Neverbalno Komuniciranje V Poslovnem Okolju: Diplomsko Delo Visokošolskega Strokovnega Študija

UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE
Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Smer: Organizacija in management kadrovskih in
izobraževalnih procesov
NEVERBALNO KOMUNICIRANJE V
POSLOVNEM OKOLJU
Mentor: izred. prof. dr. Marko Ferjan Kandidatka: Saša Trdin
Kranj, junij 2006

ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju izred. prof. dr. Marku Ferjanu za pomoč in svetovanje pri
izvedbi diplomskega dela.
Zahvaljujem se tudi vsem, ki so sodelovali pri raziskovalnem projektu.
Posebna zahvala pa je namenjena mojim najbližjim, ki so mi na kakršenkoli način

pomagali in me vzpodbujali na moji študijski poti.
POVZETEK
V diplomskem delu smo obravnavali poslovno komuniciranje in se osredotočili na
področje neverbalnega komuniciranja v poslovnem okolju. Neverbalna komunikacija
seveda spremlja verbalno komunikacijo in obe skupaj sta nujni sestavini poslovnega
uspeha. Osebe, ki puščajo za seboj sijajen vtis v družbi, so vešče v verbalni kakor
tudi neverbalni komunikaciji in se zavedajo, da je skupek obojega v poslovnem
okolju pravilo in ne izjema. Osebe, ki so nevešče v poslovnem komuniciranju pa
omejujejo, otežujejo in podaljšujejo pot k poslovni uspešnosti sebe, kakor tudi
organizacije v kateri so zaposlene.
Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in raziskovalnega dela.

V prvem, teoretičnem delu smo na podlagi literature različnih avtorjev predstavili
temeljne pojme s področja komuniciranja na splošno in s področja poslovnega
komuniciranja s poudarkom na neverbalnem komuniciranju v poslovnem okolju.
Nato smo predstavili pomen, načela in funkcije ter tiste oblike neverbalnega
komuniciranja za katere menimo, da imajo pomembno vlogo v poslovnem okolju.
V drugem, raziskovalnem delu smo na podlagi dobljenih podatkov iz ankete
raziskali, kakšen pomen zaposleni in organizacije pripisujejo poslovnemu in
neverbalnemu komuniciranju in ugotovili kakšno je zavestno ravnanje ljudi v
posameznih oblikah neverbalnega komuniciranja. Preverjali smo zastavljene
hipoteze in jih potrdili ali ovrgli.
Ugotovili smo, da ljudje neverbalnemu komuniciranju pripisujejo velik pomen in si

želijo več znanja s področja učinkovite rabe neverbalnega komuniciranja v
poslovnem okolju. Organizacije pa bi morale posvečati več pozornosti izobraževanju
zaposlenih na temo poslovnega komuniciranja in imeti za svoje zaposlene pravila
poslovnega komuniciranja s pravili o oblačenju.
KLJUČNE BESEDE
- poslovno komuniciranje
- neverbalno komuniciranje
- govorica telesa
ABSTRACT
In diploma work we have treated business communication and we have
concentrated to non-verbal communication sphere in business environment. Non-
verbal communication of course accompany verbal communication and together
they are necessarily components of business success. Persons whose leave
magnificent impression behind them in society are skilled in verbal as like in non-
verbal communication and they are aware that join of both is in business
environment rule and not an exception. Persons whose are skilless in business
communication are restricting the way to business efficiency, getting it more difficult
and length the way to business efficiency as themselves as the organization in
which they are employed.
Diploma work is composed of theoretical and research part.

In first, theoretical part we have presented basic conception of communication
sphere in general which is based on the literature of different autors and we
focused on non-verbal communication in business environment. Then we have
presented the meanings, principles and functions and those patterns of non-verbal
communication that we mean they have a significant part in business environment.
In second, research part that is based on recived data of survey we researched
what meaning employees and organizations give to the business and non-verbal
communication and we have found out what kind of consciousness handling people
have in individual patterns in non-verbal communication. We have tested the
hypothesis and we have confirmed or canceled them.
We have found out that people give to non-verbal communication an important

meaning and they wish to have more knowledge about the efficient use of non-
verbal communication in business sphere. Organizations must dedicate more
kindness to educate their employees about business communication and they must
have codex of business communication with dress-codex for their employees.
KEYWORDS
- Business communication
- Non-verbal communication
- Body language
KAZALO
1 UVOD ................................................................................................................. 6
1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA ...................................................................................... 6
2 TEORETIČNI DEL .............................................................................................. 8

2.1 OPREDELITEV POJMA KOMUNICIRANJE ................................................................... 8
2.2 OPREDELITEV POJMA POSLOVNO KOMUNICIRANJE................................................ 8
2.3 OPREDELITEV POJMA NEVERBALNO KOMUNICIRANJE.......................................... 10
2.4 POMEN NEVERBALNEGA KOMUNICIRANJA ............................................................ 10
2.5 NAČELA NEVERBALNEGA KOMUNICIRANJA ........................................................... 11
2.6 FUNKCIJE NEVERBALNEGA KOMUNICIRANJA ........................................................ 12
2.7 OBLIKE NEVERBALNEGA KOMUNICIRANJA ............................................................ 13
2.7.1 Govorica telesa ............................................................................................ 13
2.7.2 Parajezik ....................................................................................................... 19
2.7.3 Osebni videz in urejenost........................................................................... 20
2.7.4 Vonj................................................................................................................ 24
2.7.5 Dotik............................................................................................................... 25
2.7.6 Predmeti........................................................................................................ 26
2.7.7 Čas................................................................................................................. 27
2.7.8 Barve v poslovnem svetu ........................................................................... 28
3 RAZISKOVALNI DEL....................................................................................... 30
3.1 NAMEN RAZISKAVE ................................................................................................. 30
3.2 HIPOTEZE ............................................................................................................... 30
3.3 OPIS METODE RAZISKAVE ...................................................................................... 31
3.4 REZULTATI RAZISKAVE ........................................................................................... 32
4 ZAKLJUČEK .................................................................................................... 54
4.1 TEST HIPOTEZ ........................................................................................................ 54
4.2 UGOTOVITVE IN ANALIZA RAZISKAVE .................................................................... 57
4.3 PREDLOGI ZA USPEŠNO IN UČINKOVITO NEVERBALNO KOMUNICIRANJE ............ 58
LITERATURA ....................................................................................................................... 61
PRILOGA ............................................................................................................................. 62
SEZNAM SLIK ...................................................................................................................... 62
SEZNAM GRAFOV ............................................................................................................... 62
SEZNAM TABEL ................................................................................................................... 62
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
1 UVOD
1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA

Začnimo diplomsko delo z Greenovimi besedami o komunikaciji (Green, 1991, str.
11):
»Komunikacija, ki temelji le na besedah, bolj verjetno vodi v nesporazume.

Komunikacija, ki pa izvira iz odgovora drugega človeka, potem ko je ta
pazljivo poslušal (besede, višino in barvo glasu, govorico teles),
je bolj učinkovita, uspešna in prijetna.«
Namen diplomskega dela je bil predstaviti, opredeliti in raziskati poslovno

komuniciranje in se osredotočiti na neverbalno komuniciranje v poslovnem okolju. Z
raziskavo smo želeli ugotoviti kakšen pomen ljudje, ki so zaposleni in so torej
udeleženci komuniciranja v poslovnem okolju, pripisujejo poslovnemu komuniciranju
ter posameznim oblikam neverbalnega komuniciranja in kakšno je njihovo
obvladovanje neverbalnega komuniciranja v poslovnem okolju. Zanimalo nas je tudi,
če imajo organizacije za svoje zaposlene pravila poslovnega komuniciranja s pravili
o oblačenju in tudi kakšen pomen organizacije pripisujejo izobraževanju zaposlenih
na temo poslovnega komuniciranja.
Kadar nastopamo v poslovnem okolju, moramo svojo podobo spremeniti v poslovno

podobo. Naše poslovno okolje največkrat predstavlja organizacija, kjer smo
zaposleni in tukaj naša osebnost postane ogledalo organizacije. Mnogi managerji
namreč menijo, da bi se morali njihovi uslužbenci vedno spraševati, ali so oblečeni
tako, da bodo koristili ugledu podjetja. Neustrezen osebni videz in neurejenost sta
oviri zaradi katere ne moremo odražati svojih resničnih kvalitet in sposobnosti.
Želimo si, da bi nas ljudje ocenjevali samo po tem kar dosežemo in ne po dodatnih
zunanjih dejavnikih, kot je na primer naš videz. Vendar pa ni tako in predvsem mi
smo glavni dejavnik, ki sporoča okolici. Kako se »ponujamo« oziroma predstavljamo
okolici, pove veliko o tem, koliko cenimo sebe in spoštujemo druge, pokažemo
smisel za kakovost, ustvarjalnost in profesionalnost v poslovnem okolju. Pri uspešni
podobi je pomembno, da naredimo dober vtis in s tem smo videti uspešni in poklicno
učinkoviti.
Vendar pa vtisa na okolico ne naredimo samo na podlagi osebnega videza in

urejenosti, ampak tudi z načinom, kako stojimo, sedimo, hodimo, kakšne so naše
kretnje, kako gledamo, s kakšnim tonom nagovarjamo, s kakšnim avtomobilom se
vozimo, kako urejeno je naše delovno okolje, kakšne barve je naša obleka in še bi
lahko naštevali. Vse to se med seboj povezuje in vpliva na končni vtis. Uspešno
delovanje v tem globalnem, kompleksnem, sodobnem in hitro se spreminjajočem
poslovnem okolju, si brez kakovostne in uspešne, tako neverbalne kot verbalne
komunikacije torej ne gre več predstavljati.
Neverbalno komuniciranje je težje obvladovati, kar pomeni, da manj vešč

udeleženec izda marsikaj, česar ne bi hotel, dovolj ozaveščen udeleženec pa izve
tako mnogo več kot iz izrečenih ali zapisanih besed. Zato kdor neverbalnega
Saša Trdin: Neverbalno komuniciranje v poslovnem okolju stran 6 od 66

komuniciranja ne obvlada, pač tvega, da ne obvladuje dobre polovice sporočil, ki jih

daje, ali da ne razume dobre polovice sporočil, ki jih prejema (Možina et al., 2004,
str. 55).

2 TEORETIČNI DEL
2.1 OPREDELITEV POJMA KOMUNICIRANJE

Pojem "komunicirati" je zelo širok. Beseda "komunicirati" izvira iz latinske besede
"communicare" in pomeni občevati, razpravljati, posvetovati se, vprašati za nasvet.
Definicij pojma "komunikacije" oziroma "komunicirati" je precej, vendar so si med
sabo zelo podobne (Ferjan, 1998, str. 9).
Slovar slovenskega knjižnega jezika opredeljuje glagol "komuniciranje" kot

"izmenjavanje, posredovanje misli in informacij in medsebojno sporazumevanje" in
pomensko ločuje izraza "komuniciranje" in "komunikacija", ki je definirana tudi kot
»sredstvo, ki omogoča izmenjavo informacij« (1994, str. 420).
Možina navaja, da je »komuniciranje proces prenašanja informacij z medosebnim

sporazumevanjem«, saj »se v komuniciranju odvija proces vzpostavljanja stikov in
oblikovanja vzdušja razumevanja dveh oseb«. Opredelitve tako ali drugače pravijo,
da je komuniciranje proces sporazumevanja, katerega bistvo je, da morajo biti
osebe, ki med seboj komunicirajo, med seboj uglašene, da bi dosegle namen ali cilj
komuniciranja (Možina et al., 2004, str. 20).
O komunikaciji med ljudmi govorimo tudi tedaj, ko med partnerji v socialni interakciji
teče kontinuiran tok sporočil. Sporočila, ki si jih izmenjujemo, so podana v nekem
znakovnem sistemu (kodu), ki omogoča prenašanje pomena. Da bi bila
komunikacija možna in uspešna, morajo partnerji v komunikaciji imeti enak ali vsaj
zelo podoben kod sporočanja. Obvladati morajo npr. isti jezik ali določenim gestam
podeljevati enake socialne pomene. To pomeni, da moramo sporočila, ki nam jih
dajejo drugi, znati dekodirati, tolmačiti in razumeti, svoja lastna pa oblikovati ali
kodirati na tak način, da jih naši partnerji lahko tolmačijo in razumejo enako ali vsaj
na soroden način kot mi sami. Sporočila, ki si jih izmenjujemo ljudje med seboj, so
lahko verbalne narave, lahko so neverbalni (slikovni) simboli, lahko so neverbalne
geste, izrazi, mimika itd. Važno je, da gre za nek s pravili urejen dvosmerni tok
sporočil med osebami (Ule,1996, str. 24).
Kavčič pa navaja, da komuniciranje predstavlja eno bistvenih dejavnosti, ki

omogoča obstoj in razvoj posamezniku in organizaciji (Kavčič, 2002, str. 1).
2.2 OPREDELITEV POJMA POSLOVNO KOMUNICIRANJE

Človek je postal človek takrat, ko je začel delati, da bi si pridobil za preživetje
potrebne dobrine in se začel zavedati, da dela. Naslednja stopnja v razvoju človeka
je bila delitev dela. Človek je tako začel poslovati. Poslovati pomeni opravljati
zadolžitve, za katere je nekdo pristojen. Z delitvijo dela se je možnost človekovega
preživetja bistveno povečala. Da pa bi sistem delitve dela funkcioniral, je bilo nujno
razviti sistem komuniciranja. Poslovno komuniciranje je torej komuniciranje, ki
se je razvilo zaradi potreb delitve dela. Še celo več; poslovno komuniciranje
omogoča, da sistem delitve dela sploh funkcionira (Ferjan, 1998, str. 7).

Poslovno komuniciranje se od drugih vrst komuniciranja razlikuje po tem, da se

nanaša na poslovna opravila posameznika, skupine ali organizacije in da ima za cilj
doseganje poslovnih rezultatov (Kavčič, 2002, str. 61).
Tavčar navaja, da je velik del poslovnega sporazumevanja informiranje drugih,

posredovanje informacij vseh vrst: z govorjeno in pisano besedo, s kretnjo in risbo
ter še z marsičim sporočamo, kaj smo izvedeli, kaj mislimo, kaj predlagamo.
Sodelavcem naročamo, kaj naj počnejo, nadrejenim sporočamo, kaj smo storili,
odjemalcem ponujamo svoje proizvode, pogajamo se s konkurenti, objavljamo
javnosti svoje načrte (Tavčar, 1995, str. 10).
Kavčič povzema po Kohut in McFarland Baxterju posebnosti poslovnega

komuniciranja v primerjavi z drugimi vrstami komuniciranja:
1. Poslovne komunikacije imajo praktičen namen. Namen poslovnih
komunikacij je doseči poslovni cilj, ki ga ima sporočevalec. Ta cilj je lahko
prodati neki izdelek, prepričati sodelavca, kako naj dela, dati ponudbo kupcu,
udeležiti se poslovnega sestanka itd. Torej gre za dokaj konkretne cilje. Zato
je tudi uspešnost poslovnega komuniciranja mogoče meriti s stopnjo
doseganja cilja sporočevalca. Prav stopnja doseganja cilja je
najpomembnejši kriterij uspešnosti poslovnega komuniciranja.
2. Poslovne komunikacije odgovarjajo na konkretna vprašanja. Poslovne

komunikacije uresničujejo konkreten cilj v konkretnih okoliščinah. Njihov
namen je odgovoriti na konkretna vprašanja. V sedanjih razmerah so
udeleženci v poslovnem procesu zelo obremenjeni z informacijami
najrazličnejših vrst. Zato je v poslovnem komuniciranju potrebna posebna
pozornost učinkovitosti sporočil.
3. Poslovne komunikacije morajo biti prilagojene prejemniku. Naloga

komunikatorja je, da poslovne komunikacije oblikuje tako, da jih bo prejemnik
zlahka razumel. Ker gre za uresničevanje poslovnega cilja ali ciljev
sporočevalca, je njegova skrb takšno oblikovanje sporočila, da ga bo
prejemnik z lahkoto sprejel in razumel – če bo to hotel.
4. S poslovnimi komunikacijami se trudimo za dober vtis. Sporočevalec se v

poslovnem komuniciranju trudi, da bi prejemnik sporočila imel o njem in
njegovi organizaciji ugoden vtis. Doseganje namena sporočevalca je
pogosto bistveno odvisno od tega, kakšen vtis naredi na prejemnika
komunikacij. Povečanje plače, napredovanje na delu itd. je pogosto odvisno
od tega, kakšen vtis naredi delavec na sodelavce in nadrejene. Ta vidik je v
komunikacijskem procesu pogosto podcenjen. Sporočevalec mora razviti
vsakemu prejemniku primeren stil sporočanja. Pogosto je to, kako nekaj
povemo, prav tako pomembno, kot kaj povemo.
5. Poslovno komuniciranje je ekonomično. V poslovanju je čas denar. Poslovna

sporočila morajo biti kratka, jasna, natančna, nedvoumna (Kavčič, 2002, str.
61-63).

2.3 OPREDELITEV POJMA NEVERBALNO KOMUNICIRANJE

Komuniciranje nikakor ne poteka samo z uporabo jezika, v pisni ali ustni obliki.
Človek pri komuniciranju uporablja še celo vrsto drugih sredstev za sporočanje. Za
vsa sredstva, pri katerih sporočilo ni spremenjeno v besedne simbole, se je uveljavil
naziv »neverbalno komuniciranje«. Sodeč po nekaterih raziskavah, imajo te druge
oblike sporočanja pomena bistven, pretežen delež pri prenosu pomena in besede le
manjšega. Vendar je za neverbalno komuniciranje potrebno, da se sporočevalec in
prejemnik sporočila vidita in slišita obenem. Skratka, neverbalno komuniciranje
zahteva, da sta osebi blizu ena drugi, najbolje da komunicirata neposredno.
Neverbalno komuniciranje preko telefona je omejeno le na kakovosti uporabljenega
glasu (Kavčič, 2002, str. 279).
Neverbalno komuniciranje je komuniciranje pri katerem niso sredstvo za prenašanje

sporočil besede – pač pa oblike, barve, svetloba, zvoki, vonji, otip, okus, tresljaji,
govorica telesa itd. Neverbalno komuniciranje obsega vsa neverbalna sporočila,
namenjena kateremukoli človeškemu čutu.
2.4 POMEN NEVERBALNEGA KOMUNICIRANJA

Neverbalnemu komuniciranju se torej pri neposrednem komuniciranju, ki je
komuniciranje “iz oči v oči” nikakor ne moremo izogniti. Večina avtorjev je
prepričanih, da večji del komuniciranja poteka prav na neverbalni ravni.
Najpogosteje se navajajo podatki Mehrabiana 1 , ki navaja, da se pomen pri
komuniciranju prenaša na naslednji način:
7 % z uporabljenimi besedami;
38 % s parajezikom (ritem, glasnost, dinamika zvoka) ;
55 % z govorico telesa, zunanjim videzom in drugimi znaki neverbalnega
komuniciranja.
Tavčar povzema po Bovee in Thillu, da za racionalne sestavine prevladuje verbalno

(besedno) komuniciranje, za emocionalne sestavine je delež neverbalnega
komuniciranja tudi 93-odstoten; poslovno komuniciranje pa kajpak nikdar ni samo
racionalno. Sproščen nasmeh ali pozorna drža sta lahko vredna več kot tisoč besed
(Tavčar, 1996, str. 230).
Ferjan navaja, da ima neverbalna komunikacija bogato semantiko 2 . Toda neverbalni

simboli imajo lahko več pomenov. Neverbalna komunikacija je primerna za področje
odnosov, manj pa za jasno izražanje vsebine. Z desno možgansko polovico
komuniciramo neverbalno, intuitivno, s čustvi (Ferjan, 1998, str. 21).
Izgovorjeno sporočilo dobi torej šele ob neverbalnem spremstvu svoj pomen in

smisel, svojo učinkovitost in vpliv. Neverbalna sporočila lahko okrepijo ali oslabijo in
celo razveljavijo izgovorjeno besedo. Z našo govorico telesa, našim videzom,
predmeti, ki jih uporabljamo, našega vedenja v času in prostoru sporočamo okolici
1
Albert Mehrabian je profesor in eden prvih raziskovalcev, ki se že od leta 1960 ukvarja z
razumevanjem komunikacije.
2
Semantika ali pomenoslovje je veda, ki se ukvarja s proučevanjem simbolov.

več kot naše besede. Veliko težje je namreč nadzirati gibe telesa, držo, izraz na
obrazu kot besede, ki jih izgovorimo.
Neverbalna komunikacija je namreč lahko:
• nezavedna reakcija, ki nima namena sporočati, pa vendar to opravlja;
• delno nezavedna, del neverbalnih znakov dajemo zavestno, del pa nezavestno;
• zavestna, je le redkokdaj, uporabljajo jo dobri poznavalci ljudi, igralci in tudi
poslovneži.
2.5 NAČELA NEVERBALNEGA KOMUNICIRANJA

Teh 14 načel je mogoče po literaturi povzeti kot najpomembnejša v zvezi z
neverbalnim komuniciranjem v povezavi s poslovnim komuniciranjem:
1. Kakovost odnosov med osebami presojamo na podlagi neverbalnih
ključev. Če hočemo preveriti, kakšen status (dober slab) imamo pri
nekom, so v pomoč neverbalni ključi. Stisk roke je na primer zelo
običajen v poslovnih odnosih, vendar iz vrste stiska lahko zaključujemo,
kako nas nasprotna stran sprejema.
2. V primeru neskladnosti med besednim sporočilom in neverbalnimi ključi

so raziskave pokazale, da prejemnik bolj verjame neverbalnim
komunikacijam kot verbalnim. To je mogoče povezati z železnim
pravilom, da so zgledi prepričljivejši od besed.
3. Neverbalnim komunikacijam je pripisan pomen, če to naredi le ena oseba

v pogovoru. Pomeni, da je tudi nenamerno vedenje enega lahko
smiselno za drugega, mu pomeni neko sporočilo – če ga je le zaznal kot
takega. Torej ima bistven pomen percepcija. Ta zakonitost ima poseben
pomen v medkulturnih komunikacijah, ko neka gesta v eni kulturi ne
pomeni nič, v drugi pa ima povsem nedvoumen pomen.
4. Prav zaradi percepcije sogovornik sprejema kot našo ugodno reakcijo, če

se v pogovoru nagnemo malo naprej (pokažemo večjo pozornost), če v
razgovoru nismo napeti, ampak sproščeni (kažemo, da se dobro
počutimo v družbi sogovornika), nismo v pogovoru od njega preveč
oddaljeni (kar se razume kot želja po večji neformalnosti) in podobno. Če
ravnamo obratno, se to razume kot naša negativna reakcija.
5. Pravila neverbalnega komuniciranja so zelo razločna glede na starost,

spol in kulturno pripadnost. Upoštevati je treba vse ravni kulture:
skupinsko, organizacijsko, lokalno, regionalno, nacionalno, mednarodno.
Določene neverbalne reakcije imajo določen pomen v teh kulturnih
kombinacijah in so člani lahko zanje zelo občutljivi.
6. Okolje, socialna situacija in odnosi moči pomagajo določiti vlogo in

pravila neverbalnega komuniciranja. Za razlago neverbalnega
komuniciranja je bistveno kje in v zvezi s kom se to pojavi.

7. Ženske so na splošno bolj občutljive za neverbalne ključe in bolj

natančne pri pošiljanju neverbalnih sporočil.
8. Čeprav se lahko naučimo razlagati neverbalne ključe drugih, pa bomo

največ dosegli, če se bomo koncentrirali na lastno neverbalno sporočanje
in dosegli, da bo skladno z našimi nameni.
Dodatno, predvsem za organizacijske razmere, pa veljajo naslednja načela:

9. Uporaba navedenih načel se v organizaciji sreča s specifičnimi
organizacijskimi pričakovanji. Poklicne vloge, skupinska pripadnost,
subkultura (managementa, sindikatov, administracije, proizvodnje,
iženirjev, računalničarjev, zdravnikov itd.) podrobneje specificira in
definira specifično sprejemljivo vedenje.
10. V celoti gledano organizacije nagrajujejo tiste posameznike, ki so svoje

neverbalno vedenje prilagodili organizacijskim pričakovanjem in
kaznujejo one, ki ga niso prilagodili. Nagrajevanje in kaznovanje je
subtilno in se izraža na primer v promocijah, boljših pisarnah, vabljenju
na sestanke višjih itd.
11. Člani organizacije se intuitivno naučijo prilagajati svoje neverbalno

vedenje potem, ko postanejo člani organizacije. Bolj in bolj prevzemajo
vedenje poklicnih in drugih skupin, ki jim pripadajo.
12. Poslovno okolje daje posameznikom možnosti, da preizkusijo svoje

sposobnosti kulturnega prilagajanja in povečajo svojo sprejemljivost za
organizacijo.
13. V organizaciji je v neformalnih odnosih neverbalno komuniciranje

pomembnejše kot verbalno. Moč in pripadnost se izražata z neverbalnim
vedenjem. Verodostojnost, samozavestnost in podobno drugi sporočajo z
neverbalnim vedenjem.
14. Ker je neverbalno vedenje v organizaciji lahko predmet različne razlage,

imajo organizacije praviloma najraje bolj konservativno, »varno« vedenje,
ki ga tudi normativno sankcionirajo. Tudi organizacije, ki podpirajo
odklone od tradicionalnih norm, to sporočajo s kulturo (Kavčič, 2004, str.
203-204).
2.6 FUNKCIJE NEVERBALNEGA KOMUNICIRANJA

V našem celotnem medsebojnem komuniciranju ima neverbalna komunikacija vrsto
pomembnih funkcij.
Na vsebinski ravni neverbalna sporočila spremljajo, potrjujejo, dopolnjujejo in širijo

tehtnost izgovorjene vsebine in usmerjajo k delu z vsebino.
Na osebni ravni izražamo z neverbalnimi sporočili svoja čustvena stanja, namere in
pričakovanja in odpiramo sebe drugim.

Na odnosni ravni izražamo z neneverbalno komunikacijo svoja stališča do

izgovorjenih stališč, opredeljujemo stališča in odnose, vzdržujemo in usmerjamo
strukture moči in družbenega reda ter naša splošna duhovna stališča.
Na vplivni ravni so neverbalna sporočila močno sredstvo obveščanja in vplivanja
naših sporočil, pospešujejo ali upočasnjujejo komunikacijski feedback in dialog.
Tako opisuje in definira osnovne funkcije neverbalne komunikacije (Brajša, 1994,
str. 57).
Kavčič pa meni, da je funkcije neverbalnega komuniciranja mogoče združiti v

naslednje:
• dajanje informacij;
• kontrola, povezovanje in razvoj sodelovanja z drugimi;
• izražanje intimnosti;
• prepričevanje in vpliv;
• olajševanje doseganja ciljev interakcij (Kavčič, 2002, str. 281).
2.7 OBLIKE NEVERBALNEGA KOMUNICIRANJA

Različni avtorji različno pristopajo k oblikam neverbalnega komuniciranja in po
analizi literature različnih avtorjev, se bomo osredotočili na naslednje oblike
neverbalnega komuniciranja, za katere menimo, da so bistvenega pomena v
poslovnem okolju:
2.7.1 Govorica telesa
»Besede lahko lažejo,

govorica telesa nikoli.«
Wilhelm Reich
Prav posebej pomembno je neverbalno sporočanje v ožjem pomenu besede, ki

obsega sporočila teles udeležencev v poslovnem sporazumevanju in to je govorica
telesa. Kar dojemajo sogovorniki je mnogo pestrejše od besed: če odštejemo obleko
in obutev, pričesko in ličila, nakit in vonjave, še vedno ostaja sogovornikovo telo, ki
ima več kot 550 mišic in nič koliko drugih sestavin. Govorica telesa obsega kakih
700.000 “izrazov”, kar je vsaj 100-krat več, kot je obseg besednjaka, kakršnega
zmore zelo izobražen človek. 3
Govorica telesa ima pri socialnem obnašanju človeka osrednjo vlogo. Med
poslovnim komuniciranjem smo si sogovorniki drug drugemu v središču pozornosti
in naši telesni gibi, še posebej obrazni in očesni, ki so zelo izraziti, veliko povedo o
nas. S pomočjo mimike obraza in drže telesa se izraža tudi do 55 odstotkov vsebine
sporočila.
Govorica telesa vpliva na aktualno in čustveno razumevanje ljudi, včasih tudi
podzavestno, zato se moramo zavedati njenega pomena.
3
Povzeto po: Tavčar, 1995, str. 15-16.

Govorica telesa obsega 4 :
1. mimiko, ki označuje različne izraze obraza, oči;
Obraz sodi med najbolj izrazne kanale neverbalnega komuniciranja in je tip

neverbalnega komuniciranja, ki ga ljudje najlažje kontroliramo. Z obraznimi gibi
posredujemo številna čustva in stališča. Sposobnost razumevanja izrazov obraza je
pomemben del uspešne poslovne komunikacije.
Na obrazu razlikujemo tri območja:

čelno območje, vključno z obrvmi;
Tukaj proučujemo mimične izrazne možnosti čelnih gub, ki so lahko vodoravne ali
navpične.
Vodoravne čelne gube so znak velike pozornosti, vzroki pozornosti pa so različni od

strahu, začudenja do presenečenja. Gubanje čela je povezano z gibanjem drugih
obraznih mišic. Na primer vodoravne čelne gube in odprte oči imamo, kadar smo v
duševnem stanju pozornega pričakovanja česarkoli, kar sprejema razum.
Vodoravne čelne gube v povezavi z napol zaprtimi očmi pa imamo, kadar si močno
prizadevamo, da bi poslušali oziroma bili pozorni.
Navpične čelne gube nakazujejo, da je vsa naša pozornost z močno koncentracijo

usmerjena na nekaj oziroma na nekoga.
srednji obraz, ki zajema območje oči, nosa in lic (nekateri prištevajo sem še
zgornjo ustnico);
Več kot 80 odstotkov dražljajev naj bi sprejemali preko oči, veliko raziskovalcev pa
ta odstotek postavlja celo nad devetdeset. Oči so kot »okno v svet« ali pa tudi kot
»okno k duši« saj so tudi odraz notranjih psihičnih dogajanj, ki so ozko povezane z
zasebnimi človekovimi miselnimi in duševnimi procesi.
Očesni kontakt je posebej neposreden in močan način nebesedne komunikacije.

Kadar se z nekom pogovarjamo, ga gledamo v oči, vendar predolgo »buljenje« v oči
lahko sogovornika dekoncentrira. Velja pravilo, da direkten pogled v oči ne sme biti
časovno predolg, saj si podaljšan očesni kontakt lahko razlagamo kot grožnjo ali
simpatijo, odvisno pač od konteksta. Pogled v oči je obvezen na začetku pogovora,
nato pa ga je treba umakniti in ga občasno ponavljati. V komunikaciji med dvema
osebama ali majhni skupini zadržimo pogled na posamezniku 5 do 15 sekund, v
veliki skupini pa 4 do 5 sekund. Sogovornika gledamo v eno oko ali pa si izberemo
pogled v sredino čela.
Pogled v oči izdaja našo samozavest in odkritost, če pa gledamo mimo, izdajamo s

tem našo negotovost in zamišljenost pa tudi ošabnost. Z umikanjem pogleda
sporočamo, da nas je strah, smo neodkriti ali imamo slabo vest, s pogledom navzdol
pa kažemo nezanimanje in ponižnost.
4
Delno povzeto po: Kavčič, 2004, str. 215-217 in Možina et al., 2004, str. 57-60.

Oči imamo zastrte, kadar jih zastira veka in takšen pogled je povezan z
zmanjšanjem zaznave. Ob nezaupanju, razmišljanju, napadalnosti nam zgornja
veka oči skoraj popolnoma prekriva in imamo oči skoraj zaprte.
usta (oziroma spodnja ustnica) in čeljust.
Odprta usta so znak začudenja ali pa kažejo, da smo pripravljeni sprejemati nekaj
novega. Usta imamo odprta tudi kadar želimo prekiniti sogovornika in prevzeti
besedo.
Zaprta usta so znak, da ne želimo ničesar posredovati okolju.
Položaji ustnih kotičkov, so lahko privzdignjeni, ravni ali povešeni.

S privzdignjenim enim ustnim kotičkom izražamo cinizem ali ošabnost. Z usti
stisnjenimi v ravno črto sporočamo, da smo razočarani, duševno zagrenjeni in
pretirano zadržani ter se togo držimo svojih načel in od drugih zahtevamo podobno.
Kadar imamo navzgor potisnjena kotička ust izražamo nasmeh, veselje do življenja
itd.
Brada je v izraznosti precej omejena in velja, da brado potisnemo naprej, kadar

hočemo kaj uveljaviti; brada omahne navzdol, kadar smo presenečeni ali nas je
strah.
2. gestiko, ki obsega kretnje nog, rok in glave;
Kretnje nog
Razširjen položaj nog kadar stojimo, nakazuje sproščen in uravnotežen položaj.
Uporabljajo ga predvsem osebe, ki dominirajo.
Če so naše noge skupaj kadar stojimo ali sedimo, s tem izražamo podrejenost,
izumetničenost, naučenost.
Prekrižane noge pri sedenju pa izražajo obrambni položaj, vznemirjenost in
zadržanost.
Kretnje rok
Osnovno razlikovanje pri kretnjah rok je med malimi in velikimi kretnjami, ki jih
povezujemo s tempom. Široke kretnje rok naj bi nakazovale odprtost in gotovost,
ozke kretnje pa bojazen in negotovost.
Kadar imamo roke prekrižane na prsih, s tem nakazujemo obrambni položaj,
čakanje, odklanjanje. Poslušalci, ki imajo prekrižane roke manj poslušajo
sogovornika in njegovim besedam pripisujejo manjši pomen.
Naše roke s spremljajočimi kretnjami in položajem drugih delov telesa izdajajo:

Dolgčas – glava težko pada na mehko iztegnjeno dlan ob eni strani
obraza, oči dalj časa zrejo v isto smer.
Laž – kretnje rok so kratke, nemirno menjavajo položaj, glava se s
počasnimi gibi obrača vstran, pogled ni usmerjen v sobesednika,
temveč je nemiren, “preskakuje”.
Nestrpnost – prsti ponavljajo enakomerne gibe, največkrat v ritmu,
roka se dotika drugih delov telesa, druge roke, telo se “trdo” premika.
Nestrinjanje – glava je rahlo sklonjena, roke pogosto na tilniku
gladijo, praskajo vrat ob straneh, pogled “od spodaj”, “postrani”.

Presojanje – pomembna je vloga kazalca, ki se dotika ali gladi predel

senc, glava je mirna, usmerjena v sobesednika, pogled ni usmerjen
naravnost v sobesednikove oči, veke se počasi spuščajo in odpirajo.
Odklonilno stališče – glava je mirna, podprta ali naslonjena na
iztegnjeni kazalec in palec ob strani obraza, pogled ni usmerjen v
sobesednikove oči, telo je odmaknjeno od mize.
Frustracija – vsa dlan pomaga pri kretnjah glave, da se oči izognejo
direktnemu srečanju s sobesednikovimi očmi, prsti so sklenjeni,
členki stisnjeni.
Pred odločitvijo – palec in kazalec ponavljata ritmične kretnje glajenja
v bližini ust, po bradi, brkih, telo je napeto, a mirno.
Nesodelovanje – roke so v višini ust, nosu, spodnje polovice obraza
ali vratu, roka z roko večji del v medsebojnem dotiku, kretnje
počasne, prsti obeh rok se rahlo dotikajo.
Samozadovoljnost – roke so v položaju “trikotnika”, v “zvoniku”,
obrnjenem navzgor, telo je nagnjeno nazaj, glava rahlo dvignjena in
skoraj ves čas nagnjena nazaj (Možina et al., 2004, str. 451-452).
Kretnje glave
S pokončno držo glave izražamo nevtralno razpoloženje, kadar imamo glavo
nagnjeno na stran izražamo zanimanje oziroma razmišljamo, s sklonjeno glavo pa
izražamo odklonitev.
3. držo in hojo ljudi;
Z držo lahko izkazujemo svoj socialni in poklicni status. Z držo izdajamo svoje
notranje počutje in posebnega pomena je drža, kadar javno nastopamo.
Prvo pravilo na področju drže telesa, je pokončnost, saj ta odseva našo notranjo
naravnanost, dobro vpliva na naše razpoloženje in daje pomembno sporočilo
sogovornikom. Z držo telesa ponavadi sporočamo stopnjo samozavesti ali
prizadevanja za pogovor. Bolj kot nam je do tega, bolj verjetno se bomo nagibali k
človeku, ki govori. Po drugi strani je odmik nazaj lahko znamenje za pomanjkanje
interesa za to. Z nakazanim gibom k vstajanju s stola, velikokrat izkazujemo potrebo
po prekinitvi pogovora. Kadar sedimo in smo nagnjeni nazaj, izkazujemo z našo
držo sproščenost ali pa tudi ošabnost. Če sedimo z vzravnanim hrbtom in pogledom
usmerjenim naprej, sprejemamo signale iz okolja, izražamo pozornost in
pričakovanje.
Če imamo pri hoji pogled usmerjen naprej, izkazujemo odprto osebnost, ki opaža
okolico. S pogledom blizu predse pa kažemo negotovost in zaprtost. S hitro hojo
kažemo samozavest ali domišljavost, z majhnimi koraki pa kažemo negotovost in se
izkazujemo kot oseba, ki ne rada prevzema odgovornosti.
4. proksemiko, ki pomeni položaj in gibanje ljudi v prostoru.
S skupnim izrazom proksemika proučujemo načine s katerimi uporabljamo fizični

prostor za prenašanje sporočil o sebi. Kako blizu drug drugega stojimo, kje sedimo
ali stojimo, kako velika in urejena je naša pisarna, so stvari, ki imajo bistven vpliv na

uspešnost poslovnega komuniciranja. Prostor in uporaba prostora imata

komunikacijski pomen, lastimo pa si ga tako kot živali, tudi ljudje.
Prostor učinkuje na celotno počutje in ob pomanjkanju prostora postanemo nemirni,

razdražljivi in konfliktni, ne da bi se prisotni zavedali vzroka (Terček, 1994, str. 137).
Vsa živa bitja okrog sebe potrebujejo določen prostor; vrste prostora so različne
glede na naravo komuniciranja, zato označujemo naslednja območja oziroma
prostorske pasove v človekovem osebnem prostoru:
Intimni pas je pas v oddaljenosti od 15 do 45 centimetrov od človeka. To je
tisti prostor, ki ga človek varuje kot svojo lastnino. Le ljudje, na katere je
nekdo čustveno navezan, smejo stopiti v ta pas.
Osebni pas je pas v oddaljenost 46 do 122 centimetrov od človeka. To je
razdalja, s katere se pogovarjamo z ljudmi v družbi oziroma v službi.
Socialni pas (med 122 in 366 centimetrov) je razdalja, ki jo ohranimo pri
srečanjih z neznanimi ljudmi.
Javni pas (nad 360 centimetri) je razdalja, ki jo zavzamemo od ljudi, kadar
nagovorimo večjo skupino (Florjančič, Ferjan, 2000, str. 46).
Intimni pas
Intimni pas lahko imenujemo tudi balon osebnega prostora in znotraj njega se
počutimo varne. Ljudem katerim ne zaupamo ne dovolimo, da se nam približajo
preveč. Velikost intimnega prostora posameznika je odvisna od njega samega in od
njegovega razpoloženja. Če pri človeku ne upoštevamo njegovega intimnega pasu,
s tem izkazujemo, da ga preziramo. Tistim, ki imajo čim višji položaj, ljudje
priznavajo večji pas intimnosti. Kadar sedita za mizo dva, velja pravilo, da ima vsak
od njiju pol mize za območje svoje intimnosti.
V poslovnem komuniciranju komuniciramo v intimnem pasu takrat, kadar staknemo
glave in si izmenjamo vsebino, ki ni za poklicana ušesa.
Osebni pas
Običajno v tem pasu potekajo razgovori v dvoje, tako v pisarni kakor tudi v javnosti;
še vedno daje nekaj zasebnosti, ki pa ne pomeni intimnega odnosa. Osebni pas je
območje v katerem bi se morali zadrževati nadrejeni do svojih podrejenih.
Socialni oziroma družabni pas

Velik del poslovnega komuniciranja poteka na tej razdalji. Komuniciranje v tem pasu
poteka med ljudmi, ki se ne poznajo oziroma se malo poznajo, denimo za
konferenčno mizo, na sestanku, v skupini, ki se pogovarja stoje; vendar če stopimo
le za korak ali dva iz skupine, nas ta ne šteje več medse. V tem pasu bi se morali
zadrževati tudi prodajalci, dokler jim stranka ne pokaže, da smejo pristopiti bližje.
Javni pas
Komuniciranje v tem pasu je značilno za komuniciranje na predstavitvah,
konferencah, seminarjih. Je učinkovito, vendar lahko brezosebno.
Izpostaviti je pomembno tudi družbene razlike, na primer ljudje nižjega položaja

spoštujejo intimni in osebni prostor ljudi višjega položaja. Introvertirane osebe si

želijo večjo distanco, kot ekstrovertirane. Ženske lažje prenašajo večjo fizično bližino
drugih žensk, kakor moški prenašajo bližino drugih moških.
Prostor pa pomeni še marsikaj drugega; izraža status ali moč tistih, ki ga zasedajo.
Pomembna je ureditev prostora, velikost prostora, svetloba, barve v prostoru,
klimatizacija in še kaj. Vse to ima namreč vlogo v neverbalnem komuniciranju, saj
lahko te sestavine učinkovitost komuniciranja povečajo ali pa ga zmanjšajo.
Glede na vpliv na komuniciranje razlikujemo nekaj vrst prostora:

Fiksni prostor, ki se nanaša na razpored prostorov v stavbah. Tukaj je
komuniciranje intenzivnejše z osebami, ki so v bližnjih prostorih, kot pa s
tistimi, ki so v bolj oddaljenih, ker bližnji prostori omogočajo več
medosebnega srečevanja in komuniciranja.
Polfiksni prostor, ki se nanaša na razporejanje opreme v prostoru, recimo v

delovni sobi. Kjer je le mogoče, si ljudje sami, na osebni način uredijo
razpored opreme, kar vpliva tudi na njihovo komuniciranje. Razpored
sedežev v pisarni lahko precej vpliva na količino in kakovost komunikacij.
Pogosto managerji mizo postavijo tako, da je dostop do njihovega sedeža
onemogočen in to jim služi kot obramba njihovega prostora. Z obiskovalci se
pogovarjajo čez mizo in tako pokažejo na nevidno mejo med njimi, ki poteka
po mizi.
Medosebni prostor, se nanaša na fizično razdaljo, ki jo želimo in uveljavljamo

pri različnem komuniciranju z drugimi. Neustrezna uporaba medosebnega
prostora lahko bistveno vpliva na učinkovitost komunikacije (Kavčič, 2004,
str. 220).
Zelo uspešen način, s katerim lahko pritegnemo osebo k sodelovanju, je njegova

namestitev v prostoru oziroma za mizo glede na druge osebe. Poznamo tri osnovne
položaje sedenja za mizo (Florjančič, Ferjan, 2000, str. 45-46):
vogalni položaj sogovornikov;
Vogalni položaj si sogovorniki ponavadi izberejo za naključne pogovore. Vogalni
položaj prikazuje slika 1.
Slika 1: Vogalni položaj sogovornikov (Vir: Florjančič, Ferjan, 2000, str. 45)
sodelujoči položaj sogovornikov;

Sodelujoči položaj, ki ga prikazuje slika 2, je primeren za sogovornika, ki sta
podobnega mišljenja ali se ukvarjata z isto nalogo.

Slika 2: Sodelujoči položaj sogovornikov (Vir: Florjančič, Ferjan, 2000, str. 45)
tekmovalno-obrambni položaj sogovornikov.

Tekmovalno-obrambni položaj, ki je prikazan na sliki 3, lahko spodbudi tekmovalno
ozračje. Miza pomeni pregrado med sogovornikoma, tako da vsak oblikuje in
zagovarja svoje trdno stališče.
Slika 3: Tekmovalno-obrambni položaj sogovornikov (Vir: Florjančič, Ferjan,

2000, str. 45)
Pozornost je potrebno nameniti tudi urejenosti delovnega okolja, zlasti pisarniškim

prostorom. Rastlinje, umetniški predmeti in primerna svetloba so namenjeni
predvsem dobremu počutju in prijetnemu videzu poslovnega prostora, vendar
pazimo, da delovno okolje ne daje prevelikega vtisa domačnosti.
2.7.2 Parajezik
Izraz jezik uporabljamo za označevanje uporabljenih besed, se pravi tega, kar

rečemo. Parajezik pa pomeni kakovost uporabljenega glasu in označuje, kako nekaj
izrečemo.
Parajezik se nanaša na naslednje lastnosti uporabljenega glasu pri komuniciranju:

Višino glasu, to je uporabo visokih ali nizkih tonov.
Glasnost, to je jakost, moč uporabljenega glasu.
Hitrost govora, to je kako hitro govorec govori.
Kakovost glasu, zvočnost, resonanco, zvok oziroma ton glasu.
Poudarek v stavku. Razlika je med: »Jaz o tem ničesar ne vem!« in »Jaz
ne vem ničesar o tem!« (Kavčič, 2004, str. 207).
S parajezikom izražamo čustveni odnos tistega kar rečemo z besedami, zato mora
biti usklajen z jezikom, kajti ljudje bolj verjamejo parajeziku kot jeziku, če sta si v
nasprotju. Primerna glasnost, zven, pravilno poudarjanje in jasno izražanje besed,
občutek navdušenja v glasu, poslušalca bolj prepričajo kot pa sama vsebina
izrečenega. Premajhna glasnost, mlahavost, monotonost, nerazumljiva izgovorjava

pa vzbujajo v poslušalcu občutek dvoma in nezainteresiranost ter mogoče celo

cinizem in poslušalca odvrnejo od govornika, četudi je njegova pripoved zanimiva.
V poslovnem okolju veliko komuniciramo po telefonu in zvočni vtis pri telefoniranju je

zelo pomemben, ker tukaj ne dobimo polovice informacij, kot bi si jih sicer izmenjali
s sogovorniki, če bi naše komuniciranje potekalo v živo. Zato moramo večjo
pozornost nameniti našemu in sogovornikovemu glasu, saj po telefonu na
sogovornika vplivamo samo z glasom in z njim posredujemo več informacij, kot si
želimo ali pa se zavedamo. Ko telefoniramo govorimo: glasno ali tiho, počasi ali
hitro, mehko ali trdo, jasno ali nerazločno, s poudarki ali monotono. Sogovorniku
izdajamo z glasom naše razpoloženje, veselje, žalost, jezo, dolgočasje, zaničevanje,
se pravi mnenje o določeni stvari. Zaradi tega moramo učinkovito uporabljati svoj
glas. Naš glas je prirojen in ga ne moremo dosti spreminjati, lahko pa ga oblikujemo
na tak način, da ga stišamo, umirimo osvežimo, razločno izgovarjamo, se
odkašljamo, če smo hripavi itd. Naš glas naj bo topel, živahen in odločen.
Osnovna pravila, ki jih moramo upoštevati so:

kakovost našega glasu je v veliki meri odvisna od hitrosti govora, in naučimo
se je kontrolirati, da bo naš glas dobil prijetnejši zvok;
ljudje z višjim glasom naj bi govorili počasneje, da naš glas ne bo vreščav in
neprijeten;
ljudje z nižjim glasom bi naj govorili hitreje, da na sogovornika ne delujemo
dolgočasno in uspavajoče; sicer pa nižji glas deluje bolj avtoritativno in je
prijetnejši za poslušanje kot pa visoki glasovi.
Ljudje imamo torej specifično kombinacijo višine, glasnosti, hitrosti in kakovosti

glasu, ki je za nas tipična in se razlikuje od drugih.
K parajeziku prištevamo tudi neverbalni pomen negovorjenja, se pravi molk. Molk je

velikokrat zgovornejši od glasno izrečenih besed in z njim sporočamo svoje počutje,
odnos do drugih, o nas v različnih situacijah. Molčimo kadar smo prizadeti, v šoku,
osupli, zmedeni. Oseba, ki molči ustvarja medosebno distanco in ne želi biti
vključena v pogovor, je pa tudi reakcija močnejšega, kjer podrejeni počaka, da mu
nadrejeni dovoli spregovoriti. Molčimo tudi, da drugim omogočimo, da povedo, kaj
imajo namen povedati. Znati moramo tudi molčati v določenih situacijah, to pa od
nas zahteva samopremagovanje in samodisciplino.
2.7.3 Osebni videz in urejenost
Uspeh v poslovnem svetu je zelo pogosto odvisen tudi od posameznikovega videza

in nastopa in k temu vsekakor sodi obleka. V poslovnem svetu veljajo določena
pravila in zahteve, katerim bi se naj prilagajali.
V poslovno okolje sodijo oblačila primernih krojev, dolžin (na primer za ženske mini
krilo ne sodi v poslovni prostor) in barv, saj način oblačenja jasno o človeku nekaj
sporoča. Ljudje nas sodijo po našem videzu in če smo primerno oblečeni nas lahko
drugi vidijo kot bolje organizirane osebe. Ustrezen videz pomeni znamenje
samozavedanja o vlogi, ki jo imamo kot posameznik na delovnem mestu.

Obleka odraža 5 :
naš odnos do sebe;
naš odnos do ljudi s katerimi komuniciramo;
naš odnos do poklica;
naš odnos do položaja, ki ga zasedamo in
naš odnos do institucije v kateri smo zaposleni.
Vtis, ki ga naredimo s svojo zunanjostjo, ima pomemben vpliv na našo uspešnost.

Zavedati se moramo, da si prvi vtis o zunajem izgledu sogovornika naredimo v prvih
petih sekundah in ga nato sorazmerno počasi dopolnjujemo. Po petih minutah vemo
o sogovornikovemu videzu komaj za polovico več kot po petih sekundah. Zaradi
tega pa lahko odstopanja v osebnem videzu in urejenosti, podrejo prvi vtis in to je
razlog za kar dolgočasno zadržanost pri izboru oblačil, ki jih nosimo v poslovnem
svetu. Z zunanjo podobo torej sporočamo svoje nevidne lastnosti, kot so
profesionalnost, uspešnost, ustvarjalnost, kakovost, odgovornost, naprednost,
odličnost itd. Osebni videz naj bi poudarjal posebne karakterne in umske lastnosti,
zaželjeno je tudi ustvarjalno in individualno oblikovanje stila brez pretirane
ekstravagantnosti.
Sicer pa je celoten osebni videz rezultat številnih dejavnikov, kot so: urejenost
(frizure, obraza, rok, obleke), modni dodatki, nakit, čevlji itd.
Pri oblikovanju in vzdrževanju osebnega videza moramo upoštevati (Popovič, Zajc,

2003, str. 77):
sporočilnost (kam smo namenjeni, kdo prihaja k nam, kaj pričakuje od nas,
kaj želimo sporočiti);
skladnost (skladnost obleke, postave in barv, krojev in materialov,
povezanost dela in obleke, starosti in obleke);
udobnost (obleka nas ne sme ovirati pri delu);
celovitost (obleka, negovanost, dodatki).
OSEBNI VIDEZ IN UREJENOST MOŠKEGA
Brada
Oblika brade ali brkov mora pristajati obliki obraza in glave ter mora biti skladna z
našo vlogo v poslovnem življenju. Čeljusti pri moških so potisnjene bolj naprej kot pri
ženskah in tako je že sama brada potisnjena bolj naprej in daje že sama po sebi
znak agresivnosti. Poraščena brada učinek agresivnosti še poudari in poveča.
Poraščeni moški so videti manj prijateljskega videza kot, če so obriti. Brada naj bo
urejena, oblikovana, negovana, čista in primerna moškemu samemu. Z brado lahko
povečamo učinek avtoritarnosti.
Od moških, ki ne nosijo brade ali brkov, se pričakuje redno vsakodnevno britje.

Obriti moški so komunikativnejši, hitreje in lažje navezujejo stike, izraz obraza je
vidnejši in jasnejši ter gladek moški obraz je videti mlajši.
5
Povzeto po: Možina et al., 2004, str. 454.

Pričeska
Pričeska naj dopolnjuje našo postavo in velikost, lasje naj bodo kratki in negovani.
Na primer veliki moški je videti grozen z obrito glavo, majhen moški s prekošato
pričesko pa vzbuja nasilen videz.
Obleka
Oblačila izbiramo glede na obliko postave, razmerja, velikost postave in zgradbo
telesa. Za uspešen poslovni videz potrebujemo oblačila v odličnem stanju in
primerne kakovosti. Ne izbirajmo nanavadnih in vpadljivih oblek, odločimo se raje za
barvne odtenke, ki so vidni le od blizu. Primerne so elegantne obleke, klasičnega
kroja. Ne oblačimo se v kričeče vzorce. Zunanja podoba naj bo zanimiva in
individualna in ne ekstravagantna in napadalna. Obleka mora biti takšna, da nas ne
ovira in moti pri gibanju in delu, ter biti mora primerna glede na naše delovno okolje.
Kravata
Kravata je kos oblačila s katerim poudarjamo našo osebnost, je celo statusni simbol
in identifikacija delovnega mesta ali stroke. Velikost in vzorec kravate morata biti v
skladu z našo postavo. Barva in vzorec kravate se morata skladati z našo obleko.
Kravata naj bo konzervativnejša, bolj umirjenih barv in ne preveč kričečih vzorcev.
Širina kravate mora biti usklajena z reverji suknjiča. Zanka ali vozel pri kravati ne
sme biti širša od brade in konec kravate naj sega do pasne zaponke.
Obutev
Tako kot kravata tudi čevlji kažejo naš status in uspešnost. Veliko povedo o nas,
našem položaju, pozornosti do podrobnosti in profesionalnosti. Čevlji primerni v
poslovnem svetu so usnjeni, imajo vezalke in ne premočan podplat. Izogibajmo se
čevljem z zaponkami in raznimi vzorci, saj je preprost okrašen slog primeren le za
moške, ki delajo v bolj sproščenih delovnih okoljih. Čevlji naj bodo čisti in
vzdrževani. Ponošeni čevlji so znak neurejenosti. Najprimernejša barva čevljev je
črna; k njim nosimo temne, temno sive ali temno modre nogavice. Primerni so tudi
čevlji rjave barve, drugih barv se raje izogibajmo.
Modni dodatki in nakit

Modni dodatki so prav tako pomembni kot sama oblačila, čeprav so velikokrat
prezrti. Najpomembnejši modni dodatki so ura, pas in poslovni kovček ali aktovka.
Ura naj bo čim bolj preprosta, klasična z jermenčkom iz usnja ali kovine in naj ne bo
cenena.
Hlačni pas naj bo usnjen in barvno usklajen s čevlji.
Tudi poslovni kovček ali aktovka kaže kakšen je naš položaj in je nepogrešljiv za
vsakega uspešnega moškega. Poslovni kovček iz usnja je edini sprejemljivi material
in pravo dopolnilo podobe moškega.
Nakit poslovnega moškega je omejen le na prstan, ki je znak čustvene in statusne
pripadnosti, kravatno sponko in manšetne gumbe. K nakitu moškega ne sodijo uhani
in zapestnice.

OSEBNI VIDEZ IN UREJENOST ŽENSKE
Obraz
Obraz je komunikacijski center človeka, na njem so najbolj vidni izrazi sprejemanja
in izražanja čustev, najbolj je zgovoren, prvi pritegne pozornost drugih, ves čas je v
ospredju, na vpogled vsem, tudi nam.
Urejenost ženskega obraza si danes ne znamo predstavljati brez primerno
naličenega obraza. Osnovni namen ličenja je prikrivanje estetskih nepravilnosti na
obrazu in poudarjanje linij obraza. Ličenje mora biti primerno glede na osebni slog,
celotno osebnost, ujemati se mora z oblačili in mora biti primerno glede na delovno
mesto, ki ga zasedamo. Ličenje naj poudarja negovani izgled, naj se ujema z barvo
kože in naj bo zadržano. Naš obraz naj ne izgleda kot »indijanska bojna poslikava«.
Morebitne moteče dlačice na obrazu, ki so najpogosteje nad zgornjo ustnico in na
bradi, je potrebno redno odstranjevati.
Pričeska
Pričeska naj bo kot učinkovit okvir obraza in naj pristaja obliki in potezam našega
obraza. Lasje morajo biti negovani in dobro striženi, da so kot okras in celoten videz
polepšajo. Lasje naj ne bodo pobarvani s preveč izrazitimi barvnimi odtenki in
pisanimi prameni. Barva las nam mora dajati naraven in zdrav videz. V laseh ne
nosimo nenavadnega nakita.
Obleka
Oblačila za poslovne ženske so manj standardizirana v primerjavi z oblačili za
poslovne moške. Obleka lahko naredi ali pa uniči našo poslovno podobo. Izbrati
moramo modele, kroje, materiale in barve, s katerimi izrazimo našo osebnost in
individualnost. Držati se moramo standardnih pravil in priporočil, ki opredeljujejo
vrsto obleke za različne priložnosti, ne glede na trende in razgibanost ter dinamiko
pri kulturi oblačenja. Obleka naj izraža čistost, umirjenost, skladnost glede na
(postavo, slog oblačenja, starost, barve oblačil in dodatkov, pričesko, ličenje) ter
spodobnost. Z načinom oblačenja ne poudarjamo svoje ženskosti, ne potenciramo
oznak (simbolov in signalov) svojega spola, niti ne seksualnosti. V ospredju morata
biti vedno naša poslovnost in strokovnost, ob tem pa seveda ne smemo zatajiti
našega spola. Od nas se pričakuje eleganca in ne pretirana ekstravaganca. Naš
slog oblačenja naj bo prilagojen našim letom in delovnemu mestu.
Pravila, ki jih moramo upoštevati so 6 :

na delovnem mestu imamo vedno zakrita ramena, ne glede na modne
trende ali zunanjo temperaturo, ker odkrita ramena znižujejo našo avtoriteto;
globoki vratni izrezi in prozorni materiali oblačil za službo niso primerni;
spodnje perilo oziroma obrisi spodnjega perila se ne smejo videti;
dolžina krila ali obleke naj bo le nekaj centimetrov (največ 3 do 4 cm) nad
koleni;
vedno nosimo nogavice ali hlačne nogavice;
obleka naj vedno ustreza prostoru, dododku, vremenu in času dogajanja;
ne nosimo preveč oprijetih hlač, kakor tudi ne hlač iz gladkega usnja,
kavbojk in krajših hlač;
6
Delno povzeto po: Kneževič, 2005, str. 73-77.

najprimernejši so kostimi in hlačni kostimi, ki se nosijo skoraj za vsako

priložnost.
Nogavice
Nepogrešljivi kos ženskega oblačila so tudi nogavice ali hlačne nogavice. Na
delovnem mestu jih nosimo vedno in barvno naj bodo usklajene s krilom, obleko ali
hlačami in s čevlji. V poslovnem svetu so primerne nogavice različnih debelin, ki jih
izberemo glede na letni čas in barv ter nežnejših vzorcev. Neprimerne so mrežaste,
svetlikajoče in nogavice, ki imajo izrazitejše vzorce. Za močnejše in manj lepo
oblikovane noge so primerne nogavice temnejših tonov. Za tanke noge pa so
primernejše svetlejše barve, ki dajejo nogam polnejšo obliko.
Obutev
Čevlji naj bodo modni, primerni našemu slogu oblačenja, usklajeni z oblačilom,
vremenom. Izogibati se moramo ekstravagantnim modelom in barvam. Višina pet pri
čevljih je odvisna od modela našega oblačila, postave, obvladovanja hoje in zdravja
nog. Priporočljiva je srednja višina pet, čevlji brez pete ali s previsoko peto niso
primerni v poslovnem svetu. Čevlji naj bodo vedno spredaj zaprti. Primerni so tudi
elegantni modeli škornjev, ki pa niso primerni za nošenje v zaprtih in ogrevanih
prostorih. Čevlji morajo biti vedno čisti in vzdrževani.
Nakit in modni dodatki

Nakit naj bo pozorno izbran, enostaven in kakovosten in naj ga ne bo preveč.
Preveč nakita moti zbranost naših sogovornikov in vzbuja vtis, da nas bolj zanima
moda kot naše delo.
Ura naj bo kakovostna ter njena oblika in barva pasu naj bo v skladu z oblačili. Biti
mora v sorazmerju z velikostjo našega zapestja. Čim višje kot smo na položaju v
organizaciji, tem bolj kvalitetna mora biti naša ura, ker ura govori o naši uspešnosti.
Modni dodatki ženske so tudi poslovni kovček, aktovka in torbica in z njimi kažemo
svoj slog in individualnost. Najbolje je, da so iz usnjenih materialov, primerne
velikosti glede na našo velikost in postavo in barvno naj se skladajo z našimi oblačili
in čevlji. Črna ali topla rdečkasto rjava sta elegantni barvi, ki se ujemata z večino
barv naših poslovnih oblek in čevljev. Tudi barva naše denarnice se naj ujema z
barvo našega poslovnega kovčka, aktovke ali torbice.
Tudi rute in šali spadajo k ženskim modnim dodatkom in z njimi lahko spreminjamo
najosnovnejša oblačila. Rute in šali oblačila dopolnjujejo ali osvežijo in z njimi naj se
tudi barvno ujemajo.
2.7.4 Vonj
Raziskave ugotavljajo in dokazujejo pomembnost vonja v nebesedni komunikaciji,

kjer naj bi bil vonj zastopan kar s 33 odstotki (Možina et al., 2004, str. 464).
Okoli vsakega posameznika se razširja zanj značilen vonj in človekove vonjave so

povsem naraven pojav. Vonjave vplivajo na počutje ljudi in na odnos do
posameznika. Človek pogosto nehote sporoča z vonjem in po vonju si lahko zelo

hitro ustvarimo vtis o človeku. Ob obravnavanju vonja oziroma njegovega vpliva na

medčloveško komuniciranja ne moremo mimo osebne higiene. Potrebno ja skrbeti
za osebno higieno telesa, kakor tudi zob in ustne votline (Florjančič, Ferjan, 2000,
str. 57-58).
Ljudi ne smemo posiljevati z vonjem in pri izbiri parfumskih izdelkov, upoštevamo

svoje značajske lastnosti, starost, delovno mesto. Vonjave nanašamo vedno na
umito kožo in pri vseh parfumiranih izdelkih, ki jih uporabljamo za osebno nego,
uporabimo isto vonjavo. Parfume in razne deodorante uporabljamo zmerno. Vonj naj
poudarja našo osebnost, je izraz življenjskega stila posameznika in tudi modni
dodatek.
2.7.5 Dotik
Dotikanje s tujko označujemo kot haptiko. Telesni dotiki na delovnem mestu so

precej omejeni, vendar vključujejo:
pozdravljanje in poslavljanje s stiskom rok;
pri govorjenju vplivanje z dotikom rok ali ramen drugih;
tolažba, podpora, čestitke;
vzbujanje pozornosti s kratkim dotikom rok ali ramen (potrkati po roki);
usmerjanje gibanja z lahnim dotikom, objemom rok ali dotikom hrbta (Kavčič,
2004, str. 219).
Z dotikom izražamo obvladovanje druge osebe ter običajno je, da ga uporabljajo

nadrejene osebe.
Najpogostejši dotik v poslovnem svetu, ki sodi v ritual pozdravljanja, je rokovanje

med dvema osebama. Iz načina rokovanja lahko marsikaj razberemo o značaju
osebe, s katero se rokujemo, o njenem odnosu do nas, o njenem razpoloženju in
podobno.
O pomenu različnega položaja dlani pri rokovanju je veliko razlag:

navzdol obrnjena dlan naj bi pomenila gospodovalnost, napadalnost;
navzgor obrnjena dlan naj bi pomenila vdanost in podrejenost;
ljudje, ki pri rokovanju ponudijo mlahavo roko, kot mrtvo ribo brez
zaznavnega stiska, dojemamo kot slabiče in neprijetne sogovornike; takšni
ljudje se ne zavedajo, da s tem razkrivajo pomanjkanje samozavesti,
zazrtost vase, nepripravljenost za odkrito sodelovanje in zavzetost ter
pomanjkanje žara;
premočan stisk roke povzroča neprijetnost in bolečino in razumemo ga kot
napadalnost in znak robustnega značaja; pomislimo tudi na to, da se nekdo
na tak način namenoma rokuje, ker hoče vzbujati vtis premoči, ki ga v resnici
nima;
rokovanje s togo in povsem naprej iztegnjeno roko naj bi pomenilo, da imajo
ljudje, ki se rokujejo na tak način napadalni značaj;
rokovanje samo s stiskom prstov pa daje vtis, kot da gre za pomoto.

Napotki za primerno rokovanje so 7 :

rokovanje naj traja le nekaj trenutkov, približno štiri sekunde in naj ne bo
videti ko naporno črpanje iz vodnjaka;
rokujemo se tako, da se roki prepletata, se pravi, da s palcem in kazalcem
objamemo dlan človeka, s katerim se rokujemo;
rokujemo se z desno roko; rokovanje z levo roko je dopustno samo v
primeru, če je desna roka poškodovana;
ob rokovanju vzpostavimo očesni stik z osebo, s katero se rokujemo;
stisk roke naj ne bo prečvrst in ne preohlapen;
ob rokovanju naj bi bila razdalja med osebama, ki se rokujeta v povprečju
rob osebnega pasu posameznika;
če imamo desno roko umazano in se je oseba že začela z nami rokovati, ji
ponudimo zgornjo stran desne nadlakti;
z isto osebo se rokujemo le dvakrat dnevo in sicer ob srečanju in slovesu;
pri rokovanju se dodatno ne dotikamo z drugo osebo in se ne trepljamo,
izjemoma položimo levo dlan na desno ramo tistega s katerim se rokujemo
na primer ob izrekanju sožalja, saj takšen način rokovanja vzbuja občutek
sočustvovanja in empatije;
pri poslovnih srečanjih ponudi roko oseba, ki je po hierarhični lestvici višja, v
pozdrav osebi, ki je nižja po hierarhiji;
ob obiskih poslovnih partnerjev, strank, gostov, prva ponudi roko tista oseba,
h kateri poslovni partner, stranka, gost, prihaja;
pri poslovnih srečanjih ženska ob rokovanju vedno vstane;
osebi s katero se rokujemo z vlažnimi ali mrzlimi rokami se opravičimo ali
pojasnimo, zakaj so naše roke mrzle.
2.7.6 Predmeti
Naše poslovno komuniciranje je celostno in kompleksno, vedno komuniciramo preko

večih kanalov in pri tem uporabljamo vsa sredstva, ki so nam na uporabo. Tako nam
tudi širše in ožje predmetno okolje rabi za komuniciranje (Trček, 1994, str. 146).
Predmeti govorijo o nas, naših poslovnih partnerjih in organizacijah v katerih smo

zaposleni. Območje predmetov je sicer prostrano in sega od avtomobilov,
računalniške opreme, osebnih predmetov kot so slike, priznanja, fotografije in še
česa.
Avtomobil je eden izmed identifikacijskih simbolov, ki razen uporabne vrednosti

pomeni prestiž, okus in vse to govori o njegovem lastniku. Ima svoj glas in svoje
sporočilo in velja pretehtati, če z njim učinkovitost komuniciranja povečujemo ali
ne. Avtomobil je del opreme poslovnega človeka in kakor velja, da po obleki
sodimo človeka, sodimo poslovnega človeka vse bolj tudi po avtomobilu. Avtomobil
ni le eno izmed meril pri presojanju poslovnega človeka, temveč tudi podjetja in
organizacije, kjer je zaposlen. Avtomobili so del podobe podjetja v javnosti, kot so
to poslopja, pisarne, dokumenti in še kaj. Poslovni ljudje se zato pogosto vozijo v
dražjih in bolj prestižnih avtomobilih, kot bi si jih sicer izbrali sami. Avtomobil je
torej sestavina tako osebne podobe poslovneža in managerja kot njegovega
7
Delno povzeto po: Kneževič, 2005, str. 41-45.

podjetja in druge organizacije. Tudi tukaj velja načelo zmernosti in elegance;

vsako odstopanje zbuja v poslovni srenji pomisleke in sume. V poslovni svet ne
sodijo težki terenski avtomobili, modni športni avtomobili in tudi ne ekonomični
majhni avtomobili, kakor tudi ne dragoceni in ekskluzivni. Primerni so avtomobili
zgornjega srednjega in spodnjega vrhnjega razreda, torej predvsem sorazmerno
tradicionalni in ne posebno opazni. Nikakor ni primeren umazan, obtolčen, pokitan,
zarjavel in zastarel avtomobil, kakor tudi ne poln plišastih živalic in razne navlake. S
kombiji se vozijo dostavljalci, trgovski potniki in serviserji pa z dostavnimi
izvedenkami osebnih avtomobilov 8 .
Avtomobil je torej sestavina podobe podjetja in poslovnega človeka, zato naj bo

kakovosten, primerno prestižen in konzervativen, predvsem pa brezhibno
vzdrževan.
2.7.7 Čas
Čas v poslovnem komuniciranju označujemo s tujko kot kronemika.
Kavčič navaja, da gre za tako imenovani »psihološki čas« ali (mentalni čas), za
pomen, ki ga času pripisujejo ljudje v določenih okoljih. Za uporabo časa je značilna
velika kulturna determiniranost, kulture merijo mentalni čas različno. Za Severno
Ameriko in severno Evropo je točnost velikega pomena. Točnost se šteje kot znak
zanesljivosti. Oseba, ki ne prihaja točno na delo, ali oseba, ki stalno zamuja
sestanke, s tem izpričuje svojo malomarnost, nezainteresiranost in podcenjevanje
drugih udeležencev (Kavčič, 2004, str. 222).
Tudi uporaba časa je marsikdaj zgovorna. Razlika je, ali poslovni partner pokliče ob
11. uri dopoldne ali ob dveh ponoči. Klic ponoči se dojema kot mnogo resnejši in
nujen. Osebe z višjim statusom hitreje vstopajo v sobo kot osebe z nižjim statusom,
ki čakajo na povabilo za vstop, potem ko potrkajo.
Osebe z višjim statusom, si navadno vzamejo več časa za odgovor kot osebe z
nižjim statusom. Oseba, ki hoče poudariti svoj formalni status, pusti obiskovalca dalj
časa čakati pred vrati kot oseba, ki statusa ne želi poudariti.
Osnovna pravila so 9 :
Ne zamujajmo, kajti to je znak neupoštevanja in nespoštovanja tistih, s
katerimi smo se dogovorili za točen čas srečanja. Zamujanje je tudi odsev
naše sebičnosti, saj ne upoštevamo časa drugih in ne razmišljamo o tem, da
je tudi njihov razpored časa dragocen, temveč sledimo le svojim potrebam. V
poslovnem svetu je rek »točnost je znak za zanesljivost« še kako
pomemben.
Na sestanke prihajamo nekaj minut pred začetkom, ker dogovorjena ura
sestanka pomeni začetek in ne šele čas prihoda na sestanek.
V službo prihajamo prej, da lahko ob določeni uri že začnemo delati.
Ljudem, ki so prepričani, da lahko vedno zamujajo, ker vedo, da jih bodo
drugi tako ali tako čakali, zamujanja ne dopuščajmo.
8
Delno povzeto po: Tavčar, 1997, str. 94-95.
9
Povzeto po: Kneževič, 2005, str. 164-166.

Če vnaprej vemo, da bomo zamudili, se pravočasno opravičimo, da nas

drugi ne čakajo. »Objektivne okoliščine« kot razlog za zamujanje ne smejo
biti prepogoste, ker je to znak, da si ne znamo razporediti svojega časa.
2.7.8 Barve v poslovnem svetu
Nekatere barve oblek so med ljudmi bolj, druge pa manj priljubljene. Zraven
priljubljenosti barv pa ne smemo prezreti tega, da imajo barve simbolne pomene in ti
pomeni lahko delujejo kot pokazatelj osebnega statusa in poklica.
Florjančič in Ferjan povzemata po Trstenjaku najbolj tipične simbolne pomene, ki jih

imajo naslednje barve oblek:
črna barva izraža hladnost, zadržanost, odmaknjenost, individualnost, v
Evropi pa velja za barvo žalovanja;
siva barva obleke pomeni zadržanost, introvertiranost, pa tudi točnost;
temno modra barva obleke je elegantna in konvencionalna, za ljudi na višjih
hierarhičnih položajih pomeni zadržanost in ohranjanje avtoritete;
svetlo modra barva ženske obleke izraža nežnost in zvestobo, srednje
modra (kraljevsko modra) barva ženske obleke pa izraža ekstravaganco;
rjava barva obleke vzbuja vtis naravnosti, realističnosti in zaupanja vase
(Florjančič, Ferjan, 2000, str. 54).
Barve za oblačila izbiramo glede na:

obarvanost, postavo in osebnost;
paleto barv, ki nam najbolje pristajajo in jih lahko usklajujemo s preostalo
garderobo.
V pravih barvah smo videti bolj zdravi, naša polt je videti bolj čista, oči so svetlejše
in prav to drugi na nas najprej opazijo. V pravih barvah tudi pozornost takoj
pritegnemo na obraz, tako kot si tega želimo pri poslovnem komuniciranju.
Barve, ki so primerne za moške poslovne obleke so:

mornarsko modra, ki najbolj odraža avtoritativen videz in če k njej dodamo
še belo srajco, bomo videti strogo poslovni; oblečemo jo lahko večkrat na
teden, ne da bi drugi to opazili, seveda ob domiselni izbiri srajce in kravate;
siva je druga najprimernejša tradicionalna barva za poslovne obleke in je
vsestransko uporabna; priporočljiva je za dneve, ko moramo na ljudi
resnično narediti vtis in k njej ne nosimo le belih srajc, temveč jo poživimo s
pastelnimi in svetlimi barvami;
odvisno od delovnega mesta in podjetja je danes več možnosti za oblačila
drugih nevtralnih barv, kakšne so olivna, barva jajčevca, kositrna, petrolejsko
zelena in žadasta; previdnejši pa moramo biti pri izbiri srajc in kravat.
Barv, ki so primerne za ženske v poslovnem svetu, je veliko. Izbrati jih je potrebno

glede na naravni ton kože, barvo oči in las. Barve oblačil naj bodo barvite, vendar
naj bodo kostimi nevtralnih barv, barvo prihranimo za bluze. V poslovnem svetu niso
primerni kostimi pastelnih barv, ker jim manjka avtoritete. Avtoriteto poudarimo s
kostimom nevtralne barve, kot so na primer mornarsko modra, olivna, siva in
kositrna h kateremu oblečemo barvito ali belo bluzo. Za priložnosti, kadar moramo

vplivati na ljudi in si pridobiti prijatelje, izberemo nevpadljivo barvo kot so kositrna,

srednje siva, bronasta, barva kamelje dlake, kamna in rjavo siva in v njih bomo
videti pristopni.
Pomembne pa so tudi barve v prostoru, ki lahko vplivajo na produktivnost delavca,

ocene vpliva na povečanje produktivnosti pa se gibljejo med 5 odstotki in 39
odstotki, povzema Kavčič (Kavčič, 2004, str. 229) po Dangerju. Ključni dejavnik pri
vplivu barve prostora na ljudi je v količini svetlobe, ki se odbija od različnih površin v
prostoru. Ta količina se spreminja glede na različno odbojnost različnih barv. S tem
lahko vplivamo na doseganje različnih ciljev, kot so:
boljše sodelovanje in spodbujevalno delovno vzdušje;
zmanjševanje motenj ter možnosti nesreč;
zmanjševanje očesnega naprezanja in utrujenosti;
učinkovitejši medsebojni odnosi in odnosi s strankami;
zmanjšanje izmeta, boljša delovna storilnost;
zmanjšanje odsotnosti z dela itd.

3 RAZISKOVALNI DEL
3.1 NAMEN RAZISKAVE

Namen raziskave je bil zbrati podatke o tem:
kakšen pomen ljudje pripisujejo neverbalnemu komuniciranju v poslovnem
okolju;
ali organizacije za svoje zaposlene organizirajo izobraževanja na temo
poslovnega komuniciranja;
ali imajo organizacije za svoje zaposlene pravila poslovnega komuniciranja s
pravili o oblačenju;
kakšno je zavestno ravnanje ljudi v posameznih oblikah neverbalnega
komuniciranja v poslovnem okolju.
3.2 HIPOTEZE
Hipoteze se nanašajo na poslovno komuniciranje in oblike neverbalnega
komuniciranja v poslovnem okolju.
Postavljene so bile naslednje hipoteze:
Hipoteza 1: Organizacije organizirajo za svoje zaposlene izobraževanja na temo

poslovnega komuniciranja.
Hipoteza 2: Ljudje imajo željo po znanju o učinkoviti uporabi oblik neverbalnega

komuniciranja v poslovnem svetu.
Hipoteza 3: Organizacije imajo za svoje zaposlene pravila poslovnega

komuniciranja s pravili o oblačenju.
Hipoteza 4: Ljudje menijo, da jih drugi ocenjujejo po njihovem neverbalnem

izražanju.
Hipoteza 5: Ljudem predstavlja neverbalno komuniciranje pomembno vlogo pri

uspešnosti v stikih z ljudmi.
Hipoteza 6: Ljudje med govorom pazijo na primerno uporabo glasu.
Hipoteza 7: Ljudje opazujejo sogovornikovo govorico telesa.
Hipoteza 8: Ljudje analizirajo svoje neverbalno izražanje.
Hipoteza 9: Ljudje skrbijo za osebni videz in urejenost.
Hipoteza 10: Ljudje skrbijo za svež vonj in osebno higieno.
Hipoteza 11: Ljudje zavestno pazijo na primerno rokovanje.

Hipoteza 12: Ljudje želijo z avtomobilom poudariti svoj položaj v družbi.
Hipoteza 13: Ljudje so mnenja, da bi zaposleni na višjih položajih v organizacijah,

morali voziti avtomobile višjega cenovnega razreda.
Hipoteza 14: Ljudje točno prihajajo na delovno mesto in sestanke.
Hipoteza 15: Garderoba ljudi v poslovnem svetu je sestavljena večinoma iz

nevtralnih barv.
3.3 OPIS METODE RAZISKAVE

Podatke za raziskavo smo zbrali z metodo anketiranja. Pri sestavljanju anketnega
vprašalnika smo sledili ciljem in hipotezam diplomskega dela. Vsa vprašanja so bila
zaprtega tipa, kar je anketiranim omogočalo lažje reševanja anketnega vprašalnika,
nam pa lažjo analizo in interpretacijo rezultatov. Vprašanja oziroma trditve so bila
sestavljena tako, da so anketirani na podlagi večstopenjske lestvice (npr.:
petstopenjska lestvica: nikoli, občasno, ne vem, pogosto, vedno) izrazili svoje
mnenje.
Vsebinsko je bil anketni vprašalnik sestavljen iz:

splošnih vprašanj o anketirancih, na katera smo želeli dobiti odgovore o
spolu, starosti, izobrazbi, ipd.;
sledila so vprašanja na splošno o poslovnem komuniciranju in neverbalnem
komuniciranju;
v zadnjem delu vprašalnika pa so bile trditve o zavestnem ravnanju
anketiranih na področju neverbalnega komuniciranja v poslovnem okolju.
Raziskava se je izvajala od 26. aprila do 12. maja 2006. Razdeljenih je bilo 60

anketnih vprašalnikov. Od tega jih je bilo 24 izročenih osebno, 36 vprašalnikov pa je
bilo poslanih preko elektronske pošte. Anketirani so bili naključno izbrane osebe, za
katere smo menili, da so zaposleni in so torej udeleženci komuniciranja v poslovnem
okolju. Izločeni so bili štirje vprašalniki, ker so bili nepopolno izpolnjeni oziroma dve
osebi nista bili zaposleni, 7 vprašalnikov pa anketirane osebe niso vrnile. Popolno
izpolnjenih je bilo 49 anketnih vprašalnikov.
Rezultate anketiranja smo analizirali s pomočjo računalniškega programa Excel, ki

nam je omogočil nazoren prikaz rezultatov s tabelami in tortnimi ter stolpičnimi
diagrami. Tabele in diagrami so obrazloženi v obliki besedila in podani so po sklopih
v istem vrstnem redu, kot so obravnavani v teoretičnem delu diplomskega dela.

3.4 REZULTATI RAZISKAVE

Predstavitev anketnih vprašanj in rezultatov po tematskih sklopih:
1. Prvo vprašanje se je nanašalo na spol anketiranih oseb.
Spol anketiranih oseb Število anketiranih oseb

1) moški 25
2) ženske 24
Tabela 1: Spol anketiranih oseb
SPOL ANKETIRANIH OSEB
49% moški
51% ženski
Graf 1: Spol anketiranih oseb
Obrazložitev:
Pri anketiranju je sodelovalo 49 anketirancev. Od tega je bilo anketiranih 25 moških
in 24 žensk. Delež anketiranih moških je 51%, anketiranih žensk pa 49%.
2. Drugo vprašanje se je nanašalo na starost anketirancev.
Starostna skupina anketiranih Število anketiranih oseb

1) do 30 let 17
2) nad 30 do 40 let 17
3) nad 40 do 50 let 10
4) nad 50 let 5
Tabela 2: Starost anketiranih oseb

STAROST ANKETIRANIH OSEB
10%
35% do 30 let
20%
nad 30 do 40 let
nad 40 do 50 let
nad 50 let
35%
Graf 2: Starost anketiranih oseb
Obrazložitev:
Največ oseb je bilo anketiranih v starostni skupini do 30 let in nad 30 do 40 let in
sicer je v obeh skupinah znašal delež anketiranih oseb 35 odstotkov. Nato sledi
skupina anketiranih starih nad 40 do 50 let in sicer je delež teh oseb 20 odstotkov
ter nazadnje še osebe stare nad 50 let, katerih delež je 10 odstotkov.
3. Tretje vprašanje se je nanašalo na stopnjo dosežene izobrazbe.
Stopnja dosežene izobrazbe Število anketiranih oseb

1) poklicna ali manj 7
2) srednja 27
3) višja 6
4) visoka ali več 9
Tabela 3: Izobrazbena struktura anketirancev

STOPNJA DOSEŽENE IZOBRAZBE
18% 14%
poklicna ali manj
12% srednja
višja
visoka ali več
56%
Graf 3: Izobrazbena struktura anketirancev
Obrazložitev:
Med anketiranimi osebami prevladujejo osebe s končano srednješolsko izobrazbo in
sicer je delež teh oseb 56 odstotkov, sledijo anketirane osebe z visokošolsko
izobrazbo ali več, katerih delež znaša 18 odstotkov, nato sledijo z 14 odstotnim
deležem anketirani s poklicno šolo ali manj ter na koncu je 12 odstotni delež
anketiranih z višješolsko izobrazbo.
4. Četrto vprašanje se je nanašalo na število let delovnih izkušenj.
Število let delovnih izkušenj Število anketiranih oseb

1) do 5 let 21
2) nad 5 do 15 let 14
3) nad 15 do 25 let 6
4) nad 25 let 8
Tabela 4: Število let delovnih izkušenj

ŠTEVILO LET DELOVNIH IZKUŠENJ
16%
do 5 let
12% 43%
nad 5 do 15 let
nad 15 do 25 let
nad 25 let
29%
Graf 4: Število let delovnih izkušenj
Obrazložitev:
Največji delež anketiranih ima do 5 let delovnih izkušenj in sicer znaša ta delež 43
odstotkov, nato sledijo osebe z delovnimi izkušnjami nad 5 do 15 let, delež teh je 29
odstotkov, sledijo osebe, ki imajo nad 25 let delovnih izkušenj, delež teh je 16
odstotkov in na koncu so osebe z delovnimi izkušnjami nad 15 do 25 let, ki
zavzemajo 12 odstoten delež.
5. Peto vprašanje se je nanašalo na položaj v organizaciji, ki ga anketirani

zasedajo.
Položaj v organizaciji Število anketiranih oseb

1) višji manager 4
2) vodja oddelka ali poslovne enote 5
3) samostojni strokovni kader 12
4) rutinski umski delavec 12
(administracija, trgovina)
5) rutinski umski delavec 7
(proizvodnja, storitve)
6) majhni lastnik ali samozaposlen 5
7) ročni delavec osnovna dela 4
Tabela 5: Položaj anketiranih v organizaciji

POLOŽAJ V ORGANIZACIJI
8% 8%
10% 10%
14%
25%
25%
višji manager
vodja oddelka ali poslovne enote
samostojni strokovni kader
rutinski umski delavec (administracija, trgovina)
rutinski umski delavec (proizvodnja, storitve)
majhni lastnik ali samozaposlen
ročni delavec - osnovna dela
Graf 5: Položaj anketiranih v organizaciji
Obrazložitev:
Enak, 25 odstotni delež imajo anketirani zaposleni kot samostojni strokovni kader v
organizacijah in anketirani zaposleni kot rutinski umski delavec (administracija,
trgovina). Sledijo anketirani zaposleni kot rutinski umski delavec (proizvodnja,
storitve) z 14 odstotnim deležem. Nato enak 10 odstotni delež zavzemajo anketirani,
ki so zaposleni kot vodja oddelka ali poslovne enote ter majhni lastniki ali
samozaposleni. Zadnje mesto, oboji z 8 odstotnim deležem zavzemajo anketirani
zaposleni kot višji manager in ročni delavec – osnovna dela.
6. Šesto vprašanje se je nanašalo na udeležbo pri izobraževanju na temo

Udeležba na izobraževanju Število anketiranih oseb

1) Da, v sklopu šolanja. 5
2) Da, v eni izmed prejšnjih organizacij. 3
3) Da, v sedanji organizaciji. 11
4) Da, v lastni režiji. 4
5) Ne. 26
Tabela 6: Izobraževanje anketiranih na temo poslovnega komuniciranja

IZOBRAŽEVANJE NA TEMO POSLOVNEGA

KOMUNICIRANJA
10%
6%
54% 22%
8%
da, v sklopu šolanja da, v eni izmed prejšnjih organizacij

da, v sedanji organizaciji da, v lastni režiji
ne
Graf 6: Izobraževanje anketiranih na temo poslovnega komuniciranja
Obrazložitev:
Izobraževanja na temo poslovnega komuniciranja se je v sklopu šolanja udeležilo 10
odstotkov anketiranih oseb, sledi 22 odstotni delež anketiranih, ki se izobraževanja
na to temo udeležilo v okviru sedanje organizacije, 6 odstotkov se jih je udeležilo v
prejšnji organizaciji in 8 odstotkov v lastni režiji. Delež anketiranih, ki se nikoli ni
udeležil izobraževanja na temo poslovnega komuniciranja, je kar 54 odstoten.
7. Sedmo vprašanje je bilo, če bi si anketirani želeli vedeti več o učinkoviti

uporabi oblik neverbalnega komuniciranja, kot so na primer govorica telesa,
osebni videz, uporaba prostora itd. v poslovnem svetu.
Uporaba oblik neverbalnega komuniciranja Število anketiranih oseb

1 - da 40
2 - ne 5
3 - ne vem 4
Tabela 7: Želja po znanju učinkovite uporabe oblik neverbalnega

komuniciranja

UČINKOVITA UPORABA OBLIK NEVERBALNEGA

KOMUNICIRANJA
8%
10%
da
ne
ne vem
82%
Graf 7: Želja po znanju učinkovite uporabe oblik neverbalnega komuniciranja
Obrazložitev:
Velik delež anketiranih in sicer 82 odstotkov anketiranih ima željo po znanju
učinkovite rabe posameznih oblik neverbalnega komuniciranja v poslovnem okolju.
Delež anketiranih, ki si ne želi vedeti več o učinkoviti uporabi oblik neverbalnega
komuniciranja v poslovnem okolju je 10 odstoten, 8 odstotkov anketiranih pa ne ve,
če si želi o tej temi vedeti več.
8. Osmo vprašanje se je nanašalo na napisana oziroma nenapisana pravila

poslovnega komuniciranja s pravili o oblačenju, ki jih imajo organizacije za
svoje zaposlene.
Pravila poslovnega komuniciranja Število anketiranih oseb

1 - da 18
2 - ne 28
3 - ne vem 3
Tabela 8: Pravila poslovnega komuniciranja s pravili o oblačenju

PRAVILA POSLOVNEGA KOMUNICIRANJA S PRAVILI O

OBLAČENJU
6%
37%
da
ne
ne vem
57%
Graf 8: Pravila poslovnega komuniciranja s pravili o oblačenju
Obrazložitev:
V organizaciji, kjer so anketirani zaposleni, več kot polovica anketiranih in sicer 57
odstotkov nima napisanih oziroma nenapisanih pravil poslovnega komuniciranja s
pravili o oblačenju. Delež anketiranih, kjer imajo ta pravila v organizaciji je 37
odstoten in delež tistih, ki ne vedo ali imajo ta pravila je 6 odstoten.
9. Deveto vprašanje se je nanašalo na mnenje anketiranih, če jih ljudje

ocenjujejo po osebnem videzu in urejenosti, po njihovem glasu itd.
Ocenjevanje ljudi po osebnem videzu Število anketiranih oseb

in urejenost, po glasu itd.
1 - da 32
2 - ne 2
3 - delno 15
Tabela 9: Ocenjevanje ljudi po osebnem videzu in urejenosti, itd.

OCENJEVANJE PO OSEBNEM VIDEZU IN

UREJENOSTI, PO GLASU ITD.
35%
da
ne
delno
61%
4%
Graf 9: Ocenjevanje ljudi po osebnem videzu in urejenosti, itd.
Obrazložitev:
Delež anketiranih, ki menijo, da jih ljudje ocenjujejo po osebne videzu in urejenosti,
je 61 odstoten, 35 odstoten delež je tistih, ki menijo, da jih drugi delno ocenjujejo po
osebnem videzu in urejenosti in 4 odstotki menijo, da jih ljudje ne ocenjujejo po
osebnem videzu in urejenosti.
10. To vprašanje se je nanašalo na mnenje anketiranih, ali jim predstavlja

neverbalno komuniciranje pomembno vlogo pri njihovi uspešnosti v stikih z
ljudmi.
Vloga neverbalnega komuniciranja pri Število anketiranih oseb

uspešnosti v stikih z ljudmi
1 - da 32
2 - ne 2
3 - delno 15
Tabela 10: Vloga neverbalnega komuniciranja pri uspešnosti v stikih z

ljudmi

VLOGA NEVERBALNEGA KOMUNICIRANJA PRI

USPEŠNOSTI V STIKIH Z LJUDMI
31%
da
ne
delno
4% 65%
Graf 10: Vloga neverbalnega komuniciranja pri uspešnosti v stikih z ljudmi
Obrazložitev:
Delež anketiranih, ki so mnenja, da pomembno vlogo pri njihovi uspešnosti v stikih z
ljudmi predstavlja neverbalno komuniciranje je 65 odstotkov, 31 odstotkov
anketiranih je mnenja, da je vloga neverbalnega komuniciranja pri njihovi uspešnosti
v stikih z ljudmi delno pomembna, za 4 odstotke anketiranih pa je nepomembna.
11. Naslednji dve trditvi sta zajemali vsebino o podkrepitvi besed z gestiko in o
vzpostavitvi primernega očesnega stika s sogovornikom.
Vsebina Nikoli Občasno Ne vem Pogosto Vedno

1) Svoje besede 1 (2%) 22 (45%) 4 (35%) 17 (8%) 5 (10%)
podkrepim z gestiko.
2) Vzpostavim primeren 5 (10%) 25 (51%) 19 (39%)
očesni stik.
Tabela 11 : Uporaba govorice telesa
Uporaba govorice telesa Nikoli Občasno Ne vem Pogosto Vedno

Povprečen delež anketiranih 1% 28% 4% 43% 24%
Tabela 12 : Povprečen delež trditev anketiranih o uporabi govorice telesa

UPORABA GOVORICE TELESA
delež anketiranih 60%

50%
nikoli
40% občasno
30% ne vem
20% pogosto
10% vedno
0%
gestika očesni stik
Graf 11: Uporaba govorice telesa
Obrazložitev:
Največji delež anketiranih in sicer 45 odstotkov občasno podkrepi svoje besede z
gestiko, 35 odstotkov anketiranih ne ve, če svoje besede podkrepijo z gestiko, 10
odstotkov svoje besede vedno podkrepi z gestiko, 8 odstotkov pogosto in 2 odstotka
anketiranih nikoli ne podkrepi svojih besed z gestiko.
Več kot polovica anketiranih in sicer 51 odstotkov pogosto med pogovorom
vzpostavi primeren očesni stik, 39 odstotkov ga vedno vzpostavi in samo 10
odstotkov anketiranih očesni stik vzpostavi samo občasno.
12. Ta trditev se je nanašala na opazovanje sogovornikove govorice telesa.

Opazujem sogovornikovo 1 8 0 18 22
govorico telesa.
Tabela 13 : Opazovanje sogovornikove govorice telesa

OPAZOVANJE SOGOVORNIKOVE GOVORICE TELESA
2% 16%
nikoli
45% 0%
občasno
ne vem
pogosto
37% vedno
Graf 12: Opazovanje sogovornikove govorice telesa
Obrazložitev:
Največji delež anketiranih in to je 45 odstotkov med pogovorom vedno opazuje
sogovornikovo govorico telesa, 37 odstotkov jih opazuje pogosto, 16 odstotkov
anketiranih občasno opazuje in samo 2 odstotka anketiranih nikoli ne opazuje
sogovornikove govorice telesa.
13. Trditev se je nanašala na analiziranje neverbalnega izražanja sebe.

Analiziram neverbalno izražanje 7 13 7 14 8
sebe.
Tabela 14 : Analiziranje svojega neverbalnega izražanja

ANALIZIRANJE SVOJEGA NEVERBALNEGA

IZRAŽANJA
16% 14%
nikoli
občasno
ne vem
27% pogosto
29%
vedno
14%
Graf 13: Analiziranje svojega neverbalnega izražanja
Obrazložitev:
Največji odstotek anketiranih in sicer 29 odstotkov pogosto analizira svoje
neverbalno izražanje, sledi 27 odstotkov anketiranih, ki občasno analizirajo svoje
neverbalno izražanje, nato s 16 odstotki sledijo anketirani, ki vedno analizirajo svoje
neverbalno izražanje, 14 odstotkov anketiranih ne ve, če analizira neverbalno
izražanje sebe in enako 14 odstotkov anketiranih nikoli ne analizira svojega
neverbalnega izražanja.
14. Ta trditev se je nanašala na uporabo primerne višine glasu, glasnosti in

hitrosti govora.

Uporaba primerne višine glasu, 0 17 0 19 13
glasnosti in hitrosti govora.
Tabela 15 : Uporaba primerne višine glasu, glasnosti in hitrosti govora

UPORABA PRIMERNE VIŠINE GLASU, GLASNOSTI IN

HITROSTI GOVORA
0%
27% nikoli
35%
občasno
ne vem
pogosto
0% vedno
38%
Graf 14: Uporaba primerne višine glasu, glasnosti in hitrosti govora
Obrazložitev:
Največji delež anketiranih in teh je 38 odstotkov, je mnenja, da pogosto uporablja
med govorom primerno višino glasu, glasnost in hitrost govora, sledi delež z 35
odstotki anketiranih, ki so mnenja, da občasno uporabljajo primerno višino, glasnost
in hitrost govora, 27 odstotkov pa jih je mnenja, da vedno uporabljajo primerno
višino, glasnost in hitrost govora.
15. Te tri trditve so vsebovale sklop o uporabi prostora in sicer so bile trditve o
upoštevanju medosebne razdalje in spoštovanju intimnega pasu
posameznika, namestitvi v prostoru in urejenosti delovnega prostora.

a) Medosebna razdalja in 3 (6%) 2 (4%) 15 (31%) 29 (59%)
intimni pas.
b) Namestitev v prostoru. 8 (16%) 4 (8%) 2 (4%) 16 (33%) 19 (39%)
c) Urejenost delovnega 1 (2%) 1 (2%) 18 (37%) 29 (59%)
prostora.
Tabela 16 : Uporaba prostora

Uporaba prostora Nikoli Občasno Ne vem Pogosto Vedno

Tabela 17 : Povprečen delež trditev anketiranih o uporabi prostora
UPORABA PROSTORA
70%
delež anketiranih
60% nikoli
50%
občasno
40%
ne vem
30%
20% pogosto
10% vedno
0%
medosebna namestitev v urejenost
razdalja prostoru prostora
Graf 15: Uporaba prostora
Obrazložitev:
V povprečju je delež anketiranih, ki vedno upošteva medosebno razdaljo in intimni
pas posameznika, skrbno izbere namestitev v prostoru in skrbi, da je delovni prostor
urejen, 53 odstoten. 34 odstotkov anketiranih meni, da včasih upoštevajo
medosebno razdaljo in intimni pas posameznika ter namestitev v prostoru in za
urejenost delovnega prostora. Nikoli in občasno se jih je opredelilo dvakrat po 5
odstotkov, 3 odstotki pa ne vedo, če upoštevajo medosebno razdaljo, če zavestno
izberejo namestitev v prostoru in skrbijo, da je njihov prostor urejen.
16. Ta sklop je vseboval trditve o osebnem videzu in urejenosti in sicer trditev o

urejenosti pričeske, urejenosti obraza, primernemu stilu oblačenja, primerni
obutvi in uporabi modnih dodatkov.


a) Urejenost pričeske. 4 (8%) 21 (43%) 24 (49%)
b) Urejenost obraza. 1 (2%) 8 (16%) 2 (4%) 17 (35%) 21 (49%)
c) Stil oblačenja glede na 3 (6%) 3 (6%) 19 (39%) 24 (49%)
delovno mesto.
d) Primernost obutve glede 1 (2%) 3 (6%) 1 (2%) 18 (37%) 26 (53%)
na delovno mesto.
e) Uporaba modnih 6 (12%) 19 (39%) 7 (14%) 17 (35%)
dodatkov.
Tabela 18 : Osebni videz in urejenost
Osebni videz in urejenost Nikoli Občasno Ne vem Pogosto Vedno

Tabela 19 : Povprečen delež trditev anketiranih o osebnem videzu in

urejenosti
OSEBNI VIDEZ IN UREJENOST
60%
delež anketiranih
50% nikoli
40% občasno
30% ne vem
20% pogosto
10% vedno
0%
urejenost urejenost stil primerost uporaba
pričeske obraza oblačenja obutve modnih
dodatkov
Graf 16: Osebni videz in urejenost
Obrazložitev:
V povprečju je delež anketiranih, ki skrbi za osebni videz in urejenost 42 odstoten,
33 odstotkov anketiranih pogosto skrbi za osebni videz in urejenost, 3 odstoten
delež anketiranih meni, da ne ve, če skrbi za osebni videz in urejenost, 17 odstotkov
anketiranih meni, da občasno in 5 odstotkov anketiranih ne skrbi za osebni videz in
urejenost. Na splošno v sklopu trditev o osebnem videzu in urejenosti prevladujeta
pri vseh tditvah odgovora vedno in pogosto, razen pri uporabi modnih dodatkov, kjer

največji delež anketiranih in sicer 39 odstotkov uporablja modne dodatke le občasno

in celo 12 odstotkov jih ne uporablja nikoli.
17. Pri tej trditvi nas je zanimalo kakšno skrb anketirani posvečajo svežemu
vonju in osebni higieni.

Svež vonj in osebna higiena. 1 6 42
Tabela 20 : Vonj in osebna higiena
VONJ IN OSEBNA HIGIENA
0%
2%
0%
12%
nikoli
občasno
ne vem
pogosto
vedno
86%
Graf 17: Vonj in osebna higiena
Obrazložitev:
Velik delež anketiranih in teh je 86 odstotkov vedno skrbi za svež vonj in osebno
higieno, 12 odstotkov pa pogosto, 2 odstotka anketiranih le občasno skrbi za
osebno higieno in svež vonj.
18. Ta trditev se je nanašala na primerno rokovanje in sicer, če anketirani

zavestno pazijo, da pri rokovanju njihov stisk roke ni ne premočan in ne
preohlapen.


Stisk roke. 1 3 2 9 34
Tabela 21: Rokovanje
ROKOVANJE
2% 6% 4%
nikoli
18% občasno
ne vem
pogosto
70% vedno
Graf 18: Rokovanje
Obrazložitev:
Delež anketiranih, ki vedno pazijo, da pri rokovanju njihov stisk roke ni ne premočan
in ne preohlapen, je 70 odstoten, 18 odstotkov jih pazi pogosto, 4 odstotki tega ne
vedo, občasno jih pazi 6 odstotkov in 2 odstotka anketiranih nikoli ne pazi, da njihov
stisk roke ni ne premočan in ne preohlapen.
19. Vprašanje se je nanašalo na mnenje anketiranih, ali želijo z avtomobilom, ki

ga vozijo poudariti svoj položaj v družbi.
Poudarjenje položaja v družbi z avtomobilom Število anketiranih oseb

1 - da 6
2 - ne 40
3 - ne vem 3
Tabela 22: Poudarjanje položaja v družbi z avtomobilom

POUDARJANJE POLOŽAJA V DRUŽBI Z

AVTOMOBILOM
6% 12%
da
ne
ne vem
82%
Graf 19: Poudarjanje položaja v družbi z avtomobilom
Obrazložitev:
Delež anketiranih, ki so mnenja, da z avtomobilom, ki ga vozijo ne želijo poudariti
svojega položaja v družbi, je 82 odstotkov, 12 odstotkov anketiranih poudarja svoj
položaj v družbi z avtomobilom in 6 odstotkov anketiranih ne ve, če želijo z
avtomobilom, ki ga vozijo poudariti svoj položaj v družbi.
20. To vprašanje se je nanašalo na mnenje anketiranih ali bi zaposleni na višjih

položajih v organizaciji morali voziti avtomobile višjega cenovnega razreda.
Avtomobile višjega cenovnega razreda naj bi vozili Število anketiranih oseb

zaposleni na višjih položajih v organizaciji
1 - da 18
2 - ne 29
3 - ne vem 2
Tabela 23: Avtomobile višjega cenovnega razreda naj bi vozili zaposleni

na višjih položajih v organizaciji

AVTOMOBILE VIŠJEGA CENOVNEGA RAZREDA NAJ

BI VOZILI ZAPOSLENI NA VIŠJIH POLOŽAJIH V
ORGANIZACIJI
4%
37%
da
ne
ne vem
59%
Graf 20: Avtomobile višjega cenovnega razreda naj bi vozili zaposleni na

višjih položajih v organizaciji
Obrazložitev:
Delež anketiranih, ki so mnenja, da zaposleni na višjih položajih v organizaciji ne
rabijo voziti avtomobilov višjega cenovnega razreda je 59 odstoten. Delež
anketiranih, ki menijo, da bi zaposleni na višjih položajih v organizaciji morali voziti
avtomobile višjega cenovnega razreda je 37 odstoten, 4 odstotki anketiranih pa ne
ve, ali bi zaposleni na višjih položajih v organizaciji morali voziti avtomobile višjega
cenovnega razreda.
21. To vprašanje se je nanašalo na uporabo časa in sicer smo anketirance

spraševali, če točno prihajajo na delovno mesto, sestanke.

Na delovno mesto, sestanke 0 2 0 15 32
prihajam točno.
Tabela 24 : Uporaba časa

UPORABA ČASA
0%
4%
0%
nikoli
31%
občasno
ne vem
pogosto
65%
vedno
Graf 21: Uporaba časa
Obrazložitev:
Velik delež anketiranih in to kar 65 odstotkov, točno prihaja na delovno mesto in
sestanke, sledi 31 odstotkov, ki so mnenja, da pogosto in 4 odstotki menijo, da
občasno.
22. S tem vprašanjem smo želeli ugotoviti ali je garderoba anketiranih v

poslovnem svetu sestavljena večinoma iz modrih, sivih in drugih nevtralnih
barv.

Garderoba iz modrih, sivih in 7 12 2 15 13
drugih nevtralnih barv.
Tabela 25 : Uporaba barv

GARDEROBA IZ MODRIH, SIVIH IN DRUGIH

NEVTRALNIH BARV
14%
27%
nikoli
občasno
ne vem
24% pogosto
vedno
31% 4%
Graf 22: Uporaba barv
Obrazložitev:
Delež anketiranih, katerih garderoba v poslovnem svetu je vedno sestavljena
večinoma iz modrih, sivih in drugih nevtralnih barv, je 27 odstoten, 31 odstotkov
anketiranih ima pogosto sestavljeno garderobo večinoma iz teh barv, 4 odstotki tega
ne vedo, 24 odstotkov jih ima občasno sestavljeno garderobo večinoma iz teh barv
in 14 odstotkov nima nikoli garderobe sestavljene večinoma iz modrih, sivih in

4 ZAKLJUČEK
4.1 TEST HIPOTEZ

Hipoteza 1: Organizacije organizirajo za svoje zaposlene izobraževanja na temo
HIPOTEZA 1 NE DRŽI.
Izobraževanja na temo poslovnega komuniciranja se je v sedanji ali v eni izmed

prejšnjih organizacij udeležilo le 28 odstotkov anketiranih. Glede na to, da je samo 8
odstoten delež tistih anketiranih, ki so zaposleni kot ročni delavci in zanje znanje s
področja poslovnega komuniciranja ni bistvenega pomena, menim, da anketirani
zaposleni na vseh drugih položajih v organizacijah, ki jih je 92 odstotkov, morajo
imeti vsaj osnovno znanje s področja poslovnega komuniciranja.
Anketirani so hipotezo ovrgli.
Hipoteza 2: Ljudje imajo željo po znanju o učinkoviti uporabi oblik neverbalnega

komuniciranja v poslovnem svetu.
HIPOTEZA 2 DRŽI.
Delež anketiranih, ki ima željo po znanju o učinkoviti rabi posameznih oblik

neverbalnega komuniciranja v poslovnem svetu je 82 odstoten. Ljudje si torej želijo
več znanja na tem področju in organizacije, kjer so zaposleni bi jim lahko omogočile
izobraževanja na to temo.
Anketirani so hipotezo potrdili.
Hipoteza 3: Organizacije imajo za svoje zaposlene pravila poslovnega

komuniciranja s pravili o oblačenju.
Samo 37 odstotkov anketiranih ima v organizaciji, kjer so zaposleni pravila

poslovnega komuniciranja s pravili o oblačenju. Ta pravila so napisana oziroma
nenapisana. Menim, da bi odstotek moral biti večji, saj bi organizacije za svoje
zaposlene morale imeti osnovna pravila o vedenju na delovnem mestu s sodelavci,
strankami, poslovnimi partnerji in o primernem slogu oblačenja.
Hipoteza 4: Ljudje menijo, da jih drugi ocenjujejo po njihovem neverbalnem

izražanju.
HIPOTEZA 4 DRŽI.

Delež tistih, ki menijo, da jih ljudje ocenjujejo po njihovem neverbalnem izražanju, je

61 odstoten. Velika večina anketiranih se torej zaveda pomena neverbalnega
izražanja v poslovnem svetu.
Hipoteza 5: Ljudem predstavlja neverbalno komuniciranje pomembno vlogo pri

uspešnosti v stikih z ljudmi.
HIPOTEZA 5 DRŽI.
Neverbalno komuniciranje predstavlja pomembno vlogo pri uspešnosti v stikih z

ljudmi kar 65 odstotkom anketiranim in 31 odstotkom je ta vloga delno pomembna.
Samo 4 odstotki so mnenja, da neverbalno komuniciranje ne predstavlja pomembne
vloge pri njihovi uspešnosti v stikih z ljudmi.
Hipoteza 6: Ljudje med govorom pazijo na primerno uporabo glasu.
HIPOTEZA 6 DRŽI.
Delež anketiranih, ki vedno pazijo na primerno uporabo glasu je 27 odstoten in tistih,

ki pogosto pazijo na primerno uporabo glasu je 35 odstotkov. Velik delež anketiranih
torej zavestno pazi na primerno uporabo glasu.
Hipoteza 7: Ljudje opazujejo sogovornikovo govorico telesa.
HIPOTEZA 7 DRŽI.
Večina anketiranih in to je 82 odstotkov opazuje sogovornikovo govorico telesa.

Hipoteza 8: Ljudje analizirajo svoje neverbalno izražanje.
Samo 45 odstotkov anketiranih vedno oziroma pogosto analizira neverbalno

izražanje sebe. Ljudje se premalo zavedamo, da se z analiziranjem svojega
neverbalnega izražanja največ naučimo.
Hipoteza 9: Ljudje skrbijo za osebni videz in urejenost.
HIPOTEZA 9 DRŽI.

Delež anketiranih, ki vedno oziroma pogosto skrbijo za osebni videz in urejenost je

75 odstotkov. V povprečju največjo pozornost posvečajo urejenosti pričeske (92
odstotkov), nato primernosti obutve glede na delovno mesto (90 odstotkov), potem
stilu oblačenja (88 odstotkov) in urejenosti obraza (84 odstotkov) in na zadnjem
mestu je uporaba modnih dodatkov, ki jih uporablja (49 odstotkov) anketiranih.
Hipoteza 10: Ljudje skrbijo za svež vonj in osebno higieno.
HIPOTEZA 10 DRŽI.
Delež anketiranih, ki skrbijo vedno ali vsaj pogosto za svež vonj in osebno higieno,
je 98 odstoten.
Hipoteza 11: Ljudje zavestno pazijo na primerno rokovanje.
HIPOTEZA 11 DRŽI.
Kar 80 odstotkov anketiranih zavestno pazi na primerno rokovanje.

Hipoteza 12: Ljudje želijo z avtomobilom poudariti svoj položaj v družbi.
Ta podatek nas preseneča, saj večina anketiranih in teh je 82 odstotkov s svojim

avtomobilom ne želi poudariti položaja v družbi.
Hipoteza 13: Ljudje so mnenja, da bi zaposleni na višjih položajih v organizacijah,

morali voziti avtomobile višjega cenovnega razreda.
Samo 37 odstotkov anketiranih meni, da bi zaposleni na višjih položajih morali voziti

avtomobile višjega cenovnega razreda.
Hipoteza 14: Ljudje točno prihajajo na delovno mesto in sestanke.
HIPOTEZA 14 DRŽI.
Delež anketiranih, ki vedno oziroma pogosto točno prihajajo na delovno mesto, je

kar 96 odstoten.

Hipoteza 15: Garderoba ljudi v poslovnem svetu je sestavljena večinoma iz

nevtralnih barv.
HIPOTEZA 15 DRŽI.
Večina anketiranih ima garderobo sestavljeno večinoma iz nevtralnih barv in teh je

58 odstotkov. Ljudje se torej oblačijo v oblačila, ki so sestavljena iz modrih, sivih in
nevtralnih barv in te barve so primerne v poslovnem svetu.
4.2 UGOTOVITVE IN ANALIZA RAZISKAVE

Uspešno poslovno komuniciranje je potrebno za pot do uspeha v poslovnem okolju
in neverbalno komuniciranje predstavlja pomembno vlogo. Znanje o poslovnem
komuniciranju in oblikah neverbalnega komuniciranja je pomembno na vseh
področjih dela in se kaže v našem osebnem in poslovnem uspehu. Ljudje si o nas
ustvarijo vtis še preden spregovorimo, na podlagi tega, kako izgledamo, stojimo,
hodimo, gledamo itd.
Z raziskavo smo ugotovili, da ljudje na splošno neverbalni komunikaciji v poslovnem

svetu dajejo velik pomen in zadovoljivo obvladajo posamezne oblike neverbalnega
komuniciranja.
Ugotovili smo tudi, da organizacije za svoje zaposlene ne organizirajo dovolj

izobraževanj na temo poslovnega komuniciranja. V sklopu organizacije se je
izobraževalo na temo poslovnega komuniciranja samo 28 odstotkov anketiranih.
Glede na to, da samo 8 odstoten delež anketiranih predstavlja zaposlene kot ročni
delavec – osnovna dela, kjer znanje s področja poslovnega komuniciranja ni
bistvenega pomena, menim, da bi ta odstotek moral biti večji. Delež ostalih
anketiranih je 92 odstotkov in ti so zaposleni na ostalih položajih v organizacijah,
kjer je pomembno določeno znanje s tega področja. Pomembno je za kvalitetno
komuniciranje s sodelavci, strankami, poslovnimi partnerji in je ključnega pomena za
uspeh posameznika v poslovnem svetu, ki posledično vpliva na celoten vtis in uspeh
organizacije. Zaposleni si želijo znanja s področja učinkovite uporabe oblik
neverbalnega komuniciranja in organizacije bi jim lahko omogočile izobraževanja na
to temo.
Organizacije v veliki večini nimajo pravil poslovnega komuniciranja s pravili o

oblačenju za svoje zaposlene. To kaže na dokaj veliko brezbrižnost organizacij na
področju poslovnega nastopa in vtisa, ki ga zaposleni naredijo na okolico. Poslovno
vedenje zaposlenih je namreč vizitka organizacije s katero se predstavlja širši
javnosti. Večina ljudi se zaveda, da jih drugi ocenjujejo po njihovem neverbalnem
izražanju in večini predstavlja neverbalno komuniciranje pomembno vlogo pri njihovi
uspešnosti v stikih z ljudmi. Zanimiv pa je podatek, da manj kot polovica anketiranih
analizira neverbalno izražanje sebe, kljub temu, da neverbalnemu komuniciranju v
poslovnem svetu pripisujejo velik pomen. Premalo se zavedajo, da se z
analiziranjem neverbalnega izražanja sebe največ naučimo.

Večina ljudi tudi opazuje sogovornikovo govorico telesa, kar je pomembno, saj si na
podlagi tega ob spremljavi sogovornikovega govora ustvarimo določen vtis o
povedanem. Ljudje posvečajo največjo pozornost osebnemu videzu in urejenosti ter
skrbi za svež vonj in osebno higieno. Ti dve obliki neverbalnega komuniciranja imata
tudi bistven pomen na področju uspešnega in učinkovitega neverbalnega
komuniciranja. Velik delež je tudi tistih, ki zavestno pazijo na primeren stisk roke pri
rokovanju in teh je 80 odstotkov. Presenetljiva pa sta podatka, da je večina
anketiranih mnenja, da z avtomobilom, ki ga vozijo ne želijo poudariti svojega
položaja v družbi. Splošno znano je namreč, da se po naših cestah vozijo ljudje z
dobrimi avtomobili in za avtomobil so pripravljeni nameniti precejšnjo vsoto denarja.
Ljudje nasprotujejo tudi temu, da bi se zaposleni na višjih položajih v organizacijah
morali voziti z avtomobili višjega cenovnega razreda. Avtomobil v poslovnem svetu
pomeni statusni simbol tako kot obleka in z njim naredimo ali pokvarimo celoten vtis
o sebi in organizaciji, v kateri smo zaposleni. Največji delež in to kar 96 odstotkov
anketiranih meni, da točno prihajajo na delovno mesto in sestanke. S točnostjo
izkazujemo svojo zanesljivost. Več kot polovica anketiranih ima sestavljeno
garderobo iz nevtralnih barv in to so barve, ki so primerne za oblačila v poslovnem
svetu.
4.3 PREDLOGI ZA USPEŠNO IN UČINKOVITO NEVERBALNO

KOMUNICIRANJE
Pri uspešnem in učinkovitem komuniciranju moramo biti vselej pozorni na
neskladnost med posameznimi oblikami komuniciranja ter na hitre spremembe v
načinu neverbalnega komuniciranja, ki so ponavadi odraz prikritih dogajanj v
sporočevalcu. V poslovnem komuniciranju se moramo izogibati vsemu, kar bi
zmanjšalo učinkovitost komuniciranja in sem sodi gotovo neskladje v komuniciranju
– tako med oblikami komuniciranja pri enem udeležencu kot med naravnanostjo
udeležencev med seboj. Zato se svetuje prilagajanje oblik in načinov komuniciranja,
»zrcalno« komuniciranje po zgledu drugih udeležencev – nekakšno mimikrijo v
komuniciranju, ki zadeva:
Telo: podobno držo, podobne kretnje, podoben ritem dihanja.
Govorico: podobno višino zvoka, podobno glasnost, podobno hitrost in ritem.
Izražanje: podobno neverbalno izražanje.
Drugo: zanimanje za sogovornika, vživljanje vanj, ne preveč različen slog
oblačenja, primerna razdalja itn. (Možina et al., 1998, str. 49).
GOVORICA TELESA
Očesni stik: med pogovorom glejmo sogovornika in si poskusimo
pridobiti navado (5-15 sekund); odvadimo se buljenja, mežikanja in
beganja z očmi; bodimo pozorni na to, da bo naš pogled prijazen in
umirjen.
Obrazna mimika in kretnje: opazujmo držo rok in naše kretnje; naše
besede podkrepimo z ustrezno gestikulacijo, ki mora biti nad linijo pasu;
odvadimo se motečih kretenj; zavedajmo se kaj pripovedujemo z rokami
in kaj pripovedujemo z našo obrazno mimiko; naš nasmeh naj bo
sproščen.

Telesna drža in hoja: analizirajmo svojo telesno držo; pazimo na

pokončno držo, kadar hodimo in sedimo; opazujmo naše kretnje rok, nog
in glave.
Položaj in gibanje v prostoru: upoštevajmo intimni prostor
posameznika in pustimo mu njegovo svobodno razpolaganje z njim; za
uspešno komuniciranje si izberimo primeren prostor oziroma namestitev
v prostoru oziroma namestitev za mizo.
PARAJEZIK
Govorno vedenje: prisluhnimo svojemu glasu, ki prinaša sporočilo;
analizirajmo prijetne in neprijetne zvoke; vadimo ton in ritem glasu; naš
govor naj bo razločen, primerne hitrosti in glasnosti; oblikujmo premore
med govorom; izbirajmo poudarke na pravih besedah; naučimo se
obvladovanja poslovnega tona, ki je umirjen, prijetne melodije in vabi k
pogovoru in naš glas naj postane bogat instrument.
OSEBNI VIDEZ IN UREJENOST

Kritičen pogled v ogledalo je naš najboljši svetovalec.
Naša pričeska naj bo urejena in prilagojena obliki obraza. Naš obraz naj daje zdrav
in negovani videz. Skrbimo za videz naših rok.
Pri izbiri obleke pazimo na skladnost barv in obleke z našo postavo. Obleka naj bo
primerna delovnemu mestu, ki ga zasedamo oziroma primerna glede na poslovno
priložnost. Ženska naj bo videti kot ženska, izogiba naj se pretirani
ekstravagantnosti in zapeljivosti, naj bo videti profesionalno.
VONJ
Redno skrbimo za svež vonj in osebno higieno telesa, kakor tudi ustne votline.
Parfum, ki ga uporabljamo naj bo nevsiljivega vonja, uporabljajmo ga zmerno in naj
se sklada z našo osebnostjo.
ROKOVANJE
Pri rokovanju pazimo na naš stisk roke, ki naj ne bo premočan in ne preohlapen.
Stisk roke naj traja le nekaj trenutkov.
PREDMETI
Komuniciramo tudi preko predmetnega okolja in avtomobil je eden izmed
predmetov, ki ima veliko vlogo v poslovnem komuniciranju. Je identifikacijski simbol
in zavedati se moramo, da z njim okolici sporočamo, kdo smo in na kakšnem
položaju smo. Učinkovitost komuniciranja lahko z avtomobilom povečamo ali pa tudi
zmanjšamo.
ČAS
Na delovno mesto, sestanke in poslovna srečanja prihajajmo točno. Kadar
zamujamo, pokličimo in se opravičimo.

BARVE
Barve naših oblačil naj bodo med seboj usklajene, usklajene pa morajo biti tudi s
čevlji, torbico, poslovnim kovčkom ali aktovko. Barvo oblačila izberimo tudi glede na
vtis, ki ga želimo narediti.

LITERATURA
Brajša, P. (1994): ″Managerska komunikologija: komuniciranje, problemi in konflikti
v podjetju″, Gospodarski vestnik, Ljubljana.
Clayton, P. (2004): ″Poslovna govorica telesa″, Prešernova družba, Ljubljana.
Ferjan, M. (1998): ″Poslovno komuniciranje″, Moderna organizacija, Kranj.
Florjančič, J., Ferjan, M. (2000): ″Management poslovnega komuniciranja″, Moderna
organizacija, Kranj.
Greene, R. H. (1991): ″Nov način komunikacije-Praktični nasveti za boljše poslovno
in družinsko sporazumevanje″, samozaložba, Ljubljana.
Kavčič, B. (2002): ″Poslovno komuniciranje″, Ekonomska fakulteta, Ljubljana.
Kavčič, B. (2004): ″Osnove poslovnega komuniciranja″, Ekonomska fakulteta,
Ljubljana.
Kneževič, A. N. (2005): ″Se znamo obnašati?″, Mladinska knjiga, Ljubljana.
Možina, S., Tavčar, M., Kneževič, A. N. (1998): ″Poslovno komuniciranje″, Obzorja,
Maribor.
Možina, S. et al. (2004): ″Poslovno komuniciranje: evropske razsežnosti″, Obzorja,
Maribor.
Popovič, M., Zajc, M. (2003): ″Vstop v poslovni svet″, Tehniška založba Slovenije,
Ljubljana.
Spillane, M. (1997): ″Kako se predstavimo: vodnik do osebne podobe za ženske in
moške″, Mladinska knjiga, Ljubljana.
Tavčar, M. (1995): ″Uspešno poslovno sporazumevanje″, Novi forum, Ljubljana.
Tavčar, M. (1996): ″Razsežnosti managementa″, Tangram, Ljubljana.
Tavčar, M. (1997): ″Preprosti poslovni bonton″, Novi forum, Ljubljana.
Trček, J. (1994): ″Medosebno komuniciranje in kontaktna kultura″, Didakta,
Radovljica.
Ule Nastran, M., Kline, M. (1996): ″Psihologija tržnega komuniciranja″, Fakulteta za
družbene vede, Ljubljana.

PRILOGA
Priloga: Anketni vprašalnik
SEZNAM SLIK
Slika 1: Vogalni položaj sogovornikov (Vir: Florjančič, Ferjan, 2000, str. 45)
Slika 2: Sodelujoči položaj sogovornikov (Vir: Florjančič, Ferjan, 2000, str. 45)
Slika 3: Tekmovalno-obrambni položaj sogovornikov (Vir: Florjančič, Ferjan, 2000,
str. 45)
SEZNAM GRAFOV
Graf 1: Spol anketiranih oseb
Graf 2: Starost anketiranih oseb
Graf 3: Izobrazbena struktura anketirancev
Graf 4: Število let delovnih izkušenj
Graf 5: Položaj anketiranih v organizaciji
Graf 6: Izobraževanje anketiranih na temo poslovnega komuniciranja
Graf 7: Želja po znanju učinkovite uporabe oblik neverbalnega komuniciranja
Graf 8: Pravila poslovnega komuniciranja s pravili o oblačenju
Graf 9: Ocenjevanje ljudi po osebnem videzu in urejenosti, itd.
Graf 10: Vloga neverbalnega komuniciranja pri uspešnosti v stikih z ljudmi
Graf 11: Uporaba govorice telesa
Graf 12: Opazovanje sogovornikove govorice telesa
Graf 13: Analiziranje svojega neverbalnega izražanja
Graf 14: Uporaba primerne višine glasu, glasnosti in hitrosti govora
Graf 15: Uporaba prostora
Graf 16: Osebni videz in urejenost
Graf 17: Vonj in osebna higiena
Graf 18: Rokovanje
Graf 19: Poudarjanje položaja v družbi z avtomobilom
Graf 20: Avtomobile višjega cenovnega razreda naj bi vozili zaposleni na višjih
položajih v organizaciji
Graf 21: Uporaba časa
Graf 22: Uporaba barv
SEZNAM TABEL
Tabela 1: Spol anketiranih oseb
Tabela 2: Starost anketiranih oseb
Tabela 3: Izobrazbena struktura anketirancev
Tabela 4: Število let delovnih izkušenj
Tabela 5: Položaj anketiranih v organizaciji
Tabela 6: Izobraževanje anketiranih na temo poslovnega komuniciranja
Tabela 7: Želja po znanju učinkovite uporabe oblik neverbalnega komuniciranja
Tabela 8: Pravila poslovnega komuniciranja s pravili o oblačenju
Tabela 9: Ocenjevanje ljudi po osebnem videzu in urejenosti, itd.

Tabela 10: Vloga neverbalnega komuniciranja pri uspešnosti v stikih z ljudmi

Tabela 11: Uporaba govorice telesa
Tabela 12: Povprečen delež trditev anketiranih o uporabi govorice telesa
Tabela 13: Opazovanje sogovornikove govorice telesa
Tabela 14: Analiziranje svojega neverbalnega izražanja
Tabela 15: Uporaba primerne višine glasu, glasnosti in hitrosti govora
Tabela 16: Uporaba prostora
Tabela 17: Povprečen delež trditev anketiranih o uporabi prostora
Tabela 18: Osebni videz in urejenost
Tabela 19: Povprečen delež trditev anketiranih o osebnem videzu in urejenosti
Tabela 20: Vonj in osebna higiena
Tabela 21: Rokovanje
Tabela 22: Poudarjanje položaja v družbi z avtomobilom
Tabela 23: Avtomobile višjega cenovnega razreda naj bi vozili zaposleni na višjih
položajih v organizaciji
Tabela 24: Uporaba časa
Tabela 25: Uporaba barv

Priloga:
ANKETNI VPRAŠALNIK
Sem Saša Trdin, študentka Fakultete za organizacijske vede in izvajam anketo za
potrebe diplomskega dela na temo neverbalnega komuniciranja v poslovnem okolju.
Vljudno Vas prosim za sodelovanje pri izpolnjevanju ankete, ki je anonimna.
Obkrožite oz. označite številko pred ustreznim odgovorom.
Spol:
1 – moški 2 – ženski
Starost:
1 – do 30 let 3 – nad 40 do 50 let
2 – nad 30 do 40 let 4 – nad 50 let
Stopnja dosežene izobrazbe:

1 - poklicna ali manj 3 - višja
2 - srednja 4 - visoka ali več
Število let delovnih izkušenj:

1 - do 5 let 3- nad 15 do 25 let
2 - nad 5 do 15 let 4- nad 25 let
Vaš položaj v organizaciji, kjer ste zaposleni:

1 - višji manager
2 - vodja oddelka ali poslovne enote
3 - samostojni strokovni kader
4 - rutinski umski delavec (administracija, trgovina)
5 - rutinski umski delavec (proizvodnja, storitve)
6 - majhni lastnik ali samozaposlen
7 - ročni delavec – osnovna dela
Ali ste se kdaj udeležili izobraževanja na temo poslovnega komuniciranja?

1 – da, v sklopu šolanja 4 – da, v lastni režiji
2 – da, v eni izmed prejšnjih organizacij 5 – ne
3 – da, v sedanji organizaciji
Ali bi si želeli vedeti več o učinkoviti uporabi oblik neverbalnega

komuniciranja (govorica telesa, osebni videz, uporaba prostora,..) v
poslovnem svetu?
1 – da 2 – ne 3 – ne vem
Ali imate v organizaciji, kjer ste zaposleni napisana oz. nenapisana pravila
poslovnega komuniciranja s pravili o oblačenju?
1 – da 2 – ne 3 – ne vem
Ali menite, da vas ljudje ocenjujejo po osebnem videzu in urejenosti, po

vašem glasu,..?
1 – da 2 – ne 3 – delno

Ali menite, da pomembno vlogo pri vaši uspešnosti v stikih z ljudmi

predstavlja neverbalno komuniciranje (govorica telesa, osebni videz in
urejenost,…)?
1 – da 2 – ne 3 - delno
Ali z avtomobilom, ki ga vozite želite poudariti svoj položaj v družbi?

1 – da 2 – ne 3 – ne vem
Ali menite, da bi zaposleni na višjih položajih v organizaciji morali voziti

avtomobile višjega cenovnega razreda?
1 – da 2 – ne 3 – ne vem
S križcem označite trditev, nikoli občasno ne pogosto vedno

ki v največji meri odraža vem
Vaše zavestno ravnanje.
Svoje besede podkrepim z
gestiko (kretnje rok, obrazna
mimika,…).
Med govorom uporabljam
primerno višino glasu,
glasnost, hitrost govora.
Sogovornika med
poslušanjem tudi opazujem
(drža, izraz obraza in oči,
kretnje,…).
Analiziram neverbalno
izražanje sebe.
Med pogovorom gledam
poslušalca – vzpostavim
primeren očesni stik.
Pri rokovanju pazim, da moj
stisk roke ni ne premočan in
ne preohlapen.
Skrbim za urejenost pričeske.
Skrbim za urejenost obraza
(moški: britje oz. urejenost
brade, ženske: ličenje).
Skrbim za svež vonj in
osebno higieno.
Moj stil oblačenja je prilagojen
glede na delovno mesto,
poslovno priložnost.
Nosim obutev, ki je primerna
glede na delovno mesto,
poslovno priložnost.
Moja garderoba je sestavljena
večinoma iz modrih, sivih ter

Uporabljam modne dodatke

(ura, nakit,..).
Pri komuniciranju upoštevam
medosebno razdaljo in
spoštujem intimni pas
posameznika (15 do 45 cm).
Skrbno izberem namestitev v
prostoru oz. za mizo med
sestanki, poslovnimi pogovori
s sodelavci, strankami.
Skrbim, da je moj delovni
prostor urejen.
Na delovno mesto, sestanke
prihajam točno.
HVALA ZA SODELOVANJE!

Neverbalno Komuniciranje V Poslovnem Okolju: Diplomsko Delo Visokošolskega Strokovnega Študija

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Neverbalno Komuniciranje V Poslovnem Okolju: Diplomsko Delo Visokošolskega Strokovnega Študija

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Mentor: izred. prof. dr. Marko Ferjan Kandidatka: Saša Trdin

Kranj, junij 2006

Zahvaljujem se tudi vsem, ki so sodelovali pri raziskovalnem projektu.

Posebna zahvala pa je namenjena mojim najbližjim, ki so mi na kakršenkoli način

Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in raziskovalnega dela.

Ugotovili smo, da ljudje neverbalnemu komuniciranju pripisujejo velik pomen in si

Diploma work is composed of theoretical and research part.

We have found out that people give to non-verbal communication an important

2 TEORETIČNI DEL .............................................................................................. 8

1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA

»Komunikacija, ki temelji le na besedah, bolj verjetno vodi v nesporazume.

Namen diplomskega dela je bil predstaviti, opredeliti in raziskati poslovno

Kadar nastopamo v poslovnem okolju, moramo svojo podobo spremeniti v poslovno

Vendar pa vtisa na okolico ne naredimo samo na podlagi osebnega videza in

Neverbalno komuniciranje je težje obvladovati, kar pomeni, da manj vešč

Saša Trdin: Neverbalno komuniciranje v poslovnem okolju stran 6 od 66

komuniciranja ne obvlada, pač tvega, da ne obvladuje dobre polovice sporočil, ki jih

Saša Trdin: Neverbalno komuniciranje v poslovnem okolju stran 7 od 66

2.1 OPREDELITEV POJMA KOMUNICIRANJE

Slovar slovenskega knjižnega jezika opredeljuje glagol "komuniciranje" kot

Možina navaja, da je »komuniciranje proces prenašanja informacij z medosebnim

Kavčič pa navaja, da komuniciranje predstavlja eno bistvenih dejavnosti, ki

2.2 OPREDELITEV POJMA POSLOVNO KOMUNICIRANJE

Saša Trdin: Neverbalno komuniciranje v poslovnem okolju stran 8 od 66

Poslovno komuniciranje se od drugih vrst komuniciranja razlikuje po tem, da se

Tavčar navaja, da je velik del poslovnega sporazumevanja informiranje drugih,

Kavčič povzema po Kohut in McFarland Baxterju posebnosti poslovnega

2. Poslovne komunikacije odgovarjajo na konkretna vprašanja. Poslovne

3. Poslovne komunikacije morajo biti prilagojene prejemniku. Naloga

4. S poslovnimi komunikacijami se trudimo za dober vtis. Sporočevalec se v

5. Poslovno komuniciranje je ekonomično. V poslovanju je čas denar. Poslovna

Saša Trdin: Neverbalno komuniciranje v poslovnem okolju stran 9 od 66

2.3 OPREDELITEV POJMA NEVERBALNO KOMUNICIRANJE

Neverbalno komuniciranje je komuniciranje pri katerem niso sredstvo za prenašanje

2.4 POMEN NEVERBALNEGA KOMUNICIRANJA

Tavčar povzema po Bovee in Thillu, da za racionalne sestavine prevladuje verbalno

Ferjan navaja, da ima neverbalna komunikacija bogato semantiko 2 . Toda neverbalni

Izgovorjeno sporočilo dobi torej šele ob neverbalnem spremstvu svoj pomen in

Saša Trdin: Neverbalno komuniciranje v poslovnem okolju stran 10 od 66

2.5 NAČELA NEVERBALNEGA KOMUNICIRANJA

2. V primeru neskladnosti med besednim sporočilom in neverbalnimi ključi

3. Neverbalnim komunikacijam je pripisan pomen, če to naredi le ena oseba

4. Prav zaradi percepcije sogovornik sprejema kot našo ugodno reakcijo, če

5. Pravila neverbalnega komuniciranja so zelo razločna glede na starost,

6. Okolje, socialna situacija in odnosi moči pomagajo določiti vlogo in

Saša Trdin: Neverbalno komuniciranje v poslovnem okolju stran 11 od 66

7. Ženske so na splošno bolj občutljive za neverbalne ključe in bolj

8. Čeprav se lahko naučimo razlagati neverbalne ključe drugih, pa bomo

Dodatno, predvsem za organizacijske razmere, pa veljajo naslednja načela:

10. V celoti gledano organizacije nagrajujejo tiste posameznike, ki so svoje

11. Člani organizacije se intuitivno naučijo prilagajati svoje neverbalno

12. Poslovno okolje daje posameznikom možnosti, da preizkusijo svoje

13. V organizaciji je v neformalnih odnosih neverbalno komuniciranje

14. Ker je neverbalno vedenje v organizaciji lahko predmet različne razlage,

2.6 FUNKCIJE NEVERBALNEGA KOMUNICIRANJA

Na vsebinski ravni neverbalna sporočila spremljajo, potrjujejo, dopolnjujejo in širijo

Saša Trdin: Neverbalno komuniciranje v poslovnem okolju stran 12 od 66

Na odnosni ravni izražamo z neneverbalno komunikacijo svoja stališča do

Kavčič pa meni, da je funkcije neverbalnega komuniciranja mogoče združiti v

2.7 OBLIKE NEVERBALNEGA KOMUNICIRANJA