Prof.

D-r Naume Marinoski

OSNOVI NA TURISTI^KATA
TEORIJA I PRAKTIKA

FTU-Ohrid, 2002 godina

Turizmot pretstavuva svoeviden fenomen na sovremenata civilizacija.
Toj ve}e vo praktikata zazema zabele`itelno mesto, bidej}i se smeta
za edna od najmasovnite pojavi voop{to vo istorijata na ~ovekovoto
postoewe. Mnogu e polesno da se sogledaat negovite prakti~ni
karakteristiki, odo{to da se protolkuva od nau~na gledna to~ka.
Tokmu taa te{kotija pretstavuva predizvik za negovo prou~uvawe. Toj
e prou~uvan od pove}e aspekti, a isto taka vr{eni se i
fundamentalni i aplikativni istra`uvawa.
Vo literaturata mo`at da se sretnat nekolku dela koi ovoj fenomen
go sogleduvaat vo negovata op{tost. Ovie statii se raboteni so cel
da ovozmo`at polesno sogleduvawe na zakonomernostite koi postojat
vo turizmot kako dejnost. Tokmu poradi polesno sogleduvawe na
pojavite i odnosite vo ovaa dejnost, vo ramkite na studiite od
oblasta na turizmot se javi potreba na ovoj na~in da se izraboti
poseben u~ebnik.

Sodr`ina:

1.Teorisko-metodolo{ki priod vo prou~uvaweto na turizmot

Turizmot kako predmet na nau~no prou~uvawe
Cel na prou~uvawe na turizmot
Zada~i vo prou~uvaweto na turizmot
Metodi i metodolo{ki principi vo prou~uvaweto na turizmot

2. Aspekti na nau~no prou~uvawe na turizmot

Fundamentalen priod
Aplikativen priod
Multidisciplinaren priod vo prou~uvaweto na turizmot
Nau~ni disciplini koi go prou~uvaat turizmot
Turizmolo{ki koncept vo prou~uvaweto na turizmot

3. Teoriski sfa}awa na poimot turizam

Etimolo{ko zna~ewe na zborot turizam
Definicii na turizmot
Terminolo{ka distinkcija me|u turizmot i avanturizmot, turistot i
patnikot, izletnikot i posetitelot

4. Prakti~no zna~ewe na definiraweto na turizmot

5. Turizmot i analogni pojavi

6. Op{testveno-ekonomska uslovenost na turizmot

7. Teoriski stavovi vo vrska so pojavata na turizmot

Teoriska analiza na prvoto turisit~ko patuvawe
Turizmot kako privilegija
Turizmot kako masovna pojava

8. Turisti~ka potreba
Definicija i zna~ewe na turisti~kite potrebi
Diferencijacija na turisti~kite potrebi

9. Faktori na turizmot
Definicija na faktorite na turizmot
Kriteriumi za podelba na faktorite na turizmot
Podelba na faktorite spored ekonomskiot kriterium

Podelba na faktorite spored ulogata i zna~eweto

Podelba na faktorite spored goleminata na vlijanieto
Podelba na faktorite spored zavisnosta od odnesuvaweto na
individuata
Podelba na faktorite spored sferata na deluvawe vo turisti~kata
aktivnost

10. Funkcii na turizmot

Funkcionalni elementi na turizmot
Manifestirani i latentni funkcii na turizmot
Turizmot kako transformator na prostorot
Zabavna funkcija
Edukativna funkcija
Zdravstveno-rekreativna funkcija
Psiholo{ka funkcija
Socijalna funkcija
Kulturna funkcija
Politi~ka funkcija
Ekonomski funkcii na turizmot
Turizmot i negovi negativni posledici

11. Turisti~ki vrednosti

Poim i definicija
Aksiolo{ka dimenzija na turizmot
Turisti~ka valorizacija

12. Turisti~ka destinacija

Definicija i kategorii na turisti~kata destinacija
Optovarenost na turisti~kata destinacija
Principi na koristewe na destinacijata
Perspektivi za razvoj na turisti~kata destinacija

13. Turisti~ki sodr`ini i aktivnosti

Turisti~ka opremenost i uredenost
Turisti~ka informiranost
Izborot kako sodr`inska komponenta

14. Vidovi turizam

Vidovi turizam spored osnovnite turisti~ki potrebi
Vidovi turizam spored atraktivnite motivaciski turisti~ki vrednosti
Vidovi turizam spored dr`avnata pripadnost na turistite
Vidovi turizam spored turisti~kata sezona
Vidovi turizam spored vozrasta na turistite
Vidovi turizam spored brojot na turistite
Vidovi turizam spored socijalniot sostav na turistite
Vidovi turizam spored dol`inata na prestoj na turistite
Vidovi turizam spored vidot na prevoznite sredstva {to gi koristat
turistite

15. Turisti~ka regulativa

OSNOVI NA TURISTI^KATA
TEORIJA I PRAKTIKA

1. TEORETSKO-METODOLO[KI PRIOD VO PROU^UVAWETO NA TURIZMOT

Dinami~nosta vo op{testveniot, ekonomskiot i prostorniot razvoj

producira novi pojavi i odnosi. Taka se vospostavuva fenomenolo{ka
ramka, koja neminovno bara nau~no tolkuvawe i prakti~no koristewe.
Eden od fenomenite na sovremeniot razvoj e turizmot. Faktot deka vo
me|unarodnite turisti~ki dvi`ewa godi{no u~estvuvaat okolu 700
milioni turisti i deka brojot na turisti vo doma{niot turizam e nad
2 milijardi, ilustrativno go potvrduva karakterot na ovaa pojava.
Me|utoa, treba da se konstatira i toa deka se raboti za pojava koja
ja promenila fizionomijata na prostorot. Se raboti za sodr`inski
element koj e mo{ne prepoznatliv po svojata dominantnost.
Vrz negovata pojava i razvoj se baziraat novi dejnosti i
aktivnosti. Krucijalno mesto vo praktikata ovoj fenomen zavzema vo
profesionalna smisla. Imeno, vrz nego se temelat sodr`ini koi
pretstavuvaat predizvik za deloven priod. Turizmot e fundament za
razvoj na novi profesii.
Turizmot e dinami~na pojava, {to poseduva procesno-evolutivni
karakteristiki.
Fenomenologijata na turizmot bara nau~en priod. Toa podrazbira deka
e neophodno nau~no tolkuvawe na ovaa pojava. Na toj na~in }e se
otkrijat zakonitostite koi vladeat vo ovoj fenomen i }e se dojde do
vistinata. Nau~niot priod }e ovozmo`i pravilno tolkuvawe na
problemite koi se javuvaat vo turizmot.
Teoretsko-metodolo{kiot priod vo prou~uvaweto na turizmot
podrazbira opredeluvawe na slednive komponenti:

Turizmot kako predmet na prou~uvawe

Cel na turisti~koto prou~uvawe
Zada~i na prou~uvaweto na turizmot
Turisti~ka metodologija

TURIZMOT KAKO PREDMET NA PROU^UVAWE

Konstituiraweto na sekoja nau~na disciplina se sudruva so problemot
na opredeluvawe na predmetot na nejzinoto prou~uvawe. Osnovite na
turisti~kata teorija i praktika podra~jeto na svoeto istra`uvawe go
opredeluvaat vo razre{uvaweto na turisti~kiot fenomen. Predmet na
prou~uvawe na ovaa nau~na disciplina e turizmot nabquduvan od
teoretska i od prakti~na gledna to~ka. Od teoretska gledna to~ka
turizmot kako predmet na prou~uvawe sodr`i zakonitostite i
zakonomernosti.
Karakteristi~no e deka turizmot kako pojava zavisi od brojni
faktori, deka sodr`inski e kompleksna pojava, deka e mo{ne
heterogen i deka e prepoznatliv po svojata polufunkcionalnost. Ovie
karakteristiki naveduvaat na negova fundiranost kako posebnost vo
sovremeniot op{testveno-ekonomski i prostoren razvoj. Zatoa toj se
javuva kako predmet na nau~en interes.
Isto taka, turizmot e dimenzioniran i kako nezaobikolena praktika.
Unapreduvaweto na negovite profesionalni karakteristiki pretstavuva
zna~ajno pole na nau~en interes. Profesionalniot odnos ne e mo`en
ako ne se znaat osnovite na turisti~kata praktika.
Spored toa, turizmot e karatkeristi~en i po svojata primenlivost i
kako takov treba da bide predmet na prou~uvawe na osnovite na
turisti~kata teorija i praktika.
So opredeluvawe na predmetot na prou~uvawe na osnovite na
turisti~kata teorija i praktika se otvora mo`nost za nau~no
sogleduvawe na turisti~kiot fenomen kako globalna kategorija.
Turizmot kako predmet na nau~no prou~uvawe podrazbira tolkuvawe na
posebni kategorii, poimi, definicii, diferencijacii, vlijanija,
opredelbi koi otvoraat mo`nost za unapreduvawe i uslovuvawe na
razvojot.
Bez nau~en priod ne e mo`no da se vr{i sogleduvawe na razvojot. Ako
toj ne se primeni, ne se ovozmo`uva idniot vidik vrz koj treba da
se sledat dvi`ewata na pojavite. Toga{ tie bi imale haoti~ni
karakteristiki, bidej}i ne mo`at da se naso~uvaat i kanaliziraat.
Fenomenologijata na turizmot isto taka proizleguva od negovata
kompleksnost. Toa zna~i deka vo nego se soedineti brojni me|usebno
povrzani, vzaemno usloveni i me|uzavisni elementi. Ovie elementi se
od mo{ne heterogen karakter. Za da mo`at diferencirano da se
prou~uvaat e potrebno da se znae su{tinata na strukturalnite
vlijanija i posledicite koi proizleguvaat od niv vo tipolo{ka i
funkcionalna smisla.
@. Jovi~i} konstatira deka za da mo`at da se prou~uvaat nekoi
aspekti na ovoj fenomen e neophodno da se poznava negovata su{tina.
Vo sprotivno mo`e da dojde do negovo iskrivuvawe i pojava na
geografizam, ekonomizam, sociologizam i sli~no.
1 Toa zna~i deka turisti~kiot fenomen bi se tolkuval ednostavno bez
po~ituvawe na kauzalnosta na negovite osnovni komponenti. Se
nametnuva stavot deka predmet na prou~uvawe pretstavuva turizmot
kako slo`ena pojava i proces. Kako pojava turizmot e isprepletenost
na me|uzavisni elementi. Vo isprepletenosta na elementite se
skrieni specifi~nostite na turizmot kako poseben fenomen.
Regulativata na turisti~kata praktika mora da se temeli vrz ovie
specifi~nosti. 2 Kako proces turisti~kiot fenomen treba da se primi
niz prizma na negoviot genetsko-evolutiven karakter. Turizmot e
mo{ne dinami~en proces. Negoviot nastanok se svrzuva za opredeleni
uslovi. Tie ne mo`at da ne bidat predmet na nau~en interes. Isto
taka, toj do`ivuva dinami~ni promeni. Ovie promeni se kako od
kvantitativen, taka i od kvalitativen karakter. Vrz baza na nivnoto
sogleduvawe mo`e da se predvidi idnata evolutivna naso~enost.
So ogled na toa, predmet na prou~uvawe pretstavuvaat i ovie
teoretski i prakti~ni karakteristiki na turisti~kiot fenomen.
Neophodno e turizmot da se prou~uva niz negovata edinstvenost.
Turizmot e predmet na prou~uvawe kako kauzalnost na komponenti koi
ja determiniraat negovata edinstvenost. No ovaa edinstvenost ne
pretpostavuva uniformalnost. Naprotiv, treba da se uva`at
specifi~nostite koi gi poseduva turisti~kiot fenomen bidej}i tie se
plod na razli~ni faktori. Isto taka tie na svojstven na~in se
odrazuvaat vo prostorni, psiholo{ki, op{testveni i ekonomski ramki.

1.2. CEL NA TURISTI^KOTO PROU^UVAWE

So predmetot na prou~uvawe go opredelivme poleto na nau~en interes.

No, mo{ne e va`no da se utvrdat i celite na turisti~koto
prou~uvawe. Ovoj element od teorisko-metodolo{ki priod ja
opredeluva smislata na nau~noto rasvetluvawe na problemite koi se
javuvaat vo turisti~kiot fenomen. Osnovna cel e da se otkrijat
zakonitostite i zakonomernostite koi se javuvaat vo oblasta na
turisti~kata dejnost. Na toj na~in treba da se razjasni
fenomenolo{kata ramka na turizmot.
Celite na prou~uvaweto na turizmot mo`eme da gi opredelime kako:
teoretski
prakti~ni

Teoretskata cel na prou~uvaweto e sestrano da se sogleda

turisti~kiot fenomen. Vo ovaa smisla, celta e precizno da se
opredeli negovata kvantitativna i kvalitativna dimenzija. Na toj
na~in }e se izbegnat teoretskite nedore~enosti i nepreciznosti.
- Isto taka, va`na cel na turisti~koto prou~uvawe e da se otkrijat
faktorite koi vlijaat vrz ovoj fenomen. Taka }e mo`at da se
isklu~at ili relativiziraat ograni~uva~kite vlijanija, a }e se
prifatat i unapredat onie koi imaat afirmitiven karakter vo
turisti~kata aktivnost.
- Turisti~koto prou~uvawe treba da gi otkrie zakonitostite koi se
javuvaat vo strukturna smisla. Na toj na~in }e se preciziraat
fundamentalnite relacii na turizmot kako edinstven prostoren
ekonomski i socio-psiholo{ki fenomen.
- Mo{ne e va`no da se otkrijat i zakonitostite koi se javuvaat vo
funkcionalna smisla. Nivnata krucijalna va`nost e sodr`ana vo
pri~insko-posledi~nite odnosi koi se javuvaat vo turizmot. Nivnoto
sogleduvawe ovozmo`uva precizna identifikacija na vlijanijata koi
gi vr{i ovoj fenomen vrz li~nosta, op{testvoto, ekonomijata i
prostorot.
- Cel na ovie prou~uvawa e da se utvrdat sredstvata koi se koristat
vo turisti~kata dejnost za da mo`at tie da se unapredat so {to bi
se intenziviral nejziniot razvoj.
- So turisti~koto prou~uvawe treba da se otkrijat specifi~nostite
koi se prisutni vo ovaa dejnost. Taka }e mo`e da se izvr{i
diferencijata na opredeleni vidovi turizam .
kako posebnost koja e evidentna. Celta vo ovaa smisla e pove}e
dimenzionalna. Taa e od razvoen, sodr`inski i pazaren karakter.
- Vo razvojna smisla, osnovna teoriska cel e da se utvrdi
optimalniot priod vo opredeluvaweto na razvojnata nasoka.
- Diferencijacijata na turizmot ima za cel da ovozmo`i koi vidovi
mo`at da se prifatat kako sodr`ina na prestoj na turisti~kata
klientela vo opredelena turisti~ka destinacija.
- Izdvoenata brojnost na turisti~kite vidovi ima za cel da ovozmo`i
unapreduvawe na turisti~kata ponuda. Natoj na~in, konkurentnosta
treba da zajakne, {to kako krajna posledica i cel go obezbeduva
kvalitetot na uslugite.
- Celta na turisti~kite prou~uvawa e da se ovozmo`i predviduvawe na
evolutivnite procesi koi }e se javat vo ovaa dejnost i vo taa
smisla razotkrivawe na ovoj fenomen.

Prakti~nata cel na turisti~kite prou~uvawa e nivnata primenlivost.

Ako teoretskite soznanija ne mo`at da se primenat vo praktikata,
tie sami po sebe se bezpredmetni. Ottuka proizleguva i zna~eweto na
prakti~nite celi na turisti~koto prou~uvawe.
- Osnovnata prakti~na cel na turisti~koto prou~uvawe e sodr`ana vo
faktot deka vakvite prou~uvawa ovozmo`uvaat visoka stru~nost i
profesionalnost kaj onie koi gi po~ituvaat. Na toj na~in se
ovozmo`uva korekten, deloven odnos.
- Turisti~kite prou~uvawa ovozmo`uvaat da se vr{i permanentna
analiza na karakteristikite na ovaa dejnost. Soznanijata do koi se
doa|a so ovie prou~uvawa ja opredeluvaat pozicijata na site
u~esnici vo neposrednata praktika. Tie mo`at da gi sledat dvi`ewata
na ovoj fenomen vo globalni ili op{ti i vo posebni ili poedine~ni
ramki. Bez definiraweto na pojavata ne e mo`no tie da se sledat vo
praktikata. Prakti~nata cel na ovie prou~uvawa se odnesuva na ovoj
priod.
- Prakti~nata cel na prou~uvaweto e dobivawe soznanija za mo`nite
naso~uvawa na turisti~kata ponuda na turisti~kiot pazar kako i
animirawe na potencijalnata turisti~ka klientela. Ovaa cel se
sveduva na vospostavuvawe balansirani odnosi pome|u turisti~kata
ponuda i turisti~kata pobaruva~ka.
- Od golema va`nost za praktikata e soznanieto za mo`nite
afirmitivni i ograni~uva~ki vlijanija. Vrz taa osnova treba da se
temeli opredelbata za neposredni prezemawa vo profesionalna smisla.
Prakti~nata cel na ovie prou~uvawa se ogleda vo nivnot kreativno
koristewe.
- Ovie prou~uvawa imaat za cel da im ovozmo`at na davatelite na
turisti~kite uslugi na soodveten na~in da ja uredat i opremat
turisti~kata destinacija so {to }e go zadr-`at vnimanieto na
turistite.
- Tie upatuvaat na sledewe na posledicite koi turisti~kata dejnost
gi vr{i. Vo taa smisla obemot idinamikata na turisti~kiot promet,
potro{uva~kata, odmorot, socijalizacijata i do`ivuvaweto se samo
nekoi od prakti~nite komponenti koi se cel na ova prou~uvawe.
- Prakti~nata cel na ovie prou~uvawa e da ovozmo`i soznanija za
na~inot na koristewe na prostorot za turisti~ka namena, vo
zavisnost od specifi~nosta na razvojot. Vo taa smisla posebno se
va`ni soznanijata za za{titata na `ivotnata sredina vo kontekst na
turisti~kiot razvoj. Toa podrazbira deka gre{kite vo ovaa smisla
mo`at da bidat nenadomestlivi.
- Vrz baza na ovie prou~uvawa treba da se temelat i prezemawata vo
podobruvawe na sodr`inata na prestojot i animaciskata komponenta
kako nezaobikolen element na turisti~kata ponuda.
- Po~ituvaweto na regulativata vo oblasta na turizmot pretstavuva
edna od najzabele`itelnite celi na prou~uvaweto na turizmot so
prakti~na dimenzija. Bez vakvite soznanija ne e mo`no ni odvivaweto
na turisti~kiot fenomen.
- Prakti~na cel na turisti~koto prou~uvawe e da se izbegnat
negativnite posledici koi proizleguvaat od odnosite me|u davatelite
i korisnicite na uslugite vo ovaa dejnost.
- Isto taka, prakti~nata cel na prou~uvaweto e da se ovozmo`i
stabilna pozicija vo ramkite na utvrdenite predviduvawa na idniot
razvoj na turizmot.

1.3. ZADA^I NA PROU^UVAWETO

Sekoja nau~na disciplina za da mo`e da gi ostvari celite i za da

dojde do vistinata vo ramkite na poleto na nejziniot nau~en interes
potrebno e da vospostavi zada~i na prou~uvaweto. Vakviot odnos
upatuva na toa deka razre{uvaweto na zada~ite pretstavuva eden od
osnovnite teoretsko-metodolo{ki priodi vo prou~uvaweto. Povrzanosta
vo predmetite i celite na prou~uvaweto upatuva na toa deka tokmu od
niv proizleguvaat zada~ite koi treba da se realiziraat. Vrz taa
osnova se smeta deka zada~ite na prou~uvawe na ovaa nau~na
disciplina treba da bidat:
- Definirawe na osnovnite poimi koi se javuvaat vo turisti~kata
teorija i praktika;
- Vospostavuvawe na distinktiven odnos pome|u turizmot i negovi
analogni pojavi i procesi;
- Sogleduvawe na negovata op{testveno-ekonomska, prostorna i
psiholo{ka dimenzija, kako i negovata uslovenost vo ovoj kontekst;
Utvrduvawe na zna~eweto i ulogata na turisti~kata potreba, kako
zna~ajna komponenta na ovaa aktivnost;
- Opredeluvawe na faktorite od koi zavisi turizmot. Vo ovaa smisla
e neophodno da se izdvojat kriteriumi vrz koi }e mo`e da se izvr{i
diferencijacija na ovie varijanti. Posebno mesto treba da se
posveti na faktorite koi pottiknuvaat na aktivnost, faktorite koi
se privle~ni i pretstavuvaat pri~ina za doa|awe na turisti,
faktorite koi go uslovuvaat pre~ekot na turisti, onie koi
ovozmo`uvaat turistite da pristignat do turisti~kata destinacija i
onie koi toj proces go olesnuvaat;
- Sogleduvawe na dominantnata uloga na funkcionalnite svojstva na
turisti~kiot fenomen i negoviot odraz vo sferite vo koi deluva;
- Turisti~kata valorizacija pretstavuva osnova na razvojot. Zatoa e
potrebno da se utvrdat vrednostite i da se izvle~at vrednosni
sudovi za elementite koi ja so~inu-vaat strukturata i formata na
ovoj fenomen;
- Definirawe na turisti~kata destinacija i dobivawe na soznanija za
na~inot na koristewe i stepenot na optovarenost, kako i za
principite na nejzinoto koristewe;
- Diferencijacija na razli~ni vidovi turizam vrz baza na nau~no
usvoeni kriteriumi;
- Utvrduvawe na karakteristikite na turisti~kata regulativa;
- Ocenka za opredeleni vlijanija na turizmot;
- Osmisluvawe na razvojot na turizmot od futurolo{ki aspekt.
Navedenite zada~i se od op{t karakter. Nivnata brojnost upatuva na
pove}e dimen-zionalnosti na turisti~kiot fenomen. Tie vo sebe
sodr`at i posebni i poedine~ni zada~i koi treba da se razre{at. So
nivnoto razre{uvawe od poedine~no kon op{to }e mo`e da se dojde do
nau~nata vistina na turizmot i da se razre{i negovata
fenomenologija na oprede-len stepen na razvoj. No, so ogled na toa
deka razvojot nema da sopre tuku naprotiv }e se intenzivira, treba
da se o~ekuva postavenite zada~i da se modificiraat i da se
nadograduvaat. Dinami~nosta na fenomenot bara soodvetnost vo
negovoto prou~uvawe.

1.4. METODI I METODSKI PRINCIPI VO

PROU^UVAWETO NA TURIZMOT
Nau~noto prou~uvawe na turizmot podrazbira pridr`uvawe na metodski
principi i koristewe na metodi so koi }e se otkrijat zakonitostite
koi se karakteristi~ni za ovoj fenomen.

1.4.1. Metodski principi

Pri opredeluvaweto za metodskite principi e potrebno da se ima

predvid kompleksnosta, heterogenosta i edinstvenosta na
turisti~kiot fenomen. Toa zna~i deka stanuva zbor za edinstvo na
razli~ni me|usebno povrzani i zavisni elementi. Vakviot priod
upatuva na toa deka metodskite principi se vo tesna vrska so
predmetot, celite i zada~ite vo prou~uvaweto na turizmot.

- Da se sistematiziraat:
 Pri~insko-posledi~nite odnosi, me|usebnata uslovenost i zavisnost
na komponen-tite na turizmot kako pojava i proces pretstavuvaat
osnoven metodski princip koj mora da se po~ituva vo nau~noto
prou~uvawe. Ova proizleguva od faktot deka poedine~nite elementi ne
deluvaat izolirano i deka vo nivnoto vzaemno dejstvo e sodr`ana
edinstvenosta na turisti~kiot fenomen.

Karakteristika na turizmot e multifaktorskoto vlijanie koe go ima.

Toa zna~i deka e neophodno da se prou~at site faktori koi deluvaat
na turisti~kata aktivnost, {to upatuva na potreba od utvrduvawe na
pri~initelite na pojavata. Od druga strana funkcionalnite
implikacii vo golema mera se plod na faktorite koi deluvaat vo
turizmot. Vzaem-nosta vo ovaa smisla e posebno akcentirana.

Mnogu va`en princip vo prou~uvaweto pretstavuva sistemati~nosta.

Treba da se konstatira deka turizmot se karakterizira so sistemski
karakteristiki. Vo nego se javuvaat brojni potsistemi koi me|usebno
se povrzani. Metodskiot princip na sistemati~nost podrazbira deka
pri prou~uvaweto na pojavite i odnosite vo oblasta na turizmot tie
treba da se podreduvaat. Vo ovaa smisla, mnogu e va`no da se
opredelat op{tite, posebnite i poedine~nite elementi na turizmot
kako nivna vzaemnost. Isto taka e potrebna i diferencijacijata na
va`nite, pomalku va`nite i irelevantnite vlijanija i sodr`ini. Vo
toj kontekst treba da se prifati principot na pogolemo-pomalo,
postojano, povremeni i privremeno, pozitivno i negativno i sli~no.
Sistematizacijata vo ovaa smisla podrazbira i vospostavuvawe
hierarhija na podredeni i nadredeni vrednosti vo prou~uvaweto na
turizmot.

Sistematizacijata podrazbira sreduvawe na elementite i faktorite od

ist ili od razli~en rang. Toa zna~i deka ovoj princip gi opfa}a i
klasifikacijata i tipologijata.

Klasifikacijata pretstavuva sistematizacija na odnosite od ist

rang, dodeka pak tipologijata pretstavuva sistematizacija na odnosi
od razli~en rang.

Genetsko-evolutivniot metodski princip podrazbira deka pojavite i

odnosite vo turizmot treba da se sledat niz prizma na nivniot
nastanok i razvoj. Imeno, postanokot na turizmot se svrzuva so
opredeleni okolnosti koi moraat da se imaat vo predvid pri negovoto
prou~uvawe. Isto taka karakteristi~na e promenata na turisti~kiot
fenomen pod vlijanie na relevantni faktori. Toa upatuva kon
neophodnost od sledewe na promenite koi se del od razvojnata
komponenta na turizmot.
Principot na sporedlivost podrazbira deka pojavite i odnosite vo
turizmot treba da se stavat vo komparativen odnos so sli~ni i
razli~ni pojavi. Na toj na~in }e mo`e da se izvle~at soodvetnite
zaklu~oci za prou~uvaweto na segmenti vo oblasta na turizmot.
1.4.2. Metodi na prou~uvawe

Pove}edimenzionalniot karakter na turizmot upatuva na toa deka

negovoto prou~uvawe mo`e da se izvr{i so primena na pove}e metodi.
Metodite koi se primenuvaat vo turizmot se mo{ne razli~ni.
Me|utoa, nivnoto koristewe ne e izolirano, tuku do rezultatite se
doa|a so postojano kombinirawe. Naj~esto koristeni metodi se
slednive:

metod na opservacija
statisti~ki metod
matemati~ki metod
eksperimentalen metod
metod na modelirawe
genetsko-evolutiven metod
istoriski metod
metod na anketirawe
metod na intervju
metod na sondirawe
komparativen metod
metod na analiza
sinteti~ki metod

Metodot na opservacija pretstavuva organizirano i sistematski

izvedeno, sestrano i precizno nabquduvawe na materijalnite pojavi i
procesi, so cel da se otkrijat
novi fakti ili so cel da se proverat nau~nite hipotezi odnosno
va`e~kite teorii i zakoni.
Ovoj metod nao|a {iroka primena vo turizmot so ogled na toa deka
elementite koi gi sodr`i se dosta markantni i pogodni za
nabquduvawe. No toj poseduva i opredeleni nedostatoci. Vo prv red
ne e mo`no podlabinsko sogleduvawe na problemite koi se javuvaat vo
ovaa pojava.
Isto taka ovaa metoda e vo vrska so deskripcijata so koja se
interpretiraat odnosite vo turisti~kata dejnost.

Statisti~kiot metod pripa|a na grupata kvantitativni metodi. Ovoj

metod ovozmo`uva da se sledat tendenciite koi se prisutni vo
turisti~kiot promet, vo demografskite dvi`ewa od koi se regrutira
turisti~kata klientela, vo oblasta na komunikaciite, monitoringot
na prirodnite pojavi vo turisti~koto mesto i ekonomskite i
op{testvenite dvi`ewa koi se vo vrska so turisti~kata aktivnost.

Ovoj metod e karakteristi~en po toa {to ne mo`e potpolno vo

kvantitativna smisla da gi registrira pojavite koi se potrebni vo
nau~noto sogleduvawe. Kako primer mo`e da se navede turisti~kiot
promet. Statistikata ~esto ne gi registrira site turisti od prosta
pri~ina {to tie ednostavno mo`at da ne se prijavat kako turisti. Od
druga strana pak se slu~uva da se registriraat lica koi ne se
turisti tuku vo smestuva~kite kapaciteti pres-tojuvaat vo druga
uloga. Toa zna~i deka se raboti za metod na proseci. No i pokraj
toa ovoj metod ne smee da se zapostavi. Naprotiv rezultatite do koi
so ovoj metod se doa|a se mo{ne primenlivi vo turizmot.

Matemati~kiot metod ovozmo`uva so koristewe na matemati~kata

logika i matemati~kite operacii i simboli da se dojde do soznanija
za dvi`ewata na opredeleni pojavi vo turizmot. Posebna primena ovoj
metod vo turizmot nao|a vo interpretacijata na ostvarenite
rezultati. Vo taa smisla ekonometriskite modeli ovozmo`uvaat da se
predvidi turisti~kiot razvoj, finansiskite rezultati, vlo`uvawa vo
novi proekti i sl.

So eksperimentalniot metod se ovozmo`uva sogleduvawe na promenite

na opredele-na pojava pod to~no utvrdeni uslovi. Na ovoj na~in
mo`at da se sledat pojavite koi treba da ovozmo`at novi sodr`ini vo
turisti~kata aktivnost. Posebna primenlivost nao|a vo sogleduvaweto
na reakciite i koi turistite gi imaat vo vrski so turisti~kata
ponuda.

Metodot na modelirawe se koristi za da se dojde do sistem koj bi

bil analogija na predmetot na prou~uvawe. Vo turizmot primenata na
ovoj metod ima prakti~no zna~ewe bidej}i so nego se prika`uva
na~inot na funkcionirawe na turisti~kite objekti. Isto taka, ovoj
metod se koristi vo
neposrednata realizacija na turisti~kite uslugi, koga so pomo{ na
razni maketi, grafikoni, crte`i i skici se poka`uva kako da se
izvede opredelena programa.

Genetsko-evolutivniot metod se koristi za da se dojde do

soznanija kako nastanala opredelena pojava. So pomo{ na ovoj metod
se utvrduvaat pri~inite za nastanokot. Vo turizmot toj se odnesuva
na negovata edinstvenost kako fenomen, no isto taka toj e primenliv
vo sogleduvaweto na okolnostite pod koi nastanale opredeleni,
posebni komponenti na turisti~kata aktivnost.
Isto taka, ovoj metod se koristi za otkrivawe na problemite koi se
javuvaat vo vrska so turisti~kiot razvoj, razvojot na faktorite koi
ja opredeluvaat ovaa pojava, sodr`inskite elementi i vlijanijata
koi kako posledica se javuvaat na op{to i poedine~no nivo.
Ovoj metod e mnogu va`en. Toj e prisutna vo site prou~uvawa na
turizmot. Nejzinoto zna~ewe e posebno va`no vo utvrduvaweto na
razvojnite perspektivi na turisti~kiot proces.

Istoriskiot metod e iskustvena metod. So pomo{ na ovoj metod se

ovozmo`uva pojavite i odnosite vo turizmot vo istoriski kontekst da
se iskoristat vo pozitivna nasoka. Onie koi bile ograni~uva~ki i
pretstavuvale pri~ina za stagnacija da se izbegnat, a onie koi
imale afirmativni karakteristiki da se prifatat i unapredat.
Ovoj metod koristi istoriska faktografija i dokumentacija vrz baza
na koja se vr{i hronologija na pri~inite i posledicite.

Metod na anketirawe e eden od najmnogu primenuvanite metodi. Toj

se primenuva kako primarno istra`uvawe. Negovata primenlivost
proizleguva od faktot {to so koristeweto na sekundarnite podatoci
ne e mo`no podlaboko navleguvawe vo prou~uvaweto na opredeleni
pojavi. Taka na primer ~uvstvata i do`ivuvawata na turistite ne
mo`at da se prou~at so kvantitativnite metodi. Zatoa se pristapuva
kon anketirawe.

So pomo{ na ovoj metod se ovozmo`uva istra`uvawe na stavovite i

mislewata na opredelena ispituvana populacija.
Pri primenata na anketata osnoven instrument pretstavuva anketniot
pra{alnik. Mnogu e va`no kako ovoj pra{alnik }e se sostavi. Osnoven
princip e pra{awata da bidat precizni, jasni i nedvosmisleni. Na
toj na~in }e se obezbedat i soodvetni odgovori. Isto taka,
pra{awata treba da bidat {to e mo`no pokratki i lesni za da mo`e
brzo da se odgovorat.
Pra{alnikot treba odnapred da bide podgotven. Vo nego treba da
bidat izdvoeni neza-visnite i zavisnite varijabili, koi pri
analogijata }e se vkrstuvaat.

Metodot na intervju e takov metod so pomo{ na koj do soznanijata

za nekoja pojava se doa|a po pat na neposreden usmen razgovor. Vo
istra`uvaweto na turizmot ovoj metod se koristi za da se dobijat
mislewa i stavovi na poznavatelite na sostojbite.
Intervjuto se vodi po odreden plan. Intervjuto mo`e da bide
slobodno i standardno.
Slobodnoto intervju iako se vodi po odreden plan ovozmo`uva
razgovorot da se razvie i podlaboko da se prijde vo problematikata
koja e predmet na nau~niot interes.
Standardnoto intervju se vodi po odnapred utvrdeni pra{awa.
Odgovorite se konkretni i kratki. Za razlika od slobodnoto,
standardnoto intervju e so dimenzioniran priod vo istra`uva~kiot
interes.
Vo primenata na ovoj metod zna~ajna uloga ima ne samo istra`uva~ot
koj gi podgotvuva pra{awata, tuku i liceto koe go vodi intervjuto.

Metodot na sonda`i i merewa se primenuva vo uslovi koga

ostanatite kvantitativ-ni metodi ne se vo mo`nost da dadat to~ni
podatoci za opredeleni pojavi. Takov e primerot so frekventnosta na
turisti i soobra}ajni sredstva, so mereweto na stepenot na satur-
acija vo turisti~koto mesto, so mereweto na prostornite vrednosti
koi treba da se turis-ti~ki valoriziraat so turisti~kata
inventarizacija i sli~no
 Komparativniot metod ovozmo`uva pojavite i odnosite da se
sporeduvaat. Toa zna~i deka so negova pomo{ turizmot kako edinstven
fenomen mo`e da se sporedi so sli~ni ili razli~ni pojavi. Isto
taka, ovoj metod ovozmo`uva da se sporedat razli~nite selektivni
vidovi turizam. Na kraj pojavite i odnosite vo turizmot isto taka
mo`at me|usebno da se sporeduvaat, za da se izvle~at soznanija za
pozitivnite i negativnite karakteristiki. Vo ovaa smisla so pomo{
na ovoj metod se ovozmo`uva da se dobijat vistinski golemini i da
se izvr{i hierarhija. Ni{to ne e ni tolku golemo ni tolku malo
dodeka ne se spo-redi so druga golemina, kako {to bez sporedba ne
mo`at pojavata i procesot da bidat dobri i lo{i.

Metodot na analiza se definira kako smisleno, teoretsko i

prakti~no ras~lenuvawe i osvojuvawe na sekoj slo`en predmet koj se
prou~uva na negovi sostavni delovi, segmenti ili aspekti. So
analizata na op{toto od op{toto se izdvojuvaat od op{toto posebni,
a od posebnite poedine~nite elementi i od celinata - nejzinite
uslovi. Analizata ovozmo`uva da se najde vrskata me|u pri~inata i
posledicata i da se izvedat zaklu~oci so pomo{ na odvojuvawe i
ras~lenuvawe na celiot sistem elementi.

Analizata mo`e da bide i eksplikativna, elementarna, kauzalna i

funkcionalna, materijalna i objektivna, idealna i subjektivna,
strukturalna, geneti~ka i komparativna, kvantitativna i
kvalitativna ili sprema nau~noto pole, kade mesto nao|a i
turizmolo{kata analiza.6
Metodot na analiza e neophoden vo turisti~ko-metodolo{kiot priod vo
prou~uvaweto na turizmot od prosta pri~ina {to ednostavno bez nego
ne e mo`no da se sogledaat vlijanijata, komponentite i
funkcionalnite karakteristiki koi gi poseduva turisti~kata
aktivnost.
Isto taka, analiti~kiot metod ima golema primenlivost vo
turisti~kata praktika. Imeno, odvivaweto na rabotniot proces na
subjektite vo turisti~koto stopanstvo ne e mo`no bez analiza na
nivnata delovnost. No, taa e prisutna i vo drugite sferi na
turisti~kata aktivnost.

Metodot na sinteza pretstavuva smisleno teoretsko i prakti~no

sogleduvawe na zdru`uvaweto, me|usebnoto soedinuvawe i integrirawe
na elementite i segmentite od pojavite i procesite vo edna
edinstvena celina. So ovoj metod se utvrduvaat zaedni~kite aspekti
na opredelen problem.

Metodot na sinteza se primenuva zaedno so metodot na analiza. Toa

pretstavuva integracija na raznovidni, sprotivstaveni i
kontradiktorni elementi na nekoja pojava vo edinstvena celina.7

1.4.3. Fazi vo prou~uvaweto

Prou~uvaweto na turizmot treba da se odviva vo nekolku fazi, vo koi
treba da se realizira. Standardni istra`uva~ki fazi se slednive:

1. Podgotvitelna;
2. Analiti~ka i
3. Sinteti~ka.

Vo podgotvitelnata faza se izrabotuva proektot na istra`uvawe, se

sobiraat podatoci i se konsultira literatura za da se utvrdi nivoto
na prou~enost na problemot.

Analiti~kata faza podrazbira nau~no tolkuvawe na elementite koi go

so~inuvaat problemot vo turizmot i samiot turizam kako edinstven
fenomen.

Sinteti~kata faza gi opfa}a donesuvaweto na sudovi i zaklu~oci vo

vrska so karakterot na povrzanosta na elementite koi go ~inat
turisti~kiot fenomen.

Ovie fazi na istra`uvawe se prisutni vo sekoj istra`uva~ki proekt,

pri {to se primenuvaat metodite koi gi obrazlo`uvame kako
kombinacija vo nivnoto koristewe. Prou~uvaweto na turizmot opfa}a
brojni empiristi~ki istra`uvawa. Zatoa e va`no da se interpretiraat
fazite na empiristi~koto istra`uvawe. Vo literaturata se
diferenciraat slednite fazi:

- opredeluvawe na predmetot, celta i zada~ite na prou~uvaweto;

- postavuvawe na hipotezite, izrabotka na istra`uva~kiot primerok;
- sobirawe podatoci od teren;
- obrabotka na podatocite i
- interpretacija na podatocite.

Za opredeluvaweto na predmetot, celta i zada~ite konstatiravme deka

se neophodni vo istra`uva`kata postapka. Mnogu e va`no da se dade
operacionalna definicija na problemot kako ramka na istra`uvaweto.

Postavuvaweto hipotezi e faza po prou~uvaweto vo koja se

opredeluvaat teoretski pretpostavki od koi }e se trgne vo proektot.
Hipotezata pretstavuva opredelen stav ili mislewe koe treba da se
proveri. So empiriska proverka se proveruva hipotezata. Taka se
doka`uva dali taa e to~na ili ne. Hipotezata e sprotistavena
apriori na vistinata za opredelen problem, taka {to taa mora da se
stavi na proverka.
Hipotezite mo`e da bidat: op{ti, posebni i poedine~ni, vo zavisnost
od mestoto na problemot koj se obrabotuva vo turisti~kiot sistem.
Istra`uva~kata postapka se sostoi od nezavisna varijabla ili
determinanta i zavisna varijabla ili rezultanta. Nezavisni
varijabli se stru~nata podgotovka, polot, mestoto na `iveewe,
vozrasta i sli~no, a zavisni se onie vo koi se izrazuvaat stavovite
vo vrska so turisti~kata problematika. Do potvrduvawe ili otfrlawe
na hipotezite se doa|a so analiza na stavovite na ispitanicite.
Izrabotkata na istra`uva`kiot primerok se temeli vrz vospostavenite
hipotezi na istra`uvaweto. Vo taa smisla se postavuvaat
determinantite i rezultantite kako posebni pra{awa vo primerokot
koj treba da se koristi. So istra`ua`kiot primerok se opfa}a
opredelena populacija. Taa mo`e da bide po slu~aen izbor ili pak da
bide to~no definirana. Slu~ajniot izbor se vospostavuva vrz baza na
opredeleni parametri na populacijata. Ako se raboti za definirana
populacija taa se opredeluva vo zavisnost od istra`uva`kata cel.

Sobiraweto podatoci na teren se vr{i so prethodna obuka na

sorabotnicite koi }e se vklu~at vo ovaa faza. Tie dobivaat upatstva
za toa kako da se odnesuvaat kon ispitanicite i primerokot i kako
da gi koristat metodolo{kite instrumenti. Tie treba da gi poznavaat
pra{alnikot ili intervjuto.

Obrabotkata na podatoci se vr{i na toj na~in {to prethodno se

sostavuva plan na vkrsuvawe. Planot na vkrstuvawe podrazbira deka
vo vakvi relacii se stavaat odgovorite koi se od determinira~ki
karakter so onie od rezultanten karakter. Potoa se vr{i tabelirawe
i kvantitativna obrabotka na dobienite podatoci.

Interpretacijata na podatocite e zavr{na faza vo istra`uvaweto. Vo

interpretacijata se primenuvaat hipotezite od koi se trgnalo,
izlo`eni se tabelite odnosno nezavisnite i zavisnite varijabli, se
prezentiraat kvantitativnite rezultati i se interpretiraat
dobienite relevantni soznanija za problemot. Vrz baza na ovie
rezultati i soznanija mo`e da se zaklu~i dali teoretskite
pretpostavki se potvrdeni ili ne. Isto taka mo`e da se vidi dali
postoi korelativni vrska me|u varijablite.
Vakvite istra`uvawa se mnogu ~esti vo prou~uvaweto na turizmot. Tie
pridonesuvaat da se dojde do nau~na vistina kaj pra{awa koi so
drugi istra`uvawa ne mo`at da se razre{at.

2. ASPEKTI NA NAU^NO PROU^UVAWE NA TURIZMOT

Kompleksnosta i heterogenosta na turisti~kiot fenomen pretstavuva
pri~ina toj da se prou~uva od razli~ni aspekti. Aspektite na
nau~noto prou~uvawe mo`at da se sledat vrz baza na teoriska
osnovanost i primenlivost, vrz osnova na tretmanot na turizmot kako
predmet na istra`uvawe na pove}e nau~ni disciplini i vrz stavot
deka turizmot treba da se prou~uva kako edinstven fenomen.
Spored op{tosta na poleto na nau~en interes i spored teoristi~kata
osnovanost i primenlivost aspektite na prou~uvawe mo`at da bidat:
- fundamentalni i
- aplikativni.

2.1 FUNDAMENTALEN ASPEKT VO PROU^UVAWETO

Fundamentalniot aspekt vo prou~uvaweto na turizmot e takov priod
koj e naso~en kon otkrivaweto na generalnite i univerzalnite
zakonitosti vo ovaa pojava. Toa zna~i deka prou~uvaweto na
opredeleni sodr`ini se nao|a vo funkcija na otkrivawe i razre{uvawe
na problemite vo celina. So pomo{ na fundamentalnite istra`uvawa se
doa|a do rezultati koi }e ovozmo`at optimalnost vo razvojot na
turizmot kako celina. Op{tosta vo prou~uvaweto se odnesuva i na
negovi oddelni komponenti, koi vo turisti~kata teorija nao|aat
osnova za tolkuvawe. Takvi se prou~uvawata na faktorite,
elementite, vidovite i funkciite na turizmot. Fundamentalniot
aspekt na prou~uvawe se odnesuva na terminolo{ko odreduvawe,
poimno, sodr`insko definirawe, utvrduvawe na osnova za
diferencijacija na pojavite i odnosite vo turizmot i opredeluvawe
na nasokite i formite na evolucijata.
So ovoj aspekt na prou~uvawe se doa|a do zakonitosti koi se
prisutni vo oblasta na me|uzavisnite komponenti na turisti~kiot
proces. Razvojot na turisti~kiot fenomen e pri~ina za se pogolemoto
zna~ewe na fundamentalnite prou~uvawa. So razvojot se vospostavuaat
novi odnosi i se voveduvaat novi formi i sodr`ini koi treba nau~no
da se tolkuvaat kako fundamentalni kategorii. Zatoa ovoj priodvo
prou~uvawe na turizmot nema stati~en karakter tuku go sledi ovoj
fenomen vo negovata evolucija.

2.2 APLIKATIVEN ASPEKT NA PROU^UVAWE

Za razlika od fundamentalniot priod vo koi vo teoretska smisla se
istra`uvaat pojavite odnosite i procesite vo turisti~kata dejnost,
niz prizma na nivna zakonomernost,aplikativniot aspekt se odnesuva
na primenlivost na nau~nite istra`uvawa. Poradi toa aplikativniot
aspekt na prou~uvawe e vo tesna vrska so prakti~noto koristewe na
istra`uva~ite rezultati vo neposredna forma. Aplikativniot priod vo
prou~uvaweto na turizmot podrazbira deka se raboti za taksativno
nau~no sogleduvawe na problemite. So ovie istra`uvawa se utvrduvaat
soznanija za neposrednite problemi. [irokata primenlivost na
aplikativnoto prou~uvawe na turizmot proizleguva od slo`enosta na
ovoj fenomen. Toa zna~i deka neposredno sekoj problem treba da se
prou~i, za da mo`e da se dobie relevanten zaklu~ok za istra`uvanata
pojava. Ovoj aspekt e karakteristi~en po golemata faza na posebnost
vo tretiraweto na problemot. Toj dopira do oddelnite sogleduvawa,
do nivo na individualnost ili originalnost.
Aplikativniot aspekt na nau~no prou~uvawe opfa}a razre{uvawe na
osobeni karakteristi~ni i specifi~ni problemi. Kako primer mo`e da
se navede istra`uvaweto vo vrska so mo`nosta za razvoj na turizmot
vo opredelena destinacija. Ovoj priod vo istra`uvaweto e mnogu
va`en bidej}i so nego se soedinuvaat fundamentalnite postulati na
postoeweto na problemot so nivnata prakti~na verifiklacija vo
turizmot. Vrz baza na ovie istra`uvawa se ovozmo`uva konkreten
razvoj na turizmot vo opredelena prostorno, ekonomska i socijalno
psoholo{ka ramka. Isto taka so ovoj aspekt na prou~uvawe se
ovozmo`uva razre{uvawe na problemite na sekoja komponenta od
turisti~kiot proces vo neposredna forma.

2.3. MULTIDISCIPLINAREN PRIOD VO PROU^UVAWETO NA TURIZMOT

Multidisciplinarniot priod vo prou~uvaweto na turizmot proizleguva
od faktot deka turizmot pretstavuva fenomen koj zaslu`uva {irok
nau~en interes. Negovata slo`enost kako op{testveno-psiholo{ka,
ekonomska, i prostorna pojava upatuva na toa deka so ovaa oblast
treba da se zanimavaat pove}e nau~ni disciplini. Spored toa
multidisciplinarniot priod zaslu`uva vnimanie poradi toa {to
naukite koi go tretiraat turizmot kako pole na svoj interes mo`at
da gi primenat svoite rezultati taka {to }e ovozmo`at soznanija koi
}e ja osvetlat stranata na ovoj fenomen. Na ovoj na~in se formira
nau~en aspekt na prou~uvawe. Aspektite na prou~uvawe se pri~ina za
pojava i razvoj na nau~ni disciplini so turisti~ki predznak, kako
na primer " turisti~ka geografija", "turisti~ka psihologija".
"turisti~ko pravo" i drugi.
Slo`enosta i kompleksnosta na turizmot kako pojava i proces se
pri~ina vo istra`uvaweto na turizmot da se vklu~at pove}e nau~ni
istra`uva~i. Istra`uva~ite mo`at da bidat od razli~ni nau~ni
oblasti. Tie za turisti~kiot fenomen kako nau~en prostor so
teoretski i prakti~en problem mo`at da dojdat do mo{ne relevantni
mislewa. Relevantnosta na nivnite nau~ni pogledi proizleguva od toa
{to mo`at da napravat paralela pome|u generalnata nau~na oblast na
koja i pripa|aat i misleweto za turizmot kako specifi~en nau~en
interes vo ramkite na oblasta na koja i pripa|a. Toa zna~i deka
geografite }e dadat relevanten pridones vo tretmanot na turizmot vo
prostorot niz turisti~kata geografija, ekonomistite niz ekonomijata
na turizmot, pravnicite niz turisti~koto pravo, sociolozite niz
sociologijata na turizmot ili psiholozite niz psihologijata na
turizmot.
Multidisciplinarnite istra`uvawa se prisutni i vo fundamentalnite i
vo aplikativnite istra`uvawa. Na toj na~in se ovozmo`uva razli~nite
disciplini da se stavat vo zaedni~ki proces na tolkuvawe na
pojavite i odnosite. Ovoj priod denes e prisuten kaj skoro site
nau~ni poliwa vo turizmot koi zaslu`uva posebno vnimanie.

2.4 NAU^NI DISCIPLINI KOI GO PROU^UVAAT TURIZMOT

Prou~uvaweto na turizmot e prisutno vo golem broj na nau~ni
disciplini. Interesot za prou~uvawe na ovoj fenomen proizleguva
ottuka {to turizmot navleguva vo site pori na op{testveniot `ivot.
Karakteristi~no e deka permanentno se javuvaat novi nau~ni
disciplini, ~ij predmet na prou~uvawe e vo vrska so turisti~kiot
fenomen. Taka se {iri nau~niot interes za ovaa dejnost. Nekoi
nau~ni disciplini so turisti~ki istra`uvawa nastanale porano, a
nekoi se javuvaat ne{to pokasno, nekoi se novi, a treba da se
o~ekuva i vo idnina da se javat vakvi disciplini. Nie }e se
zadr`ime na onie koi zaslu`uvaat poseben interes.
Turisti~kata geografija pretstavuva nau~na disciplina koja prva
zapo~nuva da go prou~uva turizmot. Nejzinite koreni datiraat u{te
vo patepisnata literatura. Patepisnata literatura gi opi{uva
ubavite predeli i na izvesen na~in sugerira za patuvawe vo
opredeleni prostori. No vakvata avangardnost vo prou~uvaweto na
turizmot proizleguva od faktot deka vo ovoj fenomen neosporen fakt
e patuvaweto.
Patuvaweto zna~i promena na mestoto na `iveewe odnosno migracija.
Najvoo~liva i osnovna pretpostavka na turizmot e dvi`eweto.
Turizmot zapo~nuva da se prou~uva kako migratorska pojava. Po
podolg vremenski interval kaj brojni avtori se sre}ava stavot deka
predmet na prou~uvawe na turisti~kata geografija se turisti~kite
dvi`ewa. Toa upatuva deka se raboti za prou~uvawe na migratorni
pojavi. No razvojot na ovaa nau~na disciplina ovozmo`uva da se
sogledaat i drugi problemi. Imeno, turizmot vo geografskata sredina
ne se sveduva samo na dvi`ewe. Karakteristi~no e deka turizmot
pretstavuva kompleksen prostoren element koj vo golema mera zavisi
od prostorot, duri i e usloven od prostornite vrednosti, se razviva
vrz baza na prostornite vrednosti, vrz niv se vr{i i
diferencijacija na specifi~ni vidovi, se vr{i transformacija, no i
drugi vlijanija na prostorot.
Spored toa, postojat kompleksni i slo`eni odnosi me|u turizmot i
geografskata sredina, {to pretstavuva nau~no pole za prou~uvawe na
turisti~kata geografija.
Vrz ova se temeli teoretskata i prakti~na osnova na turisti~koto-
geografsko prou~uvawe. Toa zna~i deka turisti~kata geografija go
istra`uva ovoj fenomen na po{iroka teoretska osnova. Isto taka
karakteristi~no e deka turisti~ko-geografskite istra`uvawa se mo{ne
promenlivi. Tie se osnova pri opredelbata za turisti~kiot razvoj na
nekoj prostor izgradba na suprastrukturalni i infrastrukturalni
objekti, ureduvawe i opremuvawe na opredeleni turisti~ki
lokaliteti, turisti~ka valorizacija, turisti~ka promocija i drugo.
So ogled na toa deka turisti~kiot prostor postojano se {iri i deka
se otkrivaat novi prostorni sodr`ini smetame deka vo naredniot
period zna~eweto na ovaa disciplina vo prou~uvaweto na turizmot }e
bide ponaglaseno.

Ekonomikata na turizmot e nau~na disciplina koja turisti~kiot

fenomen go nabquduva od gledna to~ka na negovata ekonomska
uslovenost, negovite ekonomski odnosi i strukturi i od gledna to~ka
na ekonomskite posledici koi gi vr{i. Ovaa disciplina zapo~nuva da
se vospostavuva so prvi~nite soznanija deka turizmot mo`e da bide
interesna stopanska dejnost. Prva zabele`itelna pojava koja
pobudila interes kaj ekonomskata nauka se ekonomskite implikacii na
turizmot. Za S. i Z. Markovi} "...ekonomikata na turizmot e del od
ekonomskata nauka koja gi opi{uva, analizira, objasnuva i doveduva
vo vrska pojavite i odnosite vo turizmot od gledna to~ka nanivnite
ekonosmki efekti i vlijanija."11 Vo ovoj konteks vnimanie zaslu`uva
i stavot na S. Unkovi}:
"Pri tretiraweto na turizmot kako ekonomska kategorija treba da se
ima vo predvid deka turizmot razviva brojni stopanski i nestopanski
dejnosti. Ovie dejnosti se vklu~eni vo turisti~kata aktivnost. Isto
taka turizmot na direkten ili indirekten na~in u~estvuva vo site
stopanski dejnosti vo stopanstvoto na opredelena zemja i svetot vo
celina. Ekonomikata na turizmot e ekonomskata disciplina koja ja
tretira ekonomskata teorija na turizmot. So nea treba kompleksno da
se objasnat slo`enite ekonomski odnosi vo turizmot. Ekonomikata na
turizmot gi definira, analizira i ja objasnuva primenata na
osnovnite ekonomski kategorii vo turizmot. Taa turizmot go tretira
kako stopanska dejnost. Spored toa, stanuva zbor za tretman na
turizmot kako makro ekonomska kategorija."12
Isto taka treba da se naglasi deka razvojot na turizmot inicira
brojni stopanski subjekti da se zanimavaat so ovaa dejnost. Tie go
so~inuvaat turisti~koto stopanstvo. Sekoj od ovie stopanski
subjekti na svoj na~in dava pridones vo razvojot na turizmot. No,
vo isto vreme nivnite delovni rezultati se od prioritena va`nost.
Zatoa ne e va`en samo makroekonosmiot tuku i mikroekonomskiot
aspekt vo prou~uvaweto na turizmot.
Nekoi avtori smetaat deka ekonomikata na turizmot pretstavuva
nau~na disciplina koja mo`e da se prifati kako analogija na
primenlivite ekonomski disciplini od granski karakter. Takvi se
agrarnata ekonomika, ekonomikata na soobra}ajot, industriskata
ekonomika, ekonomikata na ugostitelstvoto i sl. Me|utoa, treba da
se ima vo vid deka turizmot ne pretstavuva granka na stopanisuvawe
tuku toa e vo ekonomska smisla oblast koja ja so~inuvaat brojni
stopanski i nestopanski granki. Ekonomikata na turizmot gi prou~uva
faktorite, elementite i funkciite na turizmot na makro i mikro
ekonomski plan. No, osven toa ekonomskoto prou~uvawe na turizmot
podrazbira nau~no tolkuvawe na oddelni granki ili segmenti na ovoj
fenomen kako stopanska dejnost. Vo toj konteks treba da se prifatat
prou~uvawata kakvi {to se ve}e spomnatite ekonomika na
ugostitelstvo i soobra}aj, ekonomika na trgovijata, me|unarodnite
ekonomski odnosi, marketingot vo turizmot, turisti~ko-agenciskoto
rabotewe, hotelierstvoto, restoranstvoto, turistri~kata promocija i
drugi nau~ni disciplini.

Sociologijata na turizmot go prou~uva turizmot kako op{testven

fenomen. Ovaa disciplina svoite prvi~ni interesi za turisti~kata
dejnost gi projavuva vo onoj moment koga turizmot se javuva kako
masovna pojava. Sociologijata na turizmot treba da gi prou~uva
pozitivnite i negativnite dejstva koj gi sozdava turizmot.
Taa treba da gi prou~uva dejstvata na perturbacii i penetracii koi
doveduvaat do novi op{testveni elementi na integracija kako
turisti~ki proizvod.
Za M. F. Lanfant sociologot treba da bide vistinski terapevt koga
stanuva zbor za op{testvenite problemi. "Toj treba da gi analizira
iskustvata na populacijata kako go minala odmorot za da go podigne
procentot na odewe na odmor vo ramkite na demokratizacijata na
bezdelni~eweto. Isto taka treba da dojde do soznanija za
op{testvenite i kulturnite vlijanija na turizmot za da mo`e da gi
integrira vo politikata na turisti~kiot razvoj. Turizmot e totalen
op{testven fenomen."14
\. Tonoski ja objasnuva genetsko-evolutivnata zasnovanost na
turizmot kako op{testven fenomen. "Turizmot se pojavi na opredelen
stepen na op{testveniot razvoj i so op{testvoto vospostavi relacii.
Kako sostaven del na strukturata na op{testvoto, turizmot se vklopi
vo op{tite op{testveni zakonitosti. Razli~nite sistemi od
op{testveniot razvoj vlijaeja vrz razvojot na samiot turizam. Sekoj
povisok stepen gi zbogatuva{e sodr`inite i formite na ostvaruvawe
na turizmot."15
Osven mestoto koe turizmot go ima vo op{testvoto karakteristi~no e
deka vo nego se javuvaat zna~ajni interakciski relacii koi
sociologija na turizmot treba da gi otkrie i nau~no da gi
verifikuva. Vo turizmot golemo zna~ewe imaat me|usebnite odnosi na
turistite, odnosite na turistite so davatelite na uslugi, odnosite
na turistite i recepientnoto naselenie, odnosite na recipientnoto
naselenie i drugite davateli na uslugi, kako i odnosot kaj
turistite, recipientnoto naselenie i drugite davateli na uslugi go
imaat kon kulturnite i rekreativnite vrednosti vo opredelen
turisti~ki prostor. Mo{ne va`na su{tina na turizmot pretstavuva
dru`eweto koe ne smee da se redi vo vtor plan.16
Navedenite odnosi se vo domenot na sociolo{kite prou~uvawa. Spored
toa se raboti za dosta {irok spektar pra{awa od domenot na
prou~uvaweto na sociologijata na turizmot kako nau~na disciplina.
Karakterot na spomenatite sociolo{ki problemi na turizmot upatuva
na toa deka so ovie istra`uvawa treba da se otkrijatznamenitostite
vo fundamentalna smisla. No, isto taka, isklu~itelno va`ni se
empiriskite istra`uvawa na odnosite vo turizmot koi imaat
op{testvena dimenzija.

Psihologijata na turizmot svoeto zna~ewe go temeli vrz faktot deka

vo ovoj fenomen, vo centarot na vnimanieto e ~ovekot i negovite
psiholo{ki osobini. Karakteristi~na e uslovenosta na turizmot od
afinitetite koi gi poseduva turistot kako individua, kako zna~aen i
seopfaten element na zadovoluvaweto na turisti~kata potreba.
Turistot kako individua ~uvstvuva potreba za turisti~ko dvi`ewe,
vr{i izbor na mestoto koi }e mu ovozmo`i da ja zadovoli
turisti~kata potreba, reagira vo vrska so deluvaweto na potrebata i
na~inot na nejzinoto razre{uvawe, a vo odnosite so davatelite na
uslugi gi izrazuva karakteristikite na li~nosta. Turisti~kata
propaganda e naso~ena kon individuata, taka {to taa vo turisti~koto
dvi`ewe se opredeluva pottiknata od dobienite informacii za
mestoto, vremeto i mo`nostite. B. Bunta{eski turizmot go gleda niz
prizma na toa deka se raboti za specifi~na aktivnost so ~ija pomo{
~ovekot gi unapreduva osobinite na ~ove~nost i humanost, bilo vo
me|u~ove~kite odnosi, bilo vo odnosite sprema prirodata i svetot
voop{to. Turizmot pridonesuva vo procesot na socijalizacija na
~ovekovata li~nost.
"Psihologijata na turizmot posebno vnimanie im posvetuva na
potrebite, `elbite, i mo`nostite na ~ovekot." Pokraj turistite kako
individui vo turisti~kata aktivnost se javuaat i davateli na
uslugi, kako i lu|eto koi go so~inuvaat recipientnoto naselenie.
Spored toa, psihologijata na turizmot kako primeneta psiholo{ka
disciplina go prou~uva psiholo{kiot `ivot na posetitelite,
turisti~kite rabotnici i recipientnoto naselenie. Taa go prou~uva
nivnoto povedenie i psiholo{kite pojavi i procesi {to se javuvaat
vo tekot na turisti~kiot prestoj. Vo fokusot na turisti~kite
prou~uvawa e ~ovekot kako faktor na turisti~kite dvi`ewa.

Turisti~koto pravo pretstavuva nau~na disciplina koja ja prou~uva

pravnata osnova i regularnosta na turizmot. Ovaa nau~na disciplina
isto taka nema samo teoretski karakter, tuku e mo{ne primenliva vo
odvivaweto na turisti~kata dejnost i odvivaweto na delovnite
odnosi, koi se javuvaat vo nea. Bez vakvi poznavawa turisti~kata
dejnost ednostavno ne mo`e da se odviva.
Spomenatite disciplini spa|aat vo disciplinite koi se od neophodna
va`nost za prou~uvawe na turizmot. No, toa ne zna~i deka interes
kon turizmot ne projavuvaat i drugi nau~ni disciplini. Toj e
prisuten i vo medicinskite prou~uvawa, vo nekoi tehni~ki
disciplini, kako na primer arhitekturata, vo informatikata, vo
tehnolo{kite disciplini i vo drugi poliwa na nau~en interes.

2.5. TURIZMOLO[KI KONCEPT VO PROU^UVAWETO NA TURIZMOT

Multidisciplinarniot priod vo prou~uvaweto na turizmot ovozmo`uva
da se otkrijat negovite heterogeni karakteristiki. Ovie posebni i
specifi~ni aspekti od edna strana ovozmo`uvaat detalno da se
prou~at komponentite na turisti~kata aktivnost. No, tie pomagaat da
se sogledaat op{tite karakteristiki na ovoj fenomen. Brojni nau~ni
disciplini vo golema mera ovozmo`uvaat niz svoite specijalizirani
prou~uvawa da go osvetlat turizmot kako edinstven proces. So ogled
na toa deka se raboti za edinstvenost na turisti~kiot proces
logi~na e pojavata na posebna nau~na disciplina koja }e go prou~uva
turizmot. Toa e turizmologijata. Konceptot na prou~uvaweto na
turizmot kako interdisciplinaren interes, a kako edinstven fenomen
e ozna~en kako turisti~ki koncept. Ovoj koncept podrazbira
sogleduvawe na turizmot kako edinstven fenomen so integralni i
kompleksni karakteristiki. M. Jovi} poso~uva deka prvite idei i
prvite razmisluvawa za edinstvena nauka za turizmot doa|a od V.
Hunciker, koj e avtor na univerzalnata definicija na turizmot. Toj
e eden od nau~nite vtemeluva~i na prou~uvaweto na turizmot. Osven
kaj ovoj doajen na nau~nata misla za turizmot, vakov koncept mo`e
da se najde i vo delata na P. Defert i J. Arilaga. Eve kakov stav
iznesol M. Linea na XXV Kongres na Me|unarodnoto zdru`enie na
ekspertite od turizmot vo Belgrad vo 1975 godina:
"Niedna disciplina ne mo`e da pretendira da gi reprezentira
istra`uvawata na turizmot. Toa se samo razli~ni pristapi kon
fenomenot, komplementarni ili kontradiktorni. Zatoa se predlagaat i
razli~ni termini kako "turizmologija" ili "turistika" koi treba da
go pokrijat toj konvergenten aspekt i kontaktnite vrski".18
Terminot turizmologija " prv go voveduva italijanskiot nau~nik U.
Fragala.
Najgolem pridones vo oficijalizacijata na ovaa nau~na disciplina
dava @. Jovi~i} koj vo 1982 godina ja objavuva knigata "Osnovi na
turizmologijata". Vo nea godefinira predmetot na prou~uvawe na
novata nau~na disciplina.19
Vakov priod e prisuten i vo nau~nite disciplini kakvi {to se"Voved
vo turizmot" i " Osnovi na turizmot" taka {to vo toj kontekst
turizmolo{kiot koncept e prisuten i vo osnovite na turisti~kata
teorija i praktika.

3.TEORETSKI SVA]AWA ZA POIMOT TURIZAM

Kompleksnosta na turisti~kiot fenomen kako i heterogenosta i
slo`enosta upatuva na toa deka postojat brojni sva}awa za negovoto
poimno opredeluvawe. Mislewata se mo{ne razli~ni vo zavisnost od
aspektite koi se koristat vo negovoto prou~uvawe. Disciplinite koi
go prou~uvaat naj~esto gi potenciraat atributite na osnovnata
nau~na oblast na koja í pripa|aat. Isto taka, negovata dinami~nost
uslovuva novi sodr`ini so {to postojano se javuvaat novi problemi
koi turisti~kata teorija i praktika treba da gi razre{uva. Zna~i
deka se raboti za otvoren sistem koj postojano treba da se
razrabotuva. Vo taa smisla i sfa}awata za poimot poprimaat kriti~ki
karakter. No i pokraj te{kotiite koi se javuvaat vo teoriskoto
poimawe na turizmot potrebno e sepak da se izlo`at sva}awata koi se
prisutni vo naukata. Teoretskite sva}awa za poimot turizam treba da
ja razre{at negovata fenomenalnost kako kompleksna pojava. Zatoa e
potrebno da se sogledaat slednite teoretski sva}awa:
- etimolo{koto zna~ewe na zborot turizam;
- definirawe na poimot turizam;
- definirawe na poimot turist;
- terminolo{ko i poimno-sodr`inska definicija na poimot turizam i
avanturizam, turist i patnik, izletnik i posetitel.

3.1 ETIMOLO[KO ZNA^EWE NA ZBOROT TURIZAM

Razvojot na ovaa pojava uslovuva terminot turizam da se koristi vo

vrska so razni aktivnosti. Toj e prisuten vo skoro site zemji vo
svetot i e odoma}en kaj site narodi vo site jazici. Zatoa mo`eme da
go sretneme vo site re~nici. So terminolo{kata upotreba na zborot
turizam se izrazuvaat mo{ne razli~ni pojavi i odnosi. So nego se
opredeluva patuvaweto, u~esnicite vo dvi`eweto, dejnosta,
stopanstvoto, nau~noto prou~uvawe, odnesuvawata i sl. Taka mnogu
~esto se slu{a za turisti~ki patuvawa, turisti~ki dvi`ewa,
turisti~ko stopanstvo, turisti~ka prihologija, i mnogu drugi
terminolo{ki odredbi.
S. i Z. Markovi} konstatiraat deka "Turizmot postepeno sé pove}e se
~uvstvuva vo skoro sekoe podra~je na javniot i privatniot `ivot.
Toj vo sovremenoto op{testvo vlegol direktno ili indirektno me|u
ustavnite i zakonskite odredbi za pravata na rabotniot ~ovek.
Turizmot se javuva kako komponenta na politi~kiot i kulturniot
`ivot, prisuten e i vo oblasta na zdravstvoto, socijalnite slu`bi i
obrazovanieto."20
Negovata terminolo{ka upotreba e o~igledno deka e mo{ne {iroko
rasprostraneta. Pri koristeweto na ovoj termin ne se pravi obid da
se objasni tuku toj apriori se prifa}a. Primer za toa mo`e da se
najde duri vo nekoi specijalizirani re~nici kakov {to e "Dictionare
francais -serbocroati pour las touristes" kade zborot "tourisme" se
preveduva so turizam, a"touriste" so turist.
Upotrebata na ovoj termin mo`e da se sledi vo istoriski konteks. Vo
Francija za potrebite na stranskite posetiteli u{te vo 1672 godina
se izdava"Legiude fidele des etvangers dans le voyage en France" vo
nego se opi{uvaat i tinererite na "long tour" i "short tour"
odnosno itinererite na dolgi i kratki kru`ni patuvawa. "Well-bred"
mladi Angli~ani koi patuvaat na evropskoto kopno poradi
nadopolnuvawe na znaewata i {koluvawe se narekuvaat turisti. Vo
nau~nata literatura se naveduva deka zborot "turist" se javuva vo
1830 godina. Ovoj zbor go koristi Viktor @an Mon vo svoite "Pisma",
a vo 1838 godina toa go pravi Stendal vo svoeto delo"Memoari na
eden turist".
Taka se sozdava etimolo{kata osnova za upotreba na terminot turizam
i turist. Prvo, se pravi objasnuvawe na specifi~no patuvawe so
kru`ni karakteristiki, a potoa i kako specifi~en proces-turizmot,
odnosno sou~esnici vo nego-turisti.
Turizmot vodi poteklo i od angliskiot zbor "tour" koj vo angliskiot
re~nik zna~i "zadovolstvo od patuvawe so zadr`uvawe vo razli~ni
mesta. Licata koi se vklu~uvaat vo vakvi patuvawa se ozna~uvaat
kako turisti.

3.2. DEFINIRAWE NA POIMOT TURIZAM

So ogled na toa deka turizmot dobiva markantni karakteristiki, kako
i deka se javuva kako sovremen fenomen potrebno e nau~no da se
opredeli i da se definira. Me|utoa, mnogu e polesno ovoj termin da
se iska`e odo{to precizno da se definira. Pote{kotiite
proizleguvaat tokmu od negoviot karakter. Negovata kompleksnost i
heterogenost se pri~ini toj razli~no da se tretira. Brojnite
aspekti na prou~uvaweto go definiraat turizmot na svoj na~in. Taka
e vo definiciite koi gi akcentiraat karakteristikite na nau~nite
poliwa na koi im pripa|aat.
Retki se nau~nite rabotnici koi se zanimavaat so istra`uvaweto na
turizmot, a ne dale svoja definicija na ovoj sovremen fenomen.
"Naj~esto se naiduva na opi{uvawe na poimot turizam, zatoa {to
te{ko mo`e so eden poim da se opfatat site momenti za koi treba da
se vodi smetka pri negovoto definirawe. Naprotiv, so opi{uvawe na
samite u~esnici vo turizmot, motivite na nivnite patuvawa, naj~esto
usvoeni od statistikata, isto taka se nastojuva po posrden pat da
se utvrdi poimot turizam.
I pokraj vakvata heterogenost na definiciite na turizmot vo ramkite
na razli~nite nau~ni disciplini i mnogubrojni avtori, treba da
konstatirame deka sepak tie mo`at da se grupiraat. Vrz osnova na
nau~nata op{tost i sodr`ajnost definiciite za turizmot mo`e da se
podelat vo ~etiri grupi i toa:

nominalisti~ki;
ekonomisti~ki;
statisti~ki; i
univerzalni.

Nominalisti~kite definicii za turizmot se bliski do sinonimnite

definicii. Tie se definicii koi go objasnuvaat turizmot preku
zna~eweto na ovoj termin. Ovie definicii se zastapeni kaj nekoi
germanski avtori. Pri toa se zema terminot "der
Frendenverkehrslehre" (turizam) kako osnova za tolkuvawe. "Fremd" e
termin koj se odnesuva na lica koi u~estvuvaat vo paturaweto i koi
privremeno prestojuvaat vo nekoe mesto, dodeka "Verkehr" ozna~uva
soobra}aj kako sovladuvawe na prostorot i me|usebno komunicirawe.
Klasi~nata definicija od ovoj vid e definicijata na R. Glucksmann
(Glisman). Toj turizmot go definira kako "sovladuvawe na prostorot"
odnosno patuvawe od mestoto na postojano `iveewe do nekoe drugo
mesto.Po svojata priroda nominalisti~kite definicii se dosta tesni
i ne mo`at da ja opfatat celinata na problemot. Ovie definicii se
sveduvaat na edna od komponentite na turizmot. Nie ve}e
konstatiravme deka toa ne e mo`no, bidej}i turizmot e kompleksen
fenomen. So ovie definicii ne se opfateni finkcionalnite
karakteristiki na turizmot. Glismanovata definicija turizmot go
sveduva na migratorna pojava. Turizmot go poistovetuva so
turisti~koto dvi`ewe, a jasno e deka se raboti za zna~itelno
po{iroka kategorija.

Ekonomskite definicii kako osnova za odreduvaweto na poimot turizam

go zemaat negoviot ekonomski karakter. Turizmot se sva}a kako plod
na ekonomskiot progres. Toj se nabquduva kako stopanska dejnost, a
pri definiraweto vo prv plan e turisti~kata potro{uva~ka. So ovie
definicii se objasnuvaat relaciite pome|u potro{uva~ite na
turisti~ki uslugi i dejnostite koi ovozmo`uvaat zadovoluvawe na
turisti~kite potrebi.
Za M. Mazi "Turizmot e specifi~en vid na potro{uva~ka koj nastanal
so porastot na dohodot na nivo koe {to ovozmo`uva pogolema
potro{uva~ka od onaa {to e nu`na za obezbeduvawe normalen `ivot vo
mestoto na postojan prestoj."
Tretmanot na potro{uva~kata so uslovenost na patuvaweto e prisutna
i kaj angliskite nau~nici F. W. Ogilve i A. J. Norwal. Vo
definiciite na turizmot ovaa vrska e mo{ne izrazena. Germancite pak
J. Stradner i O. Romer turisti~kata potro{uva~ka ja smetaat za
najva`na kategorija za definirawe na poimot turizam.
Pri tretiraweto na turizmot kako stopanska dejnost se koristat i
drugi termini kakvi {to se turisti~ka industrija, turisti~ka
trgovija, patni~ka industrija i sl.
Angliskite avtori L. J. Lickorich i A. G. Kerschaw ja definiraat
patni~kata industrija kako "del od nacionalnata ekonomija koja se
gri`i za patnikot koj posetuva mesta von mestata vo koi postojano
pretstojuva i raboti. Toa e heterogena grupa koja e sostavena od
golem broj razli~ni trgovii i industrii koi imaat zaedni~ka
funkcija da gi zadovolat potrebite na patnicite.
Navedenite definicii, iako, vo odnos na nominalisti~kite pravat
izvesen is~ekor, sepak vo potpolnost ne go opredeluvaat ovoj
fenomen. Ne e sporno deka turizmot ima i stopanski karakter, no toj
ne mo`e da se svede samo na stopanska dejnost. U{te
pomalkufaktorite koi go uslovuvaat mo`at da ja opredelat kako
isklu~ivo ekonomska kategorija. Duri i ako se saka toj da se
definira samo vo ramkite na ekonomskata nauka i toga{ moraat da se
zemat vo predvid i drugite komponenti koi ne se od vakva priroda.
U{te pomalku turizmot mo`e da se podvede pod turisti~ka trgovija,
turisti~ka industrija, a najmalku patni~ka industrija. Turizmot
taka se sveduva na stopanska granka {to pretstavuva pogre{na
ocenka. Turizmot ne e industrija i ovoj termin mo`e da ima samo
prenosno zna~ewe. Me|utoa ne e prifatliv stavot deka za
zadovoluvawe na potrebite na turistite ne se "gri`at" samo "raznite
trgovii i industrii", tuku i brojni drugi ~initeli koi ednostavno
nemaat stopanski karakter. Zatoa turisti~kata industrija koja saka
da se poistoveti so turizmot, kako sinonim ne mo`e da se prifati.
Taa mo`e da se koristi samo za da ja prika`e ulogata na turizmot vo
ekonomskiot razvoj, odnosno za da se pretstavi nejzinoto ekonomsko
zna~ewe kako stopanska praktika.
Koga pak turizmot se sveduva na potro{uva~ka, treba da se ka`e deka
se pravi dvojna gre{ka. Prvo, potro{uva~kata ne e isklu~ivo
opredelena so ekonomskite mo`nosti na turistite koi bi se vklu~ile
vo turisti~kite dvi`ewa. Vo taa smisla naso~enosta na li~nata i
semejnata potro{uva~ka zavisi i od drugi faktori. Toa ne zna~i deka
site {to imaat ekonomski mo`nosti }e se vklu~at vo ovaa aktivnost.
So drugi zborovi, turisti~kata potro{uva~ka mo`e da bide uslovena i
od individualnite naklonosti, `elbi, ubeduvawa i znaewa.
Potro{uva~kata ne mo`e da bide glavna karakteristika i so ogled na
toa deka toa e posledica, a ne pri~ina na turisti~kata aktivnost.
Turisti~kata potro{uva~ka e plod na promenata na mestoto na
turistite i nivniot prestoj. Zna~i se raboti za edna nesporno va`na
komponenta na turizmot. Me|utoa, taa ne e dominantna, bidej}i se
raboti za obuslovena kategorija.
Statisti~kite definicii na turizmot slu`at za da se ovozmo`i
statisti~ko evidentirawe i sledewe na negovite elementi. Od ovie
definicii i ne mo`e da se o~ekuva da gi objasnat pri~insko-
posledi~nite vrski i me|uzavisnosti vo turizmot. Niv gi
interesiraat oddelnite kategorii koi ja so~inuvaat turisti~kata
dejnost. Vo toj pogled posebno se naglasuva turisti~kiot promet,
odnosno posetenosta i prestojot na turistite, turisti~kata
potro{uva~ka i receptivnite kapaciteti.
Komitetot za statistika pri Dru{tvoto na narodite vo 1937 godina
poimot turist go objasnuva na sledniot na~in: "Turist e sekoe lice
koe prestojuva vo smestuva~kite kapaciteti ili ja minalo granicata
na edna zemja i kako takvo se prijavilo vo slu`benata statistika.
"Se raboti za dosta relativizirana definicija bidej}i so nea se
opfa}aat kako turisti onie koi sakaat taka da se opredelat.
Dr`avnata statistika na R. Makedonija turistot go definira kako: "
sekoe lice koe privremeno prestojuva vo nekoe mesto nadvor od
svoeto postojano `iveali{te i tamu preno}uva barem edna no} vo
ugostitelski ili nekoj drug objekt za smestuvawe.
Spored toa statistikata gi opfa}a site {to prestojuvaat barem edna
no} {to vnesuva golema doza na zabuna i nepreciznost. Na ovoj na~in
se relativiziraat - drugite kategorii bidej}i tie proizleguvaat od
karakterot na turisti~kiot promet.

Univerzalnite definicii ovozmo`uvaat da se sogleda kompleksnosta i

heterogenosta na turisti~kiot fenomen. Tie plediraat da ja objasnat
vkupnata slo`enost na turizmot. Od ovie definicii najkoristena i
najprifatena vo nau~nite krugovi e definicijata na W. Hunziker i K.
Krapf koja glasi:" Turizmot e zbir na odnosi i pojavi koi
proizleguvaat od patuvaweto i prestojot na stranci vo edno mesto,
dokolku toa ne zna~i postojano naseluvawe i dokolku ne se vrzuva za
vr{ewe stopanska dejnost
Ovaa definicija vo 1954 e prifatena od strana na Me|unarodnoto
zdru`enie na nau~nite eksperti za turizam. Toa zboruva za va`nosta
koja ja ima ovaa definicija vo turisti~kata teorija i praktika.
Me|utoa razvojot na naukata podrazbira permanentno nadograduvawe i
na ovaa definicija. Vo 1971 god. Me|unarodnoto zdru`enie na
nau~nite eksperti sprovelo anketa za potrebata od preispituvawe na
osnovnata definicija na turizmot. Na ova pra{awe odgovorile 60
eksperti. Samo 14 ~lenovi na ovaa organizacija zazele stav deka
definicijata na Kraf i Huncinger ne treba da se menuva ili
nadograduva. Ostanatite predlo`ile razli~ni varijanti so koi sakale
da ja podobrat univerzalnata definicija na turizmot i slo`enosta i
kompleksnosta na turisti~kiot fenomen poprecizno da se izrazi.
Ovie soznanija gi prezentira @. Jovi~i}. Toj u{te upatuva na toa
deka turizmot ne mo`e da se svede na dvi`ewe, kako {to ne mo`e da
se izedna~i so turisti~kata potro{uva~ka. No, zna~eweto i na
dvi`eweto i na potro{uva~kata vo turizmot ne e sporno. Zatoa ovoj
avtor smeta deka e "sosema normalno" turisti~kata potro{uva~ka da
se vklu~i vo osnovnata definicija na turizmot. Toj ja dava slednata
definicija:
"Turizmot e zbir na odnosi i pojavi svrzani za dvi`ewe i
potro{uva~ka von mestoto na postojano `iveewe, a so cel
zadovoluvawe na rekreativnite i kulturnite potrebi."
Na ovoj na~in vo golema merka se opfateni komponentite koi go
opredeluvaat turisti~kiot fenomen. Vaka se vospostavuvaat relaciite
me|u dvi`eweto, prestojot i potro{uva~kata so stopanskite i
nestopanskite dejnosti.
Vo ovaa definicija pokraj povrzuvaweto na turisti~kite dvi`ewa i
potro{uva~kata zna~ajno e potenciraweto na pri~inite poradi koi se
prezemaat turisti~kite dvi`ewa i se vr{i turisti~ka potro{uva~ka.
Toa e zadovoluvaweto na turisti~kite potrebi koi ovoj avtor gi
opredeluva kako rekreativni i kulturni. Rekreativnite i kulturnite
potrebi se osnovni turisti~ki potrebi {to ne gi isklu~uva i drugite
potrebi, zatoa {to turizmot pretstavuva `ivot prenesen od edna vo
druga sredina.

3.4. DEFINIRAWE NA POIMOT TURIST

Centralno mesto vo turisti~kata aktivnost zazema ~ovekot.
Sovremenite uslovi na razvoj uslovuvaat ~ovekot sé pove}e i pove}e
da razmisluva za turizmot, da se vklu~uva vo nego i da go do`ivuva
kako posebna `ivotna vrednost. Taka ~ovekot se transformira vo
"homo turisticus". Zatoa e potrebno da se razmisluva za turistot od
drugata populacija ili populacijata koja vo idnina bi mo`ela da se
vklu~i vo ovaa aktivnost. Potrebno e da se definira poimot turist.
I pri definiraweto na turistot, isto taka postojat razliki. I ovde
se sre}avaat ekonomski, statisti~ki i univerzalni definicii.
E.W.Ogilvie turistot go definira kako lice koe ispolnuva dva
uslovi: da e otsuten od mestoto na postojaniot prestoj vo period
pokratok od godina dena i dodeka e otsuten od mestoto na postojan
prestoj, da tro{i pari~ni sredstva vo mestoto kade {to se nao|a, a
pritoa da ne zarabotuva pari~ni sredstva vo tie mesta."
Ovaa definicija e vo kontekst na definicijata vo koi za turizmot
najzna~ajna e potro{uva~kata. Vo ovoj slu~aj najva`no svojstvo za
turistot e da tro{i sredstva koi gi zarabotil na drugo mesto. Ovaa
definicija e so tesno zna~ewe bidej}i ne gi zema vo predvid drugite
komponenti po koi mo`e da se opredeli turistot. Isto taka, ovaa
definicija e so ograni~uva~ki karakter bidej}i vnesuva
kvantitativna ramka od edna godina. Me|utoa se slu~uvanekoi
krstarewa da potraat i pove}e od edna godina, taka {to u~esnicite
vo niv ne mo`ele da se nare~at turisti.
Dinami~niot razvoj na turisti~kiot promet vo svetot upatuva na
potreba od statisti~ko sledewe na brojot na turisti i no}evawa.
Poradi toa vo Dru{tvoto na narodite se javil interes da se definira
poimot turist.
Komitetot na statisti~kite eksperti na Dru{tvoto na narodite vo
1937 god. ja predlo`il slednata definicija:" Turist e sekoe lice
koe na svoeto patuvawe von mestoto na postojan prestoj se zadr`uva
najmalku 24 ~asa."
So pobliski odredbi e opredeleno na koi lica se misli kako na
turisti:
- lica koi patuvaat poradi zadovolstva, familijarni i zdravstveni
pri~ini;
- lica koi poradi nekoi op{testveni obvrski patuvaat, pri {to se
misli na u~esnici na razli~ni sobiri-nau~ni, administrativni,
diplomatski, religiozni, sportski i dr.
- lica koi patuvaat poradi delovni pri~ini;
- u~esnici vo kru`ni patuvawa so brod, duri i koga se zadr`uvaat vo
tie mesta i pokratko od 24 ~asa.

Se davaat odredbi i za onie lica koi ne se smetaat za turisti:

- lica koi }e stignat so dogovor ili bez dogovor za vrabotuvawe i
koi }e se vklu~at vo bilo kakva lukrativna dejnost vo konkretnata
zemja;
- lica koi baraat postojano naseluvawe;
- studenti i u~enici vo razni u~ili{ta vo domovi i internati;
- `iteli vo pograni~ni zoni i lica ~ie mesto na postojan prestoj e
vo edna, a rabotnoto mesto na koe se vraboteni e vo druga zemja;
- tranzitni patnici koi proa|aat niz zemjata bez zadr`uvawe i koga
patuvaweto niz taa zemja trae pove}e od 24 ~asa.

Ovaa definicaja e dadena za stranski turisti. Me|utoa spored

Komitetot na OECD taa mo`e da se primeni i na doma{niot turist. Vo
ovaa definicija se prisutni mnogu nedore~enosti i nepreciznosti.
Kvantitativnata ramka od 24 ~asa vo sovremeni uslovi e deplasirana
bidej}i turisti~ko dvi`ewe i potro{uva~ka mo`e da se obavi i vo
pokratok period, kako {to ne dr`ewe i vremeto od 1 godina vo
ekonomskata definicija.
Isto taka pri slu`benite patuvawa so deloven karakter se javuvaat
sekunadarni turisti~ki aktivnosti (razgleduvawe na kul;turno
istoriski spomenici, rekreacija vo vid na son~awe i kapewe i sl.)
Zatoa ovie u~esnici vo turisti~kata aktivnost ne mo`ata da se
izemat od ovaa definicija. Tie posle obavenite zdelki
setransformiraat od lica koi do{le da obavat nekoja delovna
aktivnost vo turisti.
Isto taka te{kite bolesnici, ~esto duri i vrzani za krevet ne mo`at
da se podvedat po turisti kako {to se oopfateni so navedenata
definicija. Za da se izbegnat problemite koi postojat vo
statisti~koto poimawe na turistot vo odnos na teoriskoto sva}awe na
ovoj poim Konferencijata na Obedinetite nacii za me\unarodni
patuvawa i turizam, koja e odr`ana vo rim i prepora~a na
Koamisijata na Obedinetite nacii za statistika da ja prou~i svojata
predlo`ena definicija. Taa isto taka ja usvoi privremenata
definicija vo koja go vnesuva terminot"posetitel" za statiawsti~ki
celi. Ovaa definicija glasi:
"Sekoe lice koe ja psetuva eedna zemja, koja ne e zemja vo koja
postojano prestojuva i toa od koja pri~ina , osven so cel vo taa
zemja da vr{i plateno zanimawe se narekuva posetitel."
Isto taka se voveduva i terminot "izletnici" odnosno privremeni
posetiteli, koi ja posetuvaat zemjata i prestojuvaat pomalku od 24
~asa (vklu~uvaj}i gi i patnicite na kru`nite patuvawa).
Iako vnesuvaweto na poimot posetitel i olesnuva na slu`benata
statistika da vodi evidencija na posetenost ia prestojot taa ne go
razre{uva problemot na usoglasuvawe me|u statisti~kiot poim za
turistot.
Ovoj problem sekako deka i ponataka }e bide otvoren so ogled na toa
deka e mo{ne te{ko da se utvrdi koj e turist, a koj ne vo
patuvaweto i prestojot.
Sepak vnimanie zaslu`uva stavot na @. Jovi~i} koi smeta deka poimot
turist trebas da se prifati vo potesna i vo po{iroka smisla.
"Vo po{iroka smisla turisti gi vikame site posetiteli na nekoe
mesto bez ogled na celta na posetata (sezonskite rabotnici,
vojnicite i u~enicite se `iteli, a ne posetiteli), a vo potesna
smisla-turisti se onie posetiteli ~ija cel na dvi`eweto se
zadovoluvaweto na rekreativnite i kulturnite potrebi".
Interesna e i definicijata na A.D. Little koja ja naveduva S.
Unkovi} a se odnesuva na nejzinata primena na Aqaska. "Turist e
lice koe ne e `itel na Aqaska, a doa|a vo ovaa zemja od zadovolstvo
i od kulturni potrebi ne od drugi pri~ini. Toj e patnik od
bezdelni~ewe. Toj ne patuva poradi rabota tuku poradi zadovolstva".
Ovaa definicija e dosta izdr`ana i e bliska na univerzalnata
definicija na turizmot.

3.5. Termonolo{ki i poimno sodr`inski distinkciivo teoriskoto i

prakti~noto sva}awe na turizmot
Vo iznesenite definicii za turizmot i turistot se sretnavme so
brojni stavovi. Vo niv pokraj zborovite turist i turizam se
koristat i drugi termini. Nekoi pak termini i poimi mo`at da
pridonesat za doobjasnuvawe na turisti~kiot fenomen. Zatoa e
potrebno da se vospostavi poimno-sodr`inska i terminolo{ka
distinkcija.
]e se zadr`ime na slednive poimni i terminolo{ki razgleduvawa:
- turizam i avnturizam;
- turizam - patuvawe - patnik;
- turist - posetitel - izletnik - ekskurzijant;
- turist - rekreativec.

a) Iako vo interpreteaciite koi go opredeluvaat turizmot ne se

sretnuva avanturizmot, toj ~esto se izedna~uva so turizmot. Me|u
ovie termini postojat sli~nosti. Sli~nostite se sodr`ani vo
dvi`eweto, vo potro{uva~kata i vo zadovolstvata. Ova se vpro~em i
osnovnite kompopnenti koi go opredeluvaat turizmot. Me|utoa treba
da se konstatira deka postojat mo{ne izrazeni razliki. Tie se
ogledaat vo:
- organiziranosta;
- informiranosta;
- opredelenosta na destinacijata i
- rizi~nosta.

- Turizmot pretstavuva organizirana dejnost. Toa zna~i deka

organizaciskite strukturi ovozmo`uvaat negovo odvivawe.
Organizaciskite strukturi kaj avanturizmot se koristat incidentno i
samo vo slu~aj na neophodnost.
Informiranosta vo turizmot e od krucijalna va`nost. Bez informirawe
nema turizam. Toa e ramka koja ovozmo`uva vklu~uvawe vo
turisti~kite dvi`ewa zatoa {to turistot najprvo se informira za
site poedinosti, a posle nosi odluka za patuvawe.
Avanturizmot informaciite gi dobiva vo tekot na patuvaweto taka {to
patuvaweto mo`e da go zapo~ne bez detalni informacii. - Celta na
patuvaweto e zadovolstvoto i kaj turistot i kaj avanturistot. No
kaj turistot potragata po zadovolstvo e definirano i jasno
opredelena, dodeka avanturisto potragata ja vr{i bez da ja odnapred
detalno opredeli. Zatoa turistot ja ima opredeleno destinacijata i
ne luta dodeka avanturistot naj~esto ne ja opredeluva
destinacijata. Taka ~esto se sveduva na bescelno dvi`ewe ili
skitawe.
- Turizmot kako organizirana aktivnost go namaluva rizikot pri
patuvaweto i prestojot. Za razlika od toa avanturizmot se
karakterizira so izvonredna doza na rizik. Zatoa rizikot
pretstavuva edna od najvoo~livite komponenti vo ovaa teoriska
distinkcija. Za razlika od turistot koi se trudi da go izbegne
rizikot, za avanturizmot rizikot e predizvik duri i osnoven motiv
na negovoto dvi`ewe i aktivnost.
b) Mo{ne zna~ajna distinkcija postoi me|u turizmot - patuvaweto i
turistot i patnikot. treba da se konstatira deka patuvaweto vo
odnos na turizmot se javuva vo po{iroka smisla i vo potesna smisla.
Patuvawata se od najrazli~en karakter. Turisti~koto patuvawe e edno
od mo`nite vidovi patuvawa, taka {to patuvaweto se koristi vo
po{iroka smisla od turizmot. Od druga strana patuvaweto e samo edna
od komponentite koi go so~inuvaat turizmot. ovde patuvaweto ima
potesen karakter . Relacijata me|u turistot i patnikot }e se
objasni so stavot deka sekoj turist e patnik no sekoj patnik ne e
turist.
v) Vo definiraweto na turistot vnesen e terminot posetitel.
Konstatiravme deka toj ja olesnuva rabotata na statistikata no ne
uspeva da gi razre{i problemite. Zatoa e potrebno da se sogledaat
razlikite me|u turistot i posetitelot.
- Posetitelot e poim so op{ti karakteristiki. toj vo teoriska
smisla gi opfa}a site lica koi pristignuvaat vo edno mesto bez
razlika na pri~inata ili povodot za nivno doa|awe. Me|utoa za
turizmot se zna~ajni privremenite posetiteli koi gi zadovoluvaat
turisti~kite potrebi. Vo ovaa smisla turistot se izedna~uva so
turisti~kiot posetitel.
- Isto taka se voveduva poimot isletnik za da se objasni
posetitelot koi prestojuva pomalku od 24 ~asa. Taka se saka da se
napravi distinkcija me|u turistot i izletnikot. Me|utoa
karakteristi~no e deka izletot pretstavuva edna turisti~ka forma
koja se vrzuva za kratok prestoj. Taka ovde ne postoi bitna razlika
me|u turist i izletnik vo teoriska smisla. Izletnik e i lice koe se
nao|a ve}e vo nekoe turisti~ko mesto i za kratko ja menuva ovaa
destinacija. Izletot e del od sodr`inatana prestoj. Toa zna~i deka
ne se transformira turistot vo izletnik i obratno. Tuku toj e
turist vklu~en vo izletni~ka aktivnost. Zna`i se izedn~uva turistot
so izletnikot. Izletot e vid na turisti~ka aktivnost.
- Vo literaturata, a i od strana na zvani~nite me|unarodni slu`bi
se koristi terminot ekskurzijant. Toj se izedna~uva so izletnikot.
"Ekskurzijantot e definiran kako privremen posetitel koj prestojuva
pomalku od 24 ~asa vo zemjata koja ja posetuva, vklu~uvaj}i gi i
pomorskite kru`ni patuvawa."
Me|utoa treba da se ka`e isto taka deka ekskurzijantot e turist koi
{to se vklu~uva vo poseben vid na turisti~ka aktivnost koja se
narekuva ekskurzija ili ekskurziven turizam. Tokmu so ovoj izraz
mo`e da se potkrepi irelevantnosta na vremenskata ramka pri
opredeluvaweto na poimot turizam. Turistot koi se vklu~uva vo
ekskurziite prestojuva vo podolg vremenski interval vo pove}e mesta
vo koi mo`e da se zadr`i i pomalku od 24 ~asa. Spored toa ako se
zeme vremenskata ramka od 24 ~asa za poseta na edno mesto toa ne bi
bil turist, iako toj mo`e da bide vklu~en vo turisti~ka aktivnost
vo vremenski interval podolg i od nedela i od mesec.
Spored toa ne mo`e da se prifati ekskurzijantot kako ne{to drugo
osven kako specifi~en vid turist.
- Sakaj}i da se objasni celta na turisti~kata aktivnost turistot
~esto se poistovetuva so rekreativecot. Me|utoa, iako
zadovoluvaweto na rekreativnite potrebi pretstavuva edna od celite
na turisti~kata aktivnost vo koja turistot i rekreativecot se
izedna~uvaat sepak treba da se pravi distinkcija. Turistot duri i
vo rekreativnite aktivnosti zadovoluva opredeleni kulturni potrebi.
No, kompleksnosta na turisti~kata aktivnost podrazbira deka
turizmot ima i kulturni zadovolstva koi se isprepletuvaat so
rekreativnite.
Kategorijata rekreativec mo`e da postoi bez turisti~kata aktivnost.
Imeno, rekreacijat mo`e da se obavuva i vo mestoto na postojano
`iveewe taka {to vo ova smisla ima po{iroko zna~ewe od turistot.
Rekreativecot od druga strana e turist so specifi~ni potrebi i kako
takov i pripa|a na turisti~kata masa. Taka turistot e termin so
poop{to zna~ewe vo odnos na rekreativecot.

4. Prakti~no zna~ewe na definiraweto na turizmot

Definiraweto na turizmot nema samo teorisko zna~ewe tuku e va`no i

vo praktikata. Ve}e konstatiravme deka edno od mnoguakcentri~nite
poliwwa na praktikata pretsatavuva statistikata. Bez statistika ne
e mo`no da se sledat pojavite i odnosite i da se predvidi razvojot.
Turizmot pretstavuva akcelerator na ekonomskiot i socijalniot
razvoj na opredelen prostor. Poradi toa e potrebno da se definira
turizmot za da mo`e da se stimulira. Va`no e da se opredeli
turisti~koto mesto, da se opredelat turisti~kite subjekti i da se
utvrdi turisti~kata organizacija za da mo`e od strana na dr`avata i
os lokalnite vlasti da se intervenira.
Vo golem broj na zemji turisti~kata dejnost ili ne se oporezuva ili
se voveduvaat pove}e dano~ni stapki. Zatoa e potrebno taa jasno da
se definira za da mo`at ovie olesnuvawa da se primenat.
Vo praktikata za turizmot se primenuvaat razni povlastici taka {to
e potrebno da se znae za kakva kategorija se raboti, koi lica mo`at
niv da gi iskoristat.
Profesionalnite aktivnosti vo turizmot se vo vrska so preciznoto
opredeluvawe na komponentite koi go so~inuvaat ovoj proces. Spored
toa osnovnite odredbi na turizmot se mo{ne va`ni vo turisti~kata
praktika.

5. Turizmot i analogni pojavi

Turizmot kako pojava i razvojna kategorija go opredeluvame pokraj

drugite karakteristiki i po toa deka e plod na modernata
civilizacija. ^esta e konstatacijata deka se raboti za sovremena
pojava. Me|utoa vo istoriskiot razvoj na civilizacijata prisutni se
pojavi koi imaat elementi na turisti~ka aktivnost. Ovie pojavi se
opredeluvaat kako analogni pojavi na turizmot. teoriskata analiza
na ovie pojavi treba da ovozmo`i jasno da se precizira turizmot vo
odnos na analognite. Taka }e se osmisli genetsko-evolutivnata
uslovenost na ovoj fenomen.
Pojavite koi vo literaturata se izlo`eni kako analogni pojavi
mo`eme da gi grupirame kako:
- patuvawe poradi razli~ni celi;
- izgradba na infrastruktura i suprastruktura;
- op{testvena regulativa i
- izdava~ka dejnost.

Eden od najnespornite elementi vo definicijata na turizmot

pretstavuva patuvaweto. Zatoa patuvawata se mnogu bliski na
turisti~kata aktivnost. Patuvawata ovozmo`uvaat da se osmisli
svetot, da se otkrie i da se protolkuva. Kaj anti~kite narodi bila
ra{irena devizata "patuvaj za da ja najde{ mudrosta". Relacijata
pak me|u turizmot i patuvaweto najdobro e objasnata vo knigata na
francuzinot Moris Aloj " Psihologijata na patnikot" od1841 godina
vo koja konstatira deka " patnikot otkriva, a turistot go posetuva
ona {to e otkrieno".
Patuvawto za ~ovekot e egzistencijalna kategorija. Toa podrazbira
deka se raboti za `ivotna potreba. Patuvaweto ima isto taka
iskonski karakteristiki. Toj moral da se dvi`i za da dojde do
namirnici koi }e mu ovozmo`at opstanok. Ovie patuvawa vo po~etokot
se kratki no relaciite se zgolemuvale so otkrivaweto na novi
prostori. Isto taka se menuvaat i pri~inite poradi koi se patuva
taka {to se od razli~na priroda. Patuvawata se javuvaat kako:
trgovski, ekspedicioni, patepisni, misionerski, religiski, voeni,
zabavni, sportski, rekreaciski, manifestaciski, poradi lov i
potreba od inspiracii.

- Trgovskite patuvawa se karakteristi~ni za skoro site narodi. Taka

{to mo`at da se povrzat so po~etocite na civilizacijata. razvojot
na ovie patuvawa uslovuva vo istorijata da se zabele`at pati{ta na
opredeleni proizvodi kakvi {to se patot na svilata od Kina, do Crno
More, patot na kilibarot od Balti~ko More do Sredozemjeto poznat
kako "svet pat".
Trgovskite patuvawa se javuvaat i niz celiot civilizaciski razvoj.
Vo ovie patuvawa elementite na koi nalikuvaat na turisti~ka
aktivnost se sodr`ani vo zaposnvaweto na novite prostori i
potro{uva~kata koja se vr{i pri ovie patuvawa.

- Voeni potfati vo so najmala analogija. Vojnite se sprotivstaveni

na zadovolstvata. Zatoa treba da se konstatira deka vo sebe sodr`at
samo elementi na zapoznavawe na novi prostori koi se osvojuvaat.
Analogijata treba da se bara vo toj domen.
- Mnogu se interesni patepisnite dvi`ewa. Vo niv pokraj otkrivaweto
na novi prostori ima elementi na ocenka na prostorni formi, kako i
formi na informativna i promotivna dejnost. Ovie dvi`ewa datiraat
u{te od anti~kiot period. Vo literaturata vo ovaa smisla posebno
mesto zazema Heradot koi u{te vo 5 vek p.n.e. prevzema
instra`uva~ki dvi`ewa za da ja pro{iri . Kako poznati patepisci
istorijata gi bele`i Marko Polo i Ibn Batutoa, a na na{ive prostori
Evlija ]elebija.

- Ekspediciskite patuvawa se grupni patuvawa poradi istra`uva~ki

osvojuvawa ili poradi {irewe na religijata. Ovie patuvawa se
analogni na turisti~kite dvi`ewa vo pogled na otkrivawe na novi
prostori i sodr`ini. Od ekspedicionite patuvawa posebno mesto im
pripa|a na patuvawata vo ramkite na "golemite geografski
otkritija". Ovde treba da se spomne dvi`eweto na od Amerika i
nejzinoto otkrivawe od strna na Kolumbo i Vespu~i, Magelanovoto
patuvawe, Kukovata ekspedicija i dr.

- Misionerskite patuvawa se prevzemaat poradi шirewe na religii i

kulturi. Kako analogija ja imaat promotivnata dejnost.

- Religiskite patuvawa se karakteristi~ni po dominantnosta na

veruvaweto kako osnoven dvi`e~ki motiv. Ovie patuvawa treba da se
prevzemat vo vid na i se naso~at kon kulturni mesta i verski
centri.
Poradi vakvite celi patuvawata se prevzemaat u{te od periodot na
postoeweto na staroegipetskata kultura. Vo gradot Mefis doaa|aat
nekolku mladi `iteli za da mu se poklonat na bogot Afis.
Ovoj vid na patuvawa postojano se intenzivira so pojavata na novi
religii. Se patuva do poznatite religiozni centri. Takvi centri se:
:Lasa vo Tibet za budisti, Erusalim za Evreite, Hristijanite i
Muslimanite, Sveta Gora, Carigrad i Ohrid za pravoslavnite
Hristijani, Vatikan i Santijago de Kampostela za katoli~kite
Hristijani, a Meka i Medina za Muslimanite. Analogijata na ovie
dvi`ewa so turisti~koto dvi`ewe e mo{ne izrazeno. I denes se
prevzemaat skoro isti patuvawa, me|utoa razliakta e vo
organizacijata na ovie dvi`ewa. Sovremenite dvi`ewa od ovoj
karakter se del od turisti~kite aran`mani koi se prodavaat i taka
ovozmo`uvaat profitabilnost.

- Pomorskite patuvawa se prevzemaat poradi razni pri~ini. Vrz

osnova na razvojot na pomorstvoto anti~ka Grcija postanala edna od
najdominantnite zemji vo istorijata. Pomorskite patuvawa se
prisutni i kaj Feni}anite, KArtagjanite, a vo sredniot vek i vo
golemite vo Evropa. Vpro~em i geografskite otkritija na novi
kontinenti i zemji se ostvareni so pomo{ na pomorski patuvawa. Ovie
patuvawa nalikuvaat na turisti~kite krstosuva~ki aktivnosti, iako
vo niv e sodr`ana golema doza na avnturizam.

- Vo istorijata se prisutni i patuvawa poradi zabava. Vo ovaa grupa

na patuvawa treba da se lociraat patuvawata poradi poseta na
Olimpiskite natpevari vo Helenisti~kiot period. Vo Rimskata
imperija se odr`uvaat gladijatorski borbi koi se posetuvaat od
posetiteli od drugi mesta von mestoto na odr`uvawe na ovie zemji.
Mo{ne se karakteristi~ni vo ovoj konteks i zabavnite priredbi koi
se odr`uvaat vo amfiteatrite. Vakvite priredbi se odr`uvale i vo
amfiteatrite vo Rim, Cirkus Maximus, koi mo`el da primi 80.000
posetiteli. Vo sredniot vek od zabaven karakter se vite{kite igri i
drugi sve~enosti. O~igledno e deka stanuva zbor za masovnost vo
posetata i deka i po drugi elementi ovie patuvawa se analogni
turisti~ki dvi`ewa. - sportskite natprevari se karakteristi~ni za
Helenisti~kiot period. Pokraj Olimpiskite igri se odr`uvale igri vo
drugi sredini. Vo literaturata se naveduvaat Istamskite, Nelijskite
i Pitijanskite natprevari. Za razlika od zabavniot karakter koi go
ima vo ovie natprevari za gleda~ite, tie se sportska dimenzija za
aktivnite u~esnici, taka {to mnogu nalikuvaat na aktivno u~estvo vo
sovremeniot sportski turizam.

- Patuvawata poradi rekreaciski celi ,mo`at da se zabele`at vo

Helinisti~kiot i Rimskiot period. Poradi zdravstveni i rekreativni
pri~ini se patuvalo vo Delos, se koristele termalni vodi vo
Epidarius, i se patuvalo vo Heraleovite bawi i pokraj mineralnite
vodi vo Termopile.
Ovoj vid na patuvawe posebno se intenzivira vo rimskiot period. So
ogled na toa deka Rimjanite mu obrnuvaat golemo vnimanie na
zdravjeto ureduvale prostori okolu lekovitite vodi i gradele bawi i
lekuvali{ta. Od rimskiot period datiraat poznatite bawi vo svetoto
kako {to se i Sen Moric "- Baden" i vo Republika Makedonija
Katlanovska bawa i bawa Bansko.
Ovie patuvawa se najbliski do turisti~kite dvi`ewa i ne se smetaat
za turisti~ki samo poradi organizaciskite aspekti koi ne se vo ovoj
period prisutni.
Patuvawata poradi inspiracii se so golema doza na analognost na
turisti~kite dvi`ewa. Takvi se dvi`ewata vo periodot na renesansata
koga ubavinite na prirodata pretstavuvaat lajt motiv vo umetnosta
koi dobivaat vistinski podem.
Se patuva vo planinskite iprimorskite predeli za da se otkrie
harmonijata na zvuci i tonovi, boi, linii i formi.
Ovie patuvawa duri mo`at da se ocenat kako voved vo pojavata na
turisti~kiot fenomen.
Vo toj kontekst vredno e da se istakne povikot na @an @ak Ruso za
vra}awe kon prirodata, {to ima izrazit promotiven karakter kon
otkrivaweto na turisti~kite vrednosti.
Izgradbata na infrastrukturalni i suprastrukturalni objekti
pretstavuva analogija na vospostavuvawe na komunikativnite i
receptivnite faktori vo turizmot.
Prvite solidno izgradeni komunikacii se javuvaat vo Vavilon. Tie
duri bile pokrieni so nekoj vid asfalt.
Vo Rimskoto carstvo izgradeni bila glavna patna mre`a vo dol`ina od
90.000 km i okolu 150.000 sporedni pati{ta.
Prvite formi na suprastrukturalnite objekti od ugostitelski
karakter datiraat 500 godini p. n. e. vo helenizmot. Vo ovoj period
postoele:
-leshe-op{tinski konaci za no}evawe na patnicite
-pandeheion-preno}nica-capelion-gostilnica
-termopoliumugostitelski objekt za slu`ewe so ladni i topli
pijaloci.
Vo Rimskiot period se javuvaat slednive ugostitelski objekti:
-esatiounes-preno}i{te
-witatioues-objekti kade {to se smenuvale zapre`nite koli na
po{tenskio prevoz pokraj pati{tata
-tabernae-gostilnica
-terme-objekti vo koi {to se le~elo so kapewe vo topla voda.
Vo Anti~kata Rimska imperija bil ra{iren obi~ajot da se gradat
vili. Tie im slu`ele na rimskite robovladeteli kako odmorali{ta vo
letniot period. Imeto vila se zadr`alo i do deneska. Od toga{
poteknuva obi~ajot gradskoto naselenie da odi na vikend za vreme na
prazni~ni denovi vo okolinata na gradot.
U{te vo anti~kiot period prisutna e op{testvena regulative na
opredeleni aktivnosti koi se vo analogija so turizmot. Mo{ne bilo
razvieno gostoprimstvoto, taka {to postoela po~it kon gostinot
(hostis). Mnogu rimski propisi koi se odnesuvaat na posetitelite i
patnicite se zadr`ani i vo na{e vreme. Takov e primerot so
garancijata na hotelierot za sigurnosta na gostite i negoviot
baga`.
Dr`avnata uprava (cursus pablicus) se gri`ela za soobra}ajot i
pati{tata. Vo posebni organizaciski punktovi mo`ele da se kupat
bileti za prevoz kako i da se rezervira mesto vo ko~iite, duri i da
se rezervira leglo vo propratnite stanici ili odmorali{tata.36)
Vo sredniot vek manastirite se koristele za no}evawe i ishrana na
patnicite. Karlo Veliki so posebna naredba opredelil manastirite na
Alpite, a posebno onie na Pirineite na premionot kon [panija da
mo`at da se koristat za prestoj na patnici.
Vo XIII vek se javuvaat i prvite propisi koi go reguliraat
otvoraweto i rabotata na ugostitelskite objekti, kakvi {to se:
pla}awe na tro{ocite, kvalitetot na jadeweto i pieweto, na~inot na
slu`ewe gosti vo ba`dareni sadovi i dr.37)
Izdavaweto na publikacii so sodr`ini koi se bliski do turisti~kata
pretstavuva isto taka edna od analognite pojavi vo istoriski
kontekst. Tie se javuvaat vo razli~na forma.
Ve}e spomnavme deka patepiscite prevzemaat patuvawa koi imaat
analogija so turisti~kite dvi`ewa. No, najva`no e sepak {to
patepiscite ja sozdavaat patetisnataliterature. Ovie dela iako se
so karakter na deskripcija sepak mnogu nalikuvaat na turisti~kite
publikacii. Tie mo`at da se stavat vo analogija so turisti~kite
vodi~i. Vo nivnata sodr`ina se otkrivaat novi prostorni vrednosti,
a celta e tie da mo`at da se posetat. Spored toa se raboti samo za
otkrivawe temi za upatuvawe vo prostorot koi dotoga{ ne bile
dovolno poznati.
Isto taka, se objavuvaat itinereri koi nalikuvaaat na programite
koi gi sostavuvaat turisti~kite agencii vo sovremenite uslovi na
razvoj na ovaa dejnost.
Zna~ajno mesto vo izdava~kata dejnost imaat kartite koi gi sodr`at
lokaciite vo opredeleni patuvawa, {to mo`e da se sporedi so
turisti~kite karti.
Publikuvani se i ku}ni redovi i informatori , a na po~etokot na XIX
vek izdaden e i prviot turisti~ki vodi~.

6. Op{testveno-ekonomska uslovenost na turizmot

Pojavata na turizmot e vo tesna vrska so razvojot na op{testveno-
ekonomskite uslovi. Toa zna~i deka op{testveniot i ekonomskiot
podem pretstavuvaat osnova na ovoj sovremen fenomen. Iako
analognite patuvawa imaat elementi koi se karakteristi~ni za
turizmot se do XIX vek ne mo`e da se zboruva za dejnost so takvi
karakteristiki. Analognite pojavi ne mo`at da se podvidat pod
turisti~ka aktivnost bidej}i nemaat takvi karakteristiki vo pogled
na masovnost, organiziranost, pri~inite i potro{uva~kata.
Sovremeniot turizam svojot po~etok go bele`i kako pojava koja
prerasnuva vo profesija so koja lu|eto }e se zanimavaat, i koja }e
obezbeduva profitabilnost.
Op{testveno-ekonomskite uslovi vo ovoj period se karakteristi~ni po
dinami~niot nau~en i tehnolo{ki razvoj. Toa e period na
industrijalizacija, {to podrazbira vklu~uvawe na golem broj
rabotnici vo proizvodstveniot proces.
Se ovozmo`uva ekonomska i socijalna sigurnost koja inicira
zgolemena i razli~na potro{uva~ka. Vo toj kontekst se javuva
mo`nosta i za turisti~ka potro{uva~ka.
Se sozdavaat uslovi za koristewe na podolg fond na slobodno vreme.
Imeno, se voveduva godi{niot odmor kako edno od rabotni~kite prava.
Vo1814 godina od strana na Stivenson konstruirana e prvata
lokomotiva. Prvata `elezni~ka pruga e pu{tena vo rabota vo 1825
godina. Toa e prugata me|u Liverpul i Man~ester. Prviot brod na
pogon na vodena parea se javuva na rekata Hadson vo Wujork vo 1807
godina. Vo 1819 godina amerikanskiot paren brod go preplovil so
edra Atlanskiot Okean za 25 dena.
[kotlan|anecot Man Adam voveduva sovremena izgradba na pati{ta koja
po ovoj stru~wak se narekuvamanademizacija so {to se ovozmo`uva
dinami~en i intenziven razvoj na patniot prevoz. Vo ovoj konteks
mnogu e va`no da se potencira pojavata na avtomobilot na po~etokot
na XX vek. Germanskite in`eneri Dajmler i Benc go konstruiraat
avtomobilot koj }e ima golemo zna~ewe za turizmot.
Vo po~etokot na XX vek bra}ata Rajt vo 1903 godina uspevaat da
preletaat 260 metri i da otpo~nat nova istoriska era vo pogled na
uslovite za razvoj na turizmot.
Vakviot dinami~en razvoj na soobra}ajot go uslovuva turizmot poradi
slednive pri~ini:
-uslovuva masovnost od strana na turistite vo ovaa aktivnost
-ovozmo`uva povrzuvawe na mesta so razli~ni turisti~ki vrednosti
-pretstavuva mo`nost za relativno brzo sovladuvawe na prostornite
relacii
-ja namaluva cenata na prevoznite uslugi.
Pokraj razvojot na soobra}ajot op{testveno-ekonomskata uslovenost
na turizmot se ogleda vo sozdavaweto i rabotata na posredni~kite
stopanski subjekti koi u~estvuvaat vo organizacijata na
turisti~kite aktivnosti. Se formiraat prvite turisti~ki agencii
kakvi {to se Kuk i Sin, Ameri~kata Ekspres kompanija, Rajse biro vo
[vajcarija i mnogu drugi, ~ija uloga e od golemo zna~ewe za
pojavata na turizmot.
Zna~aen pridones vo pojavata na turizmot mu pripa|a na
hotelierstvoto. Golemiot broj na patnici ne mo`ele da se smestat vo
dotoga{nite mali smestuva~ki kapaciteti. Zatoa postepeno
zapo~nuvaat da se gradat novi pogolemi objekti od hotelski vid.
Kako najstari hoteli se smetaat hotelite ,, Grand Hotel,, i ,,Grand
Hotel Di Luvr,, vo Pariz izgradeni vo 1850 i 1855 godina,
potoa,,Kajzer Hotel,, vo Berlin vo 1874 godina, kako i brojni drugi
golemi hoteli koi se gradat vo pogolemite centri vo Evropa i
Amerika.
Brziot razvoj na smestuva~kite kapaciteti dovel do zasilena
konkurencija me|u niv, koja pak ovozmo`ila podobruvawe na
kvalitetot na uslugite.
Vo sredinata na XIX vek se ureduvaat prvite turisti~ki mesta. Vo
po~etokot toa se bawskite mesta, koi vo ovoj period do`ivuvaat
mo{ne intenziven razvoj i posetenost. Poznatata bawa Vi{i vo
Francija vo 1858 godina ja posetile 6.800 gosti, za vo 1890 godina
toj broj da se zgolemi na 60.000.
Po~etokot na turizmot se bele`i i vo planinskite mesta. Vo 1850
godina britanskata turisti~ka klientela se pomasovno se iska~uva do
najvisokite planinski vrvovi na Alpite. Na prostorot na Alpite
mnogu popularni se dvegolemi alpinisti~ki podra~ja. Toa se Mon
Blan, so bazata [amoni i Pelvu na koj alpinistite trgnuvaat od La
Berard i La Grava.38)
Vo [vajcarija intenzivno se razviva planinskiot turizam. Me|u
prvite turisti~ki mesta se razviva seloto Aros, do koe e izgraden
sovremen pat, vovedena elektri~na energija, voda i telefon, a
formirana e i zdravstvena slu`ba. Vo period od samo pet godini
izgradeni od 1884-1889 bile dvaeset hoteli i pogolem broj na
sanatoriumi.39)
Od op{testvenite pojavi vo ovoj period treba da se spomene pojavata
na tuberkulozata, koja dinami~no se {irela i gi zafa}ala site
sloevi na naselenieto. Najdobra preventiva i edinstven na~in na
lekuvawe vo ovoj period pretstavuval prestojot vo visokoplaninskite
predeli. I drugi bolesti kako anemiite se le~at vo Alpite taka {to
po~etokot i otkrivaweto na Alpite se dol`i na zdravstvenata
komponenta.
Poradi `elbata da se bide vo potoplite kraevi, vo zimskiot period
vo primorjeto se gradat zimuvali{ta. Vo ovoj period svoj podem
do`ivuvva Azurniot breg, kako eden od najrazvienite prostori.
Pojavata na turizmot se vrzuva i za organizaciskite formi koi se
plod na op{testveniot razvoj. Se javuvaat brojni organizacii,
zdru`enija, klubovi i asocijacii, koi ovozmo`uvvat da se niz
dru`ewe potiknat potencijalnite turisti da se vklu~at vo
turisti~kata aktivnost.
Vo Anglija 1857 godina se javuva prviot britanski alpinisti~ki
klub, a vo 1885 godina i prviot kamping-klub. Prviot turing klub
osnovan e vo Francija, kako i prviot ski klub i dru{tvoto za
razubavuvawe na mestoto vo 1896 godina.
Dru{tvo za razubavuvawe na mestoto e formirano 1866 godina vo Krk,
a vo Hvar vo 1868 godina higieni~arsko dru{tvo. Istata godina e
formirano osnova~koto fundamentalisti~ko dru{tvo na lekovitata
kisela vrela voda vo Vrwci vo Vrwa~ka Bawa.
Ovie primeri poka`uvaat deka stanuva zbor za razli~ni organizacii
koi so svojot karakter opfa}aat pove}e mo`ni turisti~ki vidovi na
aktivnosti. Tie se osnoven organizaciski fundament na promocijata,
potiknuvaweto i sozdavaweto na uslovi za pojava na turizmot.
Vo ovoj kontekst treba da se prifati ve}e spomenatata izdava~ka
dejnost, kakov {to be{e primerot so Karol Bedeker. Poradi
popularizacijata na skijaweto slikarot Matijas Zdareski od Dolna
Avstrija vo 1896 godina ja objavuva knigata Tehnika na alpskoto
skijawe, vo koja gi izlo`uva metodite na alpskoto skijawe koi se
razlikuvale od sekojdnevnite.40)
Sovladuvaweto na tehnikata na skijaweto pretstavuva mnogu va`en
faktor za omasovuvawe na zimsko-sportskiot turizam, bidej}i ovaa
aktivnost ne mo`e da se obavuva bez nejzino poznavawe.
Navedenite razvojni op{testveno-ekonomski karakteristiki se samo
nekoi, posebno zabele`itelni, {to zboruva za toa deka pojavata na
turizmot e uslovena od brojni i heterogeni vlijanija.

7.Teoriski stavovi vo vrska so pojavata i razvojot na turizmot

Vo turisti~kata teorija i praktika postojat razli~ni stavovi vo
vrska so pojavata na turizmot. Toa proizleguva od priodot vo
pominuvaweto na turizmot kako fenomen. Zatoa mo`at da se sretnat i
takvi stavovi deka turizmot se javuva u{te vo vremeto na Aleksandar
Makedonski. Me|utoa, treba da se konstatira deka kaj najgolem broj
na avtori prvoto turisti~ko patuvawe se vrzuva za Tomas Kuk, koj vo
1841 godina organiziral patuvawe za 570 ~lenovi na
antialkoholi~arskoto dru{tvo na koe bil sekretar.
Ova patuvawe nema samo istoriski karakter. Vo nego se sodr`ani
komponentite koi naveduvaat deka so nego se vospostavuva nova
dejnost. Poradi toa potrebno e da se izvr{i teoriska analiza so
koja }e se potvrdi zna~eweto na ova patuvawe.
Isto taka, karakteristi~no e deka po~etniot razvoj na turizmot se
karakterizira so klientela za koja turizmot pretstavuva
privilegija. Ednostavno vo po~etokot ne bilo mo`no vo ovaa dejnost
da se vklu~i po{irokata populacija. Od teoriska gledna to~ka va`no
e da se voo~at implikaciite koi turizmot na ovoj stepen na razvoj
gi vr{i.
Isto taka, posebno e zna~ajno da se sogleda turizmot kako masoven
fenomen.
Teoriskite stavovi vo vrska so pojavata i razvojot na turizmot gi
opfa}aat slednive sodr`ini :
-Teoriska analiza na prvoto turisti~ko patuvawe
-Turizmot kako privilegija
-Turizmot kako masovna pojava

7.1.Teoriska analiza na prvoto turisti~ko patuvawe

To~noto opredeluvawe na prvoto turisti~ko patuvawe od strana na
nau~nite krugovi koi se zanimavaat soturizmolo{kite prou~uvawa se
temeli na sodr`inskite karakteristiki koi gi poseduva. Tie se
javuvaat kako kauzalnost na pove}e komponenti. Za razlika od
analognite pojavi koi imaat samo po nekoja komponenta ovde se
raboti za nivna kompleksna zastapenost. Zatoa }e se zadr`ime na
sekoja posebno za da mo`eme na krajot da konstatirame deka
vistinski stanuva zbor za pojava na sovremen turizam.
Sovladuvaweto na prostorot pretstavuva komponenta na ovaa pojava
bidej}i patuvaweto se odvivalo od Lafboro do Lester na oddale~enost
od 36 km. Za toa vreme ovaa distanca e zabele`itelna.
Patuvaweto se odvivalo so `eleznica. Toa zna~i deka postoi
infrastruktura i sredstvo za prevoz, odnosno se javuva
komunikativen faktor koj go ovozmo`uva sovladuvaweto na prostorot.
Vo patuvaweto u~estvuvale 570 u~esnici. Se raboti za voo~liva
masovnost. Tie mo`ele da go sovladaat prostorot samo so masovno
sredstvo za prevoz {to e mo{ne va`no vo turisti~kite dvi`ewa. No,
isto taka va`en e faktot deka se raboti za masovnost na pojavata
kako karakteristika na turizmot .
U~esnicite vo patuvaweto bile ~lenovi na antialkoholi~arskoto
dru{tvo. Zna~eweto na ovoj fakt e deka edna neluirativna
organizacija se javuva kako inicijativen faktor vo turizmot .
Vo tekot na patuvaweto u~esnicite bile slu`eni so ~aj. Toa zna~i
deka se raboti za ugostitelska ponuda koja se vnesuva vo dvi`eweto.
Vo tekot na patuvaweto u~esnicite go slu{ale orkestarot koj bil
anga`iran od Tomas Kuk, {to zboruva za vnesuvawe na novi sodr`ini
vo turisti~kata ponuda, a isto taka i za animaciska forma vo
turisti~kata aktivnost.
U~esnicite, pobarale i dobile popust od `eleznicata {to se smeta za
prva benificija vo patuvaweto.
Za patuvaweto platile po eden {iling kako pau{alna cena. Toa zna~i
deka se vospostavuva aran`manska ponuda, koja pretstavuva osnova na
turisti~kiot razvoj.
Site sodr`ini bile odnapred dogovoreni, {to zboruva za prvo
organizirano patuvawe.
Tomas Kuk na krajot od patuvaweto se presmetuval i pravel analiza
na uspehot. Toa zna~i deka ostvaril delovna zdelka.
Otkako gi podmiril tro{ocite za nego ostanala zarabotuva~ka {to ja
opredeluva profitabilnosta od organizacijata na patuvaweto.
Uspehot od ova patuvawe bil golem taka {to toa go pottiknalo na
natamo{no organizirawe patuvawa.41) Toa zna~i deka se javuva nova
posredni~ka dejnost voturizmot. Toa e pottik da se formiraat brojni
turisti~ki agencii, so {to posredni~kite faktori dobivaat posebno
zna~ewe vo turisti~kiot razvoj.
Pri~ina za patuvaweto e odr`uvawe na Sobranie na dru{tvoto {to
zna~i deka mo`e da se podvede pod kongresna turisti~ka aktivnost.
Osven toa, patuvaweto so voz bilo ne{to novo, posebna atrakcija, a
toa zboruva deka stanuva zbor za atraktivno-motivaciska pri~ina so
so kuriozitetni karakteristiki.
U~esnicite platile za patuvaweto {to zna~i deka e izvr{ena
turisti~ka potro{uva~ka kako posledica na patuvaweto.
Tie izrazile golemo zadovolstvo od patuvaweto, taka {to mo`e da se
zaklu~i deka ja zadovolile svojata turisti~ka potreba.

7.2.Turizmot kako privilegija

Po~etokot na razvojot na turizmot i pokraj toa {to e relativno
masoven sepak ne gi opfa}a site populacioni sloevi na op{testvoto.
Negovata op{testveno-ekonomska uslovenost determinira vklu~uvawe na
turisti~ka klientela koja ima materijalni mo`nosti. Toa se so eden
zbor bogati sloevi od op{testvoto. Samo tie koi imaat visok
op{testven status i koi se nao|aat vo bezdelni~arstvo razmisluvaat
i imaat aktiven odnos kon turisti~kata dejnost.
Na toj na~in turizmot stanuva privilegija. Od pojavata na turizmot
pa se do I Svetska vojna turizmot e privilegija pred se na
aristokratijata i pripadnicite na po~etnite bur`oaski sloevi.
Posetata na termalnite podra~ja i planinite, ezerata, lednicite i
primorskite mesta ne e samo od zdravstveni pri~ini, tuku se pove}e
toa se pravi pod diktat na mondenskiot na~in na `ivot. Odmorot i
osve`uvaweto vo turisti~kite mesta vo letnite mesci se imenuva kako
letuvawe. Ottuka proizleguvaat poimite letuvali{te i letnikovec.
Pomodarstvo za ovie populacioni krugovi e i zimuvaweto vo
mediteranskite mesta, toa e nivna privilegija.
Na posetata na turisti~kite mesta od strana na ~lenovite na
carskite i kralskite semejstva im se dava poseben publicitet. Taka
vakvite turisti~ki destinacii steknuvaat visok ugled i renome. Na
toj na~in privilegijata e dvostrana. Od edna strana turizmot e
privilegija samo za opredeleni gosti, a od druga strana
turisti~kata poseta na vakvata turisti~ka klientela e privilegija
za turisti~kata destinacija.
Turizmot kako privilegija vo destinaciska smisla podrazbira deka
samo nekoi od destinaciite mo`ele da sepofalat so vakvi poseti.
Takvite gosti pak pridonele da se promeni likot na dotoga{
siroma{nite naselbi, dobivaat nov lik., ,,Pobogati so pari otkolku
so muskuli" kako {to figurativno zabele`al M. Vasovi}, ovie
posetiteli barale izgradba na soobra}ajnici i soobra}ajni sredstva.
Za da se iska~at i do najvisokite planinski prostori bez pogolemi
napori, tie se zalagaat da se izgradat pristapni pati{ta, `i~arnici
i zap~esti `eleznici. Tie se zalagaat isto taka da gi poseduvaat
site mo`ni udobnosti dodeka patuvaat i prestojuvaat.
Na ovoj na~in u~esnicite koi imaat privilegija da se vklu~at vo
turisti~kata aktivnost se nao|aat vo uloga da bidat avangarda na
infrastrukturalniot i suprastrukturalniot razvoj. Tie se pioneri vo
aktiviraweto na opredeleni turisti~ki vrednosti. Nivnata
prefinetost vo barawata direktno deluva na kvalitetot na
turisti~kite uslugi.
Kako osnovna karalkteristika na turizmot vo ovoj stadium na razvoj
treba da se istaknat slednive: posebna klientela, pobaruva~ka na
smestuvawe vo objekti so visok standard, dolg prose~en prestoj i
golema potro{uva~ka.
Turizmot kako privilegija pretstavuva edna od osnovnite
pretpostavki za negov razvoj kako masovna pojava.

7.3.Turizmot kako masovna pojava

Uslovenosta na turizmot od op{testveno-ekonomskite i politi~kite
odnosi posebno se gleda vo negovata masovnost kako dinami~na
razvojna karakteristika. Imeno, po~etocite turizmot kako masovna
pojava mo`at da se nabquduvaat vo periodot koga pokraj
aristokratijata i bur`oazijata, industrijalcite, bankarite i
trgovcite vo turisti~kata aktivnost se vklu~uvaat i vi{i ~inovnici.
Turizmot kako sovremena pojava {iri i opfa}a heterogena turisti~ka
klientela koja pripa|a na razli~ni sloevi na naselenieto.
So ostvaruvaweto na rabotni~kite prava, skratuvaweto na rabotnoto
vreme, dobivaweto pravo na godi{en odmor, zgolemuvaweto na platite
i na drugi socijalni pridobivki, vo turizmot se vklu~uvaat i
rabotnicite. Toa zna~i deka so ovaa pojava se opfateni site
op{testveni klasi i socijalni sloevi. Duri i najzagrozenite
kategorii preku humanitarnite organizacii se vklu~uvaat vo
turisti~kiot proces.
Vakvata heterogenost se odrazuva na negovata masovnost kako pojava.
Toj prestanuva da bide izrazita privilegija, tuku se transformira
vo masovnost.
Dinami~nosta na razvojot na turizmot kako masovna pojava e prisutna
po Prvata svetska vojna. Sigurno e deka turizmot }e do`ivee mnogu
pozabele`itelen podem, ako toj se razviva{e vo uslovi na otsustvo
na vakvi voeni sudiri. Negovata intenzivnost e prekinata i so
Golemata svetska kriza, no Vtorata svetska vojna potpolno go
paralizira.
Kontinuiraniot razvoj na turizmot po Vtorata svetska vojna se
karakterizira so impozantna masovnost. Organiziraniot priod vo
turisti~kata dejnost pridonesuva da mo`eme da zboruvame za edna od
najmasovnite pojavi i vo istoriski kontekst. Naj~esto stoi
konstatacijata deka turizmot pretstavuva fenomen na
dene{nicata.Ovoj stav proizleguva kako od obemot i dinamikata na
brojot na turisti koi se vklu~eni vo turisti~kata aktivnost, taka
od ostvarenite prihodi ostvareni vo nea. Ova go potvrduva obemot i
dinami~nosta na turisti~kite poseti vo me|unarodniot turizam i
ostvarenite prihodi. Slednata tabela gi sodr`i ovie podatoci.

Tabela broj 1.Me|unaroden turisti~ki promet vo milioni i prihodi od

turizmot vo milioni SAD $
indeks doa|awe indeks prihodi indeks
baza
1950
godina
1950 25.258 100 2.100 100
1960 69.320 274 6.867 327
1965 112.863 446 11.604 553
1970 165.787 656 17.900 852
1975 222.290 879 40.702 1.938
1980 287.493 1.137 105.313 5.015
1985 327.853 1.297 117.643 5.602
1990 458.331 1.813 266.207 12.677
1995 563.641 2.229 399.004 19.000
2000
Vo 1995 godina me|unarodniot turisti~ki promet bele`i 563.641.000
posetiteli, a indeksot dostignuva 2229 vo odnos na baznata 1950
godina, {to zna~i zgolemuvawe za pove}e od 22 pati.
-Grafikon za posetenost
U{te podinami~ni se ostvaruvawata na prihodite od turizmot. Tie za
prviot desetgodi{en period se zgolemuvaat za pove}e od tri pati. Vo
1970 godina dostignuvaat okolu 1.8 miljardi dolari {to zna~i
zgolemuvawe za pove}e od osumipol pati vo odnos na 1950 godina. Vo
1990 godina ostvarenite prihodi dostignuvaat 266 miljardi dolari,
{to zna~i zgolemuvawe vo ramkite na indeks 12677. Mo{ne impresivni
se ostvaruvawata na prihodite vo 1995 godina. Ovaa godina prihodite
iznesuvaat okolu 400 milijardi dolari, a indeksot duri 19.000 vo
odnos na 1950 godina ili zgolemuvawe za 190 pati.
Grafit za ostvareni prihodi
O~igledno e deka stanuva zbor za mo{ne zabele`itelen razvoj na
turizmot kako masovna pojava koja vklu~uvaj}i {iroka populacija
ovozmo`uva izvonredni ekonomski rezultati. Vo ovaa smisla se
voveduva novata poimno-terminolo{kata kategorija ,,turisti~ka
industrija" kako naglasen izraz za turisti~ko stopanstvo, koe
opfa}a golem broj na dejnosti i granki.
Vo sociolo{ka smisla dinami~nosta na razvojot na turizmot producira
i pojava na turisti~ka masa. ^esto pati masata se poistovetuva so
neorganiziran zbir na lu|e. Me|utoa, turisti~kata masa pretstavuva
zbir na poedinci vo koj tie te`neat kon zdru`uvawe.
Spored A. Sesa ,,toa e edna od pri~inite za povremenite i
prekumernite koncentracii na turisti vo opredeleni mesta". Milioni
lu|e vo isto vreme se {irat po planinite i tuka go reproduciraat
na~inot na `ivot koj go ostavile vo gradot i koi teoriski bi sakale
da go napu{tat. Prva pri~ina e toa {to ~ovekot ne saka da ostane
sam vo gradot vo del od godinata koga najgolem del od naselenieto
se nao|a von gradot. Taka op{testveno ne e prepora~livo da se
ostane vo gradot. Vtora pri~ina estravot od samotijata koj
gradskiot ~ovek go nosi vo sebe, iako ne go zabele`uva.42)
Turistite vo zbirot koj go narekuvame turisti~ka masa postanuvaat
elementi zatoa {to tie te`neat kon zdru`uvawe. Taka sli~nite
motivaciski elementi i potrebi uslovuvaat postanok na turisti~kite
masi.
Turisti~kata masa ja so~inuvaat poedinci od razli~ni klasi, sloevi,
profesii, nacionalnosti i etni~ki grupi.
Turisti~kata masa se sporeduva so publikata. Kako {to publikata se
zdru`uva za da mo`e da nabquduva nekoja priredba taka turisti~kata
masa se zdru`uva za da koristi opredeleni turisti~ki vrednosti.
Koga pretstavata }e zavr{i publikata se raspa|a. Sli~no e i so
turisti~kata masa koja koga {e gi iskoristi turisti~kite vrednosti
se raspa|a.
,,Spored toa poimot turisti~ka masa e takov op{testven fenomen vo
koj se vkrstuvaat elementi na razli~ni op{testveni grupi i elementi
na drugi op{estveni fenomeni koi se pove}e od difuzen karakter.
Najva`no e deka samiot fenomen na turisti~ka masa, iako difuzen,
sepak poseduva elementi na grupnata psihologija na soznanija i
op{testvenite vrednosti i gi eliminira poimovite na stada, hordi i
gomila koi neopravdano i nenau~no mu se pripi{uvaat.43)
Spored toa, turizmot kako masovna pojava, treba da se nabquduva niz
prizma na postojano zgolemuvawe na brojot na turisti,obemot na
ostvarenite efekti, pojavata na masa i interpersonalnata
psihologija za pripadstvo vo zdru`uvaweto. Zdru`uvaweto se
unapreduva so unapreduvaweto na turisti~kite vrednosti koi se
koristat.

8.Turisti~ki potrebi
Vo definiciite na turizmot bea sodr`ani komponenti koi gi
otslikuvaa pri~inite za dvi`eweto i tro{eweto na materjalni
sredstva.Na toj na~in se otkriva kvalitativnata strana na
turisti~kiot fenomen kako masovna i edinstvena pojava. Taka se
vospostavuvaat pri~insko-posledi~nite relacii. Turizmot pretstavuva
vo toj del potraga po zadovolstvo. Za razlika od drugi migracioni
dvi`ewa koi se prevzemaat kako neophodnost ili kako ,,morawe"
turisti~kite dvi`ewa ne go poseduvaat toa breme. Balastot na mora
vo turizmot se pretvora vo u`ivawe. Turizmot ovozmo`uva da se
razre{at potrebite. Turisti~kata aktivnost e limitirana, so procent
na zadovoluvawa, kako balans kon turisti~kata potreba .Nekoi
potrebi se razre{uvaat za relativno pokratok period, dodeka za
drugi e potrebno pove}e vreme. Toa zna~i postojat razli~ni potrebi
i deka nivnoto razre{uvawe zavisi od opredeleni vlijanija.
Spored toa, treba da se konstatira deka poznavaweto na turisti~kite
potrebi e mo{ne va`no kako od teoriski taka i od prakti~en
aspekt.Ovie poznavawa treba da bidat naso~eni kon:
-definiraweto na op{tite i turisti~kite potrebi
-diferenciraweto na turisti~kite potrebi
-zadovoluvawe na turisti~kite potrebi

8.1.Poim i zna~ewe na turisti~kite potrebi

Definiraweto na turisti~kite potrebi podrazbira deka tie se nao|aat
vo relacija so poimno sodr`inskata opredelba na potrebata kako
kategorija koja ima op{to `ivotno zna~ewe za ~ovekot. Zatoa e
neophodno da se definira poimot potreba kako op{t poim.
Vo literaturata se sre}avaat razli~ni definicii na potrebata. Vo
ramkite na socijalnata psihologija potrebata e definirana kako :
,,Odredena sostojba na organizmot na naru{ena ramnote`a, koja
postoi nezavisno od svesta na li~nosta". Koga organizmot ne primal
podolgo hrana mu se javuva potreba da ja konzumira ili ako
po~uvstvuva zamor ima potreba za odmor.
Potrebata e te`neewe na organizmot kon vospostavuvawe na
izbalansirana sostojba ili ramnote`a.
,,Pojavuvaweto na potrebata se u{te ne go aktivira ~ovekot. Za taa
cel potrebite mora da dobijat psiholo{ka forma odnosno treba da se
odrazat na ~ovekovata svest, da se do`ivee potrebata i da se
zamisli celta {to treba da se postigne".
Mo{ne izdr`ana definicija dava ekonomistot A. Bajala. Toj op{toto
zna~ewe na potrebata go opredeluva na sledniov na~in:
,, Potrebata obi~no se definira kako ~uvstvo na neprijatnost vrzana
vo svesta deka postoi sredstvo so koe neprijatnosta mo`e da se
otstrani. Spored toa, mo{ne va`na e svesta, odnosno soznanieto za
sredstvata so koi neprijatnosta mo`e da se otstrani".
Toa zna~i deka potrebata pretstavuva te`neewe kon blagosostojba ili
prijatnost. Pri toa se baraat na~ini za da se obezbedat opredeleni
sradstva ili pak se prezemat aktivnosti i doa|a do prijatnosta ili
blagosostojbata. Interesno e i misleweto na Z. Petrovi} koj go
iznesuva sledniov stav: ,, Mo`e da se ka`e deka potrebite se silno
te`neewe kon ne{to koi {to na lu|eto im e mnogu zna~ajno, za ne{to
{to ima opredelena funkcija vo nivniot `ivot, na {to tie mu
pridavaat opredelena vrednost. Potrebite taka postanuvaat sila koja
lu|eto gi pottiknuvaat da imaat raboti koi im se va`ni, da do`iveat
~uvstva koi gi potvrduvaat kako lu|e, da postignat zna~i mo`ne
raznovidni celi koi sebesi si gi postavile. ^ovekovata potreba i
predmetot na taa potreba ili dejstvo koi ja razre{uvaat stojat vo
korelacija: potrebata sekoga{ se odnesuva na nekoj konkreten
predmet ili dejstvo".
Zna~i deka se vrodeni i deka se od op{testven karakter. Toa zna~i
potrebite mo`at da bidat nasledeni i da bidat steknati. Razvojot na
op{testvoto uslovuva pojava na brojni potrebi. Vo toj kontekst kako
op{testveno-ekonomskiot i prostorniot razvoj ja determinira
uslovenosta na turisti~kite potrebi.
Vrz osnova na navedenite definicii na potrebata kako op{ta
kategorija mo`eme da gi definirame turisti~kite potrebi.
Naru{enata ramnote`a vo ~ovekoviot organizam mo`e da bide
producirana od nedostig na pojavi i odnosi vo mestoto na postojano
`iveewe, koi mo`at da ja izbalansiraat takvata sostojba. Toga{
balansot se bara vo druga sredina, so pomo{ na turisti~ko dvi`ewe,
prestoj i potro{uva~ka.
^uvstvoto na neprijatnost poradi toa {to vo domicilniot prostor ne
mo`e da se otstrani se otstranuva vo turisti~koto mesto. Taka se
te`nee kon vospostavuvawe na prijatnost i blagosostojba niz
turisti~kata aktivnost.
Turisti~kata potreba pretstauvva te`neewe da se dojde do pojavite i
odnosite koi imaat atraktivni svojstva da gi vidat i da gi
do`iveat, da gi koristat bidej}i tie za turistite imaat opredelena
vrednost.
Spored toa, mo`eme da izvedeme eden sublimiran stav deka
turisti~kite potrebi se ~uvstvo na turistot na nedostig na zna~ajni
pojavi i odnosi, negovo te`neewe da se niz vremena promena na
mestoto na postojan prestoj so pomo{ na sovladuvawe na prostorot i
so potro{uva~ka dojde do niv bidej}i tie za nego pretstavuvaat
turisti~ki vrednosti.
Se raboti za specifi~ni potrebi koi se ve}e konstituirani kako
zna~ajni op{testveni potrebi bidej}i op{testvoto ve}e gi priznalo
kako takvi so ogled na toa{to tie ve}e se cel na organizirana i
naso~ena op{testvena dejnost koja nastoi da gi zadovoli.
Poznavaweto na turisti~kite potrebi e od krucijalna va`nost za
subjektite koi nastojuvaat da gi razre{at.

8. 2. Diferencijacija na turisti~kite potrebi

So ogled deka turisti~kite potrebi se determinirani od mo{ne
heterogeni ~uvstva na pojavi i odnosi koi nedostasuvaat ili poto~no
se nedostapni mo`eme da zboruvame za mo{ne {irok dijapazon na nivni
vidovi.
Ve}e konstatiravme deka vo centarot na turisti~kata aktivnost se
nao|a ~ovekot. Toj vo turisti~kata aktivnost se transformira vo
Homo Turisticus. So toa toj iako se vklu~uva vo ovoj proces gi nosi
op{tite ~ovekovi potrebi. Toj i vo turisti~kata aktivnost tro{i
sredstva za da gi zadovoli neophodnite potrebi koi se vo vrska so
egzistencijalnata, biolo{ka priroda. Kon zadovoluvaweto i na
vakvite potrebi naso~eni se brojni op{testveni i ekonomski
subjekti. Nivna cel e da mu pomognat na turistot da gi razre{i ovie
potrebi, a za toa da dobijat satisfakcija.
Me|utoa, ovie potrebi ne pretstavuvaat te`neewe kon zadol`itelna
promena na mestoto na postojano `iveewe so cel tie da se razre{at.
Tie mo`at da se razre{at i vo mestoto na postojan prestoj. Ako toa
ne e taka `itelite ednostavno bi mo`ele da se otselat.
Turisti~kite potrebi se specifi~ni potrebi. Tie ne se od vidot na
neophodnite potrebi. Po niv turisti~kiot fenomen e prepoznatliv.
Vrz niv se temeli organizacijata na turisti~kata ponuda, a
zadovoluvaweto i na neophodnite potrebi e sodr`ano vo edinstvoto na
potrebite na Homo turisticus.
Turisti~kite potrebi kako specifi~ni potrebi ne se neophodni tuku
spa|aat vo grupata sporedni, sekundarni ili dopolnitelni potrebi.
Me|utoa, razvojot na op{testveno-ekonomskite odnosi uslovuva
turisti~kite potrebi da se se pozabele`itelni. Iako tie nema da se
transformiraat vo osnovni potrebi, bidej}i ota ne e mo`no sepak
nivnoto zna~ewe postojano raste. Zna~eweto e sodr`ano vo faktot
deka najgolem broj od svetskata populacija poseduva turisti~ki
potrebi i deka toj broj temperamentno se zgolemuva. Turisti~kite
potrebi uslovuvaat na~in na `ivot. Turizmot pretstavuva sovremena
preokupacija.
Pokraj obemot na zafatenost so turisti~kata potreba karakteristi~ni
se se posofisticiranite `elbi i te`neewa. Toa zna~i deka
turisti~kite potrebi se heterogeni. Vrz taa osnova , mo`e da se
izvr{i nivna diferencijacija. So vospostavenata distinkcija me|u
osnovnite, egzistencionalni potrebi i turisti~kite potrebi na nekoj
na~in ve}e izvr{ivme nivno podvojuvawe. Taka e opredeleno mestoto
na turisti~kite potrebi vo sistemot na ~ovekovite potrebi.
Turisti~kite potrebi mo`at da se grupiraat vrz kriteriumot na
dominantnost na karakterot na te`neewata.
Vo nau~nite krugovi koi ja tretiraat ovaa problematika postojat
razli~ni priodi vo tretiraweto na turisti~kite potrebi.
Nekoi avtori turisti~kite potrebi gi lociraat vo grupata na op{to
kulturni potrebi.48) Taka tie se sveduvaat na edna kategorijalna
grupa i se podveduvaat pod kulturni potrebi.
Nasproti vakvite stavovi stoi stavot deka kulturnite potrebi i
rekreativnite potrebi se edinstveni. ,, Smetame deka rekreativnata
potreba e edna, edinstvena potreba za podobruvawe, obnovuvawe,
obogatuvawe i sestran razvoj na psihofizi~kata sostojba na
li~nosta". Ne postoi posebno odvoena ,,potreba na teloto" kako
rekreativnata potreba i posebno odvoena ,,potreba na duhot" kako
kulturna potreba.49)
,,Potrebite na duhot i potrebite na teloto kako edinstveni potrebi
moraat da se razvivaat naporedno".50)
Na ovoj na~in kulturnata potreba se izedna~uva so rekreativnata
potreba, a turisti~kata potreba se sveduva na rekreativnata
potreba.
Ne e sporno deka postoi povrzanost me|u rekreativnite i kulturnite
potrebi, odnosno deka vo ,,zdravoto telo ima zdrav duh". Me|utoa,
ne e mo`no da se izedna~uvaat ovie potrebi, so ogled na toa deka
tie se razlikuvaat spored aktivnostite. Tr~aweto, plivaweto ili
{etaweto jasno se razlikuvaat od nabluduvaweto na istive
aktivnosti, od posetata na izlo`ba ili teatar.
Od iznesenoto se gleda deka ne samo {to mo`at da se definiraat i
diferenciraat razli~ni turisti~ki potrebi tuku mo`at da se
opredelat i posebni tipovi vo tie ramki. Toa zna~i deka se
evidentni pove}e vidovi na kulturni i pove}e vidovi na rekreativni
potrebi.
Diferencijacijata na potrebite na kulturni i rekreativni ne e
protivre~na na stavovite deka i vo rekreacijata ima kulturni
sodr`ini kako {to vo kulturata ima rekreacija. No, ovde se raboti
za preovladitelnite komponenti.
Zborot rekreacija ima latinsko poteklo (recreatio). Toj ozna~uva
povtorno sozdavawe ili odmor. Toa e povtorno vospostavuvawe na
ramnote`a na organizmot koja enaru{ena vo procesot na odvivaweto na
nekoja rabotna aktivnost. Zna~i deka rekreativnata potreba mo`e da
se definira kako te`neewe kon sozdavawe na uslovi so koi povtorno
}e se vospostavi psihofizi~kat ramnote`a na organizmot.
Rekreativnite turisti~ki potrebi se te`neewe kon vospostavuvawe na
psihofizi~kata ramnote`a vo nekoja sredina von mestoto na `iveewe.
Toa zna~i deka specifi~nosta na turisti~kata rekreacija se ogleda
vo toa {to ~uvstvoto na nedostig na opredeleni psihofizi~ki
sodr`ini se te`nee da se otide vo sredini von mestoto na postojano
`iveewe odnosno vo sredini kade {to ima takvi sodr`ini.
Naru{uvaweto na psihofizi~kata sostojba na oraganizmot mo`at da
bidat usloveni od fizi~kite i intelektualnite aktivnosti. Vo
zavisnost od toa se opredeleni i turisti~kite rekreativni potrebi,
ne kako ~ista fizi~ka, nitu intelektualna uslovenost tuku i edno i
drugo vo pogolema ili pomala mera.
Kulturnite potrebi pretstavuvaat grupa na potrebi koi se opredeleni
kako vid na turisti~ki potrebi.
Kulturata etimolo{ka osnova ima vo latinskiot zbor cultus so
zna~ewe odgleduvawe i na~in na `iveewe. Vo francuskiot i angliskiot
jazik zborot kultura zna~i neguvawe i oplemenuvawe.
Pod kultura podrazbirame oplemenuvawe, odgleduvawe i podobruvawe na
na~inot na `ivot so site materijalni i duhovni vrednosti {to
~ovekot gi sozdal vo tekot na negovata dolgovekovna istorija, kako
i onie koi gi sozdava so svojot kreativen odnos kon materijalnoto i
duhovnoto.
Kulturata mo`e da bide materijalna i duhovna. Materijalnata kultura
e se ona {to e vo bliska vrska so materijalniot del od `ivotot, a
duhovnata kultura pretstavuva sovr{enstvo i bogatstvo na svesta,
taa go pretstavuva stepenot na umstvenata razvienost i sovr{enost
na sekoj ~ovek.
Spored toa, kulturnite potrebi se te`neewa kon vrednosti koi }e
ovozmo`at oplemenuvawe i podigawe na povisoko nivo na na~inot na
`ivot. So pomo{ na materijalnite i duhovnite vrednosti se te`nee da
se dostigne umstvena razvienost i sovr{enost. Koga }e go dostigne
toa nivo toj vospostavuva balans me|u te`neeweto i ostvarenoto.
Materijalnite i duhovnite vrednosti ~esto se nao|aat von mestoto na
`iveewe. Te`neeweto da se dojde do niv so sovladuvawe na prostorot
i so potro{uva~ka ja opredeluva kulturnata turisti~ka potreba. Vo
turizmolo{kata nauka se srtnuvaat i drugi podelbi na turisti~kite
potrebi. Taka B. Bunta{eski turisti~kite potrebi gi grupira vo
~etiri grupi i toa:
-potreba za promeni
-potreba za odmor i rekreacija
-potreba za soznavawe
-potreba za afirmacija i samopotvrduvawe
-potreba za dru`ewe

Potrebata za promeni mo`e da se definira kako te`neewe na ~ovekot

da gi promeni do`ivuvawata koi gi ima vo edna sredina so do`ivuvawa
vo druga sredina.
Turisti~kata rekreacija ovde se prifa}a kako aktiven odmor koj
proizveduva pove}e povolni psihofizi~ki efekti.

Potrebata za eksploracija ili istra`uvawe i soznavawe na nepoznati

prostori, pojani i odnosi e vo vrska so qubopitnosta koja e
prisutna kaj site turisti. Qubopitnosta e pove}e dimenzionalna.
Soznanijata se dobivaat na razli~ni nivoa koi se opredeleni kako
elementi na turizmot. Toa se informiranosta, zapoznavaweto,
kontaktiraweto i do`ivuvaweto.

Potrebata za afirmacija i samopotvrduvawe e streme` za li~nosta da

bide prifatena vo sredinata. Lu|eto koi se vklu~uvaat vo
turisti~kata aktivnost se ~uvstvuvaat poafirmirani od onie koi ne
se vklu~ile.
Afirmacijata se ostvaruva i preku dol`inata na prestoj vo
turisti~koto dvi`ewe, cenata, ekskluzivnosta i soobra}ajnoto
sredstvo koe se koristi.

Potrebata za dru`ewe e karakteristika na sekoj ~ovek bidej}i

~ovekot e op{testveno su{testvo. Toj ednostavno ne mo`e sam da
postoi. Turizmot e optimalna mo`nost za toa.

Svetskata turisti~ka organizacija potrebite gi grupira vo tri grupi

i toa:
-socijalni potrebi
-semejni potrebi
-li~ni i egoisti~ni
Vo grupata na socijalni potrebi se vbroeni:
-potreba za imitirawe
-potreba od posebnost ili kako da se razlikuvame od grupata
-potreba da bideme prifateni
-potreba za odgovornost
-potreba za samoostvaruvawe
-potreba za kontakti so razli~ni civilizacii
-potreba za razbirawe na svetot i nastanite vo nego
-potreba za li~no da se vidi i dodirne ona {to ni go dava
informacijata
-potreba za masovna estetika-potreba da se pobegne od voobi~aenite
sekojdnevni ramki
-potreba za promena na lu|eto, odnosno barawe na novi lu|e.
Vo grupata na semejni potrebi se vbrojuvaat:
-potreba da se pronajde stil na semeen `ivot
-potreba da se napu{ti semejstvoto dokolku e pretesno
-potreba da se u~estvuva vo `ivotot na deteto vo tekot na negovoto
formirawe.
Li~ni ili egoisti~ni potrebi se:
-potreba za povtorno vospostavuvawe kontakti so prirodata
-potreba da se pobegne od pritisoci: kolektivni, profesionalni,
semejni, religiozni, socijalni i dr.
-potreba za soznanija i zapoznavawe
-barawe na samorealizacija preku kulturata, vo kontakti so drugi
civilizacii i sl.
-potreba da se izleze od svojata sekojdevna li~nost na pr. da se
`ivee tri nedeli nad svoite mo`nosti
-infantilizam ili kompleks na bebe koj {to ovozmo`uva da se pravi
ona koe normalno ne mo`e da se postigne
-nomadska potreba ili kako da se pobegne od sekojdnevniot `ivot
-potreba za komleksni aktivnosti
-potreba da se pobegne od pre~kite i pritisocite i da se vospostavi
psihi~ka ramnote`a
-psiholo{ka potreba za dobrovolni i pravi aktivnosti, celosen odmor
spored raspolo`enieto na individuata
-potreba da se pobegne od sekojdnevnite odgovornosti.
Vaka izlo`enite detalizirani potrebi ja poka`uvaat kompleksnosta na
turisti~kata aktivnost. Tie treba da se poznavaat zatoa {to
ovozmo`uvaat sogleduvawe na konkretni uslovi za nivno zadovoluvawe.
Postojat i drugi grupirawa, no vo sonova site tie se navedeni vo
klasifikaciite koi gi navedovme.

8. 3. Zadovoluvawe na turisti~kite potrebi

Mnogu va`no pra{awe pretstavuva zadovoluvaweto na turisti~kite
potrebi. Treba da se ka`e deka zadovoluvaweto na turisti~kite
potrebi pretstavuva zaokru`uvawe na turisti~kata aktivnost.
Turisti~kata aktivnost zapo~nuva vo momentot koga turisti~kite
potrebi }e go pottiknat turistot na dvi`ewe, a se zavr{uva so
opredelen stepen na zadovolstvo. Na zadovolstvoto od turisti~kata
aktivnost deluvaat brojni faktori koi i pripa|aat na prostornata,
ekonomskata, op{testvenata i psiholo{kata sfera. Zadovolstvoto
zavisi od brojnosta i kvalitetot na elementite vo geografskata
sredina vo koja toa se ostvaruva, od goleminata na potro{uva~kata,
od odnosite so elementite na ponudata i interpersonalnite odnosi i
od prisposobenosta na ~initelite koi ovozmo`uvaat zadovoluvawe na
turisti~kite potrebi i li~nite afiniteti i sklonosti na turistite
kako individui.
Spored toa zadovoluvaweto na turisti~kite potrebi pretstavuva
slo`en proces. Toj se karakterizira so pove}e dimenzionalna
multifaktorijalnost.
Vakviot karakter na turisti~kite potrebi upatuva na toa deka
razli~nite potrebi razli~no se zadovoluvaat. Razlikite se javuvaat
vo zavisnost od vidot na turisti~kite potrebi. So ogled na toa deka
kako osnovni potrebi bea poso~eni rekreativnite i kulturnite
potrebi, odnosno deka grupiranite posebni potrebi mo`at da go
najdat svoeto mesto vo ovie dva vida , treba da uka`eme na
reakciitte koi kaj niv se javuvaat vo vrska so :
-vremetraeweto na zadovoluvaweto
-nivoto na zadovolstvoto
-odnos kon nivnoto potpolno zadovolstvo

Vremetraeweto na zadovoluvaweto na turisti~kite potrebi e razli~no

kaj potrebite. Za zadovoluvawe na rekreativnite potrebi e neophoden
e podolg vremenski interval. Toa zna~i deka ovaa potreba bara
kontinuiran i podolgotraen proces na razre{uvawe.
Kako primer mo`e da se navedat rekreativnite aktivnosti kakvi {to
se : plivawe, skijawe ili kolektivnite igri. Ne mo`e so edno
vleguvawe vo voda, so edno spu{tawe po skija~kata pateka ili so
edno {utirawe na topkata da se otkloni potrebata za vakvi
aktivnosti. Ni celodnevnoto izlagawe na son~evite zraci ne ja
zadovoluva potrebata od son~awe.
Za razlika od rekreativnite potrebi,kulturnite se so relativno
kratok period na zadovoluvawe. Nabquduvaweto na kulturno
istoriskite spomenici, arheolo{ki lokaliteti, muzejski eksponenti i
sli~no po vremetraeweto ne mo`at da se sporedat so spomenatite i
drugi rekreativni aktivnosti koi pretstavuvaat proces na
zadovoluvawe na potrebite.
Nivoto na zadovolstvo mo`e da bide razli~no. Mo`eme da zboruvame za
nivoa koi se dvi`at od potpolno nezadovolstvo i rezignacija od
o~ekuvanoto, do poptpolno zadovolstvo i odu{evenost.
Do utvrduvawe na ovie nivoa se doa|a so empiriski istra`uvawa koi
vo praktikata permanentno treba da se vr{at bidej}i tie imaat
korektivna funkcija. Ako gi utvrdime pri~inite za nezadovolstvoto
}e mo`eme niv i
da gi otklonime. Vo ovoj pogled ne se sre}avaat bitni razliki me|u
zadovoluvaweto na rekreativnite vo odnos na kulturnite turisti~ki
potrebi. Zadovolstvo i nezadovolstvo mo`e da sretne od procesot na
razre{uvawe i kaj ednite i kaj drugite potrebi.
Odnosot kon potpolnoto zadovoluvawe na turisti~kite potrebi
pretstavuva interesno teorisko i prakti~no pra{awe. Vo naukata ovoj
problem se ozna~uva to~ka na saturacija. Ovoj poim ozna~uva nivo na
eliminirawe na potrebata ili nejzino potpolno razre{uvawe.
Potpolnoto razre{uvawe na potrebite e karakteristi~no na
neophodnite potrebi. Na primer so iznajmuvaweto na avtomobil
potrebata da se ima avtomobil potpolno se razre{uva.
Kaj turisti~kite potrebi te{ko se dostignuva to~kata na saturacija.
Ovie potrebi potpolno ne se otklonuvaat bidej}i vo momentot na
otklonuvawe se javuva nova potreba. Posebno toa se odnesuva na
kulturnite potrebi koi imaat sposobnost beskrajno da se sozdavaat.
So ogled deka kulturata e nadograduvawe edno zadovoluvawe na
turisti~kata kulturna potreba povlekuva nejzina multiplikacija na
novi otvoreni potrebi. ^ovekot nikoga{ ne mo`e da bide tolku
kulturen za da ne odi vo potraga po nova kultura, za da ka`e deka
sega e dovolno kulturen. Zatoa vo domenot na turisti~kite potrebi
to~kata na saturacija te{ko se postignuva. Taa mo`e da ima samo
momentalno zna~ewe.
Zadovoluvaweto na turisti~kite potrebi podrazbira aktiven odnos na
mnogu ~initeli. Brojni stopanski subjekti,vladini i nevladini
organi i organizacii, grupi i poedinci svoite aktivnosti gi
naso~uvaat kon zadovoluvawe na potrebite na turistite. Zatoa
razre{uvaweto na ovoj problem e mnogu va`no pra{awe vo turizmot.
Zadovolstvoto pretstavuva krajna cel na site u~esnici vo
turisti~kata aktivnost. Duri treba da se konstatira deka
zadovolstvoto pretstavuva indikator za uspe{nosta vo anga`iraweto
vo turizmot kako slo`en i kompleksen proces.
Se pretpostavuva deka onie {to izrazile visok stepen na zadovolstvo
od razre{uvaweto na turisti~kata potreba povtorno }e se opredeli za
povtorno vklu~uvawe vo turisti~koto dvi`ewe.Naj~esto tie }e se
upatat kon sredinata vo koja dobile zadovolitelni uslugi.
Onie koi ne uspeale da dostignat nivo na zadovolstvo na
turisti~kite potrebi vo edno turisti~ko mesto mnogu te{ko }e se
odlu~at za povtorno doa|awe vo nego.
Stepenot na zadovolstvo deluva i na turisti~ki promotiven plan.
Imeno otsustvoto na zadovolstvo mo`e da pretstavuva antipropaganda
za davatelite na uslugi. Turistite prenesuvaat poraki od
turisti~koto patuvawe i prestoj taka {to nezadovolnite i
rezigniranite nasvoite bliski }e im prenesat slika koja }e gi
odvra}a ili odvrati potencijalnite turisti da se naso~at kon taa
sredina.
Nasproti toa stoi prenesuvaweto na onie turisti koi do`iveale takvi
zadovolstva koi voodu{evuvaat. Tie }e sugeriraat da ne se bara
druga alternativa. Na svoite bliski }e im ja prepora~aat sredinata
vo koja }e mo`at da obezbedat sli~ni zadovolstva. Tie ne samo {to
}e deluvaat na potencijalnite turisti koi se izjasnale deka
~uvstvuvaat potreba da se vklu~at vo turisti~kite dvi`ewa, tuku i
na onie koi voop{to takvi aspiraciii ne projavile ili imale
antagonisti~ki stav.
Na toj na~in zadovoluvaweto na turisti~kite potrebi se javuva vo
funkcija na unapreduvawe na turisti~kiot razvoj.

9. FAKTORI NA TURIZMOT
Multifaktorijalnosta ne e svojstvena samo za turisti~kite potrebi.
Kompleksnosta i slo`enosta na turisti~kiot fenomen upatuva na toa
deka na nego deluvaat mo{ne va`ni faktori.

9. 1. Definicija na faktori
Faktorite pretstavuvaat vlijanija koi gi opredeluvaat
kvantitativnite i kvalitativnite karakteristiki na turisti~kiot
fenomen. Tie go pravat celiot proces na turisti~kata aktivnost od
pojavata na turisti~kata potreba do nejzinoto zadovoluvawe. Tie go
opredeluvaat obemot i pravcite na dvi`ewe na turisti~kata
aktivnost, vremetraeweto na aktivnosta, vidot na turisti~kiot
promet izborot na sredstvata i sodr`inite vo turisti~koto dvi`ewe.
Turisti~kite faktori pretstavuvaat uslovna kategorija. Imeno
uslovite go opredeluvaat karakterot na turisti~kata dejnost. Spored
toa faktorite vo turizmot se uslovi koi ovozmo`uvaat ovaa dejnost
da se pojavi i razvie.
Faktorite koi go uslovuvaat turizmot treba da se prou~at poradi toa
{to vrz baza na nivnoto teorisko tolkuvawe mo`eme da ja osmislime
turisti~kata aktivnost vo celina. Isto taka, mnogu e va`no da se
sogledaat faktorite vo turizmot i od prakti~na gledna to~ka. Imeno,
so prou~uvaweto na faktorite mo`no e da se opredeli nivnoto
unapreduvawe, selekcija ili anulirawe. Na toj na~in treba da se
dojde do optimalen razvoj na turizmot. Osven toa poznavaweto na
faktorite vo turizmot imaat golemo zna~ewe za odvivawe na
operativnite aktivnosti. Nivnoto poznavawe ovozmo`uva zada~ite vo
rabotniot proces da se sinhroniziraat i pravilno da se naso~at.
So ogled na toa deka stanuva zbor za razli~ni faktori potrebno e
tie da se diferenciraat i da se grupiraat.

9. 2. Kriterium za podelba na faktorite na turizmot

^esto pati koga se zboruva za turizmot se potenciraat uslovi za
postanok i razvoj. Duri i se nabrojuvaat faktorite, a da ne se vodi
smetka za kakvi faktori stanuva zbor,odnosno vrz koja osnova se
izdvoeni.Zatoa e potrebno da se opredeli kriterium koj }e ovozmo`i
da se izvr{i podelbata na faktorite vo turizmot. Ne samo {to ovaa
dejnost zavisi od golem broj na faktori tuku i nivnata podelba mo`e
da se izvr{i vrz baza na pove}e kriteriumi. Faktorite na turizmot
mo`at da se diferenciraat vrz baza na slednive kriteriumi:
-zna~eweto na ulogata
-deluvaweto vo vrska so sredi{teto na turizmot
-zavisnost mo`nosta da vlijae na individuata
-prostorna golemina na vlijanieto
-trajnosta na deluvawe
-pazarnite uslovi
-sfera na deluvawe vo turisti~kata dejnost

9.2.1. Faktori na turizmot spored zna~eweto i

ulogata koja ja imaat
Ulogata koja faktorite na turizmot ja imaat vo postanokot i
negoviot razvoj mo`e da bide od razli~no zna~ewe. Vo zaviznost od
toa kolku i na koj na~in deluvaat vrz ovoj proces, tie mo`at da se
diferenciraat spored afirmativnosta i va`nosta na ulogata.

Spored afirmativnosta faktorite mo`at da bidat:

afirmativni ili pozitivni
ograni~uva~ki ili negativni

Afirmativni faktori se onie faktori koi ovozmo`uvaat da se

turisti~kata pojava sozdade i da se razviva. Takov karakter imaat
finansiskite sredstva koga se poseduvaat, vo koli~estvo koe
ovozmo`uva vklu~uvawe vo turisti~kata aktivnost, stabilnite
politi~ki priliki i sli~no. Afirmativnite faktori pozitivno se
odrazuvaat na dol`inata na traeweto na turisti~kata aktivnost,
pravcite i radiusot na dvi`ewe, ekskluzivnosta vo izborot na
patuvaweto, prestojot i vidovite na aktivnosti, masovnosta i
otkrivaweto na novi sodr`ini i aktivnosti, stepenot na zadovoluvawe
na turisti~kata potreba i sli~no.

Ograni~uva~kite faktori deluvaat sprotivno. Tie se pre~ka na

pojavata i razvojot na turizmot. Ako rekovme deka poseduvaweto na
finansiski sredstva deluva pozitivno, toga{ neraspolagaweto
podrazbira deka se pre~ka za turisti~kata aktivnost. Ovie faktori
go namaluvaat turisti~kiot promet, a mo`at duri i da go
paraliziraat.
Spored toa mnogu e va`no da se znae konotacijata na deluvaweto na
faktorite vo turizmot zatoa {to se javuva neophodnost od
otklonuvawe na ograni~uva~kite faktori i unapreduvawe na
afirmativnite ili pozitivnite faktori.
Diferencijacijata na faktorite spored nivnata va`nost e dosta
polemi~no pra{awe. Ova proizleguva odtuka {to ne e mo`no nekoi
faktori da se ozna~at kako dominantni nad onie koi bi bile
inferiorni. Isto na slobodnite finansiski sredstva i na slobodnoto
vreme im se pridava takvo zna~ewe na drugite. No, kako primer deka
ne mo`e da se prifati ovaa teza e faktot {to bez stabilni politi~ki
odnosi ne e mo`no ovie faktori da se opredelat kako dominantni.
Mo`e da se ka`e deka istite faktori nekoga{ imaat dominantna uloga,
a nekoga{ inferiorna.

Spored va`nosta tie mo`at da se diferenciraat na tri grupi i toa:

osnovni, dominantni ili preovladitelni;
sporedni, pomalku va`ni ili inferiorni; i
neva`ni ili irelevantni

Osnovnite faktori go obele`uvaat turisti~kiot proces. Taka

kulturata e eden od dominantnite faktori vo kulturniot turizam.
Sporednite faktori imaat komplementarno zna~ewe, kako na primer
klimatskite priliki vo kulturniot turizam i
Neva`nite ili irelevantnite ne u~estvuvaat na bilo koj na~in vo
pojavata i razvojot na turisti~kata aktivnost. Taka polovata
struktura na naselenieto nema nikakvo zna~ewe za razvoj na
tranzitniot turizam. Se nametnuva stavot deka va`nosta na faktorite
se ocenuva za sekoj vid posebno vo zavisnost od okolnostite vo koi
deluva. Naj~esto faktorite deluvaat kompleksno taka {to se
nadopolnuvaat.

9.2.2. Faktori na turizmot spored sredinata vo koja deluvaat

Faktorite na turizmot mo`at da se podelat vrz baza na sredinata vo
koja deluvaat. Pod sredinsko vlijanie podrazbirame vlijanijata koi
se javuvaat vo samata pojava i vlijanijata koi deluvaat od nadvor
od nea. Vrz baza na toa mo`eme da diferencirame dve grupi na
faktori i toa:
-vnatre{ni ili interni
-nadvore{ni ili eksterni
-Internite faktori se odnesuvaat na karakterot i me|uzavisnosnite
na strukturalnite elementi, koi deluvaat vo turisti~kata pojava.
Kako interni faktori mo`eme da gi spomneme organizacijata na
turizmot vo edna zemja ili turisti~kata valorizacija na
turisti~kite vrednosti. Na~inot na koristewe na turisti~kite
vrednosti i nivoto na organiziranost i reguliranost zavisat od
soodvetnite prezemawa vo turizmot. Toa zna~i deka na vnatre{nite
faktori mo`e da se deluva vo nasoka na obezbeduvawe optimalen na~in
na nivno koristewe. Vnatre{nite faktori na turizmot vo golema merka
zavisat od kreativnosta koja }e se iskoristi.

-Eksternite faktori se takvi faktori ~ie vlijanie e od nadvor. Taka

na primer nadvore{en faktor e faktorot na me|unarodnite ekonomski i
politi~ki odnosi. Na primer ekonomskata blokada na edna zemja
pretstavuva tipi~en primer na vlijatelen nadvore{en faktor.
Karakteristi~no e deka ovie faktori ako se so negativna konotacija
sozdavaat te{kotii da se minimiziraat ili odklonat. Potrebna e
visoka kreativnost i upornost vo nivnoto anulirawe.Vo vakvi uslovi
se te`nee kon alternativni re{enija.

9.2.3. Faktori na turizmot vo zavisnost

od mo`nostite za vlijanie na individuata
Vo turizmot deluvaat faktori koi treba da se diferenciraat vrz
osnova na toa dali individuata mo`e da deluva na pojavite i
odnosiite i nivniot razvoj ili ne. Vrz osnova ovoj na ovoj
kriterium mo`at da se izdvojat dve grupi na faktori. Toa se :
-subjektivni faktori
-objektivni faktori

Subjektivni faktori vo turizmot ogledaat vo mo`nosta da individuata

deluva vrz pojavite i odnosite. Toa sefaktori koi zavisat od
individualnite osobini koi gi poseduvaat u~esnicite vo turisti~kata
aktivnost. Vo ovaa grupa spa|aat:
-emocionalni karakteristiki i temperamentni osobini na li~nosta
-stavovite i predrasudite
-interesite i okolnostite
-kulturnoto i obrazovnoto nivo
-naviki i tradicija
-modata, imitiraweto i snobizmot
-gostoprimstvo

Psiholo{kite osobini na li~nostite vklu~eni vo turisti~kata

aktivnost se mnogu va`ni. Tie vo golema merka gi uslovuvaat
pojavite i odnosite. Nivnata va`nost se temeli na faktot deka
odlukata za vklu~uvawe vo turisti~kite dvi`ewa ja nosi individuata.
So ogled na toa deka turizmot pretstavuva trudointenzivna dejnost ,
na~inot na koj turistot }e ja zadovoli turisti~kata potreba zavisi
od toa kako }e mu bidat dadeni uslugite.
Od psiholo{kite opsobini na li~nosta posebno vnimanie zaslu`uvaat
emocionalnosta, karakterot i temperamentot.
B. Bunta{eski poso~uva deka turistite od po~etokot na turisti~kata
aktivnost, za vreme na prestojot, do zavr{uvaweto na patuvaweto
do`ivuvaat i manifestiraat raznovidni emocionalni reakcii. Toa go
pravat so izrazot na liceto (mimika) preku dvi`eweto na teloto
(pantomima) i preku govorot (promena na glasot vo govorot).
Turistite reagiraat razli~no vo zavisnost od svojot temperament
kako osobina na li~nosta. Ovoj avtor gi analizira reakciite na
koleri~nite, sangvini~nite, flegmati~nite i melanholi~nite tipovi
na temperament kaj u~esnicite vo turisti~kata aktivnost. Toa
upatuva deka stanuva zbor za mo{ne va`en faktor vo
interpersonalnite odnosi vo turizmot.
Vo vrska so karakternite crti diferencira duri 18 tipa kade gi
vbrojuva: agresivnite, povle~enite, odmerenite, egoisti~kite,
altruisti~kite, iskrenite, la`livite, tvrdoglavite, re{itelnite,
nere{itelnite, samouverenite, nesigurnite, samokriti~nite,
nekriti~nite, nastoj~ivite, koleblivite, trudoqubivite i
mrzlivite.53)
Stavovite i predrasudite se mnogu va`en subjektiven faktor vo
turizmot. Stavovite pretstavuvaat kriti~ki odnos kon li~nostite,
pojavite i odnosite. Spored Morgan ,, Stavot e tendencija da se
reagira pozitivno ili negativno sprema odredeni li~nosti i
situaciiuva`uvaweto na turisti~kata aktivnost i vklu~uvawe vo nea.
Isto taka stavovite mo`at da bidat vo vrska so opredeleni vidovi na
turisti~ka dejnost.
Zna~ajni ne se samo stavovite vo vrska so tretmanot na turisti~kata
aktivnost i vklu~uvaweto vo nea tuku i stavovite vo vrska so
nejzinata realizacija. Naj~esto se iznesuvaat stavovi za celata
turisti~ka aktivnost no i za opredeleni komponenti. Kako indikator
na uspe{nosta ve}e gi obrazlo`ivme stavovite vo vrska stepenot na
zadovolstvo od turisti~koto dvi`ewe. Naj~esti stavovi se stavovite
na turistite. No, isto taka va`ni se stavovite na davatelite na
uslugi. Recipientnoto naselenie iznesuva stavovi vo vrska so
prifa}aweto na turistite kako gosti i vo vrska so me|usebnite
odnosi so turistite, {to pretstavuva va`no pra{awe za razvoj na
turizmot. Vo ovoj kontekst se i stavovite na davatelite na
uslugite.Tie imaat mo`nost postojano da gi gradat odnosite so
turistite i drugite davateli na uslugi, taka {to nivnite stavovi se
relevantni bidej}i tie se smetaat za poznavateli na prilikite.
Stavovite na turistot vo vrska so turisti~kata aktivnost mo`at da
bidat pozitivni i negativni. Negativnite stavovi ~esto se vo vrska
so predrasudite. Nepoznavaweto, nedoverbata, pogre{noto vospitanie
i edukacija mo`at da bidat pri~ina za pojava na predrasudi i
zabludi. Predrasudite pretstavuvaat odnapred ubedenost za
opredeleni vistini na pojavite i odnosite. Tie vo turizmot imaat
negativno zna~ewe. Predrasudite imaat ograni~uva~ki karakter.
Predrasudi mo`at da se javat vo vrska so odredeni nacii, rasi,
religii i ideologii ili politi~ki sistemi. Poradi predrasudi od
ovoj tip ne se patuva vo prostori i dr`avi vo koi se prisutni
spomenatite op{testveni pojavi i odnosi za koi se imaat predrasudi.
No predrasudite mo`at da bidat i od druga priroda. Tie mo`at da
bidat vo vrska so soobra}ajot i soobra}ajnite sredstva, kvalitetot
na uslugite pri prestojot, nevoobi~aeni pojavi (na primer nudizam)
i sli~no.
Predrasudi mo`at da imaat i davatelite na uslugite i recipientnoto
naselenie. Tie se odnesuvaat na turistite i nivniot izgled i
odnesuvawe. Toa mo`e da proizvede nedoverba. Isto taka, predrasudi
mo`at da se javat i vo vrska so izdavaweto na sobi i drugi uslugi(
ne se primaat turisti zatoa {to }e go naru{at mirot, }e go uni{tat
mebelot ili nema da platat).
Treba da se konstatira deka stavovite se menlivi, a predrasudite
mo`at da se otklonat. Vo taa nasoka e upatena informativnata i
promotivnata dejnost vo turizmot. So propagandnite poraki i so
pravovremenite ivistinskite informacii mo`e da se postigne
pozitiven rezultat na ovoj plan.
Sekako deka najzna~aen ~initel vo promenata na stavovite i vo
otklonuvaweto na predrasudite pretstavuva samata turisti~ka
aktivnost. Turizmot pretstavuva i iskustvena kategorija taka {to
onie koi steknale opredeleni iskustva mo`at da go promenat stavot
vo pozitivna ili negativna nasoka. So pomo{ na u~estvoto vo
turisti~kata aktivnost se otklonuvaat predrasudite . Tie mnogu
retko se potvrduvaat. Zatoa smetame deka turizmot pretstavuva i
mo{ne zna~aen regulator na negativnite stavovi i predrasudi.
So transformacijata na negativnite stavovi i so bri{eweto na
predrasudite se otvoraat mo`nostite za vklu~uvawe na po{iroka
klientela vo turisti~kite dvi`ewa. Antipropagandata koja e plod na
negativnite stavovi i predrasudi dobiva afirmativni karakteristiki
vo ramkite na odnosite na javnosta.
Interesot pretstavuva odnos kon pojavi i procesi koi go zadr`uvaat
vnimanieto. Vo turizmot interesot se odnesuva na selektivnost vo
izborot na opredeleni atraktivni sodr`ini. Turistite poka`uvaat
razli~en interes za turisti~kite aran`mani, a subjektite koi ja
kreiraat sodr`inata na prestojot razli~en interes kon elementite
koi gi vklu~uvaat vo turisti~kite sodr`ini.Interesot mo`e da se
zgolemi i pro{iri.Toa zavisi od obemot i kvalitetot na izborot koj
se stava pred zainteresiraniot subjekt vo turisti~kata aktivnost.
Jasno e deka pozitivna konotacija za turisti~kiot razvoj ima
unapreduvaweto na interesot i obratno. Poka`aniot interes e
parametar za optimalnosta vo kreiraweto na turisti~kite sodr`ini.
Interesot e vo vrska i so sklonostite. Sklonostite se odnapred
opredeleni interesi za odnosite i pojavite vo turisti~kata dejnost.
Operacionalizacijata na sklonostite mo`e da se nabquduva kako
odnapred opredelen interes na poedinec no i grupa. Taka sklonostite
kon rekreacija pove}e }e se prisutni kaj sportistite ,dodeka
muzi~arite }e bidat skloni kon turisti~ka poseta na muzi~ki
priredbi.
Sklonostite mo`at da bidat predisponirani i steknati. Tie mo`at da
se nadograduvaat vio ramkite na turisti~kata aktivnost.
Kulturnoto i obrazovnoto nivo pretstavuva eden od mo{ne va`nite
faktori vo turizmot.,,Kulturnoto nivo e neophodno zo{to samo licata
koi se senzibilni na vrednosti vo turizmot i na vrednosta na
turizmot (ovdese misli na pozitivnite efekti kaj turistite) mo`at
da napravat kvalitativno odstapuvawe od sekojdnevjeto".55)
Kulturnoto nivo ja opfa}a kulturata na samite lica vklu~eni vo
turisti~kata aktivnost,kulturata na opredelena grupa na koja
turistot i pripa|a i kulturata na op{testvoto ili civilizaciskoto
nivo. Kulturata kako faktor go vklu~uva i negoviot sistem na
vrednuvawe vrz osnova na koja toj gi usvojuva kulturnite produkti,
valorizacijata na materjalnata i duhovnata kultura, konzumirawe na
kulturata i reagiraweto na kulturniot stimul.56)
Nivoto na kultura ja opredeluva ne samo kulturnata turisti~ka
aktivnost tuku i drugite vidovi turizam. Vo ,,Potraga na mudrosta "
mo`e da se vklu~i kulturna li~nost zatoa {to mudrosta nejze i e
neophodna.
Kulturnoto nivo se nao|a vo tesna vrska so obrazovnoto nivo. Imeno,
od nivoto na obrazovanie vo golema merka zavisi kulturnoto nivo.
Spored toa nivnata kauzalnost upatuva na zaklu~ok deka dinami~nosta
na razvojot na turizmot e opredelena i so nivoto na vospitno-
edukativnata osposobenost na site u~esnici vo turisti~kata dejnost.
Ovde se misli kako na davatelite na turisti~ki uslugi, taka na
turistite kako nivni konzumenti.
Navikite i tradicijata pretstavuvaat dve kategorii koi na skoro
identi~en na~in se odrazuvaat vrz pojavata i razvojot na turizmot.
Navikite se steknati odnesuvawa i prilagoduvawa, kon opredeleni
pojavi i procesi koi se povtoruvaat. Toa se odnesuvawa na
u~esnicite vo turisti~kata aktivnost na koi se prilagodile i koi gi
povtoruvaat.
Turisti~kite naviki mo`at da se odnesuvaat na turistite koi se
prilagodile postojano da se vklu~uvaat vo turisti~kite dvi`ewa.
Ovie turisti mo`at da se nare~at postojani turisti na koi vo
praktikata permanentno mo`e da se smeta.
Turisti~kite naviki mo`at da se odnesuvaat na turistite koi se
prilagodile postojano da se vklu~uvaat vo poedini vidovi turizam.
Na niv mo`e da se smeta selektivno vo zavisnost od nivnite naviki.
Isto taka turisti~kite naviki mo`at da se svrzani so opredeleni
turisti~ki mesta. Toga{ stanuva zbor za prostorna ograni~enost na
koristeweto na navikite.
Turisti~kite naviki mo`at da gi opfatat odnesuvawata vo koristeweto
na turisti~kite uslugi. Vakvite naviki mo`at da bidat pozitivni i
negativni. So ogled dekapozitivnite naviki se sodr`ani vo
po~ituvawata na doma{niot red i drugata turisti~ka regulativa, vo
odnosite kon sredstvata i turisti~kite vrednosti koga tie se i na
soodveten na~in se koristat vo odnosite kon za{titata na `ivotnata
sredina, vo po~ituvaweto na drugite turisti, davatelite na uslugi i
recepientnoto naselenie i sli~no.
Negativnite naviki se sprotivni na pozitivnite i tie opfa}aat
odnesuvawa koi naj~esto se vo sudir so zakonot i so kodeksot na
odnesuvawa vo turisti~koto mesto.
Turisti~ki naviki poseduvaat i davatelite na uslugi i recipientnoto
naselenie. Tie se prilagodile da primaat turisti taka {to ako vo
sezonskiot del turistite otsustvuvaat se javuva frustracija. Tie se
naviknuvaat i na odnesuvawata na turistite taka {to posle podolg
period na davawe uslugi nivnata tolerantnost e na povisoko nivo.
Turistite ne im go ,,remetat mirot" tuku naprotiv.
Tradicijata pretstavuva prenesuvawe na navikite od edna generacija
na druga. Toa zna~i deka tradicijata e podolgotrajna od navikite.
Taa mo`e da se opredeli kako socijalna i sociolo{ka kategorija
bidej}i nasledenite turisti~ki naviki mo`at da se prenesuvaat vo
ramkite na semejstvoto ili vo op{testvoto. Spored toa, mo`e da se
o~ekuva tradicionalno semejstvata da imaat aspiracii za turisti~ki
dvi`ewa, opredeleni vidovi turisti~ki mesta i objekti.
Tradicionalnosta vo op{testveni ramki mo`e da se utvrdi so
prateweto na strukturata na turisti~kiot promet. Vrz baza na pove}e
deceniskoto i vekovnoto dvi`ewe na turistite mo`e da se zboruva za
postoewe na tradicija vo vklu~uvaweto vo turisti~kata aktivnost na
opredelena zemja. Vakvite istra`uvawa poka`uvaat deka vo
me|unarodnite turisti~ki dvi`ewa najgolema tradicionalnost
poka`uvaat Holan|anite. Duri i po obem tie se najbrojni. Okolu 65%
od Holan|anite se vklu~uva vo turisti~kata aktivnost.
Za turisti~ka tradicija mo`eme da zboruvame i kaj davatelite na
uslugi. Taka semejstvoto na Tomas Kuk ima najdolga turisti~ka
tradicija vo agenciskoto rabotewe.
Vo hotelierstvoto mo`e da se zboruva isto taka za semejni
tradicija.
Tradicijata opfa}a i posebna ponuda, taka {to mo`e da stane zbor za
odredeni sodr`ini koi so generacii se nudat na edno mesto. Taka se
sozdava tradicionalen kvalitet na uslugi.
Tradicijata se odnesuva i na so generacii vostanovena voobi~aena
ponuda. Kako primer mo`e da poslu`i slu`eweto na lep i sol kako
voobi~aena dobrodo{lica. Modata, imitiraweto i snobizmot
pretstavuvaat zna~aen faktor vo turizmot. Tie se javuvaat kako
razli~ni uslovi.
Modata pretstavuva na~in na odnesuvawe kon pojavite i odnosite vo
soglasnost so nivnite aktuelni trendovi.
Kako faktor vo turizmot modata se javuva kako pove}edimenzionalna
kategorija.
Samoto turisti~ko dvi`ewe mo`e da bide svateno kako moda vo
opredelena sredina, taka {to poradi pomodarstvo mo`e da dojde do
vklu~uvawe vo turisti~kite dvi`ewa nezavisno od vidot i pravecot na
dvi`ewe.
Turistite mo`at da se vklu~at vo turisti~kite dvi`ewa poradi toa
{to vo opredelena godina aktuelni i popularni se nekoi aktivnosti.
Taka vo 1997 godina vo moda bile podvodnite aktivnosti. Vo ovoj
kontekst mo`e da stane zbor i za dvi`ewa kon opredeleni zemji ili
turisti~ki mesta, poradi toa {to vo opredelen vremenski interval se
nao|aat vo moden trend.
Modata pretstavuva faktor na razvoj na turizmot bidej}i turistite
ja prenesuvaat modata vo turisti~koto mesto.
Modata e faktor na turizmot niz prizma na trendovite vo
oblekuvaweto, ureduvaweto i opremuvaweto, taka {to ovozmo`yvaat
soodvetna potro{uva~ka.
Modata se javuva i kako atraktivno-motivaciski faktor bidej}i za
turistite modnite revii se mo{ne privle~ni.
Imitiraweto e odnesuvawe so koe se te`nee da kopiraat odnesuvawata
na drugi individui. Imitiraweto kako faktor vo turizmot se odnesuva
na vklu~uvawe vo turisti~kata aktivnost poradi toa {to toa go
napravila nekoja druga individua (drugar, kolega, kom{ija,
rodnina). Vo ovaa smisla imitiraweto ima pozitivna uloga vo
omasovuvaweto na turizmot.
No,imitiraweto mo`e da ima i negativen odraz. Ako liceto koe se
imitira ne se vklu~uva vo turisti~kata aktivnost poradi toa {to
sredstvata koi gi poseduva za taa namena gi potro{ilo za kupuvawe
na predmeti koi se za druga namena toga{ imitiraweto dobiva
ograni~uva~ki karakter.
Ovoj faktor vleguva vo grupata na iracionalni faktori.
Vo ovaa grupa se vbrojuva i snobizmot ili presti`ot.
Snobizmot pretstavuva opredelen stil na `ivot vo koj individuata
te`nee niz svoite aktivnosti da poka`e deka pripa|a na nekoj klan
(zatvorena grupa, k ) izrazuvaj}i ja taka svojata superiornost.
Superiornosta si ja pridavaat sami sebesi.
Vklu~uvaweto vo turisti~kata aktivnost go pravat za da im poka`at
na lu|eto {to napravile. Snobot e sklon da otpatuva podaleku, da
potro{i pove}e, da prestojuva vo ekskluzivna destinacija i da
ostane podolgo vo turisti~kata aktivnost, samo za da poka`e deka se
razlikuva od ,,obi~nite,, gra|ani i turisti, odnosno deka pripa|a
na klan i vo taa smisla e superioren.
,, Tragedija na snobizmot le`i vo toa {to toj ne uspeva vistinski
nitu da se izdigne do sakanoto povisoko nivo, nitu pak da se odlepi
od nivoto koe se ocenuva kako ponisko, odnosno koe vistinski i mo`e
da bide ponisko, koga e nositel na takvi streme`i op{testveno
superiorna grupa,,57)
,,Nemo}ta na snobizmot se izrazuva vo nesposobnosta da se utvrdi
proma{uvaweto, nerealnosta da se postigne ili obezbedi podobruvawe
na op{testvenata polo`ba,,.58)
Ovie karakteristiki na snobot i snobizmot pozitivno se odrazuvaat
vrz mobilnosta vo turizmot bidej}i snobot nema da prestane so
vakviot odnos kon ovaa aktivnost.
Gostoprimstvoto e eden od najva`nite subjektivni faktori vo
turizmot. Poimot gostin poteknuva od staroslovenskiot zbor gostъ.
Toj ima statusen karakter. Ozna~uva lice koe }e dojde vo opredeleno
doma}instvo, a koe treba da se udostoi so po~esti koi se vo ramkite
na mo`nostite na doma}instvoto ili semejstvoto. Prifa}aweto na
gostitte i po~estuvaweto pretstavuva odnos kon gostite koj se
narekuva gostoprimstvo.
Ugostuvaweto se odnesuva i na smestuva~kite objekti i objektite za
ishrana i pijaloci, taka {to gostinot e klient na ovie kapaciteti.
Spored toa i terminot ugostitelstvo etimolo{ki se vrzuva za
gostinot i gostoprimstvoto.
Razvojot na turizmot uslovuva poimot gostin da se pro{iri na site
koi }e go posetat eden prostor, a doa|aat od nadvor. Vo toj
kontekst i gostoprimstvoto pretstavuva odnesuvawe koe podrazbira
izleguvawe vo presret na turistot pri doa|aweto, prestojot i
negovoto ispra}awe.
Ova e va`en ~initel vo razvojot na turizmot bidej}i gostoprimstvoto
mo`e vo golema merka da pridonese da se ostvari pogolema poseta, a
zadovolstvoto od prestojot da se izdigne na povisoko nivo. Poradi
toa vo turizmot e ve}e prifaten sloganot ,,gostinot e sekoga{ vo
pravo,,. Toa zna~i deka od izgradenoto ~uvstvo za gostoprimstvo }e
zavisi vo koja merka }e bide primenuvan ovoj slogan.
Vo kontekst na gostoprimstvoto e i qubeznosta na dvatelite na
uslugi. Qubeznosta podrazbira odnesuvawe koe ja isklu~uva
agresivnosta i nadmenosta i gi uva`uva sostojbite na li~nosta so
koja se komunicira. Vo turizmot vo ovaa smisla e prifaten sloganot
deka ,,nasmevkata ne ~ini pari,,. Toa zna~i deka nasmevkata ne e
tro{ok, a mo`e da ostvari golema dobivka. Vo toj kontekst treba da
se prifati preporakata ,,Zadr`ete ja nasmevkata na va{ite lica
zo{to tolku e ubavo da se bide sre}en,,.
Objektivnite faktori vo turizmot se takvi faktori koi se temelat na
pojavite i odnosite na koi vlijanieto na li~nosta e prenosno,
marginalno ili nevozmo`no.

Vo ovaa grupa se vbrojuvaat:

-prostornata uslovenost
-ekonomska razvienost
-op{testveno-politi~ka stabilnost
-organizaciska postavenost
-vonredni pojavi i sostojbi

Prostornata uslovenost na turizmot se ogleda vo interakcijata koja

e prisutna. Imeno, turistite patuvaat od mestoto na postojano
`iveewe kon turisti~koto mesto poradi toa {to vo `ivotnata sredina
vo koja imaat postojan prestoj nedostasuvaat elementi i sodr`ini
koi mu se potrebni na ~ovekot. Karakteristi~no e deka turisti~koto
mesto vo prostorno-vrednosna smisla e sprotistaveno na mestoto na
postojano `iveewe. Zatoa turistot go sovladuva prostorot do
turisti~koto mesto vo potraga po sodr`ini koi mu nedostasuvaat.
Toa zna~i deka karakteristikite na prostorot pretstavuvaat takov
faktor vo turizmot koj od edna strana go tera ~ovekot da patuva
sovladuvaj}i prostorni relacii, a od druga go privlekuva i mu
ovozmo`uva da ja ostvari turisti~kata poseta.
Od stepenot na izrazeni sodr`inski elementi vo mestoto na postojano
`iveewe zavisi obemot, dinami~nosta, strukturata i vremetraeweto na
turisti~kite dvi`ewa.
Vo ovaa smisla zna~aen protoren faktor pretstavuva oddale~enosta i
povrzanosta. Toa e vsu{nost relaciska kategorija.
Nivoto pak na turisti~ki razvoj vo golema merka zavisi od brojnosta
i kvalitetot na sodr`inskite elementi na prostorot koi ovozmo`uvaat
zadovoluvawe na turisti~kite potrebi. Vrz ovie prostorni faktori se
temelat i soodvetni vidovi na selektiven turisti~ki razvoj.
Vaka izdiferenciraniot razvoj zaedno so vtemelenite turisti~ki
vrednosti na prostorot poseduva i posebni, turisti~ko fizionomski
karakteristiki. Taka prostorot kako faktor na selektiven razvoj
uslovuva mo`nost za voo~uvawe na bitni razliki.
Prostorot e faktor na funkcionalnite osobenosti na turizmot . Toj
ja opredeluva nasokata i dinamikata na razvojot. Ekonomskata
razvienost e osnovna pretpostavka za razvoj na turizmot. Ve}e
konstatiravme deka i pojavata na turizmot e vo vrska so stepenot na
ekonomska razvienost. Zatoa i postoi pojavata najgolem broj turisti
da se baraat vo zemjite so najgolema ekonomska razvienost. Tie
zemji se narekuvaat i emitivni zemji, odnosno vakvite regioni
emitivni regioni.
Ekonomskata razvienost ovozmo`uva da se obezbedat soodvetni
komunikacii i komunikaciski sredstva. Na toj na~in se ovozmo`uva
povrzuvawe na turisti~kite mesta so emitivniot prostor.
Ekonomskiot razvoj pretstavuva faktor koj ovozmo`uva sozdavawe na
materijalni pretpostavki za odvivawe na turisti~kata aktivnost. Toa
zna~i deka nivoto na infrastrukturalna i suprastrukturalna
izgradenost go opredeluva turisti~kiot razvoj.
Odnosot pome|u sozdadenite turisti~ki pretpostavki i goleminata na
turisti~kiot prostor pretstavuva stepen na turisti~ka izgradenost.
[to e toj povisok nivoto na turisti~ki razvoj e pogolemo.
Nivoto na turisti~ki razvoj se meri ne samo so izgradenosta na
suprastukturalnite objekti tuku i so infrastrukturalnata uredenost
koja pretstavuva osnova za izgradba na smestuva~kite objekti.
Ekonomskiot razvoj uslovuva turisti~kata iskoristenost da bide na
povisoko nivo {to od svoja strana pridonesuva za racionalen
turisti~ki razvoj.
Op{testveno-politi~kata stabilnost pretstavuva mo{ne va`en
objektiven faktor vo turizmot. Ova proizleguva od tuka {to
nestabilnosta mo`e da inicira namaluvawe na op{tata mobilnost na
naselenieto duri i potpolna paraliza, dodeka pak politi~kata i
op{testvenata stabilnost deluva stimulativno. Treba da se
konstatira deka ovie faktori deluvaat niz celiot proces na
turisti~kata aktivnost od pojavata na turisti~kata potreba do
nejzinoto zadovoluvawe. Tie se prisutni vo site sferi na
turisti~kata aktivnost taka {to tie }e najdat mesto i vo toj
kontekst.
Organizacionite sistemi vo turizmot pretstavuvaat faktor bez koj ne
bi mo`ele da deluvaat i ostanatite faktori. Vo ovaa smisla
diferencirani se pove}e sistemski formi. Toa se pred se stopanskite
subjekti koi deluvaat vo turisti~kata dejnost, dr`avnite organi i
organizacii i nevladinite organizacii i asocijacii.
Posebnite organizaciski sistemi ne deluvaat izolirano tuku tie
me|usebno se nadopolnuvaat. Vrz taa osnova se ostvareni i
opredeleni pridobivki koi ovozmo`uvaat pointenziven turisti~ki
razvoj. Tie deluvaat na omasovuvawe na turizmot, na negovata
reguliranost, promocija na negovite sodr`ini i vrednosti i
sozdavawe na uslovi za negova funkcionalnost. Preku organiziranosta
na turizmot ostvareni se zna~ajni pridobivki. Popustite,
povlasticite, benefeciite i regresite se ve}e voobi~aena pojava
koja go prati ovoj fenomen. Seto toa se nao|a vo funkcija na
turisti~kiot razvoj, a plod e na organizaciskata postavenost na
site u~esnici vo ovaa dejnost.
Vonrednite sostojbi kako op{testveno-politi~ki faktor ne se
edinstveni koi mo`at negativno da deluvaat vrz turisti~kata
aktivnost. Toa zna~i deka vo ovaa grupa pokraj niv mo`at da se
najdat i sostojbi koi se predizvikani od prirodni pojavi ili pak od
zdravstveni vlijanija.
Me|u prirodni pojavi koi vo turizmot mo`at da imaat negativno
dejstvo treba da se spomnat, zemjotresite, golemite poplavi,
vetrovite so razorno dejstvo i nevremeto, pojavata na lavini,
visoki branovi i sli~no. Nekoi od niv se odrazuvaat samo na
turizmot, a nekoi imaat univerzalno zna~ewe.
Vo ovaa grupa na objektivni faktori zabele`itelno mesto imaat
pojavite na bolesti i epidemii. Tie se ~esto pri~ina da dojde do
namalena cirkulacija na lu|eto. Mobilnosta se namaluva poradi
opasnostite koi postojat vo vakvi situacii. Turizmot e mo{ne
~ustvitelna dejnost taka {to pojavata na opredeleni zarazni bolesti
duri i kaj poedine~ni slu~aevi alarmantno deluva na turistite. Tie
gi izbegnuvaat tie prostori. Pokraj toa od strana na dr`avite se
voveduvaat merki so koi se ograni~uva dvi`eweto na lu|eto i
proceduri koi pak sozdavaat pote{kotii vo sovladuvaweto na
prostorot. Prezemaweto na merkite na prevencija se odrazuva na
intenzitetot na turisti~kata cirkulacija.

9. 2. 4. Faktori na turizmot vo zavisnost od prostornata golemina

na vlijanieto
Vlijanieto na faktorite vo turizmot e prostorno ograni~eno. Tie
mo`at da deluvaat na pomal i na pogolem prostor, taka {to spored
ovoj kriterium mo`at da se diferenciraat slednive faktori:
-lokalni
-regionalni
-nacionalni
-internacionalni

Lokalnite faktori se karakteriziraat po toa {to deluvaat na najmal

prostor. Vakviot tesen prostor na deluvawe go namaluva zna~eweto na
ovie faktori vo odnos na onie koi deluvaaat na po{irok prostor.
Regionalnite faktori deluvaat na prostorna celina koja opfa}a
pove}e lokaliteti. Vo ovaa grupa faktori vleguvaat onie koi
pretstavuvaat osnova za regionalen razvoj na turiamot.
Nacionalnite faktori vo turizmot se onie koi deluvaat na
teritorijata na edna dr`ava. Vo niv se inkorporirani site vrednosti
i aktivnosti koi treba da ovozmo`at razvoj na turizmot. Skoro da
nema zemja vo svetot koja ne saka da gi iskoristi uslovite za da go
razvie turizmot na svojata teritorija.
Internacionalnite faktori mo`at da bidat so razli~no prostorno
vlijanie.
Tie mo`at da bidat naso~eni kon opredeleni regioni koi im pripa|aat
na pove}e dr`avi. Vo taa smisla mo`e da se zboruva za faktori koi
deluvaat na razvojot na turizmot na Balkanskiot Poluostrov.
Ovie faktori mo`at da imaat kontinentalno vlijanie. Toa se faktori
koi se odnesuvaat na razvojot na turizmot po poodelni kontinenti
(turizmot vo Evropa).
Internacionalnite faktori mo`at da bidat so svetsko zna~ewe taka
{to deluvaat na razvoj na turizmot vo svetski ramki.

9. 2. 5. Faktori na turizmot vo zavisnost od trajnosta na deluvawe

Vo zavisnost od ovoj kriterium faktorite vo turizmot mo`at da se
podelat na:
-povremeni
-privremeni
-trajni

Povremenite faktori vo turizmot mo`at da se javat odvreme na vreme.

Kako primer na vakov faktor mo`e da se opredeli zemjotresot koj
ve}e go spomnavme.
Privremeni faktori se onie so ograni~eno dejstvo, na pr. merkite
koi se prezemaat vo vrska so postoeweto na epidemija koja trae do
iskorenuvaweto.
Trajni faktori se onie koi permanentno deluvaat i ~ie dejstvo ne
prestanuva, na pr. klimata kako faktor vo turizmot.

9. 2. 6. Faktori na turizmot vo zavisnost od pazarniot karakter

Razvojot na turizmot e vo tesna vrska so odnosite koi se javuvaat
na turisti~kiot pazar. Imeno, ekonomskite karakteristiki na
turizmot ne mo`at da dojdat do izraz von pazarniot mehanizam. Na
turisti~kiot pazar se javuvaat od edna strana baratelite na uslugi,
a od druga strana davatelite na uslugi. Turistite se korisnici na
uslugite koi gi podgotvuva davatelot na uslugite. Na edna strana se
tie na koi odat vo potraga po zadovolstva usloveni od turisti~kata
potreba, a na druga strana se onie koi se anga`iraat da im
ovozmo`at zadovoluvawe na potrebite. So eden zbor na turisti~kiot
pazar od edna strana se nao|a turisti~kata pobaruva~ka, a od druga
strana turisti~kata ponuda.
Spored toa i faktorite koi se diferencirani vrz ovoj kriterium
mo`at da bidat:
-faktori na turisti~kata pobaruva~ka
-faktori na turisti~kata ponuda

Faktori na turisti~kata pobaruva~ka pretstavuvaat takvi pojavi i

odnosi koi pozitivno ili ograni~uva~ki deluvaat na mo`nostite da se
dojde do turisti~kite uslugi. Spored toa vo faktori na turisti~kata
pobaruva~ka gi vbrojuvame ~initelite koi ja sozdavaat turisti~kata
potreba i mo`nostite kako ramka za naso~uvawe kon turisti~kata
ponuda.
Turisti~kata pobaruva~ka pretstavuva pobaruva~ka na opredeleni
prirodni i antropogeni vrednosti, uslugi i stoki koi slu`at za
zadovoluvawe na turisti~kite potrebi za vreme na turisti~koto
patuvawe.
Turisti~kata pobaruva~ka zavisi od nivoto na izrazenata turisti~ka
potreba i svesta za nejzino razre{uvawe kako motivaciski mehanizam
i afirmativnite i ograni~uva~kite okolnosti koi deluvaat vrz
mo`nostite za vklu~uvawe vo turisti~kata aktivnost so cel da se
razre{i turisti~kata potreba.
Toa zna~i deka vo faktori na turisti~kata potreba treba da se
vbrojat individualnite karakteristiki na turistite, sredinskite
prirodni i op{testveno-politi~ki uslovi, stepenot na
organizaciskoto nivo na turizmot, ekonomskite mo`nosti i
vremenskata ramka vo koja mo`e da se obavi turisti~kata aktivnost.
So ogled na sodr`ajnata uslovenost na turisti~kata pobaruva~ka taa
se karakterizira so opredeleni specifi~nosti. Turisti~kata
pobaruva~ka ima zabele`itelna heterogenost, visok stepen na
elasti~nost i podlo`nost na brojni neekonomski faktori.
Heterogenosta na pobaruva~kata proizleguva od tuka {to ja
so~inuvaat segmentirani nositeli. Nivnata brojnost upatuva na toa
deka segmentite mo`at da se opredelat po razli~na osnova.
Tie se razlikuvaat po ekonomskite karakteristiki. Spored plate`nite
mo`nosti koi gi poseduvaat se javuvaat bitni razliki kaj turistite.
Turistite se segmentirani i spored demografskiot kriterium. Tie se
od razli~na vozrast, {kolska i u~ili{na podgotovka, veroispovest i
nacionalnost i zdravstvena sostojba. Vo ovoj kontekst e i
geografskata distribucija na naselenieto na relacija grad-selo i
negova vkupna mobilnost. Brojnosta na naselenieto samo po sebe
pretstavuva faktor na turisti~kata pobaruva~ka no segmentite
upatuvaat na razli~ni potrebi, `elbi i mo`nosti {to go odslikuva
hetrogeniot karakter.
Elasti~nosta na turisti~kata pobaruva~ka proizleguva od nejziniot
heterogen karakter. Na ovoj karakter se nadovrzuva karakterot na
elasti~nost na turisti~kata pobaruva~ka. Toa se ogleda vo lepezata
na barawa koi so razvojot na turizmot postojano se {irat. Toa se
odnesuva od najosnovnite barawa do ekskluzivni sodr`ini. Barawata
se menuvaat i {irat vo ramkite na site ~ovekovi potrebi od
egzistencijalna do sosema sporedna priroda. Istiot ~ovek kako
individua se karakterizira so proces na postojano nadograduvawe na
svoite barawa vo soglasnost so rekreativnite i kulturnite
preokupacii. Spored toa, individuata pretstavuva faktor na
elasti~nosta na turisti~kata pobaruva~ka.
Isto taka ne samo {to sekoja individua pretstavuva svet za sebe i
saka da ostane vo toj svet za vreme na turisti~kata aktivnost tuku
se raboti za brojnost na turisti~ka klientela so razli~ni barawa.
Turistite i koga gi dobivaat sodr`inite koi gi baraat tie postojano
gi pro{iruvaat. Pro{iruvawata na barawata se javuvaat kako:
-Novi barawa poradi toa {to se bara kvalitet na uslugite
-Novi barawa poradi toa {to se baraat drugi uslugi izrazeni kako
kvantitet
-Novi barawa poradi toa {to se javuvaat novi barateli na uslugi {to
podrazbira kvantitativno-kvalitetivna relacija.

Kvalitetot na novi uslugi podrazbira deka turistite so razvojot na

turizmot se so se posuptilni, prefineti barawa.
Razvojot na turizmot podrazbira deka turistite se skloni kon barawe
na uslugi so novi sodr`ini.Turistot nikoga{ ne se zadr`uva na onie
barawa koi ve}e gi dobil tuku se vpu{ta vo proces na otkrivawe na
novi prostori, mesta i objekti, sodr`ini i uslugi.
Razvojot na turizmot podrazbira deka vo nego }e se vklu~at i novi
turisti kako barateli na uslugi. Tie baraat i novi poedine~ni
uslovi i nov kvalitet na uslugi.
Specifi~nosta na turisti~kata pobaruva~ka se ogleda i nejzinata
elasti~nost vo odnos na :
-prihodite na naselenieto
-cenite na turisti~kite uslugi
-sezonskiot karakter na turizmot
-turisti~kata propaganda

Elasti~nosta na turisti~kata pobaruva~ka mo`eme da ja objasneme so

koristewe na Engelsovite zakoni: -Procentot na tro{ocite za ishrana
varira vo obratna nasoka od goleminata na dohodot. Doma}instvata
koi imaat relativno pomal dohod, pogolem del od istiot go tro{at za
zadovoluvawe na neophodnite potrebi.
-U~estvoto na tro{oci za obuvki i obleka ostanuva isto bez razlika
na visinata na dohodot.
-Isti se i tro{ocite za stan, ogrev i osvetluvawe bez ogled na
dvi`eweto na dohodot.
-So zgolemuvaweto na dohodot se zgolemuva u~estvoto na izdatoci, za
hrana, kultura, zabava, patuvawe, sport i sli~no

"Zna~i deka visoka elasti~nost vo odnos na dohodot (bezmalu

sovr{ena elasti~nost imame kaj pobaruva~kata kaj turizmot i
ugostitelstvoto"59)
,, Zgolemuvaweto na nacionalniot dohod za 1% uslovuva porast na
izdatocite za patuvawe vo stranstvo od 1, 2 pati".60)
Elasti~nosta na turisti~kata pobaruva~ka vo odnos na cenite na
uslugite se odnesuva na uslugite koi ja so~inuvaat osnovnata
turisti~ka pobaruva~ka. Toa se cenite na uslugite za prevoz,
smestuvawe i ishrana. Zgolemuvaweto na ovie ceni deluva
destimulativno na turisti~kata pobaruva~ka. Stimulativno deluva pak
namaluvaweto na cenite na uslugite.
Sezonskiot karakter na turizmot pretstavuva zna~aen faktor.
Sezonalnosta ima vlijanie na op{tata mobilnost na naselenieto.
Me|utoa taa posebno e zabele`itelna vo turizmot taka {to vo golema
merka ja opredeluva negovata pobaruva~ka. Sezonalnosta e uslovena
so nekolku relevantni faktori. Toa se razlikite vo klimata vo
opredeleni prostori izrazeni pred se preku godi{nite vremiwa. No i
socijalniot karakter na vremenskoto locirawe na godi{niot odmor i
feriite.
Vrz baza na stepenot na koncentracija na turisti~kata klientela vo
edno mesto mo`eme da zboruvame za:
-sezona i
-vonsezona

Turisti~ka sezona e vremenski interval vo koj se javuva

zabele`itelna i najgolema koncentracija na turisti~ka klientela.
Toga{ turisti~kata pobaruva~ka e najgolema. Spored sezonalnosta
najgolema turisti~ka pobaruva~ka vo R. Makedonija se javuva vo
letniot i vo zimskiot period. Zna~i deka se raboti za letna i
zimska sezona {to podrazbira i soodvetna turisti~ka pobaruva~ka.
Vonsezona vo turizmot e vremenski interval koga se namaluva brojot
na turisti ili pak turistite potpolnootsustvuvaat. Toa e period so
namalena turisti~ka pobaruva~ka.
Elasti~nosta na turisti~kata pobaruva~ka e zabele`itelna i vo odnos
na promotivnite aktivnosti. Imeno, uspe{nite promotivni aktivnosti
vo turizmot mo`at da ja zgolemat turisti~kata pobaruva~ka.
Informaciite i propagandnite poraki pozitivno deluvaat vrz
intenzitetot na turisti~kata pobaruva~ka. Bez promotivnite
aktivnosti ne e mo`no vklu~uvawe na turisti~kata klientela vo
turisti~kata dejnost.
Podlo`nosta na nadvore{nite vlijanija na turisti~kata pobaruva~ka e
mo{ne zabele`itelna. Turisti~kata pobaruva~ka e ~uvstvittelna na
ve}e spomenatite pojavi i odnosi kakvi {to se op{testveno politi~ka
nestabilnost i vojnata, epidemiite i prirodnite katastrofi.No isto
taka taa e podlo`na na vlijanieto koe koe go ima turisti~kata
ponuda. Ako toa ne e soodvetna turisti~ka pobaruva~ka mo`e da se
namali i da se naso~i kon kon drugi sredini. Izneverenite o~ekuvawa
mo`at da pridonesat za naru{uvawe na vospostavenite odnosi na
turisti~kiot pazar. Doverbata vo turizmot e od fundamentalna
va`nost za turizmot. Ako taa se naru{i doa|a do diskontinuitet vo
turisti~kiot promet. Turisti~kata pobaruva~ka koja ja promenila
nasokata te{ko se vra}a kon porane{nata ponuda. Na povtorno
vospostavuvawe na pazaren bilans treba da se ~eka podolg period.Vo
drasti~ni slu~aevi duri voop{to ne mo`e toj da se vospostavi.
Vrz osnova na odnosite me|u potrebite, `elbite i sklonostite i
mo`nostite turisti~kata pobaruva~ka se deli na :61)
-idealna
-potencijalna
-realna

Idealnata turisti~ka potro{uva~ka ja so~inuva onoj del od

naselenieto koe poseduva turisti~ki potrebi no tie ne mo`at da gi
zadovolat poradi toa {to nekoi uslovi (nemaat pari, nemaat slobodno
vreme, nemaat ili ne mo`at da dobijat viza) toa ne im go
dozvoluvaat.
Potencijalnata turisti~ka pobaruva~ka gi opfa}a onie lica koi imaat
turisti~ka potreba i gi poseduvaat drugite uslovi, no seu{te ne se
odlu~ile da se vklu~at vo turisti~kite aktivnosti. Tie se
potencijalni zatoa {to vakva odluka nema da donesat site, taka {to
namesto da se vklu~at vo realnata potro{uva~ka tie }e iznajdat
pri~ini da se grupiraat vo idealnata turisti~ka potro{uva~ka.
Realnata potro{uva~ka gi opfa}a onie lica koi donesle odluka da ja
zadovolat turisti~kata potreba i pritoa im se nakloneti site
uslovi.Tie se vklu~uvaat vo turisti~kata aktivnost.

9. 2. 6. 2. Faktori na turisti~kata ponuda

Vo faktori na turisti~kata ponuda se vbrojuvaat site pojavi i
odnosi koi u~estvuvaat vo zadovoluvaweto na turisti~kite potrebi.
Toa se site ~initeli koi na posreden ili neposreden na~in go
uslovuvaat balansot na turisti~kiot pazar. Tie se nao|aat nasproti
turisti~kata pobaruva~ka. Mo`e duri da se ka`e deka nasproti sekoj
poedini~en faktor na turisti~kata pobaruva~ka stoi soodveten faktor
na ponudata ili pak faktorite imaat me|usebno dejstvo. Od grupata
na op{testveno ekonomski faktori na turisti~kata ponuda S. Unkovi}
za najva`ni gi smeta slednive:62)
-karakteristikite na op{testveniot i ekonomskiot sistem na zemjata
-akumulativnata sposobnost na stopanstvoto vo zemjata ili regionot
-karakteristikite na investicionata politika vo pogled na
nositelite i strukturata na investiciite
-kreditnata politika i uslovite za plasman na stranski kapital vo
razvojot na turizmot
-sfa}aweto na po{irokata op{testvena zaednica vo odnos na zna~eweto
na turizmot kako dejnost za stopanstvoto na zemjata vo celina
-intenzitet na pobaruva~kata na turisti~ki uslugi na zemjata i
regionot i perspektivi vo toj pogled.
-struktura na pobaruva~kata na turisti~ki uslugi na zemjata i
regionot so ogled na op{testveno ekonomskite i potro{uva~kite
karakteristiki na nositelite na turisti~kata pobaruva~ka
-kvalifikacionata struktura na posebniot personal za davawe na
turisti~ki uslugi vo razli~ni dejnosti
-cenite na predmetot na trudot i posebno na sredstvata za rabota
koi se anga`iraat vo razni dejnosti koi davaat turisti~ki uslugi,
kako i cenite na grade`ni{tvoto
-razvoj na tehnikata i nejzina primena posebno vo soobra}ajot i
hotelierstvoto
-deviznata politika i devizniot re`im
-postoewe na soodvetni organizaciski formi za unapreduvawe na
turizmot na nacionalen i na regionalen plan, kako i usoglasenost i
deluvawe na turisti~koto stopanstvo.

Me|u najva`nite faktori na turisti~kata ponuda treba da se istaknat

turisti~kite vrednosti koi se del od `ivotnata sredina vo koja
turistite doa|aat, a koi ovozmo`uvaat da se zadovolat turisti~kite
potrebi.
Vo ovaa grupa vleguvaat i individualnite karakteristiki na
davatelite na uslugite i posebno recipientnoto naselenie vo
kontekst na odnosot koj go imaat kon turizmot kako dejnost i
turistite kako u~esnici vo dejnosta.
Osnovni karakteristiki na turisti~kata ponuda se :
-sodr`inska i prostorna odvoenost na dejnostite koi u~estvuvaat vo
formiraweto na turisti~kata ponuda i elementite koi ja so~inuvaat
ponudata
-sezonalnosta kako odlika na turisti~kata ponuda
-uslugite vo turisti~kata ponuda ne se skladiraat
-neprenoslivost na sodr`inite koi u~estvuvaat vo zadovoluvaweto na
turisti~kite potrebi
-zabele`itelna krutost na turisti~kata ponuda

Sodr`inskata i prostornata odvoenost na dejnosti i elementi na

turisti~kata ponuda podrazbira deka dejnostite koi davaat razli~ni
uslugi za da se zadovolat potrebite na turistite ne se nao|aat na
edno mesto.Isto taka, spored deluvaweto tie se javuvaat vo razli~ni
vremenski intervali. Toa zna~i deka postoi vremenska i prostorna
desinhronizacija na deluvaweto na faktorite na turisti~kata ponuda.
Turisti~kata ponuda se karakterizira so sezonalni karakteristiki.
Razli~na e turisti~kata ponuda vo letniot i zimskiot period.
Sezonalnosta e edna od pri~inite da se zgolemat cenite na uslugite
vo turisti~kata ponuda zatoa {to e skraten periodot na uspe{na
delovnost vo tekot na godinata. Taka cenite na uslugite drasti~no
se poka~uvaat vo tekot na sezonata vo odnos na vonsezonata.
Ovaa karakteristika nepovolno vlijae vrz optimalnoto koristewe na
infrastrukturalnite i suprastrukturalnite objekti koi i pripa|aat
na turisti~kata ponuda. Poradi toa se prezemaat i posebni merki, za
da mo`at da funkcioniraat vitalnite elementi na turisti~kata
ponuda. Dr`avata mo`e da prevzeme merki vo vid na opredeleni
olesnuvawa i povlastici za da ja za{titi turisti~kata ponuda. Sepak
najzastapena merka e voveduvaweto na turisti~kata taksa so {to
turistite prakti~no u~estvuvaat vo obezbeduvaweto na turisti~kata
ponuda.
Neprenoslivosta na elementite na turisti~kata ponuda podrazbira
deka turisti~kata potreba treba da se zadovoli vo turisti~kata
destinacija. Spored toa, turisti~kata pobaruva~ka e naso~ena kon
turisti~kata ponuda. Turisti~kite uslugi ne mo`at da se prenesat vo
mestoto na `iveewe na turistot. Tie ne se plasiraat vrz osnova na
primerok kakov {to e slu~aj vo drugite dejnosti. Uslugite koi se
sodr`ani vo turisti~kata ponuda ne mo`at da se skladiraat. Toa
zna~i deka tie se davaat vo momentot koga se koristat i ne mo`at da
se odlo`at za nekoe drugo vreme.
Krutosta na turisti~kata ponuda proizleguva od tuka {to
kapacitetite vo turizmot se strogo limitirani po obem i kvalitet.
Tie ne mo`at da se zgolemat vo momentot koga toa e interes na
turisti~kata pobaruva~ka. Tie ne mo`at da se prisposobat na
turisti~kata pobaruva~ka i vo kvalitativna smisla bidej}i za toa e
potrebno vreme. Vo ovaa smisla vidot na turisti~kata ponuda ne mo`e
da se izmeni bidej}i toj e opredelen so prirodnite i antropogenite
uslovi.

9. 7. Faktori na turizmot vo zavisnost

od sferata na deluvawe vo turisti~kata aktivnost
Turizmot kako specifi~na aktivnost se karakterizira so pove}e sferi
vo koi deluvaat soodvetni faktori.
Sferata vo koja se sozdava turisti~kata potreba i od koja turistite
se dvi`at kon turisti~kite destinacii se narekuva emitatativna
sfera.
Komunikativnata sfera e sferata vo koja se ostvaruva povrzanosta a
so toa i dvi`eweto na turistite od prostorot vo koj se sozdava
turisti~kata potreba do prostorot vo koj taa se zadovoluva se
narekuva komunikativna sfera.
Receptivna sfera e sferata vo koja se vr{i pre~ek na turistite i vo
koja turistite dobivaat sodr`ini koi im ovozmo`uvaat da gi ostvarat
`ivotnite funkcii, odnosno da gi zadovolat primarnite ~ovekovi
potrebi.
Atraktivno-motivaciskata sfera e sferata vo koja se locirani
elementite na `ivotnata sredina koi se osnoven povod za doa|awe na
turistite, poradi toa {to gi privlekuvaat.
Posredni~kata sfera se nao|a me|u spomenatite sferi taka {to vo niv
deluva i gi povrzuva.
Spored toa vrz osnova na ovoj kriterium treba da se izdvojat
slednive faktori:
-inicijativni
-komunikativni
-atraktivno-motivaciski
-receptivni
-posredni~ki

Vrz donesuvaweto na odlukata za vklu~uvawe vo turisti~kata

aktivnost kako i vrz mo`nostite donesenata odluka da se ostvari
deluvaat faktorite koi gi ozna~uvame kako inicijativni ili
pottiknuva~ki. Ovie faktori ja determiniraat turisti~kata potreba i
so svesta deka taa na soodveten na~in mo`e da se razre{i
pottiknuvaat na turisti~ko dvi`ewe. Pottiknuva~kite faktori
deluvaat vo mestoto na postojano `iveewe, taka {to od uslovite vo
emitivnata sfera zavisi nivoto na vklu~uvawe na naselenieto vo
turisti~kata aktivnost. Toa naveduva deka pod inicijativni faktori
podrazbirame faktori koi osven toa {to deluvaat na sozdavaweto na
turisti~kata potreba i svesta za nejzino razre{uvawe kako pottik,
pretstavuvaat i ramka na mo`nostite za vklu~uvawe na turistite i
potencijalnite turisti vo turisti~kata aktivnost.
Vo ovaa grupa na faktori spa|aat slednive:
-uslovite vo `ivotnata i rabotnata sredina
-raspolo`iviot fond na slobodno vreme
-finansiski sredstva za turisti~ka namena
-politi~kite faktori
-organizaciskite faktori
-kulturnite faktori

9. 7. 1. 1. Uslovi vo `ivotnata i rabotnata sredina

Eden od najzna~ajnite pottiknuva~ki faktori vo turizmot
pretstavuvaat uslovite vo `ivotnata i rabotnata sredina. Ovie
faktori mo`at da se ozna~at i faktori na begstvo bidej}i tie
deluvaat taka {to go teraat domicilnoto naselenie da ja napu{ti
ovaa sredina vo opredelen vremenski interval. Nivnata slo`enost i
rigidnost e takva {to ednostavno go uslovuvaat ~ovekot barem za
izvesno vreme da ja promeni.
Ovie faktori deluvaat vrz baza na slednive specifi~nosti:
-kontradikcija
-degradacija
-alienacija
-zamor

Kontradikcijata pretstavuva specifi~nost koja e od fundamentalno

zna~ewe za postoeweto na turisti~kata aktivnost.Imeno turist~kata
aktivnost se temeli na potrebata od promena na edna sredina so
druga sredina. Ovie dve sredini se razlikuvaat me|usebno po
elementite koi gi poseduvaat. Tie elementi duri i se
sprotivstaveni, taka {to vo taa sprotivstavenost se otkriva
procesot na kompenzacija.Ako uslovite bi bile isti toga{ nema
potrebaturistitite da se vklu~at vo turisti~kata aktivnost. No, tie
vo druga `ivotna sredina baraat takvi vrednosti koi im
nedostasuvaat ili se razli~ni od osobenostite vo `ivotnata sredina
vo koja postojano prestojuvaat.
Turistite patuvaat od ramni~arskite prostori kon planinskite
prostori poradi toa {to niv im e mo{ne interesen toj prostor.
Interesot proizleguva od karakteristikite na ramninata na
bezgrani~nost i monotonija. Sli~en e odnosot me|u kontinentalniot i
krajbre`niot prostor. Lu|eto od kontinentalnite prostori se
upatuvaat kon primorjato zatoa {to toj prostor e sosema poinakov od
onoj vo koj postojano `iveat.
Tipi~en primer za va`nosta na razlikite me|u uslovite vo `ivotnata
sredina e dvi`eweto na turistite od ladnite severni prostori vo
Evropa kon topliot Mediteran. Ve}e konstatiravme deka Mediteranot
se otkriva kako turisti~ki prostor niz zimuvali{tata. Lu|eto begale
od ladnite prostori kon ovoj topol prostor.
Vo letniot del od godinata od prostorot so `e{tini i nepodnosliva
zapara lu|eto se dvi`at kon onie sredini kade {to mo`at da se
razladat. O~igledno e deka ovie kontradikcii jasno uka`uvaat na
nasokite na turisti~kite dvi`ewa.
Degradacijata i devastacijata pretstavuvaat se pozabele`itelna
pojava vo `ivotnata sredina. Pod degradacija podrazbirame slabeewe
na vrskite koi postojat me|u elementite na ekosistemot i negovo
naru{uvawe. Naru{enite odnosi vo ekosistemot mo`at da bidat
izrazeni so takva rigidnost koja vodi kon opusto{uvawe na
prostorot. Ovie procesi se narekuvaat degradacioni procesi.
Slabeeweto na vrskite vo ekosistemite i posebno pusto{eweto na
prostorot vo koj lu|eto postojano `iveat pretstavuva mo{ne zna~aen
faktor koj gi pottiknuva lu|eto da se vklu~at vo turisti~kata
aktivnost.
Zagrozuvawata na `ivotnata sredina se javuvaat niz pove}e formi i
sekoja od niv na svoj na~in deluva na turisti~kata mobilnost.
Me|u vakvite pojavi treba da se istaknat slednive:
-aerozagadenost
-bu~ava
-zagadenost na vodite
-degradacija na vegetacijata
-zagadenost na po~vata

Aerozagadenosta pretstavuva zgolemeno prisustvo na gasovi, parea,

cvrsti ~esti~ki i radijacija vo vozduhot, nad normalnoto
koli~estvo. So toa se naru{uvaat odnosite me|u elementite, odnosno
doa|a do naru{uvawe na ovoj sistem.
Postojat pove}e zagaduva~i na vozduhot. Vo urbanite sredini
supstancii koi go zagaduvaat vozduhot doa|aat od industriskite
objekti koi preku svoite oxaci ispu{taat gasovi i vodena parea.
Sli~no zagaduvawe se vr{i i preku oxacite na ku}ite i drugi objekti
kako {to se administrativnite prostorii, u~ili{ta i sli~no.
Izduvnite gasovi na avtomobilite pretstavuvaat eden od
najzabele`itelnite agensi vo zagaduvaweto na vozduhot. Spaluvaweto
na smetot pretstavuva pojava koja isto taka ima zna~ajno mesto vo
ovaa smisla. Kako zagaduva~ se javuva i pra{inata koja se sozdava
vo grade`ni{tvoto, na ulicite i vo industriski objekti koi
prerabotuvaat cvrsti supstancii. Gre{kite na atomskite centrali i
voenite dejstva vo svetot imaat za posledica zgolemena radijacija.
Stepenot na aerozagadenost kako zgolemeno koli~estvo na opredeleni
gasovi i suspendirani ~esti~ki zavisi i od meteorolo{kite uslovi.
Vetrovite go pro~istuvaat vozduhot za razlika od maglata koja ja
zgolemuva koncentracijata. Maglata izme{ana so ~adot, gasovite i
pra{inata sozdava smog {to pretstavuva izrazito nepovolna pojava.
Stepenot na prisustvo na elementi koi se javuvaat kako zagaduva~i
na vozduhot opa|a so viso~inata. Nasproti toa, aerozagadenosta e
pogolema vo industriskite i `elezni~kite reoni, bulevarite i
soobra}ajnite jazli.
Vo golem broj na zemji postojat standardi za maksimalno dozvolena
koncentracija na {tetni gasovi, parea i aerosoli. Nivnoto
zgolemuvawe {tetno se odrazuva vrz zdravstvenata i psihofizi~kata
sostojba na ~ovekot. Pogolemite koncentracii mo`at da bidat duri i
smrtonosni.63)
Aerozagadenosta mo`e da predizvika niza akutni i hroni~ni
zaboluvawa kakvi {to se akutnite truewa, bolestite na
respiratorniot sistem, alergiskite zagoluvawa, zaboluvawa na
setilnite organi i maligni zaboluvawa.
Medicinskata nauka ima zabele`ano i masovna smrt kako posledica na
aerozagadenosta. Vo London vo Dekemvri 1952 god. poradi sozdadeniot
smog za edna nedela umrele 4.000 lica, a vo 1956 god. istiot
pri~initel odnesol 1000 `ivoti za dva dena. Vo 1962 god. vo ovoj
grad `ivotot go izgubile 800 lica.64)
Vakvite soznanija upatuvaat na toa deka lu|eto ednostavno se
prinudeni barem vremeno da ja napu{tat ovaa sredina i da se upatat
kon sredina koja ima karakteristiki na stabilni odnosi vo sostavot
na vozduhot. Lu|eto se vklu~uvaat vo turisti~kite dvi`ewa za da
mo`at preventivno da go so~uvaat svoeto zdravje za da mo`at da gi
izle~at naru{enite odnosi vo organizmot i za da mo`at da go
rehabilitiraat organizmot.
Aerozagadenosta e prisutna i vo rabotnite prostorii i industriski
objekti, zatvorenite hali i oran`eriite. Toa zna~i deka rabotnicite
postojano se izlo`eni na ovaa pojava. Tie vdi{uvaat otrovni materii
i organska pra{ina izlo`eni se na nagli promeni na vozdu{niot
pritisok i visokite temperaturi na vozduhot. Zatoa se ~esti
pojavite na profesionalnite zaboluvawa ~ii pri~initeli se
naru{enite odnosi na vozduhot vo rabotnata sredina.
Vakvite sostojbi bez somnenie deka ja intenziviraat rekreativnata
turisti~ka potreba {to producira begstvo od ovaa `ivotna sredina.
So vklu~uvaweto vo turisti~kite dvi`ewa se o~ekuva ne samo da se
so~uva zdravjeto i da se obnovi ako e toa naru{eno, tuku i da se
vrati i rabotnata sila. So toa }e se ovozmo`i pogolema
produktivnost vo rabotniot proces pogolema koncentracija i
izbegnuvawe na nesakani posledici koi bi bile plod na
degradacijata.
Na toj na~in vklu~uvaweto vo turisti~kata aktivnost ne samo {to
pretstavuva li~na odluka na rabotnicite koi se eksponirani na
aerozagadenosta tuku e toa interes na menaxmentot bidej}i taka mo`e
da se dojde do pogolema produktivnost na trudot.
Zagadenosta na vodite pretstavuva naru{uvawe na odnosite vo
hemiskiot sostav i vo nea vneseni biolo{ki agensi. Zagaduvaweto na
vodite se vr{i so vnesuvawe na neorganski, organski i radioaktivni
materii i vreli otpadni vodi, vo nea {to se namaluva nejziniot
kvalitet, ima {tetni biolo{ki efekti i mo`e da bide {tetno po
~ovekovoto zdravje i `ivot.65) So ogled na masovnite zagaduvawa na
vodite ~istata voda za vodosnabduvawe pretstavuva eden od
najakutnite problemi na dene{nata civilizacija posebno
industriskite i rabotnite predeli. Otpadnite vodi na industriskite
objekti, koli~estvoto na te{ki metali i metaloidi, upotrebata na
sinteti~ki masla i nafteni derivati i sinteti~kite detergenti se
pri~initeli na alarmantnata zagadenost na povr{inskite i podzemnite
vodi.
Vo mnogu industriski i urbanisti~ki sredini hidrografskite objekti
{to bi mo`ele da se koristat za rekreacija ni oddaleku ne gi
poseduvaat rekreativnite svojstva. Mnogu reki se pretvoreni vo
odlivi na otpadni materii vo koi `ivotinskiot svet odumira.
Spored toa se namaluva koli~estvoto na voda za piewe i voda za
rekreativni aktivnosti. Se e pomal obemot na vakvite mo`nosti. Toa
e pri~ina lu|eto da se upatat nadvor od ovie sredini za da dojdat
do ~ista voda. Izvorskata voda za piewe e opsesija na urbaniot
~ovek. No, isto taka toj e pottiknat da bara ~ista voda i za
rekreativni turisti~ki aktivnosti.
Zagadenosta na po~vata pretastavuva isto taka problem na dene{nata
civilizacija. Upotrebata na herbicidi , pesticidi i ve{ta~ki
|ubriva pretstavuva silen faktor na zagaduvawe na po~vata. Po~vata
se zagaduva od deponiite i od vodata za navodnuvawe koja mo`e da
ima nedovolen kvalitet. Vrz baza na ovie zagaduvawa se javuva
problemot so zdravstveno ispravna hrana. Zatoa lu|eto se upateni
kon prostorni celini so nezagadena po~va kade {to }e mo`at da
konzumiraat hrana so avtohtono poteklo, bez zagaduvawe.
Urbanizacijata ~esto ja potisnuva vegetacijata od `ivotnata
sredina. Se namaluva {umskiot prostor za smetka na betonot i
asfaltot. Taka doa|a do devastacija i formirawe na gradski pustini,
so mali oazi na vegetacija ili bez niv.
Toa e pri~ina lu|eto od ovie sredini da se upatat kon sredinite koi
poseduvaat razviena vegetacija.
Bu~avata pretstavuva mo{ne zna~aen faktor koj {to gi pottiknuva
turisti~kite dvi`ewa. Pod bu~ava se podrazbira neskladen zbir na
zvu~ni branovi i tonovi so razli~na frekfencija i intenzitet koi
deluvaat kontinuirano i diskontinuirano. Iako korenite na bu~avata
potteknuvaat od porane{nite epohi na op{testveno-ekonomskiot razvoj
taa i vo sovremenive uslovi dobiva zagri`uva~ki razmeri. Pri~ina za
vakvata implikacija na bu~avata le`i vo se poizrazeniot stepen na
urbanizacija, visokoto nivo na razvoj na industrijata i posebno
razvojot na soobra}ajot.
Ja~inata na zvu~nite branovi se izrazuva vo decibeli ili fonovi.
Pri normalen govor ja~inata na zvukot iznesuva 10-12 decibeli
dodeka ja~inata na zvukot {to go proizveduva telefonot e 70
decibeli.66)
66) I.
Spored Pravilnikot za normativite za za{tita pri rabota od bu~ava
vo zatvorenite prostorii bu~avata ne smee da bide pogolema od 90
decibeli. Ekspozicijata na bu~avata so ja~ina 90 decibeli e
dozvolena vo tekot na 8 ~asa. So zgolemuvaweto na intenzitetot na
bu~avata se namaluva dozvolenoto vreme na dnevna espanzija. Taka
pri bu~ava od 95 decibeli ekspozicijata e namalena na 4 ~asa, pri
bu~ava od 110decibeli polovina ~as, a pri bu~ava od 115 decibeli na
15 minuti. 67)
Vo prometnite ulici i na soobra}ajnite jazli bu~avata ima vrednost
nad propi{anata.
Zgolemuvaweto na bu~avata i dol`inata na eksponiraweto ima
nepovolno vlijanie vrz ~ovekoviot organizam. Toa mo`e da predizvika
vremeno ili trajno o{tetuvawe na organite za sluh, da predizvika
reakcija od strana na vegetativniot nerven sistem, inhibicii na
izvesni funkcii na organite za vid, reakcija na endokriniot sistem,
EEG promeni, da uslovi namaluvawe na vnimanieto, percepcijata i
rasuduvaweto i drugi posledici koi mo`at da imaat negativno dejstvo
vrz rabotniot efekt na lu|eto.68)
Vakvite pojavi naveduvaat na intenzivirawe na potrebata za
rekreacija vo druga sredina vo koja turistot nema da se sretne so
vakvi pojavi i problemi. Toa zna~i deka toj }e bide pottiknat da
otpatuva vo mirna sredina vo koja ti{inata i harmonijata na zvuci i
tonovi }e bide celosni.
Alienacijata pretstavuva plod na sovremeniot `ivot. "Ottu|enosta na
li~nosta se reflektira na toj na~in {to li~nosta e li{ena od
opredeleni funkcii. Isto taka, li~nosta e li{ena od pozitivnite i
humanitarnite uslovi za razvoj kako vo svojata rodna sredina taka i
vo po{irokata op{testvena sredina. Poznato e deka vo opredeleni
industriski i gradski sredini nema uslovi za razvoj na razvoj na
li~nosta. ^ovekot e ottu|en od rabotata i od proizvodite na
rabotata kako elementi na ekonomskata sfera no i od op{testvenata
prirodna sredina koja e negativna za razvoj na li~nosta.
Alieniraniot ~ovek e rastrgnat me|u `elbite i mo`nostite, me|u
rabotata i odmorot. Toj e ~ovek so namalena komunikativnost. Toj se
nao|a na pola pat me|u prinudata i slobodata. Ottu|eniot ~ovek e
~ovek bez bliski toj ednostavno nema vreme za niv. Toj e rastrgnat
i diseciran zaroben vo nu`nostite i apstrakcijata.69)
Toj e nezadovolen od sekojdnevniot `ivot.
Poradi toa toj te`nee kon dezalienacijata koja podrazbira da se
vrati sebesi da postane "totalen ~ovek subjekt i objekt na
postoeweto".70)
Procesot na dezalienacija podrazbira deka na nezadovolstvoto od
sekojdnevniot `ivot treba da se odgovori so te`neewe da se pobegne
vo eden nov, imaginaren svet. Eden od na~inite na begstvo vo nov
svet e vklu~uvaweto vo turisti~kite dvi`ewa. So vremenoto begstvo
od sredinata koja go ottu|uva toj se stremi kon sredina koja }e mu
ovozmo`i da se humanizira. Humanizacijata koincidira so
naturalizmot na ~ovekovata li~nost. Turisti~kiot ~ovek saka da gi
kompenzira nedostatocite na gradskiot `ivot vo turisti~kata
sredina. R. Aron procesot na turisti~ka dezalienacija go objasnuva
na sledniov na~in : " Kako zatvorenik na ve{ta~kata sredina koja ja
sozdala tehnikata, `itelot na gradovite bara samotija von gradot,
kontakt so prirodata ili so pomalku anonimni op{testvani odnosi,
pomalku la`no olicetvoreni nego vo fabrikite i kancelariite.
Karavanite i kampuvawata poa|aat od istite o`iveani potrebi, makar
kolku da bilo u~estvoto vo podr`uvaweto. Turizmot vo site svoi
oblici, bilo da opfa}a samo edno dvi`ewe kon drugo mesto na prestoj
ili patuvawe i poseta zna~i begstvo, iskustvo za razli~ni uslovi za
`ivot, ponekoga{ samoto otkritie na drugi mesta i drugi lu|e".71)
So pomo{ na turizmot ~ovekot se osloboduva od prinudata i od
voobi~aeniot {ematiziran `ivot.
Zamorot pretstavuva edna od osnovnite pri~ini za pojava na
rekreativnite potreba. Toa zna~i deka mo`e da se raboti za faktor
od fundamentalno zna~ewe vo emitivnata sfera na turisti~kata
aktivnost, taka {to vo taa smisla zaslu`uva posebno vnimanie. Pod
zamor se podrazbira tranzitorna pojava kaj ~ovekot koj raboti, a se
manifestira vo tranzitorno namalena sposobnost za rabota na
organizmot ili samo na oddelni organi ili delovi na teloto.72)
Zamorot e star kolku i ~ovekot, odnosno so ~ovekovata aktivnost se
javuva i zamorot. Me|utoa, novite uslovi na rabota i ostanatite
uslovi vo `ivotnata i rabotnata sredina pretstavuvaat sublimirana
osnova za pojava na zamorot. Toj e plod na ottu|enosta,
degradacijata i devastacijata na `ivotnata sredina i posebno
rabotniot proces. Rabotnite aktivnosti deluvaat na vidovite zamor i
na brzinata na zamoruvawe. Toj razli~no se manifestira kaj razli~ni
vidovi aktivnosti, zavisno od optovarenosta na oddelni organi i
nivni delovi.
Kusite i nagli napregawa uslovuvaat akuten zamor, dodeka hroni~niot
zamor e predizvikan kako posledica na dolgotrajni fizi~ki i
intelektualni napregawa i psihi~ki napnatosti.
Fizi~kiot zamor e plod na obavuvawe na fizi~kite aktivnosti. Eden
od osnovnite pri~initeli na fizi~kiot zamor pretstavuva na~inot na
rabota vo dene{nite proizvodni procesi. Vo industriskoto
proizvodstvo beskrajnite lenti na koi rabotnikot raboti uslovuvaat
toj da pravi ednoli~ni i postojani pokreti ~ija monotonija go
zgolemuva zamorot. Pokraj toa rabotnikot e izlo`en na postojana
koncentracija koja ja opredeluva preciznosta vo rabotniot proces
{to uslovuva napnatost na organizmot i anga`irawe na setilata.
Nedovolnata vnimatelnost i preciznost vo vr{eweto na oddelni
aktivnosti mo`e da ima ne samo negativni posledici po kvalitetot vo
proizvotstvoto tuku i traumatski posledici po vr{itelot na
aktivnosta. Nedovolniot kvalitet producira frustracii i konflikti,
{to uslovuva dodatna napnatost. Traumatskite posledici mo`at da
bidat od mikrotraumatski karakter, no i od traumi so katastrofalni
posledici.
Pokraj ednoli~nosta i napnatosta vo rabotniot proces
karakteristi~no e izdol`uvaweto na razni vibracii. Takvi pojavi ima
vo izvr{uvaweto na rabotnite zada~i vo rudnicite, kamenolomite i
tunelite, eksploatacijata na {umite i drvnata industrija,
metaloprerabotuva~kata industrija i brodogradbata, upravuvaweto so
transportni sredstva, zemjodelski ma{ini, bageri i buldo`eri.
O~igledno e deka stanuva zbor za mo{ne {irok dijapazon na mo`ni
aktivnosti vo koi se producira fizi~kiot zamor. Toj mo`e da se
razre{i samo so odmor vo soodvetna sredina, poradi {to rabotnicite
se vklu~uvaat vo turisti~kite dvi`ewa.
Intelektualniot zamor ne e pomalku prisuten i zna~aen kako faktor
koj go pottiknuva ~ovekot da se vklu~i vo turisti~ki aktivnosti.
Intelektot e se pove}e prisuten vo uslovi na vnesuvawe na sovremena
tehnologija vo rabotniot proces. Karakteristi~no e deka
intelektualniot zamor ne mo`e na vreme da se registrira taka {to
~esto preminuva vo hroni~en zamor. Ovoj zamor ima psihofizi~ka
osnova i na nego pokraj rabotnite aktivnosti zna~ajno vlijanie ima
stresot.
Vrz osnova na ovoj zamor se formira potrebata od kulturni i
rekreativni aktivnosti.
Ve}e spomnavme deka vrz nedostig na koncentracija mo`e da dojde do
traumatski pojavi koi se javuvaat kako patolo{ka sostojba.
No,patolo{ka sostojba e i sostojba na premor. Toj se javuva koga
zamorot ne se otkloni na vreme. Isto taka, vo procesot na obavuvawe
na rabotni aktivnosti poradi nivnata priroda se javuvaat
profesionalni zaboluvawa. Tie se od mo{ne {irok spektar. Golem broj
od niv kako i premorot i traumite kako posledica na zamorot
medicinski se tretiraat vo turisti~ki prostori vo koi postojat
uslovi za toa. Taka kurativata ima zna~ajno mesto vo turizmot.
Lu|eto poradi zdravstveni pri~ini patuvaat vo turisti~kiot prostor,
a osnoven ~initel na nivnoto naru{eno zdravje e zamorot.
Postojat stavovi deka ako se lu|eto bolesni ne mo`at da bidat
turisti. Odnosno deka nivnoto patuvawe e od nu`da a ne od
zadovolstvo. No, mnogu e te{ko ova teoriski i da se doka`e zatoa
{to zdrastvenite potrebi se bliski do rekreativnite potrebi. I
bolesniot ~ovek ja menuva `ivotnata sredina vo potraga po elementi
koi }e mu ovozmo`at zadovoluvawe na zdravstvenite potrebi. Posebno
e toa zabele`itelno kaj patolo{kite pojavi predizvikani od zamorot.
Na toj na~in zamorot postanuva eden od klu~nite faktori vo razvojot
na zdravstveniot turizam. Zamorot pretstavuva pottiknuva~ i na ovaa
turisti~ka klientela.

9. 7. 1. 2. Raspolo`iv fond na slobodno vreme

Slobodnoto vreme pretstavuva edna od zna~ajnite ramki na razvojot
na turizam. Slobodnoto vreme kako inicijativen faktor treba da se
sfati vo afirmativna ili pak ograni~uva~ka. Ako e fondot na
slobodno vreme pogolem i ako e toa dovolno za zadovoluvawe na
turisti~kite potrebi slobodnoto vreme ima pozitivno vlijanie na
turisti~kata aktivnost i obratno, ako toa ne postoi nema turisti~ka
aktivnost.
Slobodno vreme pretstavuva ona vreme koe ostanuva nadvor od
anga`iranoto vreme, odnosno rabotnoto vreme i vremeto za
zadovoluvawe na fiziolo{kite potrebi. So ogled na toa deka vremeto
za zadovoluvawe na fiziolo{kite potrebi e relativno konstantno
vreme, fondot na slobodno vreme zavisi od rabotnoto vreme i
rabotniot vek. Toa zna~i deka so namaluvaweto na rabotnoto vreme se
zgolemuva fondot na slobodno vreme.
Karakteristi~no e deka fondot na slobodno vreme postojano raste
bidej}i razvojot na op{testvenite odnosi, naukata, tehnikata i
tehnologijata ovozmo`uvaat da dojde do namaluvawe na rabotnoto
vreme i rabotniot vek.
Raspolagame so nekoi podatoci koi poka`uvaat kako se dvi`i fondot
na rabotno vreme vo istoriski kontekst. Do sredinata na XIX vek
karakteristi~no e zgolemuvaweto na fondot na rabotnoto vreme.
Zanaet~iite do 1.800 god. rabotele od 14 do 18 ~asa. Brojot na
denovi za odmor od XV - XIX vek postojano se namaluval. Nadni~arite
vo 1750 godina verojatno rabotele 3770 ~asa. Okolu sredinata na XIX
vek prose~nata rabotna nedela vo francuskite gradovi iznesuvala 70
~asa. Vo Anglija rabotnoto vreme vo 1700 godina iznesuvalo 12 ~asa
za eden raboten den so dvo~asovna pauza. Vo 1800 rabotnoto vreme za
eden raboten den se poka~ilo na ~etirinaeset do osumnaeset ~asovi.
Vo XX vek doa|a do naglo namaluvawe na rabotnoto vreme taka {to toa
iznesuva od 1900-2500 ~asovi, {to vo odnos na podatokot za 1750
godina pretstavuva rapidno namaluvawe. Karakteristi~no e deka
rabotnoto vreme se namaluva od 70 ~asovna nedela na 48 ~asovna,
potoa na 42 ~asovna, a ve}e vo nekoi zemji se podgotvuva da se
vovede i 36 ~asovna odnosno 30 ~asovna rabotna nedela. 74)
Tendencijata na namaluvawe na site segmenti na rabotnoto vreme vo
najgolem broj na zemji vo svetot.

Raspolo`iviot fond na slobodno vreme mo`e da se podeli na:

-dnevno slobodno vreme
-vikend vreme
-vreme za godi{ni odmori i ferija
-vreme pred rabotniot i posle rabotniot vek

Dnevnoto slobodno vreme pretstavuva relativno kratko vreme i za

turisti~ka aktivnost te{ko mo`e da se iskoristi. Negovoto koristewe
za turisti~ka namena mo`e da se prifati vo izletni~kiot vid na
turisti~ka aktivnost. Pri toa mora da se smeta na tehni~kiot
napredok na sredstvata za prevoz. Isto taka, ova vreme vo turizmot
mo`e da se koristi ako se pridodade na vikend vremeto i na vremeto
na godi{nite odmori i ferija, koga se zgolemuvaat ovie fondovi na
slobodno vreme.
Nedelnoto i prazni~noto slobodno vreme e poznato kako vikend-vreme.
Nedelnoto slobodno vreme e vremeto na krajot od rabotnata nedela, a
prazni~no vreme e vremeto koe se koristi kako slobodno vreme za
odr`uvawe na praznici i svetkovini. Nedelnoto i prazni~noto vrema
~esto se soedinuvaat taka {to se dobiva soliden fond na vikend
vreme koe uspe{no mo`e da se iskoristi za turisti~ki aktivnosti.
Na ovoj na~in osven toa {to se koristi za izletni~ki aktivnosti
mo`e da se iskoristi i za turisti~ki aktivnosti so ekskurzivni i
stacionarni karakteristiki.
Denes vo svetot {iroko e prifatena petdnevnata rabotna nedela taka
{to fondot na slobodno vreme vo ramkite na ovoj segment e najmalku
dva dena, a postoi tendencija rabotnata nedela da se namali i ovoj
fond da se zgolemi.
Vremeto za godi{nite odmori i raspustite pretstavuva zna~itelno
pogolem fond na slobodno vreme taka {to ima pogolemo vlijanie vrz
vklu~uvaweto na turisti~kata klientela vo turisti~kata aktivnost.
Karakteristika na ova vreme deka, za razlika od nedelnoto slobodno
vreme koe ja opredeluva mobilnosta na naselenieto za vikendot, ja
opredeluva sezonskata koncentracija. Razvojot na turizmot
predizvikal {iroko prifa}awe na negovoto zna~ewe. Toa zna~i deka
kako usvoen na~in na `ivot turizmot dobil i soodveten status vo
organizacijata na rabotata. Nepi{ano pravilo e vremeto za godi{ni
odmori da se locira vo onoj period od godinata koga postojat
najpovolni uslovi za zadovoluvawe na turisti~kite potrebi. Taka
slobodnoto vreme se stava vo korelacija so klimatskite uslovi i
drugite faktori koi deluvaat na vremenskata koncentracija na
turisti~kata populacija.
Goleminata na ovoj fond na slobodno vreme e razli~en. Toj se
razlikuva vo razli~ni zemji. Vo R Makedonija ovoj fond iznesuva od
18 do 30 dena. Vo [vedska, Francija i Danska na pr. brojot na
plateni denovi iznesuva 24. No treba da se ka`e deka i ovoj fond
mo`e da se zgolemi so dodavaweto na vikend vremeto. Taka se dobiva
u{te po{iroka ramka za opredeluvawe na traeweto na stacionarnite i
ekskurzivnite turisti~ki aktivnosti.
Vremeto na feriite e mo{ne va`en segment na slobodno vreme. Kako i
slobodnoto vreme za godi{nite odmori i ova slobodno vreme e
locirano vo period koga postojat uslovi za zadovoluvawe na
turisti~kite potrebi. Taka postoi leten raspust i zimski raspust.
Raspustite ne se va`ni samo poradi goleminata na fondot na slobodno
vreme koe }e se upotrebi za turisti~ki aktivnosti, tuku i poradi
toa {to vo ramkite na semejstvoto mo`e da se usoglasi so
koristeweto na slobodnoto vreme na ostanatite ~lenovi. Taka i
feriite se javuvaat kako sezonalen faktor vo turizmot.
Dol`inata na feriite i nivniot broj e razli~en vo poedini zemji no
generalno mo`e da se ka`e deka ferieto trae okolu dva i pol meseci
vo letniot del od godinata i okolu 15 dena vo zimskiot del. Toa
zboruva za soliden fond kako otvorena mo`nost za koristewe na
turisti~kata namena.
Vremeto vo predrabotniot vek e vreme do po~etokot na ispolnuvaweto
na opredeleni obvrski. Toa e vreme do po~etokot na {koluvaweto kako
i vremeto od zavr{uvaweto na {koluvaweto do vrabotuvaweto. Ova
vreme e zna~ajno za turisti~kata aktivnost vo ramkite na semejniot
buxet na slobodno vreme bidej}i se raboti za izdr`uvani lica.
Nivnoto slobodno vreme mo`e da se iskoristi vo zavisnost od
odlukite koi se nosat vo semejstvoto.
Vremeto na posle rabotniot vek e mnogu zna~ajno za turisti~kata
aktivnost. Zna~eweto proizleguva od faktot deka vo ovoj period na
`ivot ne postoi rabotnoto vreme taka {to fondot na slobodno vreme
ne se meri na ovoj fond tuku vo odnos na anga`iranoto vreme za
zadovoluvawe na fiziolo{kite aktivnosti. Za razlika od korisnicite
na slobodnoto vreme ozna~eno kako predu~ili{en i predraboten
period, koe go koristat izdr`uvani lica, ovoj fond im pripa|a na
licata koi mo`at potpolno da go iskoristat bidej{i negovata dol`ina
e zabele`itelna. Ovie `iteli poseduvaat i materjalni mo`nosti za
vklu~uvawe vo turisti~kata aktivnost taka {to pretstavuvaat
klientela na koja mo`e da se smeta. Vo Japonija fondot za penziono
i invalidsko osiguruvawe vrz baza na goleminata na slobodnoto vreme
koe go poseduvaat ovie lica presmetal deka e od golema polza da im
ovozmo`i da se vklu~at vo turisti~kata aktivnost. So popusti i
beneficii ovaa klientela mo`e svoeto slobodno vreme da go iskoristi
za turisti~ka namena. Posebno toa se odnesuva na vonsezonskiot
period bidej}i se raboti za vreme koe ne inicira sezonska
koncentracija tuku toa go pravi, ako go pravi vo ramkite na op{tata
turisti~ka mobilnost.

9. 7. 1. 3. Finansiski sredstva za turisti~ka namena

Finansiskite sredstva koi ovozmo`uvaat vklu~uvawe na turistite vo
turisti~kata aktivnost se eden od najva`nite faktori. Ovie sredstva
se definirani kako sredstva koi im pripa|aat na slobodni sredstva,
odnosno takvi pari~ni sredstva koi ostanuvaat otkako }e se
zadovolat osnovnite li~ni i semejni potrebi. Finansiskite sredstva
za turisti~ka namena se sredstvata koi od ovoj fond se koristat za
da mo`at nivnite korisnici da se vklu~at vo turisti~kata aktivnost,
odnosno so pomo{ na nivnoto tro{ewe da se ovozmo`i zadovoluvawe na
turisti~kite potrebi. Toa zna~i deka se raboti za edna od
fundamentalnite ramki pri donesuvaweto na odlukata za prevzemawe na
turisti~ki aktivnosti.
Fondot na ovie sredstva zavisi od visinata na nacionalniot dohod,
semejniot buxet i li~nite primawa, kako i visinata na
potro{uva~kata i nejzinata naso~enost.
Visinata na nacionalniot dohod upatuva na mo`nostite na naselenieto
na edna zemja da se vklu~i vo turisti~kata aktivnost. Ovoj
pokazatel upatuva na toa kon koi dr`avni teritorii mo`e da se
naso~i turisti~kata ponuda i od koi zemji mo`e da se o~ekuva
pogolem broj na turisti. Toa zna~i deka ako e povisok nacionalniot
dohod na edna zemja mo`e da se o~ekuva deka i slobodnite sredstva,
odnosno sredstvata za turisti~ka namena }e bidat povisoki.
Semejniot buxet na finansiskite sredstva e isto taka va`en zatoa
{to odlukite za prevzemawe na turisti~ka aktivnost se nosat vo
ramkite na semejstvoto. Vo ovoj kontekst se vbrojuva i visinata na
li~nite primawa, zatoa {to i poedinecot mo`e da deluva na
donesuvaweto na odlukata za vklu~uvawe vo turisti~kite dvi`ewa iako
e del od semejstvoto.
Visinata i naso~enosta na semejnata i li~nata potro{uva~ka vo
golema merka ja opredeluvaat visinata na finansiskite sredstva za
turisti~ka namena. Toa zna~i deka ako nejzinata visina e izrazito
visoka vo pogled namenata za zadovoluvawe na osnovnite potrebi,
ostanuva relativno pomal iznos na slobodni finansiski sredstva.
Nivnata naso~enost kon aktivnosti koi mo`at da se odvivaat vo
mestoto na postojano `iveewe upatuva na relativno pomal fond na
sredstva koi bi se iskoristile za turisti~ka namena od
takanare~enite slobodni finansiski sredstva.
Visinata na finansiskite sredstva za turisti~ka namena ima zna~ajno
mesto vo opredeluvawe na dol`inata na turisti~koto dvi`ewe vo
prostorna i vremenska smisla, pravecot na dvi`ewe i vidot na
turisti~kata aktivnost.
9. 7. 1. 4. Politi~ki faktori
Politi~kite faktori vo emitivnata sfera na turisti~kata aktivnost
~esto pati se javuvaat vo dominantna uloga vo odnos na drugite
faktori. Tie se javuvaat vo uloga na afirmator na turisti~kata
aktivnost taka {to go omasovuvaat i go naso~uvaat ovoj proces. No
mo`at da u~estvuvaat vo namaluvaweto na brojot na turisti do stepen
na negova polna paraliza.
Vo grupata na pojavi so negativno vlijanie vleguvaat:
-demonstracii
-{trajkovi
-avtorhi~ni dr`avno-politi~ki sistemi
-vizen re`im
-voeni sudiri

Demonstracii se politi~ka pojava so koja se manifestira opredelena

politi~ka opcija ili se protestira za postojnite op{testveni
odnosi. Tie se ~esto blagi formi na politi~ka aktivnost, a po
vremetraeweto se relativno kratki. Spored toa, tie nemaat pogolemo
vlijanie vo spre~uvaweto i odvra}aweto na turistite da se vklu~at
vo turisti~kata aktivnost. Tie mo`at samo da ja pomalat mobilnosta
na turisti~kata klientela. Nivnoto vlijanie ima lokalen karakter.
[trajkovi se protesti na rabotnicite, so koi se baraat pro{iruvawa
na nivnite prava i ispolnuvawe na opredeleni veteni uslovi od
strana na vlasta ili pak od strana na rabotodavatelite. Spored
zna~eweto koe go imaat vrz podvi`nosta na turisti~kata klientela
tie se sli~ni na demonstraciite, odnosno mo`at da deluvaat vo
nasoka na namaluvawe na brojot na turisti vo turisti~kata
aktivnost.
Avtorhi~nite dr`avno-politi~ki sistemi se karakteristi~ni po toa
{to vakvite dr`avi imaat skoro celosno zatvoreni granici. Toa zna~i
deka turisti~kata podvi`nost vo me|unarodniot promet e so
zabele`itelna namalenost do nivo na nejzino nejzino nepostoewe.
Turistite od vakvite zemji ili ednostavno ne mo`at da izlezat od
ovie zemji ili pak toa mo`at da go napravat samo poedinci po
prethodno pominata dolgotrajna administrativna procedura. Vo vakvi
uslovi te{ko mo`e da se premine granicata.
Vizniot re`im pretstavuva zbir na administrativno upravni merki so
koi se regulira preminuvaweto na granicite. Ovie merki se javuvaat
vo vid na stroga kontrola na granicata i vleguvaweto na gra|ani na
opredeleni dr`avi vo zemjata. Toa e takanare~en vlezen vizen re`im.
Isto taka postoi izlezen vizen re`im koj podrazbira kontrola na
izleguvaweto na dr`avjanite na opredelena zemja nadvor od zemjata.
Spored toa, stanuva zbor za vlezni vizi i izlezni vizi. Vlezniot
vizen re`im se vospostavuva so cel turisti~kite dvi`ewa da ne se
iskoristat kako pokritie za priliv na gra|ani od drugi zemji koi bi
gi naru{ile op{testvenite i ekonomskite tekovi. Izleznite vizi se
vo funkcija da se za{titi odlivot na finansiski sredstva od edna
dr`ava. Me|utoa, i edniot i drugiot vizen re`im imaat negativno
dejstvo vrz turisti~kata aktivnost. Vlezniot vizen re`im gi
pottiknuva turistite da ne patuvaat kon zemji so vakov
administrativen sistem, a izleznite vizi pak sami po sebe
pretstavuvaat ograni~uva~ka kategorija bidej}i se faktor koj vlijae
na namaluvaweto na brojot na turisti, so anulirawe na mo`nostite za
vklu~uvawe vo vidovi turizam za koi tie bi se opredelile. Vo
kontekst na vakvite ograni~uvawa pokraj administrativnata procedura
( vadewe vizi i nivna kontrola ) zna~ajno mesto zazema i visinata
na sredstva koi treba da se izdvojat za pla}awe na vizite.
Voenite sudiri se takov faktor koj gi paralizira turisti~kite
aktivnosti. Lu|eto od zemjite i prostorite koi se zafateni so vojna
vo generalni ramki i ne pomisluvaat da se vklu~at vo ovoj vid na
dvi`ewa. Naj~esto toa e mobilno naselenie, no naselenie koe ja
menuva granicata pred se poradi izbegnuvawe na opasnostite. Tie se
dvi`at poradi egzistencijalni pri~ini, a ne vo potraga po
turisti~ki zadovolstva. Stravot vo koj se nao|aat gi tera da se
upatat kon sigurni prostori, a nivnata potro{uva~ka se sveduva na
najnisko mo`no nivo.
Pozitivnite politi~ki vlijanija se sodr`ani vo odsustvoto na
spomenatite negativni okolnosti. Otvorenosta i miroqubivite odnosi
vo dr`avata i me|udr`avnata sorabotka se osnova na podvi`nost na
naselenieto. Socijalnata i li~nata sigurnost se faktori koi imaat
zabele`itelno zna~ewe vo ovoj kontekst bidej}i tie ovozmo`uvaat
sloboda vo dvi`eweto, kako i osnovna sloboda na li~nosta. Turistite
mo`at da pravat izbor vo vrska so radiusot, dol`inata na prestoj i
vidot na turisti~kata aktivnost vo koja }e se vklu~at.
Politi~kite faktori mo`at da se javat i so specifi~no zna~ewe. Isto
taka lu|eto se vklu~uvaat vo turisti~kata aktivnost so cel da se
posetat opredeleni politi~kli manifestacii ili pak mesta i objekti
koi imaat znamenito zna~ewe za opredeleni politi~ki opcii.
Karakteristi~na pojava koja proizleguva od vlijanieto na
politi~kite pojavi i odnosi kako inicijativen faktor e
takanare~enata op{testveno-politi~ka homogenizacija na turisti~kata
klientela. Imeno, turistite mnogu ~esto se upatuvaat kon zemjite
~ii op{testveno politi~ki sistemi im se bliski ili pak pripa|aat na
ista grupacija ( Turistite od Evropska unija }e se dvi`at vo
ramkite na ovaa grupacija).

9. 7. 1. 5. Organizaciski faktori
Za da se opredeli zna~eweto na organizaciskite faktori kako
inicijativni faktori vo turizmot treba da se pojde od faktot deka
toj pretstavuva organizirana dejnost. Toa zna~i deka se raboti za
organizacionen sistem. Vo ovoj sistem u~estvuvaat i takvi ~initeli
koi deluvaat vo emitivnata sfera i gi pottiknuvaat lu|eto da se
vklu~at vo ovaa aktivnost.
Ovie organizaciski formi se javuvaat kako :
-dr`avni organi i organizacii
-nevladini bez turisti~ki predznak
-nevladini organizacii so turisti~ki predznak
-profesionalni zdru`enija
Razvojot na turizmot e prisuten vo politikata koja ja sproveduva
skoro sekoja zemja. Toa zna~i deka vlasta nao|a interes ovaa
dejnost da se vklu~i vo razvojnite planovi. Vo ovoj kontekst
dr`avata prezema aktivnosti so koi gi pottiknuva turisti~kite
aktivnosti. So ogled na toa deka stanuva zbor za dejnost koja
zavisi od brojni ~initeli odnosno deka turizmot navleguva vo site
pori na op{testveniot `ivot sevkupniot dr`aven aparat e naso~en i
kon sozdavawe na pretpostavka za turisti~ki razvoj. No isto taka
dr`avata formira posebni organi preku koi go pottiknuva svoeto
naselenie da se vklu~i vo turisti~kata aktivnost. Spored toa, vo
turizmot deluvaat organi na koi turizmot ne im e osnovna resorna
komponenta i organi na koi turizmot e osnovna resorna aktivnost.
Kako primer na organi ~ija osnovna resorna preokupacija ne e
turizmot mo`at da se navedat Ministerstvoto za nadvore{ni raboti
ili Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, koi vr{at opredeleni
aktivnosti i vo oblasta na turizmot ( izdavaat patni ispravi, vr{at
regulativni aktivnosti vo turizmot od svojot domen i sli~no) .
Dr`avnite organi na koi turizmot im e osnovna resorna preokupacija
se javuvaat kako organi so resorna samostojnost ili bez resorna
samostojnost. Bez resorna samostojnost se takvi organi na koi
turizmot im e osnovna preokupacija no pripa|aat na organ so druga
resorna samostojnost. Organite so resorna samostojnost se
karakteristi~ni po toa {to turizmot im e osnovna preokupacija no ne
pripa|aat na drug vladin organ. Takov primer bi bil Ministerstvo za
turizam.
Vo R. Makedonija najvisoka forma na dr`aven organ vo koj turizmot e
resorna preokupacija e Sektor za turizam pri Ministerstvoto za
ekonomija na ~ie ~elo e pomo{nik minister za turizam.
Vo podra~nite edinici na Ministerstvoto za ekonomija se nao|aat
referati za turizam. Tie me|usebno se povrzani na vertikalna
osnova.
Vo ramkite na dr`avnite organi mo`at da se formiraat dr`avni
organizacii koi gi izvr{uvaat operativnite zada~i vo oblasta na
turizmot. Vo golem broj na zemji se formirani Direkcii za turizam.
Ovaa institucija vo R. Makedonija se narekuva Biro za turizam.
Turisti~kite dr`avni organi i organizacii deluvaat vo site sferi na
turisti~kata aktivnost. Tie vr{at nekolku zna~ajni funkcii. Toa se
koordinativata, regulativnata i stimulativnata.
Kako inicijativen faktor vo turizmot ovie dr`avni organi se
javuvaat vo svojstvo na branewe na interesite na turistite. Tie
prezemaat takvi merki so koi im ovozmo`uvaat nesmetano da se
vklu~at vo turisti~kata aktivnost.
Preku koordinirani aktivnosti dr`avnite organi od oblasta na
turizmot deluvaat na omasovuvawe na turisti~kata aktivnost. Mo{ne
zna~ajno mesto vo ovaa smisla imaat operativnite organizacii koi gi
izrabotuvaat planovite za stimulirawe na turizmot. Vo tie ramki tie
ja opredeluvaat turisti~kata promocija niz zalo`ba za obezbeduvawe
finansiski sredstva kako i za nejzino oblikuvawe i realizacija.
Nivnoto mesto vo inicijativnata sfera e od krucijalna vo zemjata i
vo stranstvo. Tie im ovozmo`uvaat na turistite da dobijat soznanija
za site mo`ni okolnosti koi }e im bidat na raspolagawe vo tekot na
turisti~kata aktivnost.
Vo procesot na pottiknuvawe na turistite da se vklu~at vo ovaa
dejnost dr`avnite organi i organizacii gi koristat site mo`ni
promotivni sredstva.
Dr`avnite organi vo oblasta na turizmot pottiknuva~ki deluvaat i so
prezemawe na opredeleni stimulativni merki. Takvi merki se
regresite za godi{en odmor, proglasuvaweto na praznicite kako
nerabotni denovi, opredeluvaweto na poseben praznik kako den na
turizam i sli~no.
Vo turizmot kako pottiknuva~ki faktori se javuvaat brojni nevladini
organizacii ~ija osnovna dejnost ne e turizmot no koi neposredno
u~estvuvaat vo turisti~kite aktivnosti. Vo ovaa grupa na faktori se
vbrojuvaat slednive nevladini organizacii, ferijalni sojuzi,
planinarski i alpinisto~ki dru{tva, lovni i ribilovni dru{tva,
avtomoto sojuzi, sportski klubovi, sindikalni organizacii i sli~no.
Ferijalnite sojuzi pretstavuvaat takvi organizacii koi se formirani
vrz baza na zaedni~kiot interes slobodnoto vreme za vreme na
raspustot da se iskoristi vo ramkite na ovaa zaednica. Najzastapena
forma na dru`ewe vo ovie organizacii e dru`ewe preku turisti~ka
aktivnost.
So ogled deka vo turisti~kata aktivnost se vklu~uva pogolem broj na
ferijalci ~lenovite na ovie dru{tva dobivaat popust vo patuvaweto i
prestojot {to dodatno gi stimulira da se vklu~at vo turisti~kata
aktivnost.
Planinarskite, alpinisti~kite, lovnite, ribolovnite, skija~kite i
sli~ni dru{tva kako i izvidni~kite asocijacii se organizacii koi
osnovnata za zaedni~ko dru`ewe ja gledaat vo zaedni~kite interesi.
Toa se homogeni grupi koi aktivnosta poradi koja se za~leneti mnogu
~esto ja obavuvaat vo ramkite na turizmot. Kako pottiknuva~ki
faktor se javuvaat niz prizma na omasovuvaweto na nivnoto ~lenstvo
i kako poseben segment na turisti~kata pobaruva~ka.
Avto-moto dru{tvata i Sojuzite na voza~i se takvi asocijacii vo koi
se ~lenuva poradi interesot za sigurnost vo vozeweto.
Pottiknuva~koto vlijanie se ogleda vo faktot deka ~lenovite nemaat
mo`nost preku ovie organizacii da dobijat informacii vo vrska so
uslovite na pati{tata i adminiastrativnite uslovi. Vo sorabotka so
osiguritelnite ku}i tie na svoite ~lenovi im ovozmo`uvaat da dojdat
do potrebnite dokumenti za patuvawe vo stranstvo so koristewe na
svoite avtomobili. Na turistite voza~i im ovozmo`uvaat pomo{ na
pati{tata i se gri`at za tehni~kata ispravnost na vozilata po
ovlastuvawe na nadle`nite dr`avni organi.
Sindikalnite organizacii se osnovani vrz baza na rabotnata
solidarnost. Solidarnosta se gleda vo obezbeduvaweto na
rabotni~kite prava so {to e ovozmo`eno vklu~uvawe i na rabotnicite
vo turisti~kata aktivnost. Toa se ostvaruva kako {to ve}e
konstatiravme preku fondot na slobodno vreme, no i preku plateniot
godi{en odmor. No sindikalnite organizacii najneposredno deluvaat
vo pottiknuvawe na turisti~kata aktivnost preku samostojno
organizirawena turisti~ki patuvawa ili pak so participacija vo
turisti~ki patuvawa koi samite ne gi organiziraat. I vo ovaa smisla
se raboti po principite na solidarnost.
Sli~en karakter imaat i humanitarnite organizacii koi na relativno
zagrozenite lica im ovozmo`uvaat vklu~uvawe vo turisti~kata
aktivnost.
Nevladini organizacii so turisti~ki predznak se takvi organizacii
na koi turizmot im e osnovna preokupacija. Takvi se turisti~kite
dru{tva i sojuzi. Nivnata uloga kako inicijativni faktori vo
turizmot e sodr`ana vo aktivnostite koi se naso~eni kon
popularizacija na turizmot. Samostojno ili pak po preneseni
ovlastuvawa od strana na vladinite organi tie ja vodat turisti~kata
promocija vo emitivnata sfera na turisti~kata dejnost. Ovie
organizacii imaat koordinativna uloga bidej}i gi sinhroniziraat
aktivnostite na u~esnicite koi pottiknuva~ki deluvaat vo turizmot.
Isto taka zna~ajno e da se konstatira deka ovie organizacii
uka`uvaat na nedostatocite vo omasovuvaweto na turizmot, taka {to
iniciraat kreativen odnos vo ovaa nasoka.
Mnogu e va`no da se konstatira deka tie ja vodat i informativnata
aktivnost vo turizmot {to zna~i deka im pomagaat na turistite vo
donesuvaweto na odlukite za vklu~uvawe vo turisti~kata aktivnost.
Profesionalnite zdru`enija pretstavuvaat takvi asocijacii koi se
formirani po pripadnost na opredelena profesija. Vo turizmot se
javuvaat kako profesionalni zdru`enija na stopanski i nestopanski
granki koi u~estvuvaat vo turisti~kata dejnost. Kako najbliski
esnafski zdru`enija na turizmot vo R. Makedonija treba da se
navedat Asocijacijata na turisti~ki agencii na R. Makedonija - ATAM
i Hotelskata turisti~ka asocijacija na R. Makedonija.
Ovie asocijacii se javuvaat i kako receptivni, no i kako
inicijativni. Nivnata uloga vo receptivnata sfera e da ja osmisluva
posebnata turisti~ka promocija i da ja uspe{no realizira. Mnogu e
va`no da se konstatira deka ovie asocijacii ovozmo`uvaat da se
vospostavi delovna sorabotka, na nivo na samata asocijacija ili pak
na nivo na nejzinite ~lenovi, {to e vo funkcija na pottiknuvawe na
turisti~kata aktivnost.

9. 7. 1. 6. Kulturata kako inicijativen faktor

Vo grupata na inicijativni faktori na turizmot zna~ajno mesto
zazema kulturata. Ovie faktori deluvaat na sozdavawe na kulturnata
turisti~ka potreba. Vo tematskite celini za kulturni potrebi i vo
elaboracijata na subjektivnite faktori gi objasnivme kulturnite
vlijanija vo turizmot. Konstatiravme deka turisti~kata kultura kako
komponenta na op{tata kultura ne vlijae samo na omasovuvawe na
turisti~kata aktivnost tuku i postojanosta vo vklu~uvaweto na
turisti~kata klientela vo nea, izborot na turisti~kite vrednosti,
nasokite na dvi`ewe, komunikativnite sredstva i receptivnite
kapaciteti.
Turisti~kata kultura pretstavuva biten pottiknuva~ki faktor vo ovaa
aktivnost zatoa {to ~esto i koga postojat drugi uslovi kako na
primer dovolni finansiski sredstva za turisti~ka namena i slobodno
vreme, lu|eto vo opredelena sredina ne se vklu~uvaat vo
turisti~kata aktivnost. Tie ednostavno ne se nakloneti kon
turisti~kite patuvawa.75)
Nivoto obrazovanie na naselenieto i op{tata kultura se osnovni
kategorii koi ja opredeluvaat turisti~kata kultura. Spored toa pri
istra`uvaweto na turisti~kiot pazar mo{ne e va`no da se zemat
pokazatelite koi deluvaat vo emitivnata sfera, a se od kulturen
karakter. Pokraj nivoto na obrazovanie na naselenieto zna~ajni
pokazateli se karakteristikite na organizacijata na kulturata vo
edna zemja. Institucionalnoto nivo na kulturna izgradenost isto
taka e mnogu va`no. Toa podrazbira brojnost i kvalitativna
osposobenost na instituciite od oblasta na kulturata. Posetenosta
na teatri, izlo`bi, kino pretstavi i sli~no e zna~aen indikator za
opredeluvawe na nivoto na kultura vo opredeleni sredini. Vo toj
kontekst e i bibliotekarskiot fond i fondot na pro~itani knigi.
Ovie pokazateli se mnogu va`ni vo ocenkata na kulturnata
inicijativnost za turisti~kata aktivnost od opredelena sredina.
Povisokoto nivo vo ovaa smisla zna~i i povisoko nivo na turisti~ka
mobilnost.

9.7.2. Komunikativni faktori

Od definicijata na turizmot mo`e da se izvle~e deka nejzina
komponenta koja ne e sporna e sovladuvaweto na prostorot. Vo
ramkite na op{testveno ekonomskata uslovenost na turisti~kata
aktinost go opredelivme mestoto i ulogata na soobra}ajot vo
pojavata i nejziniot razvoj. Komunikativnite faktori se osnova na
turisti~kiot razvoj. Bez postoewe na soobra}ajni uslovi ne e mo`no
postoeweto na ovaa dejnost. Soobra}ajot ovozmo`uva da se prenesat
lu|e, stoki i informaciii. Site ovie elementi se bitni za
turisti~kiot razvoj.
Razvojot na turizmot od svoja strana uslovuva soobra}ajot i
soobra}ajnite sredstva nemu da mu se prisposobuvaat. Vo taa nasoka
soobra}ajnata infrastruktura se naso~uva kon turisti~kite mesta koi
osven turisti~kite vrednosti, mo`at da imaat i drugi no i ne
moraat. Isto taka soobra}ajnite sredstva se prisposobuvaat taka da
ovozmo`uvaat ne samo prenesuvawe na turistite od edno mesto vo
drugo tuku i da ja otklonat bezdelni~nata atmosfera. Toa zna~i deka
soobra}ajot ovozmo`uva turistite da go zadr`at vnimanieto na
sodr`ini vo prostorot vo koj se patuva i da koristat uslugi koi }e
im ja odvratat pomislata na dol`inata na patuvaweto.
Karakteristi~no e anga`iraweto na soobra}ajni sredstva za
turisti~ka namena. Toa zna~i deka soobra}ajnite sredstva mo`at da
se koristat vo turizmot pod specifi~ni uslovi.
Vo vrska so zna~eweto na komunikativniot faktor vo razvojot na
turizmot treba da se konstatira deka vo ovaa smisla se formira i
posebna turisti~ka ponuda. Takov e slu~ajot so ponudata na
turisti~ki uslugi vo ramkite na uslugite koi mu se potrebni na
soobra}ajot. Duri vo ovaa funkcija mo`at da se prifatat specifi~ni
smestuva~ki kapaciteti i specifi~ni uslugi. Taa e osnovnata
ugostitelska i zanaet~iska ponuda vo ramkite na poseben vid turizam
koj se narekuva tranziten turizam.
Ulogata na soobra}ajot vo turizmot e sodr`ana vo toa {to toj
ovozmo`uva dostapnost na turisti~kite prostori omasovuvawe na
turisti~kata aktivnost i relativno brza komunikativnost.
Komunikativnosta treba da se nabquduva niz prizma na povrzuvawe na
emitivnoto so atraktivno-motivaciskata i receptivna sfera kako i
komuniciraweto vo ramkite na turisti~kiot prostor.
Kako komunikativni faktori se javuvaat razli~ni vidovi na
soobra}aj. Sekoj od niv poseduva opredeleni specifi~nosti. Tie vo
turizmot imaat zasebna vrednost, a performansite im se specifi~ni.
Mo{ne e va`no da se voo~at nivnite prednosti i nedostatoci vo
uslovuvaweto na pojavata i razvojot na turizmot.
Vrz baza na vlijanieto koe go imaat ovie faktori vo turizmot
diferencirani se i posebni vidovi turizam.
Vo turizmot svoe mesto kako komunikativni faktori imaat site vidovi
na soobra}aj. Spored toa, mestoto i ulogata na komunikativnite
faktori }e go sogledame niz prizma na slednive vidovi soobra}aj:
`elezni~ki
paten
vozdu{en
soobra}aj na voda
po{tenski

9. 7. 2. 1. @elezni~ki soobra}aj
@elezni~kiot soobra}aj pretstavuva komunikativen faktor koj vo
istorijata na turizmot zazema posebno mesto. Ova mesto mu pripa|a
so ogled na toa deka prvoto turisti~ko patuvawe vo prava smisla na
zborot e napraveno so koristewe na `eleznica. No, isto taka
karakteristi~no e deka `elezni~kiot soobra}aj ima golemo znaewe i
za intenzivniot razvoj na turizmot. Zna~eweto proizleguva od
prednostite koi gi poseduva ovoj vid na soobra}aj.
Ovoj vid soobra}aj, kako {to ve}e konstatiravme ovozmo`uva masoven
prevoz. Toa go ovozmo`uva voznata kompozicija koja se sostoi od
pove}e vagoni.
Karakteristika e deka brzinata na ovoj prevoz postojano se
zgolemuva. So koristewe na sovremenite tehni~ki re{enija na "brzite
prugi" se dostignuvaat brzini nad 300 km/~as.
Sigurnosta na ovoj prevoz se dol`i na voveduvaweto na avtomatikata
i informatikata, taka {to tehni~ko tehnolo{kite uspe{ni re{enija se
vkomponirani so koristewe na soodvetna signalizacija
Zabele`itelna e udobnosta vo prevozot. Sovremenite re{enija
ovozmo`uvaat patnicite prijatno da se ~uvstvuvaat za vreme na
prevozot. Na patnicite im stojat na raspolagawe koli za spiewe ,
ku{et koli i takanare~eni turisti~ki ku{eti taka {to tie mo`at da
se odmorat dodeka patuvaat.
Isto taka na raspolagawe na korisnicite na ovie uslugi im se i
restoranski uslugi i uslugi na podvi`ni bifiwa.Taka turistite mo`at
da dobijat hrana i pijaloci za vreme na patuvaweto.Taka so pomo{ na
kolite za spiewe,vagon restoranite,salon vagonite i vagon barovite
se obezbeduva kompleks na ugostitelski uslugi.
Karakteristi~no e postoeweto na panoramski vagoni koi ovozmo`uvaat
da se {iroko nabluduva prostorot niz koj turistite patuvaat taka
{to mo`at da se nabquduvaat interesni turisti~ki vrednosti.
Vo interes na diferenciran kvalitet na uslugite vo `elezni~kiot
soobra}aj se vovedeni posebni vozovi i posebni klasi. Turistite
mo`at da patuvaat so brzi, ekspresni i delovni vozovi. Vo ovoj
kontekst postoi me|unarodna standardizacija. Isto taka se vovedeni
biznis, prva i vtora klasa so {to se ovozmo`uva podvojuvawe na
patnicite.
Prednost na `elezni~kiot soobra}aj e i toa {to e relativno malku
podlo`en na vremenski uslovi i klimatski priliki.
@eleznicata ja uvidela polzata od omasovuvaweto na turizmot taka
{to se prisposobuva na razvojot na turizmot. Golem broj na
`elezni~ki kapaciteti se vklu~eni vo vozen ~arter prevoz.
Kapacitetite na `eleznicata se takvi da mo`at da prevozuvaat
avtomobili na turistite taka {to im go olesnuva patuvaweto.
Turistite gi koristat vo isto vreme i uslugite na prevoz na
avtomobilot i uslugite koi proizleguvaat od komforot i udobnosta vo
prevozot na patnicite.
So ogled na toa deka planinskite prostori se ~esto nedostapni za
drug vid prevoz vovedeni se zab~esti `eleznici so koi se obezbeduva
sovladuvawe na mnogu strmni nakloni. Naklonot na najvisokata
visinska `eleznica iznesuva 25%. Taa e `eleznicata koja se protega
od turisti~koto mesto Interkalen do podno`jeto na vrvot Ungfrau vo
dol`ina od 3.454 m. Osven ovoj {vajcarski centar isklu~ivo so
zap~esta `eleznica se povrzani i drugi {vajcarski centri kako
Vengen i Cermat. Iako se raboti za relativno visoki ceni na prevoz
zap~estata `eleznica e dobro iskoristena {to se dol`i na
reduciraniot izbor.76)
Razvojot na planinskiot turizam i posebno zimsko-sportskite
aktivnosti se usloveni od postoeweto na `i~arnici i ski-liftovi.
Edna od najimpozantnite konstrukcii od ovoj vid vo svetot e
`i~arata koja minuva preku masivot Mon Blan kaj Egi di Midi(3.843
m.) i gi povrzuva golemite turisti~ki prostori na Francija so
centarot [amoni i Kurmaer vo Italija.Dol`inata na ovie `i~arnici
iznesuva 5 km.77)
Karakteristika na `elezni~kiot prevoz e koristeweto na pogonska
energija koja ne ja zagaduva `ivotnata sredina {to e mnogu va`no za
turisti~kiot razvoj.
Pokraj prednostite koi gi poseduva `elezni~kiot soobra}aj toj
poseduva i opredeleni nedostatoci.
@elezni~kiot prevoz e prevoz so koj te{ko mo`e da se izleze od
mar{utata na dvi`ewe zatoa {to pru`niot karakter ne ovozmo`uva da
se dojde do site turisti~ki mesta.
Ovoj prevoz e so fiksirana postojka taka {to mora da se kombinira
so drug vid prevoz. Dostapnosta na turisti~kite lokaliteti bez
vakva kombinacija e slaba.

9. 7. 2. 2. Paten soobra}aj
Patniot soobra}aj se javuva ne{to pokasno od `elezni~kiot no
negovata va`nost ne e pomala. Ako za `elezni~kiot soobra}aj rekovme
deka pretstavuva komunikativen faktor koj go voveduva turizmot kako
dejnost, za patniot mo`e da se ka`e deka vr{i silno vlijanie na
negoviot razvoj.Patniot soobra}aj otvara nova era vo ~ovekovata
civilizacija, a vo toj kontekst i turisti~kata dejnost. Razvojot na
ovoj vid prevoz se dol`i na intenzivniot napredok na avtomobilskata
industrija i usovr{uvaweto na soobra}ajnite sredstva. Vo toj
kontekst otkrivaweto na rezervite na nafta, izgradbata na patnata
mre`a i nejzinata modernizacija pridonesuvaat patniot soobra}aj da
stane najfrekventen prevoz.
Negovoto masovno koristewe e prisutno i vo turizmot. Kolkava e
ulogata na patniot soobra}aj poka`uva faktot deka 60-70% od
vkupniot promet otpa|a na ovoj vid prevoz.78) Vo toj pogled posebno
mesto zazema avtomobilskiot prevoz.
Opredelbata na turistite za koristewe na soobra}ajni sredstva od
ovoj vid proizleguva od nekoi karakteristiki koi toj gi poseduva.
Se raboti za relativno brz prevoz, {to ovozmo`uva za relativno
kratko vreme da se dojde do sakanata destinacija.
Izgradbata na soobra}ajna mre`a ovozmo`uva pristapnost do najgolem
broj na turisti~ki vrednosti vo opredelena sredina.
Turistite se vo sostojba da izlezat od mar{utata na dvi`ewe i da
posetat turisti~ki lokaliteti i objekti vo tekot na sovladuvaweto
na prostorot.
Turistite samostojno mo`at da go izberat vremeto na poa|awe i da ja
opredelat etapata na patuvaweto.
Va`no e isto taka {to izborot na sopatnikot mu pripa|a na turistot.
Avtomobilskiot prevoz uspe{no se kombinira so drugite vidovi prevoz
{to e mnogu va`no od gledna to~ka na dostapnosta na turisti~kite
destinacii i udobnosta vo prevozot.
Prevozot so avtobus ima sli~ni karakteristiki na avtomobilskiot
prevoz. No, po masovnosta na prevozot i po udobnosta mo`e da se
sporedi so drugite vidovi soobra}ajni sredstva. Karakteristi~no e
deka za turisti~ka namena se voveduvaat konforni avtobusi so
panoramska otvorenost.
Prevozot so motorcikli gi sodr`i navedenite karakteristiki na
avtomobilskiot prevoz so isklu~ok na udobnosta koja ne mo`e da ja
postigne.
I pokraj site prednosti koi patniot soobra}aj gi poseduva treba da
se konstatira deka toj poseduva i odredeni nedostatoci.
Bezbednosta vo prevozot vo ramkite na ovoj vid prevoz e najmala vo
odnos na ostanatite vidovi prevoz. I pokraj se pointenzivnata
modernizacija na patnata mre`a i soobra}ajnite sredstva so ogled na
zgolemeniot broj na u~esnici vo ovaj vid soobra}aj brojot na
soobra}ajnite nesre}i se zgolemuva taka {to se se poprisutni
smrtnosta i drugite vidovi traumatski posledici.
Kako nedostatok na ovoj vid prevoz mo`e da se zeme negovata
podlo`nost na vremenski nepriliki, posebno vo visokite planinski
prostori. Maglata, snegot i mrazot naj~esto go ote`nuvaat ili pak
mo`at da go paraliziraat ovoj vid sobra}aj.
Vo pogled na drugite vidovi soobra}aj ovoj soobra}aj ne mo`e da ja
dostigne udobnosta i komforot vo prevozot.

9. 7. 2. 3. Soobra}aj po voda
Soobra}ajot po voda ima tradicionalni karakteristiki. Vo istoriski
kontekst ovoj soobra}aj se karakterizira kako edinstven po mo`nosti
za masoven prevoz, {to e edna od osnovnite karakteristiki za
vklu~uvawe vo turisti~kata aktivnost.
Negovata uloga vo turisti~kiot razvoj se temeli na opredeleni
prednosti koi gi poseduva.
Soobra}ajot po voda gi koristi moriwata, ezerata i rekite kako
prirodni pati{ta. Na toj na~in vodata gi soedinuva prostornite
celini, a ovoj vid prevoz taka dobiva komunikacii koi ne moraat da
se gradat.
Ako se ima vo predvid i masovnosta vo prevozot mo`e da se
konstatira deka toa e najevtin prevoz. Posebno toa se odnesuva na
podolgite relacii vo koi dominantno mesto zazema pomorskiot
soobra}aj.
Prekuokeanskata plovidba e karakteristi~na po postojanata
modernizacija na brodovite. Prioritetot na pomorskite brodovi se
ogleda vo zabele`itelniot komfor i zabavni sodr`ini. Ovie brodovi
pretstavuvaat "vistinski plovni hoteli". Vo niv pokraj uslovite za
no}evawe se nao|aat restorani, barovi i bifiwa. Se raboti za
celosna ugostitelska ponuda na edno mesto. Pokraj toa vo niv se
nao|aat kino sali, bazeni za kapewe, sportski tereni, kazina i
drugi zabavni prostorii. Udobnosta i konforot kako prioriteti
uslovuvaat brodovite osven liniskiot prevoz da se koristat i vo
posebni plovni pomorski turi koi vo vid na dolgi kru`ni krstarewa
se dosta prifateni denes vo svetot.
Prednost na ovoj vid soobra}aj e isto taka sigurnosta vo prevozot.
Vo ovaa nasoka pridones davaat kako tehni~kite osobini na brodovite
taka i voveduvaweto na elektronskite sistemi koi pokraj drugoto se
koristat i za spasuvawe. Ovoj vid na prevoz poseduva i opredeleni
nedostatoci.
Brzinata na ovie sredstva e relativno mala, taka {to vo ovaa smisla
prekuokeanskiot prevoz se zamenuva so avionski
Kontinentalnite turisti~ki vrednosti se nedostapni taka {to toj
mora da se kombinira so drugi vidovi prevoz.
Ne mo`e da se izleze od mar{utata na dvi`ewe, taka {to duri i nekoi
pomorski turisti~ki mesta ostanuvaat nedostapni za ovoj vid prevoz.
So ogled deka pristapnosta na razgranetite primorski bregovi i
ostrovi koi se atraktivni, e ograni~ena i za drugi vidovi prevoz,
vo nivnoto povrzuvawe se koristi krajbre`nata plovidba. Posebno
mesto vo podobruvaweto na komunikativnosta na vakvite prostori
zazema krajbre`nata plovidba vo vid na traekten prevoz.
Prioritet na ovoj prevoz ne se dol`i samo na brojnosta na turisti
koi mo`e da gi opfati tuku motoriziranite turisti so traekt da gi
transportiraat svoite vozila od pristani{tata do mestoto na
prestoj.
Pokraj traektnata liniska povrzanost na mestata vo krajbre`nite i
ostrovskite prostori zna~ajna uloga zazemaat i ~amcite, jahtite i
edrewacite kako i drugi plovila. Malite uvali vo turisti~kite
lokaliteti ~esto se dostapni za turistite samo preku navedenite
plovila, {to ovozmo`uva i tie da bidat aktivirani.
Koristeweto na navedenite plovni soobra}ajni sredstva ovozmo`uva
rekreativni aktivnosti kakvi {to se ribolovnite ili pak podvodnite
aktivnosti, a se koristat i za son~awe. Ne retko plovilata se
pretvoraat vo objekti za ugostitelska ponuda i organizacija na
zabavi.
Iako konstatiravme deka soobra}ajot po voda koristi prirodni
pati{ta toj ne mo`e da se odviva ako ne se izgradi posebna
infrastruktura. Takvi se dokovite i pristani{tata koi ovozmo`uvaat
prifat na plovilata, kanalite koi povrzuvaat vodeni povr{ini i gi
{irat pati{tata po voda i marinite koi ovozmo`uvaat smestuvawe i
obezbeduvawe na plovilata vo podolg vremenski interval.
Iako komunikativnite zna~ewa na ezerskiot i re~niot soobra}aj ne
mo`e da se sporedi so pomorskiot prevoz odredeni plovila na ovie
hidrografski sredini mo`at da se iskoristat vo razvojot na
turizmot. Pomalite brodovi, ~amci ili gliseri se koristat za poseta
na turisti~kite vrednosti na krajbre`jata. Kajacite, kanuite i
sli~ni plovila se nao|aat vo funkcija na zbogatuvawe na sodr`inata
na turisti~kiot prestoj, zatoa {to mo`at da se koristat za
organizirawe na rekreativni aktivnosti. Vozdu{niot soobra}aj iako
pretstavuva najmlad vid na transport za relativno kratko vreme
uspea da se nametne kako eden od krucijalnite faktori vo turizmot.
Ovoj vid e denes mo{ne zastapen vo prevozot na turisti zatoa {to
poseduva opredeleni prednosti.
Brzinata na ovoj prevoz dobiva fantasti~ni razmeri. Sovremenite
tehni~ki i tehnolo{ki re{enija ovozmo`uvaat avionite da letaat na
visinite pogolemi od 11 km. so brzina od 850-1000 km/~as. Toa zna~i
deka za nekolku ~asa se sovladuvaat relaciite vo kontinentalni
ramki, a interkontinentalnite relacii se minuvaat za pomalku od
eden den.
Avionskiot prevoz se karakterizira so masovnost vo prevozot bidej}i
kapacitetite na ovoj transport dostignuvaat i do 350 patnici.
Prednost na ovoj soobra}aj e sovladuvaweto na golemi rastojanija
taka {to se relativizira oddale~enosta kako ograni~uva~ki faktor vo
turizmot. I najoddale~enite prostori na ovoj na~in se pristapni, a
toa zna~i deka mo`at da se vklu~at vo turisti~kata aktivnost. Na
ovoj na~in uspe{no se {iri turisti~kiot prostor. Avionite denes bez
sletuvawe mo`at da sovladaat oddale~enosti pogolemi i od 10.000 km.
Udobnosta vo prevozot so avion e zabele`itelna. Vo avionite postoi
poseben ugostitelski servis, koj nudi i pijaloci i hrana. Isto taka
prisutna e i organizacija na aukcii i drugi zabavi posebno koga se
raboti za poodale~eni relacii.
Usovr{uvaweto na tehni~kite sredstva, kontrolata na letaweto,
poletuvaweto i sletuvaweto, kako i prisposobuvaweto na
aerodromskite pisti se vo funkcija na optimalizacija na bezbednosta
vo ovoj vid prevoz.
Se pogolemiot interes na turistite za koristewe sredstva vo
vozdu{niot soobra}aj vo sovladuvaweto na prostorot ja nametnuva
potrebata od voveduvawe na specijalni ~arter letovi, turisti~ki
klasi po pristapni ceni i sezonski linii do turisti~kite mesta.
Avionskiot prevoz ima prednost i poradi toa {to so nego polesno se
minuvaat granicite, ako se patuva preku pove}e zemji.
Osven avionskiot prevoz vo vozdu{niot soobra}aj se koristi i
helikopterskiot. So ogled na toa avionskiot soobra}aj bara
zadol`itelno koristewe na aerodrom, neophodno e toj da se kombinira
so drug prevoz za da se dojde do sakanata destinacija. Vo ovaa
funkcija mo`e da se najde helikopterot. Na ovoj prevoz mu e
potreben relativno mal prostor za sletuvawe i poletuvawe, taka {to
so nego e podobrena pristapnosta na turisti~kite vrednosti i koga
ne postoi druga komunikacija. Posebna prednost ovoj vid na
soobra}aj ima na relativno kratkite relacii.
Helikopterskiot prevoz se koristi za razgleduvawe na turisti~kiot
prostor od edna posebna perspektiva {to pridonesuva da se zbogati
sodr`inata na turisti~kiot prestoj.
I pokraj site prednosti koi gi poseduva vozdu{niot soobra}aj treba
da se konstatiraat i opredeleni nedostatoci.
Vozdu{niot soobra}aj e podlo`en na vremenski nepriliki kako {to e
pojavata na magla i strani~nite vetrovi. Tie mo`at duri i da go
paraliziraat ovoj vid na prevoz.

9. 7. 2. 5. Po{tenski soobra}aj
Po{tenskiot soobra}aj pretstavuva faktor koj ovozmo`uva nepre~eno i
brzo da se odvivaat mnogubrojnite aktivnosti vo nego. Sovremeniot
razvoj pridonesuva da se javat mnogu formi na po{tenska
komunikacija. Se raboti za soobra}aj koj prenesuva informacii koi
se neophodni vo site fazi na turisti~kata aktivnost.
Klasi~en soobra}aj e prenosot na pisma. So dopi{uvaweto se
ovozmo`uva informaciite i dokumentite navremeno da stignat do
nivniot korisnik. So pismo se komunicira vo emitivniot prostor koga
turistite se informiraat od strana na turisti~kata agencija.
Pismata se koristat vo komunikacijata me|u stopanskite i
nestopanskite subjekti koi u~estvuvaat vo turisti~kata aktivnost, a
se nao|aat vo emitivnata ili receptivnata sfera. Taka
komunikaciraat delovnite partneri na site nivoa. Vo turizmot e
mnogu va`no koristeweto na dopisi vo vid na ~estitki na turistite i
komintentite.
Turistite za vreme na turisti~kiot prestoj ne prestanuvaat da
komuniciraat so svoite rodnini i prijateli, taka {to go koristat i
ovoj na~in.
Pismenata komunikacija osven so pisma, razglednici, dopisni karti i
~estitki se ostvaruva i so koristewe na telefaks koj vo golema
merka go zamenuva teleprinterot.
Sovremenite informati~ki tehnologii ovozmo`uvaat da se vospostavi
komunikacija preku internet. Ova se dol`i na vospostavenite
satelitski stanici so ~ija pomo{ porakite mo`at da stignat i do
najoddale~enite zemji vo svetot.
Satelitskite stanici ovozmo`uvaat i pojava na mobilnata telefonija
so koja se ovozmo`uva unapreduvawe na turisti~kata dejnost. I
pokraj pojavata na mobilnata telefonija vo turizmot se koristi i
stati~nata, pejxer sistemot i interfonot.
Posebno mesto vo turizmot mu pripa|a na geografskiot informacionen
sistem.
So voveduvaweto na novite sredstva za po{tensko-telefonska
komunikacija kakva {to e na primer mobilnata telefonija se
otklonuvaat problemite na sezonskata koncentracija na turisti~kata
klientela vo ovaa smisla. Stati~kata telefonija ima{e ograni~en
kapacitet taka {to ne be{e vo sostojba totalno da gi zadovoli
potrebite na baratelite na uslugi vo sezonata. Brojot na korisnici
pove}epati se zgolemuva vo toj del od godinata. Se o~ekuva
ponatamo{noto usovr{uvawe na ovie komunikacii da ovozmo`i
pointenziven razvoj na turizmot.

ATRAKTIVNO-MOTIVACISKI FAKTOR
Razvojot na turizmot vo opredelena sredina zavisi od postoeweto na
sodr`ini koi }e mu ovozmo`at na turistot na turistot da gi zadovoli
svoite turisti~ki potrebi. Nasproti emitivnata sfera koja mo`e da
se ozna~i kako sfera vo koja se sozdava turisti~kata potreba
sferata vo koja deluvaat ovie faktori ovozmo`uva nivno razre{uvawe.
Ovie faktori vo stru~nata literatura se sre}avaat i kako turisti~ki
motivi, turisti~ki resursi ili turisti~ki atrakcii. Pri toa se
misli na identi~ni faktori.
Koga se upotrebuva zborot resurs vo turizmot se misli na sredstva
koi ovozmo`uvaat razvoj na turizmot. Toa se site dobra i
potencijali koi se vo funkcii na turisti~kata dejnost.
Koristeweto na terminot motiv vo turizmot se spori vo ovaa smisla
bidej}i se poa|a od stavot deka motivot e psiholo{ka kategorija
koja ozna~uva pottik za opredeleno dejstvie. Na ovie stavovi mo`e
da se odgovori deka motivot mo`e da bide i nadvore{na pri~ina za
opredeleni aktivnosti. Taka na primer, vo umetnosta se koristi kako
osnova na deloto koe se sozdava. Lajtmotivot e idea koja vodi niz
celoto delo. Vo sportot isto taka se koristi ovoj termin kako motiv
za pobeda, a vo ekonomijata platata se ozna~uva kako eden od
motivite za rabota. Spored toa ne mo`e da se ka`e deka e pogre{no
koristeweto terminot motiv vo turizmot zatoa {to pod nego se
podrazbira pri~ina ili povod za poseta na opredeleni pojavi i
odnosi koi se nao|aat nadvor od mestoto na postojano `iveewe.
Atraktivnosta se koristi kako privle~nost koja go preokupira
vnimanieto na turistite. Toa zna~i deka pod atraktivnost se
podrazbiraat pojavi i odnosi koi gi privlekuvaat turistite a se
nao|aat nadvor od mestoto na nivnoto postojano `iveewe.
Kovanicata atraktivno-motivaciski faktori se temeli na zn~eweto koe
go ima i motivot i atraktivnosta. Taa ja opfa}a i pri~inata i
privle~nosta.
Vrz ovaa osnova proizleguva mo`nosta da se definiraat atraktivno-
motivaciskite faktori. Pod ovie faktori se podrazbiraat pojavi,
odnosi i procesi koi gi privlekuvaat turistite i pretstavuvaat
pri~ina za nivno koristewe. Atraktivno-motivaciskite faktori im
ovozmo`uvaat na turistite da gi zadovolat svoite rekreativni i
kulturni potrebi, so karakteristikite koi gi poseduvaat.
Za da mo`at da im gi zadovolat turisti~kite potrebio atraktivno-
motivaciskite faktori treba da poseduvaat opredeleno atraktivno
svojstvo koe }e bide pri~ina za turisti~kata poseta.
Atraktivnite svojstva pretstavuvaat razviena kategorija zatoa {to
vrz nivoto na nivnata izrazenost se temeli i stepenot na
posetenost.

Spored osnovata vrz koja za turistite pretstavuvaat pri~ina za

poseta atraktivnite svojstva na pojavite i odnosite mo`at da bidat:
-rekreativni
-kuriozitetni
-estetski
-znameniti

Rekreativnite svojstva pretstavuvaat takvi svojstva so koi

turisti~kite motivi gi privlekuvaat turistite so toa {to im
ovozmo`uvaat aktivnosti so koi }e ostvarat pozitivni biolo{ko-
zdravstveni, psihofizi~ki, odbrambeni efekti na ~ovekoviot
organizam. Toa se privle~nosti so koi se vospostavuva ramnote`a na
~ovekoviot organizam. Rekreativni svojstva na pojavite i odnosite
se takvi svojstva koi ovozmo`uvaat da se povratat funkciite na
organite, delovite na organizmot i samiot organizam. Da se sozdade
kondiciona pretpostavka na ~ovekovite vitalni funkcii. Tie
ovozmo`uvaat niz aktiven prestoj vo prirodata da se zadovolat
potrebite za dvi`ewe, igra i razonoda, korisno i kreativno da se
iskoristi slobodnoto vreme, ~uvawe i unapreduvawe na zdravjeto,
odr`uvawe na vitalnosta na organizmot i odr`uvawe i unapreduvawe na
fizi~kite i rabotnite sposobnosti na ~ovekot. 79)
Koga zboruvame za ~istiot vozduh ili oson~enosta, koga zboruvame za
temperaturata na vodata i za drugi sli~ni vrednosti nie izrazuvame
rekreativni svojstva na ovie pojavi. Tie pozitivno deluvaat vrz
vkupnata zdravstvena i psihofizi~ka sostojba na ~ovekot. Toa se
svojstva so koi se otstranuva zamorot i se vospostavuva povtoren
bilans na funkciite vo ~ovekoviot organizam.
Rekreativnite svostva ovozmo`uvaat ~ovekot da se odmori, osve`i i
zakrepne. Poradi toa i patuvaat do mestata vo koi se nao|aat
turisti~kite motivi so vakvi svojstva.
Kuriozitivnite svojstva na turisti~kite atraktivni-motivski faktori
se takvi svojstva koi ja izrazuvaat retkosta, posebnosta i
markantnosta.
Pojavite i odnosite mo`at da bidat retki po razli~ni osnovi. Mo`at
da bidat zastapeni vo relativno mal broj. Tie mo`at da se protegaat
vo tesen prostor i mo`at da se unikatni po svojot kvalitet.
Atraktivnosta e sodr`ana vo egzoti~nosta.
Vo grupata na atraktivno-motivaciski faktori so kuriozitetni
svojstva koi se baziraat na retkosta se vbrojuvaat reliktni i
endemi~ni primeroci na flora i fauna, tipski pretstavnici na
opredeleni regionalni celini morfolo{ki oblici, hidrolo{ki
fenomeni(epigenija, bifurijacija i sli~no ).Retkosta e kako izraz
na kuriozitetnost e prisutna vo pojavi koi se javuvaat vo
opredeleni vremenski intervali. Se slu~uva da se do`ivee pojava
koja ima vekovni vremenski ramki. Takvi se na primer astronomskite
pojavi. Tie mo`at da se nabquduvaat od samo eden prostor koj poradi
toa postanuva privle~na pri~ina za poseta. Vo ovoj kontekst se
vbrojuvaat i proslavite na jubileite, mileniumskite i vekovnite
godini i sli~no.
Retkosta e prisutna kako kuriozitet i pojavite i odnosite koi gi
sozdal ~ovekot. Takvi se na primer " remek delata " na slavnite
umetnici.
Posebnosta e sodr`anavo postoeweto na opredeleni elementi koi na
pojavite i odnosite im davaat individualnost. Taka mo`e da stane
zbor za pojavi i odnosi koi pripa|aat na ist vid no se sepak
posebni poradi ovaa pri~ina. Vo R. Makedonija imame tri tektonski
ezera no najgolemata proyirnost mu dava posebna kuriozitetnost.
Markontnosta pretstavuva kuriozitetnost koja se temeli na voo~livi
dimenzii. Kuriozitet e se ona {to mo`e da se ozna~i kako naj. Taka
najvisokiot vrv na opredelena planina pretstavuva zabele`itelna
turisti~ka atraktivnost. No, ako se raboti za najvisok vrv na
dr`avata negovata kuriozitetnost e u{te pozabele`itelna, a da ne
zboruvame za kontinentalni i svetski razmeri.
Kako primer za kuriozitetnosta treba da se istaknat i najvisokite
gradbi i naj{irokite plo{tadi.
Karakteristi~no e deka kuriozitetnite svojstva na atraktivno-
motivaciskite faktori predizvikuvaat posebni emotivni sostojbi.
Turistite se voodu{evuvaat I voshituvaat, se za~uduvaat i ja
razvivaat svojata fantazija vo kontaktite so vakvi fenomenalni
turisti~ki sodr`ini.
Estetskite svojstva se takvi svojstva koi pridonesuvaat pojavite i
odnosite da se privle~ni vrz osnova na ubavinata. Toa se takvi
pojavi predizvikuvaat ~uvstvo na prijatnost.
Ovie svojstva mo`at da bidat vizuelni i auditivni. Nivnata
prijatnost se do`ivuva vrz baza na gledaweto i slu{aweto.
Vizuelen efekt kako ubavina poseduva povaji koi poseduvaat
harmonija na boi, linii i formi.
Pokraj umetni~kite tvorbi koi ja pretstavuvaat ubavinata kako svoja
osnova, ubavinata e sodr`ana i vo prirodata. Vo toj kontekst
ubavinata e sodr`ana vo brojni pojavi od priroden karakter(planini,
ezera, {umi, drvja).
Auditivni estetski svojstva poseduvaat umetni~kite tvorbi vo
muzikata. No, isto taka harmonija na zvuci i tonovi e prisutna i vo
prirodata. Vo ovoj kontekst treba da se prifati "pesnata na
pticite" i nivnoto orkestrirawe, `uboreweto na potokot i
branuvaweto na ezeroto.
Spored toa estetskite svojstva se sodr`ani vo umetni~kite tvorbi
sozdadeni od kreativcite, no i vo pojavi koi i pripa|aat na
prirodata.
Znamenitite atraktivni svojstva se takvi svojstva koi gi
privlekuvaat turistite vrz osnova na toa {to potsetuvaat na
kulturnoto tvore{tvo, i istoriskite pojavi i procesi.
Mnogu e te{ko da se odvoi kulturata od istorijata od prosta pri~ina
{to kulturata vo civilizaciski ramki ima razvoen karakter. Taa mo`e
da bide del od istorijata. Taa ne se sveduva na sovremen proces
tuku naprotiv.
Vo istoriski kontekst kulturata predizvikuva ~uvstva na qubopitnost
kaj turistite. Taa se odnesuva na kreativnosta koja go nadograduva
~ovekot. Zatoa, brojni umetni~ki dela od minatoto, pokraj
estetskata komponenta dobivaat na svoeto zna~ewe so starosta na
koja i pripa|aat.
Znameniti svojstva poseduvaat opredeleni istoriski nastani.
Turistite gi privlekuvaat duri i legendite koi se vo opredelen
istoriski kontekst.
Atraktivno svojstvo od ovoj vid imaat i najobi~ni predmeti. Ako za
opredelen kamen ili drvo se svrzuva istoriskiot nastan takvata
obi~nost dobiva turisti~ko zna~ewe. Duri i koga nema nitu vakvo
najobi~no obele`je prostorot mo`e da ima znameniti svostva. Pole na
koe se odvivala bitka, koga se sozdavala dr`ava ili se nosele va`ni
odluki mo`e da ima znamenito zna~ewe kako turisti~ko-atraktivno
svostvo.
Znamenito zna~ewe mo`at da imaat li~nostite od kulturata i
istorijata taka {to na primer nivnite domovi pretstavuvaat objekti
za turisti~ka poseta.
Spored toa ovie pojavi i odnosi kako svedo{tvo na minatoto gi
privlekuvaat turistite vr{ej}i obrazovno vospitna i kulturna
funkcija.

9.7.3.1. Podelba na turisti~ki atraktivno-motivaciski faktori vrz

stepenot na atraktivnost i nivna zastapenost
Atraktivnite svojstva na turisti~kite motivski faktori se
varijabilni i relativni. Toa zna~i deka tie se razli~no izrazeni
taka {to nemaat uniformen karakter. Isto taka, tie se so pogolemo
ili pomalo zna~ewe, ako me|usebno se sporeduvaat. Nivniot stepen na
atraktivnost e so razli~ni svojstva kako osobenost na pojavite i
odnosite koi pretstavuvaat pri~ina za doa|awe na turistite. Kaj
nekoi atraktivnoto svojstvo e poizrazeno, a kaj drugi e izrazeno vo
pomala mera.
Turisti~kite atraktivno-motivaciski faktori mo`at da poseduvaat
edno ili pove}e atraktivni svojstva, taka {to tie se razlikuvaat i
spored nivnata zastapenost i heterogenost.
Spored toa vrz osnova na izrazeniot stepen na atraktivnost i
zastapenosta na atraktivnite svojstva atraktivno-motivaciskite
faktori mo`at da bidat:
-osnovni ili samostojni
-kompleksni
-komplementarni

Osnovnite ili samostojni atraktivno-motivaciski faktori se takvi

faktori vrz ~ija osnova se temeli razvojot na turizmot. Tie mo`at
da poseduvaat i samo edno atraktivno svojstvo no so izrazen stepen
na privlekuvawe. Zabele`itelno izrazeniot stepen na atraktivnost
ovozmo`uva pojavite i odnosite koi gi poseduvaat da bidat osnoven
~initel na razvojot.
Osnovnite ili samostojnite motivski atraktivnosti pokraj razvojnata
komponenta ovozmo`uvaat i soodveten nastap na turisti~kiot pazar.
Tie se forma na samostojna turisti~ka ponuda.
Ostanatite atraktivni svojstva samo gi nadopolnuvaat osnovnite
atraktivno motivski faktori.
Kompleksni atraktivno-motivaciski faktori se takvi pojavi i odnosi
vo koi e zabele`itelno postoeweto na razli~ni turisti~ki atraktivni
svojstva, no od koi ne mo`e da se izdvoi edno svojstvo koe bi
ovozmo`ilo samostojnost vo nastapot na turisti~kiot pazar i osnova
na turisti~kiot razvoj.
Razvojot na turizmot se temeli pred se na heterogenosta,
sodr`ajnosta i celovitosta. Kompleksot na atraktivni svojstva e od
fundamentalno zna~ewe.
Komplementarnite turisti~ko motivski faktori ne poseduvaat takov
stepen na atraktivnost za da mo`at da bidat osnova na turisti~kiot
razvoj. Tie te{ko go pobuduvaat interesot na turisti~kata
klientela. Tie se vklu~uvaat vo zadovoluvaweto na turisti~kite
potrebi kako del od samostojnite ili kompleksnite atraktivno-
motivski faktori. Ovie faktori se vo uloga na unapreduvawe na
turisti~kata ponuda. Tie ja nadopolnuvaat turisti~kata ponuda i
pretstavuvaat sporeden faktor vo turisti~kiot razvoj.

9.7.3.2. Podelba na turisti~kite atraktivno-motivaciski faktori

spored potekloto
Atraktivno motivaciskite faktori mo`at da se podelat spored
potekloto. Pri ovaa podelba treba da se ima vo predvid deka ne
postoi potpolna odredenost vo ovaa smisla. Imeno faktorite koi
imaat vakov karakter ne se imuni od razli~ni vlijanija vo
postanokot.
No, sepak podelbata se vr{i vrz osnova na toa koi genetsko
evolutivni karakteristiki preovladuvaat.
Spored ovoj kriterium turisti~kite atraktivno-motivaciski faktori
mo`at da bidat:
-prirodni i
-antropogeni
Atraktivnosta se koristi kako privle~nost koja go preokupira
vnimanieto na turistite. Toa zna~i deka pod atraktivnost se
podrazbiraat pojavi i odnosi koi gi privlekuvaat turistite a se
nao|aat nadvor od mestoto na nivnoto postojano `iveewe.
Kovanicata atraktivno-motivaciski faktori se temeli na zn~eweto koe
go ima i motivot i atraktivnosta. Taa ja opfa}a i pri~inata i
privle~nosta.
Vrz ovaa osnova proizleguva mo`nosta da se definiraat atraktivno-
motivaciskite faktori. Pod ovie faktori se podrazbiraat pojavi,
odnosi i procesi koi gi privlekuvaat turistite i pretstavuvaat
pri~ina za nivno koristewe. Atraktivno-motivaciskite faktori im
ovozmo`uvaat na turistite da gi zadovolat svoite rekreativni i
kulturni potrebi, so karakteristikite koi gi poseduvaat.
Za da mo`at da im gi zadovolat turisti~kite potrebio atraktivno-
motivaciskite faktori treba da poseduvaat opredeleno atraktivno
svojstvo koe }e bide pri~ina za turisti~kata poseta.
Atraktivnite svojstva pretstavuvaat razviena kategorija zatoa {to
vrz nivoto na nivnata izrazenost se temeli i stepenot na
posetenost.
Spored osnovata vrz koja za turistite pretstavuvaat pri~ina za
poseta atraktivnite svojstva na pojavite i odnosite mo`at da bidat:
-rekreativni
-kuriozitetni
-estetski
-znameniti

Rekreativnite svojstva pretstavuvaat takvi svojstva so koi

turisti~kite motivi gi privlekuvaat turistite so toa {to im
ovozmo`uvaat aktivnosti so koi }e ostvarat pozitivni biolo{ko-
zdravstveni, psihofizi~ki, odbrambeni efekti na ~ovekoviot
organizam. Toa se privle~nosti so koi se vospostavuva ramnote`a na
~ovekoviot organizam. Rekreativni svojstva na pojavite i odnosite
se takvi svojstva koi ovozmo`uvaat da se povratat funkciite na
organite, delovite na organizmot i samiot organizam. Da se sozdade
kondiciona pretpostavka na ~ovekovite vitalni funkcii. Tie
ovozmo`uvaat niz aktiven prestoj vo prirodata da se zadovolat
potrebite za dvi`ewe, igra i razonoda, korisno i kreativno da se
iskoristi slobodnoto vreme, ~uvawe i unapreduvawe na zdravjeto,
odr`uvawe na vitalnosta na organizmot i odr`uvawe i unapreduvawe na
fizi~kite i rabotnite sposobnosti na ~ovekot. 79)
79) R. Mari}, "Dru{tvena uslovenost i funkcija turisti~ke
rekreacije", Turizmologija, VT[, Beograd 1980, str. 31.
Koga zboruvame za ~istiot vozduh ili oson~enosta, koga zboruvame za
temperaturata na vodata i za drugi sli~ni vrednosti nie izrazuvame
rekreativni svojstva na ovie pojavi. Tie pozitivno deluvaat vrz
vkupnata zdravstvena i psihofizi~ka sostojba na ~ovekot. Toa se
svojstva so koi se otstranuva zamorot i se vospostavuva povtoren
bilans na funkciite vo ~ovekoviot organizam.
Rekreativnite svostva ovozmo`uvaat ~ovekot da se odmori, osve`i i
zakrepne. Poradi toa i patuvaat do mestata vo koi se nao|aat
turisti~kite motivi so vakvi svojstva.
Kuriozitivnite svojstva na turisti~kite atraktivni-motivski faktori
se takvi svojstva koi ja izrazuvaat retkosta, posebnosta i
markantnosta.
Pojavite i odnosite mo`at da bidat retki po razli~ni osnovi. Mo`at
da bidat zastapeni vo relativno mal broj. Tie mo`at da se protegaat
vo tesen prostor i mo`at da se unikatni po svojot kvalitet.
Atraktivnosta e sodr`ana vo egzoti~nosta. Vo grupata na atraktivno-
motivaciski faktori so kuriozitetni svojstva koi se baziraat na
retkosta se vbrojuvaat reliktni i endemi~ni primeroci na flora i
fauna, tipski pretstavnici na opredeleni regionalni celini
morfolo{ki oblici, hidrolo{ki fenomeni(epigenija, bifurijacija i
sli~no ).Retkosta e kako izraz na kuriozitetnost e prisutna vo
pojavi koi se javuvaat vo opredeleni vremenski intervali. Se
slu~uva da se do`ivee pojava koja ima vekovni vremenski ramki.
Takvi se na primer astronomskite pojavi. Tie mo`at da se
nabquduvaat od samo eden prostor koj poradi toa postanuva privle~na
pri~ina za poseta. Vo ovoj kontekst se vbrojuvaat i proslavite na
jubileite, mileniumskite i vekovnite godini i sli~no.
Retkosta e prisutna kako kuriozitet i pojavite i odnosite koi gi
sozdal ~ovekot. Takvi se na primer " remek delata " na slavnite
umetnici.
Posebnosta e sodr`anavo postoeweto na opredeleni elementi koi na
pojavite i odnosite im davaat individualnost. Taka mo`e da stane
zbor za pojavi i odnosi koi pripa|aat na ist vid no se sepak
posebni poradi ovaa pri~ina. Vo R. Makedonija imame tri tektonski
ezera no najgolemata proyirnost mu dava posebna kuriozitetnost.
Markontnosta pretstavuva kuriozitetnost koja se temeli na voo~livi
dimenzii. Kuriozitet e se ona {to mo`e da se ozna~i kako naj. Taka
najvisokiot vrv na opredelena planina pretstavuva zabele`itelna
turisti~ka atraktivnost. No, ako se raboti za najvisok vrv na
dr`avata negovata kuriozitetnost e u{te pozabele`itelna, a da ne
zboruvame za kontinentalni i svetski razmeri.
Kako primer za kuriozitetnosta treba da se istaknat i najvisokite
gradbi i naj{irokite plo{tadi.
Karakteristi~no e deka kuriozitetnite svojstva na atraktivno-
motivaciskite faktori predizvikuvaat posebni emotivni sostojbi.
Turistite se voodu{evuvaat i voshituvaat, se za~uduvaat i ja
razvivaat svojata fantazija vo kontaktite so vakvi fenomenalni
turisti~ki sodr`ini.
Estetskite svojstva se takvi svojstva koi pridonesuvaat pojavite i
odnosite da se privle~ni vrz osnova na ubavinata. Toa se takvi
pojavi predizvikuvaat ~uvstvo na prijatnost.
Ovie svojstva mo`at da bidat vizuelni i auditivni. Nivnata
prijatnost se do`ivuva vrz baza na gledaweto i slu{aweto.
Vizuelen efekt kako ubavina poseduva povaji koi poseduvaat
harmonija na boi, linii i formi.
Pokraj umetni~kite tvorbi koi ja pretstavuvaat ubavinata kako svoja
osnova, ubavinata e sodr`ana i vo prirodata. Vo toj kontekst
ubavinata e sodr`ana vo brojni pojavi od priroden karakter(planini,
ezera, {umi, drvja).
Auditivni estetski svojstva poseduvaat umetni~kite tvorbi vo
muzikata. No, isto taka harmonija na zvuci i tonovi e prisutna i vo
prirodata. Vo ovoj kontekst treba da se prifati "pesnata na
pticite" i nivnoto orkestrirawe, `uboreweto na potokot i
branuvaweto na ezeroto.
Spored toa estetskite svojstva se sodr`ani vo umetni~kite tvorbi
sozdadeni od kreativcite, no i vo pojavi koi i pripa|aat na
prirodata.
Znamenitite atraktivni svojstva se takvi svojstva koi gi
privlekuvaat turistite vrz osnova na toa {to potsetuvaat na
kulturnoto tvore{tvo, i istoriskite pojavi i procesi.
Mnogu e te{ko da se odvoi kulturata od istorijata od prosta pri~ina
{to kulturata vo civilizaciski ramki ima razvoen karakter. Taa mo`e
da bide del od istorijata. Taa ne se sveduva na sovremen proces
tuku naprotiv.
Vo istoriski kontekst kulturata predizvikuva ~uvstva na qubopitnost
kaj turistite. Taa se odnesuva na kreativnosta koja go nadograduva
~ovekot. Zatoa, brojni umetni~ki dela od minatoto, pokraj
estetskata komponenta dobivaat na svoeto zna~ewe so starosta na
koja i pripa|aat.
Znameniti svojstva poseduvaat opredeleni istoriski nastani.
Turistite gi privlekuvaat duri i legendite koi se vo opredelen
istoriski kontekst.
Atraktivno svojstvo od ovoj vid imaat i najobi~ni predmeti. Ako za
opredelen kamen ili drvo se svrzuva istoriskiot nastan takvata
obi~nost dobiva turisti~ko zna~ewe. Duri i koga nema nitu vakvo
najobi~no obele`je prostorot mo`e da ima znameniti svostva. Pole na
koe se odvivala bitka, koga se sozdavala dr`ava ili se nosele va`ni
odluki mo`e da ima znamenito zna~ewe kako turisti~ko-atraktivno
svostvo.
Znamenito zna~ewe mo`at da imaat li~nostite od kulturata i
istorijata taka {to na primer nivnite domovi pretstavuvaat objekti
za turisti~ka poseta.
Spored toa ovie pojavi i odnosi kako svedo{tvo na minatoto gi
privlekuvaat turistite vr{ej}i obrazovno vospitna i kulturna
funkcija.
9.7.3.3. Podelba na turisti~ki atraktivno-motivaciski faktori vrz
stepenot na atraktivnost i nivna zastapenost Atraktivnite svojstva
na turisti~kite motivski faktori se varijabilni i relativni. Toa
zna~i deka tie se razli~no izrazeni taka {to nemaat uniformen
karakter. Isto taka, tie se so pogolemo ili pomalo zna~ewe, ako
me|usebno se sporeduvaat. Nivniot stepen na atraktivnost e so
razli~ni svojstva kako osobenost na pojavite i odnosite koi
pretstavuvaat pri~ina za doa|awe na turistite. Kaj nekoi
atraktivnoto svojstvo e poizrazeno, a kaj drugi e izrazeno vo
pomala mera.
Turisti~kite atraktivno-motivaciski faktori mo`at da poseduvaat
edno ili pove}e atraktivni svojstva, taka {to tie se razlikuvaat i
spored nivnata zastapenost i heterogenost.
Spored toa vrz osnova na izrazeniot stepen na atraktivnost i
zastapenosta na atraktivnite svojstva atraktivno-motivaciskite
faktori mo`at da bidat:
-osnovni ili samostojni
-kompleksni
-komplementarni

Osnovnite ili samostojni atraktivno-motivaciski faktori se takvi

faktori vrz ~ija osnova se temeli razvojot na turizmot. Tie mo`at
da poseduvaat i samo edno atraktivno svojstvo no so izrazen stepen
na privlekuvawe. Zabele`itelno izrazeniot stepen na atraktivnost
ovozmo`uva pojavite i odnosite koi gi poseduvaat da bidat osnoven
~initel na razvojot.
Osnovnite ili samostojnite motivski atraktivnosti pokraj razvojnata
komponenta ovozmo`uvaat i soodveten nastap na turisti~kiot pazar.
Tie se forma na samostojna turisti~ka ponuda.
Ostanatite atraktivni svojstva samo gi nadopolnuvaat osnovnite
atraktivno motivski faktori.
Kompleksni atraktivno-motivaciski faktori se takvi pojavi i odnosi
vo koi e zabele`itelno postoeweto na razli~ni turisti~ki atraktivni
svojstva, no od koi ne mo`e da se izdvoi edno svojstvo koe bi
ovozmo`ilo samostojnost vo nastapot na turisti~kiot pazar i osnova
na turisti~kiot razvoj.
Razvojot na turizmot se temeli pred se na heterogenosta,
sodr`ajnosta i celovitosta. Kompleksot na atraktivni svojstva e od
fundamentalno zna~ewe.
Komplementarnite turisti~ko motivski faktori ne poseduvaat takov
stepen na atraktivnost za da mo`at da bidat osnova na turisti~kiot
razvoj. Tie te{ko go pobuduvaat interesot na turisti~kata
klientela. Tie se vklu~uvaat vo zadovoluvaweto na turisti~kite
potrebi kako del od samostojnite ili kompleksnite atraktivno-
motivski faktori. Ovie faktori se vo uloga na unapreduvawe na
turisti~kata ponuda. Tie ja nadopolnuvaat turisti~kata ponuda i
pretstavuvaat sporeden faktor vo turisti~kiot razvoj. 9.7.3.4.
Podelba na turisti~kite atraktivno-motivaciski faktori spored
potekloto
Atraktivno motivaciskite faktori mo`at da se podelat spored
potekloto. Pri ovaa podelba treba da se ima vo predvid deka ne
postoi potpolna odredenost vo ovaa smisla. Imeno faktorite koi
imaat vakov karakter ne se imuni od razli~ni vlijanija vo
postanokot.
No, sepak podelbata se vr{i vrz osnova na toa koi genetsko
evolutivni karakteristiki preovladuvaat.
Spored ovoj kriterium turisti~kite atraktivno-motivaciski faktori
mo`at da bidat:
-prirodni i
-antropogeni

9.7.3.4.1. Prirodni turisti~ki motivi

Prirodnite turisti~ki motivi se takvi pojavi i procesi vo prirodata
koi poseduvaat turistiti~ki atraktivni svojstva, a nastanale pod
vlijanie na prirodnite sili. Iako i ~ovekot so svojata aktivnost
mo`e da deluva vrz modifikacijata na odredeni prirodni pojavi i
procesi, sepak osnovata na nivnata geneza le`i vo dejstvuvaweto na
endogenite i egzogenite faktori vo prirodata. Ovie sili uslovuvaat
takvi formi ~ie me|udejstvo i karakteristiki ja izrazuva prirodnata
sredina. Prirodnata sredina razli~no se odrazuva vrz turisti~kata
podvi`nost na naselenieto. Posetenosta na odredena prirodna sredina
zavisi vo golema merka od stepenot na atraktivnost i vidovite
atraktivni atributi koi gi poseduvaat oddelni grupi na prirodni
turisti~ki vrednosti. Naj~esto prirodnata sredina pretstavuva izraz
na pove}e grupi na prirodni formi. Kolku nivnata zastapenost e
pogolema, tolku e i turisti~kata atraktivnost poizrazena. Posebna
atraktivnost na prostorot mu davaat prirodnite elementi i grupi na
motivi koi ne se {iroko rasprostraneti, koi imaat posebni oblici,
odnosno pretstavuvaat prirodni retkosti.
Poznavaweto na karakteristikite na prirodnite turisti~ki motivi i
nivnoto grupirawe e od golema va`nost za nivnoto valorizirawe i
turisti~ko aktivirawe.
Prirodnite motivi mo`eme da gi grupirame kako:
geomorfolo{ki,
klimatski,
hidrografski,
biogeografski i
pejza`ni.

Prostornite odnosi na odredeni prirodni motivi zaedno so eventualno

postoewe na antropogeni formi ja ~inat ovaa grupa posodr`ajna.

9.7.3.4.2. Geomorfolo{ki turisti~ki motivi

Geomorfolo{kite turisti~ki motivi pretstavuvaat takvi turisti~ki
motivi ~ie atraktivno dejstvo i karakter proizleguva od reljefnite
osobenosti na pojavite i procesite vo prostorot. Reljefot go ~inat
oblicite na litosferata sozdadeni pod vlijanie na vnatre{nite i
nadvore{nite sili. Oblicite na zemjinata povr{ina mo`at da bidat
izrazeni niz vertikalnata dimenzija kako vdlabnatini i vozvi{enija.
Reljefnite formi izrazeni niz vdlabnatini i vozvi{enija poseduvaat
odredeni specifi~nosti vo planinskiot, nizinskiot i primorskiot
reljef. Soodvetno na toa stoi i nivnata turisti~ka vrednost kako
motivski izraz.

Planinskiot reljef spa|a me|u najimpresivnite elementi na

prirodnata sredina. Morfolo{kite karakteristiki na planinskiot
reljef sami po sebe pretstavuvaat turisti~ka vrednost, no vo golema
merka vr{at vlijanie na drugite elementi na prirodnata sredina,
kakvi {to se klimata, hidrografijata i biogeografskite
karakteristiki.
Planinite naj~esto spa|aat vo grupata na kompleksnite turisti~ki
motivi, bidej}i poseduvaat pove}e privle~ni elementi.
Rekreativnoto zna~ewe na planinite se izrazuva preku mo`nostite koi
planinata gi dava za ovie aktivnosti. Toa se gleda vo morfolo{kite
karakteristiki na stranite na planinite za formirawe na skija~ki
tereni, vo mo`nostite za planinarewe i sovladuvawe na vrvovite, vo
mo`nosta za pro{etki niz planinskiot ras~lenet reljef i drugi
rekreativni aktivnosti, koi proizleguvaat od planinskite
karakteristiki na prostorot, kako ~istiot vozduh, oson~enosta i
drugo.
Vo planinskite prostori prisutna e kuriozitetnosta kako atraktiven
turisti~ki atribut. Ne samo najvisokite vrvovi, tuku i drugite
planinski formi predizvikuvaat voshit so svojata impozantnost i
retkost. Retkite vidovi na flora i fauna, vodopadite, aktivnite
vulkani, lednicite, planinskite ezera i drugi elementi koi go
nadopolnuvaat planinskiot prostor, ja sodr`at kuriozitetnata
komponenta.
Prirodniot ambient vo planinskite prostori e protkaen so harmoni~en
splet na linii, boi i tonovi, {to ja potencira estetskata
atributivna dimenzija. Vrvovite na planinite i drugite prirodni
elementi se zna~ajni i od estetska gledna to~ka. Zna~eweto na
vrvovite posebno se istaknuva, bidej}i toa se mesta od koi
najvpe~atlivo mo`e da se gleda planinskiot dekor. Zatoa vrvovite
naj~esto se mesta na vidikovci, so {to tie prestanuvaat da bidat
interesni samo za planinarite i alpinistite. Tie se se pomasovni
mesta na {irokata turisti~ka klientela.
Privle~nosta na planinskite prostori e vo tesna vrska so nivnata
polo`ba, vo odnos na gusto naselenite nizinski prostori. Kolku
planinskite prostori i bogatstvoto na planinskite turisti~ki motivi
se poblisku do naselenite prostori, turisti~kata atraktivnost e
pozna~ajna i obratno.
Va`en faktor vo turisti~koto aktivirawe na planinite pretstavuva
pristapnosta na planinskite turisti~ki vrednosti. Vo taa smisla od
zna~ewe se morfolo{kite karakteristiki na planinskite strani. Za
razlika od strmnite strani, blagite nagibi na stranite se polesno
sovladlivi i pogodni za turisti~ka izgradba.
Site reljefni formi ne poseduvaat turisti~ki atributivni svojstva
ili barem ne vo ista merka ili od ist vid. No, nekoi reljefni
pojavi zaslu`uvaat posebno vnimanie, so ogled na turisti~kata
atraktivnost. Vo taa smisla gi izdvojuvame vulkanite, klisurite,
kawonite i pe{terite kako turisti~ki motivi koi izrazito go
preokupiraat turisti~koto vnimanie.

Vulkanite se takvi reljefni oblici koi nastanale kako rezultat na

vnatre{nite sili. Tie mo`at da bidat izgasnati ili aktivni.
Kupastite vozvi{enija na vulkanite po svojata morfologija
poseduvaat odredeni rekreativni svojstva, no impresivnosta vo
prostorot na ovie oblici i specifi~nosta koja pretstavuva
,,morfolo{ki kuriozitet"33 go potenciraat kuriozitetnoto atraktivno
svojstvo na ovie turisti~ki motivi.

Kuriozitetniot turisti~ki atraktiven atribut posebno e izrazen kaj

aktivnite vulkani. Ako iska~uvaweto do neposredna blizina na
kraterot mo`e da ima rekreativen karakter, nabquduvaweto na
izlivaweto na lavata, ~adeweto i pojavata na beli oblaci na parea
od vulkanskite krateri, kako i podzemnite potresi i grmotevici koi
gi sozdava erupcijata, turistite gi naveduva na voshit, kako odraz
na kuriozitetnosta na fenomenite do koi turistot se nao|a vo
neposredna blizina. Kuriozitetnosta na ovie fenomeni e
apostrifirana i so nivnata retkost, bidej}i tie ne se {iroko
rasprostraneti vo svetot i vo izvesna merka se sanirani. Od 624
aktivni vulkani denes vo svetot, vo oblastite na Tihiot Okean se
nao|aat 418, a me|u najposetenite se japonskite, havajskite,
vulkanite na Vezuv i Etna vo Italija i drugi.

Klisurite spa|aat vo reljefnite formi ~ij postanok e svrzan za

rabotata na fluvijalnata erozija. Re~nite tekovi vr{at selektivno
erodirawe na karpite, taka {to vo prostorot so potvrdi karpi
stranite na dolinite se relativno strmni i me|usebno tesni.
Rekreativnoto zna~ewe na klisurite proizleguva od vlijanieto na
klisurite vrz drugite prirodni turisti~ki vrednosti, kakvi {to se
klimata, a vo toj kontekst strueweto na vozduhot, vegetacijata,
karakteristikite na re~niot tek i drugo. No, pred se, klisurite
poseduvaat kurioziteten atraktiven turisti~ki atribut. Najgolema
turisti~ka vrednost vakvite dolini poseduvaat posebno na preminot
od planinskiot vo nizinskiot reljef.

Kawonite pretstavuvaat vid na klisuri ~ie dno e mo{ne tesno, a

stranite izrazito strmni ili skoro vertikalni. Kaj kawonite e
posebno izrazen kuriozitetniot atraktiven atribut, koj proizleguva
od impozantnosta na visinata na stranite, tesnite dna i retkosta vo
zastapenosta na ovie reljefni oblici vo prostorot.
Za klisurite i kawonite ~esto pati se svrzani i zna~ajni istoriski
nastani {to mo`e da im dade znamenit karakter. Da go navedeme
kawonot na Sutjeska koj potsetuva na borbite vo Vtorata svetska
vojna.

Pe{terite pretstavuvaat podzemni karsni morfolo{ki formi bogati so

retki oblici. Mno{tvoto na sali, lavitinti i ponori, pe{terski
nakit i drugi formi, pretstavuvaat izrazita turisti~ka
kuriozitetnost.
No, odredeni formi kakov {to e pe{terskiot nakit i skulpturite
sozdadeni vo vnatre{nosta na pe{terite od stalaktitite i
stalagmitite uslovuva pe{terite da poseduvaat i turisti~ki estetski
atraktiven atribut. Mnogu pe{teri na svetot pretstavuvaat cel na
turisti~kite dvi`ewa, kakvi {to se Mamutovata pe{tera ili
Postoinskata pe{tera, no mnogu e pogolem brojot na onie koi ne se
turisti~ki valorizirani i aktivirani. Vakvata sostojba proizleguva
ne samo od stru~nata zainteresiranost i podgotvenost tie da se
afirmiraat tuku i od golemite investiciski potrebi i rentabilnosta
na nivnata turisti~ka eksploatacija. Na toj na~in ogromno prirodno
turisti~ko bogatstvo pretstavuva potencijal.
Nekoi reljefni formi vo nizinskite prostori mo`at da pretstavuvaat
turisti~ki motivi. Nivnoto atraktivno dejstvo nitu po intenzitet
nitu po vidovite atributivni svojstva, ne mo`e da se meri so
atraktivnosta na geomorfolo{kite turisti~ki motivi, koja ja
poseduvaat planinskite prostorni celini. No, vo nizinite tie ja
razbivaat monotonijata na nepreglednata ramnina i vo taa smisla go
opsednuvaat vnimanieto na turistite.
Fizionomijata na ramni~arskiot prostor mo`e da bide zbogatena so
aluvijalni ramnini, lesni zaramnini i terasi i peso~ni dini, koi
davaat odredena kontrasna plastika na reljefot. Na toj na~in
reljefot pridobiva estetsko atributivno svojstvo.

Mnogu pozna~aen faktor za turisti~kite dvi`ewa e reljefot na

kopnoto vo krajbre`nite primorski i ezerski prostori. Pod vlijanie
na abrazijata, zavisno od sostavot na karpite se formiraat odredeni
vidovi na reljefni formi koi ja ~inat strukturata na bregot. So
rabotata na branovite se razurnuvaat karpite i toa selektivno. Vo
pomekite karpi kako delovi na bregot se formiraat uvali, a od
natalo`eniot rastresit materjal se sozdavaat pla`i. Najgolema
rekreativna vrednost poseduvaat pla`ite od ~akal i peso~nite pla`i.
Ova atraktivno svojstvo e posebno naglaseno kaj niskite bregovi.
Vo karpite koi se potvrdi se formiraat otseci i klifovi, odnosno
strmni bregovi koi poseduvaat estetsko atributivno svojstvo.
Kompozicijata na niski pla`i lesno pristapni i strmni abrazivni
formi pretstavuva izrazita turisti~ka vrednost.
Odnosot na na dol`inata na vkupnata krajbre`na linija sprema
dol`inata na vozdu{nata linija me|u dve najoddale~eni to~ki na
krajbre`jeto pretstavuva koeficient na razgranetost na
krajbre`jeto. Vrednosta na krajbre`jeto vo turisti~ka smisla e
pogolema, ako koeficientot na razgranetost e pogolem.
Samata vkupna dol`ina na ovie krajbre`ja koi imaat pogolema
razgranetost ovozmo`uva i pogolemi mo`nosti za turisti~ki
aktivnosti.
So ogled na toa deka razgranetosta sodr`i reljefni elementi koi ja
modificiraat klimata, odnosno sozdavaat mikroklimatski varieteti,
mo`at da bidat presudni pri izborot na lokacijata vo turisti~kata
izgradba.
Se odlikuvaat so posebni ambientalno-prostorni raznovidnosti koi
ovozmo`uvaat raznovidna izgradba na turisti~ki objekti.
.
Ne samo {to razgranetiot breg sodr`i pove}e atributivni svojstva
tuku niz tie svojstva ja potencira mo`nosta za skrovitost vo
oddelni delovi na krajbre`jeto. Kako primer mo`e da poslu`i
nudizmot koj naj~esto e lociran vo primamnite uvali na
krajbre`jeto.

9.7.3.4.3. Klimata kako turisti~ki motiv

Klimata pretstavuva pove}egodi{en re`im na tipovi na vreme vo
odreden prostor. Spored Alisov, klimata e zakonita naizmeni~nost na
metereolo{kite procesi, odredena so kompleksot fizi~ko-geografski
uslovi, koja se izrazuva vo mnogugodi{niot re`im na vreme, sledena
vo odredeno mesto.
Re`imot na vreme zavisi od klimatskite elementi i klimatskite
faktori. Klimatskite elementi kako insolacijata, temperaturata na
vozduhot, vozdu{niot pritisok, vetrovite, vrne`ite, sne`niot pokriv
i drugi vo golema merka zavisat od klimatskite faktori. Pod
vlijanie na geografskata {irina, nadmorskata vcisina, rasporedot na
kopnoto i golemite vodni povr{ini, reljefnata konfiguracija na
prostorot i drugi klimatski faktori doa|a do promena na klimatskite
elementi i klimata voop{to.
Klimata pretstavuva eden od najzna~ajnite turisti~ki motivi.
U~estvuvaj}i vo kompleksot na klimatskite elementi, taa e mo{ne
va`na rekreativna atraktivnost so direktno motivsko vlijanie. Osven
toa, klimata vlijae i vrz drugite prirodni turisti~ki motivi
pretstavuvaj}i zna~aen agens na prirodnata sredina. Od nejzinite
karakteristiki vo golema merka zavisi strukturata i rasporedot na
vegetacijata, mnogu hidrolo{ki osobini na hidrografskite turisti~ki
motivi i drugo.
Organizmot na ~ovekot, rastenijata i `ivotnite e mo{ne podlo`en na
vlijanieto na klimatskite elementi. Posebno e naglaseno
rekreativnoto i zdravstvenoto nivno dejstvo na ~ovekoviot organizam
{to gi istaknuva kako va`en turisti~ki atraktiven faktor. Klimata i
klimatskite elementi imaat razli~ni karakteristiki vo razli~ni
prostorni celini. Soodvetno na toa e i nivoto i karakterot na
turisti~ko-rekreativno dejstvo, {to zboruva deka nekoi prostori se
pove}e, a nekoi pomalku privle~ni ili neprivle~ni za turistite.
Eden od najzna~ajnite elementi koj vo kompleksot na drugite
klimatski elementi pretstavuva privle~en faktor e insolacijata.
Kolku nejzinata dol`ina e pogolema, tolku i mo`nosta za son~awe
kako rekreativna aktivnost e poizrazena. Taa, osven toa {to vlijae
na pigmentacijata na ko`ata preku son~evoto zra~ewe, go zabrzuva
zarasnuvaweto na ranite i povolno vlijae vrz op{tata psiholo{ka
sostojba na ~ovekot, {to ja potencira zdravstveno-rekreativnata
komponenta na ovoj faktor.
So ogled na toa, najprivle~ni se onie prostori vo koi insolacijata
e dolga i iznesuva preku 2000 ~asovi godi{no, kakov {to e prostorot
na Sredozemnomorjeto kade {to insolacijata na nekoi mesta se dvi`i
i preku 3000 ~asovi godi{no.

Temperaturata na vozduhot pretstavuva va`en klimatski element koj

ima fiziolo{ko dejstvo na ~ovekoviot organizam. Golemite gore{tini
i studovi ~ovekot te{ko gi podnesuva. Pote{ko gi podnesuva osobeno
visokite temperaturi na vozduhot ako toj e zasiten so vlaga,
bidej}i mu e ote`nato poteweto. Zatoa najpovolni temperaturni
uslovi za rekreativni aktivnosti ovozmo`uvaat temperaturite od 22
°S, a relativna vla`nost na vozduhot okolu 60%.38
Srednite mese~ni temperaturi na vozduhot povisoki od 18°S uka`uvaat
na ramki vo koi mo`at da se odvivaat odredeni rekreativni
aktivnosti, kakva {to e kapali{nata aktivnost, uslovuvaj}i ja
kapali{nata sezona vo turisti~kite mesta.

Vetrovite mo`at da imaat pozitivno i negativno vlijanie vrz

rekreativnite aktivnosti vo turisti~koto mesto. Od posebno zna~ewe
e i intenzitetot na vetrovite kako i drugite nivni svojstva.
Silnite vetrovi negativno se odrazuvaat vrz turisti~kite
rekreativni aktivnosti duri i mo`at da gi paraliziraat. Burata, na
primer, kako silen i suv kontinentalen veter vo primorjeto go
ote`nuva di{eweto i negativno se odrazuva vrz bolnite na
respiratorniot sistem. Nasproti toa blagite vetrovi go pottiknuvaat
di{eweto. Takov primer e Maestralot koj ja ubla`uva temperaturata
na vozduhot vo letnite meseci na na{eto primorje, gi osve`uva
kapa~ite i uslovuva pogolemo prisustvo na morska parea i ozon vo
vozduhot, {to ima pozitivno zdravstveno-rekreativno zna~ewe. Osven
toa, toj ovozmo`uva i drugi rekreativni aktivnosti na moreto, kako
{to e edreweto.
Vetrovite mo`at da vlijaat i vrz drugite elementi na klimata kakva
{to e na primer visinata na sne`niot pokriv. Veterot Fen vo
zimskite i proletnite meseci go topi snegot vo severnoto podgorje
na Alpite, zaradi {to tamu go narekuvaat ,,snego`der".39 Na ovoj
na~in ja skratuva skija~kata sezona vo ovoj prostor.
Silnite vetrovi kako eden od kompleksnite klimatski elementi, ne
samo {to gi modificiraat nekoi od drugite klimatski elementi tuku
mo`at direktno da vlijaat i vrz nekoi od elementite na prirodnata
sredina i antropogeni formi. Mnogu naselbi i vidovi na visoka
vegetacija mo`at da bidat pod udar na naletite na vozdu{nite masi.
Poblag odraz e podigaweto na morskite branovi koi gi predizvikuvaat
vetrovite vo krajbre`nite prostori, no i tie vo golema merka gi
razreduvaat kapa~ite ili vo celost onevozmo`uvaat vakva turisti~ka
aktivnost.

Od klimatskite elementi va`no mesto zazemaat i vrne`ite. Dodeka vo

primorskite prostori vrne`ite naj~esto pretstavuvaat ograni~uva~ki
faktor, prisustvoto na sne`ni vrne`i vo planinite ne samo {to go
oplemenuva planinskiot prostor tuku vlijae vrz formiraweto na
sne`niot pokriv koj pretstavuva osnoven preduslov za zimsko-
sportski aktivnosti.
Od visinata na sne`niot pokriv zavisi skija~kata sezona.
Minimalnata dlabo~ina na snegot treba da iznesuva 15 sm.
Za ovie rekreativni turisti~ki aktivnosti va`en e i kvalitetot na
snegot, odnosno pogolema vrednost poseduva pra{nestiot, vo odnos na
vla`niot sneg.

Navedenite klimatski elementi i drugi klimatski elementi deluvaat

kompleksno odreduvaj}i gi klimatskite tipovi. Nekoi klimatski
tipovi deluvaat povolno na ~ovekot i imaat pogolemo turisti~ko
zna~ewe vo odnos na onie klimatski tipovi koi deluvaat
destimulativno i nemaat turisti~ko zna~ewe. Soodvetno na vakvoto
kompleksno vlijanie na klimatskite elementi, razvojot na turizmot e
regioniran, od prostorite vo koi turizmot intenzivno se razviva, do
onie prostori vo koi klimata onevozmo`uva turisti~ki razvoj. Taka
klimatskite karakteristiki na ekvatorijalniot klimatski pojas, vo
koj dominiraat visoki temperaturi, golema vla`nost na vozduhot,
~esti vrne`i, kade son~evite zraci ne mo`at da prodrat do tloto
poradi bujnata vegetacija, pretstavuvaat uslovi vo koi ~ovekot
te{ko opstanuva. Zatoa najgolem del na ovoj prostor e retko naselen
i turisti~ki neprivle~en.
Prostorot koj se karakterizira so kontinentalen tip na tropska
klima so izrazito su{ni odliki, kako i pustinskite predeli koi im
pripa|aat na drugite klimatski pojasi isto taka vo najgolema mera
se neprivle~ni za turistite. Temperaturnite koplebawa se golemi,
vla`nosta na vozduhot mala, vrne`ite retki, a vetrovite silni.
Destimulativno e vlijanieto na klimata vo suppolarnite i polarnite
pojasi za turisti~ki razvoj, bidej}i se odlikuvaat so postojano
niski temperaturi, vrne`i na sneg i ~esti i silni vetrovi.
Za razlika od navedenite klimatski tipovi, maritimniot tropski tip
na klima se odlikuva so sredno godi{na temperatura na vozduhot od
okolu 20 °S i godi{na amplituda od 5 °S {to ovozmo`uva vo ovoj
klimatski pojas da se pojavat turisti~ki podra~ja kakvi {to se:
Havajskite ostrovi, Antilite, isto~nite bregovi na Meksiko i
Brazil, ostrovot Madagaskar i drugi.
Najprivle~en klimatski tip za turisti~kite dvi`ewa pretstavuva
mediteranskiot tip vo suptropski klimatski pojas, kade {to e
najgolemata turisti~ka koncentacija vo svetot. Temperaturite na
vozduhot vo letniot period vo mediteranskite prostori se od 22°S do
30°S, dolgata insolacija koja dostiga i 3.000 ~asovi godi{no,
za{titenosta od ladnite masi od pogolemite geografski {irini i
drugi povolni klimatski karakteristiki ovozmo`uvaat izraziti
rekreativni svojstva. Zimskite temperaturi retko koga se spu{taat
pod nulata taka {to mediteranskite prostori pretstavuvaat odli~ni
zimuvali{ta.
Vo umereniot klimatski pojas postojat uslovi za razvoj na turizmot.
Iako tie zaostanuvaat zad suptropskite klimatski uslovi, sepak vo
ovoj klimatski pojas se diferencirani poznati turisti~ki prostori
kakvi {to se zapadnite krajbre`ja na Evropa i Severna Amerika. Vo
ovoj klimatski pojas iako mo`at da se izdvojat pove}e klimatski
tipovi, sepak osnovna odlika mu dava smenuvaweto na ~etiri godi{ni
vremiwa, {to gi uslovuva sezonskite karakteristiki na turisti~kite
dvi`ewa. Ovoj prostor e relativno najgusto naselen, posebno
prostorot od 30° do 60° severna geografska {irina, vo koj `ivee
okolu 50% od naselenieto na zemjata.
Koncentracijata na naselenieto, ekonomskata i kulturnata razvienost
ovozmo`uvaat ovie podra~ja da bidat najgolemi disperzivni prostori.
Va`en faktor vo razvojot na turizmot na odredeni prostori
pretstavuva mikroklimata, koja vlijae na rastitelniot svet, {to
mo`e da ima odraz na fizionomijata na prostorot, no i na
fiziolo{kata i psihi~kata sostojba na ~ovekot. Vrz taa osnova,
mikroklimata pretstavuva biten rekreativen faktor, koj deluva i vo
izborot na lokacijata na smestuva~kite kapaciteti.
Na mikroklimata golemo vlijanie vr{i reljefot. Vozvi{enijata ja
namaluvaat amplitudata na dnevnata temperatura, a vdlabnatinite ja
zgoleuvaat. Taka vo Veliko pole na planinata Igman najniskite
temperaturi pred izlezot na sonceto mo`at da iznsuvaat i do -40°S,
a potoa naglo da se poka~at na 0°S. Mo{ne e interesno deka na dnoto
na uvalata raste samo oskudna treva, dodeka na stranite raznovidna
vegetacija. Na oddale~enost od samo eden kilometar se nao|a vrv na
~ii padini raste termofilna atlanska flora
Toa zboruva deka dnoto na dolinite, kotlinite, vrta~ite, uvalite i
kra{kite poliwa naj~esto ne se pogodni za locirawe na turisti~ki
objekti i za rekreativni turisti~ki aktivnosti.
Ni stranite na reljefnite vdlabnatini i vozvi{enija ne se
podednakvo vredni. Prisojnite strani za 5-6°S se potopli od
osojnite.42

Ekspozicijata e zna~i va`en faktor za lokacijata na turisti~kite

objekti. Isto taka popovolni turisti~ki vrednosti poseduvaat
zavetrenite delovi na osamenite vozvi{enija, za razlika od nivnite
strani izlo`eni na vetrovite.
Na mikroklimata vlijae i vegetacijata. So ogled na toa deka
{umskite prostori ja namaluvaat brzinata na veterot i
temperaturnata amplituda, turisti~ki se mnogu poprivle~ni vo odnos
na prostorite bez {umska vegetacija.
Katalizator na mikroklimatskite uslovi pretstavuvaat i ezerata,
bidej}i mo`at vo izvesna merka da deluvaat vrz temperaturnata
amplituda na vozduhot i negovata vla`nost. Taka godi{nata
temperaturna amplituda vo Ohrid e pomala za 3.2°S vo odnos na
Bitola, {to mo`e da se dol`i na akumulacijata na voda od 50.53 km
vo Ohridskoto Ezero.43
Ovie se samo nekoi mikroklimatski faktori koi vo golema merka
deluvaat vrz lociraweto na turisti~kite objekti i uka`uvaat na
mo`nostite za razvoj na turizmot. So ogled na kompleksnoto
deluvawe, nivnoto sestrano sogleduvawe pretstavuva va`en element vo
turisti~kata valorizacija.
9.7.3.4.4. Hidrografski turisti~ki motivi
Pokraj toa {to vodata pretstavuva neophoden element za `ivot na
lu|eto koristej}i ja za zadovoluvawe na `edta i zaradi ishrana,
kako i zaradi nejzinoto soobra}ajno zna~ewe, vodata pretstavuva
zna~aen element i faktor na prirodnata sredina. Odredeni hidrolo{ki
i fizionomski vrednosti gi potenciraat vodite i vodnite formi kako
zna~ajni turisti~ki motivi. Dominantna turisti~ka vrednost na
hidrografskite turisti~ki motive pretstavuva nivnoto rekreativno
atributivno svojstvo iako ne treba da se zanemarat i estetskite i
kuriozitetnite osobini {to gi poseduvaat. Kaj nekoi hidrografski
turisti~ki motivi, zavisno od vidot ili ostanatite karakteristiki
na prirodnata sredina, kuriozitetnite i estetskite turisti~ki
atraktivni atributi duri mo`at da bidat dominantni.
No, vo sekoj slu~aj faktot deka najgolem del na turisti~kite
dvi`ewa, denes e naso~en kon vodnite baseni, zboruva deka
hidrografskite motivi, kako sostaven del na prirodnata sredina se
najatraktivni.
Od hidrografskite turisti~ki motivi izraziti turisti~ki vrednosti
poseduvaat okeanite i moriwata, ezerata, rekite, termomineralnite
izvori, gejzerite i lednicite.
Okeanite i moriwata se prostrani vodni povr{ini, koi se me|usebno
povrzani ~inej}i edinstvena celina nare~ena "Svetsko more".
Svetskoto more zazema dve tretini od vkupnata povr{ina na zemjata.
No site okeani i moriwa ne se poddednakvo atraktivni za turistite,
kako {to ni site delovi na moriwata i okeanite nemaat isto zna~ewe
za razvoj na turizmot. Dodeka otvorenite morski prostranstva vo
turizmot se koristat kako soobra}ajna funkcija, krajbre`nite
prostori naj~esto se cel na turisti~kite dvi`ewa. No i samite
krajbre`ni morski i okeanski prostori kako turisti~ki motivi
zavisat od hidrolo{kite karakteristiki na vodata, klimatskite
osobini na prostorot vo koj se nao|aat, reljefnite karakteristiki
na krajbre`jeto, bogatstvoto na rastitelen i `ivotinski svet vo
vodata i krajbre`niot kopnen del, kako i drugite turisti~ki
vrednosti. Turisti~kite vrednosti na moriwata i okeanite zavisi vo
najgolema merka od geografskata sredina vo koja se sostaven del.
Zavisno na toa, na koja geografska {irina se nao|aat krajbre`nite
delovi na moriwata i okeanite, odnosno kakvi se klimatskite priliki
vo toj prostor, nekoi moriwa i okeani mo`at da pretstavuvaat
atraktivni motivski faktori, da gi privlekuvaat turistite, no i da
ne poseduvaat vakvi karakteristiki. Zatoa hidrolo{kite svojstva na
morskata voda koi zavisat od drugite elementi na na prirodnata
sredina pretstavuvaat odredba vo mo`nostite za turisti~ka
valorizacija na moriwata i okeanite. Turisti~kite atraktivni
atributivni svojstva na morskata voda proizleguvaat pred se, od
temperaturata na vodata, nejziniot hemiski sostav i solenosta kako
posebna karakteristika na hemiskiot sostav, proyirnosta, bojata i
dvi`ewata na vodata.

Temperaturata na vodata pretstavuva eden od najzna~ajnite elementi

vo valorizacijata na moriwata kako hidrografski turisti~ki motivi.
Taa vo najgolema merka zavisi od klimatskite karakteristiki na
prostorot vo koj se nao|a, od dlabo~inata na morskiot akvatorium,
koli~estvoto na priliv na slatka poladna voda i dvi`eweto na
morskite strui.
So ogled deka temperaturata na vodata pretstavuva zna~aen
rekreativen turisti~ki faktor, posebno za kapali{nite aktivnosti,
se smeta deka povolni temperaturi za kapewe se temperaturite
povisoki od 18 °S, {to pretstavuva dolna granica za ovaa aktivnost.
Vrz osnova na temperaturnite karakteristiki na vodata, odnosno vrz
mo`nostite za kapali{ni aktivnosti i son~awe mo`e da se odredi
sezonata na ovoj vid rekreacija, {to naj~esto pretstavuva
turisti~ka sezona. Taka na primer kapali{nata sezona na Jadranskoto
More iznesuva tri do ~etiri meseci, dodeka vo poju`nite delovi na
Sredozemnoto More trae i okolu 5 meseci.45
Kapali{tata se nao|aat pome|u 40° ju`na geografska {irina i 45°
severna geografska {irina. Toa zboruva deka vo severnite i ju`nite
prostori nadvor od ovoj pojas, ili ovaa aktivnost vo pokus
vremenski interval mo`e da vr{i ili voop{to da ne ovozmo`uva uslovi
za nejzino postoewe.

Proyirnosta na morskata voda ima golemo ne samo rekreativno zna~ewe

tuku ja sodr`i i estetskata atributivna komponenta. Toa zavisi ne
samo od klimatskite karakteristiki kako {to e stepenot na
oson~enost tuku i od primesite {to gi sodr`i. Stepenot na pomala
zagadenost so nadvore{ni ~esti~ki pridonesuva vodata da bide
po~ista, {to e faktor na nejzinata pogolema proyirnost. No, osven
rekreativnata osobenost koja na turistite im ovozmo`uva poprijatno
kapewe, nurkawe i podvodni ribolovni aktivnosti, proyirnata voda e
mo`nost za podvodni nabquduvawa na rastitelniot i `ivotinskiot svet
i drugite litoralni formi {to ja potencira estetskata vrednost na
vodata.
Estetskata atributivna aktivnost pretstavuva bojata na moreto.
Mnogu poprivle~ni za turistite se sinite, sino-zelenite i zelenite
otkolku `oltite i `oltenikavi boi na moreto, {to isto taka e
svrzano so klimatskite priliki, nanosite nagolemite reki koi se
vlevaat vo moriwata i drugi sostojki koi se vnesuvaat vo moreto.

Hemiskiot sostav na morskata voda pretstavuva edna od najzna~ajnite

turisti~ki vrednosti. Nejzinoto rekreativno i zdravstveno zna~ewe
se gleda ne samo vo toa {to koncentracijata na raznovidni soli ima
zdravstveno-terapevtsko dejstvo tuku i {to pogolemata koncentracija
na sol ovozmo`uva polesno odr`uvawe na morskata povr{ina, {to go
olesnuva plivaweto, posebno na onie koi ne se dovolno priviknati na
ovaa aktivnost.

Dvi`ewata na moreto ~esto mo`at da imaat negativno vlijanie vrz

turisti~kata poseta. No, tie mo`at na direkten ili indirekten na~in
da gi preokupiraat turistite. Horizontalnite dvi`ewa na vodata se
mnogu povoo~livi i pointenzivni, a se izrazuvaat kako morsko -
meni~ni dvi`ewa, morski branovi i morski strui. Dodeka morsko -
meni~nite dvi`ewa vo izvesna mera ja odreduvaat linijata na
locirawe na objektite i pla`nite prostorii, morskite strui vr{at
vlijanie na temperaturnite hidrolo{ki karakteristiki.

Morskite branovi, srazmerno na nivnata visina mo`at da gi

onevozmo`at uslovite za kapewe. No, od druga strana tie poseduvaat
kuriozitetno atraktivno dejstvo koga se nabquduvaat, no i
rekreativno atributivno svojstvo, bidej}i ovozmo`uvaat aktivnosti
kakvi {to se skijawe po branovite strani, ili edrewe, ako
razbranetosta ne e tolku intenzivna da postane pre~ka na ovaa
aktivnost.

Ezerata pretstavuvaat kontinentalni hidrografski turisti~ki motivi.

Nivnata turisti~ka vrednost zavisi od turisti~kite atributivni
svojstva koi gi poseduva. Zaradi toa site ezera ne se vo ista mera
turisti~ki atraktivni.
Kako i moriwata, ezerata mo`at da ovozmo`at rekreativni aktivnosti.
No, nivnoto rekreativno atributivno svojstvo zavisi pred se od
hidrolo{kite karakteristiki na vodata, od reljefnite karakteristiki
na krajbre`jeto i od drugite faktori na prirodnata sredina. Nekoi
od hidrolo{kite karakteristiki na ezerata direktno zavisat od
klimatskite karakteristiki na prostorot vo koj se nao|aat. Taka
temperaturata vo golema mera zavisi od geografskata {irina na koja
se nao|aat, nadmorskata visina i goleminata na basenot. So
zgolemuvaweto na geografskata {irina i na nadmorskata visina se
namaluva kapali{nata sezona. Primerot deka kapali{nata sezona na
Dojranskoto Ezero trae ~etiri meseci, a na Mazurskite Ezera vo
Polska samo 15 dena46 jasno ni ja ilustrira gore navedenata
konstatacija, bidej}i Dojranskoto Ezero se nao|a zna~itelno poju`na
geografska {irina od Mazurskite Ezera. Sli~na sporedba pretstavuva
polo`bata na pe{terskite i planiniski ezera i Prespanskoto ezero.
Golemoto ezero na Pelister se nao|a na nadmorska visina od 2421 m i
ne e pogodno za kapewe, za razlika od Prespanskoto Ezero koe se
nao|a na nadmorska visina od 853 m i ovozmo`uva kapali{ni
aktivnosti, iako dvete se locirani na ista geografska {irina.
Razbranetosta na ezerskata voda e vo tesna vrska so izlo`enosta na
vetrovite, kako vlijatelen klimatski element.
Temperaturata na vodata, proyirnosta, i dvi`eweto na vodata
pretstavuvaat hidrolo{ki karakteristiki koi i na ezerata, kako i na
moriwata im davaat odredeni rekreativni karakteristiki. No, pokraj
bojata na ezerata, lokacijata koja mo`e da se vklopuva vo okolniot
pejsa`, negovata forma i drugi karakteristiki pretstavuvaat
estetski i kuriozitetni elementi. Na toj na~in i ezerata ~ii
rekreativni atributivni svojstva ne se izrazeni vo mnogu pogolema
mera se turisti~ki atraktivni za razlika od moriwata.
Spored prisustvoto na atraktivni atributi ezerata mo`at da bidat
samostojni i komplementarni. Ezerata ~ija golemina, klimatski
karakteristiki na prostorot vo koj se nao|a, raznoto bogatstvo na
estetski i kuriozitetni atraktivnosti na vodata i prirodnata
sredina voop{to, ovozmo`uva formirawe na turisti~ka ponuda,
pretstavuvaat samostojni turisti~ki motivi. Naj~esto toa se
tektonskite ezera vo turisti~ki povolnite klimatski prostori.
Kra{kite i glacijalnite ezera, kako i ve{ta~kite ezera naj~esto
pretstavuvaat komplementarni turisti~ki motivi, iako nekoi ezera
kako glacijalnoto Bledsko Ezero ili kra{kite Plitvi~ki ezera so
ogled na izrazenite turisti~ki atributivni svojstva, mo`at da se
klasificiraat vo grupata na samostojni turisti~ki motivi.
Stepenot na atraktivnost zavisi od stepenot na kontinentalnost na
lokacijata na ezerata, {to zna~i deka pogolemo turisti~ko zna~ewe
imaat onie ezera koi se nao|aat vo kontinentalnite podra~ja, vo
odnos na onie neposredno do krajbre`jata na toplite moriwa.

Rekite kako turisti~ki motivi mo`at da gi poseduvaat atraktivnite

rekreativni atributi, ako nivnata dol`ina i {irina i visina na
vodnoto nivo, biolo{ko-hemiskiot sostav, temperaturata na vodata i
drugite hidrolo{ki karakteristiki ovozmo`uvaat uslovi za kapewe i
ribolov, odnosno ako brzinata na protokot dozvoluva sportski
aktivnosti kakvi {to se kajakarskite disciplini, veslaweto i
splavareweto kako posebna turisti~ka atraktivnost.
Turisti~kata atraktivnost na rekite svrzana e i so kuriozitetnite i
estetskite elementi. Vo taa smisla turistite posebno gi
privlekuvaat vodopadite, slapovite i ponorite.
Za rekite naj~esto se svrzuvaat i mnogu zna~ajni istoriski nastani,
{to ja istaknuva znamenitata 853 m i ovozmo`uva kapali{ni
aktivnosti, iako dvete se locirani na ista geografska {irina.
Razbranetosta na ezerskata voda e vo tesna vrska so izlo`enosta na
vetrovite, kako vlijatelen klimatski element.
Temperaturata na vodata, proyirnosta, i dvi`eweto na vodata
pretstavuvaat hidrolo{ki karakteristiki koi i na ezerata, kako i na
moriwata im davaat odredeni rekreativni karakteristiki. No, pokraj
bojata na ezerata, lokacijata koja mo`e da se vklopuva vo okolniot
pejsa`, negovata forma i drugi karakteristiki pretstavuvaat
estetski i kuriozitetni elementi. Na toj na~in i ezerata ~ii
rekreativni atributivni svojstva ne se izrazeni vo mnogu pogolema
mera se turisti~ki atraktivni za razlika od moriwata.
Spored prisustvoto na atraktivni atributi ezerata mo`at da bidat
samostojni i komplementarni. Ezerata ~ija golemina, klimatski
karakteristiki na prostorot vo koj se nao|a, raznoto bogatstvo na
estetski i kuriozitetni atraktivnosti na vodata i prirodnata
sredina voop{to, ovozmo`uva formirawe na turisti~ka ponuda,
pretstavuvaat samostojni turisti~ki motivi. Naj~esto toa se
tektonskite ezera vo turisti~ki povolnite klimatski prostori.
Kra{kite i glacijalnite ezera, kako i ve{ta~kite ezera naj~esto
pretstavuvaat komplementarni turisti~ki motivi, iako nekoi ezera
kako glacijalnoto Bledsko Ezero ili kra{kite Plitvi~ki ezera so
ogled na izrazenite turisti~ki atributivni svojstva, mo`at da se
klasificiraat vo grupata na samostojni turisti~ki motivi.
Stepenot na atraktivnost zavisi od stepenot na kontinentalnost na
lokacijata na ezerata, {to zna~i deka pogolemo turisti~ko zna~ewe
imaat onie ezera koi se nao|aat vo kontinentalnite podra~ja, vo
odnos na onie neposredno do krajbre`jata na toplite moriwa.

Rekite kako turisti~ki motivi mo`at da gi poseduvaat atraktivnite

rekreativni atributi, ako nivnata dol`ina i {irina i visina na
vodnoto nivo, biolo{ko-hemiskiot sostav, temperaturata na vodata i
drugite hidrolo{ki karakteristiki ovozmo`uvaat uslovi za kapewe i
ribolov, odnosno ako brzinata na protokot dozvoluva sportski
aktivnosti kakvi {to se kajakarskite disciplini, veslaweto i
splavareweto kako posebna turisti~ka atraktivnost.
Turisti~kata atraktivnost na rekite svrzana e i so kuriozitetnite i
estetskite elementi. Vo taa smisla turistite posebno gi
privlekuvaat vodopadite, slapovite i ponorite.
Za rekite naj~esto se svrzuvaat i mnogu zna~ajni istoriski nastani,
{to ja istaknuva znamenitata komponenta na atraktivnite svojstva na
nekoi reki, kako na primer rekata Mekong ili Marica.
Iako nekoi reki so svoite hidrolo{ki osobini i pojavi mo`at da
bidat samostojni turisti~ki motivi, kakvi {to se na primer
vodopadite na Nijagara, sepak naj~esto tie se komplementarni
turisti~ki motivi i rekreativni hidrografski objekti na naselenieto
vo naselbite niz koi te~at rekite so povolni karakteristiki.

Termomineralnite izvori, izvorite na topla voda i voda so zbogaten

mineralen sostav pretstavuvaat hidrografski turisti~ki motovi ~ij
rekreativen i zdravstven atribut e naglasen. Rekreativnite i
zdravstvenite svojstva na termomineralnite vodi proizleguvaat od
toa {to niz kapewe, piewe i oblo`uvawe na teloto so kal (fango)
postoi mo`nost za nivno preventivno, lekuvali{no i rehabilitacisko
deluvawe. Na toj na~in termomineralnite izvori pretstavuvaat
osnoven turisti~ki motiv na zdravstvenite turisti~ki dvi`ewa.
Izgradbata na bawi, vo vakvite prostori, dopira od poodamne{no
minato, taka {to ovie objekti se zdobivaat so znameniti turisti~ki
atraktivni svojstva.
Zdravstveno-rekreativnata i znamenitata komponenta ne ja
isklu~uvaat kuriozitetnosta i estetskata vrednost na nekoi
termomineralni izvori. Taka kuriozitet pretstavuva temperaturata na
vodata vo Bawa Bansko od 72°S, koja e najvisoka temperatura vo
Republika Makedonija. So toa pak {to termomineralnite izvori
naj~esto go vpotpolnuvaat prirodniot pejsa` i ambientot ja sodr`at
estetskata dimenzija.

Gejzerite se vodoskoci na topla voda koja izbiva od vnatre{nosta na

zemjata vo pravilni ili nepravilni vremenski periodi. Za razlika od
termomineralnite izvori kaj koj {to e izrazito naglaseno
rekreativnoto atraktivno svojstvo, gejzerite so toa {to se retka
hidrografska pojava, {to e impresiven vodeniot stolb na gejzerite i
{to se javuva vo vremenski intervali, sodr`i kuriozitetnost kako
dominantna turisti~ka atributivnost. Naglasenata estetska
komponenta na gejzerite ja zgolemuva turisti~kata vrednost i na
drugite motivi vo prostorot.

Lednicite kako hidrografski turisti~ki motivi pretstavuvaat takva

pojava ~ii naslagi na mraz sozdadeni nad " sne`nata granica" go
sodr`at kuriozitetnoto atributivno svojstvo. Nad linijata ozna~ena
kako " sne`na granica " vrne`ite se izla~uvaat prete`no vo cvrsta
sosotojba {to ovozmo`uva formirawe na ovie hidrolo{ki oblici.
Spored oblikot lednicite mo`at da bidat: dolinski ili planinski i
regionalni. Posebno turisti~ki afirmiran e lednikot Ale~ dolg 26.8
km vo Bernskiot Obreland, potoa Garner, Pasterce i lednicite na
Island. So ogled na toa deka lednicite gi sodr`at kuriozitetnite
elementi, pogolema turisti~ka vrednost poseduvaat onie lednici koi
se poblisku do emitivnite podra~ja i se vklopuvaat vo nekoja
turisti~ka ambientalna Celina

9.7.3.4.5. Biogeografski turisti~ki motivi

Rastitelniot i `ivotinskiot svet kako sostaven del na prirodnata
sredina vo golema mera zavisat od klimatskite, reljefnite i
hidrolo{kite karakteristiki na prostorot, kako na rasporedot taka i
na vidovite formi. Zatoa zastapenosta na odredeni rastitelni i
`ivotinski zaednici ne e podednakva na zemjata. Svoj pridones kon
biogeografskite vidovi dava i ~ovekot so negovoto prekumerno
iskoristuvawe i degradirawe, kako negativno vlijanie i so
racionalno koristewe i odgleduvawe kako pozitivno deluvawe.
Prisustvoto na rastitelni i `ivotinski zaednici e od golemo zna~ewe
kako turisti~ka atraktivnost na prostorot.

Vegetativnata pokrivka ne samo {to vlijae na drugite elementi na

`ivotnata sredina, tuku gi sodr`i i rekreativnite, estetskite i
kuriozitetnite turisti~ki atributivni svojstva.
Rekreativnoto i zdravstvenoto zna~ewe na vegetacijata proizleguva
od toa {to taa vo procesot na fotosinteza od atmosferata go
asimilira jaglen dioksidot, a osloboduva kislorod so {to go
pro~istuva vozduhot, a povolno vlijae vrz respiratorniot sistem kaj
~ovekot. [umskata vegetacija go pro~istuva vozduhot i na toj na~in
{to ja zadr`uva pra{inata i {to ja namaluva bu~avata. Taka {uma od
200 metri {irina ja namaluva bu~avata za 35-40 decibeli (db).
Rekreativnite karakteristiki na vegetacijata se ogledaat i vo toa
{to sozdava zaseneti prostori, {to e mo{ne va`en faktor vo
podra~jata kade {to e intenzivna insolacijata i kade {to
preovladuvaat visoki temperaturi. Mnogu rastitelni vidovi sodr`at
eteri~ni sostojki ~ie isparuvawe ovozmo`uva {irewe na prijatni
mirisi, koi ne samo {to ~udno deluvaat, tuku mo`at da imaat i
lekoviti osobini. Od rekreativno zna~ewe e i samoto zelenilo koe gi
odmara o~ite na posetitelite.
Estetskite turisti~ki atraktivni atributivni svojstva na
rastitelniot svet proizleguvaat od harmoni~nata sostojba na formite
i boite {to gi sozdava. Vo taa smisla posebna turisti~ka vrednost
dobivaat onie prostori vo koi se zastapeni raznovidni formi na
vegetacija, kako i uredenite prostori od strana na ~ovekot, kakvi
{to se parkovite, aleite, gradinite i drugi kultivirani prostori.
Rastitelnite vidovi i zaednici mo`at da imaat relikten i endemski
karakter. Nivnata retkost i retkosta na drugi rastitelni vidovi ja
sodr`at kuriozitetnata osobenost na vegetacijata kako turisti~ki
motiv. Duri i edno osameno drvo so svojata impozantnost ili retkost
mo`e da bide kuriozitetno. Primerot na golemiot platan vo Ohrid toa
dobro go ilustrira.

@ivotinskiot svet so svojata rasprostranetost i raznovidnost

pretstavuva zna~aen biogeografski turisti~ki motiv. Ova proizleguva
ottuka {to odredeni `ivotni, posebno lovniot dive~ i ribolovnite
vidovi ovozmo`uvaat specifi~ni, turisti~ki lovni i ribolovni
aktivnosti. Nabquduvaweto i fotografiraweto na `ivotinskiot svet ja
afirmira interesna fotosafari turisti~ka aktivnost ili lov so
kamera.
@ivotinskiot svet kako turisti~ki motiv vo lovnite i ribolovnite
prostori i fotosafari aktivnostite vo golema mera ja sodr`at
kuriozitetnata komponenta na nivnata turisti~ka atraktivnost. Taa
proizleguva od samoto is~ekuvawe i ulov na posebni vidovi po
svojata retkost i golemina, kako i vo nabquduvaweto,
fotografiraweto na retki, interesni i ~esto opasni `ivotni.
Samoto tragawe po `ivotnite podrazbira proa|awe niz prirodnata
sredina, {to ja akcentira atraktivnata komponenta na ovoj motiv.
No, so toa ne se iscrpuva rekreativnata turisti~ka atraktivnost na
`ivotnite. Nekoi `ivotni se koristat za nekoi aktivnost koi
pobuduvaat interes kaj turistite, kakvi {to se javaweto, koridata,
rodeoto, borbata na petli i drugo.
Kako del na prirodnata sredina so ispu{taweto na harmoni~ni zvuci i
tonovi nekoi `ivotni go vpotpolnuvaat ambientot i zaedno so
lepezata na formi i boi {to gi poseduvaat, go istaknuvaat
estetskiot element na turisti~kata atraktivnost.
Rastitelniot i `ivotinskiot svet pretstavuvaat zna~ajno bogatstvo.
Nekoga{ nivnata vrednost e takva {to pobuduva poseben op{testven
interes. Takvite prostori se stavaat pod posebna zakonska za{tita
so cel da se so~uvaat vrednostite {to gi poseduvaat. Najdobro
za{titeni prostori od naru{uvawe na ekolo{kata ramnote`a se
nacionalnite pakovi, vo koi so zakon e regulirana nivnata poseta i
na~inot na odnesuvawe i dvi`ewe vo niv.
So ogled na prirodnite bogatstva {to gi poseduvaat nacionalnite
parkovi pretstavuvaat samostojni biogeografski turisti~ki motivi.
Za{titeni prostori od neracionalno iskoristuvawe pretstavuvaat
lovnite rezervati vo koi posebna gri`a se vodi za odredeni vidovi
na `ivotni od prekumerno lovewe ili istrebuvawe.
9.7.3.4.6. Pejsa`ni turisti~ki motivi
Pejsa`nite turisti~ki motivi vo najgolema merka sodr`at prirodni
elementi koi ~esto se nadopolneti so antropogeni formi, zatoa i
smetame deka pejsa`nite turisti~ki motivi vo osnova pretstavuvaat
prirodni turisti~ki motivi, odnosno delovi na prirodnata sredina vo
koja antropogenite elementi funkcionalno i fizionomiski i se
prisposobeni. Zavisno od reljefnite, klimatskite, hidrografskite i
biogeografskite karakteristiki na prostorot mo`at da se izdvojat
poedine~ni tipovi na pejsa`i, bidej}i tie davaat posebna
fizionomija, so ogled na nivnata me|uzavisnost. Diferencijacijata
na pejsa`ite na planinski, ramni~arski i primorski, kako osnovni
tipovi i vo niv mnogu varieteti ne ja isklu~uva mo`nosta za nivna
klasifikacija i vrz drugi kriteriumi koi davaat pe~at na prirodnata
sredina.
Mo`e da se konstatira deka pejsa`nite turisti~ki motivi bez ogled
na na~inot na koj se izdvosni sodr`at kompleksen atraktiven
karakter, so ogled na prisustvoto na pove}e motivski atributivni
svojstva. No kaj pejsa`nite motivi sepak preovladuva estetskata
komponenta i naj~esto se predmet na nabquduvawe na posetitelite vo
ovie turisti~ki prostori.

9.7.3.2. Antropogeni turisti~ki motivi

Bogatstvoto na turisti~kite prostori e pogolemo, ako vo nego postoi
zaemna povrzanost na prirodnite i antropogenite formi. Za razlika
od prirodnite turisti~ki motivi, antropogenite turisti~ki motivi
pretstavuvaat takvi pojavi i procesi vo prostorot koi gi
privlekuvaat turistite, a nastanale pod vlijanie na ~ovekovata
aktivnost i kreativnost. Vo grupata na antropogeni turisti~ki
motivi spa|aat:
etnosocijalnite,
kulturno-istorskite,
manifestaciskite i
ambientalnite.

9.7.3.2.1. Etnosocijalni turisti~ki motive

Etnosocijalni turisti~ki motivi pretstavuvaat takvi motivi koi
opfa}aat pojavi i odnosi koi{to ja oddavaat specifi~nosta vo
na~inot na `iveewe i odnesuvawe, odnosno materjalnata i duhovnata
kultura na narodite i etni~kite celini voop{to, na odreden prostor
i so toa pobuduvaat interes kaj turistite.
[iroka e lepezata na ovie turisti~ki motivi i zadava dosta te{kotii
celosna da se opfatat. Glavno etnosocijalnite karakteristiki mo`ata
da se sogledaat niz slednite elementi:
Stopanskite aktivnosti kakvi {to se na primer zemjodelskite
dejnosti `etvata i su{ewe na `ito, vr{ewe, kosewe, grozdober ili
aktivnost kako grn~arstvo, pletarstvo, drvodelstvo i drugi.
Na~inot na ishrana, podgotvuvaweto na hrana, zastapenosta na
odredeni vidovi na hrana, posebnite kuvarski specijaliteti i
sadovite vo koi se podgotvuva hranata.
Tipovite na ku}ni enterieri i poku}ninata koja ja sodr`at
doma}instvata;
Narodnite nosii;
Narodnite obi~ai, praznuvawata i obi~aite vo rabotata, pri ra|awe
i.t.n.
Pravnite obi~ai i op{testveniot `ivot, semejnite i me|usemejnite
odnosi;
Narodnoto praznoverie i paganskite obi~ai;
Narodnata umetnost kako tkaeweto, pleteweto, vezeweto, rezbareweto,
boeweto, narodnoto skulpturstvo, slikarstvoto, izrabotkata na
maski, kuvenxistvoto i drugo;
Narodnata literatura preku tvorbite kakvi {to se prikaznite,
gatankite, pogovorkite i poezijata.48
48 P. Vlahovi}: Etnologija naroda Jugoslavije, Etnolo{ki pregled
Slovenije, Nau~na kwiga Beograd, 1971, str. 46.
Sekoj od navedenite etnosocijalni motivi, kako del od narodnoto
bogatstvo mo`e da ja nadopolnuva sodr`inata na prestojot na
turistite na odreden prostor. Na toj na~in tie poseduvaat
komplementarna prete`no estetsko-kuriozitetnata turisti~ka
vrednost. Me|utoa, zbirot na etnosocojalnite elementi i nivnata
raznovidnost kompleksno ja izrazuva materjalnata i duhovnata
kultura na odredeni etni~ki celini ili nekoi nejzini delovi. Toa
vsu{nost zna~i deka ovie turisti~ki motivi zemeni vo celost
pretstavuvaat turisti~ki atraktiven faktor so kompleksno dejstvo.
Neguvaweto na etnopsocijalnata tradicija i za{titata na oddelni
predmeti i objekti so vakvi obele`ja pretstavuva nacionalna
zalo`ba. Interesot {to go pobuduvaat kaj turistite, so ogled na
karakteristikite kako turisti~ki motivi, uka`uva na potreba od
nivno celosno vklu~uvawe vo turisti~kata ponuda i prezentirawe na
adekvatni mo`ni na~ini.

9.7.3.2.2. Kulturno-istoriski turisti~ki motivi

Kulturno-istoriskite turisti~ki motivi se takvi antropogeni pojavi
koi nastanale vo razli~ni vremenski periodi na odreden prostor, a
pobuduvaat interes kaj turistiteso toa {to potsetuvaat na
istoriskite nastani, li~nosti, procesi i pojavi i {to ja
obogatuvaat nivnata kultura niz zapoznavaweto so umetni~kite
vrednosti.
Za razlika od etnosocoijalnite turisti~ki motivi, kulturno-
istoriskite ne se vrzuvaat za nacionalnite granici, ne ja
pretstavuvaat samo istorijata i kulturata na eden narod, tuku i
delovi na kulturnoto i istoriskoto minato na po{iroki civilizacii
na odreden prostor.
Vo grupata na kulturno-istoriskite turisti~ki motivi glavno spa|aat
slednite:

Arheolo{kite i istoriskite lokaliteti, spomenicite na kulturata i

spomen obele`jata, instituciite od oblasta na kulturata kakvi {to
se muzeite, galeriite, arhivite, zavodite za za{tita na
spomenicite, bibliotekite, domovite na kulturata i drugi
arhitektonski celini, kako i literaturnite, likovnite i muzi~kite
umetni~ki tvorbi.
Intenzivno dejstvo na znamenitite i estetskite atraktivni
atributivni svojstva na ovie turisti~ki motivi u8slovuva tie
naj~esto da bidat i samostojni motivi, no i da ja zbogatuvaat
sodr`inata na turisti~kiot prestoj, deluvaj}i kako komplementarna
komponenta vo turisti~kata ponuda.
Znamenitite svojstva se posebno izrazeni kaj kulturno-istoriskite
turisti~ki motivi. [to e monumentalnosta pogolema, i turisti~kata
vrednost e pogolema. Vidliv e interesot na turistite za ostatocite
na starite kulturi sogleduvaj}i gi niz arheolo{kiot materjal
izlo`en vo muzejskite zbirki ili vo prirodata.49
49 M. Kolari}, D. Pavlovi}: Istorija umetnosti u Jugoslaviji, Zavod
za obrazovawe administrativnih kadrova u SR Srbiji, Beograd, 1975,
str. 18.
Estetskite atributi gi poseduvaat, kako istoriskite kulturni
tvorbi, taka i delata na sovremenata kultura so {to go zgolemuvaat
interesot na turistite.
Pokraj znamenitite i estetskite atraktivni svojstva odredeni
kulturno-istoriski turisti~ki motivi poseduvaat kuriozitetni
elementi so svojata impozantnost vo prostorot. Kako primer mo`at da
poslu`at Kineskiot yid, Ajfelovata kula ili Koloseumot vo Rim.
9.7.2.2.3. Manifestaciski turisti~ki motivi
Manifestaciite preku koi se prika`uvaat raznovidni ~ovekovi
dostignuvawa mo`at da imaat i turisti~ki obele`ja.
Iako ~esto me|usebno se nadopolnuvaat, manifestaciite za koi se
vrzuvaat turisti~kite dvi`ewa naj~esto imaat karakter na:
kulturno-umetni~ki,
sportski,
politi~ki i nau~ni sobiri i
stopanski priredbi.

Vo grupata na kulturno-umetni~ki priredbi spa|aat razni teatarski

pretstavi od muzi~kata i literaturnata umetnost, odnosno operski,
baletski, simfoniski i drugi muzi~ki priredbi i izvedbi, dramski
pretstavi, poetski mitinzi, festivalski manifestacii, revii na
nosii i modni revii, izlo`bi na likovnata i primenetata umetnost i
drugi.
Sportskite manifestacii sodr`at natprevaruva~ki karakteristiki, ~ii
pojavni oblici se mo{ne raznovidni po brojot na u~esnicite,
zastapenosta vo natprevaruva~kite disciplini i nivnoto zna~ewe. Vo
ovaa grupa spa|aat natprevaruvawata na Olimpijadite, Spartakijadite
i Univerzijadite, prvenstvata po odredeni sportski disciplini,
kupovite i me~evite organizirani nezavisno od nivnoto zna~ewe.
Vo grupata na zabavni manifestacii naj~esto vleguvaat karnevalskite
i maskenbalskite priredbi, festivalite i cirkuskite pretstavi. No
so ogled na toa deka i golem broj na sportski i kulturno-umetni~ki
manifestacii i jmanifestacii od drug karakter sodr`at zabavna
komponenta, a i navedenite zabavni manifestacii poseduvaat odredena
umetni~ka vrednost, te{ko e ovaa grupa celosno da se definira. Vo
osnova ovaa grupa gi opfa}a onie manifestacii preku ~ija sodr`ina
posetitelite se zabavuvaat i psihi~ki relaksiraat.
Kongresnite sobiri, samitite i politi~kite mitinzi, nau~nite sobiri
i sovetuvawa se zna~ajni manifestacii ne samo poradi prirodata koja
ja prezentiraat tuku i zaradi nivnoto turisti~ko atraktivno
dejstvo, vrzuvaj}i poseben vid na turisti~ki dvi`ewa koi se
narekuvaat kongresni turisti~ki dvi`ewa.
Stopanskite manifestacii preku raznite vidovi na saemski priredbi,
izlo`bi, degustacii i natprevaruva~ki sobiri od raznite stopanski
dejnosti pretstavuvaat zna~aen turisti~ki motiv. Atraktivnosta na
manifestaciskite motivi e odredena so vidot i zna~eweto na
priredbata, mestoto i vremeto na nejzinoto odr`uvawe.
So ogled na toa deka sportskite i zabavnite priredbi poseduvaat
pogolem stepen na spektakularnost i {to ne baraat povisoko kulturno
nivo, pretstavuvaat i poatraktivni manifestacii i privlekuvaat
pogolem broj na {iroka turisti~ka klientela.
Zna~eweto na priredbite mo`e da bide me|unarodno, odnosno svetsko
ili kontinentalno, nacionalno, regionalno i lokalno. Sekako deka
pogolema turisti~ka atraktivnost poseduvaat onie priredbi ~ie
zna~ewe e po{iroko.
Mestoto na odr`uvawe na manifestacijata e vo tesna vrska so
nejzinata posetenost. Toa zna~i deka mestata vo naselenite oblasti,
so razviena soobra}ajna povrzanost i so bogatstvo na drugi
turisti~ki vrednosti }e mo`at da privle~at pogolem broj na
posetiteli.
Vremeto na odr`uvaweto na manifestacijata, istotaka vlijae na
nejzinata posetenost. Najgolema posetenost mo`e da se o~ekuva vo
sezonskiot del na turisti~kata aktivnost. No, zavisno od zna~eweto
na manifestacijata so nejzinoto odr`uvawe neposredno vo
pretsezonskiot i posezonskiot period mo`e da se prodol`i
turisti~kata sezona. Zatoa i mnogu manifestacii se realiziraat
tokmu vo tie vremenski ramki.
9.7.2.2.4. Ambientalni turisti~ki motivi
Razli~ni pojavi vo prostorot pretstavuvaat elementi koi go
obele`uvaat negoviot izgled ili celosno go oblikuvaat. Takvite
pojavi ~ie poteklo e antropogeno, naj~esto go ozna~uvaat
prostorniot ambient koi mo`e da gi privlekuva turistite. Toa {to
kaj ambientalnite turisti~iki motivi preovladuvaat antropogenite
elementi pretstavuva osnovno razgrani~uvawe vo odnos na pejsa`nite
turisti~ki vrednosti.
Vo grupata na ambientalnite turisti~ki vrednosti glavno spa|aat
razli~nite tipovi na naselbi, bilo da se raboti za selski ili
gradski ambientalni celini, oblikot na ulicite, ku}ite i prostorot
okolu ku}ite, stopanskite objekti do zemjodelskite stopanstva i
energetskite objekti kakvi {to se hidrocentralite, do industriskite
reoni i objekti, soobra}ajnite objekti, stanicite, aerodromite i
pristani{tata i delovite na urbanite sredini, plo{tadite,
bulevarite, parkovite, rekreativnite centri i drugi.
Ovie turisti~ki motivi naj~esto spa|aat vo grupata na
komplementarni turisti~iki motivi, a retko koga se samostojni. Kako
samostojni turisti~ki motivi se javuvaat glavno gradskite naselbi i
nekoi specifi~ni selski sredini. Karakteristikata na gradskite
naselbi da sodr`at raznoviden motivski fond, ovozmo`uva nivno
kompleksno deluvawe. Selskiot ambient pretstavuva, isto taka,
kompleks na za~uvani etno-socijalni i ambientalni turisti~ki motivi
vrzuvaj}i turisti~ka klientela od poseben vid na turisti~ka
aktivnost koja se narekuva turizam na selo.
Izgledot na naselbite kako ambientalni prostorni celini vo golema
merka zavisi od prirodnata sredina, uslovuvaj}i diferencirawe na
planinski, ramni~arski i primorski naselbi so specifi~ni
karakteristiki vo izgledot na ku}ite i nivniot raspored, {irinata
na ulicite itn. Kako potvrda mo`e da slu`i zbienosta na ku}ite vo
primorskite prostori, kade ku}ite edna na druga i ovozmo`uvaat
zasenuvawe, {to pak uslovuva tesni ulici ili izgledot na ku}ite vo
planinskite prostori ~ii krovovi glavno se strmni poradi
izobilstvoto na vrne`ite, kako i rasporedot na ku}ite vo
ramni~arskite prostori, kade {to e naglasena {irinata na ulicite
poradi reljefnite mo`nosti za takva gradba.
Izgledot na ku}ite e usloven i od specifi~nosta na materjalot za
gradba koj e zastapen vo geografskata sredina. Taka vo planinskata
gradba naj~esto preovladuva drvoto, kamenot, vo primorskite karsni
podra~ja kamenot, a vo ramni~arskite glinata odnosno ciglata.
Seto ova ovozmo`uva ambientalnite turisti~ki vrednosti da odavaat
svojstvenost na odredeni prostorni celini.
9. 7. 5. Receptivni faktori
Vo receptivnata sfera na turisti~kata aktivnost deluvaat soodvetni
faktori. Toa se faktori koi ozna~uvaat priem na turisti, a opfa}aat
pre~ek smestuvawe, obezbeduvawe na uslovi za zadovoluvawe na
turisti~kite potrebi i ispra}awe.
Receptivnite faktori ovozmo`uvaat turistite da gi iskoristat
vrednostite od atraktivno-motivaciska priroda. Toa se takvi faktori
koi vo najgolema merka deluvaat na zadovoluvawe na primarnite
potrebi no u~estvuvaat i vo zadovoluvaweto na specifi~nite potrebi
na turistite.
Ovie faktori se od fundamentalno zna~ewe za razvoj na turizmot od
prosta pri~ina {to bez nivnoto vlijanie toj ednostavno ne mo`e da
postoi. Duri koga se analizira nivoto na turisti~ki razvoj tie se
eden od osnovnite indikatori. Vo taa smisla brojot na objekti
brojot na posebni edinici vo objektite i nivoto na turisti~ka
izgradenost se pokazateli koi vo ovaa smisla ne mo`at da se
zanemarat.
Vo grupata na receptivni faktori se vbrojuvaat slednive:
-Infrastrukturalna opremenost i komunalna uredenost
-Ugostitelski kapaciteti
-Trgovska mre`a
-Zanaet~iska dejnost
-Zdravstvena organiziranost
-Bankarska slu`ba
-Turisti~ka vladina i nevladina organiziranost
-Politi~ki sostojbi
-Kulturno nivo

Infrastrukturalnata opremenost i komunalnata uredenost

pretstavuvaat osnovni receptivni faktori. Ova proizleguva ottuka
{to suprastrukturalnite objekti se temelat na neophodnite
prevzemawa vo obezbeduvaweto na ovie pretpostavki. Toa zna~i deka
lociraweto na kapacitetite vo sferata na prifa}aweto na turistite
zapo~nuva so neophodnite planski i urbanisti~ki re{enija. Osnovno e
deka treba prostorot da se definira za namenata na koja }e i
koristi. Spored toa, ureduvaweto na prostorot podrazbira to~no
locirawe na kapacitetite.
Infrastrukturalnoto opremuvawe podrazbira probivawe na neophodni
pristapni pati{ta i komunikacii me|u suprastrukturalnite objekti.
Isto taka, neophodno e opremuvawe na javnite parkinzi, postojki i
stanici, pristani{ta i heliodromi.
Osnova na turisti~kiot razvoj pretstavuvaat i vodosnabtitelnite
objekti i sistemi kako i kanalizaciskata i kolektorskata
infrastruktura. Vo ovoj kontekst kako neophodno se javuva
opremuvaweto na elektrodistributivnata mre`a i mre`ata na
stati~nata telefonija.
Ureduvaweto na receptivnite prostori podrazbira sozdavawe na avenii
i drvoredi, parkovi, {etali{ta i vidikovci.
Javnite objekti kakvi {to se vodoskocite, fontanite, skulpturite i
uredenite plo{tadni sodr`ini mu davaat posebna fizionomija na
receptivniot prostor i se nao|aat vo funkcija na odvivawe na
turisti~kata dejnost.
Uredenosta na prostorot podrazbira vnesuvawe na hortikulturni
elementi, no i nivno odr`uvawe. Vpro~em najzna~ajna dejnost na
komunalnite slu`bi eobezbeduvawe na optimalni uslovi za razvoj na
turizmot. Vo toj kontekst od posebna va`nost e odr`uvaweto na
higienata, zatoa {to nehigienata gi zagrozuva prirodnite i
antropogenite atraktivno-motivaciski vrednosti.
Receptivnite prostori se sudruvaat so debalansot me|u potrebite i
mo`nostite vo odr`uvaweto na komunalnite i infrastrukturalnite
sistemi. Imeno, receptivnite prostori naj~esto se karakteristi~ni
po relativno maliot broj na `iteli koi se postojano naseleni. Toa
zna~i deka tie ne se vo sostojba da ja odr`uvaat razvienata
komunalna i infrastrukturalna mre`a, koja vo eden del od
godinata(vo sezonata) ja koristi enormno golem broj na turisti.
Poradi toa e vovedena turisti~ka taksa.
Turisti~ka taksa pretstavuva opredelen iznos na sredstva koi
turistite zadol`itelno gi pla}aat vo funkcija na razvoj na turizmot
niz opremuvawe i od`uvawe na ovie sistemi. Turisti~kata taksa se
narekuva i komunalna taksa i se pla}a i vo onie mesta koi se vo
sostojba da gi odr`uvaat infrastrukturata i komunalnite sistemi. No
ovie sredstva koi se pribiraat po ovoj osnov treba da se naso~at
kon sredini kade problemite se od priroda da ne mo`at da se
razre{at od strana na lokalnoto naselenie, ili pak vo novi
turisti~ki prostori, na solidarna osnova. Vo ovaa smisla posebno
mesto i pripa|a na dr`avata.
Ugotitelstvoto pretstavuva edna od najzna~ajnite ~initeli vo
turisti~kiot razvoj. Polovina od turisti~kata potro{uva~ka otpa|a
na ugostitelstvoto. Poradi toa ~esto pati Ugostitelstvoto se
izedna~uva so turizmot kako za taa nema teoriska i prakti~na
osnova, bidej}i sepak ugostitelstvoto e samo edna od stopanskite
granki koi u~estvuvaat vo turisti~kata dejnost.
Ugostitelstvoto pretstavuva stopanska dejnost koja vo posebno
uredeni objekti podgotvuva islu`i hrana i pijalaci i dava uslugi za
smestuvawe i zabava na posetitelite. Ugostitelstvoto vr{i i
proizvodna i uslu`na dejnost. Proizvodnata funkcija na
ugostitelstvoto e sodr`ana vo podgotvuvaweto na hranata i
pijalocite, a uslu`nata preku davaweto na site vidovi osnovni i
sporedni ugostitelski uslugi.
Vo ugostitelstvoto mo`at da se izdvojat dva vida na kapaciteti. Toa
se kapacitetiti za smestuvawe i kapaciteti za ishrana i pijalaci.
Kapaciteti za smestuvawe se slednive :
-hoteli
-moteli
-preno}i{ta
-pansioni
-turisti~ki naselbi
-kampovi
-doma{no smestuvawe
-planinarski domovi i ku}i
-rabotni~ki odmarali{ta
-mladinski odmorali{ta

Kapaciteti vo koi se koristi hrana i pijaloci se:

-restorani
-kafeani
-bifiwa
-barovi
-picerii
-slatkarnici
-diskoteki
-~ajxilnici

Kapacitetite vo ugostitelstvoto isto se kombinirani taka {to vo

eden objekt mo`e da ima pove}e vidovi na ugostitelska turisti~ka
ponuda.
Od teoriski i prakti~en aspekt ovie receptivni faktori posebno se
obraboteni vo ekenomikata na ugostitelstvoto. Spored toa, smetame
deka nema potreba podetalno da se elaboriraat ovie faktori bidej}i
tie mnogu posodr`ajno se obraboteni vo ramkite na spomenatata
disciplina.
Trgovskata mre`a podrazbira instaliranost na stopanski subjekti vo
receptivniot prostor koi ovozmo`uvaat snabduvawe vo turisti~kata
dejnost. Snabduvaweto se odnesuva na turistite koi pokraj
ugostitelski uslugi imaat potreba za opredeleni stoki. Turistite ne
se zadovoluvaat so ponudata koja se obezbeduva vo ramkite na
aran`manot ili poedine~nite uslugi vo ugostitelstvoto, tuku sakaat
da se snabdat i so drugi stoki. ^esto duri kupuvaweto e osnova za
patuvawe taka {to se diferencira i posebna programa koja se
narekuva "{oping turizam".
Toa zna~i deka trgovijata ovozmo`uva turistite da se snajdat so
privle~ni stoki.
Trgovijata vo turizmot se javuva kako razvoen faktor i niz prizma
na snabduvawe na neposrednite davateli na uslugi. Turisti~kite
agencii, ugostitelskite stopanski subjekti, kulturnite i sportskite
institucii, soobra}ajot koristi trgovski uslugi za da dojdat do
neophodnite stoki. Na toj na~in trgovijata ovozmo`uva odvivawe na
turisti~kata aktivnost.
Za turizmot od posebno zna~ewe e takanare~enata turisti~ka
trgovija. Pod turisti~ka trgovija vo potesna smisla se podrazbira
proda`bata na stoki koi se neposredno vrzani so turizmot. Toa se
stoki koi potsetuvaat na turisti~kata aktivnost kako na primer:
suveniri, razglednici, turisti~ki karti, dopisni karti, ~estitki,
privezoci, penkala i sli~no.
Isto taka toa se stoki koi ovozmo`uvaat odvivawe na opredeleni
aktivnosti za vreme na turisti~kiot prestoj.Takvi se priborot za
livni i ribolovni aktivnosti i potro{en materjal za ovaa namena,
oprema za skijawe, plivawe, tr~awe i drugi rekreativni aktivnosti,
fotoaparati i kameri, i kaseti, disketi i sli~no.
Zanaet~iskite dejnosti ovozmo`uvaat turistite da dojdat do
neophodni stoki i uslugi od ovoj karakter. Ovaa grupa go opfa}a
zanaet~iskoto proizvodstvo koe izrabotuva stoki koi se nameneti
pred se za turistite. Toa se proizvodi so avtohtoni vrednosti.
Najgolem del od proizvodite se kupuvaat od strana na turistite kako
suveniri. Vo ovaa grupa na zanaet~iski dejnosti posebno se
istaknuvaat kuvenxistvoto, kazan~istvoto, pletarstvoto, pleteweto,
vezeweto, tkaeweto, drvodelstvoto, rezbarstvoto i sli~no.
Od uslu`nite zanaeti kako receptivni faktori se javuvaat zanaetite
koi se vo vrska so nivnata namena za turistite i zanaeti koi
ovozmo`uvaat ispravnost na sredstvata na turistite i drugite
u~esnici vo turisti~kata aktivnost.
Zanaeti ili uslugi koristat turistite se frizerskiot, kozmeti~kiot,
manikirskiot, pedikirskiot i sli~no. Naj~esto se raboti za zanaeti
koi ovozmo`uvaat urednost na turistite bez koja tie ednostavno ne
se vo sostojba da se vklu~at vo turisti~kite komunikacii i
zabavnite sodr`ini.
Od zanaetite koi se vo vrska so sredstvata koi gi koristat
turistite i drugite u~esnici vo turisti~kata aktivnost najgolem
broj se onie vo vrska so avbtomobilot i toa avtomehani~arite,
avtolimarite i avtoelektri~arite. No isto taka svoe mesto vo ovaa
smisla nao|aat radiomehani~arite, elektromehani~arite, preciznite
mehani~ari i sli~no.
Odr`uvaweto na objektite e vo kompetencija na brojni zanaeti od
moleri do elektri~ari.
Toa zna~i deka se raboti za {iroka zastapenost i vlijanie na
zanaet~istvoto vo turisti~kata dejnost.
Zdravstvenata organiziranost e mnogu va`na vo turizmot. Taa mo`e da
bide del od turisti~kata ponuda i da pretstavuva faktor na za{tita
na turistite od bolesti i traumi za vreme na turisti~kata
aktivnost.
Koga zdravstvenata organiziranost pretstavuva del od turisti~kat
ponuda taa e osnova za razvoj na zdravstveniot turizam. Taka se
vospostavuva najsoodvetna korelacija me|u turizmot i zdravstvoto.
Turistite pokraj atraktivno-motivaciskite sodr`ini dobivaat i
zdravstveni uslugi vo kontinuirana forma.
Zdravstvenata slu`ba e neophodna i vo site drugi vidovi na
turisti~ka aktivnost. Taa mora da bide mobilna poradi urgentni
intervencii posebno pri davewa, traumi, srcevi napadi, insulti i
epilepsii, izgorenici ili pomrznuvawe no i vo drugi slu~aevi.
Zatoa e neophodno pri organizacijata na turizmot vo opredelena
sredina da se predvidi i funkcionirawe na zdravstvenata slu`ba.
Zdravstvenata slu`ba treba da bide locirana kako vo turisti~kite
lokaliteti vo koi se odviva turisti~kata aktivnost taka vo
pogolemite smestuva~ki kapaciteti i soobra}ajnite pristani{ta (
aerodromi i stanici).
Poradi obezbeduvawe na potpolna zdravstvena za{tita na turistite
zemjite koi se opredelile za razvoj na turizmot treba da potpi{at
{to e mo`no pogolem broj na me|unarodni konacii za zdravstvena
za{tita.
Bankarskata slu`ba ovozmo`uva da se izvr{at brojnite pla}awa vo
turizmot. Taa e vo funkcija na menuvawe na finansiski sredstva,
obezbeduvawe gotovina no i vr{ewe na transakcii vo receptivniot
prostor. Vrz uslugite na bankarskata slu`ba se potpira najgolem del
od finansiskite odnosi na korisnicite i davatelite na turisti~ki
uslugi.
Bankarskata slu`ba treba da ovozmo`i {to e mo`no vo pokratok rok da
gi izvr{at transakciite, za racionalno da go iskoristat vremeto
nameneto za turisti~ka aktivnost.
Turisti~kata vladina i nevladina organiziranost ja opredelivme kako
zna~aen ~initel na turisti~kiot razvoj vo emitivnata sfera. Vo toj
del gi definiravme i gi diferenciravme. No, ovie faktori se
prisutni i vo receptivnata sfera vo koja imaat isto taka posebno
mesto i razvojna uloga.
Dr`avnite organi kako receptivni faktori se nao|aat vo funkcija na
sproveduvawe na vladinata politika. Tie treba da ovozmo`at
koordinacija na site ~initeli vo turizmot. Ovie organi vr{at
analiza na sostojbite i predlagaat merki za unapreduvawe na
turisti~kata dejnost. Tie se gri`at za sproveduvawe na zakonskata
regulativa, za kategorizacija na kapacitetite koi davaat turisti ki
uslugi za po~ituvawe na vospostavenite kodeksi na odnesuvawe i za
koristewe na sredstvata dobieni po osnov na turisti~ka taksa.
Vo ramkite na vladinata organiziranost posebno mesto zavzema
turisti~kata inspekcija koja gi sankcionira nezakonskite odnesuvawa
vo turisti~kata dejnost.
I vo receptivnata sfera nevladinite organizacii se javuvaat kako
organizacii bez turisti~ki predznak i organizacii so turisti~ki
predznak.
Prvata grupa ja so~inuvaat nevladini organizacii koi se gri`at za
ekolo{kite uslovi, ureduvaweto na prostorot, organizacijata na
kulturni i sportski sredbi i sli~no. Takvi se ekolo{kite dru{tva i
dru{tvata za razubavuvawe na prostorot, kako i sportskite dru{tva i
klubovi, aktivite na mladi i na `enite i drugi.
Turisti~kite organizacii se takvi asociacii koi se formiraat so cel
da se unapredi turizmot vo opredelena sredina. Tie se zanimavaat so
promotivni aktivnosti, davawe na turisti~ki informacii i
obezbeduvawe na uuslovi za podobruvawe na turisti~kata ponuda.
Funkcijata na turisti~kite dru{tva se ogleda vo koordinacijata na
nositelite na turisti~kata politika i ~initelite na turisti~kata
dejnost vo receptivniot prostor. Tie se glavni inicijatori za
donesuvawe merki za ureduvawe na turisti~koto mesto, za odr`uvawe
na ku}ite i nivnata okolina, za kolektivni akcii kakvi {to se
natprevarite za najdobro ureden balkon ili dvor ili, za akcii kakvi
{to se mesec na turizmot i sli~no.
Vladinite i nevladinite organizacii vo receptivniot prostor imaat
sorabotka so drugite stopanski i op{testveni subjakti koi se
vklu~eni vo turizmot. Taka se sozdava horizontalna povrzanost.
No isto taka postoi i vertikalna povrzanost. Referatite se povrzani
so Sektorot za turizam vo Ministerstvoto za stopanstvo.
Turisti~kite dru{tva se povrzuvaat vo regionalni sojuzi a tie pak
vo Turisti~ki nacionalni asociacii koi treba da ~lenuvaat vo
Svetskata turisti~ka organizacija.
Politi~kata sostojba isto taka ne pretstavuva samo inicijativen
faktor vo turizmot tuku se javuva i kako eden od najva`nite
receptivni faktori. So ogled na toa deka politi~kite faktori vr{at
zna~ajno vlijanie na bezbednosta, li~nata sloboda i psihi~kata
sostojba na posetitelite tie se osnovana pretpostavka na
turisti~kiot razvoj.
Nepovolnata politi~ka sostojba koja podrazbira op{testveni
previrawa od {trajkovi, politi~ki borbi, demonstracii, diktaturi,
nasilstva pa se do vojni ne samo {to ja namaluva posetenosta vo
turisti~kite prostori tuku mo`at i potpolno da ja isklu~at.
Toa zna~i deka osnovni pretpostavki za razvoj na turizmot se
bezbednosta, stabilnosta na politi~kite sostojbi, demokratijata,
vnatre{nata mirna, beskonfliktna op{testvena uredenost, me|unarodna
nezavisnost i miroqubivost.
Turizmot zavisi od otvorenosta na zemjata. Avtorhi~nite sistemi na
dozvoluvaat doa|awe na turisti. Vakvite dr`avi na turistite koi
sakaat da gi posetat gledaat so somne`livost. Taka politi~kite
faktori go eliminiraat turizmot. Blokadite vo sekoj slu~aj imaat
negativna konotacija.
Kulturni receptivni faktori pretstavuvaat steknati i nadogradeni
vrednosti, koi ovozmo`uvaat korekten odnos kon turisti~kata
klientela vo turisti~koto mesto. Vo ovaa smisla mnogu e va`no
nivoto na kultura koe go poseduvaat davatelite na uslugi i
recipientnoto naselenie. Od kultrnoto nivo zavisi stepenot na
uslu`enost i prifatlivost na turisti~kata klientela.
Uslu`enosta na vrabotenite vo turisti~koto stopanstvo e opredelena
nego taka od stepenot na obrazovanie i posebno od obrazovanieto vo
turisti~ka struka. Toa zna~i deka treba da se vlo`at napori vo
turizmot da se vklu~at samo stru~ni kadri. Diglasirano e vo
turizmot da se vrabotuvaat kadri koi ne mo`at da odgovorat na
profesionalnite zada~i.
Uslu`enosta i kreativnosta vo receptivnata prostor pretstavuva
faktor koj vlijae na prodol`uvaweto na prestojot na turistite i
promotiven faktor koj ovozmo`uva pogolema turisti~ka posvetenost.
Taa se ostvaruva so prenesuvawe na iskustva od turistite na
potencijalnite turisti. Omasovuvaweto na turisti~kata posvetenost
se ostvaruva so nivoto na uslu`nost i prifatlivost.
Odnosot na recipientnoto naselenie kon turistite i razvojot na
turizmot, kako vlijatelen kulrturen faktor ne smee da se bazira
samo na poedine~noto vlijanie koe go imaat davatelite na uslogi.
Recipientnoto naselenie treba da se vklu~i vo organizacijata na
kursevi, predavawa i drugi formi na obrazovno-informativni
aktivnosti so turisti~ka problematika. So toa treba da se pridonese
vo podignuvaweto na nivoto na turisti~ka kultura na naselenieto vo
turisti~koto mesto. Toa zna~i deka aspiraciite za priem na turisti,
tolerancijata vo toj pogled izbegnuvaweto na arogancijata kon
turistite, kako i otstranuvaweto na sudirite me|u turistitei
recipientnoto naselenie }e se ostvarat na optimalen na~in. So
nivoto na kultura kaj recipientnoto naselenie se ostvaruva pogolema
naklonetost kon turistite i povisoko nivo na zadovolstvo od nivnoto
prisustvo vo recipientniot prostor.

9. 7. 6. Posredni~ki faktori
Posreduvaweto vo patuvaweto e staro kolku i samoto patuvawe.
Me|utoa, so pojavata na turizmot posredni{tvoto dobiva nova
dimenzija. Toa ne se sveduva samo na uslugi vo patuvaweto tuku i na
uslugi vo vrska so prestotjot na turistite i drugi uslugi.
Od samiot termin posreduvawe proizleguva deka stanuva zbor za tesen
karakter na ovaa dejnost. Toa zna~i deka za interes na treti lica
se vr{i opredelena aktivnost. No sepak treba da se konstatira deka
posredni{tvoto ne treba da se sfati samo kako u~estvo vo davawe i
koristewe na poedine~ni uslugi. Posredni{tvoto e mnogu poslo`ena
dejnost. Razavojot na turizmot pridonesuva turisti~koto
posredni{tvo da se izdigne na zna~itelno povisoko nivo.
Posredni{tvoto vo turizmot se javuva kako kompleksna forma. Pod
nego se podrazbiraat pokraj posreduvaweto i informativno-
sovetuvalnite i organizaciskite aktivnosti. Spored toa
posredni~kite faktori ne treba da se sfatat vo nominalna forma. Toa
se faktori koi ovozmo`uvaat na turisti~kiot pazar da se ostvari
razmena na kompleks na uslugi kako turisti~ka ponuda, za potrebite
na turisti~kata pobaruva~ka. Taka posredni~kite faktori se nao|aat
vo uloga na sinhronizacija na razli~ni u~esnici vo turisti~kata
ponuda koi treba da ovozmo`at zadovoluvawe na potrebite na
turistite. Tie ja relativiziraat sezonalnosta kako mo{ne riggidena
pojava vo turizmot. Ovozmo`uvaat da se ubla`at odnosite me|u
krutosta na turisti~kata ponuda i elasti~nosta na turisti~kata
pobaruva~ka. Ja obedinuvaat rasitnetata turisti~ka ponuda za
interesite na turisti~kite korisnici na uslugi. Posredni~kite
faktori ovozmo`uvaat da se vklu~at novi sodr`ini i prostorni
vrednosti vo turisti~kata ponuda. Na turistite im ovozmo`uvaat bez
problemi da dojdat do sodr`inite so koi }e gi zadovolat
turisti~kite potrebi.
So ogled na toa deka vo turizmot deluvaat pove}e organizaciski
formi turisti~kite posredni~ki formi mo`at da se javat kako :
-turisti~ki agencii
-turisti~ko biro
-{alteri i slu`bi na organizacii vo turizmot

9. 7. 6. 1. Turisti~ki agencii
Turisti~kite agencii se najzna~ajniot i najrazvieniot organizaciski
vid na turisti~ko posredni{tvo. Mnogu avtori vo nau~nata literatura
gi definiraat turisti~kite agencii. Najprifatliva e definicijata na
K. Klat i J. Fi{er. Tie patni~kata agencija ja definiraat na
sledniov na~in : "Patni~kata agencija e onoj stopanski subjekt koj
uslugite na treti pretprijatija, potrebni za patuvawe i prestoj gi
nudi na turisti ili tie uslugi gi nudi vo posebna kombinacija kako
svoi.
Okolu definiraweto na turisti~kite agencii podetalna razrabotka e
dadena vo citiranoto delo.
Turisti~kite agencii vo razvojot na turizmot svoja uloga nao|aat vo
omasovuvaweto, namaluvaweto na cenite, popularizacija,
informiraweto i promocijata, osiguruvaweto i bezbednosta,
podobruvaweto na kvalitetot na uslugite, aktiviraweto na
vrednostite na `ivotnata sredina, vklu~uvawe na novi dejnosti vo
turizmot za da mo`at da deluvaat kako razvoen faktor vo turizmot
tie treba da poseduvaat soodvetna lokacija, delovna oprema,
osnova~ki vlo`uvawa, prevozni sredstva, prava i pravni sredstva i
obrtni sredstva. Isto taka e neophodno da imaat kadri od po{iroka
turisti~ka specijalizacija, od posebna specijalizacija i kladri od
drugi struki.
Obavuvaj}i gi posredni~kite, organizatorskite i informativno
soodvetno promotivnite funkcii turisti~kite agencii re{avaat brojni
zada~i koi ovozmo`uvaat da se obezbedi turisti~ki razvoj.
Pri realizacija na ovie zada~i turisti~kite agencii vospostavuvaat
delovni odnosi. Ovie odnosi se vospostavuvaat na edna strana so
turistite kako korisnici na uslugi, a na druga so soobra}ajnite
pretprijatija, ugostitelskite pretprijatija, gra|anite davateli na
uslugi i drugi davateli na uslugi. Taa vospostavuva odnosi i so
stopanski i nestopanski pravni lica koi deluvaat vo turizmot, so
vladini i nevladini organizacii vo turizmot i so drugi turisti~ki
agencii.
Vo ovie odnosi koristi instrumenti i ispravi so koi se obezbeduva
nesmetano odvivawe na rabotnite aktivnosti.
Turisti~kite agencii spored sferata na deluvawe vo turisrti~kata
aktivnost mo`at da bidat receptivni, emitivni i kombinirani. Spored
obemot i karakterot na rabota mo`at da bidat grosisti~ki,
detamisti~ki i grosisti~ko-detamisti~ki. Spored prostorniot opfat
se lokalni, regionalni, nacionalni i me|unarodni. Vrz baza na
organizacisti~kata postavenost na turisti~kiot pazar so mre`a i bez
mre`a na delovni edinici. Vo zavisnost od samostojnosta vo nastapot
na turisti~kiot pazar se javuvaat kako samostojni i zavisni, a
spored sopstvenosta na sredstvata za rabota kako privatni i kako
dr`avni.

9. 7. 6. 2. Turisti~ko biro
Turisti~koto biro ne mo`e da se poistoveti so turisti~kata agencija
nitu po obemot na rabotni zada~i nitu po vlijanieto koe go ima vo
razvojot na turizmot kako posredni~ka forma. Sepak se raboti za
specifi~na posredni~ka organizacija. Turisti~koto biro sepak
zavzema opredeleno mesto vo turisti~kata aktivnost.
Taa e organizaciski del na turisti~kite dru{tva. So ogled na toa
deka turisti~kite dru{tva se nelukrativni, dobrovolni asociacii del
od materjalnite tro{oci gi pokrivaat tokmu so formirawe na
turisti~ki bira. Taka se ovozmo`uva funkcionirawe turisti~kite
dru{tva.
Kako posredni~ki faktor turisti~kite bira se javuvaat vo odnosite
me|u turistite i davatelite na uslugi. Turisti~kite bira im
ovozmo`uvaat na gra|anite- davateli na uslugi da gi popolnat svoite
kapaciteti, a na turistirte da najdat soodvetno smestuvawe.
Turisti~koto biro sorabotuva i so hotelierite i restoranskite
rabotnici taka {to mo`e da gi kombinira uslugite vo doma{nite
kapaciteti so ovie uslugi.
Isto taka turisti~koto biro posreduva pri proda`ba na karti za
kulturni, zabavni, sportski i drugi priredbi i manifestacii.
Ovie posredni~ki faktori posreduvaat vo anga`iraweto na turisti~ki
vodi~i, hostesi, demonstratori i animatori.
Osven ovie posredni~ki aktivnosti turisti~kot biro vr{i i
informativno-promotivna aktivnost. Dava razni informacii i
distibuira propagandni materjali. Poradi toa turisti~kite dru{tva
otvaraat i posebni informativni punktovi preku koi stojat na usluga
na turistite.
Turisti~kite biroa se zanimavaat i so proda`ba na suveniri,
razglednici, turisti~ki karti, filmovi i fotoaparati. So toa
ovozmo`uvaat turistite da se snabdat so neophodni stoki za vreme na
turisti~kiot prestoj.
Turisti~kite biroa iznajmuvaat razni predmeti i oprema koi se
koristat vo opredeleni aktivnosti.
Tie se javuvaat i kako organizatori na izleti i piknici so {to ja
zaokru`uvaat svojata uloga vo turisti~kata dejnost.

9. 7. 6. 3. [alteri i slu`bi na organizacii vo turizmot

Brojni organizacii ~ija osnovna preokupacija ne e turizmot sepak se
javuvaat kako razvoen faktor. Ve}e konstatiravme deka tie
ovozmo`uvaat da dojde do omasovuvawe na turisti~kata aktivnost.
Za da mo`e da se ostvari ovaa aktivnost vakvite asociacii otvoraat
posebni {alteri i organiziraat slu`bi koi se vklu~uvaat vo
posredni~ki turisti~ki aktivnosti. Tie se vo funkcija na
evidentirawe na svoite ~lenovi, koi pak sakaat da se vklu~at vo
turisti~kata aktivnost.
Posreduvaweto se vr{i na toj na~in {to na turistite im se
obezbeduva prevoz i smestuvawe, kako i uslovi za zadovoluvawe na
rekreativnite i kulturnite potrebi. Tie mo`at vo ovaa smisla da se
najdat vo dve razli~ni opcii.
Ednata e koga asocijacijata poseduva svoi kapaciteti, a vtorata e
koga ne poseduva sopstveni receptivni kapaciteti.Koga poseduva svoi
kapaciteti ovie {alteri i slu`bi ednostavno sozdavaat samo red vo
nivnoto koristewe. Tie formiraat grupi i opredeluvaat termini za
koristewe na kapacitetite.
Koga ne poseduvaat svoi kapaciteti se anga`iraat okolu
obezbeduvaweto so {to nivnata posredni~ka aktivnost vo golema merka
nalikuva na posredni{tvoto koe go obavuva turisti~kata agencija.
Iako e ulogata na ovie posredni~ki subjekti dosta ograni~ena taa
sepak zaslu`uva vnimanie. Ovie slu`bi ovozmo`uvaat dobivawe popust
vo prevozot, u~estvuvaat vo distribucijata na propaganden materjal,
obezbeduvaat smestuvawe i davaat soveti i informacii.

10. FUNKCII NA TURIZMOT

So ogled na toa deka turizmot pretstavuva kompleksna pojava
karakteristi~no e negovoto vlijanie. Taka se javuva vzaemen odnos
me|u uslovenosta na turizmot i promenite koi turizmot gi uslovuva.
Toj se odrazuva na ~initelite od koi zavisi, no pretstavuva ~initel
na novi pojavi i odnosi.
Funkcionalniot karakter na turizmot se izrazuva niz vlijanijata koi
gi ima vo prostornata, ekonomskata, op{testvenata i psiholo{kata
sfera.Negovata funkcionalnost e sodr`ana vo univerzalnata
definicija. Taka zbirot na pojavi i odnosi koi proizleguvaat od
patuvaweto i prestojot upatuva na toa deka se vospostavuvaat novi
relacii i sodr`ini.
Zadovoluvaweto na turisti~kata potreba kako najzna~aen kvalitativen
proces pretstavuva funkcionalna kategorija.
Funkciite na turizmot treba da se definiraat kako vkupnost na
vlijanija koi se posledica na odvivaweto na ovaa aktivnost.
Funkcionalniot karakter na turizmot treba da se nabquduva niz
prizma na sodr`inskite elementi, na~inot na izrazuvawe i vidovite
na funkcii koi gi ima.

10. 1. Funkcionalni elementi na turizmot

Pod funkcionalni elementi vo turizmot podrazbirame komponenti koi
go so~inuvaat ovoj fenomen. Sekoj vid na turizam poseduva
specifi~ni sodr`inski karakteristikikoi proizleguvaat od zna~eweto
na negovite elementi. No, osnovnite funkcionalni elementi se
nao|aat vo sekoja turisti~ka aktivnost. Toa se slednive elementi:
-patuvawa
-prestoj
-potro{uva~ka

Pod turisti~ko patuvawe podrazbirame mobilen funkcionalen element.

Toa e proces na sovladuvawe na prostorot od emitivnata od
atraktivnata i receptivnata sfera. Funkcionalnosta na patuvaweto e
sodr`ana vo faktot deka bez patuvawe nema turisti~ka aktivnost.
Taka turisti~koto patuvawe ima vlijanie na ostanatite elementi na
turizmot.
Patuvaweto kako mobilen del od turisti~kata aktivnost se sostoi od
tri fazi:
-prethodna
-glavna
-povratna

Ovie fazi se nao|aat vo me|uzavisnost. Ako glavnata etapa e podolga

toa zna~i deka prethodnata i povratnata }e bidat pokratki i
obratno. Kaj ekskurzivniot turizam glavnata faza se protega na
celata turisti~ka aktivnost, taka {to prethodnata i povratnata
etapa se svedeni na marginalen karakter.
Traeweto na prethodnata etapa zavisi od sodr`inata na glavnata
etapa. Ako sodr`inata e pozabele`itelna turistite }e se trudat po
najkratok pat da dojdat do nea i da potro{at {to e mo`no pomalku
vreme. Stabilnosta i traeweto na prethodnata etapa zavisi od
transportnite sredstva koi se koristat. Avionskiot prevoz
ovozmo`uva najgolema stabilnost i go namaluva traeweto na
prethodnata etapa. Za razlika od toa avtomobilskiot soobra}aj
ovozmo`uva da se posetat okolnite prostori vo koi se nao|aat
atraktivno-motivaciski turisti~ki vrednosti. Taka se javuva
pogolema nestabilnost i prodol`uvawe na prethodnata etapa vo
patuvaweto. Funkcionalniot karakter na prethodnata etapa se ogleda
vo toa {to ovozmo`uva plasman na turisti~ki promotivni sodr`ini (
plaketi, prospekti i sli~no.)
Ekonomskite efekti od ovaa etapa se ogledaat vo faktot deka
turistite vo ovoj del od patuvaweto poseduvaat finansiski sredstva
koi ne po~nale da gi tro{at, taka {to mo`nostite vo ovaa smisla se
najgolemi.
Glavnata etapa na patuvaweto go opfa}a onoj del na patuvaweto koj
se odnesuva na prostorot vo koj locirani sodr`inite za zadovoluvawe
na turisti~kata ponuda. Kaj stacionarnite vidovi turizam ovaa etapa
se izedna~uva so prestojot.
Ovaa etapa se prekinuva poradi turisti~kite motivski atraktivnosti.
Ako nivniot fond e pogolem i toa }e bide podolgotrajno. Ovaa etapa
se odrazuva na dvete preostanati etepi od turisti~koto patuvawe.
Povratnata etapa se smeta za najmalku va`na vo funkcionalna smisla.
Ova proizleguva od tuka {to vo glavnata i prethodnata etapa
zna~itelno e ostvarena celta na turistite. Zatoa povratnata etapa
se karakterizira so relativno pogolema stabilnost i mala podlo`nost
na promeni. Se raboti za relativno kusi i neophodni zadr`uvawa vo
patuvaweto.
Najgolema stabilnost vo povratnata etapa se javuva ako toa se
poklopuva so prethodnata i so glavnata etapa. So zgolemuvaweto na
agolot me|u povratnata etapa i glavnata i prethodnata etapa
stabilnosta na povratnata etapa opa|a. Pri~ina za toa se mo`nostite
koi na turistite im stojat na raspolagawe pri vra}aweto po pat po
koj ne do{le.
Stabilnosta na povratnata etapa se zgolemuva so pribli`uvaweto na
mestoto na postojan prestoj na turistite. Mati~noto mesto i
okolinata podobro se poznavaat taka {to postoi pomala mo`nost i
potreba od zadr`uvawe.
Patuvaweto vo funkcionalna smisla ne samo {to pretstavuva osnova
vrz koja se ovozmo`uva da se ostvarat ostanatite funkcionalni
elementi tuku ima i direktno razvojno vlijanie.
Patuvaweto ovozmo`uva turistite da dobijat tretman na patni~ka
klientela taka {to direktno deluvaat na obemot, dinami~nosta i
kvalitetot na soobra}ajnite uslugi. Turizmot ovozmo`uva da se
omasovi brojot na korisnici na soobra}ajni uslugi {to pak vlijae
vrz razvojot na sooba}ajot. So ogled deka ve}e ja objasnivme
ulogata na soobra}ajot vo turizmot o~igledna e me|usebnata
funkcionalna povrzanost.
Funkcionalniot karakter na patuvaweto se ogleda vo toa {to inicira
specifi~ni uslugi, kako i deka opredeleni formi koi i nemaat
turisti~ko zna~ewe uspe{no se vklu~uvaat vo turizmot. Kako primer
mo`e da se navede ureduvaweto na lokacii za davawe ugostitelski
uslugi vo tranzitivniot turizam ~ija turisti~ko-atraktivna baza
dalekuzaostanuva zad lokaciite vo turisti~kite mesta. Patuvaweto se
javuva vo funkcija na razvoj na prostorni celini koi nemaat
pozabele`itelna turisti~ka vrednost. Prestojot pretstavuva
funkcionalen element na turizmot koj opfa}a vremenski period na
zadr`uvawe na turistot vo mesto, nadvor od mestoto na postojano
`iveewe, vo koe ja zadovoluva turisti~kata potreba. Prestojot se
izrazuva preku odnosot me|u brojot na ostvareni nadevawa i brojot
na turisti.
Tp=N:P
Ovoj pokazatel se koristi kako zna~aen indikator na turisti~kiot
razvoj. Toj upatuva na kvalitetot na turisti~kata ponuda i na
karakterot na turisti~kata aktivnost. Zatoa ~esto se koristi vo
analizite na turizmot. Od posebno zna~ewe e dol`inata na prestoj po
poedini meseci od godinata, so {to se opredeluva karakterot na
turisti~kata sezona. So ogled na toa deka sezonalnosta vo turizmot
pretstavuva golem razvoen problem na dol`inata na prestoj vo ovaa
smisla i se posvetuva golemo zna~ewe. Osnoven imperativ vo
turisti~kiot razvoj pretstavuva ru{ewe na sezonskite barieri i
ovozmo`uvawe na podolgotraen prestoj na turisti i vo vonsezonskiot
del od godinata.
Dol`inata na prestoj na turistite zavisi od mnogu faktori koi go
opredeluvaat razvojniot karakter na turizmot. Vo taa smisla
motivskata atraktivnost na prostorot, raspolo`ivoto slobodno vreme
i finansiski sredstva i sodr`inata na turisti~kiot prestoj i
uslu`nosta se od osnovno zna~ewe.
Zna~eweto na dol`inata na prestoj na turistite treba da se stavi vo
kontekst na diferenciacija na posebni vidovi turizam vrz ovaa
osnova.
Turisti~kata potro{uva~ka pretstavuva zna~aen funkcionalen element.
Turisti~kata potro{uva~ka se definira kako del od finansiski
sredstva koi se koristat za zadovoluvawe na turisti~kite potrebi.
Toa zna~i deka turisti~kata potro{uva~ka e vo funkcija da ovozmo`i
da se ostvari patuvaweto i prestojot kako {to pak potro{uva~kata
treba da se sfati kako posledica na patuvaweto i prestojot.
Nivoto na potro{uva~ka se implicira vrz vkupnite razvojni
karakteristiki na turizmot. Toa e funkcionalna ramka na efektite
koi }e se postignat so ovoj razvoj.
Mestoto na turisti~kata potro{uva~ka kako funkcionalen element na
turizmot proizleguva od faktot deka nema turizam bez turisti~ka
potro{uva~ka. Duri i koga se raboti za socijalni formi na turizam
vo vid na ispra}awe na hendikepirani ili materjalno zagrozeni lica
vo turisti~ki lokaliteti i objekti turisti~kata potro{uva~ka ne e
sporna zatoa {to tro{ocite gi snosi dr`avata, humanitarnite
asociacii ili donatorite. Turisti~kata potro{uva~ka e prisutna vo
site fazi na turisti~kata aktivnost. Taa e prisutna vo fazata na
podgotovka za patuvaweto, za vreme na patuvaweto i za vreme na
prestojot. Turistite se snabduvaat so neophodnite stoki ili pla}aat
uslugi za turisti~ka namena u{te vo mestoto na postojano `iveewe.
Vo patuvawata tro{at vo sredstvata za prevoz ili pak vo
lokalitetite vo koi zastanuvaat. Tie tro{at i na uslugi i stoki koi
im se neophodni vo tekot na patuvaweto.
Vo turisti~koto mesto potro{uva~kata mo`e da bide pansionska i
vonpansionska. Pansionska potro{uva~ka e onaa koja e dogovorena
me|u davatelot i korisnikot na uslugi, a koja e utvrdena po
vremetraewe, a vonpansionski se site uslugi i stoki za koi turistot
tro{i finansiski sredstva po svoj izbor von navedeniot.
Golem problem pretstavuva utvrduvaweto na turisti~kata potro{uva~ka
so ogled na karakterot da se javuva vo site sferi na turisti~kata
aktivnost, kako i vo site dejnostikoi u~estvuvaat vo zadovoluvaweto
na turisti~kata potreba. Problem e i toa {to dejnostite koi
u~estvuvaat vo zadovoluvaweto na turisti~kite potrebi, u~estvuvaat
i vo zadovoluvaweto na potrebite na domicilnoto naselenie.
Za utvrduvawe na turisti~kata potro{uva~ka se koristat slednive
metodi :
-metodot za procenka vrz osnova na ostvaren turisti~ki promet
-metodot na anketirawe na turistite
-metod na koristewe na sezonskite oscilacii na obemot na rabotewe
turisti~ki dejnosti vo turisti~koto mesto
-metod na analiza na strukturni elementi vo potro{uva~kata

Za turisti~kata potro{uva~ka na stranskata klientela se koristi

registriraniot devizen priliv vo Narodna banka.
Metodot na procenka vrz osnova na ostvaren turisti~ki promet gi
zema vo predvid pokazatelite za posvetenost i prestoj i prose~nata
potro{uva~ka ostvarena vo poedini vidovi i kategorii na objekti
davateli na uslugi. Taka svetskiot prosek na ostvarena turisti~ka
potro{uva~ka vo svetot iznesuva okolu 70 dolari po eden turist.
Metodot na anketirawe na turistite se sproveduva so cel turistite
da se izjasnat za visinata na nivnata turisti~ka potro{uva~ka.
Metodot na sezonski oscilacii opfa}a utvrduvawe na razlikata vo
zgolemenata potro{uva~ka vo tekot na godinata so ogled na
sezonskiot karakter na turizmot.
So metodot na analiza na strukturnite elementi vo potro{uva~kata se
utvrduva turisti~kata potro{uva~ka vrz baza na potro{uva~kata na
vitalni proizvodi(leb, meso i sli~no).
Registriranoto poka~uvawe na devizniot priliv vo Narodnata banka se
prati vo sferata na prihodite od soobra}ajni prihodi na stranskite
turisti za izdavawe vizi i paso{i i sli~no. Nedostatoci na ovoj
metod see neopfatenosta na celata turisti~ka potro{uva~ka. I ne e
mo`no da se sogleda turisti~kata potro{uva~ka po dejnosti.
Treba da se konstatira deka kombinicijata na ovie metodi dava
najdobri rezultati.
Spored Krapf stranskite turisti vo prosek tro{at 50% na smestuvawe
i ishrana, 25% na transport i 25% za ostanati potrebi.

Turisti~kata potro{uva~ka e zna~aen indikator na turisti~kiot

razvoj. Toa vo funkcionalna smisla se implicira kaj u~esnicite vo
turisti~kata aktivnost, od turistite do davatelite na uslugi.
Vo ovaa smisla e va`na i strukturata na turisti~kata potro{uva~ka.
Visokiot procent na u~estvo na izdatoci za ishrana, smestuvawe i
transport, a relativno maloto u~estvo na izdatoci za ostanatite
potrebi kakvi {to se kupuvaweto na razni proizvodi i suveniri ili
izdatocite za zabava, poka`uva deka se raboti za relativno
nerazvieno turisti~ko stopanstvo na zemjata ili turisti~koto
mesto.102)
10. 2. Turizmot kako transformator na prostorot
Razvojot na turizmot ne samo {to se temeli na prostornite vrednosti
tuku toj deluva na prostorot. So negovoto vlijanie prostorot se
menuva. Taka se relativizira rezistentnosta na prostornite elementi
pod vlijanie na turizmot. Funkcionalniot kakter na turizmot vo ovaa
smisla mo`e da se prati vo site negovi prostorni sferi.
Promenite vo emitivnata sfera se ogledaat vo toa {to vo nego se
vnesuvaat turisti~ki sodr`inski elementi, koi na ovoj prostor mu
davaat nova fizionomija. Posebno toa se odnesuva na centralnite i
frekfentnite prostorni celini vo urbanata sredina. Vo nego se
javuvaat slednive intervencii:
-brojni turisti~ki agencii se del od urbanata sodr`ina. Svetle~kite
reklami na agenciite i otvorenite izlozi na delovnite objekti
pretstavuvaat ~initel koj deluva da se dobie specifi~na urbana
kompozicija.
-vo emitivnata sredina se vnesuvaat turisti~ki informativni i
propagandni sor`ini.

Za taa namena se koristat reklamnite panoa koi se vnesuvaat vo

urbanite centri. Isto taka, za ovaa namena se koristat i delovnite
i stambenite objekti na koi se vnesuvaat motivi so turisti~ki
sodr`ini. Vo ovie sredini za promotivni turisti~ki sodr`ini se
koristat i soobra}ajnite sredstva. Toa se sredstvata vo javniot
prevoz na koi im se stavaat propagandnite sodr`ini i posebni
sredstva koi se koristat da se dobijat vizuelni i auditivni efekti
od turisti~kata sodr`ina. Taka samata urbana sredina dobiva novi
elementi.
-vo ovaa sredina turizmot se prezentira preku javni nastapi i
poraki. Mo{ne ~esta e pojavata na defile i smotri so koi se saka da
se privle~e vnimanieto na domicilnoto naselenie. Celta e avtenti~no
uka`uvawe na vrednostite koi gi poseduva turisti~kata sredina. No,
na ovoj na~in emitivniot prostor dobiva noz sodr`inski element.
Vo komunikativnata sfera isto taka e prisutna prostorna
transformacija. Nea mo`eme da ja sogledame niz slednive sodr`ini:
-za turisti~ka namena se gradat novi komunikaciski sredstva. Ve}e
gi spomnavme `i~arnicite i zab~estite `eleznici, a transformacijata
se odnesuva i na drugi infrastrukturalni formi kakvi {to se na
primer pati{ta ili heliodromi izgradeni za ovaa namena.
-soobra}ajnite sredstva na relaciite koi gi povrzuvaat emitivnata
so receptivno-atraktivnite sredini se koristat na sli~en na~in kako
vo urbanata sredina. Na niv se redat poraki so turisti~ki sodr`ini.
Taka komunikaciskite sredstva dobivaat nova fizionomija
-Transformacijata na komunikaciskiot prostor se ogleda vo brojnite
panoi kandelabrii i drugi sredstva koi se postavuvaat pokraj
komunnikaciite na koi se vnesuvaat turisti~ki sodr`ini.

Me|utoa, posebno zabele`itelna transformacija na prostorot e

prisutna vo receptivno atraktivnata sfera. Razvojot na turizmot
uslovuva promeni na prostornite elementi. Turizmot gi valorizira
elementite na prostorot taka {to tie dobivaat novi funkcionalni
karakteristiki.
Promenite vo prostorot pod vlijanie na turizmot treba da se
nabquduvaat niz slednite formi:
-Preku razvojot na turizmot prostorot dobiva afirmacija i
popularizacija. Mnogu nepoznati prostori svojot prosperitet go
gledaat so pomo{ na turisti~kiot razvoj
-turizmot vr{i vitalizacija na postojnite elementi, koi ne se
nao|aat vo nekoja posebna funkcija -vo prostorot se vnesuvaat novi
prostorni sodr`ini. Planinite dobivaat skija~ki tereni i vidikovci,
se gradat smestuva~ki kapaciteti i nophodna infrastruktura.
Krajbre`nite prostori se karakteriziraat so uredeni pla`i i oprema.
I drugite prostorni celini vo ovaa smisla dobivaat soodvetna
suprastruktura i infrastruktura, taka {to se vospostavuva nova
prostorna fizionomija.
-karakteristi~no e prisposobuvaweto na vi{okot stamben prostor kon
potrebite za turisti~ka namena.

Taka se menuvaat ne samo stavovite vo vrska so priemot na turisti

kako gosti tuku i na~inot na domuvawe, ureduvawe na eksterierite i
enterierite. Se menuva izgledot na ku}ite i se vnesuvaat sodr`ini
koi }e ovozmo`at zadovoluvawe na turisti~kite potrebi.
-razvojot na turizmot go spre~uva odseluvaweto na `itelite na
opredeleni sredini od mestoto na postojano `iveewe. So pomo{na
turizmot se spre~uva populacionata devastacija na opredeleni
sredini. I ne samo toa tuku mo{ne zabele`itelna e pojavata na
ramigracija pa duri i imigracija. Vikendici i vili se gradat kako
vo mestata od koi poteknuvaat pretcite na turistite, taka i vo
sosema novi sredini so turisti~ki vrednosti
-turizmot se javuva vo uloga na za{tita na elementite na prostorot
zatoa {to samo za{titenite i humaniziranite prostori go
privlekuvaat vnimanieto na turistite. Turistite nema da go posetat
opredelen prostor ako e toj degradiran i devastiran.
-i vo receptivno-atraktivnata sfera se prisutni turisti~ki
promotivni sodr`ini. Tie se prisutni kako vo smestuva~kite
kapaciteti, taka na ulicite i plo{tadite
-ovaa sredina e karakteristi~na po zgolemenata trgovska razmena, no
i po specifi~nata ponuda za turisti~ka namena. Kako primer mo`at da
se navedat proda`bite na pribori za kapewe vo kapali{nite centri,
suvenirite, razglednicite i sli~no. Taka se dobiva specifi~na
turisti~ka prostorno-trgovska fizionomija vo ovie sredini
-mirnite selski sredini so pomo{na turizmot se transformiraat vo
sredini so enormna zgolemenost na frekfentost, sodr`ajnost i
dinami~nost

10. 3. Zabavna funkcija

Vo ramkite na faktorite na turizmot golem del od vnimanieto go
posvetivme na slobodnoto vreme. Toa be{e edna od ramkite koi gi
racionalizirale `elbite. No, isto taka e karakteristi~no deka
turistite vklu~eni vo turisti~kata aktivnost mo`at da se najdat vo
bezdelni~arska sostojba. Ovaa sostojba uslovuva turistot da se
zdodeva, da ne znae {to da pravi so sebesi. Ovaa sostojba neophodno
e da se zameni so anga`iranost. Vo taa smisla zabavata e od
primarno zna~ewe bez ogled na nejziniot karakter. Taka turizmot se
implicira kako kategorija koja ovozmo`uva ~ovekot da se ~uvstvuva
prijatno vo ovaa aktivnost. Prijatnosta proizleguva od opredelena
anga`iranost na turistot za vreme na prestojot. Taka se otklonuva
zdodevnosta.
Vo bukvalen prevod zabavata mo`e da se tolkuva kako produkcija na
smeewe. Vsu{nost toa e takva funkcija na turizmot koja ovozmo`uva
turistite da se raspolo`eni i uveseleni. Od nivoto na vlijanieto
koe turizmot so svoite karakteristiki go vr{i vrz turistite }e
zavisi nivoto na raspolo`enieto. Toa mo`e da sfati kako proces na
oraspolo`uvawe ili oveseluvawe. Taka ~esto se zboruva za vesela
atmosfera koja e direktna funkcionalna karakteristika na turizmot.
Taa mo`e da se podigne do nivo na ekstaza kako posebna psiholo{ka
sostojba koja proizleguva od intenzitetot na vlijanieto koe go
vr{at opredeleni sodr`inski elementi.
Prijatnoto i veseloto raspolo`enie mo`e da bide inicirano od
najrazli~ni formi na aktivnost. Posetata na opredeleni zabavni
sodr`ini kakvi {to se cirkuskite, karnevalskite, dramskite,
variete, kabare, sportski i tan~arskite pretstavi se sodr`ini koi
oraspolo`uvaat pretstavuva zna~ajna funkcionalna karakteristika.
Mnogu e te{ko da se odvojat sodr`inite so zabaven karakter od
sodr`inite so kulturno zna~ewe. No toa i ne e potrebno bidej}i i
kulturnata sodr`ina mo`e da bide zabavna. Kako primer mo`at da se
navedat komediite koi mo{ne dobro gi oraspolo`uvaat turistite.
Spored toa edna turisti~ka sodr`ina mo`e da ima multifunkcionalen
karakter.
Zabavnata funkcija pretstavuva implikacija na sodr`inskite
karakteristiki na turisti~kata ponuda. Vo taa smisla gastronomskite
kvaliteti i posebno pijalocite mo`at da produciraat zabavni efekti.
Naj~esto polno raspolo`enie se postignuva so kombinacija na
gastgronomski sodr`ini, muzika i interpretacija. Toa pottiknuva na
igra koja se zaokru`uva so oraspolo`uvawe i veselba kako forma na
do`ivuvawe na zabavata.
Zabavata zavisi i od karakteristikite na li~nosta koja treba da ja
do`ivee, no vo sekoj slu~aj sodr`inskite elementi od ovoj karakter
se dominantni.
Zabavnata funkcija na turizmot e mnogu va`na zatoa nivoto na
raspolo`enieto i radosta koja se producira go opredeluvaat
misleweto za davatelite na uslugi. Ako e taa na povisoko nivo toa
zna~i deka se raboti za uspe{nost vo razvojot na turizmot. Pojavata
na zdodevnost i bezdelni~ewe mo`at da produciraat lepargi~nost i
deprimiranost {to kako vid na do`ivuvawe ima negativen odraz vrz
idniot razvoj na turizmot.

10. 4. Edukativna funkcija

Vo opredeluvaweto na turisti~kata aktivnost konstatiravme deka
turizmot se temeli na gnoseolo{kata komponenta. Bez makar povr{ni
soznanija za opredeleni pojavi i odnosi ne e mo`no da dojde do
turisti~ka aktivnost. Vo ovaa nasoka mo`e da se konstatira deka
turizmot ovozmo`uva vrz baza na opredeleni soznanija da se dojde do
otkrivawe na egzaktni sodr`ini.
Vakvite sodr`ini ovozmo`uvaat unapreduvawe na znaewata koi se
poseduvaat. Unapreduvaweto e naso~eno kon potkrenuvawe na
teoriskite soznanija so verodostojna, aplikativna i prakti~na
eksplikacija.
Isto taka, edukativnosta e sodr`ina vo koristeweto na turizmot vo
funkcija novi otkritija. Turizmot ovozmo`uva da se dojde do novi
stavovi za opredeleni pojavi i odnosi.
Turizmot pretstavuva takva aktivnost niz koja opredeleni nau~ni i
obrazovni soznanija mo`e da se interpretiraat.
So turisti~kata aktivnost se ovozmo`uva turistite da gi potvrdat
znaewata koi gi poseduvaat. Turistite vo opredelena sredina mo`at
neposredno da se sretnat so pojavite i odnosite koi se predmet na
nivnata edukacija. Imeno, niz turisti~kata aktivnost naj~esto
u~enicite i studentite doa|aat vo kontakt so vakvi sodr`ini. Tie
u~at za prirodnite i antropogenite uslovi vo opredelena sredina i
so pomo{ na turisti~kata aktivnost znaewata gi potvrduvaat.
U~enicite posetuvaat fabriki, geomorfolo{ki oblici, vegetacija i
sli~no za da mo`at da gi potvrdat teoriskite soznanija koi gi
poseduvaat. Vo ovaa smisla se organiziraat u~eni~ki ekskurzii
takanare~enite ,, u~ili{ta vo priroda".
Niz turizmot, a naj~esto so pomo{ na turisti~kite agencii se doa|a
do novi soznanija za opredeleni pojavi i odnosi. Vo opredeleni
sredini koi turisti~ki organizirano se posetuvaat se otkrivaat
zakonitosti koi imaat nau~na vrednost. Toa se odnesuva kako na
istra`uvaweto na samiot turizam, taka na drugi pojavi i odnosi niz
negova organizacija. Brojni nau~ni ekspedicii se prezemaat vo
organizacija na turisti~kite agencii i so koristewe na turisti~kiot
soobra}aj i ugostitelstvoto.
Nau~nite soznanija se interpretiraat niz posebni manifestaciski
formi. Vo taa smisla turizmot e nezaobikolen faktor. Takvata
organizacija se sproveduva so pomo{ na turisti~kite subjekti koi
ovozmo`uvaat da dojde do vakvi nau~ni prezentacii i razmena na
stavovi vo ovoj pogled. Taka turizmot se nao|a vo funkcija da
ovozmo`i najvisokiot stepen na edukativnost da se pretstavi, a
slu{atelite kako u~esnici vo vakva aktivnost da dobijat novi
obrazovni soznanija.
Ovaa funkcija se ostvaruva preku organizacijata na kongresi,
konferencii, sovetuvawa i drugi sobiri koi bez somnenie imaat
obrazoven karakter.

10. 5. Zdravstveno - rekreativna funkcija

Zdravstveno - rekreativnata funkcija na turizmot proizleguva od
karakterot na zadovoluvaweto na soodvetni potrebi. Zboruvaj}i za
faktorite vo turizmot konstatiravme deka zamorot kako sublimat na
razli~ni vlijanija pretstavuva faktor koj gi tera lu|eto da se
vklu~at vo ovaa aktivnost za da mo`at da go otklonat. Isto taka
konstatiravme deka, ako zamorot ne se otkloni toj preminuva vo
patolo{ka sostojba koja ja ozna~ivme kako premor koj mora da se
lekuva. Turizmot ovozmo`uva isto taka da se izbegne mo`noto
zagrozuvawe na zdravjeto. Ovaa funkcionalna karakteristika se
odrazuva vrz produktivnosta na trudot i kreativnata sposobnost na
naselenieto, taka {to se javuva i kako funkcija koja ima
op{testvena vrednost.
Spored toa stanuva zbor za edno od najplemenitite vlijanija koi
turizmot gi vr{i vo opredelena sredina, vrz korisnicite na
uslugite.
Rekreativnata funkcija se izrazuva preku slednive komponenti:
-odmor
-osve`uvawe
-zakrepnuvawe

Odmorot pretstavuva neophodna komponenta na ~ovekoviot `ivot.

Odmorot ovozmo`uva vospostavuvawe na balans na tranzitornite
sposobnosti na ~ovekoviot organizam vo celina i poedini negovi
delovi. Zna~eweto na odmorot e takvo da ne mo`e da se zamisli ni
edna alternativa koja bi ja napravila suvi{na alternativata na
odmor103). Turisti~kiot odmor e svrzan so specifi~ni aktivnosti vo
turisti~kata sredina so koi treba da se nadmine zamorot. Ovaa
funkcija se ostvaruva taka {to infrastrukturata i suprastrukturata
se prisposobuva na barawata na turistite. Vo ovaa smisla posebno
mesto zavzema aktivniot odmor. So pomo{ na vakvata funkcionalnost
se obezbeduva podobruvawe na ~ovekovata kondicija i vitalnost.
Rekreacijata se ostvaruva so razli~ni aktivnosti od pro{etki do
sportuvawa.

Osve`uvaweto pretstavuva rekreativna osobenost koja e pred se

svrzana za podobruvawe na funkcionalnite karakteristiki na
setilata. ^istiot vozduh i eteri~nosta na rastenijata povolno
deluvaat na setiloto za miris, a preku nego na celiot respiratoren
sistem. Zelenata, tirkiznata i sinata boja gi osve`uvaat setilata
za vid, a ti{inata i harmoni~nite zvuci setilata za sluh.
Osve`itelno vlijanie imaat sve`iot i mirizliv vozduh, {umskoto
zelenilo i vodenoto sinilo kako i pesnata na pticite i `uborot na
potokot. Toa se ~initeli koi ovozmo`uvaat da se do`ivee prijatnost.

Zakrepnuvaweto pretstavuva takov funkcionalen efekt koj ovozmo`uva

revitalizacija na opredeleni funkcii na ~ovekoviot organizam. Vrz
baza na vlijanieto koe go imaat opredeleni elementi na `ivotnata
sredina kaj ~ovekot so zagrozeni vitalni zdravstveni funkcii se
ovozmo`uva fizi~ka, nervna i psiholo{ka stabilnost.
Kon zakrepnuvaweto se naso~eni klimatskite uslovi, karakteristikite
na vodata, vegetacionite katovi i sli~no.

Od zdravstvenata funkcionalnost mo`e da se nabquduva niz prizma na

:
-prevencija
-le~ewe
-rehabilitacija

Prevencijata e takva zdravstveno-funkcionalna komponenta koja

ovozmo`uva da ne dojde do naru{uvawe na zdravjeto na lu|eto.
Preventivata gi anulira pri~initelite na zaboluvawata. Taka
turizmot ovozmo`uva da ne dojde do opredeleni patalogii. Ovaa,
funkcionalna komponenta vo golema merka e ekvivalentna so
rekreacijata. No, sepak prevencijata treba da se prifati kako
zna~ewe na turizmot koe ne e posledica na naru{eniot balans vo
organizmot i organite kaj ~ovekot. Prevencijata se praktikuva duri
i za da ne dojde do zamor ili premor, da ne dojde do pojava na
patolo{ki pojavi od bilo koj vid. Prevencijata treba da ovozmo`i da
se namali potrebata od rekreacija, da se poka~i kondicijata i
otpornosta.
Le~eweto e zdravstveno - funkcionalna komponenta na turizmot so
koja se ovozmo`uva otklonuvawe na bolestite. Imeno, mnogu bolesti,
kako na primer tuberkulozata do pronao|aweto na farmakolo{kite
sredstva za le~ewe se le~ele samo preku poseta na opredeleni
prirodni sredini. Za tuberkulozata toa e planinata, a za rahitisot
moreto.
Najgolem broj na bolesti se le~at vo bolneolo{kite turisti~ki
centri. Tie pokraj osnovnite prirodni svojstva koi gi poseduva
vodata i peloidot opremeni se so medicinski sredstva koi
ovozmo`uvaat celosna terapija. Taka bawite se transformiraat vo
pravi le~ili{ta. Na toj na~in se nadopolnuvaat le~ili{nite uslovi
na prirodnata sredina so vnesenite op{testveni komponenti.
Iako sovremenata medicina vo golema merka gi koristi vo le~eweto
farmakolo{kite sredstva i novite tehni~ki i tehnolo{ki otkritija
taa se vrzuva i za turisti~kiot prostor.
Rehabilitacijata e bliska do zakrepnuvaweto. Toa podrazbira tretman
vo postle~ili{niot period. Postraumatskite i postoperativnite
pojavi naj~esto se otklonuvaat so pomo{ na vrednostite vo
opredelena turisti~ka sredina. Taka se sozdavaat uslovi koi
ovozmo`uvaat potpolno izlekuvawe.
O~igledno e deka stanuva zbor za zabele`itelna zdravstveno -
rekreativna polifunkcionalnost na turizmot. Ne e mo`no to~no da se
utvrdi do koja merka rekreativnata funkcija se razlikuva od
zdravstvenata. Me|u ovie dve funkcii ne postoi ostra granica.
Zdravstvenata funkcija vo sebe nosi i rekreativni elementi i
obratno. Zdravjeto zna~i sinhronizirana aktivnost na site organi vo
~ovekoviot organizam i obezbeduvawe na prijatno ~uvstvo. Tokmu toa
go ovozmo`uva turisti~kata aktivnost so aktivnata rekreacija. Zatoa
i ovaa funkcija treba da se nabquduva kako vlijanie vrz vkupnata
zdravstvena i kondiciona sostojba na ~ovekot.

10. 6. Psiholo{ka funkcija

Psiholo{kata funkcija na turizmot se ogleda vo vlijanieto koe
turizmot go vr{i vrz psiholo{kata sostojba na ~ovekot.
Mo`e da se konstatira deka psiholo{kata funkcija e prisutna vo site
fazi i vo site sferi na turisti~kata aktivnost.
Vo podgotvitelnata faza razmisluvawata se naso~eni kon patuvaweto i
prestojot. Dobivaweto informacii okolu turisti~koto patuvawe i
dogovaraweto, razgovorite i konsultaciite upatuvaat na
preokupacijata koja e prisutna kaj turistite. Turistot vo ovoj del
od turisti~kata aktivnost se nao|a vo posebna psiholo{ka sostojba.
Karakteristi~na e vozbudata kaj nego. Naj~esto se ~uvstvuva radost
i razveselenost, napnatost, is~ekuvawe, neizvesnost, nade` i
nervoza. Seto toa se ozna~uva kako ,,patna groznica.
Vo tekot na patuvaweto turistot razli~no gi ~uvstvuva sredstvata so
koi patuva. Ne e retka sostojba na ispla{enost i napnatost poradi
izborot na prevozno sredstvo. Vakvi psiholo{ki sostojbi se prisutni
posebno koga se patuva so avion. Duri se slu~uva da se javi i
fobija od patuvaweto so ova prevozno sredstvo.
Stravot vo patuvaweto e prisuten vo uslovi na brzo vozewe vo
avtomobilskiot soobra}aj. Vozbuda predizvikuva nagloto ko~ewe,
razminuvawe i preteknuvawe. Sli~ni psiholo{ki sostojbi producira i
`elezni~kiot soobra}aj.
Brzinata vo prevozot isto taka mo`e da pridonese da se javi u`ivawe
i zadovolstvo kaj turistot.
Psiholo{kata funkcija na turizmot e sodr`ana vo do`ivuvaweto na
sodr`inite na prostorot niz koj se patuva ili koj se nabquduva od
viso~inite. Kaj turistot se javuva ~uvstvo na ubavina i voshit.
Vo samoto patuvawe se vospostavuvaat kontakti so drugite turisti -
patnici i so davatelite na uslugi. Kontaktite produciraat vremeni
ili trajni ~ustva. Tie mo`at da vodat kon zbli`uvawe i kon
sozdavawe na emotivni sostojbi.
- Za vreme na prestojot turistot e vo dopir so elementite koi treba
da mu ovozmo`at zadovoluvawe na potrebite. Vo ovoj del od
turisti~kata aktivnost turistot gi sprotistavuva ,, sonuvawata so
stvarnosta", tuka se locirani najintenzivnite i najvisoki
do`uvuvawa.
Prestojot na turistot mu ovozmo`uva da se opu{ti i da se relaksira.
No isto taka da do`ivee novi vozbudi. Vozbudite mo`at da bidat od
najrazli~en karakter. Tie se dvi`at od ~uvstvo na harmonija preku
impresioniranost do voshit od sodr`inata na prestojot.
- Vra}aweto na turistot e obele`ano isto taka so opredeleni
psiholo{ki funkcionalni svojstva. Karakteristi~no e namalena
napnatost i vozbuda.

Qubopitnosta isto taka do`ivuva namalen intenzitet. No, sepak e

prisutna opredelena nostalgija za ubavinite vo turisti~koto mesto i
do`ivuvawata koi se ostvarile. ^esto se slu~uva da se javi i
posebna emotivna sostojba, na `al i poti{tenost poradi toa {to
do{lo do razdelba, so ostvarenata bliskost za vreme na patuvaweto.
Psiholo{kata funkcija na turizmot e prisutna i vo posturisti~kiot
period. Ovoj period vremenski e neodreden i ne mo`e da se premini
so nova turisti~ka aktivnost. Toa zna~i deka psiholo{kite vlijanija
ostanuvaat vo ramkite na sekoe turisti~ko dvi`ewe posebno.
Posle turisti~koto patuvawe turistot gi sreduva mislite okolu
patuvaweto vo uslovi na sekojdnevna stvarnost. Mnogu vpe~atoci }e
ostavat traen beleg na ~ovekovata li~nost. Na niv turistot mo`e da
se navra}a niz celiot svoj `ivot, {to pretstavuva edno od
najzna~ajnite psiholo{ki vlijanija na turizmot.
Vo ovaa faza karakteristi~no e deka turistot gi prenesuva
do`ivuvawata i za niv razgovara. Taka do`ivuvawata se javuvaat kako
psiholo{ka preokupacija. Toa ~esto e pri~ina da se javi nov pottik
za vklu~uvawe vo turisti~kata aktivnost.

10. 7. Socijalna funkcija

Socijalnata funkcija na turizmot proizleguva od negoviot karakter
na op{testvenost. Negovata op{testvena komponenta e sodr`ana vo
faktot deka formiraweto na turisti~kite potrebi vo golema merka
zavisi tokmu od op{testvenite uslovi. Ve}e zabele`avme deka
turisti~kata aktivnost zavisi od eliminacijata vo mestoto na
postojano `iveewe na turistite.
No toa e samo eden aspekt koj ja opredeluva socijalnata funkcija na
turizmot. Od golema va`nost e vo turisti~kata aktivnost da se
vklu~at site sloevi na op{testvoto. Toa zna~i deka turizmot treba
da pretstavuva otvorena mo`nost za u~estvo na heterogena turisti~ka
klientela vo nego.
Turizmot e faktor koj ovozmo`uva da se pribli`at nositelite na
aktivnosta na brojnite socijalni osnovi.
- Socijalnata funkcija na turizmot se ogleda vo toa {to ovozmo`uva
pripadnici na razli~ni op{testveni sloevni grupi da se vklu~at vo
turisti~kata aktivnost, kako i deka ovozmo`uva me|usebna
interakciska postojanost.
- Turizmot ovozmo`uva lu|eto me|usebno da se dru`at i da izrazuvaat
me|usebni sklonosti i stavovi, duri i emotivno da se vrzuvaat.

Turizmot ovozmo`uva da se izbegnat distancite koi postojat me|u

razli~ni rasi, narodi i grupi.
Mnogu va`na funkcija na turizmot e i toa deka turistite od sloevite
so relativno niski primawa mo`at da se vklu~at vo ovaa aktivnost.
Ovoj domen dosega dotamu {to duri i {titenicite vo popravnite
domovi, humanitarno zgri`enite i hendikepiranite nao|aat mesto vo
turisti~kata aktivnost. Crveniot krst na primer ima svoi
odmarali{ta za onie koi ednostavno ne mo`at da se vklu~at vo
turizmot so svoi sredstva.

Socijalnata funkcija na turizmot se ogleda sozdavaweto ~uvstvo na

zaedni~ki preokupacii. Vo ramkite na sindikalnite organizacii se
organiziraat turisti~ki aktivnosti so cel da se ovozmo`i site nivni
~lenovi da se ~uvstvuvaat izramneti po svoite prava. Vrz baza na
vakvite odnosi postojat soodvetni smestuva~ki kapaciteti, kakvi {to
se odmarali{ta na rabotnicite, mladite, decata i penzionerite.
Ako saka da se generalizira socijalnata funkcija na turizmot treba
da se ka`e deka taa ovozmo`uva individuata da go najde svoeto mesto
vo op{testvoto so pomo{ na turisti~kata aktivnost. Toa zna~i deka
sekoj mo`e da bide turist, no isto taka e va`no da se konstatira
deka turizmot ovozmo`uva selektivnost. Vo socijalna smisla toj
ovozmo`uva turistite spored socijalniot status i turisti~kite
afiniteti da go najde svoeto mesto.

10. 9. Kulturna funkcija

Zboruvaj}i za zabavnite funkcii na turizmot konstatiravme deka se
javuva pote{kotija vo opredeluvaweto na nejziniot domen. Mnogu e
te{ko da se konstatira deka na primer komedijata pretstavuva samo
zabava ili samo kulturna implikacija. Taa e i edno i drugo. No, za
razlika na zabavnoto dejstvo koe e momentalno i koe nema dolgoro~en
odraz, kulturnite funkcii na turizmot se od trajno zna~ewe.
Kulturnata funkcija na turizmot se ogleda vo zgolemuvaweto na
nivoto na informiranost. So turisti~kata aktivnost se ovozmo`uva
zapoznavaweto na pojavite i odnosite da bide izvorno. Taka se
sozdava mo`nost za turistot da gi do`ivee kulturnite vrednosti kako
svoi. Tie se odrazuvaat na ~ovekovata li~nost kako faktor na
zbogatuvawe i zgolemuvawe na nivoto na kultura. Ostvaruvaj}i
kulturni kontakti so lu|e koi pripa|aat na razli~ni civilizacii
turistot do`ivuva posebno duhovno zadovolstvo. So pomo{ na
turisti~kata aktivnost toj ja prifa}a estetskata dimenzija kako
posebno do`ivuvawe. Vrz baza na toa nivoto na kreativnost kaj
turistite se zgolemuva taka {to toj ja koristi kulturata.
Kulturnata funkcija na turizmot se ogleda vo nivoto na kulturata na
turistot, davatelot na uslugi i recipientnoto naselenie. Tie se
nao|aat vo postojan kulturna korelacija.
Kulturnata funkcija na turizmot treba da se sfati kako mo`nost za
razmena na nadgradbi na razli~ni nivoa. Toa zna~i deka kulturnata
funkcija na turizmot e sodr`ana vo mo`nosta da se menuvaat
kulturite koi u~esnicite vo turisti~kata aktivnost gi poseduvaat.
Turizmot ovozmo`uva da se oplemeni ~ovekovata li~nost so novi
sodr`ini. Ovaa funkcija se ogleda vo toa {to so pomo{ na turizmot
se gradi human odnos kon drugite lica, kon prirodata, op{testvenite
odnosi i kon sebesi.
Kulturnata funkcija na turizmot podrazbira sosdavawe na turisti~ka
kultura, kako induktivna komponenta. Na toj na~in kulturnata
funkcija na turizmot se javuva kako faktor koj }e ovozmo`i
omasovuvawe na turizmot i kvalitativno negovo opredeluvawe. Ova
treba da se sfati vo kontekst na kulturnata turisti~ka saturacija.
10. 9. Politi~ka funkcija
Politi~kata funkcija na turizmot se manifestira vo vlijanijata koi
gi ima na doma{en i me|unaroden plan.
Na doma{en plan politi~kata funkcija na turizmot se ogleda vo
mestoto i ulogata koi gi ima vo jakneweto na patriotizmot i
rodoqubivite ~uvstva. Toa zna~i deka niz turisti~kata aktivnost se
pottiknuva i unapreduva qubovta kon svojata tatkovina i svojot
narod.
- Unapreduvaweto na patriotskite ~uvstva se postiga so zapoznavawe
na prirodnoto i antropogenoto bogatstvo na edna zemja. Preku
turizmot se otkravaat vrednosti koi individuata ne gi poznavala. Vo
Francija na unapreduvawe na patriotskite ~uvstva stoi maksimata ,,
da ja zapoznaeme tatkovinata za da mo`eme pove}e da ja sakame".
Najubavoto na edna zemja se otkriva preku turizmot.
- Vo ramkite na otkrivaweto na vrednostite na edna zemja stoi i
narodnoto tvore{tvo.

Taka turistite si ja osmisluvaat kreativnosta na svojot narod so

{to se unapreduvaat pokraj patriotskite i rodoqubivite ~uvstva.
Turizmot ovozmo`uva lu|eto me|usebno da komuniciraat. Vo ramkite na
doma{niot turizam so neposrednoto kontaktirawe se zapoznava svojot
narod. Taka toj se zbli`uva sozdavaj}i uslovi za me|usebna po~it
{to iako krajna politi~ka dimenzija go opredeluva unapreduvaweto na
rodoqubieto. Mnogu pove}e }e se saka svojot narod ako toj podobro
se poznava.
- Vo golem broj zemji pokraj narodot na koj mu pripa|a
dr`avotvornosta `iveat i delovi na drugi narodi. ^esto se slu~uva
da se da se javi antoponizam na etni~ka osnova. Vo ovaa smisla,
komuniciraweto i kontaktiraweto niz turizmot mo`e da bide vo
funkcija na me|unacionalna, me|ukonfeksionalna i rasna tolerancija.
Turizmot mo`e da ovozmo`i podobro razbirawe na razli~nite
op{testveno - ekonomski i istoriski odnosi me|u populaciite koi
`iveat vo edna dr`ava. Turizmot se nao|a vo funkcija na nivno
zbli`uvawe.
Na me|unaroden plan politi~kata funkcija na turizmot se ogleda vo
prv red vo podobruvawe na odnosite me|u dr`avite i narodite.
Turizmot se javuva kako faktor na mir i stabilnost. Turizmot ne e
samo usloven od politi~kite odnosi tuku i toj se javuva vo uloga na
stabilizator na odnosite.
Vo pogled na me|usebnite odnosi na narodite na me|unaroden plan
turizmot deluva kako i vo doma{ni ramki. Preku turizmot doa|a do
zapoznavawe na razli~ni narodi i kulturi, so {to se sozdava
pozitiven odnos kon drugite narodi. Lu|eto od razli~ni dr`avi preku
turizmot podobro se razbiraat taka {to turizmot pretstavuva eden od
globalnite faktori na svetskiot mir.
So ogled na toa deka ovie soznanija se prifateni od stana na
Obedinetite nacii, ovaa organizacija na planot na unapreduvawe na
me|unarodniot turizam 1967 ja proglasila za ,, Godina na turizmot"
pod sloganot deka ,, Turizmot e paso{ na mirot".
Taka e dadena preporaka dr`avite da napravat napor za polesna
fluktuacija na turisti~kata klientela, za toa {to na toj na~in }e
mo`e da se {iri mirot vo svetot.
Dr`avite so ogled na toa deka imaat i svoj politi~ki interes treba
{to e mo`no pove}e da gi otvorat granicite za doa|awe na turisti i
da gi otklonat procedurite i administrativnite pre~ki koi se
javuvaat vo ovoj kontekst.
Zna~eweto na politi~kata funkcija na turizmot na{lo svoe mesto vo
deklaracijata za me|unarodniot turizam usvoena na svetskata
konferencija za turizam vo Manila vo 1980. Taa glasi: ,, Vo op{tite
napori za ostvaruvawe na noviot me|unaroden ekonomski poredok ,
turizmot mo`e, pod adekvatni uslovi da odigra pozitivna uloga vo
ponatamo{nata sorabotka, me|usebnoto razbirawe i solidarnost me|u
site zemji".

10. 10. Ekonomski funkcii

Ostvarenite prihodi od turizmot vo svetot od preku 450 milijardi
denari go opredeluva vo grupa na dejnosti ~ija ekonomska
prepoznatlivost e zabele`itelna. Poradi toa turizmot se opredeluva
kako zna~ajna ekonomska kategorija. Turizmot pretstavuva oblast na
stopanisuvawe vo koja se vklu~eni razli~ni stopanski dejnosti i
granki. Ovie dejnosti bidej}i se naso~eni kon obezbeduvawe na
uslugi koi }e im ovozmo`at na turistite da ja zadovolat
turisti~kata potreba dobivaat i turisti~ki predznak. Tie go ~inat
turisti~koto stopanstvo. Vo nego se vbrojuvaat: Turisti~koto
posreduvawe, turisti~koto ugostitelstvo, turisti~kiot soobra}aj,
turisti~kata trgovija, turisti~koto zanaet~istvo i komunalnite
dejnosti.
Spomenatite dejnosti od turisti~koto stopanstvo ne deluvaat
izolirano. Pokraj nivnata me|usebna povrzanost va`na e i
povrzanosta koja postoi i so ostanatite stopanski dejnosti. Isto
taka turizmot deluva i na nestopanskite dejnosti.
Avtorite koi se zanimavaat so ekonomikata na turizmot vlijanieto na
ovaa dejnost go gledaat niz prizma na cirkulacija na dohodot kade
{to pratat kako ve}e predhodno sozdadeniot dohod se preraspodeluva
vo prostorna, vremenska i branska smisla i niz prizma na na
sozdavawe izdvoen dohod odnosno novosozdadena vrednost.
Spored toa se raboti za {irok spektar na ekonomski vlijanija koi
turizmot gi vr{i. Negovoto vlijanie se ~ustvuva vo sozdavaweto na
op{testveniot proizvod i nacionalniot dohod na opredelena zemja.
Vakvoto vlijanie e posredno, preku stiuliraweto na materijalnoto
proizvodstvo koe go snabduva turisti~koto stopanstvo i neposredno
po osnov na prelevawe na dohodot od drugite zemji. S. Unkovi~ dava
pregled na procentualnoto u~estvo na prihodite od stranskite
turisti vo vrednosta na op{testveniot prihod. Najgolemo u~estvo vo
analiziranata godina ima Avstrija so 8,36%, a najmalo SAD so 0,39%.
Prezentiraweto na navedenite podatoci e vo funkcija da se poka`e
deka stanuva zbor za merlivi vrednosti. Toa se parametri koi go
opredeluvaat odnosot me|u prihodite koi se ostvareni po osnov na
turisti~kata potro{uva~ka na stranskite turisti i odlivot na
sredstva koj se vr{i vrz baza na potro{uva~kata na doma{nite
turisti vo stranstvo.
Turizmot vr{i vlijanie na dejnosti, ustanovi i zanimawa koi se
direktno vklu~eni vo ovozmo`uvaweto na zadovoluvawe na turisti~kite
potrebi. Toa se ugostitelskite stopanski subjekti, trgovijata,
bankite, osiguritelnite institucii, zdrastvoto, sportskite
institucii, kulturnite i zabavnite institucii, izdava~kite ku}i,
agenciite za obezbeduvawe i advokatskite kancelarii, nacionalnite
parkovi i nivnite rezervati,pla`ite za razubavuvawe i sli~no.
O~igledno e deka stanuva zbor za vlijanija od {irok spektar. Toa
naveduva na zaklu~ok koj upatuva na polufunkcionalen ekonomski
karakter na turizmot.
Ekonomski funkcii na turizmot se slednive:
- multiplikativna
- induktivna
- konverzivna
- razvoj na stopanskinedovolno razvieni podra~ja
- vlijanie na turizmot od platniot bilans na zemjata
- unapreduvawe na me|unarodnataekonomska razmena
- vlijanie na vrabotenosta na naselenieto

10. 10. 1. Multiplikativna funkcija na turizmot

Za turizmot treba da se ka`e deka pretstavuva faktor na vkupniot
stopanski razvoj na edna zemja. Ova proizleguva od tuka {to vo nego
na ditekten ili indirekten na~in u~estvuvaat skoro site stopanski
granki i brojni nestopanski dejnosti. Toa zna~i deka finansiskite
ostvaruvawa ne ostanuvaat vo edna dejnost. Povrzanosta na
u~esnicite vo obezbeduvaweto na uslovi za zadovoluvawe na
turisti~kite potrebi e osnova za cirkulacija na pari~nite sredstva
koi gi primaat turistite vo pogolem broj na stopanski i nestopanski
dejnosti. Taka se sozdavaat dopolnitelni efekti. Tie pridonesuvaat
ovie dejnosti da se razvijat, a so toa doa|a do razvoj na celoto
stopanstvo. Ovie efekti se ozna~uvaat kako multiplikativni efekti
od razvojot na turizmot, a funkcijata koja vo ovaa smisla ja vr{i
turizmot kako multiplikativna funkcija.
Spored K. Krapf ,, polza od parite dobieni od turizmot ima pomalku
ili pove}e sekoja stopanska granka." Ovoj avtor multiplikativniot
efekt na turizmot vrz stopanstvoto go opredeluva so konstatacijata
deka ,, kolku e pogolem brojot na race niz koi minuvaat prvobitnite
pari koi gi pla}aat turistite tolku e pogolem efektot od turizmot
za stopanstvoto."
Vo literaturata mo`e da se sretne deka amerikanskiot avtor Klement
konstatiral 13-14 transakcii na parite koi se vneseni vo zemjata za
koristewe na turusti~ki uslugi. Prihodite ostvareni od stranskite
turisti minuvaat niz 5-6 transakcii i 3, 2 do 3, 5 pati vr{at obrt
vo zemjite na Dale~niot Istok i Pacifik pred da izlezat nadvor po
osnov na uvoz na proizvodi i uslugi. S. Unkovi} naveduva deka vo
popovolna sostojba se zemjite koi imaat porazvieno stopanstvo i koi
uspevaat vrz baza na sopstvenoto proizvodstvo da gi podmirat
potrebite na turistite. Spored, toa pogolem e multiplikativniot
efekt koj porazvienite zemji. Koeficientot na multiplikacija zavisi
od stopanskiot razvoj na konkretnata zemja.109)
Kako konkretno izgleda godi{nata transakcija na turisti~kata
potro{uva~ka po kategorii na potro{uva~ka mo`e da se vidi od
slednava tabela.
tabela br.2 Procenka na godi{niot obrt na iznosot od 1000 $
Od tabelata mo`e da se vidi deka za godina dena e postignat
efekt na multiplikacija koj iznesuva 3484, 6 dolari na
po~etnite 1000 dolari ostvareni kako turisti~ka potro{uva~ka.
Toa zna~i deka e ostvaren obrt od
3, 48 vo site trinaeset transakcii.

10. 10. 2. Induktivna funkcija

Turizmot se javuva kako akselerator na vkupniot razvoj na
edna zemja.. Toj uslovuva dinami~en intenzitet na stopanskite
i vonstopanskite dejnosti So turisti~kata aktivnost se
ovozmo`uva da se zgolemi dohodot vo razli~ni stopanski granki
i dejnosti. Turizmot ovozmo`uva da se ostvarat novi stopanski
procesi vrz osnova na {to se temeli i zgolemuvaweto na
dohodot.
Ovaa funkcija na turizmot podrazbira vklu~uvawe na
razli~ni ~initeli vo aktivnosta. Bez turisti~kata aktivnost
nivnata dohodovnost ili bi se namalila ili ne bi postoela.
Preku razvojot na turizmot se ovozmo`uva razvoj na ostanatite
~initeli na opredelena op{testveno - ekonomska struktura.
Turizmot preku turisti~kata potro{uva~ka ovozmo`uva da se
ostvarat novi stopanski procesi i na toj na~in da go zgolemat
svojot prihod. Obratna sostojba e otsustvoto na turisti~kiot
razvoj koj vlijae vrz namaluvaweto na dohodovnite procesi
zatoa {to vo sinxirot na nivna povrzanost turizmot
pretstavuva koheziona sila.
Induktivnata funkcija na turizmot mo`e da se nabquduva niz
prizma na pri~insko posledi~nite odnosi koi postojat me|u
turizmot kako dejnost koja gi vklu~uva stopanskite i
nestopanskite subjekti - u~esnici vo zadovoluvaweto na
turisti~kata potreba.
Ako postoi turisti~ka potro{uva~ka toga{ vo oblasta ishranata
i pijalocite zemjodelieto go nao|a svoeto mesto preku
intenzivnoto proizvodstvo na prehrambeni proizvodi vo ramkite
na prehrambenata industrija. Na toj na~in sirovinite }e se
crpat od zemjodelieto. Za zemjodelieto se potrebni herbicidi,
pesticidi i ve{ta~ki |ubriva koi gi proizveduva hemiskata
industrija, a sirovinite za nea se obezbeduvaat od
rudarstvoto.
Vo otsustvo na turisti~ki razvoj i turisti~ka potro{uva~ka
ovie i drugi adekvatni dejnosti i granki na stopanstvoto i
vonstopanstvoto ednostavno bi rabotele so pomal dohod ili bez
nego.
Treba da se konstatira deka turizmot svojata funkcionalna
induktivnost ne ja zadr`uva na grankite i dejnostite koj
direktno se vklu~eni vo nego tuku dosega do primarniot sektor
odnosno zadira do site ekonomski sferi.

10. 10. 3. Konverzivna funkcija

Konverzivnata funkcija na turizmot e edna od najspecifi~nite
funkcii. Specifi~nosta proizleguva od tuka {toretko koja
dejnost poseduva vakva funkcionalna karakteristika. Ovaa
funkcija se odnesuva na ovozmo`uvaweto na opredeleni pojavi i
odnosi koi nemaat stopanski karakter, odnosno ne poseduvaat
pazarna vrednost, preku turizmot da postanat pazarna
kategorija. Na ovie pojavi i odnosi so turisti~ka
valorizacija im se ovozmo`uva da se vklu~at vo turisti~kata
ponuda i na pazarot na turisti~ki uslugi da dobijat soodvetna
cena. Tie ednostavno ne bi mo`ele da se javat na pazar bez
postoewe na turisti~ki interes.
So pomo{ na turizmot pojavite i odnosite od nestopanski
karakter se transformiraat vo stopanska kategorija. Tie
vrednosti bez turizmot ednostavno ne bi mo`ele na drug
na~in da se javat na pazarot.
Ilustrativen primer za objasnuvawe na konverzivnata funkcija
pretstavuva snegot. Snegot nema nikakva direktna upotrebna
vrednost. No, preku zimsko sportskite aktivnosti vo ramkite
na turisti~kata ponuda toj pretstavuva krucijalna alka na
proda`bata na programite od ovoj karakter. Ovie aktivnosti se
temelat isklu~ivo na postoewe na kvalitetna sne`na pokrivka.
Turizmot ima svojstvo da gi valorizira zafrlenite iruralnite
sredini. Sredini koi ne se vo sostojba da se razvijat na drug
na~in osven so funkcionalnost na turizmot. Ima mo{ne
privle~ni no nerazvieni predeli. Tie ostanuvaat takvi se do
pojavata na turizmot.
Niz turizmot i direktno se prodava klimata, egzoti~nosta,
harmonijata i ubavinata.
Konverzivnata funkcionalnost na turizmot dosega dotuka {to
prodava duri pogled na more, ezero ili soodveten pejsa`. Niz
turizmot posebna cena imaat sobite koi imaat vakov pogled za
razlika od drugite sobi vo hotelot.
Karakteristi~no e deka turizmot so toa {to im dava pazarna
vrednost na vakvite pojavi i odnosi niv ne gi iskoristuva
tuku gi koristi na human i civiliziran na~in. Toa ne se
sirovini kako vo industrijata tuku obratno. Nivnoto koristewe
e trajno. So toa {to ne mo`at da se razmno`uva nivnata
vrednost tie se stavaat vo poseben re`im na za{tita taka {to
so nivnoto koristewe vrednosta ne im se namaluva.
Konverzivnata funkcija na turizmot se ogleda vo to a{to
vrednosta na ovie pojavi i odnosi se zgolemuva so nivnoto
koristewe zatoa {to nivnata popularnost vo vakvi uslovi
raste.
Na ovoj na~in duri i kamen za kogo se vrzuvaat istoriski
legendarni nastani pretstavuva ekonomska vrednost.

10. 10. 4. Razvoj na nedovolno razvieni podra~ja

Karakteristi~no e deka turizmot kako ekonomska i prostorna
pojava vo golema merka deluva na razvojot na opredeleni
prostorni celini. Toj se javuva vo funkcija na balansirawe na
razvojot. Ovaa funkcija proizleguva od pri~insko -
posledi~nite odnosi koi se prisutni vo turizmot. Imeno
turisti~kata potreba pretstavuva osnova na vklu~uvaweto na
turisti~kata klientela vo turisti~kata aktivnost vo ramkite
na materijalnite mo`nosti i stepenot na ekonomskata
razvienost. Najgolem broj na turisti se javuva tokmu od
sredinite vo koi imame i najgolem ekonomski razvoj.
Taka kako najgolemi emitivni zemji vo svetot se smetaat
sedumte najrazvieni - SAD, Japonija, Germanija, Francija,
Velika Britanija, Italija i Kanada. Turisti~kata potro{uva~ka
na klientelata od ovie zemji e najgolema.
Karakteristi~no e deka najgolem stepen na urbanizacija i
industrijalizacija e prisuten vo ovie zemji.
Nasproti niv zemjite koi se nedovolno razvieni imaat pomal
stepen na urbanizacija, no zatoa pak {irok diapazon na
avtohtoni turisti~ki vrednosti vo nenaru{eni ekonomski
sistemi.
Vakvite odnosi pridonesuvaat da se preleva dohodot od
ekonomski razvieni vo nedovolno razvienite dr`avi. Na
nacionalen plan toa ~esto zna~i deka dohodot se preleva od
razvienite kon nerazvienite delovi na zemjata.
Funkcionalniot karakter na turizmot vo ovaa smisla se gleda
vo uramnote`uvawe na ekonomskata razvienost. Turizmot
vospostavuva relacija me|u razvienite i nerazvienite
prostori.
Poradi ovoj funkcionalen karakter na turizmot najgolem broj
od nedovolno razvienite zemji kako prioritet vo svojata
ekonomska politika se opredeluvaat za razvoj na turizmot.

10. 10. 5. Vlijanie na turizmot vrz

platniot bilans na zemjata
Razvojot na turizmot ovozmo`uva nedovolno razvienite zemji da
se vklu~at vo me|unarodnite ekonomski odnosi. Toa zna~i deka
nerazvienite zemji so otvorenata ponuda kon stranskite
turisti treba da ostvarat pozitivni devizni prihodi.
Na ovoj na~in tie }e mo`at negativnata konkurencija vo
trgovska smisla da ja podobrat. So turisti~kata aktivnost
ovie zemji gi pokrivaat obvrskite koi gi imaat vo
me|unarodnite odnosi.
Isto taka bez ogled na stepenot na razvienost na zemjata koja
stanuva zbor golemo vnimanie se posvetuvana prihodite i
rashodite koi se ostvaruvaat vo turizmot. Posebno mesto vo
ovaa smisla imaat prihodite od turizmot vo vkupnata vrednost
na nestokovite pla}awa koi pak od svoja strana imaat
zna~itelno u~estvo vo platniot bilans na golem broj zemji.
Razvienite turisti~ki zemji imaat pove}e od 20% u~estvo na
ovoj osnov vo vkupnata vrednost na izvozot na stoki i uslugi.
Taka turizmot se javuva kako zna~aen faktor na balansirawe na
nepovolniot trgovski i platen bilans na zemjata.

10. 10. 6. Unapreduvawe na me|unarodnata

ekonomska sorabotka
Unapreduvaweto na me|unarodnata ekonomska sorabotka so
razvojot na turizmot ne se sveduva samo na ostvaruvawe na
ekonomski rezultati koi }e ovozmo`at da se uramnote`i
platniot bilans na opredelena zemja. Turizmot za da mo`e da
ja ostvari ovaa funkcionalna karakteristika treba da se
osloni i na opredelen uvoz na stoki koi }e mo`at na
dejnostite koi se vklu~eni vo ovaa aktivnost da ni ovozmo`at
optimalno u~estvo vo zadovoluvaweto na turisti~kite potrebi
na turistite. Taka turizmot pottiknuva uvoz na razli~ni
stoki.
Od druga strana turistite koristat uvozeni stoki, no i stoki
i uslugikoi se od avtohtano poteklo.
Turistite koristat stoki i uslugi koi se konkurentni no isto
i nekonkurentni.
Tie koristat stoki koi ne se prevezuvaat i ne se izvezuvaat.
Za ovie stoki ne se pla}a prevoz i ne podlegnuvaat na
carinski formalnosti. Taka izvozot formalno se vr{i vo samata
zemja zatoa {to turistite gi tro{at svoite devizni sredstva
vo turisti~kiot prostor. Toa e izvoz bez izvoz i bez prevoz.
Voobi~aeno e da se ovoj izvoz narekuva ,, nevidliv izvoz".
So ogled na toa deka stanuva zbor za pottiknuvawe na uvoz od
edna strana i za specifi~en, ekonomski mo{ne povolenizvoz od
druga strana turizmot se javuva vo funkcija na unapreduvawe i
na izvozot i na uvozot. Toa zna~i deka turizmot se nao|a vo
uloga da ja unapreduva ekonomskata sorabotka na bilateralen i
multilateralen plan.

10. 10. 7. Turizmot vo funkcija

na vrabotuvawe na naselenieto
Turizmot pretstavuva stopanska oblast koja spa|a vo grupata
koja se karakterizira so trudointenzitivnost. Toa zna~i deka
vo mnogu dejnosti u~estvoto na rabotniot ~ovek e nezamenlivo.
Ednostavno tehni~kite sredstva ne mo`at da bidat alternativa
na ~ovekovata kreativnost vo davaweto na uslugi.
So razvojot na turizmot se zgolemuva pobaruva~kata, a toa
inicira potreba od soodveten razvoj na ponudata. Vo taa
smisla neophodno e da se vklu~i pogolem broj na rabotnici
koi }e gi izvr{uvaat uslugite ili }e proizveduvaat za
zadovoluvawe na turisti~kite potrebi.
Toa zna~i deka razvojot na turizmot uslovuva zgolemeno
vrabotuvawe vo razli~ni stopanski i nestopanski dejnosti koi
u~estvuvaat vo ovaa dejnost
Turizmot apsorbira rabotna sila vo prostori vo koi e prisutna
depopulacija. Taka na primer so razvojot na selskiot turizam
vakvata pojava se amortizira taka {to e zabele`itelno
negovoto u~estvo vo populacionata politika.
Edna od zna~ajnite karakteristiki vo oblasta na vrabotuvaweto
vo turizmot e vrabotuvaweto na `enska rabotna sila. Toa ja
potencira socijalnata komponenta vo ekonomskata politika na
opredelena zemja
Ve}e konstatiravme deka turizmot se karakterizira so
sezonalnost. Toa zna~i deka sezonskata koncentracija na
turisti~kata klientela bara i soodvetno davawe na uslugi. Ne
e mo`no vo vakvi uslovi da se odviva turisti~kata aktivnost
ako ne se ima dopolnitelna rabotna sila. Zatoa turizmot se
nao|a vo funkcija na vrabotuvawe na sezonski rabotnici.
Efektite od vakvoto vrabotuvawe se pozitivni zatoa {to vo
izvesna smisla se balansira nivnata socijalna polo`ba, no od
ekonomska gledna to~ka se sozdavaat problemi. Tie problemi
mo`at da se ocrtaat kako nesoodvetnost vo kvalitativna smisla
vo izborot na izvr{itelite na turisti~kite uslugi, golema
fluituacija na rabotnata sila i te{kotii vo sproveduvaweto na
menaxmentot.
Razvojot na turizmot uslovuva vklu~uvawe na recipientnoto
naselenie vo davaweto na turisti~ki uslugi. Vo turisti~kite
mesta naselenieto se zanimava pokraj drugite dejnosti i so
izdavawe na vi{ok na stamben prostor na turistite. Isto taka,
na turistite im se davaat i drugi uslugi vo vid na hrana i
pijaloci, zabava, informacii i sli~no. Toa zna~i deka
zabele`itelen del na naselenieto prakti~no obavuva turisti~ka
dejnost. Iako recipientnoto naselenie mo`e da bide vraboteno
vo drugi dejnosti ova mu e isto taka va`na aktivnost.
Nevrabotenite pak vo obavuvaweto na ovaa dejnost nao|aat
satisfakcija so svojata aktivnost. Tie na ovoj na~in sami si
se vrabotuvaat i davaat pridones vo razvojot na sredinata na
koja i pripa|aat.

10. 11. Manifestirani i latentni funkcii

Vo turisti~kata teorija i praktika se javuvaat tolkuvawa na
aktivnostite koi odr`uvaat ramnote`a vo pri~insko
posledi~nite odnosi. Vospostavuvaweto na ovaa ramnote`a se
definira kako funkcija na turizmot.
Funkciite na turizmot mo`at da bidat odnapred
planirani. Toa se funkcii koi imaat namerno dejstvo, a
dejstvoto e identifikuvano. Ovie funkcii se narekuvaat
manifestirani.
Nasproti ovie funkcii se javuvaat latentni funkcii koi se
nenamerni i ~ie dejstvo ne mo`e da se identifikuva.110)
Vo turizmot namernite ili manifestovanite funkcii se
odnesuvaat na prevzemaweto na opredeleni aktivnosti so koi
precizno }e se ostvari celta.
Taka vklu~uvaweto na lu|eto vo turisti~kata aktivnost e so
namera da se zadovoli turisti~kata potreba. Pri toa dejstvata
vo vid na patuvawe, odmor, zabava i sli~no jasno se
identifikuvani.
Isto taka vo turizmot se prevzemaat promotivni aktivnosti.
Funkcijata e da se ostvari pogolemo koristewe na turisti~kata
ponuda od strana na turistite. Namerata ovde e jasno
definirana kako i dejstvoto spored raspolo`ivite sredstva.
Me|utoa, manifestiranite funkcii ~esto produciraat nenamerni
dejstva.
Taka, iako e namera so turizmot da se zadovoli potrebata za
odmor i rekreacija ili pak za podignuvawe na kultuurnoto nivo
se slu~uva turistite so zanimavaweto so vakvi aktivnosti da
iniciraat trajni preokupacii. Na primer da se zanimavaat so
aerobik zatoa {to videle za vreme na prestojot deka toa e
dobro. Isto taka tie se opredeluvaat da gi prou~uvaat
kulturite na narodite koi gi posetile, kako funkcija koja
proizlegla od do`ivuvaweto na kulturata i sli~no.
Latentnata funkcija na turisti~kata promocija se ogleda vo
informiraweto za opredeleni pojavi i odnosi iako ne uspeala
da go pottikne turistot da se vklu~i vo turisti~kata
aktivnost. Potencijalniot turist preku turisti~kata
propaganda uspeva da nau~i ne{to. Latentnosta e sodr`ana vo
koristeweto na turisti~kata propaganda kako edukativno
sredstvo.
Latentnata funkcija na turizmot se ogleda i vo koristeweto na
idei za eksterieri i enterieri, aran`irawe na masi,
dekorirawe na jadewata i sli~no.
Spomenatite primeri za latentni funkcii na turizmot imaat
pozitivna konotacija. Toa se neplanirani efekti na obrazoven,
i{ustven i kreativen plan. No tie mo`at da imaat i negativna
konotacija. Ako na primer manifestiranata funkcija e sodr`ana
vo u~estvo na zabava, prisustvo na lica koi na turistite mo`e
da bide latentna negativna funkcija. Neplanirano se zapoznava
li~nost koja ima odboen odnos ili osobini.
Sun~aweto na primer e manifestirana funkcija na
turizmot, no izgorenicite poradi nevnimatelnost se neprijatna
funkcionalna okolnost.
Izgradbata na hotel se vr{i so namera da se ovozmo`i
smestuvawe na turistite no nepreciznostite vo izgradbata se
latentna forma na dobrata namera.
Vakvite latentni negativni dejstva prestanuvaat da bidat
funkcija na turizmot tuku se javuvaat kako disfunkcija.
Pod disfunkcija podrazbirame aktivnosti koi za posledica
imaat dezintegracija na funkcijata.

10. 12. Negativni posledici na turizmot

Disfunkcijata se javuva kako negativna posledica na turizmot.
Imeno niz turizmot se javuvaat opredeleni odnosi koi treba da
se otklonat zatoa {to go degradiraat sistemot na turisti~ka
dejnost. Ovie pojavi se javuvaat vo site sferi na
turisti~kata aktivnost.
-Turizmot se koristi kako paravan za sozdavawe na la`no
azilanstvo. Vo potraga po rabota, a so koristewe na turizmot
kako mo`nost za preminuvawe na granicite rabotnicite se
pretstavuvaat kako turisti. Toa uslovuva voveduvawe na
administrativni pre~ki {to pak negativno se odrazuva na
turizmot.
-Sudirite i nedorazbirawata me|u turistite, turistite i
davatelite na uslugi i turistite i recipientnoto naselenie se
pojavi so op{testven negativen karakter
-^esta e situacijata na nepo~ituvawe na soobra}ajni propisi
od strana na turistite
-Ne~uvaweto na higienata e edna od mo{ne zabele`itelnite
pojavi vo patuvaweto i prestojot
-Turisti~kata saturacija na prostorot e pojava svrzana so
sezonskata koncentracija
-Nepo~ituvaweto na kodeksot na odnesuvawe isto uslovuva
nedorazbirawa
-Turizmot se javuva kako zagaduva~ na prirodata
-Prisutno e zagrozuvawe, uni{tuvawe i ottu|uvawe na orte
faktite i kulturno istoriskite spomenici, kako i prirodnoto
bogatstvo
-Pojava na kriminogeni odnesuvawa
-Koristewe i distribucija na droga
-Alkoholizam
-Prostitucija
-Kra`bi
-Izgradbata na objekti ~ij izgled i funkcija i izgled ne se
vo soglasnost so prostorot.

Jasno e deka ne e mo`no da se opredelat site negativni

posledici no vakvoto nabrojuvawe treba da poso~i
na obemot koj vo ovaa smisla postoi, koj mu pre~i na
turisti~kiot razvoj.
11. Turisti~ki vrednosti
Vo turisti~kata teorija ipraktika se postavuvaat razni
pra{awa koi pridonesuvaat da se osmisli razvojot na turizmot.
Turisti~kite vrednosti vo toj kontekst zavzemaat posebno
mesto.
Poimot vrednost ima {iroka upotreba vo naukata i
sekojdnevnata praktika.
Vrednosta se upotrebuva kako sprotivstavenost na nevrednosta
i bezvrednosta. Zna~i stanuva zbor za pozitivni i negativni
vrednosti i za stavovi koi mo`at da bidat "za" ili "protiv".
Vrednosta se izrazuva kako distinicija me|u fakti~koto i
normativnoto, me|u "e" i "treba". Vrednosta se nabquduva kako
nespornost ili kako norma. Se misli na vistinski vrednosti
koi se javuvaat vo opredelena sredina i vo opredeleno vreme i
vrednosti i vrednosni kriteriumi koi bi trebalo da va`at.
Vrednostite se nao|aat vo vrska so stavovite na lu|eto. Mo`e
da stane zbor za preferirawe ili za zapostavuvawe na
objektite na `elbite, za ~uvstvoto na zadovolstvo i bolka, za
korisnost i nekorisnost, za odobruvawe ili neodobruvawe.
Vrednostite se eden od osnovnite faktori na ~ovekoviot `ivot.
Lu|eto ne samo {to poseduvaat vrednosti tuku donesuvaat i
vrednosni sudovi so koi sozdavaat novi vrednosti. Stavovite
imaat pove}e dimenzionalno zna~ewe. Tie mo`at da imaat
socijalni iskazni i zapovedni karakteristiki, a kako
dispozicija ja sodr`at pri~inata za deluvawe, izvorot ,
odlukata, preporakata, sugestijata, ureduvaweto i deluvaweto.
Vrednuvaweto vo turizmot treba da sfati kako proces koj
ovozmo`uva da se sogleda odnosot kon na~inot na `ivot,
standardot i slobodata, regulativnosta na turisti~kite
procesi, me|u~ove~kite odnosi, naviki, `elbi i sklonosti i
ekonomskite mo`nosti.
[irinata na vrednostite vo turizmot upatuva na potreba od
opredeluvawe na slednive komponenti:
-Poim i definicija na turisti~kite vrednosti
-Aksiolo{ka dimenzija na turizmot
-Turisti~ka valorizacija

11. 1. Poim i definicija na turisti~kite vrednosti

So ogled na toa deka turizmot pretstavuva sovremen na~in na
`ivot turisti~kite vrednosti postanuvaat negova nezaobikolna
komponenta. Zatoa se javuva potreba od poimno sogleduvawe i
nivno definirawe. Isto taka karakteristi~no e deka vo
turizmot se javuvaat novi vrednosti {to implicira potreba od
permanentno pratewe na turisti~kiot razvoj.
Vo turizmot vrednostite se javuvaat kako ideal koj bara
realizacija ili po~ituvawe. Turisti~kata vrednost se
manifestira vo objektiite ili vo odnesuvawata koi se
izrazuvaat na konkreten ili simboli~en na~in. Sovremeniot
turizam vospostavuva razli~ni celi i ideali. Turisti~kata
potreba e vrednost koja sodr`i razli~na priroda. Razlikata
koja vo nea e sodr`ana prtetstavuva vrednost za posebni grupi
i sloevi. Turisti~ka vrednost treba da se definira i kako se
ona {to gi zadovoluva potrebite na ~ovekot, a nevrednost e
ona {to vr{i opstrukcija pri realizacijata na ~ovekovata
stvarnost.
Spored toa turisti~kasta vrednost e vo vrsjka so ~ovekoviot
vrednosen odnos konsebe i turisti~kite komponenti koi go
opkru`uvaat.
Turisti~kite vrednosti istovremeno se i subjektivni i
objektivni, zatoa {to kvalitetot na pojavite i odnosite koi
gi koristi stanuvaat vredni duri koga }e se vklu~at vo
zadovoluvaweto na potrebite.
Turisti~kata vrednost mo`e da se izlo`i vo iskazna forma. So
toa se izrazuvaat odnosite me|u subjektivnoto sfa}awe na
vrednosta i negovata objektivna stvarnost.
Turisti~kata vrednost sodr`i individualna i op{testvena
komponenta. Ona {to e vredno za edna individua ne e vredno za
druga i ona {to e vredno za edna op{testvena grupa ne e
vredno za druga. Na primer mladite kako vredni gi ocenuvaat
bu~nite mesta, a starite pak mirnite.
Tuuristite ne go menuvaat osnovniot sistem na steknati
vrednosti. No karakteristi~no e nivnoto nadograduvawe.
Pred turistite se javuvaat novi ideali kako vrednost koja
treba da se ostvari.

11. 2. Aksiolo{ka dimenzija na turizmot

Aksiologijata e op{ta teorija za vrednosta i vrednuvaweto.
Poteknuva od zborot axios koj ozna~uva vreden dostoen i logos
nauka. Predmet na aksiologijata e problemot na vrednosta
voop{to ili zaedni~kite karakteristiki na
site vidovi vrednosti, ona {to e zaedni~ko vo ~ovekovata
praktika, za vrednuvaweto kako konstantna dimenzija na
~ovekovoto postoewe.
Op{tata teorija za vrednosta gi soedinuva antopo{kiot i
gnoseolo{kiot priod. So nivnoto soedinuvawe se doa|a do
aksiolo{kata dimenzija na pojavite i odnosite.
Aktologijata uka`uva na postoeweto i su{testvuvaweto, a
gnoseologijata pak go tretira problemot na soznanieto. No
nitu postoeweto mo`e da se sfati bez soznanieto, nitu
soznanieto ima smisla bez postoeweto i vrednuvaweto.
Taka aksiologijata pretpostavuva postoewe na pojavite i
odnosite i nivno soznavawe.
Vrednuvaweto vo turizmot kako aksiolo{ki priod se koristi so
me|usebnata povrzanost na teoriite za bitieto i soznanieto.
Ontolo{kiot, gnoseolo{kiot i aksiolo{kiot priod pretstavuvaat
vkomponirana povrzanost kako osnoven princip. Vrednuvaweto vo
turizmot ne mo`e da se ostvari ako ne se utvrdi negovoto
postoewe vo opredelen prostor, kolkavi i kalvi se soznaniata
za nego i vredi li voop{to da se razviva.
Kako posebni teorii za vrednostite se javuvaat etikata i
estetikata.
Etikata apsolvira kategorii kakvi {to se eti~ki ideal,
dol`nost ispravnost ili dol`nost.
Za da mo`eme da konstatirame {to e moralno prvo treba da
utvrdime principielnost koja }e bide fundamentalna vrednost.
Odnesuvawata se stavaat vo tie ramki. Vo turizmot
odnesuvawata se stavaat na sud. Se sudi za toa dali razvojot
e prifatli ili ne. Na primer nudizmot mo`e da bide vo
sprotivnost so moralot vo odredena sredina. Odnesuvawata vo
ovaa smisla mo`at da bidat otfrleni kako {to se prifatlivi za
turistite so vakvi opredelbi.
Spored toa subjektivnata moralna vrednost vo turizmot e vo
vrska so subjektivnata komponenta.
Estetskoto vrednuvawe pojavite i odnosite gi stava vo
kontekst na opredeluvaweto na ubavoto. Osnovna determinanta e
ubavinata i ~uvstvoto na ubavina.
Estetskoto vrednuvawe zavisi od subjektot koj go vrednuva.
Pripadnicite na razli~ni turisti~ki grupi koi gi otcenuvaat
turisti~kite vrednosti se kolektivni subjekti so nacionalen,
verski, internacionalen ili sloevit identitet.
Treba da se ka`e deka na vrednuvaweto vo turizmot deluvaat
osven makro grupite (etni~ki, sloevi, profesija) i mikro
grupite ( prijateli, rodnini, sosedi ).
Turisti~kiot sistem na vrednosti e element na globalniot
op{testven sistem. Toj ima relativna samostojnost i obedinuva
pove}e dimenzii na op{testvenata, ekonomskata, prostornata i
psiholo{kata stvarnost. Ekonomskata aktivnost vo turizmot ne
mo`e da se vrednuva
izolirano i bez vlijanie na delovniot moral ili estetskite
vrednosti.
Vo turisti~kiot sistem na vrednosti vklu~eni se i prirodnite
i antropogenite elementi.

11. 3. Turisti~ka valorizacija

Vrz osnova na aksiolo{kiot period vo tolkuvaweto na
turisti~kiot razvoj se doa|a do edno mo{ne va`no pra{awe. Toa
e turisti~ka valorizacija. "Turisti~kata valorizacija e edno
od najkompleksnite pra{awa vo turizmolo{kata teorija i
praktika. Ova pra{awe ja tangira ne samo teorijata na
dvi`eweto tuku i ekonomijata, organizacijata, pa i niza drugi
sektori na turisti~kiot razvoj".119)
Toa zna~i deka vrednuvaweto e prisutno vo sevkupniot
turisti~ki sistem na pojavi i odnosi. Zatoa vrednuvaweto ne
mo`e da se sfati kako ednostran~iva kategorija. Turisti~kata
valorizacija ne se sveduva samo na edna sodr`inska
komponenta. Taa ne mo`e da se izedna~i so ekonomskoto
vrednuvawe no nea ne ja pokriva ni samo op{testvenoto
vrednuvawe.
Vo turizmot se vrednuvaat elementite vo site sferi na
turisti~kata aktivnost. Vrednuvaweto zavisi od celitekoi
treba da se postignat. Taka vrednuvaweto na elementite vo
emitivnata sfera kako inicijativni faktori vo turizmot ima za
cel da ovozmo`i nivo na eksplicitivna izbalansiranost me|u
turisti~kite potrebi i faktorite koi treba da gi razre{at.
Vrz baza na otcenkata na nivoto na izrazeno vlijanie na ovie
faktori se opredeluva naso~uvaweto na elementite na
turisti~kata ponuda.
Vrednuvaweto na faktorite vo komunikativnata sfera treba da
ovozmo`i nivo na povrzanost kako zna~ajna razvojna
komponenta.
Ocenkata na receptivnite kapaciteti e vo funkcija na
opredeluvawe na uslovi za zadovoluvawe pred se na osnovnite
potrebi na turistite.
Posebno e zna~ajna turisti~kata valorizacija na atraktivno-
motivaciskite pojavi i odnosi. Toa treba da ovozmo`i domen na
turisti~kiot razvoj, vidovi na turisti~ka aktivnost i na~in
na nivno vklu~uvawe vo ovaa dejnost.
Turisti~kata valorizacija se vr{i so odnapred utvrdena
namena. Po~eten proces na valorizacija e inventarizacija na
koja se nadovrzuva opredeluvaweto na vrednosta odnosno
korisnosta na elemenetite vo turizmot.
Turisti~kite vrednosti se mo{ne heterogeni. Tie se
razlikuvaat po svojata golemina, postojanost, intenzitet na
izrazenost, oddale~enost, cena, starost, brojnost,
zastapenost i sli~no.
Turisti~kite vrednosti mo`at da bidat potencijalni i
afirmirani.
Spored toa i vrednuvaweto treba da bide kvantitativno i
kvalitativno. Nivnata kombinacija dava najdobri rezultati.

12. Turisti~ka destinacija

Dinami~niot razvoj na turizmot uslovuva da se diferencira nov
priod vo negovoto nau~no tolkuvawe. Vo toj kontekst kako
odnos me|u emitivnite i receptivnite prostorni celini se
javuva i destinaciskiot priod. Kako prakti~na kategorija vo
turizmot destinacijata postoi u{te od prvite razvojni godini.
Duri mo`e da se ka`e deka prvite organizaciski formi vo vrska
so ureduvaweto i razubavuvaweto na destinaciite. No razvojot
na turizmot vnesuva novi sodr`ini taka {to e neophodno da se
prati i da se prou~uva turisti~kata destinacija.
Za da se dobie osmislena teoriska i prakti~na dimenzija na
turisti~kata destinacija treba da se opfatat slednive
sodr`ini :
-definicija i kategorii na turisti~kata destinacija
-optovarenost na turisti~kata destinacija
-principi na koristewe na destinacijata
-perspektiva za ravzoj na turisti~kata destinacija

12. 1. Definicija i kategorii na turisti~ki destinacii

Zborot destinacija ozna~uva cel ili odredi{te. Od vakvata
terminolo{ka upotreba proizleguva deka turisti~ka destinacija
pretstavuva cel kon koja se stremat turistite ili nivno
odredi{te vo tekot na dvi`eweto. Pod turisti~ka destinacija
se podrazbiraat smestuva~ki objekti i prostorni celini koi gi
posetuvaat turistite. Spored toa turisti~kata destinacija e
prostorna kategorija vo koja prirodnite i antropogenite
elementi imaat edna kompleksna celina.
Potrebata za definirawe i diferencijacija na turisti~kata
destinacija se javuva poradi toa {to razvojot na turizmot i
ne mo`e da se pretpostavi bez vakvite opredelbi. Planiraweto
na turisti~kiot razvoj se temeli tokmu vrz soznanijata za
karrakterot na turisti~kata destinacija.
"Ne e mo`no turizmot da se razviva bez vlijanie na okolinata,
kulturata, socijalnata struktura i
stopanstvoto, ama e mo`no so konkretno planirawe, a posebno
so prostorniot plan na destinacijata da se upravuva so
turisti~kiot i vkupniot razvoj, taka {to negativnite
vlijanija }e se svedat na minimum, a }e se pottiknat
pozitivnite".120)
Kako destinaciski kategorii se javuvaat prostrni celini od
lokalitet preku, administrativni prostorni celini ( op{tina,
selski atar, grad) podra~je , region, dr`ava, me|unarodna
regionalna celina, do kontinenti. Pazarnite, prirodnite i
administrativnite granici na turisti~kata destinacija ~esto
se popklopuvaat, taka {to turisti~kata destinacija stanuva
~initel na turisti~kliot pazar. Taa isto taka i nastapuva
taka {to mo`e da se zboruva za turizmot na primer vo
lokalitetot Livadi{ta, seloto Rado`da, gradot i op{tinata
Struga, Ohridsko-stru{koto podra~je, Zapadniot turisti~ki
region na R. Makedonija, turizmot na Balkanskiot Poluostrov i
turizmot na Evropa.
Navedenite primeri na turisti~ki destinacii upatuvaat na
razli~en teritorijalen opfat. Me|utoa, site tie sodr`at
soodvetni destinaciski elementi.
Vo destinaciski elementi spa|aat :
-prirodniot atraktivno motivaciski fond
-antropogeniot atraktivno motivaciski fond
-infrastrukturata
-transport i komunikacii
-love~ki potencijali
-status na turizmot
-nadgradba

Navedenite elementi na turisti~kata destinacija kako i faktot

deka turistot ja do`ivuva kako celosen proizvod, dava za
pravo taa da se definira na sovremen na~in D. Maga{
destinaciskiot razvoj kako optimalno kombinirani i pazarno
prilagodeni elementi na ponudata koja na destinacijata }e i
ovozmo`i vo natprevarot so konkurencijata dolgoro~no da
postignuva dobri turisti~ki rezultati.121)

12. 2. Optovaruvawe na turisti~kata destinacija

Destinaciskiot priod vo prou~uvaweto na turisti~kiot razvoj
proizleguva od faktot deka ekonometriskite analizi i
sogleduvawata ne mo`at vo potpolnost da odgovorat na ovoj
predizvik. Iako turisti~kiot promet ili brojot na smestuva~ki
edinici zemeni kako dinami~na kategorija vo izvesna misla
mo`at da bidat razvojna indikatorska osnova,
sepak tie ne go rasvetluvaat ovoj proces. Zatoa e potrebno da
se zemat vo predvid faktorite koi turisti~kiot razvoj go
opredeluvaat kako kompleksna kategorija. Turisti~kata
aktivnost deluva na op{testveniot, ekonomskiot, ekolo{kiot i
psiholo{kiot aspekt na destinacijata. Spored toa ne mo`e da
se nabquduva ednostran~ivo. Vrz baza na spomenatite aspekti
na destinacijata treba da se opredeli i soodveten razvoj. Vo
sekoj slu~aj, toa podrazbira deka postoi opredelen prag na
optovarenost na turisti~kata destinacija.
Od ekonomski aspekt na pragot na optovarenost na turisti~kata
destinacija opredelen e so ekonomi~nosta na raboteweto. Ako
ovoj prag se nadmine doa|a do ekonomska disproporcija koja
vodi kon nezavidna polo`ba na ekonomskite subjekti. Posledno
nivo e bankrotstvo i likvidacija. Toa zna~i deka brojni
kapaciteti ostanuvaat zatvoreni. Tie ednostavno ne se
koristat i postanuvaat prostoren problem vo opredelena
sredina.
Op{testveniot aspekt na pragot na optovarenost e sodr`an vo
internaciskite problemi vo turisti~kata destinacija.
Prekumernata optovarenost e sama posebe otvorena mo`nost za
socijalni nedorazbirawa. Prekumernoto prisustvo na turisti i
soodvetnata zastapenost na turisti~ka ponuda producira brojni
odnosi koi vodat kon naru{uvawe na harmoni~nosta vo
socijalniot sistem na elementi.
Pragot na optovarenosta nabquduvan od psiholo{ki aspekt
podrazbira deka negovoto nadminuvawe vodi kon negativni
efekti na do`ivuvaweto na uslovite vo turisti~kata
destinacija. Prekumerno ostvarenata turisti~ka destinacija
uslovuva pojavi na nervoza, nespokojstvo i voznemirenost.
Optovarenosta na turisti~kata destinacija posebno se odrazuva
vrz ekolo{kite sistemi. Ako se nadmine pragot na optimalna
optovarenost doa|a do proces na prakti~no iskoristuvawe na
elementiter na `ivotnata sredina. Naru{uvaweto na sistemite
koi se prisutni vo turisti~kata destinacija vodi kon gubewe
na atraktivnite svojstva na motivskite faktori i disfunkcija
na receptivnite kapaciteti. Toa zna~i deka enormnata
optovarenost vodi kon sozdavawe na uslovi za devastacija. Ova
proizleguva od tuka {to edna{ naru{enite odnosi vo
turisti~kata destinacija te{ko povtorno se vospostavuvaat.
Zatoa e potrebno da se vodi smetka zaz odr`uvawe na pragot na
optovarenost na turisti~kata destinacija. Toj se meri pokraj
preku turisti~kata gustina za koja stana zbor i preku
turisti~kata gustinakako zna~ajni kvantitativni indikatori.
Turisti~kata gustina pretstavuva odnos me|u turisti~kata
posetenost i povr{inata za turisti~ka namena.
Tg = Tp : Pt
Vo praktikata se usvoeni opredeleni standardi vo
koristeweto na prostorot za turisti~ki aktivnosti. Taka vo
planinskiot prostor na eden kapa~ treba da mu pripadne 1m2
povr{ina, a na eden skija~ 1m denivelacija na skija~kata
pateka.
Vrz osnova na iznesenite stavovi odr`iviot razvoj na turizmot
nema alternativa. Toj podrazbira po~ituvawe na pragot na
optovarenost, bez {to turizmot nema perspektiva.

12. 3. Principi na koristewe na

turisti~kata destinacija
Za da mo`e da se so~uva pragot na optovarenost na
turisti~kata destinacija, a turizmot da se razviva vo odr`iva
forma koja podrazbira ne uni{tuvawe na svojata osnova i ne
sozdavawe na nepopravlivi {teti potrebno e da se uva`uvaat
opredeleni principi.Toa se principi za koristewe na
turisti~kata destinacija. Najva`ni principi se slednive:121)
-koristewe na elementite na turisti~kata destinacija bez
iskoristuvawe
-za{tita i unapreduvawe na destinaciskite elementi
-vodewe gri`a za racionalno koristewe na resursite ( voda,
struja, ekolo{ko sanirawe na otpad)
-po~ituvawe na doma{noto naselenie i negovata kultura
-strategisko planirawe
-spre~uvawe na ru{eweto na tradicionalnoto stopanstvo
-vklu~uvawe na doma{noto naselenie
-sovetuvawe i informirawe na doma{noto naselenie

Principot na koristewe na elementite na turisti~kata

destinacija bez iskoristuvawe zna~i deka sodr`inskite
sistemski komponenti treba da ostanat vo avtohtona sostojba i
vo tekot na turisti~kata aktivnost. Toa zna~i deka treba da
se ima pretpazliv odnos kon prirodnata harmonija na boi,
linii i formi i zvuci i tonovi kako estetska dimenzija. Toa
zna~i deka za da se ima korekten odnos kon edinstvenosta i
taa da ne se devastira so otu|uvawe i degradirawe. Ovoj
princip se odnesuva na po~it kon minatoto i izbegnuvawa na
sekakvi iskrivuvawa.
Za{titata i unapreduvaweto na destinaciskite elementi zna~i
deka e neophodno da se prevzemat site fizi~ki i pravni merki
za da se obezbedi za~uvuvawe na avtohtonite vrednosti.
Za{titata treba da bide kontrolirana za da taa pak ne
predizvika zagrozuvawa. Se slu~uva so za{titata na eden
destinaciski element da se zagrozi drug. Toa mora da se
priznae e kontraproduktivno na principot na za{tita.
Unapreduvaweto podrazbira vnesuvawe na elementi koi pozitivno
se odrazuvaat na odr`iviot razvoj na turizmot.
Ovoj princip uva`uva deka nikoga{ cve}ata ne se mnogu, a
hortikulturata e neophodna.
Principot na racionalno koristewena resursite podrazbira deka
e mnogu va`no vodata, strujata, ogrevot i ekolo{koto sanirawe
na otpadot da se usoglasat so kapacitetite.Ova proizleguva od
faktot deka turizmot se karakterizira so sezonska
koncentracija taka {to vo opredelen del od godinata doa|a do
naglo zgolemuvawe na brojot na korisnici. Posebno e va`no
saniraweto na otpadnite vodi, obezbeduvawe na ogrevni
sredstva koi ne ja zagrozuvaat `ivotnata sredina. Saniraweto
na cvrstiot otpad treba da se vr{i selektira za da mo`e da se
reciklira.
Vklu~uvaweto na doma{noto naselenie vo turisti~kite
aktivnosti pretstavuva takov princip koj ovozmo`uva me|usebna
sorabotka i prifatliv odnos kon turisti~kiot razvoj. Na ovoj
na~in sorabotkata kako pozitivna opredelba e vo funkcija na
izbegnuvawe konflikti i frustracii. Doma{noto naselenie se
prifa}a kako zna~ajna konstruktivna osnova vo razvojot na
turisti~kata destinacija.
Principot na planirawe e neophoden vo turisti~kata
destinacija. Planovite mo`at da bidat kratkoro~ni ili
dolgoro~ni. Vo ovaa smisla posebno mesto zavzema strate{koto
planirawe, so koe se ovozmo`uva izvornost vo soznanijata za
kvalitetot na elementite na turisti~kata destinacija i
negovoto unapreduvawe.
Spre~uvaweto na ru{ewe na tradicionalnoto stopanstvo
podrazbira negovo ~uvawe kako turisti~ka vrednost so
avtohtoni karakteristiki. Toa treba da se transformira vo
turisti~ka ponuda bidej}i mnogu retko mo`e da najde vo ovaa
funkcija. Naletot na sovremenata civilizacija go potisnuva
tradicionalnoto stopanstvo koe e interesno vo turisti~kata
destinacija.
Po~ituvaweto na doma{noto naselenie i negovata kultura
pretpostavuva human odnos kon negovite kreativni sposobnosti.
Negovata kultura e faktor koj ovozmo`uva odvivawe na
turisti~kata aktivnost vo turisti~kata destinacija kako
davatel na uslugi i kako atraktivno-motivaciska vrednost.
Principot na sovetuvawe i informirawe na doma{noto naselenie
e vo soglasnost so principite na negovo vklu~uvawe vo
turisti~kata aktivnost i negovo po~ituvawe. Toa zna~i deka
doma{noto naselenie treba da bide informirano za site
prezemawa vo vrska so razvojot na turisti~kata destinacija.
Na naselenieto treba da mu se objasnat pri~inite za
voveduvawe na posebni aktivnosti i sodr`inski elementi.
Informiranosta se odnesuva na uslovite i na~inite pod koi
doma{noto naselenie }e se vklu~i vo turisti~kata aktivnost.
Na doma{noto naselenie mu se potrebni soveti vo vrska so
organizaciskite odnosi vo turisti~kata destinacija,
koristeweto na destinaciskite lementi i prifa}aweto na
turisti vo vakva sredina.
Za da mo`e informiraweto i sovetuvaweto da se ostvari na
optimalen na~in neophodno e koristewe sredstvata za masovni
komunikacii. Posebno e va`no odr`uvawe na tribini i sobiri so
gra|anite koi postojano `iveat vo turisti~kata destinacija.
12. 4. Perspektivi za razvoj na
turisti~kata destinacija
Razvojot na turisti~kata destinacija treba da se prati vo
kontekst na vkupniot razvoj na opredelen prostor. Vo taa
smisla nivoto na razvoj }e zavisi od mestoto koe turisti~kata
destinacija gzavzema vo prostorna smisla. Razvojnite
perspektivi }e zavisat od razvojniot karaktr na prostornata
celina na koja i pripa|a turisti~kata destinacija.Isto taka,
od golema va`nost e opkru`uvaweto na turisti~kata
destinacija. Vo taa smisla stanuva zbor za pozitivni i
negativni okolnosti so opredeleni karakteristiki.
Perspektivite za razvoj na turisti~kata destinacija zavisat
od vlijanijata koi se od eksteren i od interesen karakter.
Eksternite vlijanija mo`at da bidat pozitivni. Ako tie
ovozmo`uvaat turisti~kata destinacija da gi valorizira i
afirmira turisti~kite vrednosti koi gi poseduva perspektivite
}e bidat od otvoren karakter. Nivoto na ekonomski razvoj,
socijalnata sigurnost, visokoto kulturno nivo i politi~kata
stabilnost vo opkru`uvaweto pretstavuvaat osnovna
pretpostavka za prosperitetot na turisti~kata destinacija.
Obratna e sostojbata vo antipodni okoliski uslovi.
Perspektiva za razvoj na turisti~kata destinacija treba da se
prati vo naklonetosta na eksternite faktori.
Internite vlijanija treba da ovozmo`at valoriziranite
turisti~ki vrednosti da dobijat soodvetno mesto vo
turisti~kata ponuda. Za da se obezbedi povolna razvojna
perspektiva potrebno da se po~ituvaat zacrtanite principi na
koristewe na turisti~kata destinacija. Toa zna~i deka
turisti~kiot razvoj treba da bide vo odr`ivi ramki.
Perspektivite za razvoj na turisti~kata destinacija pod ovie
uslovi se temelat na faktot deka pritisokot na turisti~kata
klientela e se pogolem. Brojnosta na turisti postojano
uslovuva stepen na saturacija na turisti~kata destinacija,
taka {to e neophodno vo perspektiva da se vodi smetka za ovaa
pojava.
Isto taka, mnogu e va`no da se ima vo predvid postojanoto
zgolemuvawe na brojot na turisti koi baraat
novi prostorni celini. Taka i nedovolno afirmiranite
turisti~ki destinacii }e mo`at da najdat svoe mesto vo
turisti~kata aktivnost, ako so pomo{ na soodvetnata
organizaciska postavenostse prisposobat kon barawata na
turistite.
Perspektivata za razvoj na turisti~kite destinacii treba da
se gleda vo aktiviraweto na novi sodr`ini. Toa zna~i deka e
neophodno da se vodi smetka sozdavawe uslovi za optimalen
prestoj.
Za da se obezbedi perspektiven razvoj na turisti~kata
destinacija neophodno e da se vodi smetka za slednive
prezemawa :
-permanentno da se analiziraat i istra`uvaat aspiraciite na
turistite vo turisti~kata destinacija
-opredeluvawe na strategija za upravuvawe so turisti~kata
destinacija
-planirawe na nasokite na razvoj na turizmot
-planirawe na promotivnite aktivnosti na turizmot
-finansisko planirawe i naso~uvawe na materjalnite sredstva
kon razvojot na turizmot

13.Turisti~ki sodr`ini i aktivnosti

Razvojot na turizmot se temeli na atraktivnata baza,
infrastrukturalnata uredenost i suprastrukturalnata
izgradenost. Ovie komponenti na turisti~kiot razvoj me|usebno
se nadopolnuvaat so {to se obezbeduva sodr`ajnost i kvalitet
na turisti~kite aktivnosti.
Sodr`ajnosta podrazbira aktivirawe na site potencijali koi
turisti~kiot prostor gi poseduva. Toa zna~i deka turisti~kiot
razvoj koj se temeli na opredeleni dominantni vrednosti ne
treba da se svede samo na niv. Razvojot podrazbira
kompleksnost i komlementarnost. Toj gi uva`uva
me|uzavisnostite na sodr`inskite elementi i mo`nostite za
nadomestuvawe na opredeleni nedostatoci so vrednosti koi ne
se od fundamentalen karakter.
Turisti~kata sodr`ajnost se unapreduva so vnesuvawe na takvi
elementi koi }e gi pottiknat turisti~kite aktivnosti. Vrz
osnova na ovie vneseni elementi treba da se izbegne
monotonijata za vreme na turisti~kiot prestoj.
Za da mo`e da obezbedi soodvetna sodr`ajnost vo prestojot i
da se obezbedat aktivnosti koi }e go potisnat
bezdelni~arstvoto potrebno e da se vodi smetka za slednive
komponenti :
-turisti~ka opremenost i uredenost
-turisti~ka informiranost
-obezbedena izbornost

13. 1. Turisti~ka opremenost i uredenost

Turisti~kata opremenost i uredenost e mnogu va`na komponenta
vo obezbeduvaweto na turisti~kata aktivnost. Treba da se
konstatira deka ovaa komponenta se odnesuva kako na osnovnite
taka na alternativnite mo`nosti za turisti~ka aktivnost.
Poa|aj}i od faktot deka vo turisti~kiot prostor preovladuvaat
mo`nosti za razvoj na opredeleni vidovi turizam opremuvaweto
i ureduvaweto mora da bide soodvetno. Taka vo primorskite,
ezerskite, re~nite prostori vo koi se javuvaat soodvetni
vidovi turizam kako dominantna kategorija sodr`inite se
odnesuvaat na aktivnosti na plivawe i son~awe. Toa zna~i deka
uredenosta na pla`ata podrazbira hortikulturni elementi,
vegetacija za zasenuvawe, infrastrukturi za tu{evi,
uredenost, uredenost na skokalnici za kapewe, oprema za
son~awe (le`alki, soncebrani) , kabini za soblekuvawe,
toaleti, oprema za op{testveni igri ( {ah, karti) , lokacii
za konzumirawe na hrana i pijaloci, opremenost so
zdravstvena, bankarska i po{tenska slu`ba i trgovska
opremenost.
Pokraj ovie osnovni aktivnosti sodr`ini na voda se edreweto,
nurkaweto, skijaweto povoda, veslaweto, kajakareweto i
ribareweto. Toa zna~i deka e neophodno da se obezbedat
infrastrukturalni elementi koi }e ovozmo`at prifat i
iznalmuvawe na plovilata. Sodr`inski elementi se plovilata i
rekvizitite ( sigurnosna oprema za plovewe, oprema za
nurkawe, ribolovna oprema i sli~no ).
Isto taka opremenosta podrazbira vnesuvawe na animaciski
formi kakvi {to se toboganite, sportskite igrali{ta i
detskite zabavni parkovi.
Planinskiot turizam se karakterizira so sodr`ini koi baraat
specifi~na uredenost i opremenost. Toa zna~i deka e neophodno
da se uredat skija~ki pateki i da se izgradat `i~arnici. Na
vrvovite da se obezbedat vidikovci, a vo ramnite delovi
pateki za pro{etki. Opremenostapodrazbira sredstva za
skija~ki i alpinisti~ki aktivnosti ( skii, ski odela, sanki,
alpinisti~ki pribor).
Opremenosta i uredenosta na bawskite centri e svrzana so
izgradba na kapili{ni prostori, prostori za inhalacii i
koristewe na fango. Isto taka, so ogled na lekuvali{nite
mo`nosti hortikulturalnoto ureduvawe na bawite e neophodno.
Pokraj toa razvojot na bawskiot turizam e vo vrska so
dopolnitelni medicinski tretmani. Za toa e neophodna
medicinska oprema koja ja pro{iruva bolneo terapijata so
fizikalna terapija i drugi medicinski programi koi se od
po{irok spektar.
Solariraweto, saunite, elektro manuelnite i vodenite masa`i
ne se svojstveni samo za bawskiot turizam tuku i
za drugite vidovi, kako planinskiot, ezerskiot i sli~no.
Opremenosta na lovniot turizam e specifi~na. Toa zna~i deka e
neophodno podobruvawe na uslovite za `ivot na lovnata dive~.
Za taa cel se vnesuvaat hranilnici i poilnici.Opremenosta
podrazbira obezbeduvawe na goni~na slu`ba i ku~iwa goni~i {to
podrazbira opremuvawe so objekti za nivno zgri`uvawe. Isto
taka lovi{tata se opremuvaat so objekti za nabquduvawe i
is~ekuvawe na dive~ot, kako i so objekti vo koi mo`e da se
iznajmi oprema za lov.
Opremuvaweto e neophodno i vo drugite vidovi turizam. Kaj
manifestaciskiot toa se sportski tereni za sportski
manifestacii, {tandovi za saemski, didakti~ka oprema nagledni
sredstva za kongresi, bina za kulturni i zabavni priredbi.
Za speleolo{kiot turizam neophodna e pe{terska infrastruktura
i oprema.
Opremenosta na tranzitniot turizam podrazbira servisni slu`bi
i trgovija koi }e ovozmo`at brzo sovladuvawe na prostorot.
Vo nudizmot e neophodna obezbeduvawe na intimnosta.
Selskiot turizam e svrzan so oprema i sredstva za odvivawe na
rabotnite aktivnosti na selo i obezbeduvawe na uslovi za
tradicionalni zabavni formi.
Vrz osnova na navedenite vidovi turizam o~igledno e deka se
raboti za adekvatnost vo opremenosta i uredenosta kako
zna~ajna sodr`inska karakteristika.
Kako generalen zaklu~ok se nametnuva deka e neophodno da se
obezbedi opremenost koja }e ovozmo`i nesmetano odvivawe na
sekoj selektiven vid turizam. Pokraj toa mnogu e bitno da se
vovedat animaciski sodr`ini koi }e se ovozmo`at impresivno
zadovolstvo kaj turistite koi ja posetuvaat turisti~kata
dcestinacija .
Toa zna~i deka treba da se ovozmo`at uslovi za odvivawe na
sodr`ini i natprevari na voda, specijalni trki i fitnes
programi so stimulatori i napravi, fizioprofilanti~ki
programi, medicinski i paramedicinski tretmani, programi za
sportovi na kopno vo koi se vbrojuvaat tenis, fudbal,
odbojka, ko{arka, odbojaka na pesok, javawe, mal golf,
kuglawe, ping-pong, strelawe i streli~arstvo i drugi.
Isto taka, treba da se obezbedi ureduvawe i oprema koi }e se
osnova za izvr{uvawe na programite za dvi`ewe vo priroda,
{etawe, planinarewe, vozewe velosiped, poseta na kulturno-
istoriski spomenici, teatri, biblioteki, muzei i galeriski
manifestacii i zabavni priredbi.122)
Vakvoto evidentirawe na opredeluvaweto i opremata ima za cel
da postoi nivno koristewe vo posebni aplikativni
proekti za razvoj na turizmot vo poedini turisti~ki prostorni
celini.

13. 2. Turisti~ka informiranost

Turisti~kata sodr`ina ne mo`e da dobie afirmativen karakter,
a turisti~kata aktivnost da se kondistentno razviva ako nema
soodvetna turisti~ka informiranost. Turisti~kata
informiranost e prisutna od pojavata na turisti~kata potreba
do nejzinoto zadovoluvawe.
Informaciite za turisti~kata aktivnost se mo{ne heterogeni i
tie se odnesuvaat na turizmot kako pojava, mo`nostite za
zadovoluvawe na turisti~kata potreba, patuvaweto i prestojot.
Spored toa, neophodno e da se obezbedat to~ni brzi i
navremeni informacii. Turistite naj~esto pra{uvaat vo vrska
soprostornata lociranost na turisti~kata destinacija. Toa
zna~i deka e potrebno da se davaat precizni informacii za
nejzinata fizi~ko-geografska polo`ba, nejzinata povrzanost i
oddale~enost. Informaciite treba da se odnesuvaat za mo`nite
prevozni sredstva koi im stojat na raspolagawe na turistite i
za najpovolnite re{enija vo ovaa smisla. Vo ovoj kontekst
mnogu se va`ni informaciite za vozniot red i kombinacijata na
prevozni uslugi. Taka se obezbeduvaat optimalni informacii za
vremeto na poa|awe i pristigawe na turistite.
Bidej}i za donesuvawe na odlukata za vklu~uvawe vo
turisti~kata aktivnost zna~ajno mesto zavzema cenata na
uslugite neophodno e da se dadat informacii. Treba da se
dadat informacii so koi }e se objasni zo{to cenite na
uslugite na toa nivo.
Turisti~kata informiranost se odnesuva na administrativnite
proceduri i propisi. Turistite treba da se informirani koi
dokumenti treb da gi podgotvat za da mo`at da se vklu~at vo
turisti~kata aktivnost da ja preminat granicata i da se
podgotvat za soodvetni finansiski transakcii. Informaciite
treba da bidati vo nasoka na zapoznavawe so propisite,
obi~aite i prifatlivite normi na odnesuvawe vo opredelena
turisti~ka destinacija.
Turisti~ki informacii se smetaat i site onie koi se
odnesuvaat na uslovite na patuvaweto od vremenskite uslovi i
proodnosta na komunikaciite do propratnite uslugi vo tekot na
patuvaweto.
Informaciite se odnesuvaat za site karakteristiki koi gi
poseduva turisti~kata destinacija. So niv turistite se
informiraat za klimatskite uslovi, za turisti~kite
atraktivnosti, za mo`nostite koi im stojat na raspolagawe i
sli~no. So ogled na toa deka smestuvaweto e mnogu va`en
faktor vo odvivaweto na turisti~kata aktivnost neophodni se
informacii vo vrska so kategorizacijata i kvalitetot na
uslugite. Posebno se bitni informaciite vo vrska so ishranata
i mo`nostite za dobivawe ekolo{ki ispravna hrana i pijalaci.
Turistite ne gi interesiraat samo pansionskite uslugi tuku i
mo`nostite koi im stojat na raspolagawe von pansativno
opredelenite dogovoreni uslugi vo organiziranite paket
programi. Niv gi interesiraat mo`nostite za izleti, za {oping
aktivnosti i za zabava, kako i za odvivaweto na kulturniot
`ivot, za manifestaciite i sli~no. Mnogu va`ni informacii za
turistite se informaciite za politi~ko bezbednosnata sostojba
vo prostorot i dr`avata vo koja se patuva, kako i
oficijalniot jazik na dr`avata i mo`nite jazici za upotreba
pri turisti~kiot prestoj vo turisti~kata destinacija.
Va`ni informacii za turistite se informaciite okolu
osiguruvaweto, {to podrazbira li~na sigurnost i sigurnost na
baga`ot koj se nosi, za polisite i za nadomestuvaweto na
{teti vo slu~aj na nesre}a.
Vo ovoj kontekst se informaciite koi se odnesuvaat za
zdravstveno osiguruvawe i opremenosta i osposobenosta vo ovaa
smisla. Turistite gi interesira kakvi se kursevite na
valutite, mo`nostite za koristewe bankarski i menuva~ki
uslugi, uslovi za pla}awe i drugo.123)
Turisti~kite informacii prestavuvaat nezaobikolen del od
sodr`inata na prestojot. Zatoa e neophodno tie da bidat
podgotveni vo turisti~kata destinacija i da stanat del od
turisti~kata aktivnost.
Vo samata turisti~ka destinacija informaciite se plasiraat
neposredno preku davatelite na uslugi, masovnite mediumi,
informativnite punktovi i informativnite tabli, plakati i
bilbordi. Na ovoj na~in se ovozmo`uva nepre~eno odvivawe na
turisti~kata aktivnost.

13. 3. Izborot kako sodr`inska komponenta

Turisti~kata sodr`ajnost podrazbira vospostavuvawe na relacii
koi }e ovozmo`at izbor vo odvivaweto na turisti~kata
aktivnost. Izborot se odnesuva na alternativni mo`nosti. So
toa se isklu~uva sveduvaweto na turisti~kata aktivnost na
odnapred utvrdeno scenario. J. Kripedorf uka`uva na nekoi od
alternativni-sodr`inski formi koi na turisto mo`at da mu
stojat na raspolagawe. Toj gi klasifikuva na sledniov
na~in:124)
-dvi`ewe
-dru`ewe
-tvore~ki dejnosti
-educirawe, otkrivawe i do`ivuvawe
-avanturi
-miruvawe i sredbi so sebesi

Formite na dvi`ewe se svrzani so fizi~ki aktivnosti koi }e

ovozmo`at rekreirawe na turistite. Vo ovva smisla turistite
treba da vr{at izbor me|u sportskite igri i sportskata
rekreacija, kako i dvi`ewata vo priroda so tehni~ki napravi
kakvi {to se velosipedot, rolerite, trotinetot i sli~no.
Dru`eweto opfa}a mo`en izbor od pove}e sodr`ini vo koj
turistite me|usebno se nao|aat vo kontakti koi ovozmo`uvaat
zadovoluvawe na turisti~kata potreba. Vo ovaa grupa spa|aat
izletite vo priroda, proslavite, piknicite, zabavite,
rodendenite, detskite igri, natprevarite vo znaewa, zabavni
igri i drugo.
So tvore~kite dejnosti se izrazuvaat kreativnite sposobnosti
na turistite. Tvorej}i od zadovolstvo turistite ja
izbegnuvaat sostojbata naz bezdelni~arstvo. Izborot se
odnesuva na mo`nostite za crtawe, fotografirawe, kola`i,
skulpturstvo, pletewe, vezewe, gravirawe i sli~no.
Educiraweto, otkrivaweto i do`ivuvaweto se aktivnosti koi
poseduvaat karakter na nadograduvawe na li~nosta. Takvi se
aktivnostite koi opfa}aat poseta na koncerti, literalni
ve~eri, predavawa i tribini, kursevi za stranski jazici,
gotvewe i obuki.
Iako avanturizmot pretstavuva analogna forma na turizmot
~esto pati toj e prisuten i vo samata turisti~ka aktivnost.
No, avanturizmot vo turizmot se javuva samo vo opredeleni
sodr`inski formi, taka {to toj i od ovoj aspekt ne mo`e da se
poistoveti so turizmot. Turistite se doveduvaat vo isku{enie
da se izberat aktivnosti koi mo`at da bidat opasni i po
samiot nivni `ivot. Kako primer za mo`en izbor na vakvi
aktivnosti se poso~uvaat predizvikuva~ki i opasni aktivnosti
vo priroda, prestoj vo ne~epnata priroda, no}ni pro{etki vo
nepoznata srdina, opasni aktivnosti vo lov, splavarewe bez
podgotovki, alpinizam bezdovolna obu~enost i opremenost i
sli~no.
Miruvawe i sredbite so sebesi ~esto se podveduvaat pod
pasivna forma na koristewe turisti~ki sodr`ini. Me|utoa vo
izborot na ovie sodr`ini se prisutni aktivnosti koi nemaat
pasiven karakter. Takov e primerot so jogata. Sepak
preovladuvaat aktivnosti kakvi {to se meditacijata, u`ivawe
so prirodnite atrakcii, slu{awe muzika, gledawe televizija,
poseta na kino i teatar, no}ni razgovori vo krugot na
prijateli i drugo.
Na osnova na izbor se temeli organizacijata na klubovite za
koristewe na godi{nite odmori kako na primer Klubot
Meditirane. [irokiot dijapazon na aktivnosti i mo`nosti za
nivni izbor se osnoven uslov za totalen godi{en
odmor. ^lenovite na klubot imaat `elba da mu se prepu{tat na
`ivotot i od sé po malku da probaat.

14. VIDOVI NA TURIZAM

Vo teorijata i vo praktikata se prisutni brojni termini so
koi se odreduvaat oddelni vidovi na turizam. Vakvata pojava
proizleguva od obemot na kvantitativno - kvalitativnite
sli~nosti i razliki na u~esnicite vo ovaa aktivnost, kako i
od odnosite {to postojat me|u turizmot i geografskata
sredina.
Tokmu zatoa dosta e te{ko da se sistematiziraat kriteriumite
po koi bi se diferencirale vidovite na turizam. ^estopati,
eden vid turizam vleguva vo pove}e kriteriumski grupi,
odnosno sodr`an e vo pove}e vidovi. So ogled na toa {to
geografskiot prostor e so razli~na sodr`inska vrednost, vo
nekoi negovi delovi mo`e da stane zbor za vidovi koi mu se
samo nemu svojstveni.
Diferenciraweto na turisti~kite vidovi nema samo teoretski
karakter, tuku i prakti~no zna~ewe. Ovaa podelba e primenliva
ne samo pri formiraweto i plasmanot na turisti~kata ponuda,
tuku i vo vkupnoto vodewe na turisti~kata politika vo odreden
geografski prostor.
Vo na{ata literatura se sre}avaat odredeni napori koi oddelni
avtori gi ~inat na ovoj plan, me|utoa te{kotijata vo
diferenciraweto e prisutna i kaj niv. Nekoi avtori vo taa
smisla se vovlekuvaat duri i vo gre{ki. Mo`e da se zabele`i
deka vrz kriteriumite koi se zemaat kako podloga ne se vr{i
adekvatna podelba na vidovite na turizam, ili pak ne se zema
predvid vistinskiot kriterium za tipizirawe na odredeni
turisti~ki vidovi. Kako primer mo`e da se zeme kriteriumot na
specifi~ni vidovi turizam, kade {to figurira ruralniot
turizam, a pod kriteriumot koj podlegnuva na vidot na
turisti~kiot prostor se zema gradskiot turizam, kako selskiot
prostor, vo ovaa smisla, da pretstavuva ne{to drugo vo odnos
na turisti~kiot prostor.
Apostrofiraweto samo na nekoi kulturni ili rekreativni vidovi
ne e dovolno ovoj problem na adekvaten na~in da se
razre{i. Pridonesot vo ovaa smisla zaslu`uva vnimanie.
Nekoi avtori davaat dosta korektni re{enija na ovaa
problematika. Dinami~nosta na materijata uslovuva neophodno
diferencirawe, kako na novi vidovi na turizam, taka i na
kriteriumi vrz koi mo`at da se izdvojat.
Nadgradbata na postojnite diferencijacii treba da poslu`i i
za idni umesni korekcii.

14. 1. TURISTI^KI VIDOVI SPORED OSNOVNITE

TURISTI^KI POTREBI
Eden od najop{tite kriteriumi vrz koi mo`at da se podelat
turisti~kite dvi`ewa e turisti~kata potreba. So ogled na toa
deka turisti~kata potreba mo`e da bide rekreativna i
kulturna, adekvatna e i podelbata na turisti~kite vidovi. Ne
e sporno deka i kulturnite vidovi na turizam sodr`at odredeni
rekreativni karakteristiki, kako {to rekreativnite sodr`at
kulturni osobenosti. Me|utoa, preovladuva~kite svojstva na
turizmot svrzani so turisti~kata potreba go diferenciraat
rekreativniot od kulturniot vid.
Rekreativnite turisti~ki dvi`ewa se karakteristi~ni za
turisti~kata klientela od sredinite kade {to e prisutna
zagadenosta, bu~avata i zamorot. Soglasno na toa, ovie
turisti~ki dvi`ewa opfa}aat naselenie od razli~na struktura,
so {to se ovozmo`uva pogolema masovnost. Rekreativniot vid na
turizam se vrzuva za rekreativnite motivski atraktivnosti.
So ogled na toa deka mo`nostite za zadovoluvawe na
rekreativnite turisti~ki aktivnosti se dosta zastapeni, ovoj
vid na turizam se karakterizira so relativno pomal radius na
dvi`ewe.
Kaj najgolem broj na ovie turisti~ki dvi`ewa, glavno e
naglasena sezonskata koncentracija, iako ima rekreativni
dvi`ewa vo koi e slaba sezonskata koncentracija, kako na
primer kaj bawskite turisti~ki aktivnosti. Vo grupata na
rekreativni vidovi se vbrojuva i zdravstveniot turizam, so
ogled na tesnata povrzanost na rekreacijata i zdravjeto.
Rekreativnite turisti~ki dvi`ewa naj~esto opfa}aat podolg
prestoj, iako i vo ovoj pogled ima isklu~oci. Izletni~kite
dvi`ewa ~esto se svrzani so rekreativni aktivnosti, a se
karakteriziraat so relativno kus prestoj.
Kulturnite turisti~ki dvi`ewa se karakteristi~ni za
klientelata koja poseduva naglasena kulturna potreba. Spored
toa, vo niv glavno se vklu~uvaat turisti ~ie kulturno i
obrazovno nivo e povisoko. Kulturnite turisti~ki dvi`ewa se
svrzani za turisti~ki prostori vo koi preovladuvaat takvi
atraktivnosti so naglasena znamenitost, kuriozitetnost i
estetski atributivni svojstva. Toa zna~i deka prirodnite i
antropogenite motivski atraktivnosti gi
privlekuvaat u~esnicite vo ovie dvi`ewa.
Radiusot na dvi`ewe kaj ovoj vid na turizam e relativno
golem, bidej}i motivskite atraktivnosti se ekskluzivni.
Sezonskata koncentracija ne e naglasena, bidej}i naj~esto
motivskite vrednosti ne zavisat od vremenskite priliki.
Za ovoj vid na turisti~ki dvi`ewa karakteristi~en e relativno
kratkiot prestoj, vo koj treba da se posetat pove}e
atraktivnosti.
Ovie turisti~ki dvi`ewa se karakteriziraat so relativno
visoka potro{uva~ka, bidej}i u~esnicite, glavno, poseduvaat
pogolemi plate`ni mo`nosti.

14.2. PODELBA NA TURISTI^KITE VIDOVI SPORED

ATRAKTIVNITE MOTIVACISKI TURISTI^KI VREDNOSTI

Ovaa podelba na turizmot e izvr{ena vrz osnova na kriteriumot

na vidot na motivskata atraktivnost. Opredelbata za vakov
kriterium proizleguva od povrzanosta na turisti~kite dvi`ewa
so privle~nostite vo geografskiot prostor. Privle~nostite
naj~esto mu davaat osnovni obele`ja na turizmot. Brojot na
objektite i pojavite vo prostorot, koi gi motiviraat
turistite da gi posetat, e relativno golem. Zaradi toa i se
diferenciraat pove}e vidovi na turizam, fundirani vrz ovoj
kriterium.
Turisti~kite vrednosti se locirani vo maritimnite prostori i
vo kontenentalnata vnatre{nost. Ottuka i nekoi avtori
razlikuvaat kontinentalen i primorski vid na turizam, so
ogled na naso~enosta na turisti~kite dvi`ewa.

Primorskiot turizam se vrzuva za motivskite atraktivnosti na

krajbre`jeto i ostrovite. Naj~esto turistite gi privlekuvale
uslovite za rekreativni turisti~ki aktivnosti, koi
proizleguvaat od geografskite uslovi, posebno od
karakteristikite na hidroklimatskiot kompleks. Primorskiot
turizam glavno gi opfa}a aktivnostite na kapewe i son~awe,
iako nekoi primorski prostori mo`at da se koristat i za
aktivnosti vo koi primorskiot pejza` so estetskite vrednosti
ima dominanten karakter. So ogled na toa, ovoj vid na turizam
e najrazvien vo suptropskite klimatski prostori.
Karakteristika na ovoj vid turizam e masovnosta. Se smeta
deka toj e najmasoven turizam. Zna~ajna karakteristika na
primorskiot turizam e sezonskata koncentracija na turistite.
Posebno e naglasena letnata sezona. Dol`inata na prestoj e
relativno golema, bidej}i se raboti za stacionaren vid na
prestoj. Turisti~kata klientela e heterogena, {to nametnuva
adekvaten priod kon formiraweto na ponudata.
Ovoj vid na turizam vo malite mesta implicira brojni
vlijanija i problemi za koi mora da se vodi smetka pri
opredelbata za razvoj. Tie se sodr`ani vo komunalnite
problemi i za{titata na geografskata sredina, ekonomskata
optovarenost, me|u~ove~kite odnosi i drugo.
Pomorskiot turizam e vo tesna vrska so prostorot koj
ovozmo`uva rekreativni aktivnosti, no sepak sodr`i i kulturen
karakter. Krstareweto po morskite prostranstva e pottiknato
so mo`nosta za voshituvawe vo kuriozitetnite svojstva na
moreto i plovidbata. Ovoj vid na turizam ovozmo`uva da se
vospostavat pove}e poznanstva.
Vremeto na prestoj vo nekoi pristani{ta e relativno kratko i
vo taa smisla krstareweto ima ekskurziven karakter. Najgolem
del od turisti~kata aktivnost se vr{i vo plovilata vo koi
glavno se vr{i pansionskata potro{uva~ka. Klientelata e so
visoki plate`ni mo`nosti i visoko kulturno nivo.
Osven kru`nite krstarewa, vo pomorskiot vid se javuvaat i
formi na krstarewa so pomali objekti, na odredeni relacii i
dnevni izleti po moreto.

Nudizmot e sé pomasoven vid na turizam. Ovoj turizam se

karakterizira so potpolno izlo`uvawe na ~ovekovoto neoble~eno
telo na prirodata. Negoviot razvoj e svrzan so kodeksot na
odnesuvawe vo odredeni sredini, taka {to mo`e vo nekoi
geografski prostori da bide staven pod tabu. Me|utoa, toj
naj~esto se organizira vo specifi~ni nudisti~ki kampovi, so
{to se obezbeduva intimnosta. Nivoto na kultura kaj nudistite
e relativno visoko, so otsustvo na predrasudi. Karakteristiki
na ovie dvi`ewa se relativno dolg prestoj, izrazita
potro{uva~ka i specifi~na pobaruva~ka.

Planinskiot turizam e svrzan so vrednostite vo planinata.

Naj~esto toa se rekreativni vrednosti. Osven ~istiot
planinski vozduh, za turistite od interes e sne`niot pokriv
koj obezbeduva zimsko - sportski turisti~ki aktivnosti. Vrz
ovaa osnova mo`at da se izdiferenciraat dve turisti~ki
sezoni, letna i zimska.
Radiusot na dvi`ewe na turistite vo planinskiot turizam e
relativno mal, bidej}i zastapenosta na planinite e brojna.
Potro{uva~kata kaj ovie dvi`ewa e relativno visoka poradi
heterogenosta na elementite na ponudata. Dol`inata na
prestojot e isto taka relativno golema, {to uslovuva
potro{uva~kata da ima naveden karakter. Konfiguracijata na
terenot vo planinata e naj~esto ote`itelna komponenta, kako
vo povrzanosta, taka i vo izgradbata. Osven toa, planinskiot
turizam bara i specifi~na infrastruktura za negoviot razvoj.
Dodaten problem e rabotnata sila vo planinskiot turizam,
bidej}i naj~esto planinskite turisti~ki mesta se retko
naseleni, taka {to vrabotenite naj~esto doa|aat od drugi
mesta.

Bawskiot turizam e svrzan za karakteristikite na vodata na

termomineralnite izvori i okolniot prostor.
Toj gi sodr`i rekreativnite komponenti i le~ili{nite funkcii.
Ovaa turisti~ka aktivnost se karakterizira so preventivnite,
le~ili{nite i rehabilitaciskite vlijanija na termomineralnite
vodi.
Karakteristika na bawskiot turizam e nenaglasenata sezonska
koncentracija, a odredeni sezonski indikacii proizleguvaat
glavno od vremenskiot period na op{tata turisti~ka
podvi`nost.
Klientelata koja gi posetuva bawskite prostori e heterogena i
bara {iroka turisti~ka ponuda.
Bawite se dosta rasprostraneti, so {to go namaluvaat radiusot
na dvi`ewe na turistite, iako nekoi bawi so izvonredni
balneolo{ki i drugi vrednosti mo`at da privle~at turisti i od
mnogu poodale~eni kraevi (na primer Karlovi Vodi vo ^e{kata
Republika).
Dol`inata na ovoj prestoj proizleguva od karakterot na
vlijanieto na termomineralnite vodi. Taa e naglasena bidej}i
klientite baraat podolg tretman. Poradi toa se gradat brojni
stacionari pokraj drugite receptivni objekti vo ovie mesta.
Dolgotrajniot prestoj bara i zbogatena sodr`ina na ponudata.

Ezerskiot turizam po svoite karakteristiki mnogu nalikuva na

primorskiot turizam. Glavno e svrzan za rekreativni
turisti~ki aktivnosti. Ovie aktivnosti se odvivaat vo vid na
kapewe i son~awe, na ezerata koi spored klimatskite,
hidrolo{kite i drugite osobenosti toa go ovozmo`uvaat i vo
pro{etki pokraj onie ezera koi poseduvaat vpe~atlivi estetski
svojstva na prirodnite vrednosti.
Ako se izzemat izletni~ko - ekskurzivnite poseti na ezerata,
ezerskiot turizam se karakterizira so relativno dolg prestoj
i so sezonska koncentracija vo letniot del od godinata.
Masovnosta e isto taka karakteristi~na za ovoj turizam, kako
i heterogenosta na turisti~kata klientela vo nego.

Re~niot turizam pretstavuva takov turizam vo koj rekata e

dominantna privle~nost. Privle~nosta na rekata mo`e da bide
dvojna. Taa mo`e da gi privlekuva turistite so svoite
rekreativni svojstva i mo`e da gi privlekuva so estetskite i
kuriozitetnite vrednosti.
Vo re~niot turizam vo koj dominiraat rekreativnite
aktivnosti, a koi se svrzani so hidroklimatskite
karakteristiki na prostorot, izrazito e naglasena sezonskata
koncentracija. Radiusot na dvi`ewe na turistite e relativno
mal. Naj~esto ovie dvi`ewa imaat izletni~ki karakter, {to
zboruva za relativno kratok prestoj.
Nekoi hidrografski formi vo re~nata dolina gi privlekuvaat
turistite i od podale~nite emitivni prostori. Kako primer za
vakva pojava mo`at da se navedat posetite na Nijagarinite i
Viktoriinite vodopadi, ili slapovite na Plitvice.

Lovniot turizam se razviva vrz osnova na uslovite za

lov na odreden geografski prostor. Vo ovoj vid na turizam se
vklu~uva samo odredena kategorija na naselenie koja se
zanimava so lovni aktivnosti. Bidej}i ovaa aktivnost
podrazbira i relativno skapa oprema i deka lovnite trofei se
naj~esto so visoka cena, treba da se ima predvid deka
materijalnite mo`nosti na u~esnicite vo nea se golemi, a vo
soglasnost so materijalnite mo`nosti e i nivnata
potro{uva~ka. So ogled na toa {to brojot na dive~ot postojano
se namaluva, posebno brojot na izrazito visokocenetiot
trofeen dive~, radiusot na dvi`ewe na u~esnicite vo ovoj vid
na dvi`ewa sé pove}e se zgolemuva. Vo potraga po nekoi vidovi
dive~ ili vo lov so kamera, se oformuva safari turizmot, se
sovladuvaat duri i me|ukontinentalni relacii. Kako primer
mo`e da se navede safari turizmot vo Kenija.
Zna~ajna karakteristika na ovoj turizam e prestojot vo podolg
vremenski interval, {to isto taka pridonesuva za
zgolemuvaweto na turisti~kata potro{uva~ka.
Razvojot na lovniot turizam podrazbira permanentno
usovr{uvawe na uslovite za zgolemuvawe na fondot na dive~ i
negovata raznovidnost, so specifi~no usovr{uvawe i
opredeluvawe na lovnite povr{ini.
Ponudata e zatoa specifi~na i opfa}a i takvi uslugi kakvi
drugite vidovi na turizam ne opfa}aat. Kako primer mo`at da
se navedat goni~ite - love~kite ku~iwa i sli~no, {to
proizleguva od smislata na ovaa aktivnost.
Sezonskiot karakter ne e izrazen, iako vo odvivaweto na ovaa
aktivnost neminovno se vodi smetka za humaniot odnos kon
lovnite trofei, {to podrazbira merki na lovostoj vo odredeni
periodi koga dive~ot mora da se za{titi.

Ribolovniot turizam se odviva na hidrografskite objekti. I vo

ovoj turizam u~estvuva turisti~kata klientela so specifi~ni
turisti~ki potrebi. So ogled na toa {to uslovite za ribolov
se dosta rasprostraneti i vo geografskiot prostor radiusot na
dvi`ewe kaj u~esnicite e relativno pomal. Naj~esto se raboti
za izletni~ki dvi`ewa vo neposredna blizina na emitivnite
prostori, so relativno kratok prestoj bez izrazita
sezonalnost i so mala potro{uva~ka.

Gradskiot turizam e svrzan so turisti~kite atraktivnosti na

gradot. Ovoj vid na turizam se karakterizira po masovnosta na
u~esnicite, visokata potro{uva~ka i relativno kusiot prestoj.
Sezonskata koncentracija ne e naglasena, a odredeni razliki
vo brojot na posetitelite vo nekoi meseci pove}e se plod na
op{tata turisti~ka podvi`nost vo toj vremenski interval. Se
smeta deka kaj ovoj vid na turizam vo odnos na site drugi
vidovi ima najramnomeren raspored na turisti~kiot promet.

Selskiot turizam, za razlika od gradskiot turizam, se razviva

vo selskite prostori vo koi postojat prirodni i antropogeni
uslovi za zadovoluvawe na turisti~kite potrebi.
Naj~esto ovoj vid na turizam se razviva vrz ambientalnite
vrednosti na selskiot prostor i rekreativnite osobenosti koi
proizleguvaat od na~inot na vr{eweto na selskite dejnosti, so
ogled na toa {to stanuva zbor za specifi~na turisti~ka
ponuda, za relativno podolg prestoj, za mal radius na dvi`ewe
i za sezonalen vid na turizam. Von ovoj kontekst stojat
izletni~kite dvi`ewa na selo, koi poseduvaat drugi
karakteristiki.
Razvojot na ovoj vid na turizam nema samo ekonomsko zna~ewe,
tuku silno op{testveno - psiholo{ko vlijanie vrz selskoto
naselenie.
Manifestacioniot turizam se razviva vrz osnova na odr`uvawe
na razni vidovi manifestacii. Strukturata na klientelata e
svrzana so vidot na manifestacijata. Vo taa smisla ovoj
turizam ima heterogena turisti~ka klientela.
Vremeto na prestoj na turistite e svrzano so traeweto na
manifestacijata, a nejzinoto zna~ewe go odreduva radiusot na
dvi`ewe. Naj~esto manifestaciskiot turizam ne e svrzan so
sezonska koncentracija, osven ako samata manifestacija ne
podlegnuva na karakterot na sezonata.
Kako vid na manifestaciski turizam zna~ajno mesto zazema
kongresniot turizam, koj naj~esto tretira prisustvo na
nau~ni, politi~ki i stopanski u~esnici. Iako ovoj vid na
aktivnost glavno ima raboten karakter, eden segment od
vremeto se koristi za turisti~ka namena, so {to kongresniot
turizam dobiva osmislenost. Tokmu vo ramkite na
organizacijata na kongresot se vklu~uvaat turisti~ki izleti i
ekskurzii, {to samo ja potvrduva gornata napomena.
Vo praktikata se prisutni i nekoi vidovi na turizam, kako na
primer sportski turizam ili saemski turizam, koi í pripa|aat
na manifestaciskata forma.

Verskiot turizam isto taka se svrzuva za manifestacii od

verski karakter, no i za zna~ajni mesta, objekti i pojavi so
verska sodr`ina. Vo ovoj vid na turizam se vklu~uvaat turisti
skoro sosema diferencirani po verska osnova. Radiusot na
dvi`ewe na turistite e odreden so atraktivnosta na pojavite i
procesite koi gi privlekuvaat turistite. Poradi posta na
nekoi sveti mesta koi pretstavuvaat centri na odredeno versko
ubeduvawe ili obredi so visoka potro{uva~ka, sepak
pretstavuva mo`nost za turisti~ko aktivirawe na odredeni
prostori.

Speleolo{kiot turizam pretstavuva takov turizam vo koj

turistite gi privlekuvaat podzemnite geomorfolo{ki formi.
Ovoj turizam se vrzuva za kuriozitetnite i estetskite
vrednosti na speleoformite i vo taa smisla mo`e da se ozna~i
kako kulturen vid na turizam. Karakteristi~en e po relativno
kusiot prestoj, po relativno malata potro{uva~ka i po
specifi~nosta vo ureduvaweto na speleolo{kite formi i na~inot
na poseta.

14.3. VIDOVI NA TURIZAM SPORED DR@AVNATA PRIPADNOST NA

TURISTITE
Radiusot na dvi`ewe na turistite pretstavuva domet pri
sovladuvawe na prostorot od mestoto na postojano `iveewe do
turisti~koto mesto. Vo toj proces turistite sovladuvaat
odredeni regionalni ramki i dr`avni granici. Vrz ovaa osnova
naj~esto stanuva zbor za doma{en turizam, nacionalen i
stranski, odnosno internacionalen turizam.

Doma{niot turizam se odviva vo ramkite na edna zemja.

Turisti~kite dvi`ewa vo ovie ramki mo`at da bidat regionalni
i me|uregionalni.
Regionalnite dvi`ewa na turistite se odvivaat me|u emitivnite
prostori i turisti~kite mesta vo ramkite na odredeni
turisti~ko - geografski regioni. Ovoj vid na turisti~ka
aktivnost naj~esto se karakterizira so potro{uva~ka koja
bitno ne vlijae vrz razvojot na regionot i so relativno
kratok prestoj.
Me|uregionalnite dvi`ewa se odvivaat vo pove}e regionalni
celini vo ramkite na odredena dr`avna teritorija. Ekonomskite
efekti od ovoj turizam se sogleduvaat vo prenesuvaweto na del
od potro{uva~kata na eden region vo drug, {to uslovuva
prelevawe na nacionalniot dohod, a {to go pottiknuva
regionalniot razvoj.

Me|unarodniot turizam e takov vid na turizam vo koj turistite

imaat podolg radius na dvi`ewe od prostorot na dr`avnata
teritorija na koja se postojano naseleni. So vklu~uvaweto vo
me|unarodniot turizam turistite se akteri na zna~ajni efekti
od negoviot razvoj, a se podlo`ni na mnogu vlijanija, so
ogled na {irinata na prostorot vo koj ja vr{at svojata
aktivnost.
Ekonomskite efekti od ovoj vid na turizam se zna~itelno
pogolemi vo odnos na efektite od doma{niot turizam, a i
drugite vlijanija se izrazito naglaseni. Zatoa razvojot na
me|unarodniot turizam e od prioritetno zna~ewe vo planskite
opredelbi na skoro site zemji, vo koi postojat uslovi za
intenzivirawe na turisti~kiot potencijal. Turisti~kata
klientela vo ovoj turizam e heterogena. So ogled na brojot na
zemjite vo svetot od koi turistite se vklu~uvaat vo
me|unarodniot turisti~ki promet, edna od zna~ajnite
karakteristiki pretstavuva masovnosta. Kako primer mo`e da
poslu`i faktot deka godi{no vo me|unarodnite turisti~ki
dvi`ewa u~estvuvaat okolu 700 milioni turisti, {to zboruva za
impozantna podvi`nost na naselenieto vo svetot.
Me|unarodnite turisti~ki dvi`ewa isto taka se razlikuvaat vo
pogled na radiusot na dvi`ewe. Tie mo`at da bidat
kontinentalni i me|ukontinentalni. Kontinentalnite dvi`ewa se
odvivaat vo ramkite na kontinentalnite celini vo koi se
sovladuvaat granicite na edna ili pove}e zemji.
Me|ukontinentalnite dvi`ewa opfa}aat turisti~ka klientela
koja vo turisti~kata aktivnost gi sovladuva kontinentalnite
ramki. Spored toa, kaj ovoj vid na me|unaroden turizam
radiusot na dvi`ewe e najgolem, a plate`nite mo`nosti na
turistite izraziti.
Za razvoj na me|unarodniot turizam potrebna e posebna
ekskluzivnost na receptivnite kapaciteti i izrazito vlijanie
na atraktivnosta vo prostorot na turisti~kiot region.

14. 4. VIDOVI NA TURIZAM SPORED TURISTI^KATA SEZONA

Razvojot na turizmot vo najgolema mera e svrzan so sezonskata
koncentracija na turistite. Vo taa smisla stoi i op{tata
podvi`nost na naselenieto. Vakvata sostojba upatuva na
prakti~no vodewe na turisti~kata politika, vremeto na plasman
na turisti~kata propaganda i drugi aktivnosti so turisti~kata
ponuda i operaciite vo vrska so priemot na turistite vo
turisti~kiot prostor. Posetata na turistite mo`e da bide
sezonska i vonsezonska. Pod turisti~ka sezona podrazbirame
vremenski interval vo koj postoi najgolema koncentracija na
turisti~kiot promet, vo odredeni prostorni ramki, a vonsezona
e period vo koj se bele`i minimalna posetenost. Kolku
vremenskiot interval na sezonskata i izrazitata koncentracija
e podolg, vonsezonata e namalena i obratno.

Sezonalnosta e posebno naglasena kaj rekreativnite turisti~ki

dvi`ewa, koi naj~esto zavisat od klimatskite karakteristiki
vo turisti~kiot prostor. Toa zna~i deka vo umerenite i
suptropskite podra~ja naj~esto se diferenciraat dve sezoni i
toa letna i zimska. Vo taa smisla i turisti~kite dvi`ewa
svrzani za vakvata sezonalnost se ozna~uvaat kako leten i
zimski turizam.

Letniot turizam pretstavuva takov turizam vo koj aktivnostite

se svrzani so karakteristikite na klimatskite elementi vo
letniot period od godinata. Najgolema koncentracija na
turistite vo ovoj period e prisutna vo onie turisti~ki
prostori so mo`nosti za kapali{ni aktivnosti, odnosno vo
primorskite, ezerskite i re~nite mesta. Isto taka, na
planinite vo koi mo`at da se koristat vrednostite na
planinskata geografska sredina, prisutna e odredena letna
koncentracija na turistite.

Zimskiot turizam e najzastapen vo onie planinski prostranstva

vo koi postojat uslovi za razvoj na zimsko - sportski
aktivnosti. Naj~esto zimskata sezona na planinite e svrzana
so prisustvoto na sne`niot pokriv, koj obezbeduva odvivawe na
ovaa aktivnost. Zimskiot turizam e zastapen i vo drugi
prostorni celini, kako vo primorskite delovi vo koi
mediteranskata klima pretstavuva povolnost za odvivawe na
rekreativni aktivnosti. Zaradi toa, postojat brojni
zimuvali{ta vo koi turisti~kata aktivnost ne mora da bide od
kapali{en karakter.

14. 5. TURISTI^KI VIDOVI SPORED VOZRASTA NA TURISTITE

Turisti~kata pobaruva~ka vo golema mera zavisi od vozrasta na
turistite. Vo soglasnost so vozrasta naj~esto e izrazen i
karakterot na faktorite koi deluvaat, stepenot na nivnoto
dejstvo i pravcite na vlijanija. Ottuka proizleguva i
adekvatnosta na ponudata koja podrazbira istra`uvawa vrz
osnova na vakvi specifiki na turisti~kata klientela. Golem
broj na turisti~ki dvi`ewa opfa}aat me{ovita turisti~ka
klientela. Me|utoa, postojat i specifi~ni dvi`ewa vo koi se
vklu~uvaat samo odredeni vozrasni kategorii na populacija.

Spored vozrasta, turistite se delat na deca, mladi, vozrasni

i stari. Vakvata podelba podrazbira i adekvatnost vo
odreduvaweto na oddelni vidovi na turizam.

Detskiot turizam gi opfa}a kategoriite na vozrast do 15

godini. Imaj}i predvid deka vo odvivaweto na turisti~kata
aktivnost im e potrebna pomo{ od postarite, tie imaat
pridru`nici (roditeli, nastavnici, vospituva~i, rodnini). So
ogled na svojata psihofizi~ka priroda, mo{ne se dinami~ni,
veseli i dru{tveni vo kolektivni igri, naj~esto im treba
grupno smestuvawe vo pove}ekrevetni sobi.
Sodr`inata na prestojot treba da bide raznovidna, so prigodni
animacii koi }e sodr`at vospitni karakteristiki. Vo detskiot
turizam u~estvuvaat razli~ni kategorii na deca po vozrast, za
{to mora da se vodi smetka pri kreiraweto na ponudata. Op{ta
karakterstika na ovoj vid e malata potro{uva~ka i relativno
kratkiot radius na dvi`ewe. Ovoj vid na turizam poseduva
zna~itelen vospiten i obrazoven karakter.

Mladinskiot turizam ja opfa}a populacijata na turisti do 25

godini. Ovoj segment na posetiteli se karakterizira po
dinami~nosta i dru{tvenosta, so heterogenosta na grupata vo
koja se nao|aat, so skromna pobaruva~ka, nestabilnost vo
prestojot i po zabavnite aktivnosti za vreme na turisti~kite
patuvawa. Karakteristi~ni se po relativno pogolemiot radius
na dvi`ewe, bidej}i lesno se snao|aat vo komunikativnata
sfera.

Turizmot na vozrasnite kategorii ja opfa}a turisti~kata

klientela od 25 do 65 godini, odnosno klientelata koja mo`e
da se ozna~i kako rabotno aktivna. Poradi vaka {irokiot
raspon na vozrasta, ovoj vid na turizam opfa}a najgolem broj
na posetiteli. Bidej}i stanuva zbor za raboten kontingent so
relativno visoki ekonomski mo`nosti, se podrazbira pogolema
potro{uva~ka i heterogena pobaruva~ka, za {to turisti~kata
ponuda treba da vodi smetka. Radiusot na dvi`ewe kaj ovie
turisti e relativno najgolem i ~esto zavisi od atraktivnosta
na motivite vo prostorot.
Vo grupata na vozrasnite kategorii postojat pove}e podgrupi.
Turizmot na starata populacija gi opfa}a turistite postari od
65 godini. Naj~esto ovaa klientela se sovpa|a so
penzionerskata klientela, a se karakterizira so relativno
slaba mobilnost, {to podrazbira mal radius na dvi`ewe, so
pobaruva~ka koja ne inicira golema potro{uva~ka, vo mirni
prostori i so namalena kontaktibilnost. Ovoj turizam mo`e da
smeta na postojanost vo doa|aweto bidej}i starite kategorii
se nakloneti kon isti objekti vo koi se naviknale da
prestojuvaat, zatoa {to starata populacija e dosta
~uvstvitelna i treba da se vodi smetka za odnosot kon nea.
[to se odnesuva do dol`inata na prestojot, fondot na
potrebnoto vreme mu ovozmo`uva na ovoj vid turizam
podolgotrajni turisti~ki aktivnosti.

14. 6. VIDOVI NA TURIZAM SPORED BROJOT NA TURISTITE

Vo turisti~kite dvi`ewa turistite se vklu~uvaat vo razli~en
broj. Ako se javuvaat kako poedinci, stanuva zbor za
individualni dvi`ewa, a ako u~estvuvaat dva i pove}e turisti
zaedno, se zboruva za grupni turisti~ki dvi`ewa.

Individualniot vid se karakterizira po toa {to u~esnicite vo

ovie dvi`ewa glavno se vozrasni, stabilni i nezavisni
li~nosti. Toa zna~i deka radiusot na dvi`ewa kaj ovoj vid e
dosta golem, pravecot na dvi`ewe e nestabilen, kako i vremeto
na prestoj. Zna~i deka ovoj vid na turizam e dosta dinami~en,
taka {to e svojstven za vrzuvawe so prostori vo koi postoi
pogolem broj na turisti~ki vrednosti.

Grupnite turisti~ki dvi`ewa se karakteristi~ni po u~estvoto

na pove}e turisti, koi mo`at da imaat odredeni sli~nosti, a
mo`at i da bidat sosema razli~ni. Grupnite turisti~ki dvi`ewa
naj~esto se organizirani dvi`ewa vo koi zna~ajno mesto
zazemaat organizaciite na posreduvawe. Bidej}i grupnite
turisti~ki dvi`ewa ovozmo`uvaat pogolemi materijalni efekti,
prisutni se odredeni stimulativni merki koi go pottiknuvaat
nivniot razvoj.
Eden od najmasovnit grupni vidovi na turizam pretstavuva
semejniot turizam, vo koj se vklu~uvaat semejstva razli~ni po
svojot sostav i golemina.

14. 7. VIDOVI NA TURIZAM SPORED

SOCIJALNIOT SOSTAV NA TURISTITE
Vo turisti~kite dvi`ewa se vklu~uvaat turisti so specifi~ni
socijalni obele`ja. Spored toj kriterium mo`at da se izdvojat
pove}e vidovi na turizam.

U~eni~kiot turizam gi opfa}a u~enicite i studentite kako

u~esnici vo ovie dvi`ewa. So ogled na toa deka ovie socijalni
kategorii naj~esto se so relativno mali plate`ni mo`nosti,
ovoj turizam se karakterizira so niska potro{uva~ka. Vo
ramkite na turisti~kata ponuda naj~esto treba da se naglaseni
obrazovnite i vospitnite elementi. Studiskite prestoi se
naso~eni kon nau~nite sogleduvawa na vrednostite na
prostorot. Za u~eni~kite i studentskite turisti~ki dvi`ewa
zna~ajno e da se istakne vremenskata ramka vo koja se
odvivaat, taka {to naj~esto dobivaat epitet na ferijalni
dvi`ewa, so ogled na koristeweto na vremeto na ferijalnite
odmori.
Rabotni~kite turisti~ki dvi`ewa ozna~uvaat turisti~ki dvi`ewa
na vrabotenite vo neposrednoto proizvodstvo, vo potesna
smisla, kako i vrabotenite voop{to, vo po{iroka smisla. Ovoj
turizam se odviva vo specijalizirani odmorali{ta, {to
podrazbira deka za vrabotenite odnapred e odredena
turisti~kata ponuda. Celta na ovie dvi`ewa e zgolemuvawe na
produktivnosta na trudot, za {to e zainteresiran
rabotodavatelot, rabotnikot i op{testvoto. Zaradi toa,
op{testvenite zaednici odobruvaat odredeni sredstva za
pottiknuvawe na ovoj vid turizam. Vakvite izdvojuvawa
naj~esto imaat socijalen karakter, taka {to ovie vidovi na
turizam spa|aat pod takanare~en socijalen turizam.

Penzionerskiot turizam ja opfa}a penzionerskata klientela od

site kategorii. Dol`inata na prestojot e karakteristika na
ovoj vid. Vo odvivaweto na penzionerskite turisti~ki dvi`ewa
naj~esto pomo{ dava op{testvenata zaednica, bidej}i
materijalnite mo`nosti na penzionerite ~estopati ne se takvi
za ovaa klientela da se vklu~i vo turisti~kite tekovi.
Participaciite se baziraat vrz solidarna i humana osnova.
Ovie socijalni kategorii u~estvuvaat i vo komercijalniot
turizam i ne se samo socijalni oblici na aktivnost.

Mondenskiot turizam e poseben vid na visokokomercijalen

turizam. Klientelata koja vo nego u~estvuva e so visoki
materijalni mo`nosti i snobisti~ki elementi. Negoviot razvoj
podrazbira visokokvalitetna i ekskluzivna ponuda, besprekorno
nivo na uslugi i adekvatni ceni. Se razbira deka od ovoj
turizam se o~ekuvaat impoznatni ostvaruvawa. Me|utoa, mora da
se vodi smetka za osetlivosta na turisti~kata klientela
koja{to u~estvuva vo mondenskiot turizam i na vreme da se
otstranat site propusti.

14. 8. VIDOVI NA TURIZAM SPORED DOL@INATA

NA PRESTOJOT NA TURISTITE
Vremetraeweto na prestojot na turistite vo
turisti~kiot prostor e od golemo zna~ewe za razvojot na
turizmot i za formirawe na turisti~kata ponuda. Vo tie ramki
le`i su{tinata na vakvata klasifikacija, bidej}i od dol`inata
na prestojot vo golema merka zavisi stepenot na turisti~kata
potro{uva~ka, vidot na turisti~kata ponuda, stepenot na
iskoristenost na smestuva~kite i drugite receptivni
kapaciteti, nivoto na turisti~kata izgradenost i
iskoristenost na turisti~kiot prostor, na~inot na plasman na
turisti~kata ponuda i dr.

Stacionarniot ili prestojniot turizam e vid na turizam vo koj

turistite podolgotrajno se zadr`uvaat vo edno turisti~ko
mesto. So ogled na toa, razvojot na ovoj vid turizam se
temeli vrz relativno pogolema potro{uva~ka od strana na
turistite. Kon ovaa namena treba da bide naso~ena izgradbata
na smestuva~kite kapaciteti i drugite uslu`ni objekti koi
podolgotrajno treba da gi zadovolat potrebite na turistite.
Sodr`inata na prestojot treba da ovozmo`i razbivawe na
monotonijata vo odvivaweto na turisti~kata aktivnost.
Stacionarniot turizam naj~esto se vrzuva za rekreativni
turisti~ki vrednosti koi ovozmo`uvaat zadovoluvawe na
rekreativnata turisti~ka potreba vo pove}edneven prestoj.

Ekskurzivniot turizam podrazbira takva turisti~ka aktivnost

vo koja postoi cel za vreme na nejzinoto traewe da se posetat
pove}e turisti~ki motivi, pove}e turisti~ki mesta i prostori.
Toa zna~i deka ekskurzijata mo`e da bide pove}ednevna, no
prestojot vo poedini mesta naj~esto se sveduva na edno ili
dve no}evawa. Karakteristika na ekskurziite e odnapred da se
planirani i organizirani, a pobaruva~kata da e raznovidna i
stabilna. Ekskurziite mo`at da bidat od razli~en karakter, za
{to ponudata mora da vodi smetka. Naj~est vid na ekskurzii se
u~eni~kite ekskurzii, vo ~ija programa se nao|a vospitnata i
obrazovnata komponenta.

Tranzitniot turizam ja opfa}a onaa klientela koja vo

turisti~kiot prostor pominuva stremej}i se kon drugi
prostori. Ovie posetiteli se zadr`uvaat poradi razli~ni
pri~ini, kao {to se podolgi ili pokratki odmori od
patuvaweto, no}evawe, pojadok ili zapoznavawe so turisti~kite
vrednosti vo geografskata sredina. Za zadovolstvoto na
potrebite na tranzitnite patnici naj~esto se gradat
smestuva~ki objekti vo vid na moteli, drugi uslu`ni objekti i
informativni punktovi vo neposredna blizina na tranzitnite
patni objekti. So razvojot na tranzitniot turizam se
obezbeduva aktivirawe i na nekoi prostori koi ne se
specifi~ni po turisti~kite vrednosti. Me|utoa, vremeto na
prestoj na patnicite vo tranzit }e bide tolku podolgo, kolku
{to }e bide naglasena turisti~kata vrednost i kolku {to }e
bide prisutna kvalitetnata ponuda. ^esto, zaradi izraziti
turisti~ki vrednosti na okolniot
prostor, tranzitniot turizam mo`e da poprimi ekskurzivni
karakteristiki.

Izletni~kiot turizam e karakteristi~en po izrazito maliot

radius na dvi`ewe i relativno kusiot prestoj. Izletite
naj~esto se organiziraat do bliskite prostori do mestoto na
`iveewe, koi poseduvaat odredeni turisti~ki vrednosti. Osven
toa, izletni~ki karakter mo`at da imaat i turisti~ki dvi`ewa
kako vid na sodr`ina na turisti~kiot prestoj. Ovie izleti se
organiziraat za turistite vo stacionarniot turizam so cel da
se izbegne monotonijata za vreme na patuvaweto. Izletite
mo`at da bidat poludnevni, no i da go opfa}aat vremenskiot
fond za vreme na vikendot i praznicite. Ovoj vid na turizam
se narekuva vikend-turizam.
Glavno, izletni~kiot turizam se karakterizira so ekonomska
nestabilnost i podlo`en e na vremenskite promeni, na
psiholo{kite, kulturnite i organizaciskite vlijanija. Na
zgolemuvawe na radiusot na dvi`ewe vo izletni~kite dvi`ewa od
golemo vlijanie e osovremenuvaweto na sredstvata za prevoz,
{to ovozmo`uva relativno kusiot vremenski interval za prestoj
najoptimalno da se iskoristi.

14.9. VIDOVI NA TURIZAM SPORED VIDOT NA PREVOZNITE SREDSTVA

[TO GI KORISTAT TURISTITE
Me|u turizmot i soobra}ajot postoi neraskinliva povrzanost.
Od edna strana, turisti~kiot razvoj ne e mo`en bez soobra}aj,
a od druga strana turizmot vo zna~itelna merka vlijae vrz
soobra}ajot. Bidej}i vlijanieto na turizmot e mo{ne
naglaseno, soobra}ajot ~esto mu se prisposobuva na turizmot,
taka {to vrz osnova na vidovite na transport se diferenciraat
adekvatni vidovi na turizam.

@elezni~kiot turizam e karakteristi~en po masovnosta na

prevozot. Za potrebite na turistite vozovite se
prisposobuvaat taka {to vo kompoziciite se vnesuvaat
specijalni turisti~ki, panoramski vagoni, koli za spiewe,
restorani i salon - vagoni. Specijalni vozovi za potrebite na
turistite, agenciskite vozovi imaat prisposobeno vreme na
trgnuvawe i pristignuvawe spored organiziranata turisti~ka
aktivnost.

Moto - turizmot spa|a me|u najmasovnite vidovi na turizam.

Osnovna karakteristika na ovoj vid e elasti~nosta vo
odvivaweto na turisti~kata aktivnost, bidej}i ovozmo`uva
poseta na pove}e turisti~ki lokaliteti i objekti.
Turisti~kata ponuda treba da bide zbogatena so
specijalizirani objekti za negov razvoj, kakvi {to se
pumpnite stanici, avtoservisite, prodavnici na avtodelovi,
parkirali{ta, avtokampovi i karvan kampovi, kako i drugi
objekti potrebni na avtomobilizmot. Toa zna~i deka vo ovoj
turizam, osven op{tata turisti~ka potro{uva~ka, postoi i
specifi~na, koja go sledi motoriziraniot patnik. Poradi
mo`nosta za lesna promena na prestojot na ovie turisti,
neophodno e da se vodi smetka za sodr`inata na prestojot,
kako podolgotrajno bi se zadr`ale. Dol`inata na prestoj mnogu
}e zavisi od stepenot na atraktivnosta na motivskiot fond i
drugite receptivni faktori.

Vozduhoplovniot turizam se razviva vrz osnova na koristeweto

na letalata za turisti~ki dvi`ewa. So ogled na brojot na
turistite koj postojano se zgolemuva vo svetot, vozdu{niot
soobra}aj se prisposobuva na potrebite na turistite.
Avionskiot soobra}aj obezbeduva specijalni ~arter letovi za
turistite. ^arter turizmot podrazbira organiziran vid na
turizam, vo koj se predvideni uslugite koi turistot }e mo`e
da gi koristi, a naj~esto opfa}a klientela so visoki plate`ni
mo`nosti. Tipi~en primer na vakov vid turizam pretstavuvaat
takanare~enite svetski turi so avion, kade turistite so
kratko zadr`uvawe ja obikoluvaat zemjata (20, 105). Vo
ramkite na vozduhoplovniot turizam se vbrojuvaat i izletite
koi se organiziraat so pomo{ ne helikopterski soobra}aj, kako
i drugi vidovi letala.

Nauti~kiot turizam pretstavuva vid na turizam vo koj

aktivnosta se odviva so plovidbeni objekti na vodnite
povr{ini. Toj opfa}a pomorski i primorski aktivnosti, kako i
aktivnosti {to se odvivaat na ezerskite i re~nite povr{ini,
so pomo{ na plovilata.
Razvojot na nauti~kiot turizam ne se bazira samo vrz
koristewe na plovilata, tuku i obezbeduvaweto na plovilata so
prifa}awe na tekot na turisti~kata sezona i po nea, vo
posebni pristani{ni dokovi. Osovremenuvaweto na pristani{tata
obezbeduva priliv na materijalni sredstva od turistite, za
vreme na prestojuvaweto na plvilata, {to e isto taka
specifi~na ponuda. Za podobra organiziranost na ovoj vid
turizam se formiraat jahting klubovi koi vodat smetka za
karakteristikite na ovaa ponuda. Terminolo{ki, ovoj vid
figurira kako jahting turizam. Vo nauti~kiot turizam glavno
se vklu~uvaat turisti so visoki materijalni mo`nosti, {to
zboruva deka razvojot na ovoj vid e od golemo zna~ewe.
Od plovilata koi se koristat kako posebna turisti~ka
atrakcija va`no mesto zazema splavareweto, so {to splavot
pretstavuva i sredstvo no i cel na ovoj vid aktivnost.
Splavareweto se odviva na rekite i pomalite ezera, na koi
isto taka se koristat i drugi plovidbeni sredstva, so ~ija
pomo{ se otkrivaat turisti~kite vrednosti na geografskata
sredina niz koja se dvi`at. 15.

TURISTI^KA REGULATIVA
Teoriskiot i prakti~niot odnos kon turisti~kata regulativa
poa|a od karakterot na turizmot. Toa pretpostavuva deka
turizmot e ureden vo prostorna, ekonomska, op{testvena,
psiholo{ka i pravna smisla. So ogled na toa deka turizmot
pretstavuva prostorna kategorija i deka odvivaweto na
procesite zavisat od prostornite ~initeli, negovata prostorna
regulativa e neophodna. Regulativata se odnesuva na
principite na koristeweto na prostorot za turisti~ka namena,
za~uvuvaweto na `ivotnata sredina i optovarenosta na
turisti~kiot prostor.

Ekonomskata regulativa vo turizmot e sodr`ana vo vladeeweto

na ekonomskite zakonitosti. Ve}e konstatiravme deka turizmot
pretstavuva stopanska pojava, taka{to zakonite, kakvi {to se
onie koi vladeat na turisti~kiot pazar - vi{okot na vrednost
i ekonomska razvienost, se samo del od korpusot na
ekonomskata regulativa vo turizmot.
Turizmot e sostaven del na op{testveniot sistem. Duri mo`e da
se ka`e i deka toj e odred na op{testveno-politi~kata
regulativa. Turizmot e reguliran i so odnesuvawata kako
imanentna individualna osobenost na turistite.
Me|utoa, turisti~kata regulativa ima dominantna pravna
priroda. Vrz ovaa osnova se temeli turisti~koto pravo, koe
pretstavuva sublimat na pravni normi so koi se reguliraat
odnosite na u~esnicite vo turisti~kata aktivnost. Turizmot
uslovuva donesuvawe na brojni propisi vo podra~jata koi
u~estvuvaat vo negovoto odvivawe. Tie se kako od stopanski,
taka od nestopanski karakter. So ogled na toa deka turizmot
opfa}a razli~ni segmenti na op{testveniot i ekonomskiot `ivot
na turizmot se odnesuvaat propisite od imotnoto, stopanskoto,
administrativnoto, upravnoto, krivi~noto, me|unarodnoto i
drugite granki na pravoto.
I pokraj pote{kotiite koi se javuvaat vo pravnata regulativa
na turizmot mo`e da se napravi hierarhija spored pravnata
sila. Na najvisoko mesto vo ovaa smisla se nao|aat ustavnite
propisi. Najva`ni formalni izvori na turisti~kata regulativa
se zakonite. Me|u niv dominantno mesto zazema Zakonot za
ugostitelska i turisti~ka dejnost (Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija br. 23/95).
Pravnata regulativa na turizmot se temeli i vrz podzakonski
akti. Va`ni pra{awa vo ovaa oblast se reguliraat i so uredbi,
odluki, re{enija i sli~no. Odnosite vo turizmot se regulirani
i so obi~ai. Toa se op{testveni pravila koi nastanale so
dolgotrajna tradicionalna primena. Koga obi~aite }e se
soedinat so pravoto, se dobiva praven obi~aj. Obi~ajot
postanuva obi~ajno pravo koga go sankcionira dr`avnata vlast.
Dobrite delovni obi~ai se narekuvaat uzansi, a zakonot
opredeluva koga tie }e se primenuvaat. Niv gi izdavaat
ovlasteni asocijacii na stopanstvenici, odnosno profesionalni
zdru`enija
Vo me|unarodnite odnosi se primenuvaat Konvencii koi se
potpi{ani na multilateralen ili bilateralen plan.

16. TURISTI^KI DIFERENCIJAL

Uspe{nosta na procesite vo turisti~kata aktivnost zavisi od
uspe{nata primena na metodolo{kata postapka koja se narekuva
"turisti~ki diferencijal". Turisti~kiot diferencijal
pretstavuva analogija na semanti~kiot diferencijal. No, za
razlika od semanti~kiot diferencijal, kako metodolo{ka
postapka vo koja se primenuvaat razni skali za merewe na
ispitanicite, kaj turisti~kiot diferencijal ne se primenuva
postapkata na merewe, tuku ednostavno spored bipolarni skali
se diferenciraat atributi koi im se pridavaat na turisti~kite
objekti. So turisti~kiot diferencijal se utvrduvaat atributi
koi se koristat za da se ozna~at turisti~kite objekti.
Objektite vo turisti~kite vodi~i i vo drugite promotivni
sredstva se ocenuvaat od strana na turisti~kite agencii i
sorabotnici koi gi oformuvaat.
A. Todorovi} vo ovaa smisla ja koristi Gritievata analiza na
kulturnata sodr`ina vo turisti~kite vodi~i. Toj poa|a od
sistemot na vizuelni odnosi, a se temeli vrz sprotivnostite:
dominanten-dominiran. Dominantni objekti se onie koi imaat
superiornost (~inarot dominira vo centarot na gradot, a
bedemite se dominirani od dvorecot).
So elementot na vertikalnost se izrazuva davaweto atributi na
razni turisti~ki objekti. Ovie odnosi sodr`at razni
sprotivnosti, kakvi {to se konzervacija-propa|awe,
originalnost-prerabotka, restavracija-izmena i imitacija-
diferencijacija. Visinata i starosta imaat primat nad
prerabotkata i izmenite.52
Turisti~kiot diferencijal opfa}a dve tematski oski. Toa e
oska na normalnosta i oska na originalnosta.
Na oskata na normalnosta mo`at da se postavat dva pola,
odnosno sfera na zanosnoto i sfera na intimnosta. Vo sferata
na zanosnoto se koristat atributi kakvi {to se ~udesno remek
delo, slavno, izvonredno, prekrasno, veli~enstveno,
dragoceno, ~udesno, tipi~no i sli~no. Toa se odnesuva na
ne{to {to e nadaleku poznato.
Atributite za intimnost Griti gi nabquduva kako polivalentni
i rotacioni. Na primer, prekrasna {uma, rafinirana izrabotka,
prijaten prestoj i sli~no.
Oskata na originalnost gi ima polot fantasti~no i romanti~no.
Karakteristi~en atribut na ovaa marginalna oska e zanimlivo
(zanimliva dolina, zanimliv dvorec, zanimliv ostrov).
Polot fantasti~no gi opfa}a egzoti~noto, vpe~atlivoto,
fantasti~noto, dodeka polot romanti~no ja opfa}a
zagonetnosta.
Oskata na normalnosta so polovite zanosni i intimno ja
implicira vo izvesna smisla oskata na originalnost so
polovite fantasti~no i romanti~no.

18. TURISTI^KA FUTUROLOGIJA

Razvojot na turizmot mo`e da se sogleda so vospostavuvawe na

kratkoro~ni, srednoro~ni i futurolo{ki predviduvawa. Vo toj
kontekst se izrabotuvaat planovi i se opredeluvaat vizii.
Futurolo{kite sogleduvawa na turisti~kiot razvoj ne mo`at da
se podvedat pod nau~na eksplikacija. No, vrz osnova na ve}e
vospostavenite prakti~ni trendovi, treba da se razmisluva za
perspektivite vo razvojot na turizmot.
Ako se trgne od pretpostavkata deka razvojot na turizmot }e
se odviva so dinamikata koja e evidentna, mo`e da se predvidi
deka problem na ~ovekovata civilizacija }e bide potragata po
zadovolstva, a ne po egzistencija. Vo turisti~kata aktivnost
}e se vklu~at site `iteli na planetata Zemja.
 Vrednuvaweto na atraktivno-motivaciskite pojavi i odnosi }e
dosegne do nivo na potpolna turisti~ka valorizacija.
Najobi~nite elementi na `ivotnata sredina }e bidat turisti~ki
vrednosti.
Turistite }e mo`at na relativno lesen na~in da stignat i do
denes nedostapni prostorni celini. Toa treba da go ovozmo`at
komunikaciite, koi ne }e imaat nikakvi fizi~ki pre~ki.
Turistite lesno }e mo`at da se iska~at i do najvisokite
vrvovi na Zemjata i do najdlabokite akvatorijalni sredini..
Ve}e se nayira patuvaweto vo vselenata, koe potpolno }e se
inkorporira kako sodr`inski del na turisti~kite aran`mani.
Mo`e da se o~ekuva deka nema da postoi pre~ka vo posetata na
drugi planeti.

Virtuelnata realnost treba da dobie polna implementacija na

turisti~ki plan. Ova se temeli vo ve}e vospostaveinot
geografski informativen sistem. Toa vetuva deak turistite }e
mo`at da dobijat informacii koi }e im bidat neophodni vo
turisti~kata aktivnost.
O~ekuvame deka problemot so zagaduvaweto }e bide razre{en,
taka {to turizmot }e mo`e nepre~eno da se odviva.
Navedenite pretpostavki se temelat vrz iskustvata koi se
bliski na osvremenata praktika. Toa zna~i deka idninata na
turizmot mo`e da bide mnogu posodr`ajna, kako vo
kvantitativen, taka i vo kvalitativen pogled.