Professional Documents
Culture Documents
Zoran Ren
Maribor 2003
Zoran Ren: Slikovno gradivo za predmet Modulna gradnja Copyright 2003 Fakulteta za strojnitvo Naslov publikacije: Vrsta publikacije: Dostopno na spletnem naslovu: Avtor: Zaloba: Tisk: Naklada: Leto natisa: Izdajo odobril: Slikovno gradivo za predmet Modulna gradnja Zbrano gradivo http://lace.uni-mb.si/Modulna_gradnja/slikovnogradivo izr. prof. dr. Zoran Ren, univ. dipl. in. str. Zalonitvo Fakultete za strojnitvo, Maribor Tiskarna tehnikih fakultet 10 izvodov 2003 Izdajo zbranega gradiva je odobrila Komisija za tudijske zadeve Fakultete za strojnitvo Univerze v Mariboru na svoji 23. seji, dne 02.09.2003 s sklepom t. 8 in 9. Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojnitvo Smetanova ul. 17, 2000 Maribor E-mail: ren@uni-mb.si
Naslov avtorja:
Avtorske pravice so pridrane. Gradiva iz publikacije ni dovoljeno kopirati, reproducirati, objavljati ali prevajati v druge jezike brez pisnega dovoljenja avtorjev.
REN, Zoran Slikovno gradivo za predmet Modulna gradnja : zbrano gradivo / Zoran Ren. Maribor : Fakulteta za strojnitvo, 2003 ISBN 86-435-0578-1 COBISS.SI-ID 51630081
Predgovor
Namen predmeta Modulna gradnja je seznaniti tudente s teorijo in prakso modulne gradnje strojnih delov, elementov in sklopov v sploni strojegradnji. Razloiti pomen teorije podobnosti, velikostnih razredov in razmerja tehnikih veliin pri razvoju modularnih produktov. Pojasniti modularno sistematizacijo in prednosti ter omejitve modularnih sistemov za proizvajalce in uporabnike. Prikazati razvoj modularnega sistema, ki ga tudenti praktino utrdijo na primeru izbranega strojnega sklopa. Slikovno gradivo za predmet Modulna gradnja je zbir kopij prosojnic, ki jih avtor uporablja pri svojih predavanjih iz navedenega predmeta. Slikovno gradivo je namenjeno predvsem tudentom, ki redno obiskujejo predavanja. Gradivo je prirejeno tako, da ga lahko tudenti sproti dopolnjujejo s povzetki predavanj v za to namenjen prostor pod kopije prosojnic in si tako pripravijo kvalitetne zapiske predavanj. Maribor, oktober 2003 izr. prof. dr. Zoran Ren
Kazalo
1 2 3 4 5 6 7
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
1 3 7 9
IZBIRA VELIKOSTNIH RAZREDOV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . POSTOPEK RAZVOJA VELIKOSTNIH RAZREDOV PRODUKTOV MODULARNI PRODUKTI
. . . . 17
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27
Modulna gradnja
Velikostni razredi
Fakulteta za strojnitvo
Modulna gradnja
Izdelava strojnih delov, sklopov, strojev ali postrojenj za splono uporabo v razlinih velikostnih razredih pomeni, da: imajo le-ti enako funkcionalnost in namembnost, temeljijo na enakem principu konstruiranja, so narejeni v razlinih velikostih, so izdelani s podobnimi proizvodnimi procesi.
Osnovni velikosti produktov pravimo izhodina velikost, vsem naslednjim vejim velikostim pa izvedene velikosti. Pri razvoji velikostnih razredov je nujno potrebno upotevati zakonitosti teorije podobnosti. Velikosti oziroma zaporedje posameznih razredov je priporoljivo izbirati v skladu z geometrinimi tevilskimi vrstami.
Beleke:
Modulna gradnja
Velikostni razredi
Fakulteta za strojnitvo
Modulna gradnja
Izdelava strojnih delov v doloenih velikostnih razredih pomeni racionalizacijo procesa konstruiranja in proizvodnje. Prednosti za proizvajalca: Konstruiranje je enkraten proces, ki se ne ponavlja. Izdelava strojnih delov izbranih velikosti poteka v serijah in je tako ekonomsko uinkovita. Doseganje veje kvalitete izdelave. Konkurenni in kvalitetni proizvodi. Kratki dobavni roki. Hitro in enostavno vzdrevanje in zamenjava delov. Omejena izbira velikosti, ki nimajo vedno zagotovljenih optimalnih obratovalnih lastnosti.
Prednosti za uporabnika:
Slabosti:
Beleke:
Modulna gradnja
Teorija podobnosti
Fakulteta za strojnitvo
Modulna gradnja
Geometrina podobnost produktov zagotavlja enostavnost in preglednost konstrukcij. Produkti, katerih dimenzije enostavno geometrino veamo, zelo redko zadovoljujejo vse zahteve. Enostavna geometrina poveava je primerna le tedaj, ko to dovoljujejo zakoni podobnosti. Razvoj produktov razlinih velikostnih razredov ima namen:
zagotoviti enak nivo izkorienosti materiala z enakimi ali podobnimi materiali in z enako tehnologijo.
Te zateve so izpolnjene enako dobro v vseh velikostnih razredih samo tedaj, ko so relativne napetosti enake.
Beleke:
Modulna gradnja
Teorija podobnosti
Fakulteta za strojnitvo
Modulna gradnja
O podobnosti govorimo tedaj, e je vsaj ena fizikalna veliina v izhodini in izvedenih velikostih produktov konstantna. Osnovne tipe podobnosti definiramo s pomojo temeljnih fizikalnih veliin, kot so: dolina, as, sila, elektrini naboj, temperatura in svetilnost. Podobnost Geometrina asovna Sil Elekrina Toplotna Fotometrina Osnovna veliina dolina as sila elektrini naboj temperatura svetilnost Invarianta L = L1/L0 t = t1/t0 F = F1/F0 Q = Q1/Q0 = 1/0 J = J1/J0
Beleke:
Modulna gradnja
Teorija podobnosti
Fakulteta za strojnitvo
Modulna gradnja
Posebni tipi podobnosti: Podobnost Kinematina Statina Dinamina Invariante L , t L , F L , t , F Naziv Definicija Opis
Toplotna
L , L , t ,
F E L2 F Ne = v 2 L2 Ho v 2 Ca = = Ne E Ho =
Beleke:
Modulna gradnja
Teorija podobnosti
Fakulteta za strojnitvo
Modulna gradnja
z z z
z z
Hitrosti n, Specifine deformacije , napetosti in tlaki p zaradi vztrajnostnih in elastinih sil, hitrosti v Vzmetna togost k, elastine deformacije L Sile F Tea W, torzijski moment T, upogibni Wx in torzijski odpornostni moment WT Vztrajnostni moment preseka I Masni vztrajnostni moment J
L-1 L0 L1 L2 L3 L4 L5
Opomba: Izkorienost materiala in varnost sta konstantni le, e zanemarimo vpliv dimenzij na materialne lastnosti!!!
Beleke:
Modulna gradnja
Standardna tevila
Fakulteta za strojnitvo R5 R10 R20 R40 R5 R10 R20 R40
Modulna gradnja
1,00
1,00
1,00 1,12
1,25
1,25 1,40
1,00 1,06 1,12 1,18 1,25 1,32 1,40 1,50 1,60 1,70 1,80 1,90 2,00 2,12 2,24 2,36 2,50 2,65 2,80 3,00 3,15 3,35 3,55 3,75
4,00
4,00
4,00 4,50
5,00
5,00 5,60
4,00 4,25 4,50 4,75 5,00 5,30 5,60 6,00 6,30 6,70 7,10 7,50 8,00 8,50 9,00 9,50 10,00
1,60
1,60
1,60 1,80
6,30
6,30
6,30 7,10
2,00
2,00 2,24
8,00
8,00 9,00
2,50
2,50
2,50 2,80
10,00
10,00
10,00
3,15
3,15 3,55
Beleke:
Fakulteta za strojnitvo
z z z
Zmanjanje dimenzijskih variant z izbiro velikostnih razredov v skladu z geometrijskimi tevilskimi vrstami in s tem racionalizacija tehnolokih postopkov in potrebnih delovnih in merilnih orodij. Fine tevilske vrste imajo skupne lene z bolj grobimi vrstami. S pravilno izbiro lenov veih geometrinih vrst lahko aproksimiramo tudi aritmetine vrste. S poljubno izbiro lenov razlinih geometrijskih tevilskih vrst lahko pokrijemo potrebno porazdelitev povpraevanja po produktih z bolj fino porazdelitvijo velikostnih razredov v doloenem obmoju. Ker so produkti in kvocienti lenov geometrijskih vrst tudi njihovi leni, se prerauni novih velikostnih razredov preteno prevedejo na mnoenje in deljenje parametrov izhodine konstrukcije. Vsebujejo tudi dobro aproksimacijo tevila , torej geometrino veanje premerov komponent daje radialne izmere, ki so tudi leni geometrijske vrste. Geometrijske vrste vsebujejo dobre aproksimacije potennih vrednosti lenov, kakor tudi njihove dvakratne in polovine vrednosti.
Beleke:
Zaradi tehninih in ekonomskih razlogov morajo bili velikostni razredi dovolj majhni, da zadovoljijo tehnine zahteve (npr. mo motorja) in obenem dovolj veliki, da omogoajo velikoserijsko proizvodnjo. Izbira optimalnih velikostnih razredov torej zajema integrirano obravnavo sistema trg oblika (velikost) produkta proizvodnja prodaja in zahteva poznavanje naslednjih informacij:
trna priakovanja glede na razline velikosti, obnaanje trga glede na izbrane velikostne razrede in nujnih praznin v ponudbi, izdelovalni stroki in asi razlinih velikostnih razredov in vpliv na skupen stroek proizvodnje, lastnosti vsakega produkta v velikostnem razredu.
Zelo pogosto zahteva po optimalni izbiri velikostnih razredov vodi do izbire razlinih velikostnih korakov v doloenih velikostnih obmojih produktov.
Beleke:
Beleke:
10
Fakulteta za strojnitvo
Beleke:
11
Modulna gradnja
Fakulteta za strojnitvo
Modulna gradnja
Beleke:
12
Fakulteta za strojnitvo
Beleke:
13
Fakulteta za strojnitvo
Beleke:
14
Fakulteta za strojnitvo
z z z z
Ujemi in tolerance niso v geometrinem zaporedju; tol = L-1/3 Tehnoloke omejitve ulite stene produktov imajo doloeno najmanjo debelino ipd. Standardni elementi in standardizacija vedno ne temeljijo na standardnih tevilih, npr. modul ozobja, premeri in doline vijakov Pomembneji zakoni podobnosti ali druge zahteve lahko zahtevajo znatno odstopanje od geometrine podobnosti
Beleke:
15
Modulna gradnja
Fakulteta za strojnitvo
Modulna gradnja
Geometrino podobnih velikostnih razredov, ki temeljijo na geometrini tevilski vrsti vedno ne moremo realizirati. Znatno odstopanje od geometrine podobnosti je lahko potrebno zaradi:
Pomembnih zakonov podobnosti (vztrajnostne sile, toplotni procesi) Pomembnih zahtev funkcionalnosti (ergonomske zahteve) Pomembnih proizvodnih zahtev (stroki izdelave)
Beleke:
16
Fakulteta za strojnitvo
z z
z z z z
Priprava izhodinega produkta (zasnova, konstruiranje, kontrola) Zapis osnovnih fizikalnih razmerij produkta v skladu z zakoni podobnosti (tabela za geometrino podobne produkte oziroma potenne enabe za pol-podobne velikostne razrede) Izbira velikostnih korakov in izdelava teoretinega podatkovnika Uskladitev teoretino dobljenega podatkovnika s pomembnimi standardnimi ali tehnolokimi zahtevami Preverjanje kritinih mest produktov, predvsem pri ekstremnih velikostnih razredih Izdelava potrebne dokumentacije (parametrini narti, podatkovnik, posebnosti, ipd.)
Beleke:
17
Fakulteta za strojnitvo
Beleke:
18
Modulna gradnja
Fakulteta za strojnitvo
Modulna gradnja
Beleke:
19
Fakulteta za strojnitvo
najmanja velikost
najveja velikost
Beleke:
20
Fakulteta za strojnitvo
D L H H = b = 1
Beleke:
21
Fakulteta za strojnitvo
Beleke:
22
Fakulteta za strojnitvo
Beleke:
23
Modulna gradnja
Fakulteta za strojnitvo
Podatkovnik za elektromotorje
Modulna gradnja
Beleke:
24
Fakulteta za strojnitvo
Beleke:
25
Fakulteta za strojnitvo
Beleke:
26
Modulna gradnja
Modularni produkti
Fakulteta za strojnitvo
Modulna gradnja
z z z
Modularni produkti oziroma sistemi so strojni deli, elementi, sklopi, stroji in postrojenja, ki izpolnjujejo razline funkcionalne potrebe z razlinimi kombinacijami sestavnih gradnikov ali modulov. Funkcijska varianta modularnega sistema tako temelji na kombinaciji vnaprej doloenih sestavnih delov in sklopov (funkcionalnih enot). Ker so sestavni moduli navadno razlinih velikosti, njihove dimenzije temeljijo na velikostnih razredih. Modularni sistemi so posebej primerni tedaj, e so posamezni funkcijski produkti zahtevani v majhnih serijah, ter v primeru, e lahko temeljijo na eni osnovni enoti ali na nekaj osnovnih in dodatnih enotah. Uvedba modularnih sistemov vodi tudi do velikoserijske proizvodnje osnovnih sestavnih modulov, ki sluijo kot gradniki za razline produkte.
Beleke:
27
Fakulteta za strojnitvo
Razdelitev modulov: z Funkcijski moduli sluijo za izvritev tehninih funkcij produkta samostojno ali v kombinaciji z drugimi moduli. z Proizvodni moduli so zasnovani neodvisno od njihove funkcionalnosti in izhajajo samo iz proizvodnih zahtev. Razdelitev modularnih produktov: z Modularni sistemi vsebujejo vedno osnovne in podporne module, ter po potrebi e posebne in prireditvene module. z Meani sistemi so modularni sistemi z dodanimi specifinimi (ne-)moduli.
Beleke:
28
Fakulteta za strojnitvo
z z
Osnovni moduli so moduli potrebni za opravljajnje stalne temeljne funkcije, ki zagotavljajo funkcionalnost modularnega sistema samostojno ali v povezavi z drugimi moduli. Podporni moduli potrebni za opravljanje podporne funkcije osnovnim modulom. Posebni moduli so obasno potrebni za opravljanje komplementarne oziroma posebne podfunkcije, pri emer njihova uporaba ni potrebna v vseh funkcijskih variantah. Prireditveni moduli so obasno ali vedno potrebni za medsebojno prireditev razlinih sistemov ter za zadovoljitev izjemnih zahtev v primeru nepriakovanih okoliin. Specifini (ne-)moduli so individualno izdelani moduli za zagotovitev specifinih potreb kupcev
Beleke:
29
Fakulteta za strojnitvo
Beleke:
30
Modulna gradnja
Fakulteta za strojnitvo
Modulna gradnja
Beleke:
31
Fakulteta za strojnitvo
Modularna sistematizacija
z
Vrsta modulov: funkcijski moduli proizvodni moduli Pomembnost modulov: nujno potrebni obasno potrebni Kompleksnost modulov: veliki moduli majhni moduli Kombinacije modulov: samo podobni moduli samo razlini moduli podobni in razlini moduli moduli in ne-moduli
Resolucija modulov: tevilo sestavnih delov modula tevilo sestavnih enot in njihove mone kombinacije Oblika modulov: samo programski moduli samo strojni moduli programski in strojni moduli Uporabnost modulov: zaprti sistemi s kombinacijskim planom odprti sistemi s planom delov
Beleke:
32
z z
Razjasnitev osnovnih funkcionalnih zahtev modularni sistem mora navadno izpolniti ve globalnih funkcij; upotevanje zahtev trga ter ekonomske upravienosti variant. Vzpostavitev funkcionalne strukture razdelitev globalnih funkcijskih variant na podobne in ponavljajoe pod-funkcije ter njihove medsebojne odvisnosti. Iskanje reitvenih principov in konceptnih variant Pravilo: uporaba podobnih tipov energije in fizikalnih delovnih principov za individualne funkcijske module. Izbira in ocenitev konceptnih variant izvrena na osnovi tehninih in ekonomskih kriterijev; upotevati vpliv podpornih, posebnih in prireditvenih modulov na osnovne module. Priprava velikostnih razredov sestavnih modulov Priprava proizvodne dokumentacije raunalniko podprti parametrini narti in kodirane kosovnice
Beleke:
33
Fakulteta za strojnitvo
Beleke:
34
Modulna gradnja
Modulna gradnja
Beleke:
35
Fakulteta za strojnitvo
Beleke:
36
Fakulteta za strojnitvo
Prednosti: z Pripravljena dokumentacija za vse predvidene variante z Globalno planiranje proizvodnje je poenostavljeno in s tem tudi skrajani dobavni roki z Moduli so lahko izdelani v velikih serijah z Posebne zahteve je lahko zadovoljiti s specifinimi ne-moduli Slabosti: z Razdelitev na module lahko vodi do tehninih pomanjkljivosti in ekonomske neupravienosti z Spremembe produktov so mone le v dolgoroni fazi, saj so stroki razvoja veliki z Tehnine lastnosti in celotna oblika proizvodov so navadno odvisne od oblike modulov in njihove modularnosti z Redke variante modularnih produktov za posebne zahteve so lahko znatno draje kot pa posebej razviti produkti
Beleke:
37
Fakulteta za strojnitvo
Prednosti: z Kratki dobavni roki z Bolje monosti zamenjave delov in enostavneje vzdrevanje z Veja dostopnost rezervnih delov z Mone funkcionalne spremembe in raziritve z Skoraj izkljuena nevarnost neustreznega obratovanja Slabosti: z Posebnim zahtevam ni mogoe enostavno ugoditi z Doloene karakteristike so lahko manj zadovoljive, kot pa bi bile z namensko izdelanimi produkti z Tea in velikost modularnih produktov je navadno veja od namensko izdelanih, kar pomeni veje zahteve po vgradnem prostoru in ustrezni pripravi temeljev
Beleke:
38
Modulna gradnja
Fakulteta za strojnitvo
Modulna gradnja
Beleke:
39
Modulna gradnja
Fakulteta za strojnitvo
Modulna gradnja
Beleke:
40
Modulna gradnja
Fakulteta za strojnitvo
Modulna gradnja
Beleke:
41
Fakulteta za strojnitvo
Beleke:
42
Modulna gradnja
tudijska literatura
Fakulteta za strojnitvo
Modulna gradnja
z z z z z z z z z z z
Cross N. Engineering Design Methods, Chichester : Wiley, 1989. Dieter G.E. Engineering Design, 2nd Edition, New York : McGraw-Hill, 1991. Hales C. Managing Engineering Design, Harlow : Longman, 1993. Hubka V. Principles of Engineering Design, Zrich : Edition Heurista, 1987. Hubka V., Eder W.E. Theory of Technical Systems a Total Concept Theory for Engineering Design, Berlin : Springer Verlag, 1988. Koller R. Konstrukcionslehre fr den Mashinenbau, Berlin:Springer Verlag, 1985. Lanigan M. Engineers in Business The Principles of Management and Product Design, New York : Addison Wesley, 1992. Obermit E. - Nauka o konstruiranju, metodiko konstruiranje i konstruiranje pomou raunala, Zagreb : Fakultet strojarstva i brodogradnje, 1989. Pahl G., Beitz W. Engineering Design : A Systematic Approach, 2nd Edition, Berlin : Springer Verlag, 1996. Praniki M. Osnove konstruiranja, Skripta, Univerza v Mariboru, Tehnika fakulteta, 1991. Shigley J.G. Mechanical Engineering Design, Oakland : McGraw-Hill, 1981.
Beleke:
43
Modulna gradnja
Podatki o predmetu
Fakulteta za strojnitvo
Modulna gradnja
Predavatelj
Asistent
Beleke:
44