1.

DEFINIRAWE NA SUPERVIZIJATA I NA NEJZINITE

CELI

1. Definirawe na supervizijata

Supervizijata pretstavuva predizvik za stru~wacite za tie da

referirtiraat za svojata rabota i so toa da gi pomestuvaat
granicite na nivnoto profesionalno dejstvuvawe (Bareta-
Herman i dr. 2000).

Supervizija e kreativen prostor na terapeutot. Taa e mestoto

kade {to supervizantot dobiva prostor za da razmisluva za
samiot sebe i za svojot udel vo procesite {to se odvivaat me|u
nego i korisnikot. Celta na supervizija e terapeutot vo sebe da
go pronajde toa {to za nego e ednokratno, negov sopstven stil
i da mo`e da odbira na~in na odnesuvawe na sredbata so
korisnikot. So ogled na toa supervizijata e proces koj
pottiknuva na razmisluvawe i razvivawe na kompetentnost.
(Cajvert 2001)

Supervizija e proces na specifi~no u~ewe i razvoj no, i metod

na poddr{ka kaj profesionalno razmisluvawe koj na
stru~wacite im ovozmo`uva usvojuvawe na novi profesionalni
i li~ni uvidi kako sopstveno iskustvo. Na stru~wacite im
pomaga prakti~nite iskustva da gi integrirat so nivite teoretski
znaewa i da iznajdat sopstveni re{enija za problemite so koi se
sre}avat pri rabota za da mo`at pouspe{no da go sovladat
stresot i da gradat svoj profesionalne identitet. Supervizijata
poddr`uva profesionalno i li~no u~ewe i razvoj na stru~wakot.
(@orga 2003)

Supervizija e proces na razvoj na stru~wakot kako prakti~ar

koj ja reflektira svojata rabota. Stanuva zbor za kreativen
prostor vo koj stru~wak povrzano i vo sorabotka so
supervizorot u~i od sopstveni iskustva, bara sopstveni re{enija
na problemite so koi se sre}ava pri rabota, a tuka pripa|a i
barawe na uspe{ni na~ini na soo~uvawe so stres, ja
zapoznava situacijata na korisnikot i negovite izvori,
sopstvenite misli, ~uvstva i izvori, kako i odnosot so korisnikot
od razli~ni perspektivi. So integrirawe na site ovie aspekti na
profesionalnata situacija supervizantot sozdava mo`nosti za
kompetentno srtru~no dejstvuvawe. Taka, supervizijata
garantira kvalitetna stru~na rabota so korisnici na uslugite na
psihosocijanata rabota. (Ajdukovi}, Cajvert 2004)

1.2. Ulogi vo supervizijata

1
Supervizorot e stru~wak so golemi znaewa i iskustva vo
oblasta vo koja toj vr{i supervizija a pokraj toa vladee i so
superviziskiot proces.

Supervizantot (spored Kobolt, @orga 2000 superviziraniot) e

stru~wak koj vo superviziskiot proces u~i so pomo{ na
sopstveni rabotni iskustva i so poddr{ka na supervizorot i na
drugite supervizanti gi razviva svoite stru~ni kompetencii i
svojata li~nost.

1.3. Celi na supervizija

- Supervizijata e proces vo koj u~eweto te~e kako

specifi~en proces. Specifi~nosta zna~i deka so
pomo{ na supervizija ne u~ime na klasi~en na~in tuku
taka {to gi reflektirame sopstvenite iskustva pri rabota.
Takviot na~in na u~ewe e i najefikasen.
- Supervizijata na stru~wacite im dava i poddr{ka za
sovladuvawe na stresovite vo profesionalniot kontekst.
- Supervizija zna~i i pottik za li~en razvoj na
stru~wakot.
- Kaj supervizija stanuva zbor za integrirawe na
teorijata vo praktikata.
- So pomo{ na supervizija se zacvrstuva
profesionalnata etika.
- Supervizija pridonesuva kon profesionalniot identitet
na stru~wacite.
- Supervizija pridonesuva kon izgraduvaweto i {ireweto na
stru~niot jazik.
- So poddr{ka na supervizijata stru~wakot steknuva
kompetencii i se osposobuva za avtonomno
izvr{uvawe na profesionalnite ulogi.
- Supervizijata na korisnicite im obezbeduva kvalitetni
uslugi.
- So u~estvo vo supervizija stru~wakot ja zasiluva
svojata mo} za da mo`e polesno da izdr`uva pri svojata
rabota.
- Supervizijata za stru~wakot zna~i i vospostavuvawe na
profesionalni mre`i vo koe se prepletuvat formalniot i
neformalniot aspekt.

2. TEORII, MODELI I VIDOVI SUPERVIZIJA VO OBLASTA

NA SOCIJALNATA RABOTA

2.1. Teoriite koi ja poddr`uvaat supervizijata

2
- Vo supervizijata se reflektiraat site teoretski koncepti {to se
primenuvaat vo praktikata na socijalnata rabota.
- Supervizijata sekoga{ ja preslikuva praktikata zatoa {to vo
nea razgleduvame konkretni iskustva od rabotnata sredina na
supervizantot a toa se odviva na novo, povisoko nivo i vo
poinakov kontekst.
Te{ko bi mo`ele da zboruvame za karakteristi~na i unificirana
superviziska teorija no, vo supervizijata se koristat elementite
na nekoi teoretski koncepti koi gi koristime vo oblasta na
rabotata so lu|e pri razli~ni `ivotni problemi.
- Zboruvame za razli~ni teoretski izvori na
supervizijata koi na istata í davat opdredeni
karakteristiki i koi Pala{ (1992, spored Kobolt, @orga
2000:52) gi ima klasificirano na sleden na~in:
a) psihoanaliti~ki naso~ena supervizija (analitska,
Balintovi grupi, supervizija na tematski koncentrirani
grupi)
b) grupno-dinami~ka supervizija (grupna dinamika,
analiza na strukturi, grupi, supervizija na timot)
c) supervizija naso~ena kon "korisinkot" (supervizantot
i koirsnikot) koja se temeli vrz humanisti~ka psihologija,
pred se na nedirektivniot sovetodaven priod (Roxers) i e
naso~ena pred se kon poddr{kata na stru~niot i
li~nosniot razvoj na stru~wakot odn. supervizantot.
d) terapeutski modeli na supervizija (ge{talt,
transakciska analiza, realitetna terapija i dr.) se koristat
za sledewe, reflekcija na praktikata i evaluacija na
rabotata vo procesot na edukacija na terapeutite
e) organizaciski modeli na supervizija se nameneti za
analiza na funkcionirawe na sistemite odn. organizaciite i
za prepoznavawe na kozavisnosta na socijalnite prostori i
na ulogite {to poedinecot gi ima vo tie sistemi. Se temeli
vrz organizaciskite teorii.

- Navedenite teorii na supervizijata í davaat malku

porazli~ni teoretski pojdovni to~ki. Vo odredena mera se
razlikuvaat i akcentite odn. naso~enosta kaj analizata na
prakti~nite iskustva na supervizantite.
Sepak, celite na supervizijata - i pokraj razli~nite
teoretski osnovi - zna~ajno ne se razlikuvaat me|u sebe.

Kaj supervizijata stanuva zor za razli~na primena na razli~ni

teoretski sistemi. Toa zna~i deka vo nea se prepletuvaat no i
neposredno se koristat slednite teoretski elementi:

3
 - psihoanalitski: kaj niv stanuva zbor za objasnuvawe na
odbranbenite mehanizmi, na transfer, kontratransfer,
paralalni procesi i sl.
- sistemski: tuka pripa|a poimuvawe na granici, sistemi,
potsistemi, me|usebni odnosi me|u razli~ni pogolemi i
pomali sistemi, dinamika na odnosi, interakcii me|u
poedincite i sistemite, poimuvawe na ramnote`ata, na
nivoto na pojavite, procesite i sl.
- komunikaciski: vo komunikacija stanuva zbor za
sodr`inskite i relativnite poraki, za razlikuvaweto na
razli~ni nivoa na komunikacija, sfa}aweto n zna~eweto
na razli~ni vidovi poraki, na strukturata i na procesot na
komunikacija, prenosot na informacii i sl. Ne mo`e a da
ne se komunicira.
- grupno-dinami~ki: prou~uvawe na psihodinami~kite i
socijodinami~kite procesi i zakonitosti koi vlijaat na
grupnite i me|ugrupnite odnosi. Stanuva zbor za
konceptualizacija na rabotata vo grupi, razbirawe na
razvojot i na menuvaweto na procesite koi se oformuvat
vo konkretni grupi. Za supervizijata sfa}aweto na
grupnata dinamika e zna~ajno zatoa {to pomaga pri
sfa}aweto na zakonitostite na razli~no do`ivuvawe na
~lenovite koga stanuva zbor za isti procesi vo grupata,
na razli~nite fazi vo razvojot na grupi i sl.

2.2. Modeli na supervizija

2.2.1. Konsultativna supervizija

Vo odnos na drugite vidovi supervizija karakteristikata na
konsultativnata e vo toa {to taa vremenski e poograni~ena na
edna ili pove}e sredbi i ne se odviva kako proces. Stanuva
zbor za davawe stru~no mislewe za konkreten slu~aj, situacija
i za poddr{ka na stru~wakot za da opstane na zacrtaniot pat.

Superviziskata se razlikuva od drugi vidovi konsultacii po toa

{to supervizorot na stru~wakot mu reflektira negovo
dejstvuvawe, go predupreduva na posledicite na negovoto
odnesuvawe i go naso~uva kon samostojno i aktivno barawe
na razli~ni opcii i re{enija vo konkreten slu~aj. Toa zna~i deka
odnapred ne mu go prenesuva svoeto stru~no mislewe i deka
supervizantot samiot e celosno odgovoren za svojata rabota i
za posledicata na istata.

2.2.2. Organizaciska supervizija

Supervizija za rakovodnite rabotnici ~ija cel e obezbeduvawe
na kvalitet na rabota, dobra organiziranost na institucija i

4
kvalitetno izvr{uvawe na uslugi. Akcentot e staven na
organizacijata i sodr`inata na rabotata, pomalku na toa kako
stru~wakot ja do`ivuva rabotata i {to go optovaruva pri toa. Bi
mo`ele da ka`eme deka taa e nameneta pred se na samata
organizacija i na nejzinata efikasnost.

2.2.3. Razvojno-integrativna supervizija

Kaj nea stanuva zbor za profesionalen i li~nosen rast na
stru~wacite i za nivniot razvoj; taa e naso~ena kon iskustveno
u~ewe i kon zgolemuvawe na kompetentnosta na
supervizantite.
Kaj ovoj model na supervizija stanuva zbor za proces na
specifi~no u~ewe i razvoj no, i za metod na poddr{ka pri
reflektirawe na profesionalnite iskustva. Toa na stru~wacite
im ovozmo`uva novi profesionalni i li~ni uvidi kako sopstveno
iskustvo. Im pomaga istotaka tie svoite prakti~ni iskustva da gi
integriraat so teoretskite znaewa i taka da dojdat do sopstveni
re{enija na problemite so koi se soo~uvaat vo praktika.
Supervizijata istotaka pridonesuva kon sovladuvawe na stresot
na koi stru~wacite postojano se izlo`eni pri svojata rabota so
lu|e. Kaj ovoj model na supervizija akcentot e staven i na
zajaknuvawe na profesionalniot identitet i na profesionalna
etika na stru~wacite.

2.2.4. Timska supervizija

Celta na ovoj vid supervizija e razvoj na odnosi me|u ~lenovite
na stru~niot tim i nivno uspe{no u~estvo vo stru~nata grupa,
a so toa na korisnicite da im se ovozmo`at {to pokvalitetni
uslugi.

2.3. Vidovi supervizija

2.3.1. Individualna supervizija
Stanuva zbor za supervizija na poedincite a toa zna~i deka
supervizorot sistematski raboti so samo eden stru~wak.
Prednosta na takov vid supervizija e vo toa {to supervizorot
mo`e poprodlabo~eno da mu se posveti na poedinecot zatoa
{to seto vreme predvideno za supervzija e posveteno na samo
edno lice.
Sepak, nedostatok e vo toa {to ne postoi mo`nost za u~ewe i
sporeduvawe na iskustva so drugi supervizanti.

2.3.2. Grupna supervizija

Taa e naj~esta zatoa {to e ekonomi~na i soodvetna zatoa {to
dava mo`nost za aktivno u~ewe i razmena na iskustva me|u
pove}e stru~waci (tie mo`at da bidat od pove}e razli~ni
oblasti i od razli~ni struki).

5
Pritoa stanuva zbor za mali grupi, od ~etiri do najmnogu 12
supervizanti.

2.3.3. Timska supervizija

Stanuva zbor za rabota na eden supervizor so ~lenovi na edna
rabotna grupa. Negovata uloga se sostoi od toa da obezbeduva
dobra komunikacija vo timot i da pomaga pri otklonuvawe na
pre~kite vo sorabotkata.

2.3.4. Intervizija
Taa pretstavuva u~estvo na stru~waci ili dobrovolci od ista
oblast, so sporedlivo obrazovanie i rabotno iskustvo. Im
ovozmo`uva razmena na rabotni iskustva, pottiknuva otvorena
komunikacija i sozdavawe na dobri kolegijalni odnosi. (Vidi
Prira~nik za intervizija).

2.3.5. Dijadna supervizija

Postoi i dijadna supervizija koja se odviva vo par. Stanuva zbor
za intervizija na dvajca kolegi koi redovno se sre}avat i
tekovno gi razgleduvat problemite so koi se sre}avat pri
nivnata rabota i eden na drug mu pomagaat pri barawe na
re{enie za niv.

3. RAZVOJ NA SUPERVIZIJATA VO OBLASTA NA SOCIJALNATA

RABOTA

4.1. RAZVOJ NA SUPERVIZIJATA VO SVETOT

- Kako {to ni e poznato, supervizijata im e potrebna na

stru~wacite koi pri nivnata rabota vospostavuvaat tesni
kontakti so brojni lu|e.

- Pogolem del od avtorite koi go istra`uvale razvojot na

supervizijata smeta deka supervizijata prvin se pojavila
vo socijalnata rabota. Nekoi od niv (n.pr. Kaslov 1977)
pak se uvereni deka supervizijata prvin ja primenuvale
britanskite lekari i deka tamu u{te vo vtorata polovina
od 19-tiot vek ja prezele organizatorite na dobrotvorni
dejnosti (sve{tenikot Barnet n.pr. u{te od 1884 god.
natamu vodel sovetodavni razgovori so rabotnicite na
dobrotvornata organizacija so koja rakovodel). Ottamu
taa e prenesena vo SAD i nabrgu stana praksa za
naso~uvawe na dobrovolcite koi dejstvuvaa vo ramkite
na dobrotvornite organizacii a od tie proizleze struka
socijalna rabota.

6
 - Razvojot na supervizija (i na socijalnata rabota op{to)
tesno e povrzan so afirmacijata i metodot na socijalnata
rabota so poedinecot. Supervizijata op{to e tesno
povrzana so razvojot na socijalnata rabota i zna~ajno go
poddr`uva{e procesot na nejzinata profesionalizacija.

- Razvojot na supervizija bi mo`ele da go podelime na fazi

(Kobolt, @orga 2000: 28-30, Milo{evi~ Arnold 1999):

I. Po~etoci na razvojot na supervizijata (od po~etokot na

20 vek do krajot na 30-tite godini)

Prvata kniga za supervizija vo 1903 god. (Breckett, From

Supervision and Education in Charity). Funkcijata na supervizijata vo
toj prviot del be{e definirana kako nadzorna i usoglasuva~ka
(denes bi rekle menaxerska) a naglaseni se i potrebnite
kvaliteti na supervizorot (odgovornost, osobini na li~nosta).
Pionerkata na socijalnata rabota Meri Ri~mond voveduvaweto
na noviot metod na socijalna rabota so poedinecot ja poddr`a
so sistematsko razvivawe na supervizijata.
Prvoto osposobuvawe po supervizija e organizirano vo SAD
u{te vo 1911 god. Bea objavuvani stru~ni statii vo koi pred se
se objasnuva{e superviziskiot proces.

II. Vtora faza (1930-1960)

Za nea karakteristi~na e psihologizacijata na supervizijata.
Stanuva{e zbor pred se za vnesuvawe na psihoanalizata
(preselba na stru~waci od Evropa, pred se od Germanija vo
SAD).
Tie ja naglasuvaa novata funkcija na supervizijata gledana vo
zasiluvawe na stru~nata kompetentnost dodeka nejzinata
nadzorna funkcija be{e povle~ena. Vo toj period, su{tinskoto
zna~ewe na supervizija se nao|a vo analizata na slu~uvaweto
me|u stru~wakot i korisnikot, na transfernite i drugi
odbranbeni mehanizmi. Toa zna~i deka vo taa faza,
supervizijata be{e naso~ena pred se kon odnosite.
Psihoanaliti~ki naso~ena supervizija se afirmira i insistira na
istok na SAD dodeka vo centralniot i zapadniot del vo isto
vreme preovladuva{e socijolo{ko-funkcionalisti~ka
naso~enost (koja vo 50-tite godini se prenese vo Holandija).

III. Faza na sociologizacija na supervizija (1960-1970)

Za tretata faza na razvojot na supervizijata e karakteristi~na

sociologija. Vo toj period vo supervizijata vneseno e u~eweto
koe stana nejzin najzna~aen element a voedno vo nea se

7
afirmiraa soznanijata od grupniot del (Levin). Toa voedno
pretstavuva{e po~etok na afirmacija na grupnata i timskata
supervizija. Se razvi nova, sociolo{ki tretirana terminologija:
socijalni ulogi, socijalen status, interakcii i sl.

IV. Faza na diferencijacija i specijalizacija

Po 1970 godina, vo poedini struki se formiraa pove}e ili

pomalku kompletni modeli na supervizija a pokraj niv ostanaa i
natamu se razvivaa i specijaliziranite modeli karakteristi~mni
za poedini oblasti na dejnosti ili primena na odredeni
terapeutski pristapi.

4.2. DENE[NI KARAKTERISTIKI NA SUPERVIZIJATA

4.2.1. Anglosaksonsko podra~je

Vo SAD poznasti se slednite naso~enosti na supervizijata:

a) Rakovodstvena: naso~ena kon rakovodewe,
organizacija i naso~uvawe vo formalna
organizacija.
b) Obrazovna: se zanimava so pomo{ i so sledewe na
stru~nata rabota, so osposobuvawe za rabota,
informirawe i naso~uvawe (afirmirana e pred se kaj
prakti~noto osposobuvawe na studenti i pripravnici
vo oblasta na socijalnata rabota)
c) Suportivna: ja naglasuva poddr{kata i pomo{ta na
stru~wakot pri soo~uvawe so stresni situacii vo
profesijata (Kadu{in 1990:2)
d) Konsultativna: kako oblik na stru~na poddr{ka i
razmena na iskustva me|u stru~wacite koja vo
odredeni elementi potsetuva na supervizija i postoi
paralelno so nea
e) Rastovaruva~ka (facilitacija): nameneta pred se za
podobruvawe na rabotata vo timovi. Pritoa stanuva
zbor pred se za poddr`uva~kata funkcija na
supervizijata.

- Velika Britanija
Vo Velika Britanija supervizijata dolgo vreme gi zadr`a
karakteristikite na mentorstvo i toa i denedenes ja
pretstavuva nejzinata specifika. Gi sodr`i site tri osnovni
elementi koi me|usebno se prepletuvat vo supervizijata:
edukativniot, poddr`uva~kiot i menaxerskiot. Menaxerskite
elementi postepeno se naso~ija od kontrolata kon
refleksijata na rabotata zatoa {to be{e utvrdeno deka

8
 socijalnata rabota bara postojano reflektirawe na
sopstvenata rabota.

4.2.2. Germansko govorno podra~je

Vo Germanija supervizijata poleka se afirimira{e,

osporuvana be{e pred se nejzinata nadzorna funkcija
dodeka taa denes e mo{ne razviena. Se afirmiraat razli~ni
teoretski koncepti:
- psihoanaliti~ki
- humanisti~ki i grupno dinami~ki
- sistemski (gi zema predvid sistemskite, grupnite,
sociolo{kite i interakciskite i konstruktivisti~kite
soznanija)
- bihevioristi~ki terapeutski
- psihodramski.

Vo ostanatite zemji od germanskoto govorno podra~je glavno

gi kopiraat nastanite vo Germanija.

f) Holandija

"Uvozot"na supervizijata od SAD vo 50-tite godini od 20-tiot

vek (Mar{alov plan). Voveduvaweto e povrzano so razvojot na
socijalnata rabota (pred se voveduvaweto na metodot na
socijalna rabota so poedinecot) i afirmacijata na socijalnata
pedagogika kako oddelna struka. Brgu zapo~naa so razvivawe
na obrazovanieto na supervizorite i formiraa sopstven
generi~ki model na supervizija.

Vo holandskiot model na supervizija naglaseni se pred se

edukaciskiot i poddr`uva~kiot element no, se otfrla nadzorniot.
Taka, se razvi modelot naso~en pred se kon procesot na
u~ewe i koj obezbeduva profesionalen rast i zgolemuvawe na
stru~na kompetentnost.

4.3. RAZVOJ NA SUPERVIZIJATA VO SLOVENIJA

4.3.1. SOCIJALNA RABOTA

- Socijalnite rabotnici koi pri nivnata rabota naidoa na

seriozni te{kotii i na koi im be{e potrebna stru~na
pomo{ samite si organiziraa povremena individualna
supervizija kaj prof. Metka Kramar, klini~ki psiholog i
edna od na{ite prvi supervizori. Tie {to rabotea vo

9
 vospitni zavodi tamu se vklu~uvaa vo supervizija zaedno
so vospituva~ite.

- Posistematski kaj nas supervizijata vo oblasta na

socijalnata za{tita (i na socijalnata rabota) zapo~na da
se razviva vo 70-tite godini od 20-tiot vek, pri
menuvaweto na semejnoto zakonodavstvo (prof. Azra
Kristan~i~, klini~ki psiholog). Se razvi humanisti~ka,
didakti~ka i razvojno naso~ena supervizija vrz osnova na
holandskiot model. Se oformi i dobar organizaciski model
koj indirektno gi vklu~uva{e site slovene~ki stru~ni
rabotnici vo toga{nata oblast na socijalnata rabota so
semejstvo koja se razviva{e.

- Takviot model podocna go prezede V[SR (^a~inovi~

Vogrin~i~, Stritih) i toj se zadr`a pove}e od deset godini
(bez finansiska, moralna ili koja da e druga poddr{ka).

- Zakonot za sopcijalna za{tita od 1992 godina ja vovede

supervizijata kako zada~a na Socijalnata komora na
Slovenija. Ottoga{, Komorata napravi nekolku zna~ajni
~ekori:

o pora~a proekt "Voveduvawe na supervizija" (nositel

V. Milo{evi~ Arnold)
o organizira osposobuvawe na prvite supervizori
o ja izdade knigata "Supervizija – znanje za ravnanje" (=
Supervizija - kako da se odnesuvame)
o donese Pravilnik za supervizija
o go regulira pra{aweto na licenci za supervizorite vo
oblasta na sopcijalnata za{tita i istite i gi dodeli
o zapo~na so osposobuvawe na vtorata grupa
supervizori.

Supervizijata kako metod na sledewe na stru~nite rabotnici vo

socijalnata za{tita se pove}e se afrimira a voedno zapo~na da
se razviva i soodvetna "infrastruktura" koja pretstavuva uslov
za nejzino kvalitetno funkcionirawe.

4.2.2. KLINI^KA PSIHOLOGIJA I PSIHOTERAPIJA

- Prof. Leopold Bregant, psiholog vraboten vo

Psihijatriskata bolnca studira{e psihoanaliza vo Germanija i
ottamu ja donese i supervizijata.

10
- Metka Kramar, dipl. psiholog, vrabotena vo Psihijatriskata
bolnica Qubqana Poqe (dejstvuva{e i kako supervizor i
konsultant na brojni socijalni rabotnici, pred se vo oblasta na
zgri`uvawe na deca vo semejstvo i usvojuvawa).

- Obrazovanie za psihoterapeuti so 180 ~asovi supervizija (60

~. individualno). Po zavr{eno osposobuvawe mo`e
psihoterapeutot da dobie i zvawe supervizor ako stru~nata
komisija oceni deka za toa e stru~no osposoben, ima dovolno
iskustvo i teoretski znaewa.

Klubot na supervizori e osnovan vo 1991 godina pri

Psihoterapeutskata sekcija na Dru{tvoto na psiholozi na
Slovenija. ^lenovite redovno se sostanuvaat i razmenuvaat
soznanija i iskustva od supervizija.

4.2.3. VOSPITUVAWE VO ZAVODI

Supervizijata go slede{e voveduvaweto na sovremenite

koncepti vo 60-tite godini (n.pr. eksperiment vo Logatec).
Leopold Bregant, d-r Milo{ Kobal, Janez Be~aj i dr. bea prvite
supervizori vo taa ovblast.
Pristapot bed{e humanisti~ki (Roxers) a negovata namena
be{e pred se poddr{ka na stru~wacite vo procesot na u~ewe.

5. SUPERVIZIJA KAKO PODDR[KA NA

PROFESIONALNOSTA NA SOCIJALNATA RABOTA

Procesot na profesionalizacija na poedini struki, oblasti e

srazmerno baven i pred nositelite na dejosta postavuva
odredeni barawa. Duri koga strukata }e gi dostigne
soodvetnite kriterijumi odn. gi zadovoli uslovite, procesot e
zavr{en i mo`eme da zboruvame za profesionalna dejnost odn.
za avtonopmija na strukata.

Me|u naj~esto spomnuvanite kriterijumi pripa|at:

1. Teoretska osnovanost
2. Profesionalna etika
3. Op{testveno priznanie
4. Avtoritet na stru~wacite
5. Povrzanost na stru~wacite

Na{ite mislewa za postignatiot stepen na profesionalnost vo

oblasta na socijalnata za{tita i vo socijalnata struka mo`at da
se razlikuvaat no, nesomneno mo`eme da konstatirame deka

11
so supervizijata go poddr`uvame procesot na
profesionalizacija.

Kon 1/
Kaj supervizijata se proveruvaat teoretskite koncepti i
nivnata primena vo praktikata, pri analizirawe na sekoe
supervizisko pra{awe gi prepoznavame ve}e porano poznatite
teorii i ja ocenuvame nivnata validnost. Taka, teoretskite
soznanija na u~esnicite se zacvrstuvaat i {irat.

Kon 2/
Profesionalnata etika mnogu se izostruva i konkretizira vo
superviziskite diskusii. ^esto se slu~uva u~esnicite duri
toga{ navistina da go razberat zna~eweto na eti~kite kodeksi
i te`inata na eti~kite dilemi i istite so pomo{ na grupata i na
supervizorot tekovno gi razre{uvaat.

Kon 3/
Op{testveno priznanie zna~i dka dr`avata na dejnosta odn.
strukata í doveruva gri`a za odredena oblast i za toa í dava i
potrebni ovlastuvawa. So povisokiot stepen na profesionalnost
dejnosta (n.pr. socijalna za{tita) odn. strukata (socijalna ili
srodna rabota ) dobiva se pove}e ovlastuvawa i avtonomija a
toa zna~i deka dr`avata se pomalku regulira odredeni
postapki.
Toa zna~i deka za povisok stepen na priznanie i avtonomnost
treba da se doka`e deka stru~wacite vo oblasta se
kompetentni za izvr{uvawe na zada~i i deka treba da im se
uka`uva doverba. Supervizijata nesomneno pridonesuva kon
pogolema kompetentnost na stru~wacite.

Kon 4/
Avtoritetot na stru~wacite se meri na tri nivoa: kaj
korisnicite, stru~nata i po{irokata javnost. Toj zavisi od
brojnite nadvore{ni (tradicija, priroda na rabotata odn. oblast
- socijalna za{tita ne pripa|a na presti`ni podra~ja - ,
karakteristiki na korisnicite, zna~eweto na dejnosta za
op{testveniot razvoj i sl.) i vnatre{ni faktori.

Vnatre{nite faktori se tie {to ja odreduvaat kompetentnosta na

stru~wacite - znaewe, iskustvo, ve{tina, eti~nost, soodvetna
li~na naso~enost i dr., toa zna~i tie na koi vo supervizija
mo`eme da vlijaeme vo golema mera.

Kon 5/

12
Povrzanosta na stru~wacite i nivnoto pove}e ili pomalku
aktivno dejstvuvawe vo profesionalni dru{tva ne e ne{to na
{to bi mo`ele direktno da vlijaeme so supervizijata no,
mo`eme da vlijaeme na razvivaweto na profesionalniot
identitet {to i pretstavuva najzna~ajna uloga na
dejstvuvaweto na stru~nite dru{tva. Mo`eme da vlijaeme i na
razvivaweto na stru~niot jazik, na socijalno-rabotniot odnos
kon korisnicite i na drugi sli~ni elementi po koi na{ata dejnost
i struka su{tinski se razlikuvaat od drugite srodni struki. Toa
treba da zgo naeme da go cenime, neguvame i sekoj kaj sebe
no i site zaedno svesno da go razvivame. A supervizijata e
prostor kade {to toa nesomneno vo golema mera se slu~uva.

Pokraj toa, supervizijata e i mo`nost za {irewe i zajaknuvawe

na profesionalnite mre`i zatoa {to vo nea stru~wacite se
zapoznavaat i tesno se povrzuvaat a tie kontakti mo`at da gi
zapazuvat i konstruktivno da gi primenuvat i koga
superviziskiot proces e zavr{en.

Povrzuvaweto na stru~wacite vo supervizijata mo`e istotaka

zna~ajno da vlijae na nivnata stru~na i li~na mo} bidej}i
posilni i povrzani polesno }e gi nadminuvaat pre~kite na koi }
e naidat pri svojata rabota.
5.SUPERVIZIJA I SRODNI METODI NA U^EWE

Za razvoj i za~uvuvawe na svojata rabotosposobnost i za

sovladuvawe na se poslo`enite zada~i na stru~wacite im e
potrebna mo`nost no i pottik za vklu~uvawe vo razli~ni
programi na u~ewe. Toa im pomaga da ja razvijat
kompetentnosta, li~niot stil na rabota i sebesi da se razvivaat
kako li~nost. Osobeno za stru~wacite koi rabotat so lu|e i so
niv vospostavuvaat tesni li~ni odnosi do`ivotnoto u~ewe e
neophodno.

Mnogu metodi na u~ewe vo odreden aspekt potsetuvat na

supervizijata. Tie n.pr. se sledni:

- KONSULTACIJA - pomo{ pri re{avawe na aktuelni

problemi pri rabota.
Sli~nost so SU:
1. stru~wakot dobiva nasoki za re{avawe na
konkretniot problem zaradi koj pobaral pomo{.
2. dobiva pomo{ od drug stru~wak koj e poiskusen i
(po pravilo) ima povisok stepen na obrazovanie,
Razliki:

13
 1. konsultacija ne e proces tuku voobi~aeno stanuva
zbor za ednokratna sredba pri re{avwe na konkretno i
aktuelno pra{awe.
2. celta na konsultacijata ne e suport na stru~wakot
3. kaj konsultacija istotaka ne stanuva zbor za li~en rast
na stru~wakot.

- EVALUACIJA - procenka odn. ocenka na rezultatite od

zavr{enata konkretna rabota koja te~e so pomo{ na
jasno definirani kriterijumi. Evaluacijata neophodno treba
da sledi sekoja stru~na rabota a vo socijalnata rabota se
pove}e ja primenuvame kaj site uslugi zatoa {to taka
u~ime da rabotime.
Sli~nost so SU:
vo superviziskiopt proces evaluacija se vr{i dvapati (vo
me|uvreme i pri zavr{uvawe), pri sekoja superviziska
sredba na krajot se vr{i evaluacija.
Razlika: so evaluacija ja ocenuvame zavr{enata rabota a
toa go pravime na kognitivno i akcisko nivo a gi zemame
predvid pred se efektite na izvr{enata usluga. Kaj
supervizija evaluacijata ja vr{ime na pove}e nivoa, ja
razgleduvame sodr`inata, procesot, analizirame novi
soznanija i me|usebni odnosi. Golemo vnimanie
posvetuvame i na emocionalnoto nivo t.e. na
do`ivuvaweto na u~esnicite.

- TIMSKA KONFERENCIJA e u~estvo na pogolem broj

stru~waci (naj~esto od razli~ni disciplini i koi
razgleduvat konkretni stru~ni pra{awa od nivniot
delokrug i donesuvat zaedni~ki odluki).
Sli~nosti so SU:
1. odnadvor nalikuva na grupna supervizija
2. vo odnos na osnovnite celi sli~nosta so supervizija e
vo u~eweto i poddr{kata na stru~wakot a mo`e vo
odredena mera da bide (i ne mora) prisuten i aspektot
na li~en rast.
Razliki:
1. kaj supervizija ne stanuva zbor za donesuvawe na
zaedni~ki odluki bidej}i odluka za re{enie na
konkretniot problem ja donesuva samo supervizantot
koj za toa snosi i celosna odgovornost. Pritoa mo`at da
mu pomognat i razmisluvawata na drugite ~lenovi na
grupata i na supervizorot.

- RAZVOJ NA KADRI e proces na gri`ata na organizacijata

za podobruvawe na sposobnosta na rabotnicite za

14
 ispolnuvawe na konkretni rabotni zada~i za
postignuvawe na pogolema efikasnost pri rabota i nivno
naso~uvawe kon natamo{no obrazovanie ili programi za
osposobuvawe.
Sli~nosti so SU:
1. stanuva zbor za proces na u~ewe za rabota
2. celta e zgolemuvawe na kompetentnosta i
pokvalitetno izvr{uvawe na rabotata.
Razliki:
1. kaj razvojot na kadri ne stanuva tolku zbor za
poddr{ka na stru~wacite
2. celta na razvojot na kadrite ne e li~en rast na
stru~wacite.

PRIPRAVNI[TVO - stanuva zbor za programata za

voveduvawe na novi lu|e vo svetot na rabotata vo
konkretna institucija koja se odviva so pomo{ na mentori.
Sli~nosti so SU:
1. Ulogata na mentorot e blisklu do ulogata na
supervizorot
2. Me|u mentorot i pripravnikot se razviva odnosot koj
nalikuva na odnosot me|u supervizorot i supervizantot.
3. Kaj dvata metodi stanuva zbor za proces koj trae
izvesno vreme i vo koj e potreben i me|useben odnos
na dvajcata ucesnici.
4. Mentorot e poiskusen od pripravnikot (kako i
supervizorot vo sporedba so supervizantot).
Razliki:
1. Osnovna cel na mentorstvoto e osposobuvawe na
pripravnikot za rabota t.e. konkretno u~ewe vo
rabotna sredina.
2. Akcentot ne e staven na poddr{kata i na li~niot rast
no, tie mo`at da bidat pridru`en efekt (zavisi od
mentorot) koj nesomneno vlijae na rezultatite od
u~eweto.

- STRU^EN NADZOR e sistematski pregled na stru~nata

rabota na institucijata, na timot, oddelot ili na poediniot
stru~wak koj go vr{i grupa ovlasteni stru~waci
imenuvani za taa zada~a od soodvetniot organ na uprava
(MTSR). Razlikuvame redovni i vonredni
(na inicijativa na nekoj {to ne e zadovolen od rabotata,
voobi~aeno na korisnikot) stru~ni nadzori.
Sli~nosti so SU:
1. Stanuva zbor za u~ewe za rabota (inaku, za dosta
neprijaten na~in!).

15
 2. Konkretno izvr{enata rabota dosta detaqno se
analizira.
Razliki:
1. Stru~en nadzor ne e proces tuku ednokratno odn.
povremeno dejstvie.
2. Kaj stru~en nadzor ne stanuva zbor za poddr{ka na
stru~wakot.
3. Tuka istotaka akcentot ne e staven na li~niot razvoj na
stru~wakot.

- SOVETUVAWE e proces na naso~uvawe na poedinecot,

na semejstvoto, na grupata za pokonstruktivno re{avawe
na razli~ni `ivotni problemi i te{kotii.
Sli~nosti so SU:
1. i sovetuvawe e proces
2. i kaj sovetuvawe stanuva zbor za u~ewe n novi i
posoodvetni na~ini na odnesuvawe i re{avawe na
te{kotii
3. pokraj u~eweto, kaj sovetuvaweto stanuva zbor i za
poddr{ka na poedinecot
4. i kaj sovetuvawe stanuva istotaka zbor za li~en rast na
korisnikot.
Razlika: kaj sovetuvawe stanuva zbor za re{avawe na
li~ni te{kotii i nevoqi a kaj supervizija na tie {to se
pojavuvaat na profesionalno nivo.

- PSIHOTERAPIJA e sistematski proces za otklonuvawe na

problemite vo li~niot i semejniot `ivot. Korisnikot se
vklu~uva dobrovolno vo psihoterapijata.
Sli~nosti so SU:
1. vo dvata slu~ai stanuva zbor za sistemati~en i
kontinuiran proces
2. vo dvata slu~ai stanuva zbor za u~ewe na novi,
pokonstruktivni primeri (mostri) na odnesuvawe
3. vo dvata slu~ai stanuva zbor i za poddr{ka i li~niot
rast na poedinecot.
Razlika:
Kaj psihoterapija stanuva zbor za re{avawe na li~ni
te{kotii i nevoqi a kaj SU za tie {to se pojavuvaat na
profesionalno nivo.

6. USLOVI ZA SUPERVIZIJA

6.1. Mo`nosti za prenesuvawe na prakti~ni iskustva vo

supervizija

16
Supervizijata ima smisol i mo`na e samo ako stru~wakot ja
izvr{uva svojata rabota, za nea razmisluva i katadnevno se
soo~uva so dilemite koi samiot ne mo`e soodvetno da gi re{i.
Toa zna~i deka vo supervizijata mo`e da vnese svoi aktuelni
pra{awa i problemi koi saka da gi razre{i. So toa,
supervizantot neposredno ja oformuva sodr`inata na
supervizijata zatoa {to obezbeduva materijal za rasprava.
Takvata mo`nost za prenesuvawe na prakti~ni iskustva vo
supervizijata i prenesuvawe na novi soznanija od supervizijata
nazad vo praktikata treba da bide kontinuirana.

6.2. Bezbedna klima

Mo`ebi tokmu taa e najzna~aen uslov za tekot na supervizijata
i za nejzinata uspe{nost. Mnogu zna~ajno e sekoj u~esnik vo
supervizija niz celiot proces da se ~uvstvuva bezbeden
(siguren) i da mo`e otvoreno da zboruva za site somne`i i
nevoqi kaj svojata rabota bez strav zaradi toa da ima odredeni
posledici.

Zatoa, vo superviziskiot dogovor grupata oformuva pravila koi

sekoj ~len treba za celo vremetraewe na procesot dosledno da
gi po~ituva.

6.3. Osposoben supervizor

Supervizori se kompetentni stru~waci koi pokraj dobroto

poznavawe na oblasta vo koja dejstvuvaat vladeat i so
sposobnosta za vodewe na superviziskiot proces. Pokraj
teoretski znaewa i iskustva pri rabota treba da poseduvaat i
dosta pedago{ki sposobnosti a za da znaat svoite znaewa da gi
prenesuvaat na drugite, treba da vladeat so komunikacija i da
bidat dovolno ~uvstvitelni za kakvi da se problemi na
~lenovite na grupata.

6.4. Motiviran supervizant

Supervizantot e motiviran za rabota ako samiot re{il deka }e

u~estvuva vo supervizijata i ~uvstvuva deka so toa }e ja
podobri svojata stru~nost, kako i na li~no podra~je.
U~estvoto "pod prinuda", ako taka re{i pretpostaveniot, ako
poedinecot "e na red" ili pak taka predlo`ila socijalnata
inspekcija, voobi~aeno nema soodveten efekt. No, zna~ajno e
stru~wacite da ja poznavaat supervizijata i nejzinite mo`nosti i
da znaat {to mo`at da o~ekuvaat od nea. Samo taka }e se
re{at za nea koga samite }e re{at taka.

17
6.5. Raspolo`ivo vreme

Supervizija bara dosta sistematska rabota i vreme koe ne go

opfa}a i vremeto potrebno za u~estvo na samite sredbi tuku i
mnogu pove}e (podgotovki, reflektirawe, vodewe na
dokumentacija i sl.). Toa vreme treba da se vbrojuva vo
rabotnoto vreme zatoa {to stanuva zbor za intenzivna rabota
nameneta za razvivawe na pogolema komopetentnost na
stru~wakot.

6.6. Soodveten prostor

Prostorot vo koj se odviva supervizija e mnogu zna~aen.

Najdobro e ako grupata ima postojan prostor vo koj mo`e sekoj
~len da go razvie ~uvstvoto na sugurnost i zaradi samoto
poznavawe na prostorniot kontekst. Se razbira deka
prostorijata treba da bide takva {to }e obezbedi nepre~ena
rabota, t.e. bez yvonewe na telefon, ~ukawe na korisnicite ili
na sorabotnicite na vrata i sli~no. Istotaka ne smeeme da
zaboravime na prijatno ~uvstvuvawe na ~lenovite na grupata
vo prostorijata. Najsoodvetno e ako ~lenovite na grupata sedat
na udobni stolici postaveni vo krug.

6.7. Pottiknuva~ka (stimulativna) rabotna sredina

Zna~ajno e kakov odnos kon supervizijata ima rabotnata

organizacija vo koja supervizantot e vraboten. Ako taa
u~estvoto na svoite rabotnici vo superviziskiot proces go
pottiknuva i poddr`uva zatoa {to vo nego gleda smisolno
"investirawe" vo stru~wacite i vo kvalitetot na nivnata rabota, i
rezultatite od supervizijata }e bidat podobri.

6.8. Potrebni finansiski sredstva

Supervizija e slo`ena stru~na rabota koja {to ja vr{at samo

najkompetemntnite stru~waci, specijalno osposobeni za taa
rabota i koi za nea steknale licenca. Supervizorite svojata
rabota ja izvr{uvaat von rabotnoto vreme. No, takvata rabota
treba i soodvetno da se nagradi i zatoa nara~atelite treba da
imaat dovolno sredstva za da mo`at i da ja platat supervizijata.
Kaj nas (zasega) supervizantite po pravilo ne pla}at od
sopstven xeb.

7.SODR@INA NA SUPERVIZIJATA I SLU^UVAWE VO

NEA

18
Na~inot na na{eto reagirawe se povtoruva spored odredena
mostra (primer). Toa go narekuvame i tema ili problem a toa e
karakteristi~no ne samo za li~nite tuku i za profesionalnite
odnosi i situacii. So supervizija mo`eme da go koregirame i
odnesuvaweto vo profesionalnata uloga (se razbira, i vo li~no
odnesuvawe/`iveewe, a toa e rabota na samiot supervizant).
Sekako, supervizijata obezbeduva i li~en rast i razvoj na
profesionalecot i go poddr`uva negovoto stru~no sozrevawe.
No, se razbira deka stanuva zbor za proces koj bara odredeno
vreme.

So SU ne zasegame vo privatnosta tuku vo li~nosta dodeka za

toa do kade odime pri toa sekoga{ re{ava samiot supervizant
zatoa {to mu se otvorat brojni pra{awa na koi mo`e da bara
odgovori za samiot sebe. Jadroto na sodr`inata na SU e
eksperimentalno u~ewe so polno u~estvo no, i so brojni
frustracii!

Vnatre{niot del na li~nosta koj izleguva na videlo vo SU e ist

vo profesionalniot i vo li~niot `ivot. Tokmu zatoa, kaj SU e
tolku zna~ajna bezbedna klima, za da mo`at supervizantite da
se otvorat.

Sodr`inata na supervizijata zavisi od nejzinite primarni celi i

mo`e da bide naso~ena kon:
1. liceto - supervizantot
2. rabotata odn. konkretnata zada~a
3. metodot na rabota.

Vo SU sekoga{ rabotime vrz osnova na prikaznata na

supervizantot, na opisot na konkretnoto iskustvo, na nastanot,
situaciite, koja ja ras~lenuvame so pomo{ na pra{awa.

Sekoj problem odn. SU pra{awe go analizirame na tri nivoa:

- kognitivnoto
- emocionalnoto
- i bihevioristi~ko (odnesuva~ko) nivo.

So analiza na paralelniot proces taa se poka`uva na pove}e

na~ini:

1. Kako sli~nost me|u profesionalnata situacija i situacijata

vo SU - stanuva zbor za povtoruvawe na odnosot me|u
stru~wakot i korisnikot koj se preslikuva vo odnosot me|u
supervizorot i supervizantot. SUT svojot problem nesovesno go
demonstrira so svoeto odnesuvawe i se obiduva na SUR da mu

19
naturi svoja nemo} i uloga od profesionalnata situacija. SUR
treba procesot da go prepoznae, da go ras~leni, da go napravi
transparenten i na razbirliv i prifatliv na~in da go interpretira.

2. Paralelizam vo odnosite me|u SUR i SUT - koga stanuva

zbor za nedostig na vistinski odnos zaradi eventualna
predrasuda vo odnosot me|u SUT i korisnikot koj vlijae i na
odnosot me|u SUR i SUT.
Eden primer od praksata:

3. Komunikacija - SUR problemot voobi~aeno go otkriva

u{te vo prvata re~enica koja }e ja izgovori SUT. Sé se
nagovestuva i se slu~uva u{te vo prvite pet minuti, koga SUT
ja pretstavuva svojata prikazna. Zapi{uvaweto mu pomaga na
SUR da go otkrie nepoznatoto vo toa {to SUT go pretstavuva.

Paralelata e me|u nepoznatoto, nesvesnoto {to go

donesuvame vo SU i na~inot kako zboruvame za toa.

4. Paralelnost me|u timska situacija i grupna supervizija e

dosta ~esta pojava. Se prenesuva klimata prisatna vo edna i
vo druga situacija. Za toa treba da se zboruva i rabotata da se
napravi transparentna, da se pobarat povrzuvawa i da se
otkrie nivno zna~ewe.

5. Transfer i kontratransfer - SUT svoite nerealizirani `elbi

~esto nesvesno gi prenesuva vo SU situacija. Koga toa }e se
osoznae postoi mo`nost za zna~ajni novi otkritija.
Kontratransfer zna~i prenos na nesvesnite reakcii na
supervizantot na korisnikot. So pomo{ na SU toa mo`e da
stane klu~ za podobro razbirawe na korisnikot i na
sovetodavniot proces a so toa i polezen instrument na
stru~wakot.

6. Proekcija - nesvesno pripi{uvawe na svoite osobina na

drugite. Vo SU toa mo`e da se otkrie i za toa otvoreno da
se progovori.

8.PRE^KI PRI U^EWE NA KOI NAIDUVAME (I) VO

SUPERVIZIJA

8.1. Paradoksalen na~in na mislewe

- Uverenosta na korisnikot deka n.pr. za re{avawe na

problemot ve}e napravil se {to mo`el.

20
 - Stanuva zbor za vkorenet model na razmisluvawe na
korisnikot, barawe na nerealni re{enija koi objektivno se
nedosti`ni ("posakuvana sostojba"), vrtewe vo krug,

- Korisnikot na odreden na~in samiot ja sozdava

socijalnata te{kotija a toj saka vo ma|epsaniot krug da go
vovle~e i socijalniot rabotnik od koj o~ekuva "~udo".

- Zaedno so korisnikot treba da se utvrdat stvarni i dosti`ni

celi.

- Mostra na odnesuvawe: celta e "posakuvana

sostojba"koja treba da stane "sega{na sostojba". Treba
da obrneme vnimanie na utopi~nite celi na korisnikot
odn. na supervizantot koi ne mo`at da se pretvorat vo
"sega{na sostojba".

- Ma|epsaniot krug vo koj se vrtat korisnikot i socijalniot

rabotnik, a mo`at toa da bidat i supervizantot i
supervizorot, go narekuvame paradoksalna izjava.

- Koga socijalniot rabotnik }e "padne" vo toj krug i ne ja

prepoznae paradoksalnata situacija na korisnikot treba
supervizorot soodvetno da go naso~i.

8.2. Sindrom na pomagawe

- Stanuva zbor za prezemawe na pregolema odgovornost

za re{avawe na te{kotijata, za ~uvstvata deka treba da
bideme sekoga{ na raspolagawe, sekoga{ qubezni i da ne
smeeme da ka`eme "ne".

Takviot socijalen rabotnik e nedovolno samouveren, zavisen od

drugite, saka da im se dopa|a i da im ugoduva a pritoa toj
sogoruva i e nezadovolen od postignatoto (no, i ostanatite ne
go po~ituvaat).

- Takov socijalen rabotnik ne znae da postavuva granici.

Neophodno mu e potrebna supervizija koja }e mu pomogne da
izgradi cvrst profesionalen identitet i doverba vo sopstveni
sposobnosti no i pogolema avtonomnost vo odnos kon drugite.

8.3. Transferni i kontratransferni sodr`ini

Transfer: Nesvesno vmetnuvawe na sodr`inite vrzani za

nerazre{eniteonflikti so zna~ajnitei~nosti od minatoto vo

21
sega{nosta i odnesuvawe soglasno so niv vo zna~ajnite odnosi
(nesozreano odnesuvawe).

Kontratransfer: Nesozreani reakcii na stru~wakot za

transfernite sor`ini na korisnikot. Stru~wakot odnesuvaweto na
korisnikot go do`ivuva iskrivokol~eno zaradi sopstvenite
te`nenija koi vo detstvoto bile potisnati i zaradi svoite
nerazre{eni konflikti. Za sebe takviot stru~wak ima nerealni
pretstavi.

8.4. Paralelizam

Prenesuvawe na razli~ni primeri (mostri) na slu~uvawe od

profesionalna situacija vo superviziska. (Vidi posebna glava!)

8.5. Na~ini na barawe re{enija

Re{enijata sekoga{ gi barame soglasno na{iot dominanten stil

na u~ewe i so vospostaven na~in na na{eto dejstvuvawe.

^esto, toa se poka`uva za neefikasno. Po pravilo, najdobro

mo`no re{enie e primena na na~inot koj li~no ne ni e blisku i
koj voobi~aeno ne go koristime, t.e. dejstvuvame inovativno.
Ako voobi~aeno se potpirame samo na sebe, najdobro }e bide
da nastojuvame re{enieto da se bara so pomo{ na tim.
Primena na samo eden stil né popre~uva i ne ni ovozmo`uva
u~ewe, istotaka situacijata ne mo`eme da ja sogledame vo
celost tuku samo od sopstven aspekt.

8.6. Pre~ki vo komunikacija

Supervizija bez komunikacija ne e mo`na. Nesoodvetna

komunikacija mo`e da bide pre~ka kako kaj samata stru~na
rabota taka i vo supervizija. Kako pri rabotata taka i kaj
supervizijata treba da se primenat odredeni znaewa i ve{tini
od komunikaciskata teorija (Vaclavik, Bandler, Grinder,
Kempler).
9.ETIKA VO SUPERVIZIJATA

- Li~nosta na stru~wakot kako pomagalo vo procesot na

pomagawe. Razbirawe na drugite so pomo{ na
sopstvenite iskustva i na nesvesnite psihi~ki mehanizmi.
Toa zna~i deka razbiraweto na lu|eto i na nivnite
problemi e subjektivno usloveno i mo`e da bide iskriveno.

22
 - Supervizijata mu pomaga na stru~wakot da gi prepoznae
i otkloni popre~uva~kite subjektivni elementi i da razvie
novi, konstruktivni. Go u~i kako "da se koristi" sebesi
kako instrument vo procesot na pomo{.

- Supervizija e u~ewe i povrzuva dve realnosti:

nadvore{nata percepcija i vnatre{noto iskustvo.

- Supervizijata i etikata se povrzani. Supervizijata e

razmisluvawe za u~ewe a etikata razmisluvawe za toa
{to pravime. Dvete se zanimavaat so "naso~uvawe" so
pomo{ na specifi~ni pra{awa.

- Munson (1995: 82) konstatira deka za etikata vo

supervizija dosega malku e napi{ano no, pred se treba
da se osvetli:
o ulogata na supervizorot pri naso~uvaweto na
supervizantite vo odnos na profesionalnite vrednosti
i etikata i
o eti~nosta pri samata superviziska rabota.

- Nas ovde né interesiraat dve raboti:

1. dali pri rabota vo supervizija stanuva zbor samo za
primena i po~ituvawe na site profesionalni etiki na
stru~wacite vklu~eni vo superviziskiot proces, na
povisoko kvalitativno nivo odn.
2. dali mo`ebi postoi specifi~na etika na supervizija?
- Bi mo`ele da gi potvrdime dvete tezi.

Etikata vo supervizija pretstavuva nov aspekt na profesionalni

etiki zatoa {to gi sodr`i stru~nite etiki na oblastite kaj koi
li~nosta na stru~wakot e specifi~en instrument za pomo{.
Eti~ko odnesuvawe vo supervizija vo su{tina e isto kako
eti~ko odnesuvawe vo profesionalniot odnos. Sepak, etikata vo
supervizija ima i odredeni specifiki karakteristi~ni samo za
superviziskiot odnos.

- PRVA TEZA
1. Vo supervizija ~esto se pojavuva paralelen proces koj
zna~i deka nekoi pojavi od odnosot me|u stru~wakot i
korisnikot nesvesno se povtoruvaat i vo odnosot na
nivoto stru~wak-supervizor (n.pr. anksioznost, neprijatno
~uvstvo, strav, ...). Takvite pojavi mo`at da se otklonat

23
 so toa {to jasno }e gi pretstavime sodr`inata i metodite
na rabota, pravilata na odnesuvawe, me|usebnite
obvrski, }e gi analizirame (ras~lenime) o~ekuvawata na
u~esnicite, zaedni~ki da gi postavime celite na procesot
i gi definirame problemite koi korisnikot odn.
supervizantot saka da gi razre{i (zna~enie na
sovetodavniot odn. superviziskiot dogovor).

Vo dvata procesi neophodno e prisutna empatija koja

pridonesuva kon ~uvstvoto na sigurnost i doverba kako na
korisnikot taka i na supervizantot. Na dvete nivoa prisuten e i
odnos na odredena zavisnost koj treba vo procesot na
sorabotka da se razvie vo nezavisnost odn. avtonomnost na
korisnikot odn. supervizantot.

2. Za supervizija ne va`at posebni eti~ki na~ela tuku se

po~ituvaat tie {to gi naso~uvaat odnosite me|u korisnicite i
stru~wacite. Vo supervizijata voobi~aeno gi narekuvame
pravila i gi vnesuvame vo superviziskiot dogovor.

Strukata na socijalnata rabota ima cela redica temelni na~ela

koi gi naso~uvat stru~wacite pri nivnata rabota so korisnikot i
site se va`e~ki i za superviziskiot odnos. Stanuva zbor za
na~elata kako {to se: samoodlu~uvawe, samopomo{,
prifa}awe, doverlivost i individualizacija. Site tie imat i
odredena eti~ka dimenzija zatoa {to vo su{tina stanuva zbor
za po~ituvawe na li~nosta na korisnikot odn. supervizantot.

Kodeksot na eti~ki na~ela vo socijalnata za{tita (1995 god.) gi

obvrzuva stru~nite rabotnici vo taa oblast da "gi usovr{uvaat
svoite stru~ni znaewa i da gi razvivat svojata li~nost i
~uvstvoto za ko-~ovekot vo nevoqa. Pritoa vo supervizija se
vklu~uvaat i drugi oblici na stru~na pomo{..." (to~ka 19).

Kodeksot na etikata na socijalnite rabotnici (1997 god.) pak vo

~l. 25 za supervizijata go veli slednoto: "... Zatoa socijalniot
rabotnik svoite stru~ni znaewa i ve{tini postojano gi proveruva
i usovr{uva so samo-obrazovanie, so sorabotka so svoite
kolegi, so vklu~uvawe vo superviziski i drugi formalni i
neformalni oblici na obrazovanie."

VTORA TEZA:

1. Vo sredinite kade {to supervizijata ve}e dolgo vreme se

primenuva mo`eme da zboruvame i za specifi~na etika

24
 vo supervizija. Imeno, postojat i eti~ki kodeksi za
supervizori ili pak eti~kite normi va`e~ki vo supervizija
oddelno se navedeni vo kodeksite na poedini
profesionalni grupi.
2. Supervizijata zna~itelno vlijae na procesot na
socijalizacija za profesijata i so toa i na internalizacija na
eti~kite normi koja pretstavuva su{tinski del od procesot.
Ulogata na supervizorot e vo poddr`uvaweto na toj proces.
Socijalizacija za struka mo`e da se odviva samo pri rabota.
Zna~ajno e mladite stru~waci so supervizija da dobijat
mo`nost za kontinuirano u~ewe, postojano proveruvawe na
nivnite znaewa i na prakti~ni iskustva.

3. Sekoe supervizisko pra{awe se razgleduva na tri nivoa - na

kognitivnoto, emocionalnoto i odnesuva~ko
(bihevioristi~ko). Pritoa voedno stanuva zbor za integracija
na znaewa i ve{tini na profesionalniot i li~nosniopt razvoj.
So etikata posredno ili neposredno se povrzani site tri
nivoa.

4. So primenata na metodot na supervizija ja poddr`uvame

profesionalnata etika. Eti~kite normi go naso~uvat
odnesuvaweto na stru~wakot i tokmu za toa - pokraj
~uvstvata i razbiraweto na profesionalnata situacija - se
rasprava vo supervizija. Supervizorot e dol`en do detaqite
da gi poznava eti~kite odredbi koi negovite supervizanti
treba da gi po~ituvat.

5. Supervizija zna~i i poddr{ka na soodvetnata odgovornost na

stru~wakot deka toj }e znae soodvetno da se odnesuva, so
odgovornost. Korisnicite samite se odgovorni za
donesuvawe na odluki pri re{avaweto na nivnite problemi
no, sepak toj treba da im pomaga za da sfatat za {to
odlu~uvat. Istoto se odnesuva i na odgovornosta na
supervizorot vo odnosot kon supervizantite koi samite se
odgovorni za svoeto odnesuvawe no, treba da bidat
zapoznaeni so posledicite na istoto i da imaat na
raspolagawe alternativni re{enija. Sekoj samiot e
odgovoroen za menuvawe na samiot sebe i na svoite odnosi
so drugite. Za odgovornosta se rasprava vo supervizija
dodeka eti~kata odgovornost go naso~uva odnesuvaweto
na site u~esnici.

7. Vo uslovite za supervizija pripa|at i doverlivost i sigurna

klima. Psiholo{kata siguirnost i stepenot na doverba vo
supervizija kako proces na u~ewe pretstavuvaat osnovni

25
 uslovi. U~ewe e promena a promenite ~esto
predizvikuvaat frustracii. Tokmu zatoa sigurna klima e
tolku zna~ajna vo supervizijata.

Doverlivosta e neophodna i obvrzuva~ka za site u~esnici vo

superviziskiot proces a tuka se vklu~eni i tie koi
u~estvuvaat neposredno (korisnici, rabotna organizacija).

Bez razotkrivawe na li~nosta nema dobra supervizija no,

treba da se za{titi privatnosta na site u~esnici vo
superviziskiot proces (neposredno ili posredno - korisnici,
sorabotnici i dr.).

10.DOKUMENTACIJA PRI SUPERVIZIJA

1. Na~ini na dokumentirawe na slu~uvawata

vo supervizija

Pi{uvawe
Video snimki
Audio snimki

2. Smisla na dokumentiraweto i bele`eweto

pri superviziskata rabota

Naj~esto i najra{ireno e pi{uvaweto koe pretstavuva zna~ajno

sredstvo vo procesot na u~ewe zatoa {to:

gi zgolemuva efektite od u~eweto i go poddr`uva procesot na

u~ewe
né prinuduva na oformuvawe na misla
né naso~uva kon selekcija - oddeluvawe na su{tinskoto od
nesu{tinskoto
ovozmo`uva evaluacija na sopstvenoto u~estvo vo procesot
ovozmo`uva jasna identifikacija na nau~enoto kaj supervizija
pretstavuva trening za jasno izrazuvawe
ja podobruva sposobnosta za komunikacija.

Pi{uvaweto kako pridru`na dejnost vo procesot na supervizija e

kreativno zatoa {to:

ovozmo`uva sporeduvawe na sopstvenite stavovi so stavovite

na drrugite
2.10. otvora vrata vo potsvesta a toa polesno si go
dozvoluvame koga sme sami so sebe odo{to

26
 toga{ koga sme vo grupa (toa se odnesuva barem na
nekoi) i so toa prodlabo~eno se osoznavame sebesi
2.11. pri pi{uvaweto vo odredena vremenska oddale~enost
od slu~uvawata pri supervizija doa|ame do novi
soznanija za sebesi i za drugite ~lenovi na grupata na
pove}e nivoa.

3. Vidovi na bele{ki vo supervizija

Supervizantot podgotvuva:
Pretstavuvawe na prikaznata so supervizisko pra{awe
Izve{taj za superviziskata sredba (refleksija)
Evaluaciski izve{taj (kaj me|u- i zaklu~na evaluacija).

Supervizorot podgotvuva:
Bele{ki od superviziskite sredbi
Podgotovki za superviziski sredbi
Nacrti na superviziski dogovori
Evaluaciski izve{tai (kaj me|u-evaluacija i zaklu~na
evaluacija).

Se prepora~uva ~lenovite na superviziskata grupa pismenite

materijali da ne mu gi ispra}at samo na supervizorot tuku tie i
me|usebno da si gi razmenuvat. Na toj na~in tie me|u sebe
podobro se povrzuvat a pokraj toa podlaboko se zapoznavat
me|u sebe no i sebesi vo o~ite na drugite. Taka, na narednata
sredba mo`e da se preraboti seto toa {to mo`ebi na
poslednata sredba ostanalo nejasno ili pak ne bilo iska`ano vo
neposreden dijalog.
======================================
==============
Prevod od slovene~ki jazik - Alenka Lape
Skopje, 08.01.2008 god.

27