

Se dogovaraat kako }e ja prezentiraat svojata tvorba (pred sou~enicite, roditelite, dali i vo

koe detsko spisanie }e ja pratat i sl.).

Primer broj 10 ,,Pi{uvame tekstovi”

Celi: - U~enikot/ u~eni~kata da se ohrabruva da napi{e tekst spored sopstvena zamisla.

- U~enikot/ u~eni~kata da se ohrabruva sopstvenite ~uvstva i razmisluvawa da gi preto~i

vo tekst.
Nastavni sredstva: kniga, buket cve}e, no`ici, ubavo penkalo, topka, ramka za slika i sl.,
muzika, hartija, penkala.

Mesto na realizacija: u~ilnica.

Tek na aktivnostite

Prethodni aktivnosti

Prethodno nastavnikot napi{al umetni~ki tekst. Idejata za tekstot ja dobil od kniga (ili koj
bilo drug predmet po sopstven izbor), a toa e uo~livo i kaj samiot tekst.

Vovedni aktivnosti

Nastavnikot vodi razgovor so u~enicite za strukturata na umetni~ki tekst (seto ona {to go
nau~ile na ~asovite po makedonski jazik), a potoa go ~ita svojot tekst. Objasnuva deka
inspiracijata mu bila kniga (ili drug predmet) i deka pri pi{uvaweto iskoristil nekoi slu~ki za
koi slu{nal vo svojot `ivot, vgradil svoe iskustvo, svoi ~uvstva ili ~uvstva na bliski i poznati
lu|e, opi{al li~nosti koi gi znae ili gi izmislil i pri pi{uvaweto.

U~e~ko-pou~uva~ka aktivnost

U~enicite gi razmestuvaat klupite vo 4 do 5 grupi, a na sekoja od grupite nastavnikot ostava

po eden predmet ( na pr., buket cve}e, no`ici, ubavo penkalo, topka, ramka za slika).
U~enicite odbiraat vo koja grupa }e se vklu~at, sednuvaat i razmisluvaat za toa kakov tekst
mo`at da napi{at – inspirirani od predmetot {to e na klupata. Dobro e sekoj u~enik da sostavi
i da napi{e svoj tekst, no dokolku ima barawa nastavnikot im ovozmo`uva na dvajca i pove}e
u~enici da sostavuvaat svoj tekst. Dodeka u~enicite pi{uvaat nastavnikot mo`e da im pu{ti
tivka muzika.

Evaluativni aktivnosti

Na krajot od ~asot u~enicite gi ~itaat svoite tvorbi i si ~estitaat za napi{anite tekstovi.

Razgovaraat za toa {to najmnogu im se dopadnalo vo tekstovite na sou~enicite. Na krajot se
dogovaraat kako }e go prezentiraat seto ona {to go sostavile (mo`at da gi ~itaat tekstovite
pred sou~enicite, mo`e da napravat svoja kniga so site tekstovi i so pomo{ na nekoi roditeli
da ja umno`at vo pove}e primeroci, mo`at tekstovite da gi ispratat vo detski spisanija i sl.).

Zabele{ka:

Nastavnikot mo`e da ponudi i drugi razli~ni predmeti {to u~enicite }e gi odberat kako
inspiracija za sostavuvawe tekst.

Tema: Muzi~ko tvore{tvo

 Primer broj 1 ,,^estitka za rodenden”

Celi: - U~enikot/u~eni~kata da se pottiknuva da izmisluva melodija na sopstven tekst.

Nastavni sredstva: kasetofon ili Ce-De pleer, rodendenski ~estitiki nacrtani ili naslikani od
u~enicite vo paralelkata, hartija i penkala.

Mesto na realizacija: u~ilnica.

Tek na aktivnostite

Prethodni aktivnosti

U~enicite imaat napraveno poster na site svoi rodendeni. Pred sekoj rodenden tie crtaat ili
slikaat ~estitka za drugar~eto i na nea pi{uvaat svoj tekst-~estitka. Aktivnosta {to e ponudena
treba da se realizira na rodendenot na nekoj od u~enicite.

Vovedni aktivnosti

U~enicite mu gi podaruvaat podgotvenite ~estitki na drugar~eto koe ima rodeneden.

Razgovaraat so nego za toa kako se ~uvstvuva, koi se negovite `elbi, kade i so kogo podocna
}e go proslavi rodendenot, {to go interesira, {to najmnogu mu se dopa|a (muzika, knigi i sl.).

U~e~ko-pou~uva~ka aktivnost

U~enicite ispejuvaat rodendenska pesna {to ja znaat, a slu{aat u{te edna do dve pesni (od
kasetofon ili Ce-De pleer). Kratko razgovaraat za sodr`inite na tekstovite i vidot na muzikata
kaj rodendenskite pesni {to se ispeani i slu{ani.

Nastavnikot gi pottiknuva u~enicite, koi }e se vklu~at vo ovaa aktivnost, svoite rodendenski

~estitki (`elbi, poraki) kon slavenikot/slaveni~kata da gi osmislat i da gi napi{at na hartija.
Potoa sekoj u~enik/u~eni~ka si zamisluva i melodija za svojot tekst.

Slavenikot/slaveni~kata sednuva vo centarot na u~ilnicata, a sekoj od u~enicite ja ispejuva

svojata rodendenska muzi~ka ~estitka. Dokolku se dogovorat, u~enicite mo`at i da gi snimat
site muzi~ki ~estitki.

Otkako site u~enici }e mu/& go ~estitaat rodendenot so svojata muzi~ka ~estitka,

slavenikot/slaveni~kata treba da im se zablagodari na istiot na~in (muzi~ki)- so svoj tekst {to
}e im go ispee.

Evaluativni aktivnosti

U~enicite razgovaraat za svoite ~uvstva dodeka gi osmisluvale svoite muzi~ki ~estitki i po

nivnoto ispejuvawe. Slavenikot/slaveni~kata gi spodeluva svoite pozitivni emocii so drugite
sou~enici.
 Primer broj 2 ,,Nie sme kompozitori”

Celi: - U~enikot/ u~eni~kata da se pottiknuva izmisluva melodija na sopstven tekst.

Nastavni sredstva: kasetofon ili Ce-De pleer, muzi~ki instrument (onoj {to nastavnikot go
sviri), ksilofon, triangli, metalofon, vibrafon.

Mesto na realizacija: u~ilnica.

Tek na aktivnostite

Vovedni aktivnosti

Nastavnikot gi zapoznava u~enicite deka }e im pu{ti da slu{aat fragment od Simfonijata br.5

od L.V.Betoven. Dodeka u~enicite slu{aat nastavnikot im go naso~uva vnimanieto na
u~enicite na ritmi~kiot motiv (koj{to Betoven go iskoristil za da ja sozdade Pettata
simfonija). Toa e sledniov motiv:

Otkako nekolku pati u~enicite go slu{ale fragmentot od Pettata simfonija, nastavnikot im

raska`uva na u~enicite kako Betoven ja sozdal ovaa simfonija. Edna ve~er Betoven sedel i
razmisluval {to }e komponira, vratata od sobata, poradi provev, se pomrdnala i se slu{nal
zvuk na krckawe. Toj zvuk go slu{nal kako ritmi~ka melodija i se dosetil na taa ritmi~ka
melodija da dodade u{te nekolku tonovi i da ja sozdade Pettata simfonija. Dodeka
nastavnikot go raska`uva toj del, im go sviri motivot na u~enicite (zapi{an e pogore vo
tekstot).

U~e~ko-pou~uva~ka aktivnost

U~enicite gi razmestuvaat klupite vo 4 do 5 grupi, a na sekoja od grupite nastavnikot ostava

muzi~ki instrumenti: ksilofon, triangli, metalofon, vibrafon. Potoa u~enicite sednuvaat vo
razli~ni grupi, no dobivaat ista zada~a. Najprvin u~enicite so pomo{ na triangli go svirat
motivot na krckawe na vratata, a potoa so udarnite instrumenti (ksilofon, metalofon,
vibrafon) se obiduvaat da sozdadat melodiska muzika na motivot {to bil inspiracija za
Betoven da ja sozdade Pettata simfonija.

Evaluativni aktivnosti

Po zavr{uvaweto na sopstvenata melodiska muzika sekoj/a u~enik/u~eni~ka im ja

prezentira na sou~enici svojata kratka tvorba.
 Primer broj 3 ,,Imitirawe prirodni pojavi”

Celi: - U~enikot/ u~eni~kata da se pottiknuva da istra`uva zvu~ni svojstva na razli~ni

materijali i da sozdade melodija na odredena tema.

Nastavni sredstva: kasetofon ili Ce-De pleer, snimka na zvuci, razli~ni `ici, lastici so
razli~na dol`ina i {iro~ina, ~a{i, {i{iwa so razli~no koli~estvo voda, par~iwa lim, razli~ni
tropalki, list hartija, razli~ni vidovi hartija i dr. priroden materijal.

Mesto na realizacija: u~ilnica.

Tek na aktivnostite

Vovedni aktivnosti

U~enicite gi slu{aat snimenite zvuci od prirodnite pojavi (do`d, grmotevici, veter i sl.) i
razgovaraat za sli~nostite i razlikite me|u niv.

U~e~ko-pou~uva~ka aktivnost

U~enicite gi zemaat donesenite materijali vo istra`uva~koto kat~e (razli~ni `ici, lastici so

razli~na dol`ina i {iro~ina, ~a{i, {i{iwa so razli~no koli~estvo voda, par~iwa lim, razli~ni
tropalki, list hartija, razli~ni vidovi hartija i dr. priroden materijal), gi istra`uvaat i utvrduvaat
kakvi zvuci i {umovi se dobivaat so niv i na kakov na~in. Potoa u~enicite, po svoja `elba, se
grupiraat vo pomali grupi i tamu dobivaat razli~ni zada~i (napi{ani se na liv~iwa hartija): da
sozdadat zvuci na tivok do`d, silen do`d, grmotevica, tivok veter, silen veter, bura.

Sekoja grupa ja podgotvuva svojata prezentacija i ja pretstavuva pred drugite. Po slu{aweto

na sekoja prezentacija preostanatite grupi treba da pogodat za koja prirodna pojava stanuva
zbor.

Na krajot site grupi }e se dogovaraat da gi iskombiniraat svoite kratki izvedbi vo podolga

,,zvu~na prikazna” (na pr., tivok do`d, tivok veter, silen veter, silen do`d, grmotevica; tivok
do`d, grmotevica, grmotevica, silen do`d i sl.).

Evaluativni aktivnosti

U~enicite razgovaraat za toa kade mo`at da go iskoristat ova {to go osoznale i kombinirale
na pr., za ilustracija na slika, pri izveduvawe na dramatizacija i dr.).

Primer broj 4 ,,Budewe na proletta”

Celi: - U~enikot/ u~eni~kata da se pottiknuva da istra`uva zvu~ni svojstva na razli~ni

materijali i da sozdade melodija na odredena tema.
 Nastavni sredstva: kasetofon ili CD pleer, instrumenti, razli~ni materijali i sredstva (blok
flejta, praporci, stap~iwa, yvon~iwa, svir~iwa, gran~iwa, lisja od drvo, ~a{i i {i{iwa, voda, }
esiwa, celofan i sl.).

Mesto na realizacija: u~ilnica

Tek na aktivnostite

Vovedni aktivnosti

Nastavnikot razgovara so u~enicite za predvesnicite na proletta,gi opi{uvaat zvucite na

prirodata {to gi slu{aat vo okolinata vo prolet i dr. U~enicite dobivaat zada~a da gi zatvorat
o~ite dodeka slu{aat muzika i pri toa da si zamislat slika. Nastavnikot pu{ta fragment od
deloto Prolet od Vivaldi.

U~e~ko-pou~uva~ka aktivnost

Se vodi razgovor za slikite {to si gi zamislile u~enicite dodeka slu{ale muzika. U~enicite, po
svoja `elba se delat vo grupi.

Edna grupa u~enici u{te edna{ ja slu{a muzikata i osmisluva dvi`ewa so koi }e gi prika`at
budeweto na `ivotnite, te~eweto na rekite i dr.

Preostanatite nekolku grupi u~enici gi istra`uvaat instrumentite i materijalite {to se

prethodno podgotveni (blok flejta, praporci, stap~iwa, yvon~iwa, svir~iwa, gran~iwa, lisja od
drvo, ~a{i i {i{iwa, voda, }esiwa, celofan i sl.) i gi zapoznavaat {umovite i zvucite {to gi
dobivaat. Se potsetuvaat na slikata {to si ja sozdale dodeka go slu{ale fragmentot od Prolet.
Se obiduvaat individualno ili na nivo na grupa da osmislat kombinacija na {umovi i zvuci, so
~ija pomo{ }e ja ,,opi{at” slikata {to si ja zamislile.

Evaluativni aktivnosti

Kon krajot na ~asot u~enicite so izveduvawe na zvuci i {umovi i so pomo{ na osmislenite

dvi`ewa gi prezentiraat svoite tvorbi. Razgovaraat za toa {to im bilo lesno, a {to im bilo te{ko
dodeka rabotele, kako se ~uvstvuvale i {to im se dopa|a najmnogu vo sekoja od prezentaciite.

Zabele{ka

Istiot ovoj ~as mo`e da se realizira, no vo vovedniot dela da se slu{aat fragmenti od Leto,
Esen i Zima od Vivaldi ili pak nekoe drugo delo od drug kompozitor.
 Primer broj 5 ,,Zvu~na ilustracija”

Celi: - U~enikot/ u~eni~kata da se pottiknuva da istra`uva zvu~ni svojstva na razli~ni

materijali i da sozdade melodija na odredena tema.

Nastavni sredstva: ~etiri sliki, kasetofon ili Ce-De pleer, instrumenti, razli~ni materijali i
sredstva (blok flejta, praporci, stap~iwa, baraban, yvon~iwa, svir~e, ~asovnik, gran~iwa, lisja
od drvo, ~a{i i {i{iwa, voda, kam~iwa, kesi, i sl.).

Mesto na realizacija: u~ilnica.

Tek na aktivnostite

Vovedni aktivnosti

Nastavnikot razgovara so u~enicite za nivnite sekojdnevni aktivnosti od stanuvaweto nautro,

doa|aweto na u~ili{te, pa s# do zavr{uvaweto na u~ili{niot den.

U~e~ko-pou~uva~ka aktivnost

U~enicite koi }e u~estvuvaat se delat na pet grupi. Prvata, vtorata, tretata i ~etvrtata grupa
dobivaat ~etiri sliki so zada~a vnimatelno da gi razgledaat (na prvata slika e pretstavena
detska soba, u~enik koj po yvoneweto na budilnikot se budi i stanuva od krevet, a od
prozorecot na sobata se gleda deka nadvor vrne; na vtorata slika u~enikot se mie i se
podgotvuva za u~ili{te; na tretata slika u~enikot odi po trotoar, si potpevnuva, pominuvaat
vozila pokraj nego, a pokraj pe{a~kiot premin soobra}ajniot policaec go regulira soobra}ajot;
na ~etvrtata slika e pretstaveno u~ili{teto so u~enici vo u~ilnicata). Po razgleduvaweto na
slikite sekoja od grupite treba so {umovi, zvuci i muzika (bez verbalno objasnuvawe) da ja
raska`e sodr`inata na svojata slika. Pettata grupa ima zada~a da slu{a vnimatelno i po
slu{aweto (bez da gi vidat slikite) da ja raska`e sodr`inata na ~etirite sliki.

Nastavnikot i u~enicite od pettata grupa izleguvaat nadvor od u~ilnicata, za da mo`at ~etirite

grupi da gi osmislat i da gi isprobaat svoite prezentacii.

Otkako u~enicite najavuvaat deka se podgotveni, vleguva pettata grupa, gi slu{a edna po
edna prezentaciite, si gi zamisluvaat slikite i verbalno gi opi{uvaat.

Na krajot se poka`uvaat slikite i u~enicite od pettata grupa }e mo`at da gi sporedat svoite

prikazni so ,,zvu~nite prikazni”.

Evaluativni aktivnosti

U~enicite razgovaraat za toa {to im bilo lesno, a {to te{ko dodeka osmisluvale, prezentirale i
opi{uvale i kako site se ~uvstvuvale.

Zabele{ka
Ovoj ~as mo`e da se realizira so drugi sliki, sredstva i materijali.

Primer broj 6 ,,Muzi~ki opis na lik”

Celi: - U~enikot/ u~eni~kata da se pottiknuva na improvizirano peewe.

Nastavni sredstva: razli~ni knigi - basni, prikazni, raskazi.

Mesto na realizacija: u~ilnica.

Tek na aktivnostite

Vovedni aktivnosti

U~enicite koi }e u~estvuvaat vo ovaa aktivnost gi razgleduvaat knigite koi porano se ~itani i
si odbiraat dve do tri od niv (prikazni, basni). Nastavnikot vodi razgovor so niv za sodr`inata
na odbranite tekstovi, glavnite junaci, nivniot izgled i osobini.

U~e~ko-pou~uva~ka aktivnost

Sekoj u~enik/u~eni~ka odbira eden lik od ve}e odbranite tekstovi i po~nuva da razmisluva za
nego za da mo`e pocelosno da go opi{e. Pri opi{uvaweto na likot u~enicite mo`at da se
zadr`at na nadvore{niot izgled, odnesuvaweto, karakternite osobini. Dobivaat zada~a likot da
go opi{uvaat, no ne so zboruvawe, tuku so peewe.Zna~i treba da sozdadat svoja pesna (tekst
i melodija) koja }e po~ne i }e zavr{i so imitirawe na nivnoto javuvawe (pr., za `aba- kre-kre,
za gluv~e- ciu-ciu, za voz-}uf-}uf i sl.).

Otkako sekoj u~enik/u~eni~ka }e go osmisli svojot muzi~ki opis na likot, go otpejuva pred
svoite sou~enici. Site pesni se snimaat (na pr., na kasetofon) za da mo`at podocna notno da se
zapi{at.

Evaluativni aktivnosti

U~enicite razgovaraat za toa zo{to go odbrale tokmu toj lik, kako se ~uvstvuvale dodeka ja
osmisluvale i ja otpeale svojata pesna, {to najmnogu im se dopadnalo vo svojot, a {to vo
muzi~kite opisi na drugite. Se dogovaraat pred kogo i koga }e gi prezentiraat svoite muzi~ki
opisi.

Zabele{ka

Dokolku u~enicite uspe{no ja realiziraat ovaa aktivnost i dokolku izrazat `elba, na nareden
~as mo`at da dramatiziraat basna, pri {to }e peat namesto da zboruvaat.

Primer broj 7 ,,Zvu~na prikazna”

Celi: - U~enikot/ u~eni~kata da se pottiknuva da osmisluva ritmi~ki motivi i improvizirano
da pee;

- U~enikot/u~eni~kata da se pottiknuva da sviri ritmi~ki motivi i da se dvi`i

usoglaseno so niv.

Nastavni sredstva: razli~ni knigi – basni, prikazni, detski muzi~ki instrumenti, notni
tetratki, molivi.

Mesto na realizacija: u~ilnica.

Tek na aktivnostite

Vovedni aktivnosti

U~enicite koi }e u~estvuvaat vo ovaa aktivnost gi razgleduvaat knigite koi porano se ~itani i
odbiraat dve do tri od niv (prikazni, basni). Nastavnikot vodi razgovor so niv za sodr`inata na
odbranite tekstovi, glavnite junaci, nivniot nadvore{en izgled, na~in na dvi`ewe, ishrana,
javuvawe i sl. Podetaqno se zadr`uvaat na nekolku od niv ( na pr., me~ka, lisica, zajak).

U~e~ko-pou~uva~ka aktivnost

Nastavnikot so muzi~ki instrument (ili so tropawe na racete) otsviruva tri razli~ni ritmi so
razli~ni ritmi~ki vrednosti za asocirawe na u~enicite, kako na primer:

Toj gi pra{uva u~enicite koe `ivotno mo`at da go povrzat so prviot ritam, koe so vtoriot, a
koe so tretiot. U~enicite verojatno prviot primer }e go povrzat so lisicata, vtoriot so me~kata,
a tretiot so zajakot.

U~enicite, po svoja `elba, se delat na nekolku grupi. Edna grupa u~enici so svoite instrumenti
gi svirat trite motivi, a vtorata grupa izveduva dvi`ewa na trite `ivotni, soglasno so ona {to go
svirat sou~enicite.
Se dogovaraat da dodadat u{te nekolku likovi za koi }e osmislat novi ritmi, kako na primer
za volk:

Na krajot, otkako }e gi osmislat i izve`baat (svireweto i dvi`ewata) }e se dogovorat za

dejstvieto, redosledot na javuvaweto na likovite i seto toa }e go vklopat vo edna nova, svoja
prikazna. ]e opredelat i ,,narator” koj so peewe }e gi najavuva likovite i dejstvijata (povtorno
so izmislen tekst i melodija).

Novata zvu~na prikazna bi bilo dobro da bide snimena (audio i video), za da mo`e da se
prezentira pred drugi u~enici i zainteresirani lica.

Evaluativni aktivnosti

U~enicite razgovaraat za toa kako se ~uvstvuvale dodeka ja osmisluvale i ja izveduvale

svojata muzi~ka prikazna, {to im bilo te{ko, a {to lesno, dali bi mo`elo da se osmisli nova
zvu~na prikazna, so kakvi likovi bi bila itn. Se dogovaraat pred kogo i koga }e ja
prezentiraat snimenata zvu~na prikazna.

Zabele{ka

Pri realizacija na vakov ~as nastavnikot i u~enicite namesto me~ka, lisica, volk, zajak, e` i dr.
mo`at da odberat i drugi likovi (~asovnici, soobra}ajni sredstva, pomladi i postari deca, likovi
od poznati bajki i sl.), kako i drugi ritmi.

Primer broj 8 ,,Festival”

Celi: - U~enikot/u~eni~kata da se pottiknuva da izmisluva melodija na sopstven tekst.

Nastavni sredstva: detski muzi~ki instrumenti, kasetofon ili Ce-De pleer, muzika od detski
festival, mikrofon, notna tetratka, molivi.

Mesto na realizacija: u~ilnica.

Tek na aktivnostite

Vovedni aktivnosti

U~enicite odbiraat snimki od detski festivali i se potsetuvaat na svoite omileni pesni.

Razgovaraat za sodr`inata na tekstovite i muzikata na ovie pesni, koi bile kompozitori,
tekstopisci i izveduva~i. Se potsetuvaat na svoite stihotvorbi {to prethodno gi napi{ale na
drug ~as po tvore{tvo ili po makedonski (albanski, turski, srpski) jazik.

U~e~ko-pou~uva~ka aktivnost
Se dogovaraat da napravat svoj festival (na pr., ,,Skopjevizija”, ,,Bitolavizija”,
,,Karpo{vizija”, ,,Resenski festival”, ,,Biser~iwa” i sl.). U~enicite {to sakaat da bidat
kompozitori i izveduva~i, muzi~ka pridru`ba, baletska grupa i sl., se oddeluvaat i po~nuvaat
so podgotovkite. Preostanatite }e bidat odgovorni za tehnikata i slu{ateli.

Kompozitorite na svoj ili tekst od nekoe drugar~e }e osmislat muzika i }e ja izve`baat svojata
pesna. Dodeka peat, dokolku sakaat mo`at da se pridru`uvaat so instrument, a toa mo`e da go
napravi i nekoe drugar~e. Pove{tite u~enici mo`at i notno da gi zapi{at pesnite (svojata i
nekoja druga). Dokolku nekoj u~enik/u~eni~ka saka, mo`e da sostavi kompozicija {to samo
instrumentalno }e ja izvede. U~enicite {to se prijavile za baletska grupa }e izmislat
soodvetna koreografija na nekolku pesni i }e ja izveduvaat na festivalot.

Na krajot s# {to e podgotveno se izveduva pred slu{atelite, a odgovornite za tehnika }e go

snimat celiot festival.

Evaluativni aktivnosti

U~enicite razgovaraat za toa kako se ~uvstvuvale dodeka ja osmisluvale i ja izveduvale

svojata numera, {to im bilo te{ko, a {to lesno, {to najmnogu im se dopadnalo kaj sekoj od
preostanatite izveduva~i, dali bi mo`ela da se osmisli nova zvu~na prikazna, so kakvi likovi
bi bila itn. Se dogovaraat pred kogo i koga }e ja prezentiraat snimenata zvu~na prikazna.

Primer broj 9 ,,Narodno oro”

Celi: - U~enikot/ u~eni~kata da se pottiknuva da u~estvuva vo osmisluvawe na zaedni~ka

koreografija, so primena na izu~enite ~ekori od narodnite ora.

Nastavni sredstva: kasetofon ili Ce-De pleer, snimena muzika-narodni pesni i ora.

Mesto na realizacija: u~ilnica ili sala na u~ili{teto.

Tek na aktivnostite

Vovedni aktivnosti

U~enicite ja slu{aat narodnata pesna ,,Brala moma kapini” (9/8 takt, karakteristi~en za
makedonskite narodni pesni). Dodeka u~enicite ja slu{aat pesnata nastavnikot gi zamoluva
da se olabavat, da gi zatvorat o~ite i da si zamislat sliki). Po slu{aweto na pesnata u~enicite
zboruvaat za slikite {to gi do`iveale slu{aj}i ja pesnata.

U~e~ko-pou~uva~ka aktivnost

U~enicite koi sakaat da u~estvuvaat vo ovaa aktivnost najprvin se potsetuvaat na prethodno

izu~enite ~ekori od narodnite ora. Se delat vo dve do tri grupi i se obiduvaat da gi usoglasat
~ekorite so muzikata, gi kombiniraat, predlagaat razli~ni kombinacii i svoite predlozi gi
usoglasuaat so predlozite na drugite u~enici od grupata.

Sekoja grupa ja poka`uva svojata koreografija, a potoa odlu~uvaat samite dali }e prifatat
edna koreografija ili }e gi iskombiniraat.

Evaluativni aktivnosti

U~enicite ja izveduvaat zaedni~kata koreografija i se dogovaarat koga }e ja prezentiraat pred

preostanatite u~enici vo u~ili{teto i pred roditelite.

Zabele{ka

Ovoj ~as mo`e da se realizira i so narodnite pesni ,,Vo na{e selo” (7/8 takt) i ,,Makedonsko
devoj~e” (7/8 takt). Taktot na ovie dve pesni e pobaven, no sepak avtenti~en za
makedonskata narodna pesna.
 Primer broj 10 ,,Himna na u~ili{teto”

Celi: - U~enikot/ u~eni~kata da se pottiknuva da u~estvuva vo osmisluvawe na zaedni~ka

koreografija, so koristewe rekviziti: obra~, ja`e, topka, lenta.

Nastavni sredstva: kasetofon ili Ce-De pleer, snimena muzika-himna na u~ili{teto, obra~,
ja`e, topka, lenta.

Mesto na realizacija: u~ilnica ili sala na u~ili{teto.

Tek na aktivnostite

Vovedni aktivnosti

U~enicite koi sakaat da u~estvuvaat vo ovaa aktivnost se delat po grupi (po sopstven izbor) i
zemaat po eden od rekvizitite: obra~, ja`e, topka, lenta. Se potsetuvaat na mo`nite na~ini na
koristewe na ovie rekviziti od prethodnite ~asovi po fizi~ko i zdravstveno obrazovanie, a,
isto taka, se obiduvaat da osmislat i novi, svoi dvi`ewa.

U~e~ko-pou~uva~ka aktivnost

Nastavnikot ja pu{ta snimkata so himnata na u~ili{teto za da se potsetat u~enicite. Najdobro

e avtori na himnata da se u~enici od samoto u~ili{te. Se dogovaraat sekoja grupa, so svoite
rekviziti, da osmisli koreografija za u~ili{nata himna. U~enicite se obiduvaat, predlagaat, se
dogovaraat, menuvaat, se dopolnuvaat i ja isprobuvaat svojata koreografija. Potoa sekoja
grupa ja poka`uva svojata koreografija, a preostanatite u~enici, dokolku imaat predlozi,
predlagaat promeni za podobruvawe, a dokolku im se dopa|a ona {to go videle go prifa}aat.
Na krajot }e se dobie edna zaedni~ka koreografija koja }e bide prifatena od site. Na pr.

prva grupa- obra~ • • • •

vtora grupa- ja`e × × × ×

treat grupa- topka * * * *

~etvrta grupa- lenta / / / /

Evaluativni aktivnosti

U~enicite ja izveduvaat zaedni~kata koreografija i se dogovaarat koga }e ja prezentiraat pred

drugite u~enici vo u~ili{teto i pred roditelite.

Zabele{ka: U~enicite mo`e da izmisluvaat svoja koreografija i na druga muzika, kako na

primer na sportskata himna ispeana od To{e Proeski i sl.
 Tema: Likovno tvore{tvo

Primer br. 1 Moite dlanki (2-3 ~asa)

Celi:

 u~enikot/u~eni~kata da istra`uva i da otkriva svojstva na razli~ni materijali {to mo`at da

se preoblikuvaat vo razni formi;
 u~enikot/u~eni~kata da se ohrabruva da koristi tehniki na primenetata umetnost vo
rabotata so razli~ni materijali, izrabotuvaj}i razli~ni predmeti {to imaat estetski i
utilitarni kvaliteti.

Nastavni sredstva: A4 hartija, flomasteri, mrsni boi, vodeni boi, hamer, selotejp, 3 rolni
toaletna hartija, lepak, samolepliva hartija vo boja, ukrasna traka, podebel karton, no`ici,
moliv, prazni kutii od kibrit.

Mesto na realizacija: u~ilnica.

Tek na aktivnosta

Vovedna aktivnost

Nastavnikot ja zapo~nuva i ja vodi aktivnosta so zborovite:,, Zamislete deka ne se poznavate

deka se nao|ate me|u nepoznati lu|e. Ajde trgnete i pro{etajte se. Odete kako {to odite obi~no.
Gledate naokolu i nikogo ne poznavate. Odete u{te. Kako se ~uvstvuvate me|u nepoznati lu|e.
Ajde sega zapoznajte se, pozdravete se i ka`ete si go imeto!” Potoa u~enicite se vra}aat vo
krugot. Nastavnikot prodol`uva: ,,Ajde sega da razmislime {to mo`at da napravat sé va{ite
race. Ka`ete i poka`ete! (site u~enici treba da u~estvuvaat vo realizacijata na predlozite, na
primer se pozdravuvaat me|usebno, pi{uvaat ili crtaat vo vozduh i sl.) Dvi`ete gi va{ite race
kako {to sakate. Obidete se da napravite kolku {to mo`ete pove}e razli~ni dvi`ewa so svoite
race. Sega zastanete, zagledajte gi svoite dvi`ewa da vidime kako }e izgleda toa. Poglednete
edni kaj drugi. Poleka odmrznete se. Gledajte gi svoite race, svoite prsti, dlanki. Svrtete gi
dlankite kon sebe i dobro poglednete gi, vnimatelno gledajte gi. Zapoznajte gi!” Potoa
u~enicite, eden po eden, gi opi{uvaat svoite dlanki.

Koga }e zavr{i i posledniot u~enik, nastavnikot im deli po eden list hartija, flomasteri, mrsni
boi, vodeni boi i im dava zada~a da ja iscrtaat konturata na svojata dlanka i na nea da ja
nacrtaat svojata prikazna. Potoa sekoj u~enik, individualno go poka`uva svojot crte` i ka`uva
{to sé se nao|a na dlankata. Spored sli~nosta na crte`ite, se formiraat grupi i zaedno treba da
sostavat edna zaedni~ka prikazna. Dlankite se lepat na hamer so selotejp i sekoja grupa
prezentira kako gi povrzala dlankite.

U~e~ko-pou~uva~ka aktivnost

Na sledniot ~as nastavnikot pravi povrzuvawe so prethodnata aktivnost i im ka`uva na

u~enicite deka nivnite race na narednite ~asovi }e izrabotuvaat razli~ni ne{ta. Mo`e da se
zapo~ne so izrabotka na kutii za molivi i fioki za sitni raboti. Aktivnostite te~at ~ekor po
~ekor, nastavnikot im gi demonstrira postapkite na u~enicite, a tie vnimatelno go sledat i
individualno go srabotuvaat poka`anoto. Sleduva detalen opis na ~ekorite za izrabotka na
kutiite i fiokite.

Kutii za molivi

Na debeliot karton so moliv se iscrtuva pogolem krug. Potoa se se~e i vrz nego se lepi hartija
vo boja.
Od hartijata vo boja se se~at delovi so malku pogolemi dimenzii od rolnite. Rolnite se
ma~kaat so lepak i se oblepuvaat so hartijata vo boja.

Na samoleplivata hartija se crtaat razli~ni ukrasni motivi, se se~at i se lepat na rolnite.

Trite rolni se lepat na zaoblenata podloga.

Od ukrasnata traka se pravat tri ma{ni~ki i se lepat na rolnite.

Fioki za sitni raboti

^etiri prazni kutii od kibrit se lepat edna vrz druga.

Od samoleplivata {arena hartija se se~e par~e so golemina dovolna da gi obvitka kutiite.

Hartijata se lepi na kutiite.

Fiokite se izvlekuvaat od kutijata, a samoleplivata hartija koja{to preminuva preku rabovite

se se~e kako {to e poka`ano na slikata.
Rabovite se svitkuvaat vo vnatre{nosta na kutijata.

Od samolepliva hartija se se~at par~iwa za obvitkuvawe na fiokite. Potoa se lepat na fiokite

kako {to e poka`ano na slikata.
Od aglite se se~e vi{okot na samolepiva hartija i se lepi na fiokata.

Prvo se lepat triagolnestite delovi na hartijata, a potoa pokratkite strani se podvitkuvaat preku
rabovite.

Na krajot, samolepivata hartija se svitkuva okolu podolgite strani na kutijata (fiokite).

Taka se dekoriraat site fioki po red i se vra}aat vo soodvetnite kutii od kibritot.

Evaluativni aktivnosti

Otkako }e bidat izraboteni kutiite i fiokite u~enicite gi izlo`uvaat i komentiraat za toa kako se
~uvstvuvale dodeka gi izrabotuvale i kolku se zadovolni od krajniot rezultat. Razgovaraat za
toa kako mo`at da gi iskoristat ovie izraboteni predmeti (na pr., kako rodendenski podarok na
nekoe drugar~e, za izlo`ba na nivo na u~ili{te, za proda`na izlo`ba po povod patroniot ili
nekoj drug praznik vo u~ili{teto i sl.).

Zabele{ka: Predlo`enite aktivnosti mo`at da se iskoristat i kako idei za izgotvuvawe na drugi

predmeti za sekojdnevna upotreba. Isto taka, mo`e da se koristi istiot na~in na rabota, no
sosema e vo red da se koristat i drugi razli~ni materijali (po izbor na samite u~enici).

Primer br. 2 Ogledalo (2 ~asa)

Celi:

 u~enikot/u~eni~kata da se pottiknuva da go koristi crta~kiot materijal za crtawe spored

svoja zamisla;
 u~enikot/u~eni~kata da se ohrabruva da koristi tehniki na primenetata umetnost vo
rabotata so razli~ni materijali.

Nastavni sredstva: hartija ise~ena spored goleminata na ramkata za slika, razli~ni boi-
flomasteri, mrsni boi, drveni boi, kredi vo boja, podebel karton, samolepliva hartija vo boja,
no`ici, lepak.

Mesto na realizacija: u~ilnica.

Tek na aktivnosta

Vovedna aktivnost

Nastavnikot im ka`uva na u~enicite: ,,Zamislete si deka stoite pred ogledalo. Zatvorete gi

o~ite. Pred ogledalo ste. Otvorete gi o~ite i ka`ete {to vidovte prvo koga gi otvorivte o~ite!”

Potoa se formiraat dvojki od u~enici (spored mestoto na sedewe vo krugot-eden do drug) i se

svrtuvaat so liceto eden kon drug. Nastavnikot prodol`uva: ,,Sega bidete ogledalo edni na
drugi. Poglednete se vo lice. Prviot od timot neka gi zatvori o~ite. Koga }e gi otvori o~ite,
neka ka`e {to prvo videl/a. Potoa zamenete gi ulogite. [to zdogledalo va{eto drugar~e koga gi
otvorilo o~ite, a {to zdogledavte vie?”

U~e~ko-pou~uva~ka aktivnost

Otkako }e zavr{at site dvojki nastavnikot im veli na u~enicite: ,,Zamislete se sebesi na

fotografija. Koi boi gi ima na fotografijata?” Potoa im dava hartija ise~ena spored goleminata
na ramkata za fotografija, razli~ni boi (flomasteri, drveni, mrsni boi, kredi vo boja) i bara od
u~enicite da go nacrtaat svoeto lice so boite koi gi videle na slikata. Sleduva prezentacija na
avtoportretite. Nastavnikot gi potsetuva u~enicite deka site fotografii se u{te poubavi
otkako }e bidat staveni vo ramka. Se dogovaraat sekoj da napravi ramka za svojata
fotografija. Ramkata ja izrabotuvaat u~enicite spored prika`anite ~ekori koi etapno im gi
demonstrira nastavnikot.

Ramka za slika

Po dadeniot {ablon se kroi ramkata za slika i se oblepuva so samolepliva hartija.

So no`i~ki se se~e vi{okot na samolepliva hartija.

Spored dadeniot {ablon, se krojat dva dela za potpirawe na fotografijata i dve traki.
Na zadniot ramen del se lepat potpira~ite i trakite.

Od {arena samolepliva hartija se se~at razli~ni motivi i se lepat na karton. Potoa se se~at i se
lepat na nadvore{nata strana na ramkata.

Fotografijata se stava kako {to e prika`ano na slikata.

[ablon za izrabotka na ramka za slika
Evaluativni aktivnosti

U~enicite razgovaraat za tekot na aktivnosta (tehni~kite te{kotii so koi se soo~ile) i za

krajniot proizvod. Razmisluvaat i za toa dali bi ja podarile nekomu svojata ramka i komu.
Razgovaraat za toa koi im se omilenite fotografii, crte`i i sl. Nastavnikot gi pottiknuva da
razmislat i da zamislat ramka za svojata omilena fotografija ili crte` (kolkava treba da bide,
kakva forma da ima, od kakov material da bide napravena, so {to bi ja ukrasile i sl.)

Zabele{ka: Predlo`eniot {ablon za ramka mo`e da se izmeni (druga golemina, forma), a

sekako mo`e da se koristat i drugi razli~ni materijali (po izbor na samite u~enici).

Primer br. 3 Vremeplov

Cel:
 u~enikot/u~eni~kata da se pottiknuva da go koristi crta~kiot materijal za crtawe spored
svoja zamisla

Nastavni sredstva: hamer ise~en na lenti so {irina okolu 10 sm, a so dol`ina kolku {to e
originalniot tabak na hamerot, drveni i voso~ni boi.

Mesto na realizacija: u~ilnica.

Tek na aktivnosta
Vovedna aktivnost
Nastavnikot im ka`uva na u~enicite deka }e letaat so vremeplov (specijalna ma{ina koja
mo`e da leta niz vremeto): ,,Podgotvete se za zamislenoto patuvawe. Koj saka mo`e da
zami`i. Patuvame so vremeplovot i zamisluvame deka snimame. Odime nanazad, vo
minatoto. Setete se na ne{to {to vi se slu~ilo od Nova godina do sega. Setete se {to ste
do`iveale, {to bilo ubavo, {to ne bilo ubavo, koga ste bile posebno veseli, koga ste pla~ele.
Treba da napravite nekolku sliki. Na sliki~kite treba da bidat i tie koi bile toga{ so vas...”

U~e~ko-pou~uva~ka aktivnost

Po dve minuti nastavnikot im ka`uva na u~enicite da gi otvorat o~ite i im dava lenti od

hamer na koi treba da gi nacrtaat svoite do`ivuvawe vo nekolku sliki~ki (kako strip). Na
primer, na prvata sliki~ka mo`e da bide pre~ekot na Nova godina. Nastavnikot
objasnuva ,,Nacrtajte go toa, koj bil so vas, kade ste bile... Na slednata sliki~ka ne{to drugo
{to vi se slu~ilo, na primer, koga ste pla~ele... Pa na slednata povtorno ne{to ubavo... “
Nastavnikot treba da im poka`e na u~enicite kako da gi pravat strip nastanite (da ja
odvojuvaat so nadol`na linija sekoja sliki~ka). Koga }e go zavr{at crtaweto,od u~enicite se
bara da stavat crveno kruk~e na sliki~kata kade {to bile veseli, a sino kruk~e na sliki~kata
na koja se ta`ni.

Evaluativna aktivnosta
Sekoj u~enik go poka`uva i go raska`uva svojot strip (zo{to tokmu tamu stavil crveno,
odnosno sino kruk~e).
 Primer br. 4 Moeto mesto za relaksirawe

Cel:

 u~enikot/u~eni~kata da se pottiknuva da tvori spored svojata vizuelna fantazija

Nastavni sredstva: hartija A4, drveni i voso~ni boi, kredi vo boja

Mesto na realizacija: u~ilnica.

Tek na aktivnosta

Vovedna aktivnost

Nastavnikot im predlaga na u~enicite da si zamislat, a potoa i da se odnesuvaat kako da se

dvi`at po razli~na podloga ili nevoobi~aena prirodna sredina: ,,Sega }e se dvi`ime kako da
odime niz voda, odime po lepliv pod, skokame od kamen na kamen, se dvi`ime po vrel pesok,
se probivame niz gusta {uma, niz dlabok sneg, {lapkame vo kal..”.

Potoa prodol`uva:,,Sega, bidej}i se umorivme od odewe, }e se olabavime i }e {etame niz

fantazija…

Sednete vo pozicija koja vi udobna. Di{ete ramnomerno, olabavete gi racete i nozete,

po~uvstvuvajte kako vi se olabavuva glavata, pa vratot, poleka po~uvstvuvajte kolku vi e
udobna pozicijata. Dodeka jas zboruvam, vie }e si zamisluvate kako odite na nekoe va{e
ubavo mesto… Zamislete deka ste vo priroda. Se dvi`ite poleka po meka i prijatna topla
zemja. Odberete si svoj na~in na dvi`ewe, bilo da e toa {etawe, tr~awe, prevrtuvawe… Taka
kako {to vam vi se dopa|a. (pauza). Odite na nekoe mesto kade {to znaete deka }e vi bide
ubavo. Toa mo`e da bide nekoe mesto koe ste go sonuvale, zamisluvale ili kade {to ve}e ste
bile. Poleka se upatuvame kon toa mesto.

Po~uvstvuvajte gi zvucite, site onie {to gi sakate. Tie zvuci mo`at da bidat {umolewe na
veterot, tropkaweto na do`dot, pesnite i glasovite na nekoi `ivotni, `uborot na vodata,
muzikata koja ja sakate, ne~ii omileni glasovi… Onie zvuci vo koi u`ivate.” (pauza).
,,Po~uvstvuvajte gi boite i svetlinata. Boite se prijatni, ~uvstvuvate kako ve relaksiraat. Se
dvi`ite i go ~uvstvuvate lesnoto veter~e kako vi gi dopira racete, liceto, celoto telo, kako ve
miluva. Potoa po~uvstvuvajte gi drugite dopiri… toa mo`e da bide do`dot, snegot, sonceto…
toa {to ve pravi da se ~uvstvuvate ubavo.” (pauza). ,,A sega po~uvstvuvajte gi mirisite.
Mirisot na zemjata, mirisot na rastenijata. Kako da ve miluvaat tie mirisi. Vdi{ete lesno i
dlaboko i po~uvstvuvajte kako ste olabaveni.” (pauza). ,,I ponatamu se dvi`ite po va{ata
priroda; se dvi`ite lesno i ~uvstvuvate kolku e s# prijatno.” (pauza). ,,Dojdovte na va{eto
mesto koe ve relaksira. Tuka se ~uvstvuvate za{titeno i olabaveno”. (pauza). ,,Poglednete
okolu sebe: {to ima okolu vas, koj e okolu vas? Ima li lu|e koi gi poznavate? Ima li `ivotni
okolu vas? Ili nema nikogo osven vas? Kako se ~uvstvuvate na toa mesto? Zapametete s#
naokolu: boite… svetlinata… formite… zvucite… dopirite… mirisite…” (pauza). ,,Sega
poleka se podgotvuvate za vra}awe. Trgnuvate nazad postepeno. Se oddale~uvate od
mestoto. Koga }e bidete gotovi, poglednete okolu sebe i vratete se ovde vo u~ilnicata.
Povtorno ste ovde so drugite u~enici. Ako nekoj saka da stane i da se protegne, neka go stori
toa. (Ve`bata za zamisluvawe treba da trae okolu 10 minuti.)

U~e~ko-pou~uva~ka aktivnost

Nastavnikot im ka`uva na u~enicite: ,,Sega }e go crtate va{eto mesto koe ve relaksira.

Poka`ete so linii, formi i boi kade bevte, kako se ~uvstvuvavte, {to vidovte i {to slu{navte.
Obidete se so boite i liniite da gi prika`ete mirisite i dopirite koi gi po~uvstvuvavte. Prenesete
go svoeto do`ivuvawe na hartija. Ne e va`no kako crtate; mnogu pova`no e vam da vi zna~i
toa {to go crtate. Otkoga }e go zavr{ite crte`ot dajte mu naslov na toa mesto”. (Gi pottikuva
u~enicite da najdat svoe ime za mestoto kade {to se ~uvstvuvaat prijatno. Na primer: pla`ata
na Ana; livadata na Nusret itn.)

Evaluativni aktivnosti

U~enicite razgovoraat za toa ,,kade bile” i ,,{to do`iveale”. Ka`uvaat koga i kade vo nivniot
realen `ivot se ~uvstvuvale olabaveno na sli~en na~in, no i zamisluvaat koga i kade povtorno
bi se ~uvstvuvale taka. Crte`ite mo`e da se povrzat vo zaedni~ka zbirka so naslov {to }e go
dadat u~enicite. Se dogovaraat koga i kade }e gi izlo`at svoite tvorbi, za da bidat videni od
site u~enici od u~ili{teto.

Primer br. 5 Ne{to ubavo

Cel:

 u~enikot/u~eni~kata da istra`uva i da otkriva svojstva na nestandardni likovni materijali i

da gi kombinira so standardni.

Nastavni sredstva: razli~ni predmeti, razli~ni prirodni i ve{ta~ki materijali, hartija, akrilni
ili temperni boi, drveni boi, mrsni boi,edna {i{arka, masa za modelirawe (glinamol, plasteli),
lepak, ~etki~ka, stap~e za modelirawe, kam~iwa, krp~e za bri{ewe.

Mesto na realizacija: u~ilnica.

Tek na aktivnosta

Vovedna aktivnost

Nastavnikot treba da donese na ~asot ne{to {to go smeta za ubavo. Potoa u~enicite go
nabquduvaat predmetot okolu 5 minuti i gi crtaat ~uvstvata koi toj predmet gi predizvikal kaj
niv - no samo so boja, linii i formi, bez da pretstavuvaat ni{to realno. Takov objekt mo`e da
bide priroden (cvet, rastenie, {kolka), mo`e da bide slika ili koj bilo objekt od doma}instvoto
(duri i kujnski predmeti mo`at da isprovociraat razli~ni emocii). Ovaa aktivnost e odli~en
na~in da se vovedat decata vo crtawe bez realna reprezentacija i zgolemena osetlivost za
sopstvenite ~uvstva predizvikani od nadvore{ni stimulacii.

Potoa nastavnikot postavuva na nekoja od klupite pove}e par~iwa od razli~ni materijali - na

primer, {mirgla, somot, guma, krzno, drvo, kamen, {kolka itn. (koi ovozmo`uvaat
najraznovidni taktilni iskustva) i gi pottiknuva u~enicite da gi dopiraat ovie materijali
nekolku minuti. Sleduva diskusija so pomo{ na pra{awata: Na {to ve potsetuvaat (nekoja
li~nost, slu~ka, emocija) ovie razli~ni dopiri od va{iot sekojdneven `ivot? Kako se
~uvstvuvate so sekoj poedine~en dopir? So koi zborovi mo`eme da gi opi{eme senzaciite na
dopir (primer za ,,dopirni” zborovi: lizgavo, tvrdo, meko, mazno, toplo, ladno, vrelo, ledeno,
grubo, dup~esto, bockavo, gumeno, tenko, sun|erasto, svileno, mre`asto, rapavo, ~kripavo,
skokotlivo, lizgavo itn.)

U~e~ko-pou~uva~ka aktivnost

Nastavnikot im ka`uva na u~enicite deka vo slednata aktivnost }e izrabotuvaat „ne{to ubavo”

so kombinacija od prirodni i ve{ta~ki materijali.

Predlagame da se izrabotat riba od {i{arka i pol`av od kamen. Detalen opis na postapkite e

daden podolu.

Riba od {i{arki

So prsti se kr{i vrvot na {i{arkata.

Par~e od plastelin se modelira kako top~e. Se stava na podebeliot kraj od {i{arkata, na
mestoto na otkinatiot vrv i se modelira glavata na ribata (kako {to e poka`ano na crte`ot).

So pomo{ na stap~e se crta ustata na ribata.

Par~e plastelin se raspleskuva i od nego so pomo{ na stap~e se se~at dve strani~ni perki i
edna grbna. Perkite se pricvrstuvaat na {i{arkata.

Od par~e plastelin se modelira zadnata perka na ribata, kako {to e poka`ano na fotografijata.
Delot {to se lepi na {i{arkata treba da bide malku zadebelen.
So akrilni (temperni) boi se boi ripkata.

Pol`av

Se zema eden dolgnavest kamen i se boi so crvena boja.

So krp~e se bri{e kamenot dodeka bojata se u{te e vla`na.

Se zema eden top~est kamen za ku}i~kata na pol`avot i se obojuva vo violetova boja.

Na mestoto kade {to treba da se povrze teloto so glavata se nanesuva lepak.

Od masata za modelirawe se pravi edno top~e kako zrno gra{ok, se splesnuva so prstite i se
stava vrz lepakot, a potoa vrz nego se stava lepak.

Ku}i~kata i teloto na pol`avot se spojuvaat so pritiskawe vrz masata za modelirawe.

So stap~e ili tenka ~etka se crtaat `olti to~ki na ku}i~kata na pol`avot.

Evaluativni aktivnosti

U~enicite gi izlo`uvaat svoite tvorbi i razgovaraat za toa kako se ~uvstvuvale dodeka gi

pravele svoite ,,ubavi ne{ta”. Gi razgleduvaat site ,,ubavi ne{ta” i sekoj/a u~enik/u~eni~ka
treba da ka`e ne{to ubavo za tvorbata na drugar~iwata.

Zabele{ka: Predlo`enite aktivnosti mo`at da se iskoristat i kako idei za izgotvuvawe drugi

predmeti (`ivotni, rastenija, igra~ki, ukrasi i sl.), a pri toa da se koristat i drugi razli~ni
materijali (po izbor na samite u~enici).

Primer br. 6 Likovna muzika

Cel:

 u~enikot/u~eni~kata da se pottiknuva za pretstavuvawe na muzikata so vizuelni znaci i

simboli

Nastavni sredstva: prethodno podgotvena muzika po izbor na nastavnikot/u~enicite

(prepora~livo e me{ani muzi~ki par~iwa so razli~en ritam: folklorna, klasi~na, xez, tehno,
hartija i razli~ni boi, tropalki i drugi muzi~ki instrumenti.
Mesto na realizacija: u~ilnica.

Tek na aktivnosta

Vovedna aktivnost

Nastavnikot zapo~nuva so slednite instrukcii: ,,Sednete mirno so zatvoreni o~i i dozvolete im

na zvucite koi gi slu{ate da dojdat do vas. Kakvi zvuci slu{ate vo dale~ina? Kakvi zvuci
slu{ate nadvor? Kakvi zvuci slu{ate vo u~ilnicata podaleku od vas? [to slu{ate vedna{ do
vas? Kako se ~uvstvuvate slu{aj}i gi site ovie zvuci?” Se prodol`uva so razgovor za zvucite,
za toa kako im izgledaat zvucite (ostri, meki, mazni, rapavi, tvrdi, dlaboki, glasni).

Sleduva igra za zagrevawe i podgotovka za dvi`ewa usoglaseni so muzika. Nastavnikot

zapo~nuva: ,,Jas }e vi ka`am {to treba da doprete na nekoe drugar~e i }e pu{tam muzika. Vie
}e igrate s# dodeka trae muzikata. Koga }e prekine muzikata, treba brzo da istr~ate i da go
doprete ona {to jas }e vi go ka`am. Koga site }e go napravite toa, povtorno }e pu{tam
muzika i }e igrate s# dodeka ne ka`am ne{to drugo da doprete i dodeka muzikata ne prestane
i s# taka po red”. (igrata trae okolu 5 min.)

 Dopri ne~ija glava!

 Dopri sino!
 Dopri ne~ij papok!
 Dopri tvrdo!
 Dopri ne~ie levo koleno!
 Dopri ne~ij mal prst na desnata raka!
 Dopri ne{to mazno!
 Dopri ne~ie levo uvo!
 Dopri ne{to volneno!
 Dopri ne~ij desen obraz!
 Dopri ne{to ubavo!

U~e~ko-pou~uva~ka aktivnost

Nastavnikot pu{ta muzika vo zadninata. Prepora~uvame muzikata da bide so izrazen i

promenliv ritam, kako na primer, afrikanski tapani, xez, makedonska folklorna, klasi~na,
tehno itn. U~enicite ja slu{aat muzikata, a potoa ja pretstavuvaat so boi, formi, simboli.
Gotovite crte`i u~enicite gi poka`uvaat eden po eden vo krug, a nastavnikot poveduva
diskusija za toa kako se ~uvstvuvale dodeka ja slu{ale muzikata i dali uspeale niz crte`ite da
gi pretstavat ritamot, bojata, emociite i raspolo`enieto na muzikata. So kakvi linii i boi ja
pretstavile muzikata?

Evaluativna aktivnost
U~enicite najprvin se potsetuvaat na emociite {to gi znaat, a potoa eden po eden izveduvaat
zvuci so koi }e prika`at razli~na emocija. Zvucite gi izveduvaat so usta, race, tropalki, prsti i
sl. Dodeka eden u~enik pravi zvuk, drugite treba da ja pogodat emocijata koja e prika`ana niz
zvukot.

Primer br. 7 Na{iot cvet

Celi:

 U~enikot/u~eni~kata da istra`uva i da otkriva razli~ni na~ini za realizacija na vizuelna vo

materijalna ideja;
 U~enikot/u~eni~kata da se pottiknuva za koristewe na razli~ni postapki za rabota
(lepewe, se~ewe, kinewe itn).

Nastavni sredstva: A4 hartija, razli~ni boi (temperni, vodeni, mrsni, drveni), orizova
cve}arska hartija (razli~na po boja), cev~e za sok, no`ici, lepak, ambala`a za jajca, krep
hartija vo boja, ~etka.

Mesto na realizacija: u~ilnica.

Tek na aktivnosta

Vovedna aktivnost

U~enicite se delat vo grupi po ~etvorica i dobivaat eden list hartija podelen na dva dela so
nadol`na linija. Potoa im se ka`uva deka treba da smislat po~etok na edna prikazna za
cve}iwata. Vo prviot del od listot treba da go nacrtaat po~etokot na svojata prikazna, a vo
vtoriot del i da go napi{at. Koga nastavnikot }e ka`e „stop”, listot hartija se dava na sosedniot
u~enik da ja prodol`i prikaznata i taka sekoj u~enik po red vo grupata. Na kraj se dava naslov
na prikaznata i se pravi prezentacija na zaedni~kite prikazni.

U~e~ko-pou~uva~ka aktivnost

Nastavnikot i u~enicite razgovaraat za toa deka nivnite prikazni mo`at da se dramatiziraat, da

se izvede teatar na masa i sl. Za taa cel treba da se napravat razli~ni cve}iwa, {to }e mo`at
podolgo vreme da se koristat. U~enicite izrabotuvaat cvetovi od hartija. Nastavnikot
demonstrira, a tie go sledat ~ekor po ~ekor.
Cvet od hartija

Orizovata hartija se previtkuva dva pati. Potoa na nea se iscrtuva cvetot (spored prilo`eniot
{ablon).

So no`ici se se~e iscrtaniot cvet i na toj na~in se dobivaat ~etiri ednakvi cveta. Za cvetot koj
se izrabotuva potrebni se tri od ~etirite dela.

Trite cveta se postavuvaat eden vrz drug, se previtkuvaat i na sredinata so no`ici se pravi
dup~e.
Od par~iwa orizova hartija se izrabotuva pra{nikot na cvetot (koj mo`e da se obvitka ili da se
izboi vo `olta boja).

Vrvot na pra{nikot vnimatelno se provira niz dup~eto.

Cev~eto za sok treba da bide vo zelena boja (ili pak da se izlepi so zelena hartija). Od nego se
izrabotuva stebloto na cvetot na toj na~in {to se lepi od zadnata strana na cvetot.

Lale
Od kartonot za ambala`a na jajca se isekuva le`i{teto za jajceto i se oblikuva cvetot na laleto.

Od krep hartijata se se~e par~e so pravoagolna forma, se svitkuva i lepi vo forma na ra~ka za
laleto.

Cvetot se lepi na stebloto.

Od krep hartijata se se~at liv~iwa. Potoa tie se lepat na stebloto.

So temperni boi se boi cvetot vo boja po `elba.

Evaluativni aktivnosti

U~enicite gi izlo`uvaat izrabotenite cvetovi i razgovaraat za toa {to im bilo najte{ko, a {to
najlesno pri izrabotkata na cvetovite, zo{to ja odbrale tokmu taa boja za svojot cvet.
Predlagaat na~ini na koristewe na izrabotenite cvetovi (za teatarska pretstava, ukrasuvawe na
u~ilnicata, rodendenski podarok na sou~enicite, podarok na pomladite u~enici vo u~ili{teto,
za proda`na izlo`ba po povod nekoj praznik na u~ili{teto i sl.)

Zabele{ka: Predlo`enite aktivnosti mo`at da se iskoristat i kako idei za izgotvuvawe na drugi

vidovi cve}iwa. Isto taka, mo`e da se koristi istiot na~in na rabota, no sosema e vo red da se
koristat i drugi razli~ni materijali (po izbor na samite u~enici).

Primer br. 8 Izrabotuvame kukli

Cel:

 U~enikot/u~eni~kata da se ohrabruva na razli~ni na~ini da pretstavuva tridimenzionalen

prostor vo soodveten soodnos;
 osposobuva za izrabotka na predmeti za zbogatuvawe na okolinata (estetsko
oblagoroduvawe na u~ilnicata);
 u~enikot/u~eni~kata da istra`uva i da otkriva svojstva na nestandardni likovni materijali i
da gi kombinira so standardni.

Nastavni sredstva: pamuk, bel lepak, voda, sad za rastvorawe na lepakot, no`ici, karton, crn
flomaster, crvena boja, crvena traka, kop~iwa, plasti~na tapa, tkaenini, cev~iwa za sok, ping-
pong top~e, lepak, podebel svilen gajtan (ili volnica), kop~iwa, akrilni boi.

Mesto na realizacija: u~ilnica.

Tek na aktivnosta

Vovedna aktivnost

Nastavnikot poveduva razgovor so u~enicite za nivnite omileni igra~ki od ranoto detstvo –

kuklite i omilenite kukleni pretstavi {to gi gledale vo u~ili{teto, kukleniot teatar, na
televizija i sl. Gi opi{uvaat kuklite (golemina, lik, delovi na kuklata, oblekata i sl.)

U~e~ko-pou~uva~ka aktivnost

Nastavnikot im ka`uva na u~enicite deka na ~asot }e izrabotuvaat kukli. Toj im gi

demonstrira postapkite ~ekor po ~ekor, a u~enicite go sledat i sekoj individualno izrabotuva
po eden Sne{ko ili kukla (po svoj izbor).

Sne{ko

Vo sad se rastvora beliot lepak so voda.

Se zema eden sloj od pamukot, se vitka i se pravi top~e. Na istiot na~in se pravi i u{te edno
pomalo top~e od pamuk za glavata na Sne{ko. Potoa, top~iwata poleka se navla`nuvaat vo
rastvorot od lepak, se lepat edno vrz drugo i se ~eka dodeka da se isu{at.
Na kartonska hartija se crta krug so dimenzii koi mu odgovaraat na plasti~noto kapa~e. Potoa
se boi so crn flomaster i se koristi za {e{irot na Sne{ko.

Plasti~noto kapa~e se lepi na kartonot i se oblikuva {e{irot. Potoa na {e{irot mu se lepi

crvenata traka i se stava na glavata na Sne{ko.

Par~e od pamukot se vitka kako {to e poka`ano na slikata, se boi crveno i se oblikuva nosot.
Nosot se lepi na glavata na Sne{ko.

Se iscrtuvaat ustata i kop~iwata, potoa se lepat o~ite, a okolu vratot se vrzuva crvenata traka
kako {al.
Kukla

Od platnoto se se~at dve par~iwa so dimenzii 15 x 15 i 11 x 11 sm.

So vrvot na no`icite na ping-pong top~eto se pravi otvor so golemina na cev~eto za sok.

Krajot na cev~eto za sok se natisnuva so prstite i se prema~kuva so lepak.

Na sredinata na pogolemoto par~e tkaenina se lepi pomaloto. Cev~eto se postavuva na

sredinata na tkaeninite (od zadnata strana) i zaedno se vovlekuvaat vo otvorot na ping-pong
top~eto.
Drugoto cev~e za sok se skratuva za 1 sm od dolniot neprekr{en del i se lepi na cev~eto so
tkaenini na mestoto kade {to se soedninuva so top~eto. Na ovoj na~in se dobivaat dvete noze
na kuklata.

Od cev~e vo druga boja se se~at dva dela koi se lepat kako {to e poka`ano na slikata i se
dobivaat racete na kuklata.

Svileniot gajtan (ili volnica) se se~e vo soodvetna golemina i se lepi na glavata na kuklata.
Potoa so akrilni boi se iscrtuvaat ustata, nosot i o~ite.

Na bluzata (tkaeninata) se lepat kop~iwa za dekoracija.

Evaluativni aktivnosti

U~enicite gi izlo`uvaat izrabotenite predmeti i razgovaraat za toa {to im bilo najte{ko, a {to
najlesno pri izrabotkata na svoite tvorbi. Predlagaat na~ini na koristewe na svoite izraboteni
predmeti (za kuklena pretstava, ukrasuvawe na u~ilnicata, rodendenski podarok na
sou~enicite, podarok na pomladite u~enici vo u~ili{teto, za proda`na izlo`ba po povod nekoj
praznik na u~ili{teto i sl.) U~enicite razmisluvaat za toa kakvi drugi kukli bi mo`ele da
napravat (koi likovi, so koja golemina, od {to bi go napravile liceto, delovite na teloto,
oblekata i sl.).

Nastavnikot gi ohrabruva u~enicite da predlo`at i drugi predmeti {to bi mo`ele da se napravat

od istiot materijal.

Zabele{ka: Predlo`enite aktivnosti mo`at da se iskoristat i kako idei za izgotvuvawe na drugi

vidovi kukli. Mo`e da se koristi istiot na~in na rabota, no sosema e vo red da se koristat i
drugi razli~ni materijali (po izbor na samite u~enici).

Primer br. 9 [umsko ovo{je

Celi:

 u~enikot/u~eni~kata da istra`uva i da otkriva svojstva na razli~ni materijali {to mo`at da

se modeliraat i da se oblikuvaat;
 u~enikot/u~eni~kata da se osposobuva za tvorewe vo grupa.

Nastavni sredstva: `ica, kle{ti, fimo masa (glina, glinamol, plastelin), cve}arska traka,
zelena podebela hartija, no`ici.

Mesto na realizacija: u~ilnica.

Tek na aktivnosta

Vovedna aktivnost

Na nekoj od prethodnite ~asovi po makedonski jazik u~enicite obrabotuvale dramski tekst vo

koj dejstvieto se slu~uva vo {uma. U~enicite se dogovaraat da go dramatiziraat tekstot, za
{to, pokraj drugoto, }e im trebaat elementi za scenata, a koi tie }e treba da gi napravat. Se
potsetuvaat na naj~estoto {umsko ovo{je ({umski jagotki, kapini i dr.) i na nivniot izgled.

U~e~ko-pou~uva~ka aktivnost

U~enicite se potsetuvaat na na~inot na podgotovka na fimo-masata (glinata, glinamolot) za

modelirawe (gme~ewe dodeka ne smekne masata) i na~inot na vitkawe na mekata `ica do
posakuvaniot oblik. Potoa u~enicite se delat vo grupi za da izrabotat {umsko ovo{je (jagotki
ili kapini po izbor). ]e rabotat vo timovi, pri {to treba da se poddr`uvaat, da si pomagaat i da
sorabotuvaat kolku {to e mo`no pove}e. Nastavnikot im demonstrira, a tie vnimatelno gi
sledat postapkite.

@icata se se~e na delovi so razli~na dol`ina.

Par~iwata `ica se zamotuvaat so cve}arska zelena traka.

Od fimo masata vo crvena boja, se modeliraat jagotki.

Od fimo masata so zelena boja se modeliraat liv~iwata na jagotkata i se prilepuvaat za
nejzinoto telo. So vrv od stap~e se pravat vdlabnatinki na liv~iwata, a vo sredinata na
jagotkata se pravi pogolemo dup~e za steblenceto.

So tehni~ki moliv se pravat dup~iwa po celata jagotka.

Jagodite se pe~at vo rerna na 130 Celziusovi stepeni okolu 30 minuti ili na pojako sonce.

Od obvitkanite `ici (so zelenata cve}arska traka) se pravi bu}et so razli~na dol`ina na `icite.
Od zelenata podebela hartija se se~at listovi, a potoa niv gi lepime na gran~iwata.

Jagotkite isto taka gi prilepuvame na gran~iwata.

Istata postapka se povtoruva za izrabotka na kapinite.

Od fimo masa vo violetova boja se modeliraat edno pogolemo i pove}e positni top~iwa.

Positnite top~iwa se prilepuvaat za pogolemoto. Pritoa treba da se vnimava, ne`no da se

pritiskaat i da se splesnuvaat top~iwata, kako {to e poka`ano na slikata.
Evaluativni aktivnosti

U~enicite gi izlo`uvaat izrabotenite ovo{ja i razgovaraat za toa {to im bilo najte{ko, a {to
najlesno pri nivnata izrabotka. Razgovaraat za toa kako u{te mo`at da se koristat izrabotkite
(za ukrasuvawe na u~ilnicata, podarok na pomladite u~enici vo u~ili{teto, za proda`na
izlo`ba po povod nekoj praznik na u~ili{teto i sl.)

Zabele{ka: Predlo`enite aktivnosti mo`at da se iskoristat i kako idei za izgotvuvawe na drugi

vidovi ovo{je, zelen~uk, cve}iwa, igra~ki, ukrasi vo u~ilnicata i sl. Isto taka, mo`e da se
koristi istiot na~in na rabota, a da se koristat i drugi razli~ni materijali (po izbor na samite
u~enici).

Primer br. 10 Izrabotka na maski i kruna

Celi:
 u~enikot/u~eni~kata da se ohrabruva da koristi tehniki na primenetata umetnost vo
rabotata so razli~ni materijali, izrabotuvaj}i razli~ni predmeti {to imaat i estetski
kvaliteti;
 u~enikot/u~eni~kata da se usovr{uva vo koristewe na razli~ni postapki za rabota
(hevtawe, se~ewe, kinewe, lepewe itn.)

Mesto na realizacija: u~ilnica.

Tek na aktivnosta

Vovedna aktivnost

Na nekoj od prethodnite ~asovi po makedonski jazik u~enicite obrabotuvale dramski tekst vo

koj glavni likovi se razli~ni ptici i `ivotni. U~enicite se dogovaraat da go dramatiziraat
tekstot, za {to pokraj drugoto, }e im trebaat maski soodvetni na ulogite {to }e gi igraat, a koi
tie }e treba da gi napravat. Se potsetuvaat na izgledot na pticite i na `ivotnite.

U~e~ko-pou~uva~ka aktivnost

U~enicite se potsetuvaat na na~inot na koristewe na heft - ma{inata i gi razgleduvaat

materijalite so koi }e rabotat. Potoa u~enicite se delat vo grupi spored toa dali }e izrabotuvaat
maska na ptici, maska na lisica ili proletna kruna. ]e rabotat individualno, vo grupi, no pri toa
dokolku e potrebno }e se poddr`uvaat, }e si pomagaat i }e sorabotuvaat. Nastavnikot im
demonstrira, a tie vnimatelno gi sledat postapkite.

Maska na ptica

Potrebni materijali: karton vo boja, sun|er so debelina 1 – 2 sm, no`ici, lastik, lepak, heft
ma{ina, moliv.

Tek na aktivnost

Spored prilo`eniot {ablon, se krojat o~ilata i klunot za maskata.

Spored prilo`eniot {ablon, se se~at perduvite (okolu 13 par~iwa).

So pomo{ na heft ma{inata perduvite se prika~uvaat za o~ilata.

Klunot se lepi za o~ilata.

Po prilo`eniot {ablon se krojat krugovite za okolu o~ite.

Krugovite se lepat okolu klunot. Vrz perduvite od sun|er~e se lepat pomali perduvi izraboteni
od karton vo razli~na boja.
Od dvete strani na maskata se pravat mali dup~iwa niz koi se protnuva lastik i se zavrzuva.

[ablon za izrabotka na maski

Maska na lisica

Potrebni materijali: dve ~a{i od jogurt, podebela hartija, no`ici, lepak, akrilni boi, moliv,
lastik.

Tek na aktivnosta

[ablonot se postavuva na podebela hartija i se se~e.

Ednata ~a{a od jogurt se se~e na polovina.

Od dvete polovini se se~at u{i za maskata kako {to e poka`ano na slikata.

U{ite se lepat na ozna~enoto mesto na maskata.

Od vtorata ~a{a se se~e muckata na lisicata.

Muckata se lepi na maskata.

Celata maska se boi vo portokalova boja. So crna boja se boi vrvot na muckata i se iscrtuvaat
konturite na otvorite za o~ite.
Od ostatocite od plasti~nite ~a{i se se~at resi, se bojat vo crna boja i na toj na~in se dobivaat
musta}ite na lisicata.

Musta}ite se lepat od vnatre{nata strana na muckata.

Od dvete strana na maskata se pravat dup~iwa niz koi se provlekuva i se zavrzuva tenok
lastik.

Proletna kruna

Potrebni materijali: rebrest karton, par~e tkaenina, stari kop~iwa, lepak, no`ici, moliv, heft
ma{ina.

Tek na aktivnosta

Od rebrestiot karton se se~e par~e so golemina spored obemot na glavata.

Dvata kraja na par~eto od reberstiot karton se spojuvaat so heft ma{inata.

Na tkaeninata se crtaat i se se~at tri cvet~iwa.

Na pogolemite kop~iwa im se zalepuva po edno pomalo kop~e i tie se lepat na cvet~iwata od

tkaenina.

Cvetovite se lepat na krunata.

Od zeleno platno se se~at liv~iwa i se lepat na krunata. Za dekoracija na krunata se dodavaat
i nekolku zeleni kop~iwa.

Evaluativni aktivnosti

U~enicite gi izlo`uvaat izrabotenite maski i razgovaraat za toa {to im bilo najte{ko, a {to
najlesno pri nivnata izrabotka. Razgovaraat za toa za {to u{te mo`at da se koristat izrabotkite
(za maskenbal vo u~ili{teto, podarok na pomladite u~enici vo u~ili{teto, za proda`na izlo`ba
po povod nekoj praznik na u~ili{teto i sl.)

Zabele{ka: Predlo`enite aktivnosti mo`at da se iskoristat i kako idei za izgotvuvawe na drugi

vidovi maski za drugi dramatizacii. Isto taka, mo`e da se koristi istiot na~in na rabota, a da se
koristat i drugi razli~ni materijali (po izbor na samite u~enici).

6. Sledewe i ocenuvawe na postigawata na u~enicite

 Sledeweto i ocenuvaweto se integralen del na vospitno – obrazovniot proces, so koj se
nastojuva da se obezbedi visoka objektivnost za postigawata i napreduvaweto na u~enicite.
Ovoj proces se izveduva kontinuirano vo tekot na u~ebnata godina, pri {to nastavnikot
pribira, bele`i, sreduva i obrabotuva podatoci za tekot na realizacijata na aktivnostite na
u~enikot.

Vo ovie aktivnosti najnapred se vr{i dijagnosti~ko sogleduvawe na prethodnite

iskustva, znaewa, stavovi i ve{tini za sekoj u~enik/u~eni~ka oddelno. Osven {to nastavnikot
gi koristi soznanijata od portfolijata na sekoj u~enik od prethodnite tri nastavni godini, toj i
razgovara so u~enicite za nivnite prethodni iskustva i za nivnite interesi za razli~nite vidovi
na detskoto tvore~ko izrazuvawe. Vo tekot na u~ebnata godina nastavnikot go nabquduva
sekoj u~enik dodeka manipulira so konkretni predmeti, sredstva, materijali, instrumenti,
dodeka dava i razrabotuva razli~ni idei, dodeka tvore~ki se izrazuva, za vreme na prezentacii
i sl. Postojano go sledi odnosot na u~enikot kon rabotata, sorabotkata so vrsnicite,
poka`anata inicijativnost, qubopitnost, upornost vo realizacijata na izbranite aktivnosti.

Vrz osnova na celokupnite podatoci dobieni od sledeweto i formativnoto ocenuvawe

nastavnikot ja konstatira sostojbata na napreduvawa i postignuvawa na sekoj/a
u~enik/u~eni~ka poedine~no i gi formulira vo broj~ana ocenka. Osnoven kriterium pri
ocenuvaweto e u~estvoto, zalagaweto i sorabotkata so drugite u~enici, a ne krajniot rezultat
(produktot) od aktivnostite.

O^EKUVANI REZULTATI

U~enikot/u~eni~kata:

- u~estvuva vo donesuvawe na programata za aktivnostite po tvore{tvo za svojata

paralelka;

- projavuva interes barem za eden vid detsko tvore~ko izrazuvawe;

- projavuva qubopitnost kon aktivnostite, sredstvata i materijalite so koi se raboti;

- u~estvuva vo predlagawe idei i nivno razrabotuvawe, koristej}i gi pri toa porano

usvoenite znaewa i ve{tini;

- u~estvuva vo konkretizirawe na ideite, vo planiraweto na izborot na sredstvata i

materijalite, nivno istra`uvawe, doa|awe do re{enija, nivna proverka;

- poka`uva upornost i istrajnost vo zavr{uvawe na zapo~natata zada~a;

- prifa}a i drugi idei i predlozi za realizirawe na zada~ite;

- iska`uva zadovolstvo, prijatnost i olabavenost pri realizirawe na izbranite i dogovorenite

zada~i;
- sorabotuva so sou~enicite vo procesot na realizirawe na aktivnostite, kako i vo procesot
na prezentirawe na tvorbite;

- relaksirano i slobodno u~estvuva vo predlagawe i realizirawe na aktivnostite, izrazuva

zadovolstvo vo tekot, kako i po zavr{uvaweto na predvidenite aktivnosti;

- se gordee so sopstvenite, so tvorbite na grupata i paralelkata, im ~estita na sou~enicite i gi

po~ituva nivnite idei i tvorbi.

Koristena literatura:

Bla`eva, A. i ^onteva, @. (2007). Prira~nik so rabotilnici za sovremeni i kreativni metodi za

u~ewe i tehniki na u~ewe i osovremenuvawe na nastavata. Skopje: Maring

Ognjenovic, V. (2003). Zdravo da ste. Radionice za decu. Beograd: Akademska stampa

Bruner, J. (1996): The culture of education, Cambridge, Massachusetts & London, England,
Harvard University Pres

Eglinton, K. (2003). Art in the Early Years. New York: RoutledgeFalmer

Englebaugh, D. (2003). Integrating Art and Language Arts through Children's Literature.
Westport, CT: Teachers Ideas

John-Steiner, V. & Mahn, H. (1996): Sociocultural approaches to learning and development:

A Vygotskyian framework, Educational Psychologists, 31

Nola, D. (1990). Dijete i kreativnost. Zagreb: Globus

Rogoff, B. (1998). Cognition as a collaborative process. In D. Kuhn & R. S. Siegler (Eds.),

Handbook of child psychology: Volume 2. Cognition, perception, and language (5th ed., pp.
679–744). New York: Wiley

Sawyer, K. at all. (2003). Creativity and Development. New York: Oxford University Press

Winner, E. (1997). Giftedness vs. creativity in the visual arts. Poetics, 24, 349–377

Za delot likovno tvore{tvo koristeni se idei od spisanieto “Unikat” (revija s idejama za

kreativne) od 2003 godina (broj 4 i 6), od 2004 godina (broj 7-11) i od 2007 godina broj 39