MENADZMENT

(vtor kolokvijum prashanja i odgovori)

1.Na sto se odnesuva horizontalnoto,a na sto vertikalnoto organiziranje?

-Horizontalnoto organiziranje se odnesuva na podelbata na site planirani raboti.Primer: smetkovocvoto

e edna organizaciona edinica,proizvodstvoto druga,marketink tret itn..
-Vertikalnoto organiziranje se odnesuva na postavuvanje na nivoa vo rakovodenjeto vo sekoja
organizaciona edinica i nivno vertikalno povrzuvanje so lanecot na komandi na vrvniot
menadzment.Lanecot na komandi doagja od gore kon dolu.

2.Zosto e potrebno da se podeli rabotata?

-Rabotata e potrebno da e podelena bidejki:

*Vkupnata rabota e pregolema da ja upravuva edna licnost.
*So logicna podelba na rabotite se dobiva pogolema specalizacija vo rabotata.
*Se dobiva pogolema brzina vo izvrsuvanjeto na zadacite
*Definirani se odgovornostite so podelba na rabotata bidejki sekoj znae sto raboti
*Poefikasna kontrola

3.Nabroj gi osnovnite karakteristiki na birokratska organizacija?

-Osnovni karakterisriki na ovoj tip organizacija se:

*Rabotata se deli na pomalku slozeni aktivnosti i taa e poednostavna za izvrsuvanje
*Pstoi dobro definirana hirearhija na avtoritet koja e vazna za racionalno odnesuvanje na
vrabotenite.Toa znaci deka poniskoto nivo e pod kontrola i nadzor od povisokoto nivo.
*Pravilata i propisite vo organizacijata gi ogranicuvaat lugjeto da deluvaat vo sopstven interes na
organizacijata
*Vo organizacijata treba da se razdvotaj sopstvenicite od menadzerite .Na takov nacin odlukite ke imaat
pomala subjektivnost i ke se ostvaruav pogolemo proizvodstvo.

4.Koja e negativnata strana na birokratskata organizacija?

-Negativno kaj birokratskata organizacija e toa sto ja namaluva kreativnosta,inicijativa na vrabotenite.Tie

se tretiraat kako masini a ne kako individui so razlicni potrebi.Birokratskata organizacija ne fleksibilna na
brzite promeni na eksternoto i internoto okruzuvanje.Taa gi ignorira site motiviracki faktori ,a go
respektira odnesuvanjeto koe e vo soglasnost so pravilata i propisite na organizacijata.
5.Nabroj gi prednostite i slaostite na liniskata organizaciona struktura?

-Liniskata struktura ima svoi prednosti i slabosti :

Prednostite se :
*Nivoata na avtoritet i dogovornost na kadrite se precizni i razbirlivi
*Kaj linistaka organizaciona struktura brzo se menuvaat nasokite na deluvanje ,bidejki za problemite se
konsultiraat samo nekolku lugje
*Postoi pogolema bliskost pomegju menadzerite i vrabotenite i se moznost da se doznae se sto se
slucuva vo pretprijatieto.
Nedostatok na liniskata organizacija e toa sto pretprijatieto stanuva zavisno od samo od nekolku klucni
lugje koi izvrsuvaat brojni raboti.Bidejki rabotata se izvrsuva bez itab,rabotata moze da bide zasnovana
na osnova na samovolie.

6.Koi se stabilnostite na funkcionalnata organizaciona struktura?

-Slabostite kaj ovoj vid na organizaciona struktura se:

*Serijata na specijalnosti ja oteznuva kontrolata i koordinacijata,bidejki tie najcesto deluvaat kako
nezavisni edinki e ne kordinirano kako sistem.
*Nema dobro rakovodenje bijeki toa odagja od mnogu licnosti
*Cesto odagja do nesoglasvanje megju staresinite poradi kontradiktornosta vo naredbite i nivna
neishroniziraost

7.Sto prestavuva proektnata organizaciona stuktura?

-Ova organizaciona struktura e vremena organizacija koja e sozdadena da ostvari konkretni rezultati so
koristenje na tim na specijalisti od razlicni podracja na pretprijatieto.Timot e skoncentriran na
proektot.Koga e proektot e zavrsen timot se rasfomira clenovite na timot se vrakaat na svoite redovni
pozicii na pretprijatieto.

8.Nabroj gi principite na organiziranje?

-Principite na organiziranje se obraboteni pred povekje od 70 godini vo menadzmenskata misla ,a se

koristat i den denes.Toa se : delegiranje,avtoritet,odgovoren i odgovornost,podelba na
rabotata,edinstvo vo komandata...i raspon na menadzmentot.

9.Objasni go principot na delegniranje?

-Delegniranje e dodeluvanje na rabotata na drugi,a koja rabota treba da ja izvrsi samiot menadzer.Toa e
vsusnost proces vo koj menadzerot ja deli i dodeluva negivata rabota na drugi lica koi ke mu pomognat
vo izvrsuvanjeto.Toj treba da odluci koj del od rabotata ke ja dodeli na izvrsuvanje na drugi.Pri toa
menadzerot treba da sozdade uslovi potrebni da se obvzat da ja izvrsat rabootata soglasno potrebnite
baranja.

10.Koi vidovi na avtoritet postojat?

-Postojat povekje vidovi na avtoritet i toa se : liniski,staben i funkcionalen,avtoritet na odreduvanje,na

odobruvanje na informiranje.

11.Sto prestavuva odgovoren,a sto odgovornost?

-Odgovoren e licnost odgovorna na staresinata za izvrsuvanje na opredelena zadaca i za rezultatite od

istata.Odgovornost e obvrskata sto ja ima individuata za izvrsuvanje na rabotata.

12.Sto oznacuva poimot departmanizacija?

-Departmanizacija oznacuva odredeno podracje vo edno pretprijatie nad koe menadzerot ima avtoritet
za izvrsuvanje na konkretni aktivnosti.Departmanizacija vsusnost prestavuva grupiranje na srodni dusi ili
delovi od rabota vo organizacioni edinici za ostvaruvanje na poefikasno kordiniranje na reursite vo
pretprijatieto.

13.Vidovi departmanizacija?

-Departmanizacija spored funkcii,departmanizacija spored potrosuvaci,departmanizacija spored vid na

proizvod,departmanizacija spored vremeto,departmanizacija spored ednostavni brojki,departmanizacija
spored procesot.

14.Definiraj raspon na menadzment?

-Raspon na menadzment prestavuva brojot na lugjeto koi se potrebni na menadzerot.Nivniot broj zavisi
od slozenosta na rabotata,slicnosta na rabotite,slozenosta na rabotata,nivoata na
menadzmentot,megjusebnite odnosi vo pretprijatieto.Postoi soglasnot deka brojot treba da bide pomal
na povisokite nivoa na menadzmentot.
15.Koi se prednostite i nedostatoci na pomaliot raspon na menadzmetot?

-Prednosti:
Nudi cvsrta kontrola i nadzor.
Menadzerot upravuva so pomal broj lugje.
-Nedostatoci:
Dopolnitelni trosoci za poveke menadzeri
Poteska kordiniranost koga ima pogolem broj na menadzeri.

16.Koi se prednostite i deostatocite na pogolemiot raspon na menadzmetot?

-Prednosti:
Gi namaluva problemite so komuniciranjeto so menadzerite
Gi namaluva trosocite na menadzerite
Bidejki nemaat mnogu blizok kontak menadzerite i podredenite,tie se prinudeni i da donesuvaat sami
odluki
-Nedostatoci:
Menadzerot ne e sposoben direktno da kontaktira i vrsi nadzor
Potrebi se visoko-kvalitetni menadzeri bidejki tie deluvaat ponezavisno i imaat povekje rabota

17.Definicija za kordiniranje?

-Kordiniranje prestavuva sihronizirano porzuvanje na rabotata,izvrsuvana od drugi lugje vo razlicni

organizacioni edinici za ostvaruvanje na celite na pretprijatieto.

18.Objasni na koi tri aspekti menadzerot treba da obrne vnimanie pri kordiniranje?

-Kordiniranje pomegju poedinci vo grupata

Kordiniranje pomegju organizacionite edinici vo pretprijatieto
Kordiniranje pomegju razlicni pretprijatija

19.Kolku vidovi na kordiniranje razlikuvame?Nabroj gi i objasni?

-Tri vida vertikalno,horizontalno i dijagonolano.

Vertikalnoto kordiniranje postoi pomegju razlicni nivoa vo organizacijata ,kako primer po megju glavniot
menadzer-toj menadzerot i menedzerot na odelenijata.Toa e vsusnot sredstvo so koe menadzerot gi
sporeduva aktivnostite vo negovot odelenie vo zazvisnost od baranjata i planovite nanegovito
pretpostaven.
Horizontalnot kordiniranje e kordinacija pomegju lugjeto i odelenijata na isto organizaciono nivo.Toa e
slucaj koga na primer koga treba da se vovede nov promotiven program vo koj se angazira menadzerot
za proizvodstvo koj treba da gi proizvede proizvodite,menadzerot a prodazba koj treba da gi prodade i
menadzerot za finansii koj treba da obezbedi kredit za nabavki za surovini i materijali.
Dijagonolano kordiniranje e kordinacija pomegju razlicni funkcii menadzeri od razlicni odelenija.

20.Princip na kordiniranje?Nabroj?

-Principi na kordiniranje se :
*Kordinacija so direkni kontaktni na odgovornite lugje
*Kordinacija vo ranata faza
*Korinacija na site faktori vo resiprocen odnos
*Kordinacija kako kontinuiran proces

21.Sto e motivacija?

-Terminot motivacija poteknuva od latinskito zbor "movare" sto znaci dvizi.Motivite ja teraat edna
licnost da se zafati so opredelena akcija.Motivite se vnatresi uslovi na edna licnost koi teraat na
odredena aktivnost,ja nasocuvaat aktivnosta ,go odreduvaat nejziniot intezitet.Motivite davat potik
odredena licnost da se zafati so nekoja aktivnost.

22.Koi se primarni motivi i kako se delat?

-Primarnite motivi se odnesuvaat na filoloskite aspekti na odnesuvanje.Se delat na:

Pozitivni motivi koi rezultiraat od nedostatok,a predizvikuvaat potreba od potrosuvacka vo organizmot.
Negativni motivi koi rezultiraat od prisustvo na stetni ciniteli ,a predizvikuvaat potreba od bekstvo.
Grupni motivi rezultiraat od prirodata na reproduktivniot sistem i proizveduvaat brak,deca,vospitno
odnesuvanje.

23.Koi se sekundarni motivi?

-Sekundarnite motivi ne sluzat za zadovoluvanje na

fizickite potrebi.Tie se psiholoski motivi.Tie se steknuvaat
so iskustvo i zavisnost od individuva.Toa se zelba za
mokj,druzenje,status,nezavisnost,custvo na
sposobnost.Ovie motivi se indetifikuavaat i manifestiraat
na najrazlicni nacini.

24.Nacrtaj i objasni go procesot na motivacija?

25.Koi faktori spagjaat vo individualni karakteristiki koi vlijaat na motivacijata?

-Stavovi:kon samiot,kon rabotata,kon rabotnata sredina

-Intersi
-Potrebi:sigurnost,socijalni,uspeh

26.Koi faktori spagjaat vo karakteristiki na rabotata koi vlijaat na motivacijaata ?

-Vidovi nagradi
-Stepen na avtonomija
-Stepen na raznolikost na zadacite
-Broj na direktni povrsinski vrski

27.Koi faktori spagjaat vo karakteristiki na pretprijatieto koi vlijaat na motivacijata?

-Neposredno rabotno okruzuvanje

ednakvi na sebe
nadzornici
-Akcii na pretprijatieto
nagraduvanje
grupni nagradi
invidualni nagradi
klima vo pretprijatieto

28.Kako se grupirani faktorite koi vlijaat vrz motivacijaata spored Fredrick Herberg?
-

29.Nabroj koje se najpoznatite sodrzinski teorii za motivacija?

-Najpoznati sodrzinski teorii za motivacija se : teorija na hireharhija na potrebi ,ERG teorija,teorija na dva
faktora i teorija na uspeh.

30.Nacrtaj ja teorijata na hireharhija na potrebi spored Abraham Maslow?

-Samo ispolnuvanje: rast,unapreduvanje,samorealizacija

-Pocituvanje: priznavanje status,uspeh,mokj,dostoinstvo

-Socijalni: drugar,familija,ljubov,pripagjanje,prifakjanje

-Bezbednosni: zakani,osapnost,nasilstvo

-Filoloski: hrana,voda,odmor

31. Objasni shto e ERGteorija na motivacija

-ovaa teorija pretstavuva modifikacija na Maslow-ata teorija. Taa identifikuva tri kategorii na potrebi :

-E-egzistencijalni potrebi se onie potrebi koi se odnesuvaat na fizichkata blagosostojba

-R-potrebi na srodstvo se odnesuvaat na potrebite koi se zadvoluvaat vo odnosite na drugi

-G-potrebite na rastezh se odnesuvaat na razvojot na chovekoviot potencijal, zhelbite za lichen ras i

zgolemena sposobnost

32. Koi dva faktori vlijaaat vrz motivacijata pri rabota?

-prvata grupa faktori se narecheni motivatori, a toa se faktori koi vlijaat vrz zadovolstvoto od rabotata.
Vo ova grupa spagjaat:uspehot, priznavanje za izvrshena rabota, odgovornost, mozhnosta za
unapreduvanje

-vtorata grupa fakotri ja sochinuvaat faktori na nezadobolstvo vo koja spagjaat: politikata na

kompanijata i menadzmentot, platata, megjupersonalnite odnosi i rabotnite uslovi

33. Kakvi vidovi na odluki postojat?

-organizaciski odluki,
-personalni odluki,

-osnovnite odluki,

-rutinskite odluki,

-taktichkite odluki,

-strategiskite odluki

34. Niz koi fazi pominuva procesot na odluchuvanje?

-definiranje na problemot,

-utvrduvanje na prichinite,

-odreduvanje na alternativi,

-odreduvanje na sakanata alternativa, -realiziranje na izbranata alternativa,

-kontrola i sledenje

35. Nabroj nekolku definicii za kontrolata

-kontrolata e verifikacija dali neshtata se sluchuvaat soglasno prifateniot plan, izdadenite instrukcii i
postavenite principi.

-kontrolata e petta funkcija na na menadzmentot, a so kontroliranjeto se otkrivaat i koregiraat site

varijacii na dobienite rezultati od planiranite aktivnosti

-kontrolata e funkcija koja go povrzuva krajot na procesot na menadzmentot so pochetokot na procesot

na menadzmentot-planiranjeto.

36. Objasni go znacenjeto na kontrolata

37. Nabroj gi fazite vi procesot na kontrola

-postavuvanje na standard

-merenje na izvrshuvanje na standardite

-prevzemanje aktivnosti za korekcija na devijaciite od standardite i planovite

38. Nacrtaj ja shemata na ciklusot na kontrolata

39. Nacrtaj i bskratko objasni ja shemata na procesot na kontrola

40. Kakvi vidovi na kontrola postojat?

-preventivna i doplonitelna kontrola

-pochetna, kontrola na nabljuduvanje i sporedbena

-preventivna, ednovremena i kontrola so povratna sprega

41. Shto e preventivna, a shto dopolnitelna kontrola?

-kaj preventivnata kontrola site greshki i devijacii se anticipiraat odnspred, planot avtimatski e koregiran
i se izbegnuvaat site devijacii taka shto tie nema negativno da vlijaat

-kaj dopolnitelnata kontrola devijaciite veke se sluchile, a kontrolata se obiduva da gi koregira ili
promeni

42. Shto se pocetna,kontrola na nabljuduvanje i sporedbena kontrola?

-pochetnata kontrola menadzerite ja koristat kako preventivna merka i tuka kontroliraat resursite koi
vleguvaat vo proizvodtsvoto

-kontrola na nabljuduvanje se upotrebuva za vreme na procesot na proizvodstvo dodeka proizvodite se

proizveduvaat

-sporedbenata kontrola se upotrebuva koga finalniot proizvod e veke proizveden

43. Shto se preventivna, ednovremena i kontrola so povratna sprega?

-Preventivnata kontrola se koncentrira na coveckite, materijalnite i finansiskite resursi koi vleguvaat vo

proizvodtsva

-ednovremenata kontrola se vrshi koga rabotata se izvrshuva. Najpogodna forma e direktnoto

nabljuduvanje koga menadzerot direktno ja nabljuduva akcijata na podredenite i toj moze ednovremeno
ds gi koregira problemite dokolku se sluchat

-kontrolata so povratna sprega se koncentrira na rezlutatite od pretprijatieto, taa ushte se nsrekuva post
akcija i taa e orientirana na krajniot proizvod, otkoga zadachata na pretprijatieto e zavrshena

44. Shto se standardi i kakvi mozhat da bidat?

-standardite go opredeluvaat rezultatot koj se saka da se postigne

-standardite mozat da bidat dopirlivi-vistinski i nedopirlivi-nevistinski

45. Nabroi i objasni gi 4te vida opshti standardi

-finansiski standardi

-fizihki standardi

-chovechki standardi
-vremenski standardi

46. Nabroj gi uslovite koi treba ds gi ispolnuva biznisot za da se smeta kako mal biznis?

-menadzmentot na firmata e nezavisen. Obichno menadzerite se i sopstvenicite

-kapitalot e kapitalot e vo sopstvenishvo na poedinec ili mala grupa

-podracjeto na deluvanje e glavno malo, a rabotnicite i sopstvenicite ziveat vo zaednica

-relativna golemina na firmata vo ramkite na industrijata mora da bide mala koga se sporeduva so
najgolemoto pretprijatie vo toa podrachje

47. Kako mozhe da se definira maliot biznis?

- biznis vo koj sopstvenosta i menadzmentot se nezavisni, koj ne e dominanten vo podracjeto vo koe

deluva i ne vrabotuva poveke od 50 vraboteni

48. Nabroj gi karakteristikite na malite pretprijatija

-imaat mal broj na vraboteni, mal obem na rabota, mal broj na potroshuvachi i pretezhno deluvaat na
lokalen pazar

49. Vazhnosta na malite pretprijatija mozhe da se objasni preku?

-inovaciite

-vrabotuvanjeto

-nezavisnost na deluvanje

-konkurentnosta

-opshtestven perspektiva

-pretpriemnichkata perspektiva

-podrachjeto na deluvanje

-proizvodtsvoto

-trgovijata

-uslugite

50. Nabroj gi karakteristikite na sopstvenicite na maliot biznis

-golemo chustvi da nezavisnost

-silno izrazeno chustvo za pretprijatie

-dominiraat lichni i familijarni razmisluvanja

-vleguvanjeto vo maliot biznis e zavisno poveke na shansi otkolku na planiranje

-prodolzheno rabotno vreme

-ogranicheno formalno obrazvovanie

-ochekuva konkretni i brzi rezultati

51. Nabroj gi problemite koi se javuvaat vo maliot biznis

-slabata prodazba, problemi so danoci, kamatnata stapka, konkurencija so golemite

pretprijatija,ciklichna osetlivost,inflacija,priod do kapital,odgovornost za proizvodot,menadzment
kadri,rualni lokacii,potrebjite informacii za rezervite i oskudiciite,vladinite propisi

52. Nabroj gi zamkite vo maliot biznis

-nedostig na iskustvo

-nedostatok na pari

-pogreshna lokacija

-pogreshno upravuvanje so zalihi,

-premnogu angaziran kapital vo fiksni sredstva

-neiskustvo pri dobivanje kredit

-zemanjeto premnogu za sebe

-neplanirana ekspanzija

-poseduvanje pogreshni stavovi

53. Nabroj i objasni gi nakratko prednostite na malite pretprijatija

-fleksibilnosta- toa znachi deka mozhe da se namali proizvodstvoto za da se odgovori na promenite na

pazarot

-neposrednosta-vo maloto pretprijatie se nastojuva da se vospostavat podobri megjuchovechki odnosi

odkolku vo golemoto pretprijatie

-efikasnoto odlucuhavnje-posoti edno nivo na menadzment, menazderot e direktno vlkucen vo

odlucuvanjeto
-mozhnosta lesno da se zapochne si rabota-minimalnite uslovi koj treba da gi ispolni indiot menadzer se
kapital, lokscija i soglasnost za otvaranje na novo pretprijatie

-osnovachot na maloto pretorijatie raboti za sebe-pa taka dobivkata shto se ostavruva od aktivnostite
mu sluzi kako plata

54. Nabroj i objssni gi nakratko slabostite na malite pretprijatija

-nedostatok na efektiven menadzment-menadzerot osnovach na maloto pretprijatie ne saka da go

geligira svojot avtoritet i odgovornost na drugite vraboteni

-nedostatok na obrten kapital-poradi shto menadzerot ne e vo sostojba ds gi sledi negovite pogolemi

konkurenti vo odnos na kapitalot, oprema, proizvodi i metodi

-menadzerot pominuva dolgi chasovi na rabota

-izvrshuvanjrto na site menadzerski fukncii of strana na sopstvenikot-menazderot , odnosno menazderot

e prodavach, organizator, kadrovski menadzer, finasiski menazdrer i sl.

55. Kako mozhe da se definira pretpriemnishtvoto?

-pretpriemnishtvoto e proces na delovno organiziranje , rakovodenje i podnesuvanje na rizikot

56. Kako se definira terminot pretpriemach?

-pretpriemach e lichnost koja se angazhira vo otkrivanje na mozhnosti za odredeni delovni potfati,

prevzemajki odreden rizik so racionalno iskoristuvanje na raspolozhivite resursi.

57. Koi se najbitni karakteristiki na pretpriemnishtvoto?

-inovaciite

-lokacija na resursite i zgolemuvanje na prinosite

-kombinacija, rekombinacija i supsistucija se faktorite na proizvodtsvo

-rizikot na rabotenjeto

-nezavisnost vo deluvanjeto

58. Shto se inovacii i shto se podrazbira pod poimot inovator?

-Inovacijata e najbitnata karakteristika na pretpriemnishtvoto

-pod poimot inovator se podrazbira sekoj onoj koj ke modernizira nekoj sekojdneven proizvod ili usluga,
ili pak ke proizvede neshto sosema novo

59. Shto e radikalna , a shto pionerska inovacija?

-koga se voveduva nov proizvod so nova tehmoloshka postapka stanuva zbir za radikalna inovacija

-koga so ista tehnoloshka postapka se dobiva nov proizvod stanuva zbor za pionerska inovacija

60. Kako se vrshi alokacija na resursite?

-pretpriemachite svoite odluki za alokacija na resursite gi donesuvaat vrz osnova na intuicija i

pusliranjrto na pazarot

61. Zoshto i kako se preminuvaat kombinacijata, rekombinacijata i supstitucijata na razvojnite

faktori?

-za da se zamenat poskapite proizvodni faktori od jovonastanatite uslovi, so novi poeftini u da se zgolemi
razlikata pomegju cenata na chinenjeto odnosnoto proizvodnata cena i prodaznata cena.

62. Nabroj i objasni gi 4te osnovni elemneti na marketingot (4p)?

63. Koi karakteristiki treba da gi ima uspeshniot pretpriemach?

-da bide kreativen

-da bide fleksibilen

-da bide vizionerska lichnost

-da primenuva multidisciplinonaren odnos i da poddrzuva timska rabota

-da bide uporen i istraen vo novite pretpriemnichki potfati

-da bide sozdaden za davanje na pomosh

-toj e podgotven na rizik i dr