Sodr`ina :

Liderstvo
1.Predmet i cel na istra`uvawe. 1.1. Poim
Liderstvoto e prili~no nova pojava, koja kako posebna nauka intenzivno se prou~uva vo posledno vreme .Nazivot liderstvo poteknuva od angliskiot zabor LIADERSHIP. Vo izu~uvawe na liderstvoto treba, pred se da se poso~i vnimanie na dva poimi:LIDERSTVO I LIDER.1 Liderstvo predstavuva proces preku koj edna li~nost ima mo} da vlijae na drugi ~lenovi na grupata poradi ostvaruvawe na definirani celi. Li~nosta koja {to ima vlijanie na drugite se narekuva Lider.Iako definicijata za liderstvo e sli~na so definicijata za menaxmentot, ne mo`e da se stavi znak na ednakvost pome|u pojavata menaxer i lider, a u{te pomalku pome|u liderstvo i vodewe. Kako najbitni definicii, vo ekonomskata literatura i praktika se smetaat onie na Carter MacNamara i toa kako pozna~ajni mo`at da se odvojat slednive: ,, Liderstvoto e davawe nasoki i vr{ewe vlijanie vrz drugite da gi sledat tie nasoki,, ,,Liderstvo e vlijanie vrz lugeto so odreduvanje celi, davawe nasoki i motivirawe dodeka rabotat za da gi ostvarat zada~ite i da ja unapredat organizacijata,, Od site definicii koi postojat za objasnuvawe na poimot liderstvo vsu{ost proizleguva deka liderstvoto e proces vo koj poedincite vodat grupi lu|e, gi naso~uvaat i motiviraat za da izvr{uvaat opredeleni zada~i.

Boskovic dr Dragutin, organizacija istrazivanja i razvoija, PFV , Beograd 1972.

Liderstvo

1.2. Cel
Celta na liderstvoto zna~i da se dade smisla na toa {to lu|eto go rabotat. Nasokite koi im se davaat zna~at davawe na pravci, odreduvawe na prioriteti i nazna~uvawe na odgovornosta za izvr{uvaweto na zada~ite. Za procesot na vodewe (liderstvo), vo potesna smisla na zborot treba da se razbere zna~enieto za: prv, vode~ki, najdobar vo sklad so toa {to liderstvoto e poseben oblik na vodewe svoistven za poedincite koi {to se lideri. Vo po{iroka smisla na zborot se koristi ne samo da se objasni na~inot na vodewe, tuku da se objasni i nov pristap vo menaxmentot, za koj {to se tvrdi deka mo`e da ovozmo`i najdobri rezultati vo raboteweto na predprijatieto.

1.3Koj e lider?
Liderite se koordinatori vo organizacijata, tie ja so~inuvaat hierarhiskata struktura vo predprijatieto. Tie imaat pravo da komanduvaat I da gi naso~uvaat drugite vo nivnite podra~ja na odgovornosti. Liderite obi~no direktno ne izvr{uvaat bilo kakva aktivnost, tie se tamu da go naso~uvaati koordiniraat naporot na ~lenovite na tie funkcci. Pokraj naso~uvaweto na aktivnostite na dru|ite lu|e liderite isto taka ja prevzemaat i odgovornosta za izvr{uvawe i ostvaruvawe na odredenata cel so pomo{ na naporot na drugite ~lenovi vo organizacijata (predprijatieto). Osnovna karekteristika na sekoj lider e toa da ima istovremeno mo} i avtoritet nad vrabotenite, no i da dobiva po~it od nivna stana ne samo kako niven predpostaven, tuku i kako ~ovek koj vistinski ja zaslu`uva taa po~it. Ova ja pravi i razlikata pome|u liderite i menaxerite, bidejki sekoj lider e manaxer, no ne i sekoj menaxer mo`e da bide lider.

Plan na prezentirawe na materijalot

1. Predmet na isra`uvawe 1.1. Poim 1.2. Cel 1.3. Koj e lider? 2. Liderstvo 2.1 Poim i karakteristiki 2.2. 3-S model. 2.3. Razlikite pome|u liderite i menaxerite 2.4. Modeli na liderstvo 2.5. Liderstvo i promeni

3. Aktivnosti 4. Karakteristiki na liderot 4.1. Mentalni 4.2. Fizi~ki 4.3. Emocionalni 5. Vrednosti na liderot 5.1. 5.2. 5.3. 5.4. 5.5. 5.6. 5.7. Lojalnost Dol`nost Po~ituvawe Nesebi~nost ^esnost Integritet Li~na hrabrost

2. LIDERSTVO 2.1. Poim i karakteristiki na liderite Od mnogubrojnite definicii za liderstvo se odlu~ivme za slednata, liderstvoto pretstavuva dinami~en proces vo koj odreden poedinec vr{i vlijanie vrz ostanatite rabotnici, vo pravec na ispolnuvawe i izvr{uvawe na odredeni rabotni zada~i. Lider e ona lice koe pozitivno vlijae na ostanatite, pri {to so svojot li~en primer predizvikuva po~it i voshit. Mo`nosta za vlijanie vrz ostanatite proizleguva od sopstvenata mo}, a ne od dodelen avtoritet, {to e slu~aj kaj menaxerite. Liderot razmisluva pozitivno, raboti porazli~no (ne sekoga{ i ponaporno) od drugite, razmisluva kon iznao|awe na najdobro re{enie. Liderstvoto e osobina na hrabrite lu| e, koi ne se pla{at od rabota i koi so svojata rabota gi pottiknuvaat i ostanatite. Vo sekoja rabotna sredina postojat formalni i neformalni lideri. Formalni lideri se onie koi so aktite vo odredena organizacija se nazna~eni na liderski pozicii odnosno na menaxerski rabotni mesta i istite se nao|aat na visoko nivo vo hierarhiskata skala. Formalnite lideri poseduvaat <ve{ta~ki< avtoritet i mo} i imaat pravo da gi nagraduvaat odnosno kaznuvaat rabotnicite za dobroto odnosno lo{oto izvr{uvawe na rabotnite zada~i. Za formalnite lideri va`i s# {to e prethodno spomenato za menaxerite. Pokraj, formalnite lideri, vo pretprijatijata s# pove}e se izdvojuvaat i neformalnite lideri, koi proizleguvaat od grupata na rabotnicite, koi so svoeto znaewe, iskustvo, na~in na odnesuvawe kon drugite i komunikaciskite ve{tini se istaknuvaat i na indirekten na~in gi naso~uvaat i ostanatite rabotnici kon izvr{uvawe na zadadenite rabotni zada~i.

Neformalnite lideri nemaat dodelena mo} i avtoritet koi proizleguvaat od nivnata pozicija, no istite gi poseduvaat ovie karakteristiki, koi na nepi{an i neformalen na~in im se dodeleni od ostanatite rabotnici vo rabotnata sredina. Pozicijata na ovie lideri vo hierarhiskata skala ne se razlikuva od ostanatite rabotnici, poradi {to imaat sli~ni ili isti vrednosti, osobini i interesi so niv. Formalniot lider e izbran od povisokite menaxeri vo kompanijata, a neformalniot lider e izbran od grupata. Menaxment guruto Tom Peters ima izjaveno: <Voda~ot se ra|a, no vodstvoto se u~i<. Liderite gi poseduvaat slednite osnovni karakteristiki: harizma, jasna vizija, visoka eti~nost, ~uvstvitelnost, odlu~nost, komunikativnost, hrabrost, upravuvawe so promeni, rizikuvawe, mudar e so mo}ta, timska rabota, posvetenost na rabotata. Liderite se karakteriziraat so: kreirawe na vizija, razvivawe na razvojna strategija, prezemawe na intelegentni rizici, vlijaewe vrz ostanatite rabotnici so cel istite da gi sledat, visoko moralni i lojalni li~nosti, ~esnost i `elba za integritet, odgovorno odnesuvawe, gradewe doverba i nezavisnost, poddr`uvawe i pottiknuvawe kooperacija na site nivoa vo kompanijata, motivirawe i vodewe na ostanatite rabotnici kon ostvaruvawe na celta, pottiknuvawe timska rabota, predvodewe na pobedni~kiot tim, razvivawe na samopo~ituvaweto i samodoverbata, izgraduvawe soodvetni odnosi vo kompanijata, kreirawe celi i plan za akcija, upravuvawe so promeni, govorewe so jasnost, doverba i strast. Spored mnogu ekonomisti se smeta deka za edna li~nost da stane lider istata treba da prestane da bide ili da posakuva da bide menaxer. Vo posledno vreme se javuva nov priod- superliderstvo koj zna~i da se vodat ostanatite, taka {to samite }e se vodat i }e bidat lideri sami na sebe. 2.2. 3- S model4 Vo vrska so liderstvoto izgotven e 3- C modelot spored koj liderite se karakteriziraat so predizvik, doverba i vodstvo. Elementite na 3-C modelot zna~at: prifa}awe na predizvik, izgradba na doverba i vodstvo. Pogolemo vlijanie na elementite od 3-C modelot imaat liderite koi istovremeno se i menaxeri. Prifa}awe na predizvik- predizvikot e element vo formulata koj {iroko se primenuva od liderite, so cel da se pottiknat ostanatite rabotnici kon postignuvawe na povisoki celi. Postojat inertni lu|e koi se relativno zadovolni od toa {to go imaat i ne sakaat da prezemaat predizvik, a so toa i rizik. Ovie rabotnici pravat mal napor za ostvaruvawe na nivnite celi i celite na kompanijata. Postojat pove}e na~ini preku koi liderite mo`at da gi predizvikaat rabotnicite kon rabota (vklu~uvaj}i gi i poinertnite rabotnici):

- participirawe na rabotnicite vo koncipiraweto na vizijata i strategijata -postavuvawe na povisoki celi, forsiraj}i gi vrabotenite da gi napu{tat zonite na udobnost, so cel da iznajdat na~ini za zgolemuvawe na nivnata komfornost -postavuvawe na predizvikuva~ki pra{awa i problemi koi gi vodat rabotnicite kon razmisluvawe na mo`nite odgovori i re{enija -koristewe na primeri od drugi koi otkrile optimalni re{enija na odredeni problemi -obezbeduvawe na {irok spektar na zada~i koi }e gi motiviraat rabotnicite da gi ostvarat Gradewe na doverba- Predizvikot gi pomestuva rabotnicite od nivnite zoni na konfornost, kon zoni so pogolema ili pomala konfornost. Vo tekot na pomestuvaweto, rabotnicite ~esto mo`at da se soo~at so opa|awe na nivoto na doverba. Bez doverba celite kon koi se naso~uvaat rabotnicite i koi ja namaluvaat doverbata u{te na po~etokot, stanuvaat u{te pote{ko ostvarlivi. Poradi toa, golem del od odgovornosta na liderite e da izgradat doverba kaj rabotnicite, so {to istite }e veruvaat vo ostvaruvawe na celite. Mnogu menaxeri gi motiviraat rabotnicite so koristewe na pozitivno razmisluvawe i sebe-afirmirawe, kako na~ini za izgradba na doverba. Vrabotenite postignuvaat samodoverba preku povtoruvawe na afirmaciite preku aktivna rabota i postignuvawe na rezultati. Vo procesot na postignuvawe na celite, rabotnicite gi pro{iruvaat sopstvenite sposobnosti, ja razvivaat nivnata kreativnost, {to povratno vlijae kon zgolemuvawe na doverbata vo istite. Liderite mo`at da ja zgolemat doverbata kaj rabotnicite, preku: priznavawe i nagraduvawe na pozitivnite dostignuvawa, otkolku fokusirawe na negativnostite i neuspe{nite dostignuvawa obezbeduvawe na profesionalen razvoj so cel izgradba na doverlivost preku kompetentnost pottiknuvawe na vrabotenite preku obezbeduvawe na dvojna odgovornost i avtoritet, istaknuvaj}i ja svojata doverba kon niv verbalno istaknuvawe na doverlivosta kon rabotnicite od strana na menaxerite potsetuvawe na vrabotenite na izminatite uspesi, koi mo`ebi postepeno gi zaboravaat, so cel pottiknuvawe na novi uspesi
4 http://www.quickmba.com/mgmt/leadeship/3c/

 Vodstvo- Vodstvoto e proces na predvodewe na ostanatite, pottiknuvawe na nivnite sposobnostite i olesnuvawe na patot kon uspehot. Postojat razli~ni formi na vodstvo, od ednostavno predvodewe do pro{iruvawe na perspektivite na rabotncite. Vodstvoto }e im pomogne na vrabotenite podobro da razberat i nau~at za toa kako da go naso~at nivniot napor kon ostvaruvawe na celite. Liderite mo`at da obezbedat vodstvo na rabotnicite preku: obezbeduvawe na povratna vrska vedna{ po ostvaruvawe na nekoja cel poka`uvawe na rabotnicite na najdobri primeri koi gi napravile drugi za izvr{uvawe na odredena cel postavuvawe na vnimatelno formulirani pra{awa so cel da se podobri na~inot na razmisluvawe na vrabotenite, preku vodewe na istite kon na~in na razmisluvawe vo konkretna situacija prika`uvawe na primeri, osobeno onie koi ovozmo`uvaat kontinuirano podobruvawe na sopstvenite sposobnosti Vo kontekst na vodstvoto, treba da se napomene i deka kontinuiranoto vodstvo treba da se izbegnuva od pri~ini {to istoto sozdava zavisnost na rabotnicite od niv, so {to se namaluva inicijativnosta i kreativnosta na rabotnicite. Odnosot i balansot pome|u elementite vo 3-C modelot e mnogu va`en. Elementite vo 3-C modelot ne moraat da se sproveduvaat po nekoj redosled. Primer, liderite mo`at da odberat prvo na vrabotenite da im prezentiraat predizvik, pa potoa da ja izgradat potrebnata doverba za da se ostvari predizvikot, pod nivno vodstvo. Alternativno, liderite mora najprvo da izgradat timska doverlivost, pa potoa da prezentiraat predizvici. Soodveten balans me|u elementite vo modelot e neophoden, a osobeno me|u doverlivosta i predizvikot. Zna~aen predizvik bez dovolna doverlivost }e rezultira so neuspeh. Sprotivno, visoka doverlivost so mal predizvik }e rezultira vo neiskoristenost. Vo slu~aj na nedovolna doverlivost, vodstvoto mo`e da se koristi za podobruvawe na sposobnostite na rabotnicite, taka gradej}i doverlivost. Vo slu~aj na nedovolen predizvik, vraboteniot mo`e da ima potreba od dobivawe na pogolemi celi za dostignuvawe, koi }e mu ovozmo`at podobro i pocelosno iskoristuvawe na negoviot kapacitet. Koga }e se postigne visok balans, vrabotenite }e ostvarat pogolemi efekti i pogolema satisfakcija. 2.3. Razliki me|u menaxerite i liderite Menaxerot kontrolira ; liderot voveduva promeni, novi idei i inspirira doverba; Menaxerot odr`uva postojanost; liderot razviva; Menaxerot ja prifa}a realnosta; liderot ja istra`uva; Menaxerot se fokusira na sistemite i strukturata; liderot na lugeto;

Menaxerot perspektiva; Menaxerot Menaxerot sluuva; Menaxerot Menaxerot

ima ogranieni sfa}awa; liderot ima neograniena pra{uva kako i koga; liderot pra{uva {to i zo{to; ne znae dali e na dno; liderot nasetuva {to se imitira; liderot e originalen; priga}a status quo; liderot go predizvikuva;

2.4. Modeli na liderstvo Razraboteni se pove}e modeli na liderstvo so koi se sogleduva pristapot na liderite kon formuliraweto i izborot na strategija na rabota. Vo prika`uvawe na poodelnite modeli na liderstvo se smeta deka menaxerskata i liderskata pozicija se poistovetuvaat. Model na komandant . Kaj ovoj model liderot e toj koj samostojno formulira strategija za rabota, vrz osnova na negovata hierarhiska pozicija, i istata ja dostavuva do ostanatite poniski menaxeri i vraboteni da ja realiziraat. Ovoj lider ne pottiknuva i ne stimulira participacija i u~estvo od ostanatite rabotnici vo donesuvaweto na strate{ki odluki. Zaradi ovie osobini ovoj lider ne e omilen kaj rabotnicite i ne pottiknuva na pozitivno odnesuvawe. Model na promen i. Ovoj model e sli~en so prethodniot i se odnesuva na prezemaweto na promeni za izvr{uvawe na izbranata strategija od strana na liderot. Ovoj model na promeni zapo~nuva po zavr{uvawe na modelot na komandant i so nego se ograni~uva participacijata na rabotnicite, pri {to liderite samostojno odlu~uvaat za idnite promeni vo strategijata na rabota. Za razlika od prethodniot model, vo modelot na promeni liderot e poorientiran kon ~esti promeni vo raboteweto, no samo dokolku istiot konstatira potreba za istoto. Model na sorabotka . Kaj ovoj model liderot odnosno menaxerot gi vklu~uva i ostanatite poniski menaxeri i rabotnici vo formuliraweto na strategija za rabota, pri toa istiot se javuva vo uloga na koordinator. Ovoj lider gi prifa}a ideite i znaewata od ostanatite, a s# so cel da se formulira i izbere najpovolna strategija. Ovoj lider e omilen me|u rabotnicite i pozitivno gi pottiknuva vo rabotata. Model na kultura . Ovoj model e sli~en so prethodniot, kade liderot im ovozmo`uva na ostanatite da u~estvuvaat vo formuliraweto na strategijata. Vo ovoj slu~aj mo}ta e decentralizirana i participacijata na vrabotenite e na povisoko nivo. So vakov model na liderstvo rabotnicite se poistovetuvaat so organizacijata. Model na razvo j. Kaj ovoj model se inicira razvojot odnosno se dozvoluva participacija, inovacija i kreativnost vo formuliraweto na strategijata, pri toa davaj}i im na rabotnicite <odvrzani race< da iznesuvaat svoi idei za unapreduvawe na raboteweto. i pokraj

fleksibilnosta na ovoj model, so nego se odr`uva ramnote`a pome|u avtonomnoto menaxersko odlu~uvawe i celosnata sloboda na rabotnicite. Dokolku, se analiziraat prethodnite modeli mo`e da se zabele`i: - prvite dva modela (model na komandant i model na promeni) gi opfa}aat tradicionalnite na~ini vo formuliraweto na strategijata i konzervativnite lideri i menaxeri - slednite dva modeli (model na sorabotka i model na kultura) imaat za cel podobro izvr{uvawe na strategijata - posledniot model (model na razvoj) e orientiran kon sozdavawe na novi mo`nosti za menaxerite i vrabotenite vo formuliraweto i sproveduvaweto na stretegijata i istiot e karakteristika na sovremenite lideri i menaxeri, zaedno so modelot na sorabotka i modelot na kultura Se smeta deka vo odredeni periodi modelot na liderstvo treba da se menuva i pritoa liderot ponekoga{ treba da bide avtoritativen i svoeglav, drug pat da slu{a i da bide kompromisen kreator na odluki, a nekoga{ da bide participativen lider. 2.5. Liderstvo i promeni Za uspe{no rabotewe na kompaniite, presudno vlijanie ima ispolnuvaweto na dva preduslovi, i toa: - kolku dobro liderite i menaxerite gi razbiraat potrebite, `elbite i sposobnostite na rabotnicite, od edna strana, i - kolku dobro rabotnicite gi razbiraat planskite celi i zada~i na celata organizacija, od druga strana. Sekoj lider za da bide uspe{en mora da praktikuva da voveduva novini i promeni vo raboteweto, koi pred s# proizleguvaat od promeni vo okru`uvaweto. Potrebata za promeni treba najprvo da ja sogleda i prifati top menaxmentot, a potoa i ostanatite menaxeri i rabotnici. 3.1.Aktivnosti : . . .

 . Za da mo`at uspe{no da se sproveduvaat promenite potrebno e istite da bidat prifateni so najmal otpor i konflikti, ne samo od menaxerite, tuku i od ostanatite vraboteni. Najefikasen na~in za primena na pova`ni promeni i novini vo raboteweto se ostvaruvaat koga: - stariot postoe~ki model na odnesuvawe }e se <odmrzne< odnosno }e se otfrlat starite naviki i staroto odnesuvawe - razvoj na nov model na odnesuvawe odnosno novi stavovi, vrednosti, novo odnesuvawe - <zamrznuvawe< i zadr`uvawe na noviot model na odnesuvawe. , . , , , . : i , . i . , , . : - , , . - , . - . : - . -

, . - . 4 8 . , , , , : , . 4.1. , , , , , , . . . . , . . , . , . . , .

 , . , , . , , , , , , .
8

dr. Aleksa Stamenkovski, Strategiski menaxment.

4.2. , . , : , , , . , , . 4.3. , , . , . . .

 . , . 5. , : , , , , , , . . , , . 5.1 , , , , . , . . 5.2. , , . . 5.3. , . , , . , .

 . , , .

ZAKLU^OK Organizaciskata struktura pretstavuva ramka vo koja se izvr{uvaat site delovni aktivnosti vo edna kompanija vo koja se spojuvaat site elementi na organizacijata, kako {to se: funkcii, organizacioni edinici, informaciski i materijalni tekovi, rabotni mesta, menaxeri, rabotnici, organizaciska kultura i doverba i drugi. Formiraweto na soodvetni odnosi i vrski me|u rabotnicite, neguvaweto na zaedni~ki stavovi i veruvawa, vospostavuvaweto na

soodveten na~in na komunikacija se osnova za postoewe na specifi~na organizaciska kultura i doverba. Od ~etrite menaxerski glavni funkcii planirawe, organizirawe, koordinirawe i kontrola. Vodeweto (koordinirawe,liderstvo) e najslo`eno nekoi liderstvoto go narekuvaat sposobnost, a drugi pak znaewe. Sposobnosta za liderstvo ne se dobiva pri ra|awe toa se u~i i se nadgraduva so godini u~ewe. Od izlo`enoto mo`e da se zalku~i deka liderstvoto zna~i vodstvo, vodewe ili pak upravuvawe. Negovata su{tina, vsu{nost proizleguva od negoviot bukvalen prevod. A pak lider e onoj koj imavizija za idninata na predprijatieto koja {to ja prenesuva na drugite iistite gi inspirira (motivira), za da ja ostvarat.N a p r e d o k o t n a p r e d p r i j a t i e t o v o g o l e m a m e r a z a v i s i o d sposobnosta na ,,prviot ~ovek,, da bide lidervodi~.Dobro informiranite lideri treba da bida svesni za dlabokiot,,jaz,, pome|u teorijata za upravuvawe i praksata vo sovremeniteslo`eni uslovi za rabota