VIJA STROKOVNA OLA ACADEMIA, MARIBOR

DIPLOMSKO DELO PROJEKT OBLIKOVANJA DELOVNEGA MESTA IN ERGONOMIJA V PISARNI NA PRIMERU BANKE X

Kandidatka: pela Javernik tudentka tudija ob delu tevilka indeksa: 111090260043 Program: Ekonomist Mentor: mag. tefan Novak

Maribor, januar 2011

IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisana PELA JAVERNIK, z vpisno tevilko indeksa 11190260043, sem avtorica diplomske naloge z naslovom PROJEKT OBLIKOVANJA DELOVNEGA MESTA IN ERGONOMIJA V PISARNI NA PRIMERU BANKE X, ki sem jo napisala pod mentorstvom mag. TEFANA NOVAKA. S svojim podpisom zagotavljam, da: - je predloena projektna naloga izkljuno rezultat mojega dela, - sem poskrbela, da so dela in mnenja drugih avtorjev, ki jih uporabljam v predloeni nalogi, navedena oz. citirana skladno s pravili Vije strokovne ole Academia, - se zavedam, da je plagiatorstvo predstavljanje tujih del oz. misli kot moje lastne kaznivo po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah, Ur. l. RS, t. 16/2007; v nadaljevanju ZASP), prekrek pa podlee tudi ukrepom VS Academia skladno z njenimi pravili, - skladno z 32.a l. ZASP dovoljujem VS Academia, da posreduje nalogo javnosti z objavo projektne naloge na elektronskem mediju e-portalu ole.

Maribor,

Podpis: pela Javernik

ZAHVALA
Za vso pomo in svetovanje pri pisanju diplomske naloge se najlepe zahvaljujem mentorju mag. tefanu Novaku. Posebna zahvala ravnateljici mag. Mirjani Ivanui Bezjak in vsem profesorjem ter zaposlenim na Viji strokovni oli Academia za nasvete in vzpodbudo v asu tudija. Za lektoriranje se zahvaljujem lektorici Karolini Jurak.

POVZETEK
Pri nartovanju ureditve in opremljanju delovnih mest v pisarnah ni pomembna zgolj ureditev posameznih elementov, to je delovnih sredstev, dejavnikov okolja in ostalih delovnih pogojev. Mnogo bolj pomembno je, da so vsi ti elementi urejeni v sinhrono celoto, ki je optimalno organizirana po meri zaposlenega. Postopke organizacije moramo pravilno izpeljati, da dobimo ergonomino, efektivno ter udobno delovno okolje in sistem. Smisel delovnega sistema je, da izpolnimo delovno nalogo. Da bi lahko posamezno odvisnost v konkretnem delovnem sistemu podrobno razpoznali, je seveda smiselno, da model usmerimo k cilju. Tako dobimo tudi monost opazovanja, analiziranja in izboljevanja. Odvisno od izhodia delovne naloge z vidika in s spoznanji ergonomije obravnavamo vse elemente delovnega okolja od raunalnika do poslovne stavbe. Med temi elementi obstajajo zelo razlini odnosi, ki so zelo pomembni za ergonomsko oblikovanje delovnega mesta.

KLJUNE BESEDE: ergonomija, lovek, delo, delovni prostor, delovno okolje, vplivi okolja, humanizacija

SUMMARY
When planning and furnishing offices and work areas, it is not enough only to provide for the individual elements, like working tools, environmental factors and regular working conditions. It is a lot more important to integrate these elements into a synchronous whole, providing an optimal work environment for employees. The organisation has to be carried out correctly in order that we can achieve a working environment and a system, which is ergonomic, effective and comfortable. A good working system will make us carry out their duties properly. To be able to understand well the individual concepts of object dependencies, it makes sense to create a model and guide it towards its objective. In this way we will also have the opportunity to observe, analyse and make improvements. Depending on the starting point of our excercise and by taking into account the application of ergonomics, we are discussing the elements of a complete working environment, from a computer to an office building. These elements are connected in different ways and are very important for an ergonomic designed working area.

KEY WORDS: ergonomics, human, human work, human being, ergonomical designing of work, working place, enviromental influence, humanization

KAZALO VSEBINE
1 UVOD...................................................................................................................................... 8 1.1 Opredelitev obravnavane zadeve ..................................................................................... 8 1.1.1 Statine obremenitve: ................................................................................................. 9 1.1.2 Senzorne obremenitve vida: ....................................................................................... 9 1.1.3 Psiholoke obremenitve .............................................................................................. 9 1.1.4 Obremenitve oziroma vplivi delovnega okolja ........................................................... 9 1.2 Namen, cilj in trditve diplomskega dela ......................................................................... 10 1.3 Predpostavke in omejitve ................................................................................................ 11 1.4 Predvidene metode raziskovanja .................................................................................... 11 2.1 Ergonomski standardi in predpisi................................................................................... 14 3 FAZE PROJEKTA ................................................................................................................ 17 3. 1 Faza 1 oblikovanje delovnih mest v banki X .................................................................. 17 3.1.1 Antropometrino oblikovanje delovnih mest ........................................................... 17 3.1.2 Psiholoko oblikovanje delovnih mest .................................................................... 18 3.1.3 Ekoloko oblikovanje delovnih mest ....................................................................... 18 3.1.4 Fizioloko oblikovanje delovnih mest ..................................................................... 18 3.1.5 Organizacijsko oblikovanje delovnih mest.............................................................. 18 3.1.6 Oblikovanje delovnih mest v skladu z zahtevami varnosti pri delu ........................ 18 3.2 Faza 2 ergonomsko oblikovanje pisarnikih prostorov v banki X ............................... 21 3.3 Faza 3 ergonomino pisarniko pohitvo .................................................................... 24 3.3.1 Pisarniki stol ........................................................................................................... 25 3.4 Faza 4 raunalnik po meri loveka.............................................................................. 29 3.4.1 Zaslon ....................................................................................................................... 29 3.4.2 Tipkovnica ................................................................................................................ 32 3.4.3 Raunalnika mika .................................................................................................. 32 3.5 Faza 5 telefon, blinja odlagalia in drugi pripomoki ............................................. 33 3.6 Faza 6 mikroklimatski dejavniki okolja ....................................................................... 34 3.6.1 Osvetlitev .................................................................................................................. 34 3.6.2 Hrup ......................................................................................................................... 36 3.6.3 Sevanja ..................................................................................................................... 36

3.6.4 Zrak v pisarni ........................................................................................................... 37 3.7 Faza 7 dejavniki ugodja na delovnem mestu ............................................................... 37 3.7.1 Kaj so dejavniki ugodja ............................................................................................ 38 3.7.2 Zmanjevanje napetosti in stresa ............................................................................. 39 4 TERMINSKI PLAN PROJEKTA ......................................................................................... 42 5 STROKOVNI PLAN PROJEKTA ..................................................................................... 43 6 UINKOVITOST PROJEKTA ............................................................................................ 44 7 ZAKLJUEK ........................................................................................................................ 45 8 UPORABLJENA LITERATURA......................................................................................... 46

KAZALO SLIK
Slika 1: Ergonomsko oblikovanje delovnega mesta ................................................................. 19 Slika 2: Odnos lovek - delovno okolje ................................................................................... 19 Slika 3: Ergonomija in njena uporaba ...................................................................................... 20 Slika 4: Pravilna dra v pisarni ................................................................................................. 24 Slika 5: Stol po meri loveka.................................................................................................... 27 Slika 6: Ergonomien pisarniki stol ........................................................................................ 27 Slika 7: Ergonomsko oblikovana pisarnika miza .................................................................... 29 Slika 8: LCD zaslon.................................................................................................................. 31 Slika 9: Pravilna dra pri delu z raunalnikom......................................................................... 31 Slika 10: Delovno obmoje ...................................................................................................... 33 Slika 11: Vaje za sprostitev na delovnem mestu ...................................................................... 41

1 UVOD
Banka X je ena izmed vodilnih finannih institucij. Svojim komitentom nudi iroko in celovito ponudbo banno-finannih storitev. Osnovne banne storitve dopolnjuje s ponudbo, ki vkljuuje zavarovalnitvo, vzajemne sklade in storitve borznega posrednitva. Storitve banke se odlikujejo po uinkovitosti, varnosti, zanesljivosti in osebnem pristopu zaposlenih. Namen diplomskega dela je predstaviti delovno mesto, urejeno po sodobnih ergonomskih naelih, ki omogoa prijetno poutje zaposlenih in hkrati pomeni vejo storilnost ter s tem tudi ekonomsko upravienost ergonomske ureditve delovnih prostorov. Pisarna je prostor, kjer preivimo vsaj tretjino dneva in kjer se izvajajo pisarniki, upravni in administrativni opravki ter naloge. Pisarna je namenjena opravljanju storitev za podjetje, stranko in za poslovne partnerje. Vodilni in zaposleni morajo poleg osnovnih nalog skrbeti tudi prizadevanje za im lepe in im bolj funkcionalno delovno okolje z vsemi lastnostmi dobro urejenega in organiziranega delovnega mesta - pisarne. Pri pisarni pa ne gre samo za dejavnost, ampak tudi za njeno osebje, za prostore, za aktivnost dela in opremo. Ni ni bolj povezano s lovekom, z njegovo naravo in potrebami, kot delo samo. Ob delu lovek razmilja tudi o tem, kako bi si delo olajal in poveal njegove uinke ter zmanjal utrujenost. Ko si urejamo poslovni prostor, naj bo poudarek predvsem na tem, da razmislimo, kakna je narava naega dela, s kaknimi strankami imamo opravka. Za zdravo delo v pisarni je predvsem pomembno ergonomsko prilagojeno pohitvo. To naj se prilagaja telesu, naj bo moderno, ekonomino in praktino. Namen oblikovanja pisarne kot delovnega mesta je zmanjati napore, ki jih delo zahteva od delavca, hkrati pa tudi zmanjati izgube asa in materiala.

1.1 Opredelitev obravnavane zadeve

Na poti v elektronsko revolucijo je veliko ljudi obsedelo za pisalnimi mizami in raunalniki in veliko jih je ugotovilo, da je to prineslo tudi doloene teave, slabe strani. Zelo pogoste teave zaradi ponavljanja enakih gibov so otrdel vrat in ramena, boleine v kriu, trde miice in sklepi.

Obremenitve delavcev: 1.1.1 Statine obremenitve: - delo je statino nerazgibano (veinoma sedenje) - dra telesa je vsiljena, pogosto nenaravna in zdruena s stalno obremenjenostjo nekaterih miinih sklopov, zlasti vratne hrbtenice in miic; - razgibani so samo nekateri deli telesa ali sklopi (prsti, miice, ki vodijo gibanje oesnih miic, vasih tudi vratne miice, ramenski sklop).

1.1.2 Senzorne obremenitve vida: - raunalniki zaslon zahteva dober vid; - zorna razdalja je stalna, polje opazovanja pa ozko, zato je malo sprostitve oesnih miic, gibanja in obraanja hrbtenice; - stik z okoljem je omejen; - neustrezna senila; - ureditev delovnega mesta. 1.1.3 Psiholoke obremenitve

- komuniciranje z raunalnikom je svojsko, neosebno in se odvija po strogih pravilih, napor pa je odvisen tudi od organizacije informacij; - delo je lahko psihino naporno, povezano s psihinimi stresi (samostojnost, odgovornost, ), posebej e ni dobro organizirano; - delo je pogosto enolino (monotonija). 1.1.4 Obremenitve oziroma vplivi delovnega okolja - toplotne razmere (temperatura zraka, hitrost gibanja zraka, vlanost zraka) - osvetljenost delovnega okolja - sevanja - hrup - prostorske zahteve: ureditev delovnega mesta, neurejeno delovno okolje

Zaradi vseh teh obremenitev pri oblikovanju sodobne pisarne nikakor ne smemo zanemariti vsaj treh dejavnikov, ki jih lovek potrebuje za zdravo in udobno poutje v delovnem okolju. zmanjevanje obremenitev telesa delavca minimalna tveganja pri delu z raunalnikom (ergonomski software, svetloba, ) vnaanje gibanja v delovno okolje

1.2 Namen, cilj in trditve diplomskega dela

Namen diplomskega dela je predstaviti pojem ergonomije oziroma njen vpliv na zdravje zaposlenih in samim tem podaljano monost uspenega delovanja za podjetje, dravo in ne nazadnje za druino. Pokazati, da ima premiljen in sistematien nain oblikovanja pisarnikih delovnih mest pozitivni uinek tudi z ekonomskega vidika podjetja, saj prispeva k funkcionalnosti opravljanja delovnih nalog zaposlenih, poveuje njihovo zadovoljstvo in dobro poutje na delovnem mestu ter navsezadnje tudi zmanjuje odsotnost zaradi bolezni, ki izhajajo iz neustreznega delovnega okolja. V diplomskem delu je na splono opredeljeno, kaj ergonomija kot veda predstavlja, nato predstavlja ergonomijo kot teoretino orodje, praktino metodologijo in vodilo za urejanje prijetnega in funkcionalnega delovnega okolja. Pri tem so navedene smernice in primeri ergonomsko oblikovanega pisarnikega pohitva ter primerno ergonomsko oblikovana in nameena raunalnika oprema. Izhajajo iz predhodnih stali so opredeljene prednosti upotevanja ergonomskih nael oblikovanja delovnih mest tako z vidika podjetja kot tudi z vidika zaposlenega. Zakljuek diplomske naloge obsega pomembna spoznanja, naela in pravila ergonomske ureditve delovnih mest ter moje pripombe, mnenje in opaanja, ki izhajajo iz nekajletnih izkuenj dela v pisarni in urejanju delovnega okolja.

10

1.3 Predpostavke in omejitve

Predpostavke Delodajalci posveajo premalo pozornosti delovnemu mestu, zaradi neosveenosti ali pa zaradi pomanjkanja denarja. ivimo v informacijski dobi, v kateri si ne predstavljamo ivljenja brez raunalnika, od posameznika pa je odvisno, kako se zaveda negativnih posledice. Za pravilno uporabo in sedenje moramo kupiti (oz. nae podjetje) pohitvo, ki je ne samo ergonomsko oblikovano pa pa tudi ima dolgotrajen vpliv na zdravje delavca, ki ga uporablja. Pisarniki prostori naj bi bili dovolj prostrani, imeli naj bi zadovoljivo naravno svetlobo, sve zrak, hrup naj bi bil im manj mote. Pisarne naj bi bile narejene s standardi, ki so predvideni za sodobne pisarne. Omejitve Vsekakor so denarne omejitve pri nakupu sodobnega ergonomsko oblikovanega pohitva na kratek rok. Gradbene posege v rekonstrukcijo pisarn ne zavirajo samo finano omejitev ampak je treba v to vloiti tudi veliko dela. Omejitev je tudi prepoznavnost vpliva ergonomskih uinkov s strani vodstva podjetja

1.4 Predvidene metode raziskovanja

Pri diplomskem delu bodo uporabljene sledee metode: metoda analize metoda sinteze metoda kompilacije grafina metoda statistina metoda in metoda deskripcij

11

2 ERGONOMIJA IN POJEM ERGONOMIJE NA PRIMERU BANKE X

Beseda ergonomija izhaja iz grkih besed ERGON, ki pomeni DELO in NOMOS, ki pomeni naelo ali ZAKON. Njen pomen je prvi opredelil poljski uenjak, filozof in naturalist Wojciech Jastrzebowski, ki je ergonomijo opisal kot znanost o delu. Zdruenje znanstvenikov iz "BCPE, 1997 - Board of Certification in Professional Ergonomics" je Jastrzebowski koncept dopolnili takole: Ergonomija je veja znanosti o lovekih sposobnostih ( navadah ), omejitvah lastnih lovekih pravic in ostalih lovekih znailnosti, ki so primerne, ustrezne za ustvarjanje in oblikovanje. Ergonomino oblikovanje je veda o sestavi orodij, strojev, sistemov, nalog, dela in okolja za varno udobno in efektivno loveko uporabo" (Balanti, 2001, 47). Beseda "ergonomija" se uporablja tudi kot sinonim za tehnini loveki faktor. Z ergonomsko ureditvijo delovnega mesta skuamo delo im bolj prilagoditi lovekovim fizinim in psihinim lastnostim ter zmanjati oziroma prepreiti morebitne kodljive uinke na zdravje. Oblikovanje zajema loveke navade, pogosto naredi lovekovo delo bolj produktivno, uinkovito, varno in zanesljivo. Ti faktorji zdruujejo ideje za podjetja, ki prenaajo ergonomske principe v oblikovanje njihovih delovnih mest in oblikovanje njihovih lastnih produktov. Pod pojmom ergonomija razumemo torej prouevanje delovnih obremenitev ter iskanje razbremenitev, kadar obremenitev povzroa neugodje ali celo prekorauje toleranno mejo. Izraz pomeni tehnino oziroma organizacijsko prilagajanje dela delavevi zmogljivosti. Le dobro poznavanje vseh lastnosti kot tudi dobra organizacija dela omogoata postavljanje loveka na pravo delovno mesto in s tem pravilno izrabo njegove razpololjive energetske in psihine kapacitete in tako prilagoditev na loveka (Bilban, 1999, 475-480). Ergonomijo delimo na spoznavno in izvajalsko. V stroke spoznavne ergonomije pritevamo poleg ergonomske fiziologije e ergonomsko antropometrijo, psihologijo, ekologijo itd. S preiskovalnimi metodami teh strok spoznavamo ergonomski problem. Na drugi strani pa so stroke, ki jih uvramo v izvajalsko ergonomijo. Z njenimi tehninimi in organizacijskimi

12

metodami se spoznani ergonomski problemi reujejo, zato tu sodelujejo strokovnjaki tehnine znanosti, strojniki, arhitekti, oblikovalci, organizatorji dela idr. Med raziskavami spoznavne in izvajalske ergonomije tee povratna zanka, dokler ni doseeno zadovoljivo ergonomsko. Ergonomsko reevanje ureditve delovnega okolja je praviloma proces, ne pa enkratna kampanjska dejavnost. Ergonomsko zamisel vgradimo v izdelek ali v delovno mesto. Izdelek poskuamo prilagoditi lovekovim psihofizinim funkcijam, prav tako poskuamo delovno mesto pribliati lovekovim psihofizinim funkcijam, da bi ohranili zdravje in njegovo delazmonost - lajamo delovne obremenitve, kot so zmanjanje akutne in kronine utrujenosti, bolezni v zvezi z delom, kroninih obolenj in invalidnosti. Na ta nain delavca razbremenimo in poveamo njegovo uinkovitost ter s tem tudi ekonomsko vrednost. Tem ukrepom reemo humanizacija dela. Pomenijo nalobo v zdravje in ohranjanje dela zmonosti. Odpira pa se e en vidik ergonomije - namre prilagajanje loveka delu. Gre za prilagajanje ljudi, ki so gibalni invalidi ali slepi ali gluhi, pa tudi ljudi z drugimi pomanjkljivostmi, s pomojo poklicne rehabilitacije (Bilban, 1999, 475-480). V domeni ergonomije so torej naslednja podroja organizacije dela: antropometrija, medsebojni odnosi komponent sistema lovek delo delovno okolje, faktorji delovnega okolja (mikroklima, razsvetljava, hrup, sevanje, ...), oblikovanje in organizacija delovnih mest, fizina in psihina obremenjenost delavcev, delovni poloaji, dra in fizioloko oblikovanje delovnih gibov, motivacija, delovni as, utrujenost, odmor med delom, varnost pri delu.

Ergonomija kot kot interdisciplinarna veda v medsebojni odvisnosti in vzajemnem vplivu sestavnih komponent vkljuuje znanstvena podroja, ki obravnavajo anatomijo, fiziologijo in psihologijo loveka oziroma njihove subspecialnosti ter znanstvena podroja, ki obravnavajo

13

tehniko, tehnologijo in organizacijo dela, prav tako pa tudi podroja, ki se ukvarjajo z varnostjo pri delu.

2.1 Ergonomski standardi in predpisi

Skrb za varno in zdravo delo v pisarni je temeljna lovekova pravica. Zakon o varnosti in zdravju pri delu iti zdravje in ivljenje delavcev in v ta namen dolouje pravice in dolnosti tako delavcev kot delodajalcev. Prijazneje in varneje delovno okolje lahko bistveno zmanja tevilo in posledice nesre pri delu (zaradi nesre pri delu umre v svetu vsako leto 2 milijona ljudi). Nezgode pri delu se dogajajo tudi zaradi neupotevanja varnostnih zahtev za delovno mesto (pomanjkljiv notranji nadzor), vasih pa so tudi vgrajene varnostne naprave, ki niso nujno potrebne in se jim delavci radi izognejo. (Ne)varnost delavcev na delovnem mestu je tesno povezana z varevanjem delodajalcev. Delavci pa pogosto tolerirajo slabe delovne razmere, da bi obdrali delovno mesto (Koelj, 2003, 7). Zdravo delo v pisarni je mono povezano z ergonomijo, kjer gre za prilagajanje dela in opreme delavevim zmogljivostim. Delodajalec je dolan zagotoviti varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom, vendar mora v ta namen izvajati ukrepe, ki so potrebni za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev. Sem pritevamo prepreevanje nevarnosti pri delu, obveanje in usposabljanje delavcev, ustrezno organiziranost in potrebne materialne pripomoke. Te dolnosti bodo delodajalcu zagotavljale vejo stopnjo varnosti in zdravja pri delu delavcev in hkrati poveale njihovo uinkovitost. Tudi delavec ima pravico do dela in delovnega okolja, ki mu zagotavlja varnost in zdravje pri delu. Delovno mesto in delo samo mora biti prilagojeno telesnim in duevnim zmonostim delavca, prav tako morajo tudi delovno okolje in sredstva za delo zagotavljati varnost in ne smejo ogroati njegovega zdravja. Pri neupotevanju ergonomije se lahko pojavijo tevilne telesne pokodbe, ki ogroajo nae telo. Pokodbe najpogosteje prizadenejo sklepe, miice, krvni obtok in oi. Za zdravo delo v

14

pisarni je velikega pomena delovanje na podroju preventive varovanja zdravja, ker le tako lahko ohranimo nae telo zdravo in delazmono. Torej se zavedajmo vrednosti naega zdravja in pravoasno poskrbimo zanj. Dejavniki, ki vplivajo na uslubenevo zdravje in uinkovitost so (Brejc, 2004, 224-225): zrak v pisarnah je najveji onesnaevalec zraka cigaretni dim omogoeno mora biti zraenje prostora; temperatura okrog 20-22 stopinj, poleti ve kot 25 (giblje naj se med 19-20 stopinj); vlanost zraka 40 % v zimskem asu in 60 % v poletnem asu; svetloba najustrezneja je dneva (naravna) svetloba; e je ni, uporabljamo difuzne vire osvetlitve, ki prostor enakomerno in nebleee osvetlijo, praviloma s stropa; barve sten, pisarnikega pohitva in opreme, ker barve vplivajo na poutje ljudi (zelena, modra - pomirjata; rdea, oranna - delujejo stimulativno; vijolina agresivna in utrujajoa); hrup in vibracije nad 92 dB je kodljiv; pokodbe pri delu.

Nekateri obstojei standardi, predpisi in smernice za varovanje zdravja, ki jih je potrebno upotevati pri urejanju delovnega okolja, so: Zakon o varstvu pri delu. Zakon o varnosti in zdravju pri delu ima cilj zagotoviti varno in zdravo delo delavcev in v ta namen doloa pravice in dolnosti delavcev in delodajalcev. Namen zakona je zaititi zdravje in ivljenje delavcev, jim doloiti pravice in seveda tudi dolnosti. Delavec ima pravico do dela in delovnega okolja, ki mu zagotavlja varnost in zdravje pri delu. Delovni proces mora biti prilagojen telesnim in duevnim zmonostim delavca, delovno okolje in sredstva za delo pa morajo, glede na naravo dela, zagotavljati delavcu varnost in ne smejo ogroati njegovega zdravja (ZVZD, 8. len). Z zakonom o varnosti in zdravju pri delu se doloajo pravice in dolnosti delodajalcev in delavcev v zvezi z varnim in zdravim delom ter ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Zakon doloa tudi organe, pristojne za varnost in zdravje pri delu (ZVZD, 1. len). Delodajalec je dolan zagotoviti varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom. V ta namen mora delodajalec izvajati ukrepe, potrebne za

15

zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, vkljuno s prepreevanjem nevarnosti pri delu, obveanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo ter potrebnimi materialnimi sredstvi (ZVZD, 5. len). Te dolnosti bodo delodajalcu zagotavljale vejo stopnjo varnosti in zdravja pri delu delavcev in hkrati poveale njihovo uinkovitost. Delodajalec izvaja ukrepe za varno delo, tako da pri tem upoteva naslednja temeljna naela (ZVZD, 6. len): - izogibanje tveganjem; - ocenjevanje tveganj, ki se jim ni mogoe izogniti; - obvladovanje tveganj pri njihovem viru; - prilagajanje dela posamezniku z ustreznim oblikovanjem delovnega mesta in delovnega okolja, izbiro delovne opreme ter delovnih in proizvajalnih metod; - zagotavljanje ukrepov za ohranjanje in krepitev zdravja; - prilagajanje tehninemu napredku; - nadomeanje nevarnega z nenevarnim ali manj nevarnim - razvijanje celovite varnostne politike, ki vkljuuje tehnologijo, organizacijo dela, delovne pogoje, medloveke odnose ter dejavnike delovnega okolja; - dajanje prednosti splonim varnostnim ukrepom pred posebnimi; - dajanje ustreznih navodil in obvestil delavcem. Pravilnik o preiskavah delovnega okolja, pregledih in preizkusih sredstev za delo. Zakon o varstvu okolja. INIR/IRPA - priporoila - International Non-Ioniziring Radiation Comitte of International Radiation Protection Association. WHO - Priporoila Svetovne zdravstvene organizacije

16

3 FAZE PROJEKTA
3. 1 Faza 1 oblikovanje delovnih mest v banki X
Odloilnega pomena za zdravo in prijetno delo je pravilno urejeno in organizirano delovno mesto. Biti mora dovolj prostorno, zrano, svetlo in udobno. Poskrbeti je treba za razsvetljavo, ki daje kontrast med monitorjem in okolico. Razsvetljava mora dati dovolj svetlobe in ne sme negativno vplivati na vid uporabnika. Hrup naj ne moti zbranosti in jezikovnega sporazumevanja.

Pri oblikovanju delovnih mest upotevamo sledea podroja: 3.1.1 Antropometrino oblikovanje delovnih mest Antropometrija je ena od metod antropologije in pomeni metodo za merjenjenjem lovekega telesa in razmerja med posameznimi deli. S pomojo antropometrinega merjenja ugotavljamo in doloimo optimalne dimenzije stroja, drugih predmetov dela in prostora. Ta merjenja sluijo konstruktorjem delovnih sredstev pri presojanju prilagodljivosti stroja loveku, in to ne le z vidika monosti uporabe stroja, temve tudi z ergonomskega vidika (Brejc, 2004, 216). Z antropometrinim merjenjem moramo zajeti vse tisto, kar lovek potrebuje pri delu (stroj, deli stroja, obleka, obutev, pohitvo, oprema). Pri tem pa se sreujemo s problemom, ker imamo ljudje razline mere in lastnosti. Ergonomska antropometrija je usmerjenja posebej na delo. Po njenem programu merimo statine, zlasti pa dinamine antropoloke dimenzije ter jih primerjamo z dimenzijami na delovnem mestu. Na primer komolno viino primerjamo z viino delovne mize, optimalni doseg z lokacijo komand ali oesno viino z namestitvijo signalnih naprav (Sunik, 1987, 21). Njegov cilj je prilagoditev elementov delovnega mesta telesnim meram loveka. Z antropometrinim oblikovanjem delovnih mest se zmanjajo obremenitve miic, skeleta in krvnega obtoka delavca, kar dolgorono zmanja verjetnost pojava poklicnih bolezni in celo invalidnosti.

17

3.1.2 Psiholoko oblikovanje delovnih mest Ta zagotavlja delavcu prijetno okolje. Tudi majhne spremembe v delovnem okolju lahko mono vplivajo na poutje delavca, blaijo padec koncentracije in motivacije za delo ter sproajo napetosti zaradi monotonosti dela.

3.1.3 Ekoloko oblikovanje delovnih mest

Tudi ekoloki dejavniki vplivajo na storilnost in poutje zaposlenih. Pri delu se pojavljajo obremenitve zaradi dejavnikov okolja, to je toplotnih dejavnikov, razsvetljave, hrupa, fizinih obremenitev in sevanja. Ekoloko oblikujemo delovna mesta tako, da so obremenitve iz okolja im manje.

3.1.4 Fizioloko oblikovanje delovnih mest Obsega prilagajanje metod dela lovekemu telesu. Gre za oblikovanje delovnih mest, ki omogoajo najugodneje zajemanje vidnih in slunih informacij kakor tudi informacij, ki jih lovek dobi s tipom.

3.1.5 Organizacijsko oblikovanje delovnih mest Njegov namen je prilagajanje delovnega asa biolokemu dnevnemu nihanju uinka z organizacijo reima odmorov in usposabljanja za delo. Namen tovrstnega oblikovanja delovnih mest je prilagajanje delovnega asa biolokemu dnevnemu nihanju uinka z organizacijo reima in usposabljanja za delo. Sem spada opredelitev posameznih nalog ter ureditev ljudi in delovnih priprav.

3.1.6 Oblikovanje delovnih mest v skladu z zahtevami varnosti pri delu Zahteve po varstvu pri delu upotevajo vse ukrepe za prepreevanje pokodb in nesre pri delu ter s tem blaijo in prepreujejo obremenitve in obremenjenosti zaradi dejavnikov okolja.

18

Slika 1: Ergonomsko oblikovanje delovnega mesta Vir: Polajnar, Verhovnik, 2000, 155

Slika 2: Odnos lovek - delovno okolje Vir. Polajnar, Verhovnik, 2000, 19

19

Slika 3: Ergonomija in njena uporaba Vir: Polajnar, Verhovnik, 2000, 4

20

3.2 Faza 2 ergonomsko oblikovanje pisarnikih prostorov v banki X

Prilagoditev delovnega okolja delavcu pa ni pomembna samo v proizvodnji, ampak tudi v pisarnah. Vsak stol v pisarni mora biti prilagodljiv posameznikom z razlinimi telesnimi merami. Posameznike, ki delajo za raunalnikom, je potrebno posebej zavarovati, eprav nevarnosti sevanja in elektrostatine nabitosti niso velike. V pisarnah so tudi pomembne barve zidov, pohitva in strojev. Vsak del gradiva naj bo v optimalnem dosegu posameznikove roke, ki gradivo najpogosteje uporablja (Lorbar, 1992, 194-197). Potrebe po pisarnikih prostorih in opremi se spreminjajo odvisno od potreb organizacije. Zato je potreben stalen tudij sprememb v organizaciji tudi glede uporabe prostora oz. potreb po novih pisarnikih prostorih. Cilj nartovanja pisarnikih prostorov je, da ti v celoti zadovoljujejo v organizacijsko-tehninem, ergonomskem, psiholokem, sociolokem in reprezentativnem pogledu. (Brejc, 2004, 218-219). Pri nartovanju pisarnikih prostorov upotevamo sledea naela (Jereb in Jereb, 2000, 114): - delo naj poteka im bolj premortno, tekoe, noben dokument naj ne gre dvakrat ali vekrat po isti poti; - oddelki ali posamezniki, ki imajo podobne naloge in opravila (med seboj so torej delovno povezani), naj bodo povezani tudi prostorsko; - upotevati je potrebno standarde za pohitvo, opremo in mikroklimatske pogoje; - oddelke, ki jih obiskuje veliko ljudi, je treba razmestiti im blie vhodu v zgradbo ali pa jim zagotoviti poseben vhod; - v nartovanje prostorov je treba vkljuiti tudi zaposlene; - pri vhodu in v vsakem nadstropju naj bodo razporedi prostorov vidno oznaeni. Opredeliti je potrebno (Brejc, 2004, 219-223): - lokacijo nove zgradbe, upotevati tudi potrebe zaposlenih, razvitost komunalne infrastrukture, ekoloke razmere; - preuiti obstojei delovni proces, ga racionalizirati in posodobiti;

21

- vpraanje glede velikih in majhnih pisarn - z majhno pisarno oznaimo pisarniki prostor v klasini stavbi, v kateri dela eden ali nekaj uslubencev. Povrina ni edini kriterij. Osnovni kriterij razlikovanja med majhno in veliko pisarno je monost svobodnega oblikovanja prostora. Trend je v velikih pisarnikih prostorih, kjer ni vrat, ni sten, prehodi med oddelki so pregrajeni z elementi, z zelenjem. Prednosti velikih pisarnikih prostorov: niji investicijski stroki, bolja izraba prostora, niji stroki vzdrevanja, izboljan pretok dokumentov, gradiva, bolji nadzor nad delom, bolja delovna disciplina. Pomanjkljivosti: hrup lahko presee dopustno mejo, prevladuje umetna svetloba, veja nevarnost infekcijskih obolenj, obiskovalci v enem oddelku motee vplivajo ne delo drugih, neosebna atmosfera, oteeno zaupno delo. - velikost delovne povrine, pisarnika oprema in pohitvo ter monosti za delo: ni standarda, minimalna povrina za posameznika znaa 6 do 8 m2, referent naj bi imel do 12 m2, vodilni uslubenec 12 do 30 m2 (to je povrina pisalne mize in drugega pohitva ter opreme, povrina za nujno gibanje in reprezentativna povrina); - organizacijske spremembe - vodilni in vodstveni delavci morajo obravnavati sedanjo in bodoo ureditev z zaposlenimi; - uporaba raunalnike tehnologije; - socioloka in psiholoka analiza razporeditve delovnih mest.

Pri delu je zelo pomembno, da se zaposleni pouti udobno in sproeno, ker bo le tako lahko dovolj zbran in osredotoen na svoje delo. Zgradba naega telesa omogoa uinkovito storilnost in udobno poutje, e se dra telesa redno spreminja v doloenih intervalih. To pomeni gibanje celotnega telesa ali le njegovih posameznih delov, in sicer s hojo, sklanjanjem, uporabo rok. Za pospeitev prekrvavitve v spodnjem delu telesa je zelo pomembno e manje premikanje miic nog. Dobro zasnovano delovno mesto omogoa delavcu izbiro mnoice delovnih poloajev, v katerih se lahko giblje in s tem prepreuje enostranske obremenitve. Nepravilna dra in slabo duevno poutje delavca vplivata na storilnost prav tako kot bolezen. Pravilno dro telesa lahko natanno doloimo, duevni procesi pa so bolj zapleteni in jih teko in nepopolno obvladujemo (Polajnar in Verhovnik, 2007, 2).

22

Oblikovanje pisarnikih prostorov in opreme se spreminja odvisno od potreb organizacije, zato je nujen stalen tudij sprememb v organizaciji glede uporabe prostora oziroma potreb po novih pisarnikih prostorih. Pri nartovanju pisarnikih prostorov moramo upotevati organizacijo, ergonomijo ter psiholoki in socioloki vidik. Z nartovanjem prostorov izboljamo izrabo prostorov, ustvarimo primerne delovne razmere, izboljamo pretok gradiva in informacij, laje je nadzorstvo nad delom, prikljuke za tehnina sredstva je mono postaviti na najustreznejih mestih, zaposleni in stranke se laje gibljejo v prostoru. Sodobne poslovne stavbe morajo ustrezati kriteriju fleksibilnosti in reverzibilnosti. Fleksibilnost pomeni, da je mogoe prostor prilagoditi za razline delovne potrebe, npr. monosti preurejanja in zamenjave pri opremljanju prostorov in razporedu delovnih mest. Reverzibilnost pa je fleksibilnost v gradbeno-tehninem smislu in pomeni, da se velik pisarniki prostor lahko spremeni v posamezne pisarne vejih ali manjih dimenzij in obratno. Razlika je v tem, da prostor, ki je grajen po kriteriju reverzibilnosti, nima zidanih pregradnih sten, ampak so vsi elementi znotraj oboda stavbe montani in zato premini. Odloilnega pomena za zdravo in prijetno delo je pravilno urejeno in organizirano delovno mesto. Biti mora dovolj prostorno, zrano, svetlo in udobno. Razsvetljava mora dati dovolj svetlobe in ne sme negativno vplivati na vid uporabnika. Tudi hrup naj ne moti zbranosti in jezikovnega sporazumevanja.

23

Slika 4: Pravilna dra v pisarni Vir: Sunik, 1992, 65

3.3 Faza 3 ergonomino pisarniko pohitvo

Pri opredeljevanju poslovnih prostorov in nabavi pisarnike opreme opazimo, da se posamezni elementi nabavljajo postopoma in pri razlinih proizvajalcih. Poleg drugih slabosti takega naina dela je glavna slabost predvsem ta, da posamezni elementi pogosto med seboj niso sestavljivi. Zaradi tega je bolj smotrno, e ureditev in opremo pisarnikih prostorov zaupamo specializiranim proizvajalcem, ki imajo ustrezen ineniring za izdelavo celovitih pisarnikih programov (nartov) (Jereb in Jereb, 2000, 113). Pri oblikovanju delovnega mesta je potrebno uskladiti mere orodij in strojev z antropolokimi merami delavcev. Dimenzije je treba vasih prilagoditi skrajno velikim delavcem, vasih majhnim, vasih pa delavcem v normalnih antropolokih razredih (Polajnar, 2006, 289). Na teavnost dela pri tem vplivajo (Mikeln, 200, 106): - napornost dela, in sicer telesni in tudi intelektualni (miselni) napor, ki ga terja delo;

24

- okoliine, v katerih je treba opraviti delo, torej mikroklima, ropot, razsvetljava in pod. Smotrno, udobno in varno oblikovano delovno mesto olaja delo, ustvarja dobro poutje in zmanjuje verjetnost napak in s tem pokodb (Zorec-Karlovek, 2002, 271). Zanimiv je podatek, da je ve kot 30% odsotnosti z dela posledica bolezni, ki izhajajo iz nervoz, ki nastajajo kot reakcije na vrsto, organizacijo in pogoje dela (Cuming, 1993, 370). Ergonomino osveeno podjetje ve, da je pravilna izbira pohitva velikega pomena za zdravo in uinkovito delovno okolje. Delovno mesto naj bi bilo funkcionalno, fleksibilno, ergonomsko, oblikovalsko domiljeno in ne nazadnje tudi ekonomsko upravieno. Posebno oblikovanje miz in stola mora biti ergonomsko. Za zdravo delo v pisarni je predvsem pomembno ergonomsko prilagojeno pohitvo. To naj se prilagaja telesu, naj bo moderno, ekonomino in praktino. Namen oblikovanja pisarne kot delovnega mesta je zmanjati napore, ki jih delo od zaposlenih zahteva, hkrati pa tudi zmanjati izgube asa in materiala. K udobnejemu in bolj zbranemu delu v pisarni lahko torej pripomore tudi ergonomino pohitvo.

3.3.1 Pisarniki stol Pisarniko delo pogosto pomeni dolgotrajno sedenje, kar seveda dodatno obremenjuje hrbtenico. Tudi na tem podroju lahko storimo marsikaj zase. Zanimo z dobro ergonomsko oblikovanim stolom, ki je zasnovan in izdelan tako, da se dobro prilega naemu telesu in daje primerno oporo hrbtenici. Sedenje pred raunalnikom je ergonomino, kadar lahko ob vzravnani dri in pravokotnem upogibu kolen stopala plosko poloimo na tla, hkrati pa imamo komolce upognjenih rok v viini tipkovnice. Ko izbiramo stol, moramo paziti, da naslonjalo nudi oporo srednjemu in spodnjemu delu hrbtenice.

25

Med sedenjem moramo upotevati naslednje nasvete (Niebel in Freivalds, 2003, 193): - na stolu sedimo im bolj nazaj, da ima hrbet pravilno oporo, stol mora imeti nastavljivo viino, trdno blazino, sprednji del v obliki ''slapa'', ki pomaga pri krvnem obtoku v nogah, hrbet oziroma vrat bi morala biti udobno zravnana; - kolena bi morala biti rahlo nije od kolkov; - ne prekriamo nog in ne premikamo tee na eno stran; - sklepom in miicam damo monost, da se sprostijo; - obasno vstanemo in se sprehodimo; - ko so uporabnikove roke na tipkovnici, bi morala nadlaket in podlaket tvoriti pravi kot (90), dlani pa bi morale biti poravnane s podlaktjo; - stol mora imeti oporo, njena oblika se ujema z obrisom spodnjega dela hrbta, biti mora nastavljiv in mora omogoati pravilen pritisk in oporo; - zaslon naj bo postavljen tako, da je osrednji del zaslona 15 pod oesno ravnijo; - tipkovnica naj bo postavljena tako, da omogoa rokam oziroma podlakti ostati v pravilnem poloaju; - dralo za dokumente naj bo na isti viini in razdalji od uporabnika kot zaslon, tako lahko ostanejo oi osredotoene, medtem ko gledajo od enega k drugemu; - celotna stopala bi morala poivati na tleh ali na nonem podstavku; - miza naj bo prilagodljiva po viini in dovolj iroka za knjige, dokumente, telefon, hkrati pa naj omogoa razline poloaje zaslona, tipkovnice in podloge za mike.

26

Slika 5: Stol po meri loveka Vir: http://www.nivena.lv, 15.8.2010

Slika 6: Ergonomien pisarniki stol Vir: http://www.nobis.si, 12.8.2010

27

3.3.2 Pisarnika miza

Osnovni princip pri izbiri dobro oblikovane mize je, da se mora miza prilagajati loveku in ne ravno obratno, da se mora lovek prilagajati, da bi lahko delal za mizo. Ergonomska naela oblikovanja delovnih sistemov doloajo, da mora imeti lovek monost spreminjati svojo dro med sedeo in stojeo. Ljudi je treba izobraziti, kako pravilo uporabljati mizo. Ergonomski strokovnjaki priporoajo 2 do 4 spremembe dre na uro. Pri tem naj ne bi stali ve kot 20 minut. Izogibati se moramo dolgotrajnemu statinemu sedenju, kot tudi stoji. Viina mize se mora prilagajati stolu in mora biti zmeraj prilagojena posamezni nalogi. Viina delovne povrine (ne glede na to, ali delavec sedi ali stoji) bi morala biti doloena z udobnim delovnim poloajem za uporabnika. Obiajno to pomeni, da nadlakti visijo v naravnem poloaju in da je komolec upognjen za 90 stopinj, tako da so podlakti vzporedno s tlemi (Niebel in Freivalds, 2003, 187). Za pisalne mize se je v evropskem prostoru uveljavila delovna povrina dimenzij 156 x 78 cm. Delovna povrina je standardna, predali pa se lahko poljubno kombinirajo, v predalih, ki se lahko v celoti izvleejo, so razlini vloki. Ti omogoajo boljo dostopnost in preglednost nad gradivom (Jereb in Jereb, 2000, 116).

28

Slika 7: Ergonomsko oblikovana pisarnika miza Vir: http://www.sedi-stoj.com, 18.8.2010

3.4 Faza 4 raunalnik po meri loveka

Z ergonomsko ureditvijo raunalnikega delovnega mesta skuamo delo imbolj prilagoditi lovekovim fizinim in psihinim lastnostim ter zmanjati oziroma prepreiti morebitne kodljive uinke na zdravje. Zdravo in prijetno delo ob raunalniku moramo zadostiti z vnaprej pravilno opremljenim prostorom, izbiro prave opreme, njenim razporedom in organizacijo dela. 3.4.1 Zaslon Zaslon je v bistvu edina prava povezava med raunalnikom in uporabnikom. Je edini del raunalnike opreme, ki je neposredno povezan z uporabnikom in vpliva na njegovo poutje. Da bi prepreili neprijetne glavobole, utrujenost in pekoe oi moramo zaslon pravilno namestiti. Zaslon namestimo naravnost pred nami, oddaljen za dolino roke, in sicer v viini

29

oi (zgornja vrstica besedila mora biti v viini oi, zato da bodo ramena bolj sproena, oi pa bodo vekrat meikale in se tako vlaile). Pri zaslonu je pomembno, da je nastavljiv po viini in nagibu, da ga lahko premikamo v vodoravni in navpini smeri in je vrtljiv. Barvni ton zaslona naj se sklada s preostalim pisarnikim okoljem. Pravilnik o varnosti in zdravju pri delu s slikovnim zaslonom (Uradni list RS t. 30/2000) doloa v Prilogi: - slika na zaslonu ne sme utripati (osveevalna frekvenca s katodno cevjo mora biti najmanj 70 Hz); - znaki na zaslonu morajo biti dovolj veliki, ostri, nepopaeni in razlono oblikovani; - svetlost in kontrast na zaslonu morata biti enostavno nastavljiva, tako da ju delavec brez teav prilagaja razmeram v delovnem okolju (razmerje svetlosti med znaki in ozadjem mora biti najmanj 1:4); - zaslon mora biti gibljiv, tako da lahko delavec njegovo smer in naklon prilagodi v skladu z ergonomskimi zahtevami dela; - na delovni mizi ali delovni povrini ne sme biti predmetov, ki bi ovirali vrtenje in nagibanje zaslona; - zagotovljena mora biti monost prilagoditve viine zaslona viini oi delavca tako, da je zgornja vrstica na zaslonu priblino 5 cm pod viino oi; - na zaslonu ne sme biti odsevov, ki bi zmanjevali in motili itljivost znakov; - zaslon mora biti zaradi dobre itljivosti vedno oien. Paziti pa moramo tudi, da so delovna mesta im bolj oddaljena od oken in ne smejo biti pred zaslonom ali za njim. Okna zaitimo z zavesami ali z aluzijami in s tem omejimo premono osvetljenost in bleanje. Umetna svetloba naj bo im bolj podobna dnevni.

30

Slika 8: LCD zaslon Vir: http://www.logo.co.yu/pages/Aidata/ergo.htm, 12.8.2010

Slika 9: Pravilna dra pri delu z raunalnikom Vir: http://www.cet.co.yu, 12.8.2010

31

Zgornja slika prikazuje pravilno dro pri delu z raunalnikom: glava rahlo nagnjena naprej; oddaljenost zaslona od oi delavca ne sme biti manja od 50 cm, vendar ne tolikna, da bi delavcu povzroala teave pri branju; zaslon mora zagotavljati monost prilagoditve viine glede na viino delavevih oi tako, da je zgornja vrstica na zaslonu priblino 5 cm pod viino oi; slika na zaslonu na sme utripati (e v bliini zaslona pogledamo vstran, pri tem ne smemo opaziti utripanja v kotiku oesa) (Intitut Prevent, 1999).

3.4.2 Tipkovnica Od tega, kako tipkamo, so v veliki meri odvisne pokodbe, ki so lahko povezane z uporabo tipkovnice. Eden od dejavnikov, za katere zdravniki pravijo, da vodijo do pokodb zaradi ponavljajoih se gibov, je sila, s katero pritiskamo na tipkovnico. Fiziatri opozarjajo, da se je mnogim pokodbam zaradi ponavljajoih se gibov mogoe izogniti, e si ustrezno uredimo delovno okolje. Tudi na pogoste odmore med tipkanjem ne smemo pozabiti. Klasina, najbolj pogosto uporabljena tipkovnica zaradi prisilne dre preve obremenjuje dlani in roke. Da se izognemo tovrstnim teavam, lahko uporabljamo tipkovnice, ki so deljene na del za levo roko in na del za desno roko. Pri taki tipkovnici sta bloka obrnjena navzven in tako uporabniku ni treba ve upogibati zapestij. Roki torej ne leita druga ob drugi, temve malo bolj narazen, kar nam omogoa bolj sproeno dro pri pisanju.

3.4.3 Raunalnika mika Tudi mika, kot naprava za vnaanje podatkov, nam lahko povzroi boleine v dlani ali celo vnetje sklepnih ovojnic. Pomembno je, da nam mika udobno lei v dlani in ustreza velikosti roke. Na triu obstajajo mike za velike ali majhne roke, za desniarje ali leviarje. Tipke na miki naj bodo lahko dosegljive in lahko uporabne. Paziti moramo, da bo cela dlan, od dlanskih blazinic do konice prstov, leala na miki im bolj ravno, celotna podlaket pa naj lei na pisalni mizi. Potreben je tudi dober stik med miko in podlago, zato podlage za miko ne

32

poloimo na kup papirja. Da pa se izognemo pretiranemu klikanju in s tem obremenitvam roke in dlani, namesto dvakrat kliknemo samo enkrat.

3.5 Faza 5 telefon, blinja odlagalia in drugi pripomoki

Najpogosteje uporabljene pripomoke, kot so telefon, kalkulator in pisala, je smiselno postaviti na normalen delovni doseg, to je priblino 20-25 cm v radiju delovnega prostora od sprednjega roba mize proti naemu telesu. e pogosto telefoniramo in hkrati delamo kaj drugega, je priporoljiva uporaba slualke oz. seta za prostorono telefoniranje. Izogibamo se dranju slualke s stiskom med glavo in ramena. Izogibajmo se nosilcem telefona ali drugim nosilcem, pri katerih se moramo stegovati predale. Fascikle in knjige shranjujmo na mestu, kjer se nam ni treba zvijati, ko jih elimo dosei. Mogoe bi bilo koristno, e si jih namestimo na mesto, kjer je potrebno vstati, e jih elimo dosei.

Slika 10: Delovno obmoje Vir: epi, 2003, 12

33

3.6 Faza 6 Mikroklimatski dejavniki okolja

lovek preivi 85 - 90 % svojega asa v zaprtih prostorih in si eli ustvariti pogoje bivanja, ki so podobni naravnim. Poleg ergonomskih nael ureditve pisarne je potrebo pri urejanju upotevati tudi mikroklimatske dejavnike okolja, ki ob upotevanju danih normativov stimulirajo ugodje in delo v pisarni, ob neupotevanju pa so lahko zelo motei in negativni faktorji, ki lahko vodijo celo v raznovrstna obolenja, stres in utrujenost zaradi neustreznega delovnega okolja.

3.6.1 Osvetlitev Dobra in pravilna osvetlitev je osnovni pogoj za varno in uspeno delo. Slabi osvetlitveni pogoji delujejo neugodno na splono poutje delavca, povzroajo utrujenost, zmanjujejo produktivnost, kvarijo vid zaposlenemu ipd (Vidovi, 2004, 30). Ena najzahtevnejih nalog za delo z raunalniki je ureditev svetlobnih razmer. elimo, da bi bil prostor urejen tako, da bi zadoala naravna osvetlitev. V slabih zunanjih osvetlitvenih razmerah mora naravno svetlobo dopolnjevati umetna. Naloga umetne osvetlitve je, da dopolni naravno ali jo nadomesti v asu, kadar naravne osvetljenosti ni dovolj (Gspan, 1989, 22). Delovno mesto v pisarni mora biti oblikovano tako, da viri svetlobe, kot so okna, svetilke ali druge svetlobne odprtine in svetlee povrine ne povzroajo neposrednega bleanja ali moteega zrcaljenja na zaslonu. V pisarni je najustrezneja dnevna (naravna) svetloba ali umetna razsvetljava, ki daje svetlobo, im bolj podobno naravni svetlobi. Takno osvetlitev doseemo, e uporabljamo fluorescentne cevi, ki prostor enakomerno in nebleee osvetlijo. Nekoliko slabo osvetlitev pa doseemo, e uporabljamo klasina svetila z direktnim sevanjem v prostor. Osvetlitev je praviloma stropna in kadar so prigana stropna svetila, lahko uporabljamo tudi namizne svetilke.

34

Okna morajo imeti ustrezna senila za prepreevanje vpada sonne svetlobe na delovno mesto ali v prostor tako, da delo ni moteno. Motei odboji na ekranu zmanjujejo prepoznavnost znakov, na kar reagiramo podzavestno tako, da zanemo drati glavo v nenaravnem poloaju, kar povzroa obremenitev telesne opore in pripiranje oi. Posledica je glavobol. Odboje in odseve dnevne svetlobe izkljuimo tako, da zaslon postavimo vzporedno z oknom, vendar ne neposredno poleg njega, temve bolj v sredino prostora. Namesto neonske ali halogenske svetilke raje uporabljajte obiajno, dovolj mono arnico in jo postavimo na pisalno mizo. Neonske cevi so obiajno presvetle, obenem pa utripajo z visoko frekvenco, podobno kot slika na zaslonu, to svetlobno nihanje pa koduje oem. Oi se hitreje utrudijo, e je svetilka usmerjena tako, da pada svetloba neposredno na raunalniki zaslon. Osnovni pogoji, ki jih mora zadostiti meana osvetlitev v prostorih, v katerih elimo delati z raunalniki v prijetni osvetlitveni klimi, so (Gspan, 1989, 22-24): - osvetljenost prostora mora biti enakomerna (svetila je potrebno razporediti in elektrino vezati tako, da lahko loeno priigamo svetilke, ki so razlino oddaljene od oken); - barva umetne osvetlitve mora biti podobna naravni svetlobi (prijetno je, e je svetloba rahlo topla); - dodatnih svetilk na delovnih mestih ne postavljamo, ker s tem zmanjamo enakomernost osvetljenosti, pa pa mora za delo zadoati splona osvetljenost prostora; - umetna stropna svetila morajo biti izvedena s svetili z zrcalnim predaljem (praktino jih ni videti na stropu, pod njimi pa je prostor uspeno in enakomerno porazdeljen); - razporeditev svetil za umetno osvetlitev mora biti takna, da svetloba pada z iste strani kot dnevna svetloba, svetila naj ne bodo nad zasloni; - umetna svetloba ne sme utripati; - okna naj bodo zasenena pred vpadom sonne svetlobe v delovni prostor in na delovne povrine, kar bi sicer povzroilo prevelike razlike svetlosti, kontraste in bleanje.

35

3.6.2 Hrup Hrup moti, obremenjuje, je nadleen, kodljivo vpliva na zdravje in je celo vzrok za pokodbe. V pisarnikih prostorih ni toliken, da bi povzroal okvare sluha, pogosteje pa zmanjuje koncentracijo in delovno storilnost. Ravno zato se ergonomija posvea tudi tem umom, ki loveku povzroajo motnje in neprijetnosti. Hrup je vsak nezaelen ali neprijeten zvok, ki kvarno vpliva na poutje in zdravje ljudi. lovek dojema svet okoli sebe prek util. Tako je nae uho specifini receptor za hrup (ropot). Loimo tone, ume in impulze (poke, udarce). Zvok je lahko periodien, neperiodien, prekinjajo ali impulziven, harmonien - sinusno nihanje ali neharmonien. Harmonini zvok tvorijo isti toni, ki imajo doloeno frekvenco in doloeno jakost, neharmonini pa so umi, poki ali hrup. Hrup ni enolino definiran, ker vsebuje poleg definirane fizioloke tudi osebno noto, to je tudi odnos posameznika do doloenega zvoka. Isti zvok je lahko za nekoga prijeten, za drugega neprijeten, torej hrup. Delovna mesta z raunalnikim zaslonom veljajo za mirna, ker delo zahteva zbranost. Hrup v prostoru naj ne presega 60 dB, za primernega pa velja vrednost pod 40 dB.

3.6.3 Sevanja Glavni dejavnik zdravstvenega tveganja raunalnikega delovnega okolja je elektromagnetno sevanje monitorja. Neionizirana elektromagnetna sevanja so nevarnost noveje dobe. Elektrostatino in elektromagnetno polje pa so dejavniki, ki vplivajo na pospeen razvoj bolezni. Znanstvene raziskave so pokazale, da so za razvoj negativnih uinkov obasne teke prekoraitve jakosti elektromagnetnih polj manj nevarne kot relativno majhna, vendar dalj asa trajajoa sevanja. Varovanje delovnega okolja pred vplivi elektromagnetnih sevanj je urejeno s standardi, predpisi in navodili. Zmanjanje negativnih uinkov elektromagnetnih polj doseemo z nekaterimi preventivnimi tehninimi in organizacijskimi ukrepi: redne meritve sevalnih nivojev, izobraevanje in tehnina znanja, ustrezni dejavniki okolja - mikroklima (vlanost, temperatura, gibanje zraka in drugo), skrajanje asa izpostavljenosti sevanju,

36

 poveevanje oddaljenosti med zaslonom in obsevano osebo, osebna zaitna sredstva, zaslanjanje zaslonov s prevodnimi filtri, zdravniki pregledi rizinih skupin, drugi tehnino organizacijski predpisi.

3.6.4 Zrak v pisarni lovek lahko ivi pri ozko doloeni telesni temperaturi, ki jo vzdruje konstantno, kajti stalna telesna temperatura zagotavlja optimalno hitrost biokeminih reakcij. V naem toplotnem podnebnem pasu lovek v naravnem okolju ni izpostavljen vejim toplotnim obremenitvam. Lahko pa jim je izpostavljen na delovnem mestu. Glavni namen prezraevanja je odvod preseka toplote. Zahteve glede uinkovitosti zraka so, da ustreza vsem pravnim predpisom in da je zrak veinoma dobre kakovosti (Hakon et al., 2002, 67). V delovnih prostorih moramo z ustreznimi ukrepi zagotoviti vedno dovolj sveega zraka, paziti pa moramo, da prezraevalne ali klimatske naprave ne povzroajo kodljivega prepiha.

3.7 Faza 7 dejavniki ugodja na delovnem mestu

Pisarna je prostor, kjer preivimo vsaj tretjino dneva in kjer se izvajajo pisarniki in upravni posli, administrativni opravki in naloge. Pisarna lahko predstavlja drugi dom, kar pomeni, da skuamo v njej ustvariti im bolj prijetno vzduje. Delovne pogoje je mogoe popraviti in izboljati brez posebnega truda in sredstev, potrebno je le malo znanja, domiselnosti in dobre volje.

37

3.7.1 Kaj so dejavniki ugodja Dejavniki ugodja pomenijo dodano vrednost kvalitete bivanja in ureditve pisarn, kamor med drugim sodi tudi uporaba naravnih in okolju prijaznih produktov, upotevanje nael komplementarne medicine in alternativne medicine, kamor sodi tudi aromaterapija ter naela estetike (primerne barve prostora, pohitva, delovnih sredstev, pisarnikih pripomokov in materiala, slike na stenah, ki dodatno stimulirajo delovno storilnost). Pri tem ne smemo pozabiti tudi na ugodne mikroklimatske pogoje (primerna temperatura prostora, redno prezraevanje, osvetljenost delovnih povrin in prostora, odprava negativnih dejavnikov stresorjev, kot so hrup, prah, raznovrstna sevanja, ...). Posebno prijetno vzduje v pisarni pa naredijo rastline, ki poleg estetske in sprostitvene funkcije prostor tudi razstrupljajo. Vsi ti stimulativni dejavniki nam ponujajo razline smernice za dvig ugodja na delovnem mestu, osebnega zadovoljstva in dodatne kvalitete bivanja v pisarni. Ti trendi se v zadnjem asu s podroja zasebnega ivljenja vedno bolj intenzivno selijo tudi na delovni prostor: tenje k vizualnemu ugodju (primerne oblike in barve prostora, pohitva, delovnih sredstev, pisarnikih pripomokov in materiala, slike na stenah, rastline v prostoru ...) tenje k zmanjevanju napetosti in stresa (redni odmori, vaje zoper stres in utrujenost, aromaterapija in drugo). VIZUALNO UGODJE Barve Barve lahko spremenijo vsak prostor v naem domu. S svetlimi barvami in belinami lahko v trenutku osveimo pusto in dolgoasno sobo, da postane svetleja in prostorneja. Bogate barve, kot je temna rubinsko rdea ali smaragdno zelena, uinkujejo intenzivno in poudarijo domanost prostora (Starmer, 2006, 8). Vrsta, intenzivnost in sestava barv ima pri loveku psihine in fizine uinke, ki so opazni na emocionalnem in vegetativnem podroju (Koselj, 2002, 86). Visok strop naj bo temen, medtem ko naj bo nizek pobarvan belo. Prav tako naj bo tudi zid, v katerem so okna, kajti ta je najmanj osvetljen, stene pred delovno povrino bi lahko bile

38

razburljivo oranne. V vroem okolju dobro denejo hladne barve, v mirnem in hladnem pa tople (Sunik, 1992, 60). Rastline Rastline v pisarni poskrbijo za lepi izgled prostora. Imajo pa tudi druge pozitivne lastnosti: proizvajajo kisik, skrbijo za ustrezno vlanost zraka, sposobne so nevtralizirati kodljive snovi in tako istijo onesnaen zrak, absorbirajo in nevtralizirajo kodljive pline, poirajo kodljive delce, ki izhajajo iz tiskalnikov in iz kopirnih strojev. Rastline zmanjujejo stres pri zaposlenih, kar pomeni vejo storilnost. Slike Pisarno lahko popestrimo tudi s stenskimi slikami in podobnimi dekoracijami, ki pa morajo biti v skladu s splonim pozitivnim okusom.

3.7.2 Zmanjevanje napetosti in stresa K zmanjevanju napetosti in stresa v pisarni lahko pripomorejo tudi primerne vaje zoper stres in utrujenost, redni odmori in aromaterapija. Navajam nekaj vaj za sprostitev, ki jih lahko opravljamo ob opravljanju vsakodnevnih delovnih obveznosti. Vaje so preproste in lahko izvedljive ter bistveno pripomorejo k dobremu poutju izvajalca. Redni odmori Zavedati se moramo, da tudi povsem optimalno delovno mesto pred raunalnikom ni namenjeno temu, da bi za njim prebili ure in ure. Telesu in koncentraciji bomo koristili, e vsaj vsako uro vstanemo in se nekaj minut gibljemo. Vsako uro napravimo kratek odmor in se premaknemo ali obrnemo stran od ekrana. Napravimo nekaj vaj, da zmanjamo napetost in napenjanje oi.

39

Zaprimo oi, sprostimo obrazne miice in popustimo eljusti. Konice prstov poloimo na elo in neno kroimo z njimi okoli oi. Vajo ponovimo vekrat v eno smer, nato pa e v drugo smer. Oi lahko sprostimo tudi tako, da poloimo konice prstov na elo in s palcem neno masiramo senca. Napete obrazne miice pa sprostimo tako, da si z rokama zakrijemo oi in se sprostimo. V tem poloaju vztrajamo nekaj sekund. e je le mogoe, delamo vajo v temi. Vaje za sprostitev in dobro poutje Poleg ergonomije je pomembno tudi gibanje. Raztezne in razgibalne vaje nam vzamejo le nekaj minut dragocenega asa, vraajo pa veliko koristi naemu organizmu. Uporabni v pisarni kot tudi doma so tevilni terapevtski pripomoki, ki poskrbijo za sprostitev in bolje poutje. Predolgo delo v istem poloaju, pa naj bo sedee ali stojee, lahko povzroi neugodje. loveko telo ni ustvarjeno za dolgotrajno sedenje, ki koduje celotnemu organizmu. Da bi zmanjali negativne posledice, ki jih ima pisarniko delo in delo v nespremenjenem sedeem poloaju na nae telo, se posluujmo vekratnih prekinitev dela in izvajanja katerih od razgibalnih ali razteznih vaj.

40

Slika 11: Vaje za sprostitev na delovnem mestu Vir: http://www.arbeitsplatzoptimierung.de, 15.8.2010

41

4 TERMINSKI PLAN PROJEKTA

Za izvedbo projekta smo porabili en mesec: - objava zbiranja ponudb za nabavo pisarnike opreme (8 dni) - izbira najugodnejega ponudnika med prispelimi ponudbami (5 dni) - posredovanja naroila za pisarniko opremo (1 dan) - dobavni rok (15 dni) - namestitev pisarnike opreme (2 dni)

42

5 STROKOVNI PLAN PROJEKTA

Stroki za opremo ene pisarne: - pisarnika miza (ergonomsko oblikovana) - pisarniki stol (ergonomsko oblikovan) - pisarnika omara s predalnikom - raunalnik z opremo: - PC komponenta - monitor LCD - laserski barvni tiskalnik - optini italec - tipkovnica - mika - telefon SKUPAJ 125 EUR 170 EUR 115 EUR 124 EUR 12 EUR 18 EUR 28 EUR 1.227 EUR 306 EUR 152 EUR 177 EUR

43

6 UINKOVITOST PROJEKTA

Sodobno in ergonomsko oblikovana pisarnika oprema zagotavlja ugodne delovne pogoje, kar pozitivno vpliva na uinkovitost pri delu in s tem na dobre poslovne rezultate.

44

7 ZAKLJUEK
Premiljen in sistematien nain oblikovanja pisarnikih delovnih mest ima pozitivni uinek tudi z ekonomskega vidika podjetja, saj prispeva k funkcionalnosti opravljanja delovnih nalog zaposlenih, poveuje njihovo zadovoljstvo in dobro poutje na delovnem mestu ter navsezadnje tudi zmanjuje odsotnost zaradi bolezni, ki izhajajo iz neustreznega delovnega okolja. Na ta nain lahko odkrijemo tudi slabe toke v procesu dela in tako sproti preverjamo delovne uinke. e so pri oblikovanju delovnega sistema udeleeni tudi zaposleni, bodo le-ti aktivneje sodelovali tudi pri doseganju skupnih ciljev podjetja. Vrednote so del kulture podjetja, kamor sodi tudi humanizacija dela in s tem ergonomsko urejanje delovnih mest ter z njimi povezanega delovnega okolja.

45

8 UPORABLJENA LITERATURA IN VIRI

LITERATURA: 1. Balanti, Z.: lovek-delo-uinek, Fakulteta za organizacijske vede, Kranj,1997. 2. Balanti, Z.: Ergonomski principi urejanja delovnih okolij sodobnih pisarn, Management in globalizacija, Kranj, 2001. 3. Bilban, M.: Ergonomija v medicini dela, Zavod za varstvo pri delu, Ljubljana, 1999. 4. Brejc, M.: Ljudje in organizacija v javni upravi, Univerza v Ljubljani, Visoka upravna ola, Ljubljana, 2000. 5. Gazvoda, T. M.: Ergonomija in ergonomske meritve, Zdravstveni dom Novo mesto, Novo mesto, 1997. 6. Hoevar - Rupnik, T.: Ergonomija, Visoka ola za organizacijo dela v Kranju, Maribor, 1986. 7. Leber, M., Polajnar, A.: tudij dela za delo v praksi, Fakulteta za strojnitvo, Maribor, 2000. 8. Mikeln, P.: Ergologija 1, splone in ergonomske osnove urejanja dela, Fakulteta za organizacijske vede, Zaloba Moderna organizacija, Kranj, 2000. 9. Polajnar, A., Verhovnik, V.: Oblikovanje dela in delovnih mest, Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojnitvo, Maribor,2000. 10. Prironik za zdravo in varno delo, Tehnika zaloba Slovenije, Ljubljana, 2002. 11. Sunik, J.: Ergonomska fiziologija , Didakta, Radovljica, 1992. 12. Sunik, J.: Poloaji in gibanje telesa pri delu, Univerzitetni zavod za zdravstveno in socialno varstvo, Ljubljana, 1987. 13. Koelj, M. Zdravje in varnost pri delu, Standardizacija Standardization 2003, Slovenski intitut za standardizacijo, Ljubljana, 2003.

46

VIRI: 1. Ergonomini prironik ZDRAVJE + ZNANJE + VARNOST = USPENOST, Ljubljana, Intitut Prevent d.o.o., 1999. 2. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o varnosti in zdravju pri delu s slikovnim zaslonom, Uradni list RS t. 73/2005. 3. Pravilnik o varnosti in zdravju pri delu s slikovnim zaslonom, Uradni list RS, letnik 30 (6. april), 2000, str. 3720. 4. Zakon o varnosti in zdravju pri delu, Uradni list Republike Slovenije t. 56/1999.

INTERNETNI VIRI: 1. http://www.arbeitsplatzoptimierung.de, 11.8.2010. 2. http://www.ergo-online.de, 11.8.2010 3. http://www.ergonomics.org.uk, 11.8.2010 4. http://www.office-ergo.com, 12.8.2010 5. http://www.combo.com, 12.8.2010 6. http://www.t-aromatic.com, 11.8.2010 7. http://www.cyberchair.com, 11.8.2010 8. http://www.sedi-stoj.com, 18.8.2010 9. http://www.nobis-si.com/ergonomija.htm, 14. 7. 2008.

47